YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIV., ŠT. 3 Ptuj, 22. januarja 1981 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Dobro je imeti vsakega nekaj (stran 5) Zgradili smo prvo fazo CSUl (stran 4) Tito in Rdeči križ Jugoslavije (stran 3) Kje so tisti zlati časi... (stran 8) Ponosni na prehojeno pot (stran 9) v soboto. 24. januarja 1981 se v Ormožu zaključujejo 19. delav- ska Srečanja bratstva in prijatelj- stva — Ormož '80, ki so bila posvečena 35. obletnici osvobo- ditve in 30. obletnici delavskega samoupravljanja. V letu 1980 je minilo tudi 20 let. odkar so slušatelji prve ptujske Sindikalne šole in delavci tekstilnega kombi- nata »Varteks« Varaždin pričeli z organiziranimi oblikami medre- publiškega sodelovanja delavcev varaždinske in ptujske občine. Leto 1980 je bilo na področju medrepubliškega sodelovanja skozi vse leto zelo uspešno. Odvijale so se številne aktivnosti in skupne akcije, v katerih so množično sodelovali pionirji, mladina, delavci s področij gos- podarstva in družbenih dejavno- sti. kmetje in drugi. Medrepubliška kulturna izme- njava je zajela nad 45 kulturnih skupin z nad 2.000 pionirjev in članov delavskih in drugih ama- terskih kulturno umetniških dru- štev — ljubiteljev kulturne ustvarjalnosti. Med skupnimi medrepubliškimi kulturnimi pri- reditvami zaslužijo posebno pri- znanje: Razstava del likovne delavske ustvarjalnosti v Kopriv- nici: Revija kulturnih skupin ob Dnevu bratskih občin SR Hrvat- ske in SR Slovenije v Tednu kajkavske kulture v Krapini; Revija pihalnih orkestrov v Ma- riboru in Revija mladinskih pev- skih zborov osnovnih šol v Va- raždinu. Dodamo naj še odlično "»ripravljene oddaje na valovih okalnih radijskih postaj pod naslovom »Iz naših bratskih ob- čin«. V tem tednu je izšel v nakladi 5.000 izvodov Bilten 19. Srečanj bratstva in prijateljstva — Ormož '80«. ki ga bodo prejele osnovne sindikalne orga- nizacije. Pripadniki civilne zaščite so na IV. medrepubliški praktično re- ševalni vaji v Murski Soboti, pod geslom: »Bratstvo — enotnost_ ^"''•Jiirnost —. Murska Sobota 80«, dokazali visoki nivo stro- kovne izurjenosti, opremljenosti in pripravljenosti za zaščito in reševanje prebivalstva, material- nih. kulturnih in drugih dobrin v vseh razmerah v miru ali v vojni. V Mariboru .so organizirali po- >-vetovanje o nalogah civilne zaščite na področju gradnje in •vzdrževanja zaklonišč. Člani po- bratenih gasilskih društev Krapi- ni m Ptuj .so se srečali na dveh ^K^nih vajah gašenja požara. lani Zveze rezervnih vojaških starešin so v Pregradi na skrbno orpniziranem tekmovanju pre- jzkusili voja.ške veščine in znanje, nkrati pa so se dogovorili, da bodo sprejeli dogovor o sodelo- vanju Zveze rezervnih vojaških starešin bratskih občin. Zveza socialistične mladine se je izkazala z odlično organizira- no MDB »Bratstvo—prijatelj- stvo—Ormož '80«. ki je sodelo- vala na zvezni mladinski delovni akciji »Suha Krajina '80«. Pionirji osnovnih .šol bratske občine Pregrada so bili sprejeti v Zvezo sicialistične mladine Hrvatske na prizorišču posled- njega boja legendarnega Pohor- skega bataljona pri Treh žebljih nad Osankarico. Lovci so tekmovali v Varaždi- nu za prehodni pokal »Bratstva in enotnosti«. Aktivni .so bili tudi ribiči, ki so tekmovali v počasti- tev praznika občine Ptuj v Ro- goznici, nato pa še v Središču ob Dravi za prehodni pokal »Brat- stva in enotnosti«. Na področju delavskih športnih ig-er so se zlasti izkazali delavci Podravke Koprivnica, Koke Varaždin in Perutnine Ptuj v Ptuju ter delavci občinskih upravnih organov ob- čin Cakovec in Ptuj na tekmova- nju v Čakovcu. Na področju poslovnega sode- lovanja so bili vloženi novi napori, da bi se gospodarsko sodelovanje med bratskimi obči- nami razširilo. Na področju gos- tinstva in turizm.a so bili zlasti aktivni gostinski delavci gostin- skega podjetja Varaždin in kme- tijskega kombinata — TOZD »Haloški biser« Ptuj, ki so v Varaždinu pripravili večer slo- venskih jedi, glasbe in plesov ter v Ptuju Dneve zagorske kuhinje in glasbe. Skratka, ocenjujemo lahko, da medrepubliško sodelovanje v okviru delavskih Srečanj bratstva in prijateljstva iz leta v leto pridobiva na množičnosti sodelu; jočih in na kvaliteti uresničeva- nja skupno dogovorjenih akcij ter prireditev. Utrjujejo se prija- teljske vezi med ljudmi, organi- zacijami in društvi. Vsi sodelujo- či zavzeto in s čutom socialistične odgovornosti kujejo ter vsebin- sko plemenitijo bratstvo, enot- nost, prijateljstvo in socialistično solidarnost med narodi in narod- nostmi S[ R.I. Doseženi uspehi in uspešno uresničevanje skupno dogovorjenih nalog v vsakodnev- ni praksi potrjujejo, da zvesto in odločno stopamo po poti. ki nam JO je začrtal naš dragi tovariš TITO. Koordinacijski odbor za sode- lovanje bratskih občin SR Hrvat- ske in SR Slovenije, v katerem ima v.saka od sodelujoče občine tri člansko delegacijo, si je v minulem delovnem letu pridobil nove dragocene izkušnje. Pri koordinacijskem odboru deluje tudi .šest odborov, med katerima sta bila najaktivnejša: Odbor Zveze socialistične mladi- ne s sedežem v Ormožu ter Odbor za obve.ščanje in doku- mentacijo s sedežem v Ptuju. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ormož, pri katerem je bil v letu 1980 sedež Koordinacij- skega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, je zelo uspešno opravil številne zahtevne naloge in zasluži priznanje vseh sodelu- jočih bratskih občin. Lokalne radijske postaje in časopisi so prispevali pomemben delež na področju obveščanja delovnih ljudi in občanov o aktivnostih, ki so se skozi vse leto odvijale na področju medrepu- bliškega sodelovanja. Vstopili smo v novo delovno leto 1981. v katerem bOmo oceni- li dosežene uspehe na prehojeni poti, ki sojo na prvi skupni seji v Ptuju, 16. septembra 1961 začrta- li občinski sveti Zveze sindikatov Hrvatske in Slovenije občin: Čakovec. Ptuj in Varaždin. Me- sto predsedujoče občine v koor- dinacijskem odboru prevzema občina Čakovec. zato občinske- mu svetu Zveze sindikatov Hrvatske Čakovec želimo mnogo uspehov pri uresničevanju skup- no dogovorjenih nalog. Feliks Bagar Slušatelji sindikalne šole Ptuj, ki so leta 1960. vzpostavili prve organizi- rane oblike sodelovanja z delavci občine Varaždin Dan bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Tednu kajkavske kulture v Krapini, najpomembnejše m najmasovnejše kulturne in politične manifestacije bratstva In enotnosti V tleiavskcm domu F ranča Krambergcrja v Ptuju so v ponedeljek, 19. januarja pod- pisali temeljni planski doku- ment 7,a naslednje srednje- ročno obdobje — DOCK)- VOR O Tt-:MEI..IIH DRUŽ- BENHC.A PLANA OBČINE F'TU.I ZA OBDOBJE 1981 - 1985. Na podpis dogovora je bilo po\abljenih (in skoraj vsi so tudi prišli) 137 predstavnikov (•rgani/acij /družencga dela. kraje\nih skupnosti in samo- upravnih interesnih skupno- sti. loje vsi nosilci planiranja v občini. Martin Berden. predsednik i/vršnega sveta SO Ptuj. je uvodoma poudaril, da so ta temeljni planski dokument obravnavali in sprejeli delo- vni ljudje v združenem delu in občani v krajevnih skupno- stih, Vsi so ga enotno podprli, saj so v njem začrtani na.ši poglavitjii cilji stabilizacije. Vsak na svojem področju in \si skupaj pa se moramo od- ločno za\zemali za tt). da ti cilji ne bodo ostali le na pa- pirju. Slediloje podpisovanje do- govora. ne kot formalnost, tenneč kol odraz pomembne odločitve za naš nadaljnji ra/voj. FE delavskem domu Franca Krambergerja so se zbrali predsta- iki 137 organizacij združenega dela, KS in SIS DELOVNI POGOVOR PRI LENARTU Prejšnji petek so Podravje obi- skali predstavniki republiškega izvršnega sveta iz Gospodarske zbornice, ki sta jih vodila predsed- nika Janez Zemljarič in Andrej Verbič. Dopoldanski del delovnega obi- ska je potekal pri Lenartu. Gostje so si najprej ogledali enega pro- izvodnih obratov živinoreje v obči- ni Lenart, za tem pa se udeležili razširjenega delovnega pogovora s predstavniki občin podravske regi- je, medobčinskih svetov družbe- nopolitičnih organizacij, medob- činske gospodarske zbornice in ve- čjih organizacij združenega dela s področja agroživilstva. Uvodoma je sekretar MS ZKS Milan Kneževič podal krajšo oceno o tenutnem položaju gospodarstva Podravja, kjer 92 tisoč zaposlenih ustvari letno 14 % celotnega pri- hodka v slovenskem gospodarstvu ter okrog 7 % blagovne menjave s tujino in 5 % vseh izgub sloven- skega gospodrstva. Ob tem pa so produktivnost, zaposlenost, osebni dohodki in pokrivanje uvoza z iz- vozom pod republiškim popre- čjem. Med osnovne razloge za tak- šne rezultte lahko štejemo prede- lovalni značaj industrije z majhni- m deležem lastnih surovin, razdro- bljenost in odliv akumulacije. Po- treba po povezovanju v skladu s kriteriji za prestrukturviranje go- spodarstva je v tem času spodbu- dila živahna gibanja na področju združevanja zlasti v agroživilstvu in kovinsko-predelovalni industri- ji- Milan Kneževič je nato podro- bneje predstavil stanje na področju agroživilstva v Podravju, ki ima poseben položaj in pomen za širši slovenski prostor. Med težavami, ki zavirajo hitrejši razvoj in one- mogočajo večjo organizirano pro- izvodnjo hrane, je potrebno ome- niti veliko razdrobljenost površin, slab ekonomski položaj, zastoj pri naložbah. Posledice pa se kažejo v zadolženosti, slabi tržnosti pride- lovanja (zlasti v zasebnem delu), nazadovanju proizvodnje (govedo- reje, sadjarstvo). Ce k temu prište- jemo še ,,beg" delovne sile iz kme- tijstva, težave pri prostorskih ure- ditvenih operacijah, pomanjkanje prostorskih planov in težave v za- družništvu, potem je jasno, da nas čaka še veliko dela. Seveda pa ne gre zanemariti tudi uspehov (pri- delovanje koruze, perutninarstvo, mlekarstvo). V nadaljevanju so Stane Gavez, Branko Gorjup, Vinko Stefančič in Andrej Kovač pobliže predstavi- li dosežke, razvojne načrte, pove- zovanje in aktualne težave v agro- živilstvu. (O agroživilstvu posebej poročamo na strani 5.) Janez Zemljarič je v začetku svo- jega prispevka v razpravi poudaril razmeroma težak gospodarski po- ložaj Podravja, nič boljše pa ni v Jugoslaviji in v svetu. Težave bodo precej resne, še zlasti, ker bo po napovedih mednarodna menjava višja le za en odstotek, plani Po- dravja pa predvidevajo kar 22 od- stotno povečanje. Takšna predvi- devanja je ocenil kot precej ne- realna. Ob izvajanju stabilizacij- skih ukrepov se bomo morali res- neje lotiti razvojnih problemov ter ob tem razbiti občinske, regijske in republiške meje, ker se nam bo v nasprotnem primeru to vračalo. Tudi v Podravju so močna struk- turna neskladja v gospodarstvu — gre za velike predelovalne kapaci- tete brez lastne surovinske osnove, velik delež industrije, nizek izvoz in razdrobljenost. Lahko podamo oceno, da gospodarstvo Podravja ne napreduje, ni rasti, vzpona in eksplozivnosti. To še zlasti potrjuje nizek izvoz. Brez tega pa ni napredka, ni nove tehnologije, opreme, dohodka. Več pozornosti bo potrebno posvetiti možnostim za večji izvoz s tega območja. Velike možnosti so v agroživil- stvu, ni namreč naključje, da je kmetijstvo prednostna panoga v tem srednjeročnem obdobju. Je zlasti garancija za odpravo težav v oskrbi in veliki rezervoar nadalj- njega izvoza zraven turizma. Janez Zemljarič je glede na širino pro- blematike predlagal še en pogovor, do takrat pa bo medobčinska go- spodarska zbornica pripravila v sodelovanju z organizacijami združenega dela predloge projek- tov in usmeritev ter načine zdru- ževanja sredstev za potrebne nalo- žbe. Nadaljnja razprava je potrebno po novem pogovoru še potrdila, v njej pa so sodelovali Andrej Ver- bič, Ivo Marenk, Rafael Razpet in Milan Kneževič, ki je pogovor ocenil kot uspešen, saj so udele- ženci podali veliko predlogov na- daljnih usmeritev — to pa je bil osnovni namen pogovora v Lenar- tu. 1. kotar Janez Zemljarič s sodelavci med razpravo (foto I. kotar) 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 22. januar 1981 — tednik DRUŽBENO USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA V desetih letih novi del Ptuja Na območju Rabelčje vasi — zahod bo zrasla v desetih letih nova stanovanjska soseska ali bolje rečeno — novi del Ptuja, ki se bo smiselno vključeval v obstoječi novi in stari ael mesta. Samoupravni sporazum o dru- ibeno usmerjeni izgradnji soseske Rabelčja vas — zahod je ie podpisan. Kar 32 podpisnikov je z njim sprejelo določene naloge pri uresničitvi načrtov nadaljnje stanovanjske izgradnje v Ptuju. O gradnji 1450 stanovanj na tem območju smo se pogovarjali s Francem Ivanušem, direktorjem Stanovanjskega servisa Ptuj, z Joietom Skerlovnikom, predsednikom izvršnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti in dipl. arh. Marjanom Berličem, Projekta inieniring Ptuj. ,.Soseska Rabelčja vas — zahod, ki jo bomo pričeli graditi v tem srednjeročnem obdobju, bo stala na površini med Peršonovo ulico in cesto na Mestni vrh", je povedal Jože Skerlovnik. ,,Na tej površini bi naj zgradili v naslednjih desetih letih okrog 90 blo- kovnih enot s 1450 stanovanji s skupno površino 112.013 kv. mettov. Zgrajenih bo tudi 112 atrijskih in vrstnih hiš s površino okrog 22.000 kv. metrov, dru- žbeni center, vrtec, skupna kotlarna in ostali spre- mljajoči objekti. Seveda je ob tem upoštevati tudi komunalno ureditev — kanalizacijo, telefon, elektri- ko, ceste, urejene zelenice in površine za rekreacijo. Tudi avtobusno postajo bi naj uredili, saj je potrebno zagotoviti ustrezno prometno povezavo s centrom mesta." Samoupravni sporazum predvideva hkrati z gra- dnjo stanovanj tudi gradnjo vseh potrebnih spremlja- jočih objektov, kar doslej v Ptuju ni bilo običajno. Torej je to korak naprej v načrtovani stanovanjski izgradnji? ,,Res je, da sporazum predvideva izgradnjo vseh spremljajočih objektov. Vendar celotna izgradnja ne bo izvedena naenkrat, ampak postopoma. Tako kot se bodo gradile stanovanjske enote. Seveda pa bodo morale biti podane vse osnove, da bo lahko nastaja- joča soseska normalno zaživela." Seveda bi danes težko verjeli, da bodo vsi predvi- deni spremljajoči objekti družbenega standarda pra- vočasno zgrajeni, posebno še zavoljo dosedanjih iz- kušenj pri gradnji trgovine v krajevni skupnosti Bo- ris Ziherl, ki jo stanovalci pričakujejo že dve leti, pa so bila doslej opravljena le arheološka izkopavanja. Upati je, da tako počasna gradnja ne bo postala obi- čaj v novih stanovanjskih soseskah." Pa poglejmo, kako se bodo za gradnjo novih sta- novanj združevala namenska sredstva kot to predvi- deva novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Franc Ivanuša pravi: ,,S podpisom samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana stanovanjskega gospodarstva za to sre- dnjoročno obdobje pričakujemo — sicer z nekaterimi omejitvami — dotok sredstev, ki bi zagotovil v prvih petih letih izgradnjo 600 družbenih stanovanj. Sam način združevanja sredstev nas navaja k razmišljanju, da sredstva ne bodo pritekala v takšnem obsegu kot bi bilo potrebno. Sporazum precej vrednoti lastno udeležbo, ki doslej ni bila zajeta v vseh delovnih or- ganizacijah — ta sredstva sedaj predstavljajo kar 15 odstotkov vseh sredstev za stanovanjsko izgradnjo. V celi Sloveniji se že sedaj pojavlja mnenje, da bo ta odstotek nekoliko težje doseči kot je bilo zamišljeno, predvsem zaradi relativnega upadanja standarda de- lovnih ljudi. Reči pa je treba, da je to ena bistvenih sprememb, ki jih prinaša predlog novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Drugi problem je sam način združevanja sredstev in onemogočanje sprejema zakonskega akta, ki po- meni nekakšno „klasično prisilo" za tiste, ki ne pri- stopijo k svobodni menjavi — združevanju iz čistega dohodka — in pa zmanjšanje dela solidarnostnih sredstev tako v republiki kot v občini. Se danes ne vemo ali bodo ta sredstva uzakonjena ali ne. Situacija v ptujski občini ni kritična, saj je spora- zum podpisan. To pomeni, da večina organizacij združenega dela vidi edini smiselni način pridobiva- nja stanovanj — tudi najcenejši — prek organizirane gradnje. Vloga stanovanjske skupnosti kot investi- rorja družbene usmerjene gradnje se je v zadnjih letih potrdila kot pozitivna, saj smo v preteklem petlet- nem obdobju zgradili kar 24 odstotkov stanovanj več kot smo planirali, poleg tega imamo pripravljeno dokumentacijo za gradnjo v naslednjih desetih letih. To so argumenti, ki potrjujejo pravilnost odločitve delovnih ljudi in občanov za nadaljnjo družbeno us- merjeno gradnjo tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Omenjeni argumenti pogojujejo tudi nižjo ceno gradnje, kar je bistveno." Ali bo teli 600 stanovanj zgrajenih le v Ptuju? ,,Ne, tu je vštetih tudi 100 stanovanj, ki bodo zgrajena v okoliških industrijskih centrih — v Kidri- čevem, Majšperku in v nekaterih krajevnih skupno- stih, kjer se je potrebno še dogovoriti o gradnji glede na potrebe. Reči pa moram, da se družbeno usmerje- na gfidnja poskuša gradnji manjših enot izogniti iz čistet^a vidika. To namreč podražuje gradnjo. Na drugi strani pa je prav tako dana možnost za indi- vidualno gradnjo s kreditnimi pogoji delovnih orga- nizacij, banke in naše skupnosti. Kreditni pogoji bi naj bili tisti, ki bi preprečevali delovnim ljudem, da t i odhajali v večja urbana središča in, da bi ostajali doina na kmetijah ter obdelovali zemljo. Seveda pa je potem potrebno urediti ustrezne prometne povezave in vse, kar dandanes pogojuje soliden življenski standard tudi zunaj mesta. Razmerje med gradnjo družbenih in zasebnih stanovanj je v naši občini pri- bližno v razmerju 60 proti 40 v korist družbenih sta- novanj glede na plasma sredstev." Ali obstaja boja7en, da bo glede na način financi- ranja, ostalo precej stanovanj praznih? ,,Te bojazni ni, saj imamo v občini še vedno ogro- mno nerešenih stanovanjskih problemov. Je pa izgra- dnja odvisna od interesa združenega dela in od inte- resa občanov, ki bodo stanovanja kupovali. Bolj so pod vprašajem solidarnostna stanovanja — sredstva v te namene zmanjšujemo, potrebe pa so izredno ve- like prav za solidarnostna stanovanja. Vse solidarno- stne strukture ne bodo imele v tem obdobju re^omh stanovanjskih problemov. Vsa ostala 'lano'.-.hji =' Sodo £;' :!dila v od /isnDUi od potreb ',;nora'nriik6\. 'ri^, pl-i: namreč ne zajema nekih nata"-;-;'- podat- IV. T'^ - jiredvHenr^ Ir j^eva^^ ■ r n lane i>otrebe in pogoje .^a izi radnjo — "iele r;,. kor cu je tu interes. Sam plan bi moral biti v bistvu sesta- vljen na znanih potrebah združenega dela in ne na predvidenem združevanju sredstev. To z drugimi be- sedami pomeni, da organizacije združenega dela v svojih planskih dokumentih ne predvidevajo potreb po stanovanjih, čeprav na primer načrtujejo investi- cijsko izgradnjo novih proizvodnih objektov in s tem zaposlovanje novih delavcev, ki gotovo v večini pri- merov potrebujejo poleg zaposlitve še stanovanje. Ce bi bile take metode planiranja uveljavljene, bi tu- di samoupravna stanovanjska skupnost laže načrto- vala gradnjo in to za znanega kupca. V glavnem je to problem v celi Sloveniji, ne samo v naši občini." Kakšen bo novi del Ptuja in katere ci^e so pri na- črtovanju zasledovali pri Projekti v Ptuju je povedal dipl. arh. Marjan Berlič: ,,Ob snovanju tega novega dela mesta Ptuja smo si zastavili nelfaj vodilnih misli za oblikovanje tega ob- močja, ki mu delovno pravimo kar Rabelčja vas. Vodilo nas je pet osnovnih misli. Prva je bila, da naj postane Rabelčja vas sestavni del — podaljšek — me- sta z vsemi potrebnimi funkcijami, druga, da se naj prometno vključuje v mestno prometno omrežje in tretja — upoštevati naravne danosti tega območja." Kaj to pomeni? ,,Naravne dejavnosti tega območja pomeni lega lo- kacije v zaledju gradu z orientacijo proti jugu, proti mestnemu središču — proti glavnim točkam. Pri ob- likovanju enega dela mesta moramo neke oblikoval- ske osnove, kriterije zasledovati in ti kriteriji so bili v tem primeru že v začetku dobro podani. No, potem je sedamost in njen odraz v prostoru ter ulica kot del mesta. Ce začnem sedaj s sedanjostjo in njenim odrazom v prostoru potem moram začeti s tem, kar sta povedala že sogovornika — to je način financiranja, organiziranja sistema izgradnje in način vključevanja vseh spremljajočih investitorjev za spre- mljajoče objekte. Temu smo poskušali zadovoljiti z urbanističnim konceptom, ki predvideva izgradnjo nekih ,,zaključe- nih" zazidav, ki imajo obliko nekega večjega atrija, navezanih na glavno peš potezo. Ti atriji so zasnova- ni tako, da so v atriju nastavljena dvorišča za otro- ška igrišča za nižjo otroško starostno skupino od 2 do 7 let. Tako imajo starši pregled nad dogajanjem na igriščih, ki so popolnoma ločena od prometa. Na dvorišče — če ga tako imeujemo — je možen le in- tervenčni dostop za gasilce in reševalce, za odvoz smeti in v začetku za tovornjake s pohištvom in osta- lo opremo, ko se bodo stanovalci vseljevali. Osebne- ga prometa ni, saj so vsi parkirni prostori zunaj. Drugi kriterij sedanjosti je organiziranje vseh ser- visnih, trgovskih, kulturnih, rekreacijskih dejavnosti v tem prostoru. To smo poskušali zadovoljiti na ta način, da smo na približno 150 metrski razdalji po- stavili nekakšna središča dogajanja v tej soseski ob glavni peš potezi, ki teče v smeri Babosekova Graba — grad. Peš poteza ima orientacijo proti gradu in s tem skoraj popolnoma proti jugu. Ob peš potezi se potem pojavljajo najprej Dom učencev s kompletom kioskov in z amfiteatrom, ki obenem služi za proti- . hrupno in vizuelno zaščito pred centralno toplarno za pripravo tople vode. Drugi sklop je centralni trg z avtobusnim postajališčem. Tam bo tržnica, trgovine, majši kioski — potem se pa ta glavna poteza cepi v podaljšek peš ulice v stransko ulico, v kateri se orga- nizira servisna dejavnost. To ulico imenujemo delov- no servisna ulica, ob kateri se potem pojavljajo fri- zerji, popravljalci televizorjev, pralnih strojev, če- vljarji — skratka vse tisto, kar sodi v taki novi del mesta. Sama peš ulica ima čez približno 150 metrov nastavljen gostinski objekt okrog katerega so orga- nizirane nekatere rekreativne in družbeno atraktivne dejavnosti — balinišča, ruska kegljišča, zunanji šah in podobno. Vse to je koncentrirano ob glavni peš potezi. Kot zaključek te peš poteze se nam pojavlja kultur- ni center. V tem centru predvidevamo knjižnico, manjšo kinodvorano, možnost manjšega gledališča, lutkovno gledališče, prostore za krajevno samoupravo in po- dobno. S takim načrtom je dana možnost fazne izgradnje; tudi spremljajočih objektov. Prva misel, ki se nam je porodila ob pripravi dokumentov za ta novi del me- sta je bila ta, da bi se poskušali čimbolj približati ka- rakterju, ki ga ima staro mestno jedro. Samo, zaradi organizacije in usklajevanja finančnih in gradbenih posegov v celotno sosesko smo ugotovili, da je to možno uresničiti v tem smislu, da bi pritličje blokov opremili z naštetim programom — dosti bolj enosta- vno pa je zgraditi neke sklope, ki se pojavljajo na vsakih 150 metrov, kot sem povedal." Torej je moč upati, da ne bomo dobili še enega ,.spalnega" naselja, kol je to primer na Ziherlovi ploščadi? ,,Ena od prvih misli, ki nas je vodila pri načrto- vanju je bila, da to naj ne bi postalo ,,spalno nase- lje", ampak resnično sestavni del mesta z vsemi funkcijami, ki jih mesto kot tako nudi. Tako za lju- di, ki tam živijo, kot za tiste, ki v mesto prihajajo in je le-to zanje središče nekega dogajanja. Vemo, da ima občina 68.000 prebivalcev, samo mesto pa 16.000 in /a vse le prebivalce mesto Ptuj opravlja neko funkcijo ali več funkcij." Ali obstaja boja/en, da bo tudi v novem delu me- sta občutiti pomanjkanje storitvenih dejavnosti, ki jih v >:-liki meri .»elimo ,,preseliti" v staro mestno jedro? funkcij — :e f^r - rie . č:-veku ko '.ačne o itart-m mestnem jedru razmišljati, najprej porodijo. Čevljar- je, frizerje, majhne lokalčke — to bomo koncentrirali v tem jedru!? To ne pomeni prenove tega dela mesta. Staro mestno jedro mora dobiti na primer tudi vrtec — sodoben, kot so ostali. Potrebno bo spremeniti tudi strukturo prebivalcev, saj vemo, da sedaj žive tam pretežno starejši ljudje. Potem so tu še problemi komunalne opreme in parkiranja — nekje bo treba narediti centralni parkirni prostor. Ali pod zemljo ali nad njo! Tudi kakšni manjši proizvodni obrti se ne bomo mogli izogniti v tem delu in prav je, da se po- javi. Pa še dejavnosti, ki bodo služile celotnemu ob- činskemu prostoru. V novi soseski ali v novem delu Ptuja pa bi se naj pojavile predvsem uslužnostne obr- ti, ki bodo zadovoljevale potrebe tega območja — Rabelčje vasi, Ziherlove ploščadi in naselja Bratov Reš. Vemo, da je teh dejavnosti premalo. Prostorsko pa je podana možnost, da opravlja te funkcije dru- žbeni ali pa zasebni sektor." Kakšen pa je koncept izgradnje stanovanj? ,,Ena od danosti sedanjega trenutka je tudi način financiranja izgradnje. Vemo, da smo v prehodnem obdobju, ko bo potrebno direktno prisluhniti zahte- vam investitorja. On bo zahteval dvo ali trosobno stanovanje — če ga ne bo dobil, bo šel, recimo, drugam! Upoštevajmo to možnost! Celotno bloko- vno izgradnjo smo zasnovali na ta način, da se da v vsakem trenutku spremeniti strukturo stanovanj. Tudi še takrat, ko je že narejen izkop za določen blok. Celotna soseska bo sestavljena iz šestih lamel, ki pokrijejo spekter vseh potreb po stanovanjih. Stanovalcu bo dana možnost delnega spreminjanja stanovanja, da ni za naslednjih dvesto ali tristo let stanovanje ,,zabetonirano" do konca, ampak se da v sklopu bivalnega dela stanovanja organizirati kuhi- njo, jedilnico in dnevno sobo tako, da je to vse en prostor ali pa se prostori poljubno pregradijo. Tako je stanovanje bolj zanimivo, manj bo uniformirano- sti. Končno pa bodo stanovalci prispevali del lastne udeležbe in je zato razumljivo, da morajo imeti neko možnost sodelovanja pri oblikovanju stanovanja. Pri racionalizaciji celotnega sistema smo šli v to, da se v nasprotju z Ziherlovo ploščadjo pojavijo stre- šine z večjim naklonom — 45 stopinj. V teh podstre- šjih bodo prav tako stanovanja — čista stanovanja ali pa kombinirana v četrtem nadstropju in na pod- strešju. To je pestra kombinacija, poleg tega pa gre za absolutno izrabo prostora." Tovariš Ivanuša, kako daleč so priprave na gra- dnjo novega dela Ptuja? ,,Oprema stavbnih zemljišč poteka pred samo iz- gradnjo, kar narekuje hitrejša dinamika gradnje in cenejša gradnja. Letos imamo novi sporazum, ki opredeljujejo namenska sredstva za opremo stavbnih zemljišč za stanovanjsko izgradnjo in za industrijsko cono. Ta sporazum zagotavlja poseben način združe- vanja namenskih sredstev. Letos predvidevamo opremo stavbnih zemljišč za okrog 250 stanovanj, to je tako imenovani kare A v Rabeljčji vasi — zahod. Vemo, da tega zemljišča letos ne bomo pozidali glede na dinamiko izgradnje in glede na ostale infrastruk- turne objekte, ki so tu predvideni. Naša želja je, da bi naj bila oprema stavbnih zemljišč vedno eno ali dve fazi pred izgradnjo stanovanjskih enot. Seveda pa je to odvisno od tekočega združevanja sredstev, kar bi naj zagotavljali z omenjenim sporazumom, tako da bo gradnja tekla nemoteno. Qmenil bi še probleme energetike. Z ustanovitvijo novega komiteja za gradbene zadeve, urbanizem in komunalna vprašanja k temu pristopamo zelo odgo- vorno. S skupnim sodelovanjem predvidevamo, da bomo že v tem letu ustanovili neki organ v okviru komiteja, ki se bo s problemi energetike ukvarjal na območju cele ptujske občine. Opažamo, da organizi- ran pristop k temu problemu omogoča tudi stalno dobavo energije, ki ni odvisna od trenutnega stanja na tržišču. Za nas je seveda interesantno ogrevanje stanovanj in ostalih objektov v takih soseskah. Že v tem srednjeročnem obdobju je treba pripraviti štu- dijo potreb občine za energijo. Najbrž bomo prišli do ugotovitve, da je treba v industrijski coni zgraditi toplarno — elektrarno, ki bo odpadno toplotno ener- gijo odvajala v stanovanjske soseske in pa v ostalo strnjeno individualno izgradnjo okrog mesta. Ce bo možno in sprejemljivo", bi naj ogrevanje uredili tudi za staro mestno jedro. Tako bi bile potrebe Ptuja po energiji zadovoljene. Upoštevati pa je treba, da so. to dolgiiročni načrti za naslednjih deset ali petnajst let', ko bo pričel ta sistem delovati. Hkrati z gradnjo novih stanovanj bi naj tekla tudi preno'-a mestnega jedra. Družbeni dogovor o. prenovi jt v nripravi. :v:jemal pa bi naj vsa potrebna v ■ w-di tv;na dela. Fra! /idevamo, d; hi v letu ]984 že la>'<-: pret ta- ili -iareiio prenovljeno L'5o ' icft- v ' ,/.o '-i :■ ' . ' ^ ■ .1 •' ■ ■ \ ' : de! t- ;r-N '>crl,-:. ud' mlajše dr> ^inr. sa jg stare hiše izredno ekonomično in lepo urediti, vendar so žal stroški izredno visoki. Ne samo zaradi zahtev spomeniškega varstva, temveč tudi zaradi starega stanovanjskega fonda, kjer so posegi dosti bolj zahtevni. Res pa je, da bo prenova trajala deset ali dvajset let, da je to dolgotrajen postopek in je treba na to tudi tako gledati. Največji problem starega mestnega jedra pa je ogrevanje — tu se bo treba pre- cej angažirati, da bomo problem najbolj ustrezno re- šili. Kako je z arheološkimi raziskavami na območju Rabelčje vasi — zahod? ,,Raziskave so v teku, nekatere so že končane. Tu- di arheološke raziskave bodo fazo ali dve pred izgra- dnjo. Razen, če bi potem pri izkopih naleteli na kak- šne pomembne najdbe, ki jih je potrebno raziskati. Del tega območja sodi v drugo in tretjo kategorijo, tako da so predvidena sondažna izkopavanja in pa spremljanje del na terenu." O financiranju je Jože Skerlovnik povedal: ,,Izvršni odbor je pripravil program del in jih finančno opredelil. Odkupiti moramo zemljišča, opraviti arheološke raziskave, odstraniti obstoječe objekte in začeti z gradnjo vodovoda, električnega omrežja, kanalizacije, telefonskega omrežja, cest, ulic, parkirišč, razsvetljave... Za ta dela bi v začetku potrebovali 20 milijonov din. Ta dela bi se krila iz prispevka enote za opremljanje stavbenga zemljišča in iz dela sredstev, ki ga prispeva stanovanjska sku- pnost — kar je všteto v ceno kvadratnega metra stanovanja. Potem so še nekatera obsežna dela. Potrebno bo povleči kabel od trafo postaje na Ormoški cesti do nove soseske, kar bo zahtevalo 12,5 milijona din. Po- tem je treba povleči PTT vod, zgraditi kotlarno — samo za prvo fazo kotlarne je treba združiti okrog 52 milijonov din. Na to kotlarno bosta priključena tudi srednješolski center in Dom učencev, ki imata zača- sno urejeno ogrevanje. Ko bi začeli z gradnjo, pa je treba zbrati še sredstva v višini 64 milijonov din, takp da bi začeli graditi štiri elemente v ene m bloku s 70 stanovanji. Ta bi naj bila vseljiva že spomladi 1982. V glavnem nam te številke povedo, da potrebujemo okrog 152 milijonov din v prvi fazi, če priključimo Se drugo fazo pa okrog 220 milijonov din, da bi lahko vse te naše načrte uresničili." Ce se sedaj povrnemo k projektni dokumentaciji nas zanima, kako daleč ste pripravili vse potrebno, tovariš Berlič? ,,V ;naši delovni organizaciji izdelujemo projekte za blokovne enote in projekte za vso komunalno in- frastrukturo. Projekti za prvi blok so v fazi izdelave projekta za izvedbo, faza za pridobitev gradbenega dovoljenja je narejena. Projekti za komunalne vode in naprave pa se izdelujejo za celotno sosesko in so dimenzionirani za potrebe celotnega območja mesta med Rabelčjo vasjo in naseljem Bratov Reš. Vedeti moramo, da pride do razširitve srednješolskega cen- tra, predvidena je izgradnja osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim učnim programom, izgradnja kompleksa športnih objektov, nad šolami pride še zazidava z 800 stanovanji — tako da bo ta dokumen- tacija pokrivala potrebe po stanovanjski izgradnji tja do leta 2000. V dogovoru s stanovanjsko skupnostjo smo pospe- šili izdelavo projektov za kare A — to je delovno ime za to prvo fazo gradnje. Za ostalo pa bo potem sku- pna dokumentacija pripravljena za celotno sosesko." Takšni so torej dogovorjeni načrti o družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v ptujski občini. Manj obsežni so kot v preteklem srednjeročnem obdobju, pa kljub temu tako zastavljeni, da bi lahko sproti re- ševali najbolj pereča stanovanjska vprašanja. Kljub dobrim načrtom in lepim obetom pa obstaja kanček dvoma— predvsem, če pomislimo na gradnjo vseh spremljajočih objektov družbenega standarda, ki bi jih v svojih načrtih morali zapisati investitorji — pa naj gre za gradnjo otroškega vrtca, trgovin, gostinskih lokalov ali športnih objektov. Sočasnega planiranja in načrtovanja tudi tokrat nismo povsem uresničili, pa vendar obstaja ob kančku dvoma tudi kanček upanja. Vsaj trgovina bo tam stala takrat, ko bodo stanovalci že v svojih stanovanjih. Marsikaj pa bo se -eda odvisno tudi od stanovalcev samih, ki bo- do v no^ i soseski z medsebojnim dogovarjanjem in v dQgoyoru zj^osilci posameznih dej\vnosti uresničeva- li .^ač.-;: ne nijigj-e.: - uo i. Ciani Franc Ivanuša Jože Skerlovnik Marjan Berlič tednik - 22- januar 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 KOMITE OK ZKS PTUJ O RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI Pospešiti samoupravno organiziranost v primerjavi / ostalimi interes- nimi skupnosti je bila občinska raziskovalna skupnost \ prete- klem srednjeročnem t)bdobju v specifičnem polo/aju glede na sanK)uprav lU) organi/iranosi. so uiiotovili člani ptujskega občin- skega komiteja Zvc/.c komuni- stov na seji- ki je bila v ponede- ljek. 19. januarja. Posebno zavt)- Ijo organiziranosti skupno-sti. ki ima enodomno skupščino s 75 delegatskimi mesti. Udeležba delegatov na zasedanjih skupščin je v ptnprcčju 51-odsU>ina. d\e seji v tem mandatu sta bili nesklepčni, ra/prave na zaseda- njih skorajda ni. V večini prime- rt)v so za ni/ko udeležbi) ali /.a nesklepčnost .>krivc«< delegacijc krajevnih skupnosti, ki ne poši- ljajo delegali>v na seje. za to pa je iskali vzrok predvsem vobravna- \ani problematiki, ki je precej odmaknjena od intercstn krajev- nih skupnosti. Nadaljnja ttvava je v »centralističnem« združeva- nju sredstev v okviru republiške raziskovalne skupnosti — občin- ska skupnost ni izvirno združeva- la sredstev in doslej tudi ni imela lastnega raziskovalnega progra- ma — pa tudi ohlapna ptnezava med področnimi raziskovalnimi skupnostmi. Težava je tudi v tem. da v občini ni posebnih raziskovalnih enot ali raziskoval- nih organizacij. ObČMnska raziskovalna skup- nost je tako \ preteklem obdobju predvsem popularizirala razisko- valno in inventivno dejavnost, ugotav ljala in oblikovala potrebe po raziskovalnih programih, piv speševala samoupravno sporazu- mevanje in sodelovanje s področ- iimii raziskovalnimi skupnt)simi in / raziskovalno skupnostjo Slo\eiiijc. Zlasti je namenjala pozornost popularizaciji znan«>sii med mladino. [Pospeševala in- venlivnt> dejavin>si in nagrajeva- la inovatorje. Da bi lahki) kar se da realno pripravila program akii\nosii v tem srednjeročnem obdobju, je občinska raziskovalna skupnost l^>srcdovala vrsto vprašalnikov in anket organizacijam združcne- lia dela. Na vprašanje t) načrtih na tem [>v>dročju v obdobju 1981 —1985 ni odgovorila nobena delovna organizacija. Zalo skup- nt)si razpolaga le s podatki, ki i/hajajo i/ občinskega programa ra/vx)jno raziskt)valne in inven- tivne dejavnosti. lako ne more t>cenili v pliva lastnega razisko- valnega dela na dtisežene proiz- vtKlne in poslovne rezultate OZI) v občini, znani niso niti podatki o nakupu in uporabi tujih licenc. ( lani komiteja so na ponedelj- kovi seji menili, da raziskovalna skupnost resnično ni edina, kije iMJgtnorna za razvoj lastne razi- skovalne in inv entivne dejavnosti v občini. Menili so. da morajo prav družbenopolitične organi- zacije prispevati k ustvarjanju ugt)dnega družbenega vzdušja, da bosta kvaliteta znanja in uporaba znanja postali vsakda- nja oblika reševanja družbencv ekonomskega razvoja in gospo- darske rasti. Dosedanje sodelo- vanje z občinskim svetom Zveze sindikatov Slovenije Ptuj je bilo, posebej na področju razvijanja množične inventivne dejavnosti, izredno uspešno. Svojo vlogo pa mora bolj kot doslej uveljaviti občinska konferenca SZDL. ki mora ustanoviti .samt)stojen svet za znanost. Krajevne konference socialistične zveze pa bi morale svoje prt)gramske usmeritve raz- širiti tudi na problematiko razi- skovalnega dela. Pripraviti je pt)trebno akcijski program delo- vanja vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, izvršnega sveta, organizacij združenega dela — predvsem večjih, ki na tem področju že beležijo nekate- re vidne uspehe — ter delegat- skih skupščin. Tako bi morali v tem obdobju ustanoviti vsaj raziskovalne eno- te v večjih delovnih organizaci- jah — TGA. .Agis. Kmetijski kombinat. Perutnina. Obdravski živinorejski zavod . . . Razisko- valna in množična inventivna dejavnost pa mora postati neloč- ljivi del združenega dela v praksi in ne zgolj na papirju — s tem da v mnogih delovnih okoljih to ni urejeno niti na papirju! Člani komiteja so se strinjali z mnenjem predstavnikov razisko- valne skupnosti občine Ptuj, ki so sodelovali na ponedeljkovi seji. daje potrebno povečati odgovor- nost poslovodnih in samouprav- nih organov ter DPO do razvoj- no raziskovalnega dela ter da je potrebno posebno pozt)rnost na- meniti krepitvi samoupravnih in delegatskih odnosov v razisko- valni skupnosti. V prt)cesu podru/bljanja razi- skovalnega dela je treba doseči, da bodo projektni sveti kot delovna in strokovna telesa uve- ljavili .svoj vpliv, v njihovem okviru pa morajo tesno sodelova- ti uporabniki in izvajalci. In to predvsem v uresničevanju nalog, ki so resnično potrebne za na- daljnji gospodarski razvoj druž- benopolitične skupnosti. Posebno skrb je treba nameniti tudi izobraževanju kadrov, skrbeti za vse oblike pretoka znanja ter v informativnih sred- stvih redno poročati o rezultatih razvojno raziskovalne dejavnosti in o njenih avtorjih. Prav sled- njim mnogokrat namenjamo pre- mah) pozornosti in jih tudi ne stimuliramo v pravi meri — tako moralno kot materialno. V vseh delovnih okoljih pa je treba zasledovati cilj — vključiti čimveč in čimbolje domače zna- nje. domačo tehnologijo in v procesu podružbijanja tega po- dročja delovanja uresničiti nače- la samoupravne organiziranosti raziskovalne dejavnosti. N. D. Referendum 15. marca Ko s») lani jeseni v Ormožu z.a določen čas odložili priprave na razpis referenduma za prvi ob- činski samoprispevek, so sklenili, da bodo s pripravami nadaljevali v zimskem času. kije za razpravo v krajevnih skupnostih bolj pri- meren. saj kmetje v tem času niso tt)lik() obremenjeni z delom na polju. Prav tako so se takrat dogovorili, da bodo priprave nadaljevali bolj organizirano, lako so že imenovali koordina- cijski t)dbor. ki ga vodi predsed- nik SO Ormož Mirko Novak, poskrbeli pa bodo tudi za ustrez- no propagando, kar je naloga posebne komisije, ki je že tudi imenovana v okviru omenjenega k(H)rdinacijskega dobora. lako skrben pristop k nadalje- vanju priprav na uvedbo občin- skega samoprispevka narekuje spoznanje, daje mi izida referen- duma odvisna nadaljnja ust)da osnovnega šolstva v občini Or- mož. predvsem pa v treh krajev- nih skupnostih, kjer je ta pro- blem še posebno izrazit. Nujna je namreč raz_širitev osnovne šole v Veliki Nedelji, gradnja osnovne šole v Ivanjkovcih pa rešitev problema osnt)vnega izobraževa- nja v samem Ormožu, program NC torej ni spremenil, če bo referendum uspel, bodo že letos pričeli z gradnjo prizidka v Veliki nedelji, v letu 1982 bodo pričeli gradili prvo fazo osnovne š»>le v Ivanjkovcih. problema t)snovno- s»)lskih prt)siorov v Ormožu pa se bt>do lotili leta 1984. Po prvih pciih leiih pa bt)do seveda prišli na vrsto tudi ostale krajevne ^kupm.^sti. kjer bodo s skupnimi sredstvi reševali probleme osnov- nošolskih prostorov oziroma se l*»lili reševanja ostalih družbenih problemov. O tem ho lekla razprava še do konea tega meseca v vodstvih krajevnih skupm>Mi in družbeno- P«'htičnih organizacijah, v raz- pravo bodo zajeti delegati in predstavniki društev in organiza- cij na nivoju krajevnih skupnosti 'n občine, zato bo na dnevnem rvdu teh konferenc tudi ta ak- '";ilna naloga. Druai krosi raz- prave U) potekal od^l. do "15. fe- ^J^iarj.,. v tega K>dt) vključeni vsi "rKiini. pričakujejt) pa. da bo udeležba na /borih bolfša I" kr! razprava pomasiala ''»»Nikovaii dokončno po/itivno ^'<>lisce do le. /a ormt)ško občino n-Kivse pomembne akcije. Seve- •I r.i/prav., ne b,> potekala /solj organi/aciji krajevnih skupno- ^.mjo se bodo vkliičili tudi ^^Jaoški delavci p<.membno. ' propas.indn.' vlo..o pa OiKlo odigrali tudi učenci. I godcn izid razprave bo i/pt)l- njtn pogt)j za prislop k formalno- stim glede razpisa referenduma in konkretnim pripravam za njegov t) i/vcdbt). (jlasovalna me- sia bodo po dosedanjih načrtih odprli 15. marca, seveda v pre- pričanju. da bt)do tokrat občani jiokazali veliko mero razumeva- nja dt) reševanja skupnih nalog. Jb Delovne skupine - oblika dela ZK Da bi dosegli večjo medsebojno povezanost, akcijsko in idejno učin- kovitost, je komite občinske konference ZKS Ptuj imenoval skupno 40 delovnih skupin, ki so zadolžene za 3 do 4 osnovne organizacije ZKS. Delovne skupine vodijo člani komiteja in občinske konference ZKS in sekretarji iz tistih osnovnih organizacij za katere je skupina zadolžena. Organizacije so izbrane z različnih dejavnosti in področij delovanja z namenom, da to zagotavlja širino in onemogoča zapiranje razprav le na ozko panožno področje dela. Z namenom, da bi se podrobneje seznanili z nalogami in da bi čimprej začeli z uresničevanjem nakazane metode in oblike delovanja, so se v če- trtek, 15. januarja sestali vodje skupin. Stanko Lepej, izvršni sekretar komiteja, jih je uvodoma seznanil z nalogami, ki so pred zvezo komuni- stov v naslednjem obdobju, s posebnim poudarkom na priprave občinske programske volilne konference, ki bo že koncem marca letos in povezano s tem na naloge, ki so pred OO ZKS in delovnimi skupinami. Uvodni obrazložitvi je sledila živahna razprava, žal takih razprav po- grešamo na sejah konference, v kateri so se člani medsebojno dopolnjeva- li, kako delovati, da bomo bolj racionalno izrabljali čas in da bomo pri delu bolj učinkoviti. Posvet so sklenili z ugotovitvijo, da je od delovnih skupin v veliki meri odvisno, da bodo nove oblike delovanja ZK — od osnovne do občinske organizacije — čimprej zaživele, da kar najbolj do- sledno nadalje gradimo družbenopolitični sistem. F NALOGE NA PODROČJU INFORMATIVNE DEJAVNOSTI S skupnim delom do boljših rezultatov Naš celotni sistem obveščanja je sestavni del političnega siste- ma siKialističnega samoupravlja- nja. saj je dobro obveščanje predpogoj za dogovor, za demo- kratično doseganje idejnopolitič- ne in akcijske enotnosti, pogoj za kolektivno delo in s tem tudi za skupno odgovornost pri uvelja- vljanju sprejete politike. Ob tem .se je treba zavedati, da je ZK odgovorna za idejno usmerjenost naše družbe, sistem obveščanja pa ima nep<»sredni ideološki vpliv na družbo, na delovne ljudi in občane. To je bila tudi glavna .spodbu- da za skupno sejo komisije za informiranje in propagando pri OK ZKS Ptuj. k»H)rdinacijskcga odbora zj informativno propro- pagandno dejavnost pri pred.sed- stvu OK SZDl. in odbt)ra za informiranje pri občinskemu sve- tu ZSS Ptuj, kije bila v petek. 16. januarja v Ptuju, glavna tema razprave pa so bile naloge na pt)dročJu informativno propa- gandne dejavnosti v občini. Na seji M) st>dclovali tudi najodgt)- vomejši predstavniki s tega po- dročja v republiških organih DP() m to: Albina Fušar. pred- sednica tiskovnega sveta pri RK SZDL. Alojz Ciojčič. izvršni se- kretar C"K ZKS za poda)čje informiranja in Boštjan Pire. predsednik odbora RS ZSS za obveščanje in politično propa- gando. Na seji st) se dogovorili, da bi)do vse tri k«)misije oz. odbori in ob v)delovanju centra za informiranje in propagando (CX)P) pri OK ZSMS Ptuj pri- pravili gradivo skupno sejo vodstev vseh občinskih družbe- nopolitičnih organizacij, ki bi naj bila v drugi polovici februarja. CJradivo bi naj obsegalo oceno stanja obveščanja v združenem delu. obve.ščanje v krajevnih skupnostih, naloge na področju družbenega informiranja v obči- ni, povez.ano z obveščanjem v delegatskem sistemu in vloga sredstev javnega obveščanja (tisk. radio in televizija). Pred skupno sejo bi naj o pripravljenem gradivu z nakaza- nimi nalogami na navedenih področjih razpravljali o v vseh osnovnih organizacijah (ZKS. SZDl.. sindikati. ZSMS), da bi lahko tako prišli delegati na skupno sejo že z izoblikovanimi stališči iz svoje »delegatske ba- ze«. Tak način dela je v skladu z načeli delegatskega sistema in z metodami delovanja ZK. saj je treba uveljavljati take oblike, da bodo imeli delavci v združenem delu in občani v krajevnih skup- nostih kar največji vpliv tudi na področju družbenega in javnega obveščanja. Taka oblika delovanja pa zahteva tudi mnogo več priprav, obenem zahteva stalno skrb za uresničevanje sprejetih sklepov, stališč in priporočil, spremljanje izvajanja navodil itd. To je tudi potrebno in nujno, saj je bila naša dosedanja slabost predvsem v tem. da smo često pozabljali na sklepe in šli v nove akcije, s sprejemanjem novih sklepov, nobene akcije pa nismo izpeljali do kraja. Na seji so se dogovorili, da b()do gradivo pripravili do konca lega meseca. j. p MLADINSKA ORGANIZACIJA ZA PRIMER V vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju aktivno deluje organizacija Zveze socialistične mladine Jugoslavije v katero so vključeni tako voiaki. kot mlad starešinski kader. V tej organizaciji delujejo po enotah, njihovt) delo pa povezuje ktM)rdinacijski odbt)r ZSMJ, katere- ga predsednik je starešina Dragan Rašeta. O aktivnosti mladinske »>rganiazcije v ptujski garniziji je povedal; »("lani našega koordinacijskega t)dbora so pred.sedniki in sekre- tarji osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij ZSMJ po enotah. V takšni strukturi m na tak način delamo že dve leti in mirno lahkt) irdim. da sla prav ti dve leti morda najuspešnejši kar se tiče alkiv m)sii mladinske organizacije. Povdarjam. da je osnovna naloga vsakega našega člana izvrševati in to dobro izvrševati naloge, kijih ima posameznik v enoti. V tem se kaže naša glavna naloga pa ne samo v naši enoti, povsod v JLA je tako, v i4) sem prepričan. Drugo, kar je naloga našega koordinacijskega odbora, izvira iz naziva. Dolžni smo kcx)rdinirati delo znotraj posameznih osnov- nih organizacij in med njimi. Ob tem se včasih srečujemo s težava- mi, za katere pa se trudimo, da bi jih čim prej prebrodili, seveda ob tesni pomoči ostalih družbenopo- litičnih organizacij. Morda smo najbolj ob bok organizaciji ZKJ. ki nas tudi usmerja s svojimi ideali in v.sebino. Tako lažje delujemo. Mislim, da je organizacija ZSMJ v naši enoti ena izmed tistih v naši armadi, ki se lahko pohvali z uspehi svojega dela. saj so ti krepko vidni. Naše delo se najbo- lje kaže v vojaški »obuki«, ki je ocenjena kot zelo dobra. Izredno pa je pomembno, da je naše delo tesno povezano z občinsko konfe- renco ZSMS v Ptuju in nekateri- mi osnovnimi organizacijami iz sodeluji)čih krajevnih skupnosti na obmt)čju ptujske občine. Tako uresničujemo del naše koncepcije splošnega ljudskega odpora, saj dobro sodelujemo s civilnim prebivalstvom, pa tudi mladina ptujske t)bčine rada prihaja k nam v kasarno. Naši uspehi s področja sodelovanja z mestno in srednješolsko mladino st) vidni tudi v vsakoletnem kviz tekmovanju Tito-partija-revolucija v okviru tekmovanj Mladost v pesmi besedi in spretnosti. Mešana ekipa mladih in vojakov Ptuja je osvojila dvakrat zapored prvo mesto v Sloveniji. To je vsekakor velik uspeh in potrditev našega sodelovanja, l udi za letošnje leto smo v programe dela vnesli to stnlelovanje in pričakujemo, da jih bomo tudi izpolnili, če že ne pre.segli.« M. Ozmec Dragan Rašeta, predsednik koordinacijskega odbora ZSMJ v ptujski vojašnici. V Ormožu bodo izročili priznanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije \a svečani seji v Ornmžu bodo ob zaključku \l\. delavskih Srečanj bratstva in prijateljstva — Ormož "80 izročili priznanja bratskih občin — Plakeltt bralstva in prijateljstva, ki jo na predl»)g t)bčinskih svetov ZSH in ZSS ter po sklepu KtH>rdinacijskega odbora za sodelova- nte bratskih občin SR Hrv atske in SR Slovenije prejmejo. V OIK INI ( AKOVFC: Ivan HORVAT. Sijepan (i()RI( ANIC. Sljepan POSAVi;C in IVlavska pihalna nodba Cakovec; VOlU INI KOPRIVNK A lvanPOBI.Ana Pl I SKAI I. Občinska konlerenca Zveze si>- cialistične mladine Koprivnica. Mladinsko kulturno umetniško društvo >1 ran Cialovič« Koprivnica in Špt)rtno ribolovno društvo Ko- privnica: V ()B( INI KRAPIN.A: Milan ARTK . Mirko BRODAR in Srednješolski center Krapina: V OB( IN I OR MOŽ: Bojan OBIRC K AL in l\. Mladinska delovna brigada »Bratstvcr- — pnjaleljsuo—Ormož '80«.\i je st)delovala iKi zvezni mladinski delovni akciji »Suha Krajina "80». . \ ()B( IN! PRKJRADA: Lrar.jo KLAN- Sl K. Osnovna šola >1 do l.esk»>var« Pregrada m Pihalna godba lovarne stekla in plastičnih proi/vod<)v »Straža« Hum ob S»)lli; V()B( INI Pil J:(.vido(LPIN. Ansambel lornado- delavsko prosvetnega društva •Svoboda^ Majšperk in Lolklorna skupina »Anion ŠtrafeLi" Markovci pri Ptuju; V OB( INI SLOVHNSKA BISTRICA: Vikior HORVAl in Ansambel »Veseli Šta- jerci« Slovenska Bistrica: V ()B( INI VARAŽDIN: Tomislav CU- KOR. Boris VADLA in Štab za civilno zaščito občine Varaždin. Ilakcta bralstva in prijateljstva je najvišje pri/nanje bratskih občin SR Firvatske in SR Slovenije.kijo [V)deljuje KiH)rdinacijskiodbor /a s»)dclovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije za dolgoletno aktivno sodelova- nje pri organizaciji ter uresničevanju progra- UU'v Srečanj bratstva in prijateljstva, za razvi- l.injc medrepubliškega sodelovanja ter pri- s|X'vck k krepitvi bratstva ter enotnosti med narodi m narodnostmi SI RJ. r B Tito in Rdeči križ Jugoslavije Za nadaljnje uspešno sodelovanje v novem poslovnem letu 1981 so se 14. januarja sestali predsedniki krajevnih organizacij Rdečega križa, da so se pogovorili o programu dela občinske organizacije in krajevnih organizacij Rdečega križa Ptuj v letu 1981. Predstavitev knjige »Tito in Rdeči križ Jugoslavije« je podal predsednik t>rganizacije dr. Lojze Arko in vsem navzočim ptxlaril knjigo. Tovariš Tito se je vedno zanimal za delo in razvoj organizacije Rdečega križa, o čemer govori izbor dok umen tov. kijih vsebuje ta knjiga, štiri visoka odlikovanja, s katerimi je predsednik republike tovariš Tito i)dlikoval našo organizacijo in številna priznanja organizacijam in ak- tivistom Rdečega križa Jugoslavije. V prvem poglavju Srečanje s Titom jeopisan pogovor tovariša I ita zdelegacijo Rdečega križa Jugoslavije. V drugem poglavju so Ukazi lovari.ša Tita. ki se nanašajo na Rdeči križ Jugoslavije, zakon o položaju in pravicah jugoslovanskega Rdečega križa, referat tovariša Tita na Vil. kongresu Zveze komunistov Jugo- slavije. kije bil leta 1958 v Ljubljani. tretjem poglavju so pozdravna pisma tovariša Tita Rdečemu križu. Tovariš Tito seje kol velik humanist in revolucionar, borec za mir in ustvarjalec enakih pogojev za razvoj vseh ljudi sveta, stalno zanimal za deU> Rdečega križa. Tudi v zadnjih mesecih svojega življenja, je bil povezan z organizacijo Rdečega križa. To potrjuje tudi zadnje pismo, ki gaje z ljubljanskega Kliničnega centra poslal 2. februarja 1980. udele- žencem prvesredozemske konference nacionalnih društev in organiz.acij Rdečega križa in Rdečega polmesca Sredozemlja v Budvi. Organizator konfcrenceje bil Rdeči križ Jugoslavije. V naslednjih pt)glavjih knjige so prikaz.ani izrazi pozornosti do tovariša Tita. razna pisma organizacij Rdečega križa tovarišu Titu ter zahvale tovariša Tita organizacijam Rdečega križa, .šolam in krajevnim skupnostim. Priznanja za delo in zaoblju be tovarišu Titu so posredovane v petem m šestem poglavju knjige. Na koncu so zajeta sožalja Rdečemu križu Jugoslavije od nacionalnih društev Rdečega križa. Rdečega polmesca, mednarodnih ustanov Rdečega križa in po.sameznikov. Delegacija Rdečega križa Jugoslavije je izkazala zadnje spoštovanje tovarišu Titu s časint) siraŽA). z udeležbo pri pogrebu in obiskom njegovega groba. Knjiga »Tito in Rdeči križ« je izšla v vseh jugoslovanskih jezikih. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 22. januar lan - TlSlMgfK Slovesna zaprisega sodnic v prostonh skupščine občine Ptuj je bila v četrtek 15. jjmauurifia dopoldne slovesnost na katensopred predsednikom SO Plujdf CvtUolBiii Dopliharjem in ob navzočnosti predstavnikov družbenopoblačnih (or- ganizacij ptujske občine podale slovesno izjavo dve sodnicc TcmdjjiBCfui sodišča Maribor in sodnica za prekrške. Skupščine občin koroške m podravske regije so na scjjJbi iImdvui združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnic^ zbora sprejele sklep o izvolitvi dveh sodnic Temeljnega sodi^č^ v Ma»- riboru. Za sodnici sta bili izvoljeni Nada Glažar, rojena 15. maja 1954* Mariboru, diplomirana pravnica z opravljenim pravosodnim izpetuim. stanujoča v Kidričevem 8 in Milena Vajda rojena 15. decembra 1955* Mihalovcih, diplomirana pravnica z opravljenim pravosodnim izjJDttfflmiL stanujoča v Ptuju ulica Borisa Kraigherja 40. Obe sodnici sta slmesBii(o> izjavo tudi pismeno potrdili. Skupščina občine Ptuj pa je na seji zbora združenega dela. rfjorji krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 29. decembra sprejela sklep o izvolitvi občinskega sodnika za prekrške. Za sodrnkicza prekrške je bila izvoljena Matilda Šoda. rojena 7. septembra « Gradacu, diplomirana pravnica, stanujoča v Ptuju, VolkmegcKaT.TBUiEii sodnica za prekrške je svojo izjavo pismeno potrdila. M. Onmet Med slovesnostjo: (od leve) sodnici Milena Vajda in Nada Glaiar ttar sodnica za prekrške Matilda Šoda. Arhivsko gradivo delavskii srečanj bratstva in prijate|stva bo zbiral in urejal Zgodovinski arhiv v Ptuju v letu 1960je prišlo do organiziranega sodelovanja med sflaišatidiijn prve ptujske Sindikalne šole in delavci tekstilnega kombinata »Vaurudts,«« Varaždin. Iz teh sprva še skromnih začetkov, ki so temeljili nij^png raiai izmenjavi in obiskih slušateljev sindikalnih šol seje razviloiradioainaillmiis" in obsežno sodelovanje, ki danes vključuje že devet občin SR Hrwait^c in SR Slovenije. Sodelovanje je bilo sprva omejeno i*-ed*seimii mai m- menavo Iji^iteljskih kulturnih skupin, pozneje pa seje razvilobopatifisiim pestro sodelovanje, ki je poleg kulturnih izmenjav zajelo tudi sareačainigp pionirjev, mladine, delavcev, delovnih organizacij. Zveze rezo^miia vojaških starešin, obveznikov civilne zaščite, športnih in drugih dinoiliir«. Vse to je prispevalo ne samo k spoznavanju kulturnih. prosw«ttiii!iiBiL športnih, političnih, gospodarskih in drugih dosežkov sodeli]gi(0^©feaiai,. ampak predvsem k praktični realizaciji velike TITOVE mi^ o razbi- janju bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, ne vdSikc in najdragocenejše vrednote naše samoupravne socialistične Juigeslk- vije. Prav zaradi tega zasluži vso pozornost f)obuda KoordinaidJsk(^ odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovou^ ® sklenitvi Samoupravnega dogovora, skaterimbodoobčinslusvellBZ^ezic: sindikatov Hrvatske in Slovenije občin: Čakovec, Koprivnica. Kr.apBi!iia. Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. predali arfniivstuji gradivo medrepubliškega sodelovanja v okviru tradicionalnihdefla^sMlo Srečanj bratstva in prijateljstva. Zgodovinskemu arhivu v PtuijiiiL Sat- moupravni dogovor so že sprejeli vsi omenjeni občinski sveti v Pniiipi ^ so ga, dne 19. decembra 1980 podpisali pKKjblaščeni delegati (ofeoimsfciiii svetov ZSH in ZSS ter Zgodovinskega arhiva Ptuj. Arhivsko gradivo tradicionalnih delavskih Srečanj bratsirva ram pei- jateljstva predstavlja bogat zgodovinski vir ne samo za kulluniniDoi zgsp- dovino, ampak je tudi pomemben vir za zgodovino delavski^ pBwinpi ter se zaradi tega postavlja takorekoč imperativna zahteva po otaammtivi vsega dragocenega gradiva, ki je v dvajsetih letih medrepaMslkcgm sodelovanja nastalo. Zgodovinski arhiv v Ptuju bo kot specialzkaiBiuB arhivska ustanova prevzemal registraturno urejeno gradivo in ga *ainDw ji v skladu s predpisi o materialnem varstvu prav tako pa bo zjManiKiJ* arhivsko gradivo v skladu z arhivskimi načeli strokovno obdeknalliim ga s tem usposobil za potrebe znanstveno-raziskovalnega proučniaia^. Prav tako pa bo zbrano in urejeno gradivo dostopno tudi za (dna^ potrebe, predvsem kulturno prosvetnih akcij, razstav, dcAmnemniraiinjia in drugega. Prav zaradi tega postavlja jubilejno — 20 leto delavskih Siračainj bratstva in prijateljstva pred vse udeležence Samoupravni^ dogo^iujira o predaji arhivskega gradiva Zgodovinskemu arhivu v Ptuju obveznuifflMl. da vletu 1981 pristopijozvso resnostjo k realizaciji določb in obvczinwj»ni ki izhajajo iz dogovora z namenom, da se v dvajsetih letih Boasllalb arhivsko" gradivo očuva ter strokovno obdela in se na ta nacim trajp® ohrani kot dokaz bogate in vsestranske aktivnosti različnih pod]i®«čq družbenega življenja sodelujočih bratskih občin SR Hrvatske jim SR Slovenije. Andrej FEKO^JA. ravnatelj Zgodovinskega aurftiivia SIS za letališko dejavnost Martin Berden, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj jc v uniTOtanam nagovoru ob podpisu dogovora o temeljih družbenega plana, sponsiiiiii predstavnike združenega dela ptujske občine, da se bo do konca tega mese- ca treba tudi odločiti glede podpisa samoupravnega sporazuma o »Dsiiioacv ravni interesni skupnosti za let^ko dejavnost. V pripravi je namreč referendum za enotno slovensko ktaii^o ddiow- no organizacijo, ki bi poslovala na trdnih ekonomskih osnovah. Oton bo- do delavci v letališki dejavnosti odločali na referendumu. Predloe jmpam^ Ija posebna komisija. Po tem predlogu bi se naj letaliSči Brnik in Mar^ME, skupaj z letatiščema Portorož in Slovenj Gradec združili v cnolno ddavTira organizacijo s 3 TOZD (2 v Ljubljani in 1 v Mariboru, dočim bi v Pantom- žu in v Slovenj Gradcu obstaj^i enotiX Tako bi lahko poslovab bolj gospo- darno, ceneje, usklajevali zasedenost oz. promet na domačih in to^ iiB- jah pa tudi s prevozniki. — skratka pocenili in izboljšali bi letalski pnmoL Samoupravni sporazum o SIS za letališko dejavnost bo nujen, ka ho tako moč usklajevati in zagotavljati razvoj letališke infrastmktBEC in opravljanje dejavnosti, ki so potrebne za letalski promet. VZDRŽEVANJE CEST JE ZAHTEVNO PA TUDI DRAGO OPRAVILO ZBjHJa « zimskem času, ko so Mjamt rjLnmcre slabe, se mnogo- kirjtB -»{NfflnBiiimo na tiste, ki ceste »jidlDžmpgiui. lortg na cestarje. Ce iio) tcctae- dobro vzdrževane, jih IkiMiiuliiflmo«. £ic pa tik za tem, ko muiim J0I imme zagode, ni.so vse iccftkt iocmtenc ah posute, se kaj bioinffi BMMaji%imu proti njim. Ne zuroodbiiiao sc. da so njihove (DltmccfauMfii velike, da ne skrbijo fir fjt (iJC^K po kateri se vo/.imo ima (JLii ive pvi i^vcjem delu tudi oni 'Hn££U]|£ili0)»težavami. MnDO o njihovem delu Iiwwfirjžuii na Cestnem podjetju MbniiHjiflr, TOZl> Vzdrževanje cnji PBuujv. smo izvedeli, da viuBnžo^e^ na območju občine Ptiui|i m Onnož 51 kilometrov mttfflHJTiTitillmiife tn 161 kilometrov mc^iDouilhiniiiB cest. Magistralne (tffirtkc ma ocBuii območju so: Zlato- ii^——Ormož in Hajdi- nut—Maci^. Regionalne ceste, ki jpiki NiždiiižuHjje omenjena TOZD so Lic^ft—Majišpierk—Tržeč—Cvet- lin. Slt>pcrcc—Hajdma. Rogoz- nica—Biš. Gaj—Hajdina m Spuhlja—Zavfc. Ptuj—Vuipcrg. Ormož—Ivajnkovci. Ormor—S- redišče. Pa\1ovci—Miklavž, ter Rogo/Jitca—Grabšinski bre^. V Zimskem času ceste vzdržujejo po prioritetnem redu. ki ga odobri republiški prometni inšpekloraL Na našem c^močju morajo biti stalno prevozjie in brez /aslofcv ceste Zlatoličje—Ptuj in Hajdi- na— Macdj. Vse ostale magi- stralne in regionalne oeste na območju občin Ptuj m Ormož vzdržujejo, dokler je to možno, z navadnimi plužjiimi sredstvi. Če ste pozorno prebrali vse odseke cesL boste priznali, da jc to precej kilometrov, ki jih jc seveda ob močnejšem sneženju te/Jco vzdrževati saj to ddo /.ahteva daljši čas. Moramo pa kljub temu priznati, da so sc cesta ij i ob močnem sneženju pretekli teden izJkazali in svoje delo opravili več kot odlično. Ldko. da JC promet ie v ramh jutranjih ur^ potekal skoraj nemoteno. V zimski sezoni 1980—81 imajo pri TOZD Vzdrževal^ cest na razpolagp 8 tovornih avtomobilov, deset plugov, dva gfedcija ter ve^ število posipal- oc% . Poleg tega pa imajo za odsek makadamske cestc Lcsko- vec—Cvctlin pogodbo z lastniki traktorjev, ki to cesto plužijo. ob izrednih snežnih padavinah pa ^m priskočijo na pomoč ddavd TOZD Avtopark ptujskega ko- munalnega ptKljctjja. Na sedežu TOZD imajo orga- nizirano 24-umo dežurno službo. To službo sestavljajo %odja de- žurne službe. d%'a cestarja, upra- \ljalec nakladaka in dva šofe^ tovornjakov. |Megledniško vozilo pa pn^ujuje kritične odseke in poroča o svodih ugotovitvah. Ob vegem sneženju pridejo na ddo vsi sofeijL Do naš<^ obiska v prejšnjem tednu so v tej zimski sezoni pora- bili za posipanje že 487 ton soli in 756 kubičnih metrov peska. V zalogi so imdi še okoli 200 ton soli. enako količino pa so imeli naročeno, vendar niso bili pov- sem prepričani, da jim bo uspelo naročeno sol tudi dobiti. Jasno je. da zaloga soli do konca zime ne bo zadostovala, zato bodo morali v primeru, da naročenih količin ne bodo prejeli, ceste posipavati le s peskom, kar je sev(^ izhod v sili, bodo pa tega veseli vsi. ki se bojijo za svojega jeklenega konjička, ki mu sol ne prizanaša. Na TOZD Vzdrževanje cest Ptuj je zaposlenih 82 delavcev. Src^tva za vzdrževanje vseh jmenjenih cest prispeva republi- ška skupnost za ceste. Jasno, da vse te količine soli. peska, ogrom- no vloženega dela in mehanizaci- ja ni poceni. V letu 1980 nas je to stak> nekaj nad 12 milijonov dinaijev. seveda novih. J B Zgradili smo šolo v Markovcih in I. fazo centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju noiRoolk)' o poteku obeh gra- idkciigi olMavnavala skupščina Iflofeižcia^ skupnosti Ptuj na ■i-vttp ^iitlsB^ sep v letu 1980. Za gmaimjo' teh objektov smo ©MamS obame Ptuj odločili v Iktiiii BW6l I^asovali smo občin- ■ilkii jiOiBEiioprKpevek. v OZD pa ^vpngldfi Sarniotipravni sporazum «ji žfifiimužEvianJu sredstev za sofi- nuasidrainltir gradnje. Sredstva sa- nraxofiTiHf*£\(4a in prispevki OZD ic zacidia zbirati v letu 1977 in « tk£m limi so opravljena tudi pnpiravilijiiEmia dela za oba objek- Oa. OSmniNA ŠOLA MARKOVCl l>ta «ysfflo%nt investicijskega pmogramiai. katerega je sprejela sft-ufšttiinia Bzofc?aževalne skupno- !iCij Ptmj v ap^u 1977 je izdelal Ptojidktirodffii biro »Marles« Mari- ik)ir iBiiart za gradnjo montažne !W5lli£r pui%i!l}!(D«8skega tipa za 720 imoBCjni « 24 \ifičilnicah, upravne pmostioiiit. kotlovnico, telovadni- (flsjt p&DsfeO' postajo in druge paiTOJimi- prostore v skupni izme- ri 4.151 rna" brutto površine. Pfealraifuiiiiska vrednost po cenah ar Iksa btfa 33,250.000. S pwffl!D0Čjo premostitvenega ^OHti^iih »-Marks« Maribor, poso- jjJhi BkLiredutase banke Maribor, IpioslkoviTSia eiBola Ptuj, posojila HaoftiražirsalhiBe skupnosti Sloveni- je- fm zJ® tiakrat zbranimi sredstvi (oMiinnL !«nBO' začeli v februarju B^TO gjrasfiiid polovico učilnic in Utlb^adinEncio« s. skupnimi prostori. P.01 pimJlo^Cvi še ostalih manjka- jfDiflfii Miadlstev smo v oktobru ii^it^a llesa priedi z gradnjo tudi ii&mgs^ ifida učilnic. Dela je iiOT^aiil »-IViairfcs« Maribor s svo- jlTimi! ttottpeiranti. Celotna stavba j)C Hriiloi žgojetia do občinskega gma®iniJka V uporabo je bila* ^hi pretfiansa 1/9-1979 ali s [;miii\itiik(OtDii štolskega leta 1979/80. Vsa dela, vključno z obrestmi za premostitvene kredite, so veljala 35 milijonov dinaijev. ki smo jih dobili tako: 12.7 milijonov iz sredstev samo- prispevka občanov 3.4 milijonov Lz sredstev OZD 0.6 milijonov je prispevala KS Markovd 10.0 milijonov je kredit iz vza- jemnosti pri Izt^aževalni skupnosti Slovenije 1.6 milijonov je kredit »Marles- a« • 6.7 milijonov je kredit Kreditne bai^e Maribor, po^vne enote Ptuj Posojilo »Maries-a« btHno v letu 1981 vrnili iz sredstev samo- prispevka in združenih sredstev OZD. Posojih K B in iz vzajem- nosti pri Izobraževalni skupnosti Slovenije sta dolgoročni in jih bomo vračali iz a-edstev d<^o- voijenih s vsakoletnim prc^ra- mom dela Izobraževalne skupno- sti Ptuj. Po namenu pa so sredstva porabljena tako: 26,6 milijonov din za gradbena In obrtniška dda 2,7 milijonov din za opremo 2,2 milijonov din za zem^išče in njegovo komunalno ure- ditev 2,1 milijonov din za tehnično dokumentacijo. soglaša, nadzor in drugo 1,4 milijonov din za obresti za posojila Če vse stroške gradnje z ob- restmi vred delimo z zazidanimi površinami stane 1 m^ zgrajene in opremljene šole Markovd 8.410.00 din. CENTER SREDNJEGA US- MERJENEGA IZOBRAŽEVA- NJA PTUJ Leta 1977 smo pridobih po- trebno dokumentadjo z načrti, ki jih jc izdelal Projd^tivni biio Ptuj. Pb predračunu bi naj objek- ti centra v skupni povili 11.370 m^ stali 120.485.000 din po cenah iz leta 1976. V oktobru istega leta jc bila sklenjena pogodba z Gradbenim pi^jc^em Stavbar Maribor, ki je tudi izvajalec investidje. za pripravljalna dela. ¥ januaiju 1978. po pridobitvi prvega dela sredstev od Izobraže- valne skupnosti Slovenije in n^^m 42 milijonov premosti- tv^oih poselil pri Kreditni banki MaribcK, smo lahko ddenih po- godbe za piičctek gradnje. Zan- di počasnega dotoka sredstev smo tudi ta ofcyekt morali dditi na tri gradbene faze in ločeno oddati dela za eneiget^i objdc^t in cAtrfioo (ki bo letos dokonča- na). Dda smo lahko oddajah pač tako. kot nam jc projektuit izdeloval dc^umentadjo in kot so pritekala sredstva, kajti ob piičetku gradnje so se sredstva v obdni §de začela zbirati. Po- drolmosti o poteku vseh težav ob pdidolm^anju načrtov, dokumen- tac^ in sredstev za tako izvaja- nje investidje so že bile navede- ne v poročilih, ki jih jjc gradbeni odbor dajal skuf^ni Izobraže- valne skupnosti v svojih poiod- lih na sejah decembra 1979, aprila 198C. decembra 1980. zbori občinske skupSčine so o poteku gradnje razpravljali apri- la 1980. v Tedniku pa so bila porodla objav Ijena avgusta in novembra 1977, febmaija in maica 1978 in anrila 1980. To poročilo bi izgubilo na preglednostL če bi ponovno na- v^h datume sklenjenih pogodb zneske in težave s katerimi se jc investitor srečevaL Gradnja je — šole z energetskim objektom — samo šolske povTšine Gradbeni odbor je ugotoviL da sta oba objekta solidna, in funkcionalno in v primeijavi z ostalimi gradnjami v Ptuju in zunjy Ptuja tudi ceneno zgrajena. Zbruo Sola je torej v svoji I. fazi zgrajena. Za redno in ustrezno ddo pa šola potrebuje še telovad- nice. kuhinjo in z^lonišča. V letu 1981 bomo morali zbrati potrebno dokumentadjo in načr- te: prav tako pa bo v tem letu nov^ akdja za združevanje sred- stev v OZD in izveden referen- dum za uvedbo II. občinskega 'cimoprispevka za nadaljno grad- bila končana v letu 1979. Večji del zgradbe je bil predan v uporabo 17/9-1979, ostali del pa ; 10/12 istega leta. i Šola meri 12.309,41 m^ brutto : površine, energetski objekt pa 218.88 m^ površine. Skupaj je . zgrajeno 12.528,18 m2 brutto povTsne. i V eni izmeni lahko ima pouk v tdi prostorih okrog 2.000 učen- cev. Gradnja je veljala 131.9 milijo- nov din. Ta vrednost je pokrita tako: 55.9 milijonov din iz samopri- spevica občanov 21,4 milijonov din iz združenih sredstev OZD 40,4 milijonov din iz prispevka Izobraževalne skupnosti Slovenije 14J2 milijonov din iz posojila Kr^itne banke Maril^r, poslovne enote Ptuj Posojilo kreditne banke bomo vrnili še iz sredstev občinskega ' samoprispveka in združenih sredstev OZD. Po namenu pa so sredstva i porabljena tako: 90.0 milijonov din za gradbena in obrtniška dela 10.8 miUj'onov din za opremo 14.2 milijonov din za komunal- no ureditev 9.1 milijonov din za tehnično dokumentacijo, nadzor in drugo i 7.8 milijonov din za obresti za premostitivena posojila Tako ugotavljamo, da velja I m^ brutto opremljene površine z ' vsemi stroški: 10.526 din 10.020 din Prikaz zbramh m porabljenih sredstev I. obdnskega samopri- spevka in združenih sredstev OZD pa je naslednji: v miodin _Poraba_ lOsianck njo šolskega prostora. Prepričani smo. da l^ta obe akdji uspeli, saj smo se za takšen vir financira- nja tudi d(^ovoriIi v Samouprav- nem sporazumu o temeljih piana Izobraževalne skupnosti Ptuj za ^ednjeročno obdobje 1981—1985. Izvršni odbor Izobraževalne skupnosti Ptuj DVA RAZPISA CmBBmr za obveščanje in propasando pri Republiškki konferenci ZS"WlSj|f razpisal akcijo NOVlNAlt 1981 z namenom, da bi mlade v '«TttiJ!unDallB zainteresirali m stimulirali za njihovo delo na (KKlročju iiunti^otnimiiranniia iaa propagande. \ aktijjiii Eahko sodeluje vsak mladinec če v sredini, kjer živi in dela lpmhf*£Nia k razvoju in delovanju samoupravnih odnosov, k boljšemu lOtniuiirjižiiranigiBi in delovanju informativnega sistema v ZLSMS. na tem IfnjHSiTOKjuii nnaora delovat i vsaj dve leti. sodelovati mora v sredstvihjavnega ^o^bl«c?(£aIBJia- kjer bi naj imel objavljenih vsaj pel prispevkov in pri mjiHiKOMitnii (JdBB mora biti prisotna "kontinuiteta, kar je tudi pred{x>goj za iiu«mc?ii>io»ti tiiicBa. btniiai razTOs pa je TEKMOVANJE GLASIL SLOVENSKIH SREDiVJIH SOL V tem tekmovanju lahko sodelujejo vsa glasila, kijih iMrqpipum mnJno izdajajo učenci srednjih šol in domov za učence, ne gk^e nna oaraiik® tUHkania. V tekmovanje se lahko vključijo glasila, ki i^ejo muijinuitnjj turdLrat v solskem letu. %stffeir!iak> bo ocenjevala posebna komisija predvsem z naslednjih »■»(t^ltnsn^tlk gledišč: obravnavanje samoupravnih odnosov na šoli. iiMvkj^laliiiii v^n na idejnost pouka, obveščanje o delu ZSMS na šoli in /miiuiji iqiic.. poročanje o ljubiteljskih dejavnostih in o drugih oblikah a^mpiHiiiznraaBJt«! mladih, še ptisebej o idejnopoliučnem izobraževanju in uj^Hai^imju za SLO. up<)rabo različnih novinarskih zvrsti in nego- v^itfr !iJlc»»;ke besede. " p NAJTEŽJE BO LETOS z liiHotiaijiiit (irtom stopamo v prvo leto novega srcdnjcrociK^ načru Po ^fliiioi;«!! u>uan ltw lo najtežje leio v nov cm pellclnem obdobju. Gre za doskdao iuiu>niilt»jfl|ic KjJioe £1 ustalilcv gospcxlarskih gibanj in to v zjuidrciiih mcdiu- JViTiunr. pcrjBtHiiv a ugolov ucv, da v lelošnjem Iclu načrtujt^gospodarUko rast «'♦»itlU) IU>mu§: moč uresničiti. Ii laJi kažejo, da bomo kljub upočastnitvi gospodarske raoi ■ RiuTMM^ dejavnosti. napredovali ^ vseeno mnogo hitreje kot pa po- pmtiSno u iVMtf^oiittsivu p»> svetu. F V PRIPRAVI JE PROGRAM DELA ZBOROV so PTUJ Predsedstvo skupščine občine Piuj jc imcnov alo posebno delovno skupino, ki N>«lu 15- rehniai](apnpravila«rsaulck prograru dela zborov skupščine občine Ptuj n Ict0 I Oiv irni program dela za letošnje prve tri mesece pa so zbori ie sprejeli ■a T-jrMalanjuL 29 decembra 1980 V leKDŠnjem pntgramu dela ho ireha še bo^ uskladiti razprave v zborih i>K!ia'ske ^upščine z aktualnimi nafegami. ki jih imajo v svojih programih dražhenopolitične organiucije. Prav tako bo program dda treba uskladiti s pf^VJumMn Skupščine SR Slovenije. Predsedstvo je tudi predlagalo, da bi naj vsaj cakrai letno /faon občinske skupščine occnili. tako izvajamo sprqcte odloke. l>«aulek programa dda bodan v marcu v nazpravodelegacijam za posamezne /Kvc. v apniu pa bi ga zbon ^upščme občme Piuj tudi sprejeli. f tednik ____NAŠE KMETIJSTVO - 5 Dobro je imeti vsakega nekaj... Kar precej časa je trajal naš obisk pri Vogrinčevih na Hajdi- ni. kjer gospodari 58 letna Geno- vefa. poipaga pa ji sin jstefan. Vrsto težav so imeli v vseh teh letih, ko so modernizirali kmeti- jo, urejali hišo, najbolj jih je prizadela prezgodnja smrt očeta, izredno skrbnega gospodarja in dobrega sovaščana. Cienovefa je tako sedaj edina in glavna .sila na desetih hektarjih kmetijskih po- vršin. Vse je urejeno in na svojem mestu, čisto in moderno. Sejejo sicer še vedno več kultur: ječmen, krompir, koruzo, nekaj pa tudi krmne pese. V hlevu, ki je poln do zadnjega kotička je 35 glav živine: 11 krav in pitanci. Imajo pa tudi prašiče, majhne pujske, plemenske svinje .. . Mama Ge- novefa pravi, da je dobro imeti vsakega nekaj, saj je delati po- trebno povsod, cene pa so enkrat bolje tu. drugič tam. Mleko redno oddajajo, sedaj ko sta v hlevu dva telička in je nekaj krav pripuščenih so dnevne oddane količine mleka od 60 do 70 litrov. Pravijo tudi. da je najboljša m najcenejša tista krma. kijo pride- lajo doma. ker pa je v hlevu tudi nekaj krav čmo-bele pasme, ku- pujejo še močna krmila, meljejo koruzo, pa tudi silaža precej izboljšuje vrednost krmnih obro- kov. Strojev pa je na kmetiji toliko, da je težava že v tem kam jih dajati. Imajo stroj za sajenje in- trganje koruze, za sajenje in spravilo krompirja, sod za gnoj- nico, dva traktorja (42 in 52 KM), dve kosilnici (rotacijsko in bočno), vse stroje za spravilo sena. t^o vrednosti je to precejšn- ja obremenitev na deset ha kmetijskih površin. Povedali so mi. da so si precej pomagali s krediti, da je bil oče skrben in otroci pridni. Tudi sedaj poma- gajo pri delu. pa ludi sosedje ne stojijo ob strani. Rodni mesečni dohodek druži- ne je mleko, ki ga oddajajo, prodajajo pa še pujskč in teleta oz. pitance, ki ji^) imajo v koope- racijski reji. Pitajo jih do teže 200 kg. ne glede na to ali so teleta moškega ali ženskega spola. Povedali pa so tudi to. da višje cene mleka ali živine pridejo vedno prepozno, z zadnjim vla- kom. Ko smo govorili o tem. kaj .so lani prodali, kaj je bilo dobrega ali slabega je mama CJenovefa povedala: »Krompirja smo mno- go prodali, vendar po nizki ceni. Mnogo smo napravili silaže, nekaj koruze smo potrgali, krme je bilo dosti, prodali smo mleko, prašiče in pitance. Siliramo tudi prvi odkos trave pod folijo, silažo' iz koruze pa v stolpne silose.« Stroji so pri hiši. hlev je bil nov leta 1970. 1972 so v njem redili že prve pitance. Tudi mlekovod imajo in sedaj želijo urediti še hlev za svinje. Posejali so 1.5 ha pšenice in ječmena, koruze bodo imeli 5 ha, 1.5 ha pa bo krompirja, v hlevih bo število živali ostalo nespreme- njeno. dopitali in prodali pa bodo tudi pitance, ki jih imajo v kooperacijski reji. Mnogo bo potrebno še urediti, vendar kot pravi gospodinja: vse se začne in konča pri denarju. To in Se marsikaj smo izvedeli na obisku pri Vogrinčevih na Ilajdini saj smo si ogledali tudi hišo. gospodarsko poslopje stro- je. živino ... in se pri njih mudili kar ves dopoldan. Ob slovesu pa smo jim zaželeli mnogo uspehov pri kmetovanju. To jim želimo torej še enkrat. N. Kotar Mama (Jenovefa in sin Štefan skrbno gospodarita Foto: Ciani Kako naprej v agroživilstvu Podravja Osrednji del razprave pogovo- ra predstavnikov republiškega izvršnega sveta in gospodarske zbornice SRS s predstavniki občin Podravja. medobčinske gospodarske zbornice in medob- činskih svetov družbenopolitič- nih organizacij pri Lenartu je bil namenjen aktualni problematiki in razvoju agroživilskega kom- pleksa in nalogam preskrbe. Razprava je bila dokaj široka, vsega ne bomo uspeli zajeti v ta sestavek. Zato bomo izpostavili' le najpomembnejše poudarke. Težave v agroživilstvu Podrav- ja so več ali manj znane že vrsto let. Gre predvsem za veliko razdrobljenost, neustrezno orga- niziranost in pomanjkanje sred- stev za izvedbo postavljenih programov v vseh področjih agroživilstva. Milan Kneževič, sekretar MS ZKS Maribor, je osrednji del uvodne razprave namenil pri- hodnjim nalogam za izboljšanje stanja — za večjo proizvodnjo hrane. Predvsem bo potrebno določiti stabilno in dolgoročno razmerje ter enakopraven položaj znotraj kolobarja, enotnejši nastop agro- živilstva Podravja na nivoju re- publike, dinarsko in devizno povezovanje za zagotavljanje surovin, pri oskrbi pa največ pozornosti nameniti domačem trgu. S širšo družbeno akcijo bo potrebno zagotovili potrebne površine za sladkorno peso. da bo tovarna sladkorja delala s polno zmogljivostjo — gre zlasti za površine v zasebnem delu kmetijstva. Nadalje organizirati od k up tržnih viškov, soviaganje v proizvodnjo hrane, pridobiti ne- povratna sredstva za kmetijske prostorsko-ureditvene operacije, za pospeševalno službo in ob- rambo pred točo. izboljšati oskr- bo "s surovinami in zagotoviti nemoteno preskrbo, konstituirati samoupravno interesno skupnost za preskrbo (do I. 3. 1981). sprejeti dodatne kriterije za nove naložbe, zagotoviti redno oskrbo z umetnimi gnojili. Doseči bo"potrebno bolj inten- zivno tržno proizvodnjo in več lastne krme za živinorejo, razširi- li proizvodne kapacitete v pove- zovanju z zadružništvom, na osnovi lastne krme povečati pri- marno proizvodnjo, spreminjati strukturo nasadov, uskladiti ži- vilsko-predelovalno industrijo s surovinsko osnovo in preiti na vi.šjo stopnjo predelave in izvoz, dolgoročno zagotoviti manjkajo- če količine, sprejeti dolgoročne prostorske plane za zaščito zem- ljišč. doseči dohodkovno soodvis- nost. združevanje sredstev, pre- prečiti nadaljnje drobljenje in povečati število tržno usmerjenih kmetij. Prihodnje naloge bodo zahte- vale velika naložbena sredstva, skupaj okrog 9 in pol milijard dinarjev, od.tega 6 milijard in pol v primarno kmetijsko proizvod- njo. To .so zelo velika sredstva in od tu potreba po združevanju sredstev širše družbene skupno- sti. Stane Gavez je kol predstav- nik SOZD Tima poudaril, da je kmetijstvo Podravja neorganizi- rano, saj na tem območju deluje kar 6 SOZD-ov, problemi na vasi. deagiarizacija pa ostajajo domačim organizacijam. Po nje- govem mnenju bi se morali najprej povezati znotraj, da bi se lažje odpirali navzven. Sedaj pa prihaja do neusklajenih povezo- vanj. SOZD Tima ni uspela opraviti vseh usklajevalskih funkcij, velikokrat ne po lastni krivdi. Opozoril je na težave v preskrbi, saj je Tima zadolžena tudi za to področje, lastna proiz- vodnja v Podravju pa ne daje potrebnih tržnih viškov. Branko Ciorjup je kot pred- stavnik Kmetijskega kombinata Ptuj t)snovni del razprave name- nil razlogom za vključitev te kmetijske organizacije združene- ga dela v SOZD Hmona. Osnov- ni cilj je povečanje proizvodnje hrane, za tem komplementarnost vključevanja TOZD KK. plasira- nje tržnih viškov, pospeševanje izvoza, uvoz nujnih artiklov, povezovanje na področju turiz- ma in gostinstva, nadaljni razvoj k«K)peracije v S.AP Vojvodini, strokovno sodelovanje, izboljša- nje zunanjetrgovinske bilance, dtlilev dela in izmenjava tehno- logije in povečana proizvodnja hrane za regijsko območje — če izpostavimo le najpomembnejše razloge bližnje združitve v SOZD Emona. O tem se bodo delavci Kmetijskega kombinata Ptuj •odločali na referendumu, ki bo 28. januarja. Branko Gorjup je poudaril, da sami nismo zmožni zagotoviti pogojev za planirano proizvodnjo hrane in je zato potrebno širše sodelovanje. Pred- stavil je tudi velike možnosti povečanja proizvodnje hrane, velik interes za sovlaganja ter neusklajenost pri gradnji mle- karn in tovarn močnih krmil (po dve na majhnem prostoru). Vinko Stefančič je predstavil lansko proizvodnjo sladkorja in pridelavo sladkorne pese in opo- zoril. da tovarna sladkorja v Ormožu dela le s tretjinsko zmogljivostjo. Pridelovanje slad- korne pese je v družbenem sektorju veliko bolj uspešno kot v zasebnem, zato bo potrebno nove površine pridobivati zlasti v zasebnem delu. Akcija za,prido- bivanje potrebnih površin za letos je stekla že avgusta minule- ga leta. V družbenem delu bodo površine ostale približno na lan- ski ravni, v zasebnem pa jih bo potrebno povečati za I do dva- krat. Andrej Kovač iz ptujske Perut- nine je izpostavil pomen proiz- vodnje perutninskega mesa in opozoril, da ob povečanih stro- ških m znižanju končne ocene že prihajajo v proizvodnjo z izgubo, kar zmanjšuje interes kooperan- tov za vhlevljanje. Predsednik republiškega izvrš- nega .sveta Janez Zemljarič je v uvodu svoje razprave poudaril pomen kmetijstva kot prednost- ne gospodarske in strateške pa- noge. Pri združevanju so potrebne ekonomske analize in družbeni interes. Osnovna naloga SOZD Tima in K K Ptuj je večja proiz- vodnja hrane. To pa ne bo šlo brez sodelovanja in skupnih projektov, zato bosta morali obe organizaciji združenega dela pri- praviti optimalne programe za proizvodnjo hrane. Dejstvo je. da razdrobljenost ne bo omogočila večje proizvodnje. Zato si kot cilj moramo zastaviti večja organizi- rana zemljišča oziroma družbeno proizvodnjo na večjih komplek- sih. Ob tem pa bo potrebno izboljšati razmere v zadružništvu z usmerjanjem v organiziranje proizvodnje in zmanjšanje raz- drobljenosti. Vsa ustrezna zemlji- šča morajo služiti za proizvodnjo hrane, neobdelanih površin ne sme biti. Razmišljanja o dvojnih kapacitetah (mlekarni, tovarni močnih krmil) .so po besedah Janeza Zemljariča le izguba časa. saj teh možnosti ne bo. do družbenih sredstev pa se je potrebno obnašati bolj odgovor- no. Pridelovanje sladkorne pese in predelava v sladkorje družbe- ni interes. Zato bo to območje potrebno zavezati za proizvod- njo. ki bo omogočila popolno izrabo tovarne. Še zlasti odgovor- no pa je potrebno pristopiti k spomladanski setvi, zaradi zna- nih težav s spravilom lanskega pridelka. Ivan Marenk. predsednik re- publiškega komiteja za kmetij- stvo. gozdarstvo in prehrano, je povezanost družbenega z zaseb- nim sektorjem kmetijstva v Pod- ravju ocenil za vsaj tako slabo kot na drugih območjih. Menil je. da rezerve v zemlji so, vendar so pri tem potrebni občinski programi, da ne bomo delali vsak po svoje. Poudaril je. da moramo pripraviti resne progra- me za letošnji odkup pšenice in to z ukrepi ekonomske stabiliza- cije poskušati maksimalno pod- preti. Pri setvi sladkorne pese se čuti pomanjkanje občinskih pla- nov. verjetno pa bo odstotek pe.se v kolobarju potrebno predpisati. Potrebno bo pripraviti plan vla- ganj v sadjarstvu za izvoz, več pozornosti nameniti prostorski politiki, skupnemu nastopu v drugih republikah ter podpreti privezovanje telet in povečati stalež krav. Rafael Razpet iz Maribora je opozoril na močan odliv sredstev iz tega prostora, za izvedbo kmetijskih programov pa je po- trebno doseči bistveno večje usmerjanje sredstev iz drugih območij — velikih porabnikov hrane. Z intervencijami na po- dročju oskrbe še niso prišli do vlaganj v pridelovanje, saj so zbrana sredstva morali namenja- ti za kompenzacije. V pripravi pa je formiranje intervencijskih fon- dov v občinah in združevanje na nivoju republike, pripravil 1. kotar s pogovora pn Lenartu (foto L kotar) Knjiga zvest svetovalec kmetovanju Knjižnica za pospeševanje kmetijstva, ki jo že vrsto let izdaja ( ast)pisno podjetje »Kmečki glas« ima pomembno vlogo pri samoizo- braževanju proizvajalcev. Pred dnevi seje ta knjižna bera obogatila z vsebinsko pestrim Kmetijskim priročnikom 1981 insštirimistrokovnimi kmetijskimi knjigami. Vse večje usmerjanje kmetij na tržno proizvodnjo, uvajanje novih tehnologij in zahteve po intenzivnosti, gospodarnosti in storilnosti, kmetijske prt)izvajalce silijo k osnovnemu in dopolnilnem izobraževa- nju. ker so knjige »knjižnice za pospeševanje kmetijstva« namenjene prav tem smotrom, smo se odločili predstaviti jih kmetijskim proizva- jalcem. hkrati pa priporočiti, da segajo po njih in se poslužujejo obja- vljenih strokovnih nasvetov. V KMHTIJSKL:.M priročniku I981 so znani kmetijski stro- kov njaki iz Slovenije objavili naslednje daljše in podrobnejše napotke in nasvete- Koruzne .sorte za pridelovanje zrnja in silaže. priporočene sorte krompirja in vrtnin za pridelovanje v Sloveniji, pride ovanje kumar za v laganje, sodoben nasad jablan, reja krav dojilj, uporabnost žitnega zrnja in stranskih proizvodov predelave za krmo. koruzna storžna silaža v prehrani prašičev, navodila za uravnavanje škropilnic, skratka pestra, raznovrstna predvsem pa koristna bera za vsakega kmetijskega proiz- vajalca. SI RNINL IN KORUZA v Sloveniji. Toneta Tanjška je knjiga, ki nam že v naslov u pove o pomembnosti in potrebi po novih spoznanjih o agrotehniki in pridelovanju pšenice, rži. ječmena, ovsa. prosa, ajde in koruze. .Miljeva Kač in Jože Maček nas v knjigi KEMIČNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN preprosto, toda celovito seznanjata s pesti- cidi. ki so pri nas na voljo in se uporabljajo. Ivo Vomer in Janez Verbič pa sta nam postregla s koristnima in nujno potrebnima priročnikoma RAZMNOŽEVANJE DOMAČIH ŽIVaLI in ZR[-,JA telet in TELIC. Knjigi obsegata vsaka okrog 100 strani strokovne vsebine, ki jo je potreben vsak rejec, zato ju še posebej priporočamo. Kmetijska pospeševalna služba pri Kmetijski zadrugi Ptuj pripo- roča vsem kmetijskim proizvajalcem, da se odločijo za nakup knjig »knjižnice za pospeševanje kmetijstva.« Cena zbirki 5 knjig je 290,-din, da pa se izognete stroškom poštnine, jo lahko naročite v najbližji po- slovalnici KZ Ptuj ali pri vodji Zadružne enote kmetijskem pospeše- valcu. ki bodo naročila sprejemali do 20. januarja, knjige pa bodo naročniki prejeli najkasneje v desetih dneh in to tam. kjer so jih naročili. Knjižna zbirka, ki vam jo priporočamo stane torej manj kot 3 litre vina. njena cena pa sploh ni primerljiva z vrednostjo, če v praksi upoštevamo v.saj enega od številnih nasvetov. Tako kot na drugih področjih — tudi tukaj velja stari rek, daje v znanju moč! ing. Miran Glušič Tekmovanje »Mladi in kmetijstvo" Tudi v letošnjem letu v februarju potekajo področna tekmovanja mladih iz kmetijstva po občinah, nato se bodo zmagovalne ekipe po- merile v znanju na regijskem in nato na republiškem tekmovanju. Pretekli torek so se prav zaradi organizacije poteka tekmovanja sestali člani komisije, ki bo vodila in ocenjevala odgovore na občinskem tek- movanju »Mladi in kmetijstvo«, ki bo potekalo 7. februarja v Markovcih. V tekmovanje bo vključenih šest ekip z območja ptujske občine, člani ekipe pa bodo imeli največ srednješolsko kmetijsko izobrazbo. Tekmovanje bo obsegalo strokovni del. ki ga sestavljajo vprašanja iz rastlinske proizvodnje (poljedelstva, travništva, siliranja krme), živi- noreje. sadjarstva, vinogradništva, strojništva, kmetijske zakonodaje, hranilno kreditne službe in družbenopolitične prakse (vloga zveze so- cialistične mladine Slovenije v političnem sistemu, vloga zveze komu- nistov Jugoslavije pri razvijanju .socialističnih samoupravnih družbe- noekonomskih odnosov, revolucionarna vloga mladine v razvoju družbe). Vprašanja in odgovori bodo razdeljeni v tri kroge, glede na težo vprašanj in zato bodo tudi možne točke za pravilne odgovore različne: v prvem krogu vprašanj bo za pravilen odgovor možno dobiti dve točki, v drugem krogu štiri in v tretjem šest točk. Ker bo vsaka ekipa dobila na tekmovanju šest vprašanj je pričakovati, da bo to tekmovanje tudi ča.sovno precej dolgo potekalo in prav zato .so se mladi odločili, da med posameznimi krogi vpra.šanj pripravijo še zabavno kulturni program, ki bo zabaval gledalce (upajmo, da bo dvorana polna) in sproščal tekmo- valce, ki to pot ne bodo imeli lahke naloge, saj bodo za tekmovanje morali črpati znanje iz množice virov, karcela tipkana stran je predpisne literature za pripravo na tekmovanje. ' Mladi iz kmetijstva .so priprave na tekmovanje dobro zastavili, vsaka ekipa pa ima tudi mentorja, ki pomaga pri izobraževanju in pripra- vljanju tekmovalcev. Ostaja torej lese upanje, da bodo tekmovalci polni znanja, da bo dvorana nabito polna in da bo tudi tekmovanje pestro, zanimivo in uspešno. Kotar KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Letos 275 ha sladkorne pese Kmetijska zadruga Ptuj že pet let uvaja pridelo- vanje sladkorne pese na svojem območju. Začetki pridelovanja so bili zgolj na mikro in makro poizku- sih pridelovanja sladkorne pese. Iz leta v leto pa so proizvodnjo sladkorne pese povečali kvalitativno in kvantitativno. Kmetijska zadruga Ptuj je imela v letu 1980 okrog 80 ha površin sladkorne pese pri 203 pridelovalcih. Plan setve sladkorne pese je bil v lanskem letu slabo realiziran, saj cene niso bile realne v primerjavi z ostalimi kmetijskimi pridelki (pšenica, koruza). V letu 1976 je bilo razmerje cen pšenica : pesa 1:4, v letu 1980 Da 1:5,25, kar je povzročilo neziiinteresira- nost proizvajalcev za sladkorno peso. Da ne bi bilo prevelikega negodovanja pri pridelovalcih sladkorne pese, je SO Ptuj regresirala iz proračuna seme sladkorne pese. V letu 1980 je bilo prodane bruto sladkorne pese 3200 ton primerne kvalitete s 16,20 odstotka digestije ali vsebnosti sladkorja s povprečno ceno za kg 0,92 din in 11,42 odstotka kala. Ob upoštevanju vseh dodatkov pa je znašala končna cena pese po kilogramu v povprečju 1,40 din. Z ozirom na vremenske pogoje v letu lW0 so rezultati pridelovanja sladkorne pese zadovoljivi. Večje težave so nastale pri spravilu sladkorne pese, ker je bilo ob koncu sezone onemogočeno strojno spravilo sladkorne pese in je bilo prav zaradi tega potrebno organizirad akcijo spravila sladkorne pese, v kateri je sodelovalo večje število OZD, dijaki srednješolskega centra in pripadniki JLA. Akcija je bila zelo uspešna in pesa je bila pospravljena v rekordnem času. Za leto 1981 so pogoji pridelovanja že znani, cena je dokaj mikavna in lahko upamo, da bo plan pridelovanja sladkorne pese bolje realiziran kot v letu 1980. Pa poglejmo kakšni so ti pogoji pridelovanja. Osnovna cena sladkorne pese bo 2 din za peso 15,5 odstotne digestije, za vsako povišano stopnjo digestije pa bo cena povišana za 12,9 par ter 7 par za prevoz bruto pese od njive do prevzemnega mesta. Mineralna gnojila za setev sladkorne pese so zago- tovljena — 800 kg gnojil po hektarju. Prav zato je potrebno čim prej skleniti pogodbe o pridelovanju pese, če lanskoletni pridelovalci pese sklenejo pogodbo tudi za letošnje leto, se k ceni lanskoletne oddane pese prišteje 20 par po kg neto pese. Kmetijska zadruga Ptuj planira v letošnjem letu organizirati pridelovanje sladkorne pese pri 585 kmetovalcih na skupni površini 275 ha njiv ali v povprečju na 47 arih, pri povprečnem pridelku sladkorne pese bi to pomenilo v letošnjem letu 15.280 ton oddane pese. Vsem združenim kmetom, tržnim pridelovalcem poljščin, so iz zadruge poslali tudi posebno obvestilo o pomladanski setvi, na katero se je treba dobro pripraviti. Združene kmete in tržne proizvajalce pozivajo, da naj na sedežu zadružne enote sklenejo pogodbo o pridelovanju posameznih poljščin za trg v letošnjem letu. S sklepanjem pogodb je namreč potrebno zaključiti koncem meseca januarja, le tako bodo lahko zagotovili vse za kar se zadruga zavezuje. To pot gre predvsem za pridelo- vanje sladkorne psese na 275 ha. M Ji"-'' pj, zapišimo še to, da so lanskoletni pridelovalci ;sladkorne pese bili zadovoljni s pridelkom in cenami ''"iiV "da'mnogi hvalijo tudi pesne rezance — odhčno krmo za vse vrste živali. N. Kotar 6-IZ NAŠIH KRAJEV 22. januar 1981 - tednik Dober den no malo bolj toplo zimo van vsen fkuper vošin. Tata po- voščilnica je namenjena še posebno vsen tistin keri mate ie v januari pro- zne cisterne za kurilno olje, samo še por polen drv no premogovega proha v drvarnicah. Ja tota energetska kriza nas je resen dobro začela za šijak grabti. Vete, nič druga nan nede pomogalo, kak malo mo se mogli boj šparavno obnošati. To prešnji tjeden sen na Ptuj i v enen poslovnen pisar- nišken prostori bija. Notri blo je tak vroče, kak da bi človik v pekel pri- ša. Namesto, da bi malo manj hajcali, so rajši na steiaj okno gor odprli no ulico segrevali. Po vsen ten se mi niti ne zdi čudno, da enim tempara- tura rose od jeze zato, ker nemajo s čim kuriti, drugim pa zato, ker pre- več kurijo. Tudi nama z Mico je v totih dneh boj hladno. Saj vete, store kosti se ne segrejejo tak hitro. Če pa se spunin na mloda leta, pa van moren pove- dati, da sma se sred najhujše zime z Mico tak fkuper stisnola, ke se je brez korjove v štampeti iskrilo no sma mogla s šmarnico polevati, da se je nej kaj vujigalo. Ja, cajti se spreminjajo no človik se pač z leti ohladi. Včosik sen bos spa, zaj pa ie moren pozimi termofor na nogah meti. Pa mi je to ovokrot Mica rekla: ,,Pje Lujz, si se ti z menoj ali s termoforon oiena.. " Nesen veda kaj bi ji na to odgovora, te pa sen se le malo po popki počoha no ji na vuhico pošepetna:,, Veš Micika, tvoja centralna je včosik boj grela... " Tudi una seje za vuhoj počohala, se mi nasmejčkala no me nazaj bucknola: „Kaj sen jaz kriva, če se je hempei tebi rol doj podrja no nemrema več kuriti... " Tejko sen van misla o energetski krizi povedati no nasvet dati za segre- vaje. Najbolj na hece je naš sosid Juia, ki tudi nema drv, olja no premo- ga. Sklena je, da de-da v Tednik oglos: ,,Do 1. aprila zamenjan svojo mr- zlo ienkico za en klafter bukovih drv.. " Te pa srečno! Pozdrovla vas zmrijeni LUJZ. Dopolnilni pouk prebivalstva v krajevnih skupnostih na območju ptujske občine so prejšnji teden začeli z izvajanjem programa dopolnilnega pouka prebivalstva s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V 11 krajevnih sku- pnostih Ptuja pa je bil ta program izveden v času od 10. novembra do 4. decembra 1980. Na predavanjih so povsod zabeležili zelo dobro udeležbo in sploh aktivno sodelovanje poslušalcev, zato realno upajo, da bo prav tako tudi v drugih krajevnih skupnostih. Program obsega 4 predavanja, dvakrat po dve šolski uri. Namen pre- davanj je, da se občani usposabljajo — moralno, politično, psihološko in tudi strokovno — za učinkovito delovanje v vseh aktivnostih s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Organizator usposabljanja je oddelek za ljudsko obrambo SO Ptuj, operativni in pedagoški izvajalec pouka pa Delavska univerza Ptuj, seve- da ob aktivnem" sodelovanju s komiteji za SLO in družbeno samozaščito ter sveti krajevnih skupnosti. F DOBRI ODNOSI v prizadevanjih, da bi uskladili želje in potrebe tudi na področju družbenopolitičnega dela in verski- mi skupnostmi, je bilo pred dnevi v Slovenski Bistrici srečanje pred- stavnikov družbenopolitičnega ži- vljenja občine Slovenska Bistrica z duhovniki tega območja. Na srečanju so ugotovili, da se med katoliškimi duhovniki in ob- činsko skupnostjo razvijajo v tem obdobju dokaj dobri odnosi, ki se še posebno uspešno kažejo pri ohranjanju nekaterih kulturno zgodovinskih spomenikov in dru- gih objektov. Slika in besedilo: Viktor Horvat Prav te dni poteka obnova cerkve- nega stopala pri Treh kraljih na Pohorju, ki ga je že močno načel zob časa. Kmalu nova telefonska centrala Pod streho zadružnega doma Miklavž pri Ormožu domuje tudi pošta. Enako kot ves zadružni dom, so bili potrebni obnove tudi prostori pošte. Podjetje za PTT promet TOZD Ptuj je za obnovo prispevalo 130.000 din, petkrat toliko pa so primaknili krajani iz samoprispevka, da so lahko začeli z obnovo, najprej pošte, potem prostorov za krajevno skupnost in postopoma ves zadružni dom. V obnovljenih prostorih pošte bOdo postavili tudi avtomatsko telefon- sko centralo, ki bo imela 100 številk in bo pokrivala potrebe po boljših telefonskih zvezah tudi na območju KS Kog. —u Dejavni učenci Tako kot vsako leto. so tudi ob koncu prvega polletja šolskega leta 1980/81 v Glasbeni .šoli v Ormožu pripravili nastop učencev. Zal zaradi pomanjkanja kurjave niso mogli nastopiti v domu kulture.^temveč v dvorani delavske univerze Ormož, ki paje bila za več kot 50 nastopajočih in za številne obiskovalce premajhna. Na osnovni šoli v Ormožu aktivno delujeta tudi krožka mladih zgodovinarjev in novinarjev. Kako je moč oboje povezati so učenci pokazali na občnem zboru Zgodovinskega društva Ptuj—Ormož, kije dI! decembra v Ormožu. Člani obeh krožkov so na občnem zboru prebrali intervjuje, ki so jih imeli s starejšimi občani, borci NOB in tudi s sedanjimi vodilnimi družbenimi delavci. Skozi to so lepo predstavili preteklost in sedanjost Ormoža, povezano z nadaljnjimi razvojnimi možnostmi. .n KRAJEVNA SKUPNOST GORIŠNICA Programi niso bili usklajeni Krajevna skupnost Gorišnica je v preteklem planskem obdobju posebno pozornost namenjala mo- dernizaciji cest, obnovi elektro omrežja, telefoniji, opremi za civil- no zaščito in gasilskim avtocister- nam. V krajevni skupnosti imajo več delovnih organizacij: Dravske elek- trarne Formin, Agis ima svoj tozd na Forminu, Kmetijska zadruga ima delovno enoto in Mercator trgovino. Mnogo krajanov je zapo- slenih v teh delovnih organizacijah, vendar je Jože Kline, predsednik sveta krajevne skupnosti Gorišnica povedal, da zaposleni premalo kažejo razumevanja do krajevne skupnosti. Sindikati in komunisti bi se morali bolj vključevati v delo krajevne skupnosti, krajevne samo- uprave. 26. junija lanskega leta so v kra- jevni skupnosti Gorišnici izglasova- li tudi krajevni samoprispevek in prav je, da zapišemo kaj so predvi- deli v srednjeročnem načrtu: ,,Tri odstotke smo namenili za krajevni samoprispevek. Načrtovali smo gradnjo mostu čez reko Pesnico, pa jasli za malčke, ki so sedaj v varst- vu v vse prej kot primernih prosto- rih, prizidek osnovni šoli, asfaltira- nje cest, rekonstrukcijo elektro omrežja, adaptirali bomo zadružna domova v Muretincih in Gorišnici, obnovili stadion za TVD Partizan, opravili večja vzdrževalna dela na pokopališču, sofinancirali gasilska orodišča, zgradili bomo javno raz- svetljavo, sofinancirali telefonsko in elektro omrežje ter odcep ceste Bori—Muretince." Krajani so nam povedali, da ne boste v krajevni skupnosti uresniči- li vsega kar ste v predreferendum- skem obdobju obljubljali. Zakaj? ,,Precej žolčnih razprav je na sestankih v naši krajevni skupnosti prav zaradi tega. Krajani funkci- onarjem v krajevni skupnosti očita- jo, češ da nismo bili dovolj budni pri usklajevanju programov med krajevno skupnostjo in samouprav- nimi interesnimi skupnostmi. Zal pa velja tudi to, da je bila previsoko načrtovana rast družbe- nega proizvoda in prav zaradi tega so morali nekateri programi izpas- ti. Iz našega načrtovanega progra- ma je izpadla gradnja otroškega vrtca, gradnja prizidka osnovne šo- le, asfaltiranje ceste od Moškajnc do Zagojič. Namensko zbrana sredstva zbrana s samoprispevkom bomo zato morali preusmeriti in združevati za tisto, kar imajo v načrtovanju tudi samoupravne interesne skupnosti in je za naše krajane tudi nujno potrebno." je povedal Jože Kline iz Gorišnice. N. Kotar Priprave na referendum v najvišje ležeči krajevni skupnosti v občini Slovenska Bistrica, na Keblju nad Oplotnico. potekajo še zadnje priprave za izvedbo prvega referenduma za krajevni samoprispevek. V tej krajevni skupnosti živi skupno blizu tisoč prebivalcev, njihov osnovni dohodek pa sta- les in živinoreja. Veliko jih tudi odhaja na delo v druge kraje, največ v Oplotnico. Slovensko Bistrico pa tudi sosednjo občino Slovenske Konjice. V tej krajevni skupnosti so trenutno največji problemi neurejene ceste, vodovod in drugi komunalni objekti, kijih želijo prav s sredstvi iz samoprispevka kar najhitreje rešiti. Da je to njihova velika želja dokazujejo tudi rezultati nedavno zaključenih javnih razprav po posameznih naseljih, kjer .so prizadevanja za uspeh referenduma odločno podpiral.. Viktor Horvat 240 novih gostinskih sedežev Velikim delovnim uspehom, ki .so še posebno svečano obeležili letošnji praznik občine Slov. bistrica.jedodalosvoj delež tudi gostinstvo, katerega osnovni nosilec v občini je TOZD Planina—Štatenberg. ki združuje prek 80 delavcev. Iz nekdanjih neprimernih stanovanjskih prostorov so delavci TOZD Planina—Štatenberg sklenili urediti eno doslej najlepših in po številu sedežev največjih gostinskih prostorov v bistrški občini. Po za- miv'' ing. Habermana je Gradbeni servis Slov. Bistrica uspel z zelo skromnimi sredstvi uresničili želje gostinskih delavcev in tudi gostov. V gradu v Slov. Bistrici so v sredo. 7. januarja predali svojemu namenu gostinsko dvorano s prek 240 sedeži. V ta objekt in v nakup nadomestnih stanovanj je bilo vloženih 15 milijonov dinarjev. Nova dvorana je v neposredni bližini matične dvorane, zato je pot novoporočencev od i/reka odločnega i>da« do mesta prvega kosila s povabljenimi zelo kratka. Le nekaj stopnic in korakov jih loči. Prihodek gostinskega kolektiva TOZD Planina—Štatenberg v preteklem letuje znašal 36.000.000 dinarjev. V svoji sestavi pa ima 11 obračunskih enot s skupno 1200 gostinskimi sedeži in 155 ležišči. Največ jih imajo v Slov. Bistrici. Poljčanah in Makolah. Kolektiv se ponaša s tem. da (xl leta 1976 beleži zelo hiter razvoj. V preteklem srednjeročnem obdobju seje prihodek povečal kar za petkrat. Uspeli so obnoviti več lokalov, največje investicije pa so namenili za obnovo hotela Planina v Slov. Bistrici in gosti.šča Maro pri Makolah. Na novo so uredili bife na avtobusni postaji Slov. Bistrica in pivnico Grajska klet. prav tako v Slov. Bistrici. Odkupili so tudi dve zgradbi v neposredni bližini hotela Planina, ki so jih preuredili in namenili za poslovne prostore. Med najpomembnejšimi nalogami tega kolektiva v nasled- njem srednjeročnem obdobju pa je ponovno usposobiti za sprejem gostDV grad Štatenberg. katerega so morali zaradi dotrajanosti prostorov lani zapreti za goste. Viktor Hi)rvat Ormoški planinci o svojem delu v preteklem letu Dvorana doma društev v Ormo- žu je bila v petek, 16. januarja me- sto sestanka ormoških planincev. Na občnem zboru Planinskega društva, ki nosi ime dolgoletnega planinskega entuziasta Maksa Meš- ka, so potrdili letno poročilo, ki ga je podala predsednica društva, Štefka Petek, in druga poročila, iz- vedli volitve novih organov društ- va, sprejeli program dela za leto 1981 ter v besedi in sliki predstavili lanskoletne akcije. Sestanka se je udeležil tudi predsednik skupščine občine Ormož, Mirko Novak. Člani planinskega društva iz Or- moža so v preteklem letu uspeli uresničiti vse pomembnejše vidike planinske dejavnosti in naloge zastavljene v akcijskem programu. Pomnožili so svoje vrste, dejavnost naravnali tako, da upoštevajo starostno strukturo članov in' posebno skrb posvetili organizira- nemu delu z mladimi člani. Velik prispevek k uveljavljanju planinstva v Ormožu je brez dvoma dodala uspešna akcija ,,Mount Blanc 80", ki se je končala z jav- nim priznanjem, s sprejemom pri predsedniku skupščine občine Or- mož. V poročilu je povdarjeno tudi kritično stališče Planinskega društ- va ,,Maks Meško" do slabosti pri uveljavljanju načel svobodne menjave dela v telesni kulturi obči- ne Ormož in zapostavljanja množične športno-rekreativne de- javnosti. Menijo, daje prav slednje razlog, da akcijski program planinskega društva, ki temelji na množičnosti, ni dobil pravilnega fi- nančnega ovrednotenja v okviru občinske telesnokulturne skupno- sti. Ker jih delo uvršča v športno- rekreativno življenje Ormoža, kot močno in pomembno komponento, je pričakovati, da bodo prerasli tu- di te ovire, ki niso vselej objektivne narave. Dasiravno so v program dela Planinskega društva ,,Maks Meš- ko" za to leto zapisali predvsem vzpone, ture in izlete, se močno za- vedajo vseh nalog, ki so pred njimi. Približati se želijo predvsem združenemu delu občine, da bi se lahko delavci bolj množično vklju- čevali v njihove akcije. Zato ocenjujejo, da bi bilo smotrno organizirati matice planinskega društva v Tovarni sladkorja Ormož in Tovarni ,,Jože Kerenčič", pa še kje drugje. Na zboru so sprejeli pobudo o sklicu okrogle mize pred spreje- mom srednjeročnega načrta občin- ske telesno-kulturne skupnosti in akcijskih planov športno-rekreacij- skih društev ter športnih klubov. Prepričani so, da se bodo na ta na- čin dogovorili o smeri skupnih pri- zadevanj v prihodnje. Opravljanje funkcije predsedni- ka planinskega društva so za še eno mandatno dobo zaupali dosedanji predsednici, Štefki Petek iz Ormo- ža. Besedilo in posnetek: -m Štefka Petek Jutri v ptujskem gledališču Med pustne prireditve, ki so namenjene ohranjanju starih običajev, sodi tudi nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev. Letos bo ta priredi- tev jutri, 23. januarja ob 18. uri v mestnem gledališču. Tudi tokrat bodo nastopili pevci, godci in plesalci iz Lancove vasi, Podlehnika, Cirkovc, Markove, Juršinc, Gorišnice, Vidma, Kicarja, Polenšaka, Svečine, Obre- ža, Stojnc, Ljutomera, Zabovc in iz zamejstva. Lanski nastop je naletel na izredno ugoden odziv pri obiskovalcih, zato je tudi letos pričakovati dober obisk. Naj povemo, da so vstopnice po 30 in 20 din, kupiti pa jih bo moč še danes in jutri dopoldan v pro- storih Kulturne skupnosti Ptuj, jutri popoldan pa uro pred pričetkom prireditve pri gledališki blagajni. Organizacijski odbor Kurentovanja '81 in ostalih prireditev v tem okviru vabi občane na ogled jutrišnjega na- stopa ljudskih pevcev, godcev in plesalcev. ^ Posnetek z lanskega nastopa ljudskih pevcev iz Podlehnika. (foto Langerholc) V KS Destrnik sprejeli samoupravni sporazum Skupščina krajevne skupnosti Destrnik je v ponedeljek, 12. januarja 1981 na svoji prvi seji v letošnjem letu sprejela samoupravni sporazum o temeljih plana KS Destrnik za obdobje 1981 — 1985. Besedilo sporazuma so v letu 1980 obravnavali vsi organi, družbeno politične organizacije in društva KS. V mesecu oktobru je bilo v razpravo posredovano delovno gradivo ,,osnutek sporazuma," o katerem smo imeli možnost razpravljati tudi po vaseh, na zborih občanov. V mesecu decembru so bile aktivnosti povečane. Vsem DPO, društvom in vaškim odborom KS je bil sporazum posredovan kot predlog na katerega so bile možne dopolnitve in spremembe. Razprava na posvetu predsednikov vaških odborov je trajala dobre štiri ure, danih je bilo precej novih predlogov, kar je dalo precej dela svetu skupščine KS, ki je v sredo, dne 7. januarja pripravljal predlog za skupščino KS. Tudi na skupščini so bila dokončno razčiščena nekatera vprašanja, ki so se nanašala na določene člene sporazuma. Sedaj so samoupravni sporazum že prejeli vsi ostali podpisniki in tudi vsi predsedniki vaških odborov KS, vse družbenopolitične organizacije in društva v KS. Tako bodo občani lahko lažje usklajevali svoje aktivnosti in kovali načrte za akcije, ki so opredeljene v sporazumu. Na podlagi tega boao lažje pripravljali predloge za letne programe dela, tudi izvedba posebnega in rednega samoprispevka bo potrebna, prostovoljno delo in še so akcije, ki bodo potrebne, da bodo zastavljene naloge izvedene. V nadaljevanju je bil obravnavan tudi predlog plana dela za leta 1981, ki se že nanaša na sprejeti- sporazum. Osnutek ie dan v javno razpravo do naslednje skupščine KS in je bilo v tej zvezi delegatom naročeno, da o planu razpravljajo in posredujejo svoje pripombe in mnenja. Javna razprava traja do 30. januarja 1981. k. a. tednik 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 V Ptuju že druga predstava filmskega gledališča v mestnem kinu v Ptuju je pred mesecem uspešno startalo filmsko gledališče z ameriškim filmom Norma Rae, ki si ga je ogledalo precejšnje število ljubiteljev film- ske umetnosti, zanimiv pa je bil tudi pogovor po projekciji filma. Organizatorji — komisija za filmsko in estetsko vzgojo pri ZKO v Ptuju in kolektiv mestnega kina pa so minuli četrtek pripravili že drugo predstavo filmskega gledališča z nemškim filmom PLOČEVINASTI BOBEN v režiji Volknerja Schlčndorfa in v igral- ski zasedbi: David Bennet, Mario Adorf, Angela Winkler, Daniel 01brychski, Charles Aznavour in drugi. Film je prejel vrsto nagrad med njimi Zlato palmo V Canne- su 1979 leta, in Oskarja za najboljši tuji film leta 1980. Težko je govoriti o filmu PLO- ČEVINASTI BOBEN, da ob tem ne bi omenili gibanja, ki je pogojevalo nastanek tega nadvse zanimivega filmskega dela. Gre namreč za tako imenovani novi nemški film (Der junge deutsche Film), za filmsko gibanje, ki obstaja že 18 let. Vendar so ta filmska dela šele v zadnjem času deležna izrednega zanimanja film- ske kritike in publicistike. V začetku je bila za vse avtorje tega gibanja značilna izredna stils- ka dognanost, istočasno pa tudi nekumunikativnost njihovih del. Sele v nekaj zadnjih letih so se ti filmi obrnili tudi h gledalcem, postali so predvsem ,,kinematografski" filmi namenje- ni širokemu krogu občinstva, čeprav gre za dela visoke umetni- ške vrednoste. Pomembno vlogo pri tem preobratu so imele filmske hiše, ki so zahtevale za svoje finančno angažiranje tudi ustrezajoče dobičke. Se veči.i pa je bil vpliv televizijskih uredništev, ki redno sofinanciranjo proizvod- njo novega nemškega filma in si na ta način pridobijo pravico, da av- torjem postavljajo tudi določene zahteve. Navzlic omenjenim premikom v gibanju samem pa ustvarjajo avtorji novega nemške- ga filma (Schlondorf, Herzog, Fassbinder, Venders . . .) filme, ki so hladno analitični, neprestano na meji med filmom — kot umetno- stjo in filmom — kot sredstvo za izražanje določenih miselnih vse- bin. Značilno za novi nemški film je tudi dejstvo, da se je ta po toli- kih letih svojega obstoja obrnil h prikazovanju in analizi fenomena fašizma in nacistične Nemčije. Film PLOČEVINASTI BOBEN, ki je izjemno silovita in inventivna adaptacija istoimenske- ga romana Guntherja Grassa, je ep o lepih nacizma, politična metafo- ra o usodi Nemčije po prvi svetov- ni vojni, velika zgodovinska freska o dogodkih v prvi pjolovici našega stoletja, kronika o konfliktih med germanskim in slovanskim pre- bivalstvom v Dantzigu (današnjem Gdansku). Schlondorf je v svoj film vtkal elemente satire, burleske, goteskne filmske prizore in nadrealistične prehode. Ne izogiba se humorne- mu in bizarnemu, odveč mu ni niti patetika, pa vendar obdrži vse v okvirih skrbno utemeljenega razporeda in ne daje primata dolo- čeni vrsti filmske izpovednosti. O svojem filmu pravi: ,,Moj film, ki ima za osnovo Grassov ro- man je freska, svetovna zgodovina gledana in doživljena iz dna, ogromno spektakularno platno, ki ga mali Oskar zajeme z enim pogledom. Zame predstavlja ta lik tipične sodobne vrednote: zavrača- nje, odtujitev in protest, stalno prisotev upor otrok proti svetu starejših. Oskar Je tudi OTROK." Film govori o dečku Oskarju, si- nu dveh očetov — legitimnega nemškega in pravega poljskega, ki je pri treh letih, ko je prisostvo sceni pijanega razvrata svojih star- šev sklenil, da bo nehal rasti. Svo- jo odločitev okrepi s padcem po stopnicah kar mu ohromi telesni razvoj. Dobi pločevinasti boben, ki mu pomaga ohraniti trajno distanco do sveta odraslih postane krut in šaljivec v naporu za svojo groteskno svobodo, fenomen za medicino s svojim glasom, ki v trenutku upora lomi steklo, genij za cirkovške pritlikavce, postane lubimec očetove ljubice, ki rodi — kot njegova mati — otroka z dve- ma očetoma. Kot cirkovški artist zabava nemške vojake na zahodni fronti ter z nje prinese usodno (nacistično) značko in jo stisne v roke očetu. S tem zakrivi njegovo smrt in ko je vse mrtvo, od staršev do mesta, sklene znova rasti . . . Ob projekciji filma Pločevinasti boben je bila dvorana mestnega kina v Ptuju skoraj v celoti zase- dena, kar priča o pravilnosti odlo- čitve komisije za filmsko in estet- sko vzgojo pri ZKO in delovnega kolektiva Mestnega kina. S tem smo končno dobili priložnost, da lahko izven rednega filmskega programa vidimo najboljše filmske stvaritve tuje in domače proizvod- nje, kar nam navsezadnje daje tudi dobro osnovo za čimboljše poznavanje sedme umetnosti. Četrtkov pogovor po filmu, ki ga je vodil novinar in filmski kritik Vili Vuk iz Maiibora, je bil dobro dopolnilo k predstavi, prav tako pa tudi različna mnenja in ugotovitve gledalcev. Filmsko gledališče bo startalo spet 12. februarja s slovenskim filmom Nasvidenje v naslednji vojni, ki je ob premieri močno vz- buril duhove in tudi mnenja gledalcev so bila deljena. Or- ganizatorji pričakujejo, da bo zani v Ptuju prav tako veliko zanima- nje. mš Nejasno sporočilo (7) v Emonini samopostrežni trgovini v Cigaletovi je bil novembra 1980 takle napis: »Prosimo za čimprejšnje vračilo kavcirane embalaže s čimer boste doprinesli k nemoteni založenosti stekleničnih proizvo- dov.« Napis v tej in najbrž še kateri od trgovin lepo kaže, kako so se po pisarnah navzeli zapletenega izražanja, ki ga dan na dan berejo v časopisju, celo v uradnih listih, in poslušajo po radiu in televiziji. Morali bi se sicer spotakniti ob posamezne šibkosti, kot je na primer DOPRINESTI K ČEMU. vendar je ves napis tako zgrešen, da je le sam svoj »spomenik«, saj ni pretehtan za obiskovalce trgovine. Kako naj namreč ti razvozlajo, kaj pomeni »VRAČILO KAVCIRANE STI KLENE EMBALAŽE« ali »ZALOŽENOST STEKLENIČNIH PROIZVODOV«? l ako sporočilo doseže svoj namen le. če je pregledno m jasno, da ga kupec lahko mimogrede prebere in se tudi ravna po njem. V trgovini so najbrž hoteli povedati: STEKLENICE S PLAČANO VARŠČINO VRAČAJTE HITRO, PA BOMO LAHKO VES ČAS IMELI V ZALOGI USTEKLENIČE- NO BLAGO! Tudi tak droben napis je naša izkaznica, zato ni vseeno, kako je sestavljen. Vodilni odgovarjajo ne le za kakovost blaga, temveč tudi za brezhibnost besedil. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, ustanove in organiza- cije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za bolj.še jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! ZASKRBLJUJOČE STANJE V GLEDALIŠKI DEJAVNOSTI v tem času je ena izmed osnovnih nalog pro- svetnih društev v ptujski občini — izvedba občnih zborov na katerih bodo posamezna društva in sek- cije pregledale svoje delo v preteklem letu in z njimi seznanile občinsko zvezo kulturnih organizacij v okviru katere se v občini odvija vsa ljubiteljska kulturna dejavnost. Poleg tega se bodo pogovorili o x)gojih dela in sprejemali tudi okvirne programe za eto 1981. Eden izmed sklepov lO zveze kulturnih orga- nizacij je bil med drugim, da bodo društva in sekcije dobile sredstva za dejavnost le za opravljeno delo in ne samo za napisan program kot je to bilo včasih. Sicer pa te dotacije društvom že v osnovi niso tako velike, da bi lahko pokrile stroške, ki jih imajo pa četudi za samo eno prireditev. Pri občinski organizaciji med drugim ugota- vljajo. da je zlasti pereče vprašanje v gledali.ški de- javnosti — tako v samem. Ptuju kot tudi v ostalih dramskih skupinah, kjer to področje dela v kvali- tetnem smislu stagnira, po nekod pa celo nazaduje. Težave so že znane — stalna menjava članov, po- manjkanje režiserjev. Ptuj ga že nekaj let nima, slaba je opremljenost odrov in ni denarja za na- jnujnejše — kot je kurjava, nabava oblek, kulis in ostalih rekvizitov. Gledališka skupina DPD Svoboda v Ptuju med temi ni izjema. Le manjše so tiste ugodnosti, ki soji dane pri delu. In še te se skorajda nehajo že pri sami gledališki dvorani. Na območju mesta je 11 kraje- vnih skupnosti in niti ena izmed njih ne daje za ljubiteljsko kulturo niti dinarja pa tudi delovne or- ganizacije ne kažejo posebnega zanimanja za po- nujene predstave. Če upoštevamo, da je Ptuj že imel poklicno gledališče in da je gledališka hiša vendarle nekak občinski kulturni center — v njem pa sta le dve premieri letno — je stanje resnično zaskrbljujoče in ga bo potrebno nekoliko širše reševati. Razvoj gle- dališča je potrebno začrtati dogoročno, s proble- matiko pa seznaniti tako občinsko kulturno sku- pnost kot tudi OK SZDL. ki bi naj o tem razpravljala tudi na eni izmed svojih sej. mš Težave s prostori še naslednjih pet let Med ptujskimi šolami, ki imajo velike težave s pro- stori je tudi osnovna šola Ivana Spolenjaka na Bregu, ki je bila v programu za dozidavo vse od leta 1972 dalje. Vse pa kaže, da so bile potrebe drugod še večje in tako tudi do leta 1985 ni pričakovati izboljšanja — pravi med drugim ravnatelj OS Ivan Spolenjak Adi Praprotnik in nadaljuje: ,,Tudi ob sprejemu samoupravnih sporazumov za obdobje do leta 1985 je dozidava naše šole izpadla iz programa tako, kot že nekajkrat prej. Pri nas imamo pol dvoizmenski pouk, kar nam dela največ težav zlasti pri izvenšolskih dejavnostih. To pa se tudi odraža na celotnem delu in življenju šole. Nimamo telovadnice in vsa ta leta pošiljamo generacije mla- dih, ki niso spoznali pravega dela v telovadnici. Nič manj težav nimamo s prostorom za tehnični pouk. Res je, da smo delavnico zasilno uredili v kletnih prostorih, da smo lahko prejšnji prostor usposobili za učilnico. Je neprimerna, ker je v bližini kurilnice deponije za premog, vanjo uhajajo plini in prah, vendar v tem trenutku boljše rešitve ne moremo najti. Tu smo že 15 let in kot kaže bomo morali biti še na- slednjih pet. V OS Ivana Spolenjaka nimamo nobene možnosti za uvedbo podaljšanega bivanja, kar je večina šol že lahko storila. Smo takorekoč mestna šola kjer so starši v veliki večini zaposleni in so tudi potrebe po podaljšanem bivanju zato večje. Po anketi, ki smo jo izvedli na šoli bi lahko v podaljšano bivanje takoj vključili 167 učencev. To so le najnujnejši primeri, verjetno pa bi bilo interesentov še več za to obliko podaljšanega varstva. Takoj na to pa se navezujejo še težave s kuhinjo. Stairši, ki so jo videli pravijo, da imajo celo doma večjo. Mi pa kuhamo malico za 500 učencev in na veliko željo in zahtevo staršev še nekaj prek 130 kosil. Zavedamo se, da smo letos v času stabilizacije in da kljub velikim potrebam trenutne rešitve ni. Tako bomo pač morali še čakati in dati prednost tistim, kjer so težave še večje. Čeprav smo bili vseskozi zelo vztrajni pri svojih zahtevah in potrebah tako v sami šoli kot delegati v krajevni skupnosti smo dose- gali le to, da smo prišli v program. Čeprav nam vztrajnosti in prikazovanja potreb ni manjkalo je vedno prišlo do tega — ko bi morali program realizi- rati ni bilo več denarja. Tokrat pa smo se znašli v stabilizacijskih ukrepih in morali bomo še čakati. Ob tem, ko govorim o težavah, ki jih imamo s pro- stori na naši šoli, pa je potrebno reči, da smo vendar- le v občini veliko storili. Spominjam se dela v osnov- nih šolah izpred dvajsetih let, kjer so bile velike težave v Gorišnici, Podlehniku, Markovcih in drugih krajevnih središčih.Tu že stojijo lepe in sodobne šole, v katerih se lahko tudi učni proces odvija po sodo- bnih metodah. In tudi prav je tako, ob tem pa seveda tudi čas, da se še za nas kaj stori." OS Ivana Spolenjaka obiskujejo tudi učenci z območja Dolene, ki se bodo že v naslednjem šolskem letu prešolali v Podlehnik. To je generacija šolarjev, ki je bila pred tem do četrtega razreda v Rodnem vr- hu. Letos jih je 21. Res je, da se zaradi vrste okoli- ščin nekoliko težje vključijo v zahtevno šolsko delo, s časom pa se vendarle ujamejo in pozneje tudi dobro vključijo v delovni proces in v življenje. Ob polletju je v OS Ivan Spolenjak uspešno pre- stalo preizkušnjo 89 odstotkov učencev. Uspeh se tu- di tu bistveno izboljša v drugi polovici šolskega leta, ko se učenci nekoliko bolj zresnijo in tudi boljše delajo kot v prvem polletju. m š 18. nadaljevanje VISOKOTLAČNI PARNI KOTEL Leta 1980 je delavski svet TOZD Tovarne glinice razpravljal tudi o samoupravnem sporazumu za sofinanciranje visokotlačnega parnega kotla v obratu kotlarne. Dosedanja kotla sta namreč že močno iztroše- na. Novi VT parni kotel bo služil še drugim porabnikom. TOZD Tovarne glinice nastopa v tem primeru kot investitor, sovlagatelji pa so: MIP TOZD Zaščita Kidričevo, Pleskar Ptuj in Komunalna skup- nost Ptuj. VT parni kotel z zmogljivostjo 40/50 ton pare na uro bo zagotovil toplotno energijo tudi v TOZD Predelava aluminija in za ogrevanje v.seh prostorov v TGA v zimskem času. Tudi glede na Pjj^nirani prehod na proizvodnjo površinsko aktivne glinice za suho čiščenje plinov v elektrolizi je investicija v znesku 84,579.570 dinarjev upravičena. VT parni kotel bo omogočal tudi gretje stanovanjskih hiš v Kidričevem. (Vir: Franc Meško: Za novi VT parni kotel. Tednik. 17. 7. 1980). ' MOŽNOST ZA MODERNIZACIJO ELEKTROLIZ Modernizacija elektroliz v srednjeročnem obdobju 1981-1985 z zmogljivostjo 50.000 ton aluminija letno je možna le v okviru sestavlje- ne organizacije združenega dela UNIAL. V obeh tovarnah TGA Boris Kidrič Kidričevo in IMPOL Slovenska Bistrica so strokovni krogi že obravnavali vprašanje modernizacije elektroliz in prav tako tudi SOZD UNIAL. Samoupravni organi obeh delovnih organizacij pa bodo vprašanje še obravnavali, kajti investicija modernizacije elektro- liz bo skupna ob pomoči predelovalcev aluminija v Sloveniji in nekate- rih tudi v drugih jugoslovanskih republikah. NABAVA SUROVIN Tovarna glinice m aluminija Boris Kidrič potrebuje za proizvodnjo lon^'^ izdelkov tele surovine za sedanjo zmogljivost tovarne: boksita — ^80.000 ton letno, premoga 150.000 ton. elektrolitskega luga 22.000 ton. kurilnega olja — 21.000 ton. petrolkoksa — 18.000 ton. katranske smole 8000 ton. apna 4000 ton. krioleta 2500 ton. silicija 1500 ton in alummijevega tluorida 1200 ton. Od 10 do 100 ton ali kaj več potrebuje: katodnih blokov, predpečene anode. phalne mase. škroba, solne kisline, kuhinjske soli. bakra, ■^^ngana. fosforja, magnezija, sode-bikarbone. livarskega peska in še več drugih. Glavno surovino— boksit je nabavljala tovarna do leta 1959 iz domačih rudnikov v Drnišu in Rovinju. Pošiljke pa niso zadostovale za Polno izkoriščanje zmogljivosti tovarne. Leta 1965 je tovarna nabavila 33.500 ton boksita v rudnikih Obrovac, Rovinj in Bosanska Krupa. Leta 1970 je nabavila 304.500 ton boksita iz domačega rudnika v Jajcu in ga uvozila iz Avstralije (228.000 ton in iz Indije (15.000 ton). Leta 1975 je nabavila 91 000 ton boksita v Rovinju. 135.000 ton v Jajcu, 57.000 ton pa v Avstraliji. Vidimo, da si TGA prizadeva nabaviti zadostne količine boksita iz rudnikov doma in na tujem. Premog, ki gaje tovarna dolga leta potrebovala letno 200.000 ton, je dobavljala iz Velenja in Trbovelj. Zaradi dviga cen premoga je začela uporabljati v letih 1965-1966 za toplotno energijo mazut. Predtem je za kurjenje uporabljala tudi katran in generatorski plin. Mazut je dajal leta 1969 v TGA že 23 odstotkov toplotne energije. Leta 1968 in 1969 so bile predelane kalcinacijske peči in tovarna je prešla na kurjenje s samim kurilnim obljem. V zadnjih letih primanjkujeta v proizvodnji surovini baker in silicij, pa tudi druge surovine, ki jih potrebuje TGA za proizvodnjo so na trži.ščih v manjših količinah. Zato so potrebna velika prizadevanja za njihovo dobavo v dovoljni količini. VRSTE PROIZVODOV IN NJIHOVA PRODAJA V TGA sta osnovna proizvoda za prodajo glinica in aluminij. Ker pridelujejo aluminij iz glinice, prodaja tovarna le njen presežek. Leta 1954, ko je pričela tovarna proizvajati, sojo prodali 4.182 ton. leta 1965 — 11.691 ton. leta 1969 - 12.936 ton. leta 1975 - 9.167 ton. leta 1979 pa 17.506 ton. V zadnjih letih lahko proizvaja TGA letno okoli 130.000 ton glinice in 45.000 ton aluminja. vendar je proizvodnja večkrat nižja, kot je dejanska kapaciteta tovarne. Prva leta proizvodnje so vlivali v TGA le čisti aluminij in v eni sami obliki, nato pa so postopoma prešli na devet oblik čistega aluminija, na šest oblik aluminija elektrokvalitete in na dvanajst različnih vrst gnetnih zlitin ter petnajst vrst livarskih zlitin. Do leta 1965 so ves aluminij iz Kidričevega porabili v Jugoslaviji, nato je izvoz stalno nara.ščal in dosegel leta 1969 že 45 odstotkov letne proizvodnje. Tudi viške glinice je TGA prodajala od leta 1965 na tujih tržiščih. Leta 1972je pridelala TGA 44.348 ton aluminija, od tega 35.218 ton čistega aluminija in 9.158 ton zlitin. Dve tretjini teh proizvodov je izvozila. TCjA prideluje v tovarni glinice tudi hidrat. Leta 1975 gaje pri- delala 6263 ton. leta 1979 pa 29.913 ton. Ker je po drugi .svetovni vojni bilo vsako leto večje povpraševanje po aluminiju na svetovnih tržiščih zaradi vedno večje uporabnosti te kovine, seje proizvodnja aluminija v sve'tu naglo dvigala, karje privedlo v krizo hiperporodukcije. Cena aluminija je vsled tega padla in seje razvila predelovalna aluminijska industrija. Vse to je vplivalo tudi na načrtovanje proizvodnje v Kidričevem. V prvih letih prodaje je TGA izvozila aluminij v Avstrijo, Italijo, I rancijo. ZR Nemčijo in Španijo. Leta 1968 je prodala aluminij Izraelu in Združenim državam Amerike, leta 1971 Japonski. Kitajski in v Južno Ameriko. Leta 1975 je izvozila 6753 ton aluminija, doma pa gaje prodala 32.932 ton. Leta 1979 je izvozila 2927 ton, doma pa ga je prodala 44042 ton. Izvoz aluminija se zmanjšuje zaradi skupnega izvoza aluminijskih polizdelkov 1M POLA. TGA pa je pri tem udeležena. V zadnjih dvajsetih letih seje gibala cena aluminija med 400do650 rs St vključno z letom 1972 in že v juniju 1974 so se dvignile cene primarnega aluminija do 1100 US St. Toje v enem letu in pol kar za sto odstotkov. To pa veliko pomeni za Jugoslavijo, ki mora uvoziti letno 10000 ton aluminija, našim izvoznikom aluminija na je r>orast cen v korist. Nadaljevanje prihodnjič Beli del — plinovod, ko je plinarna še obratovala, v letih 1%5—66 pa so začeli uporabljati mazut Rudni mlini, ki danes stoje, ker je spremenjen tehnološki postopek pridobivanja glinice iz boksita 8 - NASI DOPISNIKr ^ 22. januar 1981 - tednik Uspešna bilanca dela za leto 1980 če bi ocenjevali delo samoupravnih organov in njihovih delovnih teles v letu 1980 na območju krajevne skupnosti Destrnik, bi prav gotovo morali dati pozitivno oceno. Tako samoupravni organi kot družbenopolitične organizacije so svojo nalogo v celoti opravile, oziroma opravljale sprotno in ažurno, v skladu s potrebami ljudi in širših družbenih interesov. Ni namen tega sestavka, da bi podrobneje naštevali število sej skupščine in sveta skupščine KS. komiteja za SLO in DS, štaba civilne zaščite, delegacij tako za občinsko skupščino kot za SIS, raznih komisij itd. Poudarim naj le. da so vsi navedeni .svojo nalogo opravljali po .svojih najboljših zmožnostih in kar je še posebej pomembno — uspeš- no. Po.sebej paje treba omeniti, daje v Pesniški dolini deloval odbor za izvedbo modernizacije ceste Velovlak — Svetinci, ki bi sicer svoje delo lahko opravil še uspešneje, vendar so s skupnimi močmi le uspeli rešiti tudi težke probleme. Uspešno je svoje delo opravil tudi pripravljalni odbor za izvedbo krajevnega praznika, kije imel veliko dela zlasti pri pripravi razstav: likovnih del. domačih specialitet, lovskih trofej in razstave plemenskih govedi. Izkušnje, ki so si jih ob tem pridobili, jitn bodo prav gotovo dobro vodilo pri načrtovanju nalog za letošnje leto. Enaka ugotovitev velja tudi za vse ostale organe, organizacije in delovna telesa, v KS Destrnik. k. a. „Kje so tisti dati W K // casi... Pričele so se počitnice. Mladi drvijo na smučišča, na ledene ploskve, povsod tja. kjer se lahko ukvarjajo z zimsko rekreacijo. Za mnoge je tri tedne počitnic zelo kratek čas, za druge pa ne- znansko dolg. Kot ponavadi si vsi ne moremo privoščiti počitnic enako. Eni bolj, drugi pa manj prijetno. Zima je včasih kar nagajiva. O tej nagajivosti govorijo velikokrat starejši ljudje, ki jim že pešajo moči in njihov prijeten kotiček je še samo" ob peči. Počitnice so tudi čas, ko otroci obiščejo svoje dedke, babice, tete. strice.....velikokrat pa se tudi zgodi, da mnogi starejši ljudje ostanejo tudi v takšnem času sami. Prav ti. ki se ne počutijo zavržene, pozabljene ......potrebujejo našo pomoč. Veseli bodo našega obiska. Radi se bodo pogovarjali o preteklosti, o hudih časih brez kruha, o preživljanju svoje mladosti. Veliko je še takšnih kmetij in drugih hiš, ki so odmaknjene ure hoda od glavne ceste. Ne sme nam biti žal za prehojeno pot. Saj nam bo ob obisku s prijetnimi ljudmi sreča ogrela naše srce. Ne bi bilo napak, če bi poprašali ali je potrebno karkoli postaviti. Morda je potrebno nanositi drva in kar je še bolj važno, potrebno je pogledati, če je še kaj vode v vedru ali brenti. Če je ni. pa jo prinesemo. Saj vemo — stare kosti ne ubogajo več rade. Tako moramo tudi razumeti, da si starejši težko prinesejo vodo iz grap, posebej sedaj, ko je pot tako spolzka. Naše urne noge in mladostna leta. bodo to postorile na mah. Morda v hlevu muka krava, kruli prašič, ali na dvorišču kokodakajo kokoši. Stopimo v hlev in nakrmimo živino. In za konec obiska vprašajmo, če morda naši ob- i.skovalci potrebujejo kaj iz trgovine. Upam, da to naštevanje vzpodbuda za obisk starejših, ne bo ostala sama na papirju. Tudi s smučmi se da v hribe na osamljene kmetije. Ne bo nam žal. saj se bomo vračali s toplino in zadovoljstvom v srcu. Srečni bomo. ker nam bo ostal prijeten spomin, na to srečanje. Naše počitnice pa bodo za nekaj novih spoznanj — bogatejše. In starejši nam bodo ob slovesu, ko se bodo zazrli tja v daljavo od koder smo prišli: »kje so tisti zlati časi. . ..«. Morda bo to dovolj do naslednjega obiska. Jana Hvaleč NAŠTUDIRALI SO OSNOVNOŠOLCI Dramska skupina na osnovni Soli pri Benediktu je pred kratkim naštudirala veselo igrico pod naslovom »Cesarjeva nova oblačila<<. Z igro so se najprej predstavili učencem domače osnovne šole, ki so bili te predstave izredno veseli, saj so kulturni dom napolnili do zadnjega kotička. Igra je bila dobro pripravljena, igralci pa menijo, da bodo priredili tudi nekaj šolskih predstav še v drugih krajih lenarške občine. Dramsko skupino na osnovni .šoli pri Benediktu vodi predmetni učitelj Feliks Jakopec, ki je dejal, da bi igre lahko pripravljali že v prejšnjih letih, vendar ni bilo prostorskih pogojev, kot jih imajo zdaj. Na voljo pa imajo tudi dovolj osnovnošolskih igralcev, ki so voljni sodelo- vati. istočasno pa je to tudi v veliko korist že v naprej, kajti kasneje se bodo mlajši že z malo izkušnjami lažje vključevali v širšo dramsko dejavnost izven osnovne .šole. Janez Lorber Podpiram predlog v članku »Ptujske toplice in avtobusni promet" Prebrala sem v Tedniku članek tov. Vauda glede naših toplic. Strinjam se z njim. Neštetokrat .sem si rekla, oh kakosmo Ptujčani bogati, da imamo toplice in kakšni reveži, ker ne moremo do njih. Sama sem že starejša in bolna in bi bila potrebna toplic, pa kako priti tja? Mnenja sem. če se ne splača, da bi vozil avtobus v toplice, pa bi vsaj kombi lahko to vožnjo opravljal, če ne vsaki dan pa vsaj dvakrat ali trikrat tedensko. In prepričana sem, da bi se izplačalo in še posebno, če bi imel še postanek pri pošti tako, da bi se tudi starejši občani, ki že težko pešačijo do avtobusne postaje, lahko prišli do toplic. Če samo pomislim, da mari- borski avtobus vozi po ovinku v toplice, mi Ptujčani pa smo te pozornosti prikraj.šani. Mislim,da se marsikateristrinjastem mojim predlogom. Pa se .še bo sigurno kdo našel in moj predlog podprl. Lojzka K rajne, Muršičeva ulica 14. Ptuj Vija vaja skozi vas 1 udi pionirji osnovne šole Laporje pri Slov. Bistrici .so .se aktivno vključili v praznovanja 8. januarja, praznika občine Slov. Bistrica. Ob tej priložnosti so izdali posebno število šolskega glasila »Vija vaja skozi vas«, kateroi^ podelili vsem gostom in obiskovalcem slavnostne.seje skup- ščine občine in vodstev družbeno-političnih organizacij te občine, kije bila na predvečer praznika v telovadnici pri osnovni .šali v Laporju. Glasilo je izšlo v skupno 200 izvodih in po.sveča posebno pozornost prikazu bojev pohorskih partizanov v času,NOB. še posebno pa legen- darnega Pohorskega bataljona, predstavitvi osnovne šole ter krajevne skupnosti Laporje. Viktor Horvat MODNA KREATORKA VERA SVETUJE Ljubljanski sejem mode 81 Enako kot druga leta, je bil tudi letos v Ljubljani, na Gospodar- skem razstavišču, sejem mode. Ta sejem je tradicionalni, saj je bil le- tošnji že 26. po vrsti. Traja samo 5 dni, letos od ponedeljka 12. do petka 16. januarja. Ta sejem je zanimiv, poslovno za podjetja in trgovine, pa tudi za vse potrošnike. Kupčije sklepajo že za naslednjo zimsko sezono, letos npr.: za jesen-zimo 81/82. Potro- šnike pa informira o novi modi in proizvodnji naših tekstilcev, kon- fekcionarjev, čevljarjev, torbarjev in krznarjev. Mnogi razstavljalci prikazujejo tudi modele za priha- jajočo pomlad-poletje. Vsako leto podeljujejo nagrade in diplome. Za ljubljanskega zma- ja, ki ga podeljujejo za najbolj moden, praktičen in estetski izde- lek iz vsake skupine, ste verjetno že večkrat slišali (na Beograjskem sejmu pa podeljujejo Košuto). Na- grada v obliki zmaja naj bi pro- izvajalca obvezala in spodbudila, da bi bil ta nagrajeni izdelek najhi- treje na tržišču. Vendar do sedaj ni bilo tako, zato bo Ljubljanski zmaj letos verjetno zadnjič pode- ljen. Zal so proizvajalci za sejem posebej izdelali lepe izdelke, jih razstavili, potem pa, razen v re- dkih primerih, ko se dobili nagra- do, teh nagrajenih izdelkov ni in ni hotelo biti v trgovinah. Ko so se sveti potrošnikov zanimali pri ne- katerih proizvajalcih dobitnikih Zmaja, zakaj izdelkov ni na trgu, je bilo vse polno opravičil in izgo- vorov, nekaj objektivnih, kot npr.: da niso pravočasno dobili osno- vnega in pomožnega materiala, ne- kaj pa tudi neobjektivnih. Letošnje razstavišče je nekoliko večje in je kljub temu popolnoma zasedeno. Razstavni prostori so le- pi, izdelki lepo razstavljeni, le v redkih primerih ne. Torej kar pre- cej truda in tudi denarnih sredstev je vloženih v vse to. Modne revije so na nekaterih mestih, glavne so pa vsak dan popoldan in zvečer. Le- tos je bilo na teh revijah prikaza- nih okrog 350 različnih modelov. Na popoldanski reviji so prikazali modela iz rednih konfekcijskih proizvodnih programov, na veče- rnih revijah pa modeli iz metražnih proizvodnih programov in ti mo- deli so bolj ekskluzivni in sveča- nejši. Zanimivo je vse to za videti, saj človek ne bi verjel, če ne bi videl, kako je vse to lepo in kar precej spektakularno izvedeno. Mirno la- hko trdim, da ne zaostajamo mno- go ali pa sploh nič za vodilnimi modnimi centri v svetu. Vera Bluzici, ki bosta aktualni za priha- jajočo sezono. PODROČNA KONFERENCA MLADIH V KS Na seminarju o nalogah v krajevnih skupnoistih V domu Franca Krambergerja je v petek in soboto potekal .seminar za vodstva OO ZSMS v KS. Seminar je organizirala po- dročna konferenca K S. Udeleži- lo se ga je okoli 45 slušateljev večine mladinskih organizacij, ki so poslušali razne teme, ter se večkrat aktivno vključili v raz- pravo. Mednarodni položaj nam je opisala Dragica Voda. Poudarila je. da so sedanjo krizo območja rezultat politike svetovnih velesil nepravične ekonomske ureditve itd. Nato je opisala vlogo neuvrš- čenih držav in Jugoslavije kot socialistične, samoupravne in neuvrščene države. Tov. Zadravec je govoril o pripravi in vodenju sestankov, ter o metodah dela v mladinski organizaciji. SLO in DSZ je vsekakor področje, kateremu morajo mla- di dati večjo pozornost, je dejal tov. Stanko Meglič. Razložil je sirukturnd in vlogo komitejev za SLO in DSZ. Da bi se lahko mladi uspešneje vključili v pri- pravo in izvedbo akcije NNNP '81. aktivirati komisije so SLO in DSZ. določiti se mora tudi pred- sedstvo. ki bi vodilo mlade v izrednih razmerah. O odnosu med samoupravno socialistično družbo in verskimi skupnostmi ter o pojavu klerika- lizma kot družbenem pojavu je govoril tov. Dimče Stojčevski. Tov. Janko Bezjak je predaval o temeljih družbenega plana za to srednjeročno obdobje. Glede na težaven gospodarski položaj doma in v svetu, moramo priča- kovati realnejšo gospodarsko rast v teh petih letih. Govoril je tudi o nekaterih kriterijih prestrukturi- ranja. ki so zajete v planu in o kmetijstvu, kije postala prioritet na panoga v tem srednjeročneir obdobju. O samoupravljanju v KS jt predaval tov. Anton Zoreč. Pred stavil je samoupravno organizi ranost in delegatske odnose \ KS. Mladi se morajo odločneje in uspešneje vključiti v samou pravno življenje KS. SZDL ko frontno organizacijo vseh subjek' tivnih sil je predstavila tov Marica Fajt. Na seminarju smo se pogovar- jali tudi o aktualnih nalogah Med pomembnejše spada idejno politično izobraževanje. Zat( bomo kmalu organizirali podroi ne .seminarje, ki se jih bo lahke udeležilo več mladincev. Sprego- vorili smo o problemih s katerir ,se srečujemo. Velik prob/en vsekakor predstavljajo plesi, na katerih se pojavljajo pijančeva- nje, pretepi in materialne koristi posameznikov. Ugotovili smo, da mladinski plesi morajo obstajati, vendar brez teh pomanjkljivosti Na koncu smo potrdili tudi nove predsedstvo področne konferen- ce. Seminarji predstavljajo pra\ goto"o novo idejno okrepite^ vodstva mladih, ki se bodo takt lažje zoperstavili problemom, k jih pri njihovem delovanju nf manjka. Milan Zve; Zima in mraz nista bila ovira za delo Velikokrat govorimo o akci- jah. In to zmeraj predvsem v spomladanskem, poletnem ali pa jesenskem času. O zimskih mla- dinskih delavskih akcijah slišimo malokdaj ali pa skoraj nikoli. Eno takšnih zimskih delovnih akcij je organizirala tudi OO ZSMS Majski vrh. OO Majski vrh deluje v kar precej hribovi- tem predelu Haloz. Hiše so raztresene po bregovih. Mladine je v hribih ostalo zelo malo, ta ki je ostala se velikokrat zbere in se med seboj pogovori kaj bo nare- dila ali organizirala. Največkrat se mladi zberemo na mladinskih sestankih. Ta dokaj majhna OO ZSMS deluje še kar uspešno, čeprav se bori, da bi dobila mladinsko sobo, že skoraj leto in pol. V soboto 17. I. 1981 smo imeli delovno akcijo čiščenja okolja. Cesta, ki pelje skozi Dravinjski in Majski vrh ter naprej v Podlehnik. poteka večji de ob gozdu. In prav to je bil eden izmed vzrokov, zakaj smo organizirali to zimsko delovno akcijo. Najtežje je vsekakor takrat, ko zapade sneg in se mlado drevje in veje upogne pod težo snega. Tako upognjeno mlado drevje in vejevje pa je pokrilo skoraj polovico cestišča. Mladi v naši OO ZSMS snio se velikokrat pogovarjali prav o tem predelu ceste. Cestišče smo lepo očistili, veje pa spravili na kupe. Posebno pozornost smo polagali na ovin- kih, ki so velikokrat nepregledni. Kljub mrazu in snegu seje akcije udeležilo precej mladirtcev. Pose- bej bi omenili še to. da so se akcije udeležili mladinci samo OO ZSMS Majski vrh. Moram priznati, da imamo v KS Videm šest osnovnih organizacij, vendar se akcije iz ostalih petih OO ZSMS ni udeležil nihče. Jutro je bilo megleno in ne preveč mrzlo. Začetek akcije je bil malo težji, vendar smo se kmalu ogreli. Zastonj si spraševal, če koga zebe. S to akcijo smo odkazali, da tudi mladinske enodnevne zim- ske delovne akcije lahko dobro uspejo. Naše delo je bilo konča- no še pred mrakom. S trdno voljo in zadovolj- stvom, smo sklenili, da mora akcija dobro steči. To se nam je v polni meri tudi posrečilo. Med delom pa ni manjkalo tudi pes- mi. Va.ščani. ki so doma ob začetku ceste, so nas sprva opa- zovali od doma, toda kmalu so nas prišli obiskat na delovišče. Prav presenečena sem bila, ko sem se pogovarjala z vaščanko. Ob besedah: »To je zelo lepo, da je vse to organizirala mladina iz Haloz. Včasih kdo misli, da mladina v hribih dela slabše kot mladina v ravnini. Vendar se velikokrat pokaže prav obratno. Tudi sama sem opazila, da med mladimi na delovišču ne vidim nikogar iz Vidma ali iz kakšne druge vasi.« Mimoidoči vaščani so nas pozdravljali, nas povpraševali cako nam gre delo od rok ipd. To srečanje, pogovori, nasmehi mi- moidočih, so nam vlili še večje upanje za nadaljnje delo. -J H Srebrne znake in priznanja O F najzaslužnejšim krajanom in društvom v okviru prireditev ob prazniku krajevne skupno- sti, ki je vsakega 8. januarja, v spomin na legendarni Pohorski bataljon, so na svečani seji, v Oplotnici podelili najzaslužnejšim društvom in krajanom bronaste znake in priznanja OF. Prejeli so jih Gasil- sko društvo Oplotnica, osnovni organizaciji ZSMS Okoška gora in Malahorna. Med posamezniki pa so to najvišje priznanje prejeli Milena Korošec, Ivan Landekar in Tone Višnjer. V kulturnem programu zaključne svečanosti so nastopili učenci osnovne šole Oplotnica, člani doma- čega kulturno umetniškega društva in vojaki garnizije JLA Pohorski bataljon iz Slovenske Bistrice. Viktor Horvat Gostje iz Svetozareva na pohorskih smučinah Ie dni zaključuje svoje letova- nje pri Treh kraljih na bistriškem Poht)rju prva skupina dvajsetih učcncev i/ osnovnih šol občine Sveto/arevo. S tem v zvezi prija- teljev mladine občine Slovenska Bistrica in Sveto/.arevo uresniču- jejo cilje pobratenih občin, kjer si prizadevajo vzpostavljati kar naj- tesnejše stike občanov na pod- ročjih družbenopolitičnega, go- spodarskega. kulturnega in špor- tnega življenja. Najmlajši obeh občin uresni- čujejo ta prizadevanja v okviru že tradicionalnih izmenjav skupin učencev osnovnih šol. Tako učenci iz občine Svetozarevo le- tujejo v zimskih počitnicah na smučiščih bistriškega Pohorja, učenci iz bistriške občine pa v poletnih mesecih skupnossvojimi \ rstniki i/ občine Svetozarevo le- tujejo \ rekreacijskem sredi.šču te občine v Buljaricah na črnogor- skem primorju. Razpoloženje mladih iz Sveto- /xire\a. ki se te dni seznanjajo z tehniko smučanja na bistriškem Pohorju, istočasno pa tudi z zgo- do\ ino NOB in z drugimi značil- nostmi občine Slov. Bistrica, je na zavidljivi ravni. Mnogi med njimi pa se bodo ob vrnitvi v domače kraje lahko pohvalili, da so se prav na Pohorju naučili smučarskih veščin. Be.sedilo in slika: Viktor Horval Mladi iz Svetozareva osvajajo pohorske strmine. tednik TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Smučanje - zadovoljstvo brez čakanja Tc dni je zimsko rekreativni center občine Slovenska Bistrica, Trije kralji na PtAorju, zbiralSče velikega števila občanov in na sre- čo $e samo nekaterih posamezni- kov iz sosednjih občin, ki so spo- znali, da je tukaj mogoče veliko koristneje porabiti dan, ki so ga namenili za smučanje. Res to središče danes še ne razpolaga z vrhunskimi smučSči pa tudi vlečnica je še samo ena, zato pa je prostora tako na vlečnid kot tudi na smučišču dovolj prav za vse, ki se odločajo tudi preživeti popoldan ali celo vikend na smu- čeh. Z manjšimi spodrsljaji je tudi cesta od Slovenske Bistrice prek Smartna na Pohorju do Treh kraljev plužena in tako cnnogoča dohod do srnu&lf tudi tistim, ki se odkKajo za avtobusne prevoze. Da so tukaj ugodni smučarski tereni, tako za začetnike kot za zahtevnejše smučaije. dokazuje tudi pestrost obiskovakev. Prav tc dni se na vzpetinah pri Trcli kraljih uS abecede smučanja že druga skupina učencev osnovnih šol iz pobratene občine Svetoza- levo, ki so na zimskii počitnicah. Vzpodbudna pa je tudi uieotavitev. da se bo letošnjo zimsko sezono naučilo smučanja tudfi okoli 130 tečajnikov. članov ddovn^ kolektiva IMPCM. iz Sovcnske Bistrice. Prva skupina je že uspe- šno opravila tečaj, naslednji pa bodo trajali vse do 3. februarja. PrecqSnji del sredstev za tečaje prispevajo sami udeleženci, ki jim v veliki meri pomaga tudi delovna organizacija. Kljub velikemu številu te- čajnikov, ki se jim vsakodnevno, še posebno pa ob koncu tedna pri- družijo tudi drugi ljuintdji smuča- nja, na smučiščih pri Treh kraljih ne poznajo zastojev. To je prav gotovo ugodje, kakršne^ na še tako znanih smučiščih ni mogoče zagotoviti. Slika in besedilo: Viktor Horvat NsMMiaai smočarji bodo v nekaj miautah mm bciii stmiaah. Po aUafM Mliii lMil« Občinake gasflske zveze Pti« opravliar^ del in natog tainiia Občinske gasilske zveze. Pogof za opravfanie del in nalog so: 1. dokončana srednia ekonomska ali druga ustrezna srednia soia; 2. da je član gasilske organizac^; 3. da ima vsaj čin gasilskega častnika; 4. da ima organizac^ske sposobnosti in veselje do dela v gasiski organizadp; 5. da ima moralna-Doitične kvalitete. Interesenti na| pošlji pr^e z dokazili v 15 dneh na Občinsko gasisko zvezo Ptuj, Natašina pot 1/a. O izidu bodo obveščeni v 30 dneh. Soi^ Marinkovič prva v Zagrebu v Zagrebu je tri dni potekalo 28. odprto prvenstvo mesta v na- miznem tenisu za pionirke in pioniije. ki ga mnogi imenujejo kar ncurudnt> državno prvenstvo. Sodelovalo je 617 mladiih igralk in igralcev, med njimi ludi pionirke NTK Petovia. Izjemen uspeh je v kategoriji mladih pionirk dosegla Ptujčanka Sonja Marinkovič z osvo- jitvijo prvega mesta med 100 tekmovalkami. V finalu je premagala Kujundžičevo iz Pemčice. Pri starejših pionirkah so nastopile tudi Novakova, Meškova in Kampušcva. Največje dosegla Kampuševa z uvrstitvijo v četrtfmale, tonej med osem najb^jših. Meškova pa je izpadla v osmini finala. I. kotar Zvezne priprave V Ptuju Od ponedeljka potekajo v Ptuju zvezne priprave mladink in mla- dincev. ki jih vodijo zvezna kapetana Cveto Frank in Ištvan Sabo ter ircneiji Mikein. Maček in Džankič. Sodeluje 12 mladincev in 12 mla- dink. Med mladinkami je na zvezjiih pripravah tudi Ptujčanka Kam- pašcva (NTK Petoiial, sodeluje pa tudi Sanja Džankič, sicer članica ljubljanskeOlimpije. drugače pa Ptujčanka. Priprave bodo trajale do 28. januaija. Zve/jie priprave, ki v večini potekajo v telovadnici Mladika, so povzročile nemalo skrbi in negodovanja domačih klubov. O času zase- denosti telovadnice so bili sicer obveščeni, vendar drugega prostora za redno vadbo in priprave na novo ali drugi del sezone ni — pogoje si morajo /.agotmiti sami. Najvege težave imajo v košarkarskem klubu Drava, .saj sla njihovi ekipi članic in članov sredi tekmovalnega obdobja in bosta v teh dneh brez pravega treninga. Motene pa so tudi začetne priprave nogometašev in rokometašic. Ti so namreč po prvem delu tekmovanja v svojih ligah med najresnej.šimi kandidati za prva mesta in s tem prehod v vKji rang tekmovanja. Težave pa imajo tudi v atletiki, judu in bcdcsu. O zasedenosti telovadnice bi se bilo potrebno dogovoriti in poiskati možne nadomestne pogoje. | i^otar Popustili v drugem delu Telovadnica Mladika, gledalcev 50. sodnika Vahen CRuše) in Po- točnik (Slovenske Konjice); DRAVA: Filipič 7, Šerona 10. Petek. Jleš. Marčič 16, Urhančič. Segulin 6, Cobelj 15. Erbus. Dobrnevič 17. Seruga: DRAVOGRAD: Ambrož. Miklavc 15. Slruc 18. Dlopst4.Žvikart. Kovač. J. Laznik 8, Mlakar 4. Doler 4. D. Laznik. Kadiš R Nahbar 14 Košarkarji Drave so po zmagi v gosteh (v Brežicah so a$;vojili prvi točki) tokrat ponovno izgubili na domačem parketu. V začetk u so gosue z agresivno igroprevzeh pobudo m si dopolovice prvega dela priigrali 9 točk prednosti. Nato so popu^lL domačini so jih ujeli m prešli v vodstvo. V drugem polčasu so igrici Drave do polovice tega dela igre vodili tudi s šestimi točkami prednostL Za tem pa so ob slSiih metih in slabih podajah v napadu izgubili vodstvo in tudisrečanje. Videti je. da Ptujčani nimajo moči za 40 minut čiste igre. Verjetno gje tu Lskati vzrok sobotnega poraza. L kotar NOGOMETAŠI PTUJA ZAČELI S PRIPRAVAMI Prejšnji petek so se na prvem sestanku ob začetku priprav zbrali iK^ometa.ši selekcije Ptuj. Udeležba ni bila pričakovana. Upajmo, da bo na treningih, ki so se pričeli v ponedeljek, veliko boljše. Vselekcijijesenskidelocenjujejokot uspešen, čepravjihjeob koncu nekoliko zmedlo prestavljanje srečanj zaradi neugodnih vremenskih razmer. Cilj v spomladanskem delu prvenstva v vzhodni območni ligi je jasen — prvo mesto in vrnitev v enotno republiško ligo. Do uresničitve pa jih čaka zavzeto delo med pripravami in nato 14 napornih kol v lekmovalnem obdobju. V delo bodo ob sedanjem kadru vključili tudi perspektivne mladince, priprave pa bodo razdeljene v tri faze. V prvi, ki bo trajala do koncajanuarja. bodo nabirali fizično moč, vadili pa dvakrat tedeasko v dvorani in dvakrat zunaj, verjetno pa vpeljali še peti tedenski trening. V drugi in tretji fazi bodo med že običajno vadbo individualne tehnike in taktično-tehničnih elementov odigrali tudi precej prijateljskih srečanj — ponudb imajo veliko že sedaj — s slovenskimi drugoligaši in republiškimi ligaši ter klubi iz medobčinskih rekreacijskih nogometnih lig (predvsem zaradi popularizacije nogometa na tem območju). I. kotar PONOSNI NA PREHOJENO 50-LETNO RAZVOJNO POT GASISKO KniSm TititEC 23. februarja 1931 je bilo ustano- vljeno gasilsko društvo Jurovd, to ime ga je spremljalo več kot 40 let. Z izgradnjo naovega doma gasilcev v Tržcu in zaradi tega, ker je Tižec nekje v sredini območja na kate- rem društvo deluje, so se pred ne- kaj leti odločili za novo ime društ- va. Gasilsko društvo Tržeč je da- nes v gasilskem centru tehnično najbolje opremljeno, nedvomno pa sodi med uspešnejša društva v okviru občinske gasilske zveze. Ce bi iskali glavno značilnost 50- letne razvojne poti gasilskega dru- štva Tržeč, potem bi dali v i*vo vrsto številne težave, objektivne pa tudi subjektivne narave, ki so se vrstile skozi vso to obdobje. Lah- ko pa rečemo, da je društvo zaži- vek) in stopilo na novo razvojno pot pred približno desetimi ali ne- kaj več leti. Se pred desetimi leti so bili gasila iz Tržca dejansko brez ustreznih prostorov in tehnične opreme. Zato je toliko večji uspeh, ki so ga dosegli v obdobju po letu •970. Ceixav so šde leta 1969 predali namenu dejansko prvi ga- silski dom in naslednje leto kupili Pfvi novi gasilski avtomobil znamke IMV, se s temi sedaj na majhnimi uspehi niso zado- J^jili- Predvsem nezadovoljni so s prostori, ki so postajali za ^štvo, ki je svoje vrste množilo, «2 dneva v dan premajhni. Z željo po novih prostorih so se pojavljati tudi težave. Sicer so težave glede lokadje nov^a do- ma in spori okoli tega zavrle že mnoge začete gradnje v pretddih letih. Končno so leta 1974 resli tu- di ta problem in poleti istega leta začeli z gradnjo novega doma. ki je sedaj ponos gasilcev in krajanov in predstavlja središče kulturne^ ter političnega življenja Tržca in okolice. Poleg gasilcev imajo v njem prostore tudi mladinska or- ganizadja pa tudi druge organiza- dje. Dom so predali namenu v letu 1977. pozneje so ga še dograjevali oziroma urejevali. Dom meri 30 * 8 metrov, v njem je prostorna dvorana z odrom, gzuaže in ostali potrebni prostori, v bodoče bodo v njegovem nadstropju tudi stano- vanja. Tu je potrebo omeniti iz- redno pomoč, ki so jo gasilcem nudib krajani, prispevali so les ali drugi material, brezplačno so opravili številne prevoze, gasiki sami pa so v izgradnjo svojega do- ma vložili okoli 10 tisoč prosto- voljnih dekivnih ur. Uspeh in sodelovanje pri gradnji doma so dali društvu novii mod in potrebe ter želje so bik vse ve^ čje. Odlodli so se spdjati akdjo za nabavo gasilske avtodsteme. Razk>g za to je v tem. da vse vasi na njihovem območju še nimajo vodovodna omrežja, razen tega pa tudi v hriboviteh preddih bli- žnjih Haloz gašenje z osnovno ga- silsko tehniko ni mogoče. Akcija za zbiranje sredstev je uspela in že leta 1979 so novo gasilsko avtoci- stemo predali namenu. Nadvse uspela akcija in pa najetje kredita pa je istega leta omogočilo še na- kup gasilskega avtomobila znamke TAM — kom bi. Ce smo omenili ugoden odziv krajanov, ki so vsako akdjo gasil- cev podprii in prispevali znatna sredstva, je potrebno omeniti tudi veliko pomoč, ki so je bili gasilci deležni od krajevne skupnosti Vi- dem pa tudi pomoč občinske gasil- ske zveze Ptuj, ki pa vendarle ni bila takšna, kot so jo pričakovali oziroma bi si jo ob požrtvovalnem in zavzetem delu zaslužili. Zmotno bi bilo misliti, da so čla- ni gasilskega društva Tržeč ob zah- te^^em delu pri gradnji doma in nabavi avtomobik)v pa tudi ostale tehnične opreme pozabili na ope- rativno delo. Se bolj intenzivno so soddovali na vseh gasilskih tekmovanjih v okviru centra pa tudi v okviru občine, sodelovali so na srečanjih pionirjev-gasilcev Slovenije in Hrvatske. Podatek, da se je lanskega centerskega tekmo- vanja v Vidmu udeleži k) kar devet desetin iz GD Tržeč kaže, da so dali povdarek množičnosti in lah- ko trdimo, da uspeh ni izostal. Vsi ti uspehi privabljajo v njiho- ve vrste nove člane, veseli so vseh, fKJsebno še najmlajših. Skrer pa so njihove vrste predvsem v zadnjih letih močno okrepljene z mladimi gasild zato je ludi upravičen nji- hov optimizem o nadaljnjem raz- voju društva. Po vseh omenjenih uspehih bodo v sedanjem in pri- hodnjem obdobju največji povda- rek dali izobraževanju svojih čla- nov in pa seveda nadaljnemu tehničnemu opremljanju, saj se tu- di gasilska tehnika nenehno razvi- ja, za uspešno delo na protipožar- nem področju pa je treba temu razvoju nenehno slediti. V soboto so se gasilci iz Tržca in številni gostje sestalii na jubilejni — petdeseti konferend Po pre- gledu dosedanjega dela so sprejeli program aktivnosti v jubilejnem letu. Izdali so že jubilejno značko, pripravljajo tudi jubilejne zastavi- ce, Ob osrednji prireditvi, ki bo maja letos, pa bodo razvili pionir- ski prapor, kar bo zahvala in vzpodbuda vsem mladim gasilcem. Vse kar smo zapisali, je le utri- nek iz bogate 50-letne zgodovine gasilskega društva Tržeč. Glede na vse. kar so dosegli jih lahko mirno p>ostavimo za vzor ne le gasilskim temveč tudi mnogim frugim dru- štvom oziroma organizadjam. JB Gasiski dom in dva nova gasiska avtoaM»baa — poaos gasiccv ii Trica. I)rkivBO predsedstvo na jubilejni, 50. letni konferenci. Tre^ mesto Pšajdove V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim onožjem. Med vidnejše uvrstitve strelcev in strelk ptujske občine lahko štejemo: četrto mesto Tončija Planinca v streljanju s puško pri mladindh z rezultatom 532 krogov in 10. mesto med člani z rezultatom 548 krogov, pelo mesto Djukanoviča pri pištoli in tretje mesto Pšajdove pri članicah ter četrto mesto ekipe mladincev. j Še ta teden sprejemajo prijave za delavske športne igre 1981 Komisija za delavske športne igre. ki deluje pri občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Ptuj je letos že pričela s pripravami na organizacijo delavcih športnih iger. Tokrat so pripravili nekoliko bolj ol^žen program. Tako bodo lahko ženske ekipe tekmovale-v pikadu, streljanju m kegljanju, moški pa se bodo pomerili v šahu, namiznem tenisu, streljanju ter kegljanju. Osnovne organizacije sindikata v vseh delovnih organizacijah o/Jroma TOZD so že nekaj dni po novem letu prejele dopis s p>ogoji za prijavo za sodelovanje na letošnjih delavskih športnih igrah. Rok za prijavo je do 25. januaija. torej še ta teden, zato pohitite vsi, ki bi radi s«.xlelovali. pa svoje prijave doslej še niste posredovali komisiji pri občinskem sindikalnem svetu. jb Za zaključek tekmovanje v veleslalomu Ob zaključku smučar^ega tečaja za otroke iz ptujske občine, ki je prejšnji teden potekal pri Arehu na Pohorju, je 68 mladih opravilo testi- ranje in se pomerflo v krajšem veleslalomu. Za spodbudo preglejmo naj- brfjše: — do 8 let: I. Hdena Kuhar. 2. Barbara Plaveč, 3. Dominika Trafela; 1. Tomaž Gerjovič, 2. Dejan Lovrec, 3. Andrej Vidovič; — od 9 do 11 let: 1. Lidija Vrabl, 2. Sabina Zinko, 3. Alenka Hra- šovec; I. Robi Podhostnik, 2. Božidar Doki, 3. Boštjan Ekart; — od 12 do 14 kt: 1. Marjeta Lašič, 2. Petra Kovač, 3. Julija Poto- čnik; I. Andrej Feroc. 2. Mitja Kampuš, 3. Sandi Ceh; — izven konkurence: 1. Gorazd GojSč, 2. Sandi Trafela, 3. Damir Klarič; j, j^otar MILAN ŠERUGA PRVAK ZA LETO 1980 šahovsko društvo *MIP Ptuj* je priredilo 2. januarja 1981 brzo- potezno prvenstvo za leto 1980. Po zanimivih borbah je zmagal Polajžer s 16 točkami. Vrstni red je sledeči: Polajžer 16, Bohak 14, Kneževič 12,5, Pernat IZPodkrajšek 11.5.Sedlašek ll.Seruga 10, VaupotičinČič9,5, Dajnko 8.5 itd. V ciklusu tekmovanj za društveno brzx>potezno prvenstvo je bilo odigranih osem tumiijev. Za Dan mladosti sta zm^ala Polajžer in Šeruga. za mesec junij Butolen. za mesec september ^ruga, za mesec oktober Bohak. za mesec november Polajžer, za 29. november Kneževič, za mesec dccember Podkrajšek in za Novo leto Polajžer. Skupno zmago si ^ zagotovil Milan Šeruga že dva turnirja pred koncem. Vodil je od začetka, igral je tudi na vseh tumiijih. z.animiva in dramatična je bila b(>rba za naslednji dve mesti. V tem boju so sodelovali: Bohak. Iljaž L, Kneževič in Sedlašek. Do tumiija z.a 29. november je kazalo, da bo osvojil drugo mesto Iljaž l_ saj je vodil, toda na koncu mu je zmanjkalo moči. I-Jiako seje zgodilo Sedlašku. razlika je le v tem, da je Sedlašek imd slab stan. Na koncu sta še najboljše igrala Bohak in Kneževič. saj sta v skupnem plasmanu osvojila drugo oz_ tretjo mesto. Za prvo mesto bi se lahko borila le.če bi oddigrala vsejumiije. Vseh turnirjev nista oddigrala še Podkrajšek in Polajžer. kar se jima je poznalo v skupnem plasmanu. Skupni \Tslni red najboljših je sledeči; Seruga 60.5 (8 tumiijev). Bohak 44 5 točk (5). Kneževič 42.5 točke (6), Sedlašek 39 točk (7), Polajžer 38.5 točke (4|. Iljaž I. 33 točke (8). Podkrajšek 28 točk (4) itd -dj- 10 - ZA RAZVEDRILO 2L januar 1981 - tednik HUMOR Hudič pa taka vremenska napoved, saj so za danes napovedali lepo in jasno. Naša narava je res čudovita, poleti vso nesnago prekrije zelenje, v jeseni listje, pozimi pa sneg. Le za čas, ko sneg skopni še moramo najti neko rešitev Veš Fičko, zdrži še kako leto pa boš vreden toliko kot predlanskim Mercedes — A veš Monca. da sosedje strašno nasprotujejo najini poroki? Pravijo, da____ — NIČ ne maraj dragi. Saj vem, da se ne ženiš iz ljubezni. Pri taki poroki pa ima ekonomski interes prav gotovo prednost pred lokalnim! Kako čudoviti mir je, ko enkrat spraviš otroke spat AKOLADA = svinčen oklepaj v tiskarstvu BOLID = vrsta velikih blešče- čih se meteorjev, vidnih tudi podnevi; drug naziv za dirkalni avto BULEVAR- BULVAR = širo- ka velemestna cesta z drevo- redi (srbohrvaški naziv) IVANOV = sovjetski smučarski skakalec, ki je dosegel 20. mesto na SP v Ranici 1979 (Jurij) MARKS = zagrebški režiser risank in kratkih filmov (Ale- ksandar, rojen, 29. junija 1922; I »Muha« skupaj z Jutrišo) NEMA = puščavski kraj v Ma- vretaniji PAMIR = vozlišče visokih go- rovij v osrednji Aziji, imenovano »streha sveta« ^-tRA = francoski umetnostni drsalec, dobitnik bronaste medalje v Sapporu (Patrick, rojen, 17. januarja 1949) REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Trska, rotor, Akita, tomist, amur, Ramos, strela, omelar, matamata, Tan, Feran, anakolut, NJ, Erevan, ten, rod, Bose, JI, HG, amate- rizem, Bečej, dota, Oona, AA, akant, Onoto, RN, kankan, Roa, Rasim, studio radia Ruj, del. tednik — 22. januar 1981 OGLASI IN OBJAVE - 11 Pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju so pripravili izobraževalne seminarje za vodstva posameznih struktur mladih, ki so združeni v štirih področnih konferencah. Ta ko sta seminarja za mlade v vzgoji in izobraževanju in mlade v zdru- ženem delu potekala že v drugi polovici decembra lani. Na njih so, sicer ob bolj skromnem številu udeležencev obravanavali aktumi)bila Ignac Bačani i/. Ludbrega občina Kariovacje peljal i/smeri Spuhlje proti Borlu. Pri Bukovcih je do- a kolesarja — mladoletna \1 B. in B. K., ki sta \ ii/ila v/pt)- rcdno. Ki)icsar B. K.je \'.)/il levi>. torej proti srcdini ccstišča. \'o/nik osebnega a\tvMnobila Bačani ga jc prcpo/no zagledal in trčil \an). Pri padcu seje B K la/je poško- Jo\al. na \o/ilu pa je /a okoli din materialne škode. - OM 0 NALOGAH PTUJSKEGA KMETIJSTVA v torek ob dvanajstih, ko je naša redakcija že zaključena, so se sestali na peti redni seji člani sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze delov- nega ljudstva Ptuj. Sestanek bo nekakšno nadaljevanje sobotnega sestan- ka, ki so se ga udeležili tudi predstavniki komiteja za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano ter predstavniki zadružne zveze Slovenije. Beseda je bila o oblikah formiranja proizvodnih skupnosti, o socialni varnosti kme- tov... Tudi torkova seja je bila posvečena proizvodnim skupnostim, kre- ditiranju zasebnega kmetijstva, uresničevanju zastavljenih ciljev v plan- skih dokumentih in melioracijam v občini. Seznanili pa so se še z infor- macijo o združevanju kmetijskih zadrug Ptuj in Lovrenc na Dravskem polju. Podrobneje bomo o vsebini seje pisali v prihodnji številki Tednika. N. Kotar PREDPOSTAVKE ZA AKCIJO NNNP'81 Akcija ,,Nič nas ne sme presenetiti '81" praktično že teče od lanske jeseni. Obsega obrambno vzgojo prebivalstva in strokovno usposabljanje, ažuriranje obrambnih načrtov in podobno. Spomladi pa bomo tudi prak- tično preizkusili naše znanje in organizacijsko pripravljenost z vajami, ki bodo potekale v vseh krajevnih skupnostih. Podobno je bilo tudi v akciji NNNP '79, vendar bo letos razlika v tem, da si ns bo vsaka krajevna skupnost samostojno določala predpostavk, temveč bo te določil občinski štab za posamezna območja, upoštevajoč pri tem značilnosti posameznih območij ptujske občine. Zvedeli smo, da bo določenih šest predpostavk in sicer: potres, popla- ve, zračni desant, požari, sprejem evakuiranega prebivalstva in živalske kužne bolezni. V vseh omenjenih predpostavkah bo moč preizkusiti vse komponente naše splošne ljudske obrambe, predvsem pa enot civilne za- ščite, prve pomoči in organiziranosti prebivalstva. F Priprave na peto pokalno prvenstvo jugoslovanskih ribičev Poročali smo že, da bo v okviru praznovanja 40 letnice vstaje jugoslo- vanskih narodov, praznika občine Ptuj, 30 letnice ribiške družine Ptuj in 25 letnice Zveze ribiških družin občine Ptuj letos potekalo ob strugi Dra- ve V. pokalno prvenstvo jugoslovanskih športnih ribičev. Tako bo ptuj- ska občina 31. julija ter 1. in 1. avgusta letos gostila okoli 300 športnih ri- bičev iz vse Jugoslavije ter številne goste in navijače iz posameznih ribi- ških družin, ki bodo bodrili svoje tekmovalce na največji manifestaciji ju- goslovanskega športnega ribolova. Ta presega državno prvenstvo, saj bo- do na njej sodelovale iz vsake republike in avtonomne pokrajine po 3 članske ekipe, po 2 ekipi članic, ter po ena mladinska ekipa. Razen te- kmovanja v lovu rib s plovcem bo potekalo istočasno še tekmovanje mla- dincev in članov v suhih disciplinah. Ptujsko ribiško družino, ki je neposredni organizator tega tekmovanja prek Ribiške zveze Slovenije in Zveze športnih ribičev Jugoslavije, čaka odgovorna in težka naloga. Glede na to, da so v lanskem letu že uspešno izvedli republiško ribiško tekmovanje pa pričakujemo, da bo tudi ta naj- večja ribiška prireditev potekala uspešno. V ta namen se je prejšnji teden že sestal častni odbor za pripravo V. pokalnega prvenstva v Ptuju, ki mu predseduje dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj. V častnem odboru pa so predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij, turističnega društva Ptuj, Haloškega biserja in nekate- rih drugih organizacij in ustanov od katerih bo odvisen nemoten potek te ribiške manifestacije. Dogovorili so se o vseh podrobnostih v zvezi z or- ganizacijo prireditve, ki jo bodo prav gotovo podprli vsi občani ptujske občine. Danes popoldne pa se bodo sestali tudi člani organizacijskega odbora RD Ptuj, ki mu predseduje Stane Žitnik. Na sestanku se bodo med dru- gim dogovorili tudi o prireditvah, ki bodo spremljale V. pokalno prven- stvo in jo tako še popestrile. M. Ozmec Člani ča.stnega odbora za pripravo V. pokalnega prvenstva na svoji prvi seji v skupščinski dvorani ptujskega magistrata. KLUB BRIGADIRJEV »FRANC BELŠAK-TONE« PTUJ Zbor brigadirjev in brigadirski večer bo v Ptuju 20. februarja 1981 Svet Kluba brigadirjev »Franc Belšak—Tone« Ptuj je na sedmi redni .seji sprejel sklep o sklicanju četrtega rednega in hkrati programsko volilnega Zbora brigadirjev občine Ptuj, ki bo v Ptuju. 20. februarja 1981 ob 17. uri. V zvezi s pripravami na Zbor brigadirjev in brigadirski večer, svet Kluba vabi udeležence lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, da se oglasijo na sedežu Kluba bri- gadirjev pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Ptuj. Trg Mladinskih delovnih brigad 1/11: v sredo, 28. januarja, ali pa v sredo 4. in II. februarja 1981 v času od 16. do 18. ure. V tem času se lahko vpišejo v članstvo Kluba brigadirjev »Franc Belšak—Tone« Ptuj, vplačajo članarino in prispevek za briga- dirski večer. dvignejo pravila Kluba in prejmejo vse potrebne informacije v zvezi Zbora brigadirjev in brigadirskega večera. Svet Kluba brigadirjev vabi vse aktivne udeležence lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, da se vključijo v članstvo Kluba brigadirjev »Franc Belšak—Tone« Ptuj! FB Rodile so: latjana Irofenik. Senik 17 — d_ečka; Marija Petek. Nova vas 25 — deklico; Milena Stajčič, M. Tita 5. Bosanska Gradiška — Dejana; Darja Ilanzl. Ziherlova ploščad I — Urško; Marija Čeh. Rucmanci 17 — deklico; Marta Dru/.ovič.Drbetinci 47 — deklico; Marija Horvat. Nova vas 13 — dečka; MajdaZorko.Gorišnica32 — deklico; Džurdža Jurgec. Ptuj- ska 12/b — dečka; Jožica Petek. I rajanova 9 — dečka. Poroke: Vladimir Solina. Stojnci 104 in lere/ija (ialovič, Girkulane 14; Zlatkt) Zamuda. Bukovci 5 in Milena Majar. Bukovci 116; Si- niša Kopajtič. Volkmerjeva 10 in \'iljemina Samec. Volkmerjeva 10, Umrli so: Anton Kure/. Pobrc/je 129. roj. 1916. umrl 9. januarja 1981; Da- nica Radanov. Kvedrova 3. roj. 1910. umrla 9. januarja 1981; Rudolf Be/jak. Mestni vrh 100. roj. 1908. umrl 10. januarja 1981; \1ari)a .Anderlič. Velika Nedelja 40. roj. 1904. umrla 10. januarja 1981; Jakob Letonja, Jadranska 7, roj. 1918, umrl 16. januarja 1981. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.