Leto 1906.
723
.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dne 28. aprila 1906.
Vsebina: (St. 87 in 88.) 87. Razglas o dopustilu z električno silo obralovane male železnične proge s pravilnim tirom od Dietrichsteinovega trga v Gradcu v predmestje Št. Peter. — 88. Dopustilnica za lokalno železnico od Nemotic v Koričan.
87.
Razglas ministrstva za železnice z dne 19. aprila 1906. 1.
o dopustilu z električno silo obratovane male železnične proge s pravilnim tirom od Dietrichsteinovega trga v Gradcu v predmestje Št. Peter.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakonov z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 24. decembra 1905.1. (drž. zak. št. 216) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, graški tramvajski družbi v Gradcu podelilo dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane male železnične proge s pravilnim tirom od Dietrichsteinovega trga v Gradcu v predmestje Št. Peter.
§ 1.
Za dopuščeno železnico uživa družba finančne ugodnosti, navedene v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.).
Doba v členu V., lit. d) gorenjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 15 let, računajo od današnjega dne.
(Slovenisch.)
§ 2.
Družba je dolžna, dokončati gradnjo skraja oznamenjene male železnične proge najpozneje v šestih mesecih, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo do 31. dne decembra 1948. 1.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo, mora družba na zahtevo c. kr. državne uprave dati primerno zagotovilo položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno malo železnično progo, se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je družbi podeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščene male železnične proge rabile javne ceste, mora družba
122

dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, ! dopustilo za gradnjo in obrat le za javni promet blaga
oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ 5.
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščene male železnične proge držati vsebine te dopustilnice in tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1S94. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabljajo za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dado v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6.
V ostalem naj se šteje s početka oznamenjena mala železnična proga za celokupno sestavino mreže z električno silo obratovanih malih železničnih prog v Gradcu in okolici, ki je predmet razglasov c. kr. ministrstva za železnice z dne 22. oktobra 1897.1. (drž. zak. št. 256), z dne 25. oktobra 1900. 1. (drž. zak. št. 183) in z dne 15. marca 1902. 1. (drž. zak. št. 58); temu primerno naj se §§ 6 do vštevši 14 na prvem mestu omenjenega razglasa zmislu primerno uporabljajo tudi na to progo z izpremem-bami, pogojenimi s § 6 razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 25. oktobra 1900. 1. (drž. zak. št. 183).
Wrba s. r.
88.
Dopustilnica z dne 21. aprila 1900.1.
za lokalno železnico od Nemotic v Koričan.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi graščaku Ljudevitu Wittgensteinu na Dunaju po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238), ter zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 24. decembra 1905.1. (drž. zak. št. 216) zaprošeno
določene lokomotivne železnice, ki jo bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Nemotice priv. avstr, ogrske družbe državnih železnic v Koričan.
§ 1.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa koncesijonar v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Koncesijonar je dolžen, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v enem letu in pol, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj da. koncesijonar na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči,.da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesionarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarju tudi 'zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž zak. št. 238) in pa po redu za obrat železnic z dne 16. no-
vembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.). potem po zakonih in ukazih, ki se dado morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledč tega bodo veljali dotičui posebni obratni predpisi, ki jih izdâ ministrstvo za železnice.
§ 5.
Znesek napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil ter za dotacijo glavnične reserve, ki jo določi državna uprava, in se izkažejo pravilno, pri-števši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pornnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo pravilno.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
§ 6.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v znnislu §11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 7.
Koncesionar nima pravice oddajati obrat dopuščene železnice tretjim osebam, razen če državna uprava to izrečno dovoli.
Državni upravi se pridržuje pravica, prevzeti obrat dopuščene železnice in ga v potem še ostali dopustilni dobi voditi na račun koncesionarja zlasti v primeru, če bi dobila direktno stično zvezo s kako železnico, ki jo vsakčas obratuje država.
V	tem primeru mora koncesijonar stroške, ki so res nastali vsled tega obratovanja, eventualno katere je poprečno določiti, povrniti državni upravi.
V	ostalem je načine, kako je voditi ta obrat, uravnati z obratno pogodbo, ki se sklene s konce-sijonarjem.
§ 8.
Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakčas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§ 9-
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsakčas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Če se železnica odkupi pred pretekom v § 1 ustanovljene začasne davčne prostosti, je v ostali dobi davčne prostosti tako najdeni poprečni čisti donos teh petih let odkupna renta, ki jo je izplačati davka prosto.
Za čas po preteku davčne prostosti je hkratu odkupno rento ovedeti tako, da se od donosov, privzetih v poprečni račun, izračuni davek z dokladami vred po odstotnem poslavku dotičnih let in odbije od donosov. K temu, kar je ostanka, se z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je nadalje od odkupne rente plačevati po § 131, lit. a) za-
kona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), priračuni ena develinka tega čistega donosa kot pribitek.
3.	Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v § 1, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški.
če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih doneskov.
4.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koncesionarju kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
5.	Ko bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavkih 2 in 3, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini, potrebni za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene napravile glavnice ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država izplačuje spredaj navedeno letnino v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesijonarju rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
6.	Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesijonarju, plačati glavnico, ki je enaka, raču-naje obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskontovani glavnični vrednosti tega plačila — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavkov 2 in 3 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
7.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 6, brez daljnje odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarja, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave.
8.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi :
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj, bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v založbo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše poprave odkupne cene (št. 1 do -6), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
9.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imo_ vinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, po trebuje od časa odkupne izjave pritrditve tega po sebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
10.	Koncesijonar je dolžen poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonar ne izpolnil te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarja in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bode odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnali vse iz gradnje in obrata železnice do gorenjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
11.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 8) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonar je dolžen, državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne z njegove strani.
§ 10.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila,
gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlač-nice, ki so last koncesijonarja, in postranska opravila, ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve v obsegu, povedanem v § 9, odstavku 7.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§ 9), obdrži koncesijonar last reserv-nega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetja, in pa kar bi imel po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katera si je koncesijonar sezidal ali pridobil sam po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§ 11-
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarja, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
§ 12.
Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
VVrba s. r.
(SlovenUoh.)
123

»<
ntxaflfüM