Morje, sonce in veselje v Pacugu
V drugi pacuški izmeni je letovalo nekaj manj kot 200 otrok, ki so skupaj z vzgojitelji, zdrav-stvenim osebjem, kuharicami, servirji in uprav-nikom preživeli prijetnih deset sončnih dni, ki so si jih popestriii z najrazličnejšimi dejav-nostmi.
Morski psi, Gusarji, Piške in ostale skupine otrok so vsak dan uživale v morju, ob pripeka-nju sončnih žarkov pa vsaj prve dni nekoliko manj, saj je bil vpliv sončnih žarkov na mehko belo kožico kar velik in specialne maže naše zdravnice so prav prijale zvečer, ko hlajenje v morju in hladu ni prišlo več v poštev in smo morali spati.
Tako kot vse izmene prej so se otroci vsak večer pred večerjo zbirali pred taborniško zasta-vo in se dogovorili za dejavnosti zvečer in na-slednji dan. Vsak dan so otroci čistili sobe, postiljali postelje, opravljali dežurstva in čistili plažo. Vzgojitelji pa so ocenjevali njihovo priza-devnost in na koncu so bili vsi najboljši nagra-jeni.
Zagotovo si je vsak otrok, ki je prišel v Pacug želel, da se nauči ali izpopolni v plavanju. Žal dveh tovarišev, ki naj bi učila plavanje ni bilo potruditi se je moral en sam. Otroci, ki so že
znali plavati so si vsakih nekaj dni izmenli čas plavanja na 50 m, da so videli koliko so napre-dovali. Polplavalci so se vsak dan trudili in večina njih jih je ob koncu izmene znalo plavati. Neplavalci, predvsem so bili to manjši otroci so potrebovali veliko volje, da so splavali, za mar-sikoga pa je bilo vaje še premalo.
Posebna atrakcija Pacuga v drugi izmeni je bilo izdelovanje in končno splavljenje lesene ploščadi, ki smo jo zasidrali nekaj metrov stran od obale in otroci so lahko brez bojazni skakali v morje na glavo ali na noge. Vzgojitelji smo sicer morali biti nekoliko bolj pozorni, saj otro-ške norčavosti in razigranosti nikoli ni bilo konca.
Otroci so se razgibavali tudi pri najrazličnej-ših športnih srečanjih. Igrali so nogomet, med dvema ognjema, košarko, odbojko, namizni te-nis, nasmejali pa so se tudi vzgojiteljem, ki so v maskah zaigrali nogometno tekmo.
Peljali so se z ladjico od Pacuga do Portoroža ali Pirana, ogledali so si znamenitosti tega ob-morskega mesteca ter se najedli sladoleda. Če so imeli dovolj časa in moči, da so premagali klanec do Fiese so še večkrat odšli v Piran, ali pa so se ob obali podali do Strunjana.
Pacuške večere smo popestrili tudi s plesom in plesnim tekmovanjem, saj srao kar dva večera zapored zbirali najboljše plesalce. Otroci, ki že nekaj let plešejo v Kazini ali Urški, ali pa tisti, ki so naravno talentirani so zaplesali tako, da ko-misija resnično ni imcla lahkega dela, ko je morala izmed številnih otrok v posamezni sta-rostni skupini izbrati le enega.
Otroci in vzgojitelji, pa tudi drugo osebje, ki je skrbelo za bivanje otrok v Pacugu so veseli prenovljene jedilnice, novih hišic, želijo pa si, da bi obnovili še ostale, da bi bili pogoji pri pospravljanju in ocenjevanju enaki pri vseh, saj je novo hišico lažje pospraviti kot staro, ki jo je že pošteno načel zob časa.
Marsikaj bi se v Pacugu še dalo storiti, da bi se bivalni pogoji še izboljšali. To so ugotavljali tudi starši, ki so prišli na obisk v Pacug. Žal so časi vse manj primerni za kakršnekoli investicije in lahko ugotovimo, da so že omenjene velik uspeh za to počitniško bazo.
Ko smo zaključili desetdnevno letovanje smo se za ves trud zahvalili kuharicam, zdravnici, medicinski sestri in upravniku, Jci nas je kljub vsem norčijam dobro držal skupaj.
DARJA ERHATIČ