?he Oldest and Most Popular Slovene 'Newspaper, in United States oft 'America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) STE V. (Noj 169 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 1, 1932 LETNIK (VOL.) XLI ZASEDANJE NOVEGA NEMŠKEGA PARLAMENTA SE O-TVORILO V TOREK. — PARLAMENTU SE PREROKUJE KRATKO ŽIVLJENJE IN GA BO HINDENBURG BRŽKONE RAZPUSTIL. — KOMUNISTINJA OTVO-RILA PARLAMENT. v Berlin, Nemčija. — Kako se bo skovala bodoča usoda nemške repiU'blike, se bo v par dneh razvidelo; bo li še v naprej o-stala parlamentarna država, ali se bo v njej upostavilo dikta-torstvo. Vsekakor preživlja republika točasno težko politično krizo, iz katere bo izhod silno težaven. S splošno napetostjo se je pričakovalo dneva, ko se ima otvo-riti zasedanje novega parlamenta. Izvršilo se je to v torek. In zdaj se pričakuje, kako bo nadaljnje življenje tega parlamenta, če mu bo sploh dano živeti. Ni posebnega upanja za to, kajti predsednik vlade, kancler Pa- PREMOGAR-SKA KRIZA TEŽKO PRIBORJENA ZMAGA Brezuspešna pogajanja med operatorji in premogarji. — V četrtek zborovanje premo-garjev. Taylorville, III. — Da se končajo nevzdržne in napete razmere, ki vladajo točasno v pre-mogarski industriji v Illinoisu, je stotnik narodne garde C. J. Meacham pozval v torek k skupni seji zastopnike premo-garjev, operatorjev, navadnih državljanov in šerifov in skušal nasprotujoči si stranki pri- , vesti do sporazuma. Imel ni no-pen, je odločen, da mu zlepa ali benega uspeha. Operatorji se s silo zada smrtni udarec. Pri j namreč protivijo temG, da bi tej svoji nameri uživa popolno1 zaprH premogorove, in premo-zaščito starega predsednika re-'^ odklanjajo> da bi šli delat publike, Hindenburga, ki je tri zniŽ£mo na d&n ure pred otvoritvijo parlamen- Stavkujoči rudarji bodo ime- ta podal izjavo, da se popolnoma H svojo prihodnjo konferenco v strinja s programom Papenove četrtek y megtu Gillegpie Na vlade m da je pripravljen izdati tem zborovanju> na katerem pri- tudi posebno zasilno odredbo,čakujejo okrog 400 udeležencev, potom katere bo mogoče ta pro- ge bo določil njih bodoči pro. gram uresničiti. Papen torej ne gramj razmotrivalo se bo na bo imel posebnega truda, da si. jem tudi> naj ge ^ ponovno od Hindenburga izposluje dovo- j podvzame skupni pohod stav. ljenje, da parlament razpusti,; karjey proti premogovnikom v se predno bi ta imel priliko gla- ( Franklin okraju v svrho piketi. sovati nezaupnico vladi. ! ranja> Kakor znan0) so pohod • Hitler, vodja fašistov, naj-|tja izyršili že prejšnji teden> a močnejše stranke v parlamentu, I so ga morali končati na mejij se pa bržkone tudi ne bo kar na I okraja> ko SQ bm sprejeti od ! lepem udal. Da bi se med njim | strojnih pušk. Iz Jugoslavije« STRUPENE KOMARJE, KI PRENAŠAJO MALARIJO, UNIČUJEJO Z LETALI. — NAD POL STOLETJA STARO GRANATO NAŠLI PRI JEŽICI. — ZAGREB — MESTO JETIKE. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE. Skrajno trdo delo je imela skupina veslačev s kalifornijske univerze, ki se jo na sliki vidi v ospredju, da je na olimpijskih igrah v Long Beach, Cal., posekala italijanske veslače, ki jih vidimo v skrajnem ozadju. Le za par inčev so Kalifornijčani prekašali Italijane. Tretje mesto je dosegla Kanada in četrto Anglija. CERMAK HVALI CHICAGO — Santiago, Cile. — Tekom --jtega tedna bo parlament spre- Vabi Evropo, naj pride na sve- Ijel zakon, s katerim se bo tovno razstavo. ustvaril generalni komisarijat, ki bo imel popolno kontrolo za KRIŽEM SVETA JAPONSKA VLADNA KRIZA Pariz; Francija. — Chicaški župan Cermak bo s svojim potovanjem po Evropi v veliki meri priipomogel, da pride Chicago zopet nazaj do svojega do- Armada sporu. ne bo ščitila vlade v Z letalom nad komarje ki so umrli za drugimi bolezni-Spodnji del Belgrada kakor mi. tudi okolica je precej okužen -o- Ipd komarjih, ki imajo svoja Cerkniško jezero se suši legla po zamočvirenih donav-' Iz Cerknice poročajo z dne 8. 'skih otokih. Na vse načine so avgusta, da je Cerkniško jezero že poskusili, kako uničiti ko- že precej usahnilo. Do sedaj je jmarjeve ličinke s strupom. Po- usahnil vodonos, Retje in Reše-sebno se je za to zavzemal, naj-to. Rib je pa jako malo in še te j več radi tega ustanovljen eto-jsoprav majhne. imološki laboratorij, ki ga u- -o- ;pravlja Ana Brigina Mirkina, Ponesrečen napad ki je prva ugotovila, da ni dru-j Poročajo iz Trebnjega o Kle-ge pomoči, kakor komarjeve li-' menčičevi družini, ki živi v Jčinke uničiti s strupom. Napra-,vasi Kamni potok, da so ljudje vila je poseben načrt. Mestna raznesli, da je ta družina naj-občina je kupila potniško leta- bolj bogata in da imajo pri hiši 10, v katero so vdelali posebno denarja cele kupe. Kadar se je posodo, v katero je bilo mogo- govorilo o onih srečnih, ki niso če shraniti do 500 kg strupene- zadolženi in ki imajo denar, je ga praška. Napolnili so posodo bilo o "Frngačevih" vedno go-s strupenim praškom, ki je pa voraiin tako se je zgodilo, da so strupen samo za komarje. Ko bile Frngačeve ženske od treh so tako prvič uničevali komarje moških napadene neko noč, ko z zrakoplovom, so ljudje misli- so oboroženi s samokresi, vdrli 11, da letalo producira umetno v hišo. Uboge ženice so kričale, določevanje cen živilom in za njih zadostno produkcijo. — Amsterdam, Holandska. — V neki bolnici je v torek zjutraj izdihnil kardinal Van Ros-brega imena, ki so ji ga zadnja sum, star 77 let, ki se je leta , da se z gotovostjo pričakuje, da leta vzeli gangster ji. Kakor po- 1922 omenjal kot kandidat za bo to vrglo vlado. Prišlo bi bilo vsod drugod, tudi v tem mesto, 'papeža. Pred smrtjo je bil kar- do tega razkola že prej, a so se Tokia, Japonska. — Med sedanjo vlado in najmočnejšo stranko v parlamentu, sejukai, jje prišlo do tako globokega razkola pri zasedanju v ponedeljek, kamor je prispel v ponedeljek, povzdiguje lepoto svojega mesta in varnost v njem in vabi Evropo, naj se pride o tem sa- in vlado sklenil kak kompromis, je po zadnjih dogodkih skoraj popolnoma izključeno, kajti prepad med obema se je poglobil tako, da se je Hitler javno izrazil, da ne bo podpiral sedanje "vla- Kako se bo nadaljnja situaci- ™a Vrepriiat prihodnje leto, ja razvila, se ne more napovedati. Operatorji so odločeni, da bodo imeli svoje rudnike odprte, dokler bo prišel le en sam mož delat, in rudarji so enako odlo- de baronov", a tudi ne bo trpel,, ženi> da morajo dobiti nazaj svo da bi ostala na krmilu. Ugiba se,' da ima Hitler neke tajne načrte, da s silo vrže sedanjo vlado; od fašističnih članov, ki sede v parlamentu, je namreč zahteval prisego, da ne bodo slušali povelj Nikogar drugega kakor samo ^.iega. To je seveda ostro v nasprotju z ustavo, a za to se Hit-ne meni, kajti vlado obdol- jo prejšnjo plačo. -o- SUHAČI PREISKALI BOGA-TAŠEVO LADJO Chicago, 111. — Milijonar K. G. Smith, predsednik Pepso-dent družbe, se je v ponedeljek povrnil s svojo jahto, vredno pol milijona, z izleta po kanadskih jezerih. Ob prihodu sem ko se bo vršila v Chicagi stoletna svetovna razstava. PO DVEH LETIH SE POVRNIL dinal načelnik kongregacije za versko propagando. voditelji te stranke bali, da ima vlada za seboj podporo armade. Philadelphia, Pa,— Otvo- Ko so pa v ponedeljek zvedeli, ritev tukajšnjih ljudskih šol, ki bi se imela izvršiti prihodnji teden, bo odgodena bržkone do 1. oktobra, in sicer vsled naraščajočih slučajev obolelosti na' otroški paralizi. — Berlin, Nemčija. .— Zra- nivui jc/jcim. ijuuuuu sem- zuje.da hoče še bolj kruto kršiti kaj so hoteli cariniki izvršiti popolnoma formalno preiskavo ladje. Ta formalnost pa se je izpremenila v resen "business", Ustavo, ko namerava razpustiti Parlament in sama diktatorsko Padati. Ako bo Hitler s svojo °boroženo strankarsko armado Podvzel kake nasilnosti proti vladi, bo to privedlo do krvave državljanske vojne, kajti na ^ugi strani ima vlada močno iastnika jahte poklicali na od-«rmado, ki jo ima minister zagovor in federalne oblasti mu Jttambo, Schleicher, popolnoma , bodo poleg pija5 bržkone zaplenile tudi ladjo. -o- • 1 Wilmette, 111. — Kakor je koplov Graf Zeppelin se je v 231etni N. C. Wolcott pred dve-' ponedeljek dv/ignil na ponovni ma letoma nenadoma izginil, ;k,upČijski polet proti južni A-tako se je zdaj zopet nepriča-, meriki. S seboj ima šest potni-kovano pojavil. Tekom teh kov, med tovorom pa roj čebel. dveh let je bil tudi že progla-1 -- šen za mrtvega, ko je neki nje-j REKORDNI POLET PREKO gov stric izjavil, da je truplo, i KONTINENTA ki so ga svoječasno potegnili iz1 Cleveland, O. — Od Pacifika oceana v San Pedro, Cal., nje-'do Atlantika v deset urah, 19 "Pod svojo kontrolo. Otvoritev državnega zbora v torek se je izvršila v nenavadnih ok°HšČinah. Otvorjen je bil nam-reČ od članice — komunistične Jranke, 75 letne Ijute bojevnice ^are Zetkin. Komunistična anka le s'cer v parlamentu v Jfliki manjšini, a ženska je do-P^a to čast spričo svoje starosti. Navada je namreč, da po letih Najstarejši član otvori parla-In takoj v svojem otvori-veiiem govoru je zahtevala, da ® Hindenburg in Papen s celo Njegovo vlado — postavita pred R°diŠče, češ, da sta kršila ustavo. govega nečaka. Zena mladega minutah. Ta rekordni polet je Wolcotta, ki se je poročila z izvršil pretekli ponedeljek biv-njim šest mesecev, predno je ši armadnd letalec J. G. Heizlip, mož izginil, pa ni mogla ver- kar je tvorilo del tukajšnjih najeti, da je tisti mrtvec v resnici rodnih zrakoplovnih tekem. S ko so na ladji (prišli na sled ve- jnjen mož in je naročila policiji, tem je Haizlip prekosil prejšnji likim množinam raznih liker-paj še vedno naprej zasleduje, rekord letalca Doolittle, ki je jev, ki so jih izletniki pripeljali Pretekli teden se je mladi mož lansko leto napravil to pot v 11 s seboj iz Kanade. V torek so [sam pojavil. Kakor se je moglo urah 15 minutah. Povprečna ugotoviti, je izgubil spomin, in hitrost, s katero je Haizlip lene ve dosti, kod je blodil skozi tel, je bila 245 milj na uro, ali dve leti. nekaj nad štiri milje na miinuto. --o--Preko pogorja Rockies je le- MESTO ČUDEŽA NAJDENO tel v Vfišini 18,000 čevljev in Vatikan. — Kakor govore tukaj je bila njegova hitrost da bo armada v slučaju spora ostala popolnoma nevtralna, so takoj porabili priliko in lopnili po vladi. -o- PROTEST MATER Flensburg, Nemčija. — Ker se jim je znižala brezposelna podpora iz javnega dobrodelja, so tukajšnje matere presenetile uradništvo dobrodelja z nepričakovanim protestnim činom. V uradu so enostavno pustile svoje otroke, češ, naj jih tam hranijo, in odšle. Od dvanajstih tako zapuščenih otrok matere so kmalu izsledili, dočim so morali štiri otroke oddati v sirotišnico. meglo, tako je drobni prašek napolnil ozračje enega otokov in nato polagoma [padal na mrčes in ga uničeval. Pravijo, da bo to pomagalo in da je edino ta pomoč, ki bo uspešna, pri u-ničevanju komarjev, ki prenašajo malarijo. -o- Cesto delajo na Jezici Zadnje čase razširjajo cesto iz Ježice na Gameljne, ki ji da nimajo denarja in tako so prišli na pomoč sosedje, ki so napadalce prepodili. Orožniki so nekatere osumljence ptfijeli. -o- Smrtna kosa V Trbovljah je umrl Ernest Sušnik, posestnik in gostilničar pri Sv. Marku, star 45 let. — V Zg. Hudinji je umrl Jožef Cre-pinšek, posestnik, star 68 let.— Na Bregu nedaleč od Celja je ,. , , . v m , umrla Marija Sdmenčeva, zve- ljudstvo pravi Straža. Ta cesta. ^^ ^ 27 je zelo znana po hudih klancih let _V n. ^ m ostrih ovinkih. Ko so delavci i v. _ . ... . , , Fanci Zajec, odkopavali rob na ovinku bli-__ zu za tako zvanim Kačarjevim "bogkom", je eden izmed de- Ogenj v Halozah lavcev zadel s krampom na tr- V noči na 12. avg. je začelo do železno stvar. Ko so dobro goreti na posestvu tujskega pogledali, so videli, da je bila. veletrgovca Pavla Orniga pni stara granata. Sprva so mislili,' Sv. Trojici v Halozah in sicer v da granata izvira še iz franco- j stanovanjskm poslopju. Poslop-skih časov, pred več kakor sto , je je bilo na mah v plamenih, leti. Pozneje so pa dognali, da ki so hišo uničili. Ker je hiša je to avstrijska granata z leta na strmem griču, tudi ni bilo 1865. Ta letnica je namreč bila mogoče gasilcem tako hitro na pomoč. Škode je do 80,000 Din. o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ZVERINSKI FANTALIN Crawfordsville, lnd. — Ker poročila, ki so prispela semkaj, 300 milj na uro. se je 331etna Miss Lile Jones, jse je neki nemški historični --o učiteljica na ljudski šoli, ustav- jdružbi posrečilo najti v Palesti-i PONOVNA VROČINA ljala pohotnemu napadu 221et-jni kraj, kjer je Kristus izvršil Chicago, 111. — Dočlim je to nega farmarja Morris Greena, jčudež, ko je s petimi ječmeno- mesto z okolico imela že precej je ta zgrabil sekiro in z njo de- ;vimi kruhi in dvema ribama na- časa prijetno hladno vreme, se kletu prizadejal take poškod- jsitil 5000 ljudi. Ob obrežju Ti- je pa v ponedeljek zjutraj ne- berskega jezera so se namreč pričakovano izpremenilo in pri našli ostanki neke starodavne'tisnila je vročina, ki bi jo le bazilike, ki popolnoma odgo-> sredi poletja pričakovali. Ter-varja popisu, ki se ga najde v' mometer je namreč zlezel tja spisih nekega romarja iz kon-Jgorfi do 93 stopinj in poleg tega ca 4. stoletja. Ta romar nam- je bilo tudi ozračje vlažno, kar vršil grozni čin. Po kratkem Jreč popisuje baziliko, katera je je delalo vročino še veliko bolj zasliševanju se je udal in zlo-.postavljena na kraju, kjer se je, neprijetno. Nadaljevalo se je čin priznal. |izvršil čudež. I to vreme tudi skozi celi torek. be, da je na posledicah podlegla. Fantalin je prišel v hišo, kjer je dekle stanovalo s svojimi starši, da si izposodi neko poljsko orodje, kjer pa je njo našel samo doma, na kar je iz- NAZNANILO Kakor je bilo že poroča-no, bo na Labor Day padla odločitev za našo southchi-caško hišo. Zgodaj bodo vrata našega grička odprta. Pri-šlecem bo lahko že z zajutre-kom postreženo, to je s kavo ali mlekom. Ob desetih bo sv. maša s pridigo. Takoj po sv. maši bo prosta zabava pri bazarju in liciterngti. Opoldne bo toplo ali mrzlo kosilo, kakor si bo pač kdo poželel. Popoldne ob 4. uri bo sv. blagoslov in nato bo padla odločitev glede southchica-ške hiše. Že v naprej čestitamo onemu, k'i bo srečen in dobil za en dolar trinadstropno hišo. Zato se vdeležite v obilnem številu, da bodete slišali vaše ime. Torej, da se vidimo! Šolske sestre. na granati. Kar je najbolj zanimivo je to, da je bila granata še vedno dobro ohranjena in jo j Nesreča je vojaška komisija, ki je bila, Na Japerniku pri Škocjanu o najdbi obveščena, razstrelila, je padla s precej visoke slive — Do leta 1880 je imela av- devetletna hčerka Julka Logar-strijska artiljerija tam okoli jeva. Stopila je na trhlo vejo, svoje strelišče za ostro strelja-j ki se je zlomila. Dobila je hu-nje. Tako se je zgodilo, da je 'de notranje poškodbe, katerim omenjena granata zgrešila ve-,je podlegla, lik nasip, na katerem so bile fi- gure, in se zarila v zemljo, kjer je ležala do današnjih časov. Kako je bila granata natančno narejena, se vidi iz tega, da ji ni škodil ne dež ne nobena vlaga, da bi se razmočile eksplozivne snovi, kar se je spoznalo iz tega, da so se eksplozivi kaj hitro vneli, ko so jo razstrelje-vali. -o- Vsak četrti umrje za jetiko Zagreb, tako pišejo zagrebški časopisi, je najbolj jetično mesto v Jugoslaviji. Tako poročajo, da je v Zagrebu vsaki četrti človek, ki je umrl, umrl za jetiko. Po drugih mestJih je to razmerje vendar veliko drugač-nejše, ko pride en jetičen mrlič na vsakih 10 ali 12 mrličev,'SlRITE Naseljenci iz Goriške in Istre V dolnjelendavskem okraju je naseljenih v treh kolonah okoli 140 družin iz Istre in Goriške, med katerimi je tudi nekaj učiteljev in drugih uradnikov, ki so morali zapustiti rodno grudo. -o-- Huda nesreča s kolesom Po stari poti proti Podbrezju v Bistrici se je v družbi svoje sestre in dveh prijateljic peljala na kolesu delavka Ana Nag-ličeva. Na slabi poti je izgubila oblast nad kolesom in vrglo jo je nekaj metrov naprej, da je obležala nezavestna in s hudimi poškodbami. -o- AMER. SLOVENCA! udi ^ SMišftlKMSid SDDVEHEC Četrtek, 1. septembra 15)32 3 Ml M E R I K AN S K I SIIOVENEC 'nasprotniki stranke, ki predstavljajo glavno denarno moč in ... , ' ' ' J so v njenih vrstah najtrdnejši gospodarski faktorji v državi. The first and the Oldest Slovene. ~ . , . , , J. ,.v v. .v ___________ . ,______|S te strani bo narodno-zaranisticnemu režimu pretila najhujša nevarnost, zakaj ravno z ozirom na svojo gospodarsko moč zahteva ta stranka za se mandat, da izvede finančno sanacijo. Spričo tega bo morda narodno-zaranistična zmaga pri volitvah v poslansko zbornico in senat manj dolgotrajnega pomena, nego bi bilo pričakovati v normalnih razmerah. [ gm in najstarejši slovenski L list v Ameriki. fe£ Ustanovljen leta 1M1 Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-leljkov in dnevov po praznikih, Izdala in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Phone: CANAL" 5544 k. •- Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto___________ Za pol leta------ Za četrt leta______ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta---3.00 Za četrt leta______1.75 Newspaper in America Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays* Published By: EDIiNOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year _ For three months Chicago, Canada and Europe: For one year___,. . $6.00 For half a year________ 3.00 For three months _________ 1.75 POZOR I—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. POSLOVILNI VEČER FR. KLERIKA LEONARDA BOGOLINA j vzgledih doma vodi pot dalje J in tako vodi fr. Leonarda bližje j in bližje k oltarju Gospodovem. | Krona plačila za vse to pride, .'ko se vrne kot novomašnik iz V nedeljo zvečer 28. avgusta)starega kraja čez tri leta, kar občeznana Mr. in j Bog daj, da bi dočakali vsi. ta nositi breme. Sficer pa vsak stori sebi največjo uslugo in otroku največjo dobroto, če jim preskrbi katoliško vzgojo. Vsi naši otroci morajo v našo šolo. Poročevalec. ROMANJE SLOVENCEV NA HOLY HILL NA DELAVSKI PRAZNIK Chicago, 111. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-' ■ Drjre(jj]a $tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilko v tednu je 1 čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov; Mrs. Anton Bogohnova druzmajko starši, kakor tudi vsi znanci uredništvo' ne vrača.___J na 1848 W. 22nd St. poslovilni | jn prijatelji vrle Bogolinove Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at'sestanek ožjih prijateljev dru-j družine. Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kako izgleda v Ruimmiji po volitvah? žine o priliki, ko se njih sin, poj Fr. Lebnardu pa srečno pot prejšnjem imenu Ernest in zdaj'čez morje v domovino njegovih po redovnem imenu fr. Leo- dragih staršev. Morda se TE bo nard, odpravlja v stari kraj, v Slovenijo, kamor ga pošilja tukajšnji slovenski frančiškanski zdela skromna in majhna, a lepa je in slovenska je, ki je dala življenje Tvojim roditeljem T ... _ ... . , , .. . . * ., ., (komisaifijat v Lemontu, v na- Oglej si jo, spoznaj slovenske Izid volitev v Rumuniji, pri katerih si je priborila narod- daIjne in končne bogoslovne ^ ki g0 tu in tam na . na kmetska stranka absolutno večino mandatov v zbornici in |študije> ki jih bo nadaljeval v robate, a na znotraj plemenite, senatu, ni mogel nikogar presenetiti. Popolnoma v skladu je i mariborskem frančiškanskem! zato ker so slovenske» Z Bogom namreč s staro prakso, da dobi vsaka vlada v Rumuniji, ki v°- samostanu tii volitve, v njih večino. Isto velja tudi o sleherni stranki, Sešlo se je lepo število prija- brez ozira na barvo in njene reprezentante . Saj je v predzad- tel j ev in znancev vrle Bogoli in na svidenje! __ PODJETNOSTI V SHEBOY' njih volitvah dobil ogromno večino celo Jorga, ki se nikakor ni n(we družine> med drugimi tudi1 GANU TUDI KRIZA NE MO- mogel ponašati, da by pomenilo njegovo ime ali politična for- pj-gg g dj. jjugo Bren profe-' macija, ki jo je predstavljala njegova stranka, kaj popular-^ iz Lemonta. oba domača za njegovo osebo gospodaj preč. g. župnik Ale- RE DO ŽIVEGA Sheboygan, Wis. Včasih čitamo v oddelku novic iz domovine, da kje kakšen nega med ljudstvom. Sedaj, ko ni stal več vladni aparat, pa je dobil le malenkostno število glasov, kar je ksander'Urankar Cn"preč~~ gosp pač dovolj preipričevalna ilustracija politične prakse v Ilu- !pom> župnik Edward Gabrenja. rauniji. (Poleg teh Mr. in Mrs. Peter Nekoliko pa je vendarle presenetilo, da je narodnozara- prah, Mr. in Mrs. Frank Gril, nistiična stranka dobila samo 41 odstotkov glasov. Seveda je Mr. in Mrs. Martin Jurkas, Mr. treba pripomniti, da velja "samo" le s perspektive rumunske .John Terselič, Mr. John Prah, prakse, zakaj samo na sebi je to še vedno prav impozantno šte- Mr. Frank Rožnik, Mr. Jerič in vilo. Vajda-Voevodova vlada je menda zares poskušala pri yeč mlajših slovenskih fantov je prišlo do slikanja cerkve v volitvah spoštovati volilno svobodo, kakor je napovedovala in sošolcev odišlega fr. Leonarda. teh slabih časih, bomo povedali kakor je bilo že od nekdaj njeno stališče in vse govori za to, ysi so želeli mlademu fr. Leo-'čez kakih 7 tednov, ko bo vse da so sedaj našteti glasovi zares glasovi pripadnikov stranke ali nardu srečno pot v domovino J delo gotovo. Sedaj rečemo le to, vsaj simpatizerjev. Ravno v zvezi s tem se zdi, da se je poli-[ter vso srečo pri učenju in'da društvo Kršč. žena in mater svinjak zgori. Če je to novica za Ameriko, potem pa lahko z mirno vestjo damo v cajtenge vest, da naš g. župnik prav vneto dela za napredek fare. Kako nima para ne blizu ne daleč. Bog žlivi vse članice in seveda tudi njih odbor. Financirati ta- tično življenje v Rumuniji razvilo v znamenju razkrajanja in zdravju, da bi se čez tri leta, da narodno-zaranistična stranka ne predstavlja več onega re- ko bo dokončal svoje študije za šitelja, ki ga je v njej pred leti videl pretežni del rumunskega j duhovski stan, vrnil zdrav in kmetskega pebivalstva. Končno je zelo verjetno, da je škodo-' krepak iz domovine, ki je rodi-jko veliko podjetje kot je slika valo sedanji vladi, ker v njih vrstah ni najznamenitejših, naj- ia njegove drage starše, kot,nje cerkve, zahteva mnogo ko-popularnejših predstaviteljev stranke, ki so se držali nekoliko 1 služabnik Gospodov ter da sejrajže in požrtvovalnosti. Go-bolj pasivno ob strani, odkar jih je Jorgov nastop tako malo! bi zopet vsi zdravi in veseli se-'spod župnik je pihal društvu na vljudno in še bolj nepričakovano ter nezasluženo odrinil v j šli na njegpvi novi maši pri sv. j dušo, žene so pa pokazale do-stran. : Štefanu v Chicagi. jbro voljo in vse gre sedaj lepo Ali kljub vsemu, lepo relativno večino je stranka dosegla J Prijeten večer je bil to. Do- naprej, vseeno in more s popolno upravičenostjo reflektirati na nadalj-jslej smo bili navajeni, da smo j Pa še nekaj drugega si je izlije, vodstvo državne politike, zlasti ko jo volilni red v polni se poslavljali od takih, ki so bili mislil podjetni g. župnik. Na meri pooblašča za to. Napadanje opozicije je nedvomno ne-|rodom iz starega kraja. To pot,sestrinskem vrtu je na lastne utemeljeno in njeni argumenti so zgrešeni. Nasprotni opozi-|smo se poslavljali od tukaj ro-j .stroške postavil leipo utico. Vsa cijski tabor kaže ne samo sliko silne razdrapanosti, temveč so'jenega amer. Slovenca, ki gre čast tudi umetniku Mr. Jelovni-končno v njem celo politične skupine, ki sedanji vladi stoje j tja, da v stari domovini svojih J ku in pomagaču Val. Kalamr. precej blizu in bi navsezadnje tudi pogajanja za koalicijo brž-'roditeljev sipozna in se priuči iUtica je postavljena iz samih kone ne mogla biti neuspešna, — seveda ako bi bilo kaj takega sploh potreba. Morda stolpijo sedaj v vlado, ki se bo konstruirala na novo, tudi prominentnejši strankini politiki, kar bi ji dalo doma in na tujem večji ugled ter trajnejšo trdnost. Tega bo namreč narodno-zaranistična vlada silno potrebovala, kajti njen položaj ni prav nič zavidanja vreden. Sredi krize, ki je izredno občutno zadela tudi Rumunijo, bo morala vlada reševati v prvi vrsti ravno finančna in gospodarska vprašanja, pri čemer bo marsikje treba napraviti kompromis z lastnimi strankinimi nazori. In to vlade gotovo ne dela popularne in tudi ne koristi i stranki. Obnoviti finančno ravnotežje, vrniti državnemu gospodarstvu ,ugled v inozemstvu in s tem pripraviti osnovo za soliden kredit, to so danes bremena in naloge, pred katerimi se je zrušilo že marsikako pogumno politično podjetje. Zato ni» čuda, da so ravno tu zastavili liberali, poglavitni domačih slovenskih šeg m obi- J brezovih debel. Namesto (Jesk čajev, da bo potem temeljito je Mr. Jelovnik rabil male ob-poznal slovenske duše, ki mu'sekane brezove vejice, s katerii-; bodo izročene v dušno pastir-: mi je v obliki Andrejevega kri- stvo. Vrli Bogolinovi družini, ki je dala redu že dva sina, t. j. fr. Leonarda, ki se pripravlja za duhovski stan, in fr. Paula, ki ža obil vso utico. Kdor ne verjame, da je res lepa, naj si jo gre ogledat in potem naj sodi. Sestram bo prišla prav spomladi in poleti — bodo lahko v nji je redovni brat v Lemontu, gre t popravljale zvezke učencev in vse priznanje. Družina Anton Bogolin je v Chicagi dobro poznana. Povsod z največjo vnemo sodelujejo bodisi na farnem jim pisale dobre rede, če jih bodo zaslužili. 7. septembra se začne šola. Mi, farani, ki pdpiramo cerkev KLJUB SLABIM ČASOM JE VČASIH VENDAR LE LUŠTNO Milwaukee, Wis. To je moj prvi dopis, pa še za tega sem se težko pripravila, čeprav sem že stara naročnica Amer. Slovenca. Je pač tako, da sem tu$i jaz med večino naročnikov in čitateljev omenjenega lista in raje razne dopise prebiram kakor pa katerega napišem. Rečem pa, da če bi bili vsi taki, bi se prav malo izvedelo, kako se po svetu godi. No, pa sem se sedaj vendar o-junačila in prijela za pero. Ne bom vam dragi bralci poročala o slabih delavskih razmerah, ker za te že itak veste, saj je povsod enako in imajo naši možje dovolj časa, da doma muhe pobijajo. Če bi človek včasih ne doživel kakšno veselo urico, bi b'ilo res kar za sca-gat. Pa recite, da ni res tako. —Tako sem tudi jaz pred kratkim doživela prav lep večer, ki so mi ga priredili za moj 31. rojstni dan. Vsa presenečena sem bila, ko sem opazila, kako se zbirajo skupaj Mr. in Mrs. Frlič, Mr. in Mrs. Palun, Mr. in Mrs. Šeruga, Mrs. M. Šeruga, Mr. in Mrs. Mlinsek, Mr. in Mrs. L. Gabrovfič, nakar jo je Mr. Frlič mahnil na skrivnem nazaj in pripeljal s seboj še Mr. in Mrs. F. Novak, ki sta rada tudi vesela. Mizo so mi pa tako obložili, da ko bi to videl Mr. Hoover, bi takoj drugi večer na radio oznanil, da še niso tako slabi časi. No, pa kakor se sliši, se tudi Mr. Hoover obrača bolj na "mokro" stran in bi naj-brže nič ne rekel hudega, če bi bil videl tisto kapljico, ki se je poleg drugih dobrot svetila na mizi. Naj bo že kakor hoče, jaz se tisti večer nisem brigala za take misli in tudi na slabe čase sem popolnoma pozabila, ker sem bila tako vesela, da mi je drugi dan še moj mož to veselje oponašal, ko je rekel, da sem se smijala kot cigan belemu kruhu. — Res, dragi prijatelji, zelo ste me razveselili in zato vam bodi najlepša hvala in Bog vam plačaj. Če bi jaz živela še toliko let, kolikor ste mi želeli, ali toliko, kolikor sveč sem ugasnila, vam tega nikdar ne bom pozabila. Ko pa enkrat minejo sedanji časi praznih žepov, se bom pa tudi jaz postavila. — Jo j, enega bi bila pa kmalu pozabila omeniti in ta je moj "stari". On je namreč začel te ljudi skupaj zbirati in me je hotel enkrat "potegniti", kar mu pa prav nič ne zamerim. — No ja, hvala John. — Pozdrav čitateljem tega lista. Theresa Mohorko. Sheboyganski Slovenci prire-de vsako leto romanje na Sv. Goro pri Milwaukee. Tudi le-jtos povprašujejo župljani, če gremo ali ne. Vsem, ki bi se ra-jdi udeležili, povem, da poroma-jmo tudi letos k Materi božji 'prosit varstva v teh težkih časih. Kdo naj nam pomaga, ako ne Ona? Prosimo posebno starše, da priporoče svoje otroke Brezmadežni. Ako bo kdo hotel prejeti sv. i zakramente, bo imel lepo priložnost, ker bo ta dan na Sveti | Gori več slovenskih duhovni-Ikov. Spovedovali bodo od 7. ure zjutraj do desete. Ob desetih bo slovesna sv. maša she-boyganskih Slovencev. Pevci pravijo, da imajo pripravljene lepe pesmi in organ'lstinja Stanka Skok bo igrala, da bo veselje. Pri tej službi božji bo tudi slovenska pridiga in pete iita-nije. i Našega letnega romanja se 'navadno udeleže tudi Slovenci i ,iz bližnjih in daljnih naselbin. Lani je bilo nekaj rojakov, ki i žive 250 milj od Sv. Gore. Petnajst let že niso imeli priložnosti opraviti sv. spoved v materinem jeziku 00-<><><>00<><><><>000<>0©^ inaniuauuwmuninHimuHUinMmmuimmiminiw^ : iz življenja in sveta. MLADI RIN TIN TIN MORSKI VELIKANI IZUMIRAJO Lov na morske kite je pomenil včasih nevaren boj med človekom in tem morskim orjakom. Dai.ts pa ta lov ni več nevaren za človeka, pač pa pomeni za kita samo še .uničevanje. Kita zasledujejo zaradi ogromnih množin masti, iz katere delajo ribje olje, fin njegovih kosti. Zaradi tega ga z vedno večjo vnemo love. Včasih so ga lovili na ta način, da so pogumni lovci z ladje spustili majhen čoln in veslali proti kitu. Ko so prišli blizu njega, je spreten strelec vrgel v žival harpuno, t. j. veliko železno in koničasto pšico, ki pa je imela nazaj zakrivljeno ost, kakor jih ima trnk.. To o-rožje, ki pa je bilo z debelo in dolgo vrvjo sprivezano na čoln, se je zarilo kitu v telo. Ranjena žival se je potopila in bežala. Med tem se je vrv na vretenu v čolnu vedno bolj odvijala, tako da ni žival potegnila čolna v globino. Včasih pa se je zgodilo bočino. Včasih a se je zgodilo tudi to, ali pa je ranjena žival z enim samim zamahom repa razbila čoln in pobila ljudi. Če je šlo vse po sreči, je žival kmalu omagala, nakar so začeli zopet navijati vrv in s čolnem veslat; proti ladji. Tam so s posebnimi pripravami včasih še živo zverino potegnili na krov in jo začeli mesariti. Danes ne porabljajo več harpun, ki bi jih bilo treba metati z roko, ampak imajo posebne topiče, s katerimi streljajo na žival kroglje, ki v živali eksplodirajo in jo smrtno ranijo. Te krogle so tudi privezane za vrv, s katero potem potegnejo mrtvo žival na ladjo. Boj s kitom je potemtakem postal človeku popolnoma nenevaren, na drugi strani pa vedno bolj dobičkanosen. Zato sedaj Ugonabljajo kite kar v ogromnih množinah. Žival, katera je začutila, da v dosedanih morjih ni več varna, 8e je začela umikati proti Ledenemu morju, bodisi južnemu kakor severnemu. Tam jih va-rujejo velike ledene gore, za katere se skrijejo, da parniki ne Korejo do njih. Pa tudi to uboge živali ne bo rešilo pogina, ker so že začeli za lov proti kitom porabljati letala, ki mečejo bombe na živali. Kadarkoli taka bomba zadene kita, letalo signalizira ladji, kje leži mrt-va žival, nakar se parn.ik presne skozi led in potegne mrtvo truplo na krov. Zato ni čudno, je v kratkem pričakovati, da bo izginil z morja zadnji kit. V varstvo kita se je oglasilo Sedaj več učenjakov, ki prosijo vlade razniih držav, naj iziposlu-Jejo zakone v varstvo kita, kar ^ tudi znanosti velikega pome-lla- Čeprav svet kita pozna že časa, vendar znanstveniki premalo vedo o tej živali, ^fiano je sicer, da je kit sesalec ^ ne riba in da diha s pljuči. *endar je znanosti še velika ^anka dejstvo, kakor more kit, ^Hdar je preganjan, po cele ure frebiti pod vodo, ko bi se dru- v t-eni £asu vaaka žival, ki s pljuči, morala zadušiti. -o-- ci. Izkopavanje je že tako napredovalo, da so delavci prišli že zelo globoko v zemljo in da so začutili sledove dušikovega plina. Iz tega sklepajo, da morajo blizu nekje biti votli in obokani prostori. Vendar bodo menda kmalu prenehali z delom, ker manjka denarja. Sploh je čudno, da se dandanes, ob času tako velike bede še dobijo ljudje, ki imajo na razpolago denar za take špase, ki bi bili umestni, ko bi bilo povsod vsega dovolj. -o- ANEKDOTA Nekoč je povabil neki bogataš slovitege tenorista Caruso k sebi na dom. Obljubil mu je bajno nagrado in Caruso je prišel. Kako pa se je začudil, ko ni našel pri bogatinu nikogar razen njega in njegovega psa. Na milijarderjev poziiv se je Caruso pripravil k petju in začel peti arijo. Komaj so se iz-suli iz pevčega grla prvi toni, že se je vrglo ščene po tleh in je začelo cviliti. Carusa je to tako vznejevoljlilo, da je prekinil petje, nakar mu je milijarder z nasmeškom na obrazu izročil ček: Hvala, imam že dovolj. Bil sem samo radoveden, če bo ščene cvililo tudi, kadar bo slišalo Carusov glas. -o- LEN SMALL SE ZANIMA ZA JUGOSLOVANE Mr. Štefan Babich, ugleden hrvatski rojak v Chicagi in po ZAHVALA Pueblo, Celo. Predvsem se zahvalim Bogu in Materi božji ter Mali Cvetki poklicu državni pregledovalec Deteta Jezuga za ugU§an0 molj_ olja, se je te dni ustavil v £ev v hudi imnevarni bolezni, ki sem uredništvu ter nam je po- lge je tako nepričakovano nase- osebno Plsmo blvse^a j lila v našo hišo. Kot tat se je hnoiškega governor]a Len jprikradia in napadla mojo Smalla, ki letos ponovno kan-|hčerk0; da m- jfi zboiela> k- je didira na republikanski listi za L ) govern or j a države Illinois. V Item pismu Small v prijaznem pa sedaj svojo bolezen prebolela in je že pokoncu, Hvala Bo- nad njenim ozdrav- . . , gu, da ni hujšega, čeorav so j tonu vabi jugoslovanske vehi- zciravniki (ce za sodelovanje za njegovo 'ljenjem že zmajevali z glava-i izvolitev pri jesenskih volitvah, mL Ro je mati v hudi stiskij se. j ki se bodo vršile v novembru. |veda vse pokHče na g in | Mr. Babich se bavi kot pn- prosi Boga za zdravje. j stas republikanske stranke m , prav lepo se zahvalim čč. gg, kot vodja republikanskih Hrva- duhovnikoma) M gta cbigkova. tov v Chicagi ze dolgo let, in je la mojo bolnQ Merko y bolnici v tem oziru vrlo aktiven. Orga- j niziral je že več političnih klu bov m s Slavni filmski pes Rin Tsn Tin, ki je bil dobro znan obiskovalcem kino gledišč, je pred nekaj tedni izdihnil svojo pasjo dušo. Njegov bistroumni rod pa ni izumrl, kajti starček je zapustil sina, ki ge. kaže gornja slika, Rin Tin Tin, mlajšega, ki po brihtnosti nič ne zaostaja za svojim očetom. SIROM JUGOSLAVIJE M sta molila za njo. Lepa i hvala čč. sestram, katere so jo! pomočjo političnega tud, obiskovale in za njeno vpliva je pomagal ze marsika- zdravje molile in prinesle tu. teremu Jugoslovanu do službe di cyetlic Za lepe cvetk6; ki ste m dela. Mr. Babich izjavlja, da bo tudi pri letošnjih volitvah sodeloval za, stranko, katere pristaš je, in katero on smatra, da je sposobna in možna voditi razne administrativne urade !jih prinesli v bolnico, se tudi prav lepo zahvaljujem slede-Mr. in Mrs. Priserčjo, Mr. cim: in Mrs. Anton Prelesnik Jr., Mr. in Mrs. Frank Kaseek za dve sv. maši za zdravje, Mr. in Mrs. Petkovšek za lep šopek in najbolje za blagobit naroda in za obigka Mr< in Mrg_ Frances države sploh. jSnajdar za obiske in cvetlice in 0 | Mr. Rozaliji Crist, ki je kar šti- rikrat prinesla cvetlice. Hvala Eveline Germ, Mrs.Mary Germ, Mr. in Mrs. Frank Star, Mrs. Rose Lesar, Mrs. Mary Gorše in Mrs. Mary Papeš. — Prav lepa hvala tudi Mrs. Jennie Kaste-lic, ki mim je pomagala ves čas, ko je bila hčerka bolna. Hvala lepa vsem mojim prijateljem za obiske kakor tudi za tolažil-ne besede in pa, da ste mi na en ali drugi način kaj pomagali. — Bilo je komaj osmi dan po smrti moje sestre Agnes Prelesnik in vso potrto nad njeno izgubo me je zadela nova nesreča, ko md je zbolela moja hčerka. Hvala vam lepa prijatelji, sorodniki in sosedje, ki ste razumeli moje bolečine in jih po svojih močeh lajšali. Bog naj vam poplača vse, kar ste storili v tem času dobrega meni ali moji hčerki. — Pozdrav vsem čitateljem, listu pa boljših časov.— (Ogl.) J. Meglen. ATILOV GROB IŠČEJO Ž Jih e večkrat so na raznih kra- j. Poskušali najti grob, v kate-j^1*1 naj bi bil pokopan hunski l^lj Atila. Iz nekaterih skrom-" zgodovinskih opomb in na ®alagi ljudske govorice je ne-Prišel na misel, da je hum-j,.'kralj Atiia pokopan na dvo-2 eu gradu Aurolzmaster na '£ornjem Avstrijskem. To pre-1(-'anje je šliril posebno sam ^stnik gradu, ki se piše Scha-lai'> in ki je že znan po svo-J, fantazijah. Res se je našla p u''l>a, katera je pripravljena rtvovati velik*} denarje, da Atilov'grob. V tej družbi 0 Zastopani Avstrijci in Nem- PRISILJEN ODSKOK S PADALOM Pri letalskih nesrečah se če-sto primeri, da se potniki v usodnem trenutku, ko serše lahko da rešjiti njih življenje, ne morejo ali nočejo odločiti za odskok s padalom iz aeroplana. Zato so zadnje čase letalci prišli do zaključka, da bo dobil v bodoče vsak letalski potnik padalo, v primeru katastrofe pa bo pilot pritisnil na avtomatična gumb, nakar bodo ogroženi potniki hočeš-nočeš zdrknili s svojih sedežev proti zemlji. Če se bo padalo odiprlo, bodo seveda rešeni, če pa ne, ne bodo končali nič drugače, kakor bi končalfi v letalu, kadar trešči na zemljo in se razbije. -o- GROB SV. METODA NAJDEN? V okolici Luhačevic na Češkoslovaškem se v ljudje zelo | zanimajo za važne arheološke izkopnine. Na :pobudo stare ,ljudske vedeževalke Klemen-Jtine Maštalirjeve iz Buchlovlic, 1 ki je označila neki kraj v bližini J gradu Buchlova za grob sv. Me-,toda, je začelo arheološko društvo na dotičnem kraju kopati in naletelo je na zelo zanimive izkopnine. Delavci so odkopali pod debelo plastjo gline in peska velik nagrobni kamen, v katerem so vklesane škofovske in-signije, mitra in palica, in napis Sanctus Methodius. Čim so od-kopalji ta nagrobni kamen so kopanje takoj ustavili in obvestili državni arheološki komisiji v Brnu' in Pragi, da bi prisostvovali odkopavanju, odnosno odpiranju groba. Velike množice ljudstva iz bližnjih krajev hodijo gledat starinski grob, ki o njem domnevajo, da je grob sv. Metoda. Po drugem poročilu so našli na tem kraju kamen s staroslovan-skim napisom. Baš okolnost, da leže skupaj kamni z latinskem in staroslovanskim napisom, priča, da je treba sprejeti vest o najdbi groba sv. Metoda z vso rezervo. V varnem zavetju Iz Ptuja poročajo, da sc orož- --iniki prijeli tam okoli kar štiri Nesreča v kamenolomu ! potepuhe, ki so osumljeni, da so obsodilo na V Šestinah pri Zagrebu je ogrožali v zadnjem času prebi-,globe za poškodbo in zdravlje-padel delavec Janeš 15 metrov. valstvo v Dravski dolini,, j nje. Obtoženka je trdila, da ni globoko v prepad m obležal ne-j -o---. imela nobenega namena poško- zavesten. Zlomil si je obe nogi ' Promocija kovati tožiteljice. Kljub temu so v ,, T ^ , -o--j . ' priznali sodniki, da je odgovor- Kocevar, Mr. Joe Faban, Miss Srebrna maša j za doktorja vsega zdravilstva[ za dejanje, kajti trepljanje Na praznik sv. Jakoba je je promoviral na zagrebški uni- n- spodobna in olikana kretnja. -0-4- TEŽKA ROKA lepa vsem lin tudi Girls Young-Sodality Jr. za sv. mašo in cvetlice, kakor tudi Sr. Sodality za sv. mašo in lepe cvetlice. Hvala tudi Mrs. Jennie Jarc, ki ji 67*f unto vaster lingo v 'je Ponesla nekaj prav lepe ob-leke. Hvala tudi naslednjim, ki so jo obiskali in ji prinesli cvetlice : Mrs. Angela Soldano, Mrs. Rudolf Kočevar, Mrs. Frances Neka dama v Hullu na Angleškem je povabila na čajanko svojo prijateljico. Veselo jo je sprejela, potrepljala po rami in ji zlomila ključnico. Sodišče jo je HIavatyjeva Lekarna 1858 W. 22nd St., Chicago Tel. Canal 0151—016b SLOVENSKA LEKARNA Izvršuje zdravila točno in zanesljivo po zdravniških predpisih, Prodaja vse druga zdravila in toalete. DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen sredi ob sredah 9 do II dop.; ob sobotah 1 do ♦ poo. praznoval v Kamniku srebrni verzi Niko Vončina, sin bančne mašniški jubilej p. Hadrijan ga načelnika Vončine v Ljublja Ivokol, doma od Sv. Barbare v ni. Halozah na Štajerskem. m Najzanimivejše vesti *o Amer. Slovencu; čitajlfe Kaj napravi prepir Iz Celja poročajo, da sta pre-vžitkar Jurij Golež in njegov, sin Miha v (prepiru napadla 43-' letnega posestnika Fr. Siterjai iz Gabrovca pri Brezovici in ga r tako obdelala, da je moral • iskati pomoči pri zdravniku. -o- Lep uspeh rojaka Inženjer elektrotehnike Jože Sodja iz Boh. Bistrice je z lepim uspehom izvršil študije na univerzi v Grenoblu v Franciji. Jože Sodja je prvi Jugoslovan, ki je diplomiral na grenobelski tehniki. Pošte v Jugoslaviji Na ozemlju Jugoslavije je 640 državnih pošt s telegrafom in telefonom, 1150 državnih pogodbenih pošt, 310 pomožnih, 134 ambulantnih, 18 ladijskih in 1812 občinskih pošt. Poleg tega še dve poštno-carin-ski skladišči, v Belgradu in Zagrebu. V uradu "Amer. Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. ........................ BANČNO ■BVJETE POSTREŽBO, Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo. Merchants & Miners Bank Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium Sixth Street, Calumet 1 - Allium: WWPWtJBWfWjtWWlMHWIWWiiIIWillflBPWiMBIHHMHtHIBillllIBBIIIIIWIW1MHIiliM.lMWWB^BHW^MWWBWBWil^WW IIIHI3 Jacob Gerend Furniture Co. 704-708 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. I Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cciinh. Telefon: 377-J — 4C80-W. RAVMOIA1 Odlikovanje. — Zakaj ste dobili tri odlikovanja ? so vprašali starejšega narodnega delavca. — Tretje odlikovanje sem dobil, ker sem imel že dva reda. Drugo odlikovanje zato, ker sem že imel eno in prvo, ker ni-|sem še nobenega imel, je odkritosrčno odgovoril. smo prejeli prvo knjigo: 'MESTA DRAVSKE BANOVINE' i Ta knjiga vsebuje krasni opis mesta Celje in raznih krajev iz -Zelenega Štajerja. Knjigo krasi netd 30 lepih pokrajinskih krajev. Morda bote našli svoj rojstni kraj v njej, če ste iz teh krajev doma. Vsak Slovenec, zlasti pa rojaki iz prelepega zelenega Štajerja, bi morali imeti to za,nimivo slovensko knjigo v svoji hiši. Knjiga se prodaja z ozirem na sedanje slabe čase za malo ceno samo # centov s poštnino vred Pišite še danes ponjo in v pismo priložite znamke, ali pa poštni Money Order ter pošljite naročilo na: Knjigarna Amerikanski Slovenec NOVI NASLOV je potrebno, da v času selitve sporočite Upravi lista takoj. Najbolje, da v času selitve naznanite na dopisnici ali v pismu vaš novi naslov PAR DNI V NAPREJ, recimo teden, ali vsaj TRI DNI V NAPREJ. Navedite v pismu, kateri dan se bote preselili na novi naslov in Uprava bo skrbela, da z dotičnim dnem, ko bote prišli na novi naslov bote tudi že list prejemali na novi naslc^. Obenem je sedaj NOVA DOLOČBA v veljavi, da namreč pošta računa izdajateljem časopisov po 2c za poštnino za vsako obvestilo, kar je bilo poprej prosto. Ako pa naročniki sami točno poročajo svoje nove naslove, to odpade. Zato prav uljudno prosimo vse naše drage naročnike, da v času selitve nam takoj in če le moč par dni v naprej sporoče svoj novi naslov. S tem bodo pomagali, da bodo točno list prejemali za novi naslov in pomagali bodo listu, da ne bo imel stroškov za poštna obvestila. • Pri sporočanju novega naslova se poslužite spodnjega kupona, katerega izpolnite, izrežite in pošljite na Upravo lista. 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. u ■-----I UPRAVA "AM. SLOVENEC", 1349 West 22nd St., Chicago, 111. j • Cenjeni: — Sporočam Vam, da se bom preselil(a), na novi naslov dne ............................................................................................ in prosim, da mi I I začnete s tem dnem pošiljati list na novi n&slov. I Ime ................................'.................................................................................... I Novi naslov ..............1.........................................*........................................ Mesto ...............................:................................................................................... ■ Moj dosedanji stari naslov je bil: .................................................................... | Naslov ...............................................................................................................- Mesto ............................................................................................................... I AMERIKANSK! SLOVENEC Četrtek, 1. septembra 19321 Kmečki pimt AVGUST ŠENOA: • \ Poslovenil Joža Glonar f> i f Aiir Moj Bog! Kako sem grešila! Proklela sem 'dan, proklela noč, proklela svet, proklela vse! Bog ne daj niti Vam niti Vašim otrokom doživeti take noči! Vsak vetrič me ne prevrne. Ali ta udarec mi je razril vso dušo. Gospod Jurij Raškaj me je prenočil; pozneje seme šla k zetu Stjepku v Mokrice, danes pa prihajam k Vam gospod ban, in kličem na ves glas: • "Vrnite mi ugrabljeno dedovino, pomagajte vdovi, obranite sirote, sodite hitro z mečem; pokažite, da je pravica še na svetu, da lakomna zver ne sme sirotam trgati iz ust vsakdanjega kruha. Ban! V imenu naše kraljevine obdolžim tukaj pred Vami Taha, da je razbojnik; dajte mi pravico, dajte!" Hripavo grlo je ženi odpovedalo. Trepetajoč od nog do glave, stiskajoč svoje močne roke na razjarjena prsa je stala Uršula pred banom. Lice ji je žarelo, ustnice trepetale, oči se ji svetile, poleg nje pa je kakor steber stal podban Ambrož in kratko pripomnil. "Vse, kar je ta plemenita gospa rekla, je živa resnica, tako mi mojega poštenja!" Ban je molče gledal v tla; nazadnje je izpre-govoril: "Mogoče, verujem, da je res. Gospod Tahi ni pametno ravnal. No, hvala Bogu, v tej kraljevini imamo sodnike in postave, in namestu kralja sodim jaz. Sedaj pa nismo pred sodni-jo, in vi, plemenita gospa, morate vse dokazati kar ste rekli. Pravda mora steči po predpisani poti. Poleg tega treba preiskati, v koliki meri je knez Bator pogazil pravico in koliko ne. Tudi vam pravim, da kraljevega sodnika ban ne more soditi. Vse to je torej treba dobro premisliti." Uršula se je umaknila za dva, tri korake, iz-bulila oči in bana pogledala, stari Ambrož pa je namršil obrvi. "In to je Vaša pravica, to Vaša sodba? In da naj vse dokažem? Ali je treba dokazati, da solnce sije na nebu? Kakšno pravico je imel Bator, ko je ubil človeka? Redna pravda?! O, vem, kaj to pomeni. Poznam pota Vaše pravice ! Kriva so, dolga, tesna, in ob vsakem koraku zija prepad. Redna pravda pravite Vi, hrvaški ban — ali pa je za razbojnika še treba kaj drugega ko vešala? Vaša redna pravda lahko teče sto let in pri tem lahko poginemo od gladu jaz in moj'i otroci,' je zavreščala Uršula in si z rokami pokrila solzno lice, "toda jaz Vam pravim, ban," si je naglo opomogla, "da ne govorite prav, da to niso besede hrvaškega bana, ampak Tahovega zeta; to ni pravica običajnega prava, ampak nasilje, to je znamenje nezvestobe, zločin, pri katerem ste sokrivec Vi. . "Gospa Heningova!" je planil Peter Erdodi in lice mu je globoko zardelo, "brzdajte svoj jezik, pomislite, da stoji pred Vami kraljev namestnik in da ste v njem osramotili tudi kralja." "Ne bojim se Vas, ban moj," je z vzdignjeno pestjo zavreščala Uršula. "Skrivajte kakor Vam drago svoje sebične spletke pod plašč kraljevskega veličanstva, jaz se Vas ne bojim; potegnila bom z Vas ta plašč in omajala lažne stebre Vaše pravice, da se bo videlo, kako je tehtnico Vaše pravice razgrizla rja in zakone pregrizli črvi. Turke bijete zaradi krščanske vere, pa ste krivo prisegli, ker ste sami Turki! Čemu se mučite! Ban Peter, Vaša krivica bo prišla na Vas, na Vašo ženo, na Vaše otroke..." V tem trenutku je banica obledela, močneje stisnila otroka k sebi in planila po koncu. V i wwwwwwww*wwwwiiwwwwwwwwwmmwmmwwww*i njenih črnih očeh je zažarel besen ogenj. "Naj Vam zaradi te želje usahne jezik, gospa Heningova!" je zaklicala Uršuli. "Dovolj!" je zagrmel ban in stopil k gospe Uršuli. "Pravim Vam, da tukaj ni sodnija. Oddajte tožbo, kakor jo zahteva postava. Saj advokata imate! Gospod Ambrož je spreten pravdač!" Podbanu so zatrepetale trepalnice in ves je zardel. Mirno, toda glasno je rekel: "Visoko-rodni gospod! Gospa Heningova je govorila resnico. To ni dvomljiva posest, to je zločin. Gospod! ban, ali niste pripravljeni pomagati tej vdovi?" "Po postavni poti!" je suho odgovoril ban, "to je vse, kar Vam imam povedati, gospod advokat!" Ambrož se je zdrznil, nosnice so se mu razširile, ustnice stisnile. Malo je pomolčal, na to pa rekel: "Visokorodni gospod ban! Da, bom njen advokat, ker vidim, da Vaša boginja pravice škili. Jaz Vam to pravim, jaz, ki sem podban. Sorodna kri Vam je zaslepila oči. Gorje deželi, gorje ljudem, če se sme navadna goljufija in grdo razbojništvo skrivati pod krinko pravice! In če ste tudi knez Peter Erdodi in naj tudi Vaše žezlo bliske siplje, zgrabil ga bom in ga zlomil, da ne bo več sramotilo plemstva in da ta dežela, ki je toliko pretrpela, ne bo plen gosposke lakomnosti!" "Ha, ha!" se je smrtno bled zakrohotal ban, "glej ga no, kako je z Medvedgrada zatulil stari volk, kompanjon Nikole Zrinjskega; toda ta bivši Iukavški kastelan se naj pazi pred mojo železno pestjo!" "Da," je rekel Ambrož, "na strašnem shodu bo stari volk maščeval pogaženo pravico." "Pri Jezusovi krvi!" je zakriknila Uršula, 'tudi Heningova bo prišla. Z Bogom. Pripravi se, ban! Moji zobje so železni!" "Z Bogom!" je zaklical ban, "Peter Erdodi se ne boji niti babjega napada niti starčeve kletve!" Ambrož in Uršula sta pohitela na dvor. Peter pa je ves oslabel šepnil Barbari: "Puška se je sprožila! Vedel sem, da se ta burja pripravlja. Tahi je moj, pokazal bom tem ubogim slivarjem, da je Peter Erdodi ban, in če bo tudi vojska, če bo tudi tekla kri!" f^fff f' %-V ' * • JfTf j y vi. i Kaka dva streljaja za cerkvijo v Gor. Stu-bici stoji proti vasi Golubovcu kakor na breg naslonjena majhna hiša, o kateri ne veš reči, jeli kmetska ali plemiška. Zgrajena je iz opeke in pokrita s skodljami. Za njo zeleni po bregu trsje, ob strani stoji pri grmovju hlev, kašča in preša, pred njo se hrib polagoma niža proti cesti. To položno dvorišče je ograjeno s plotom, ki ga ovija slak. Po ledini stoje solnčni-ce in mak, po hiši se vzpenja bršljan, sredi dvorišča pa razteza star oreh svojo krono. Poldne je že davno minilo, solnce se je nagnilo na za-pad, po straneh stubičke gore lega počasi mrak, samo vrh še zlatijo poslednji žarki. Na klopi pod orehom sedi mož in teše jarem za vole. Vse kaže, da je hišni gospodar, toda ne vidi se, jeli tlačan ali svobodnjak. Kako bi ga presodili po obleki? Težko, take obleke ne nosijo tlačani. Njegove suknene hlače so fine, čevlji tanki, svetli in zašiljeni, srajca bela in vezena, temni oprsnik kaže gosto vrsto rebrnih gumbov, okoli vrata se mu ovija svilena ruta, na glavi mu čepi kapa iz kunovine. (Dalje prih.) aar ▼ RRr TISKARNA y Amerikanski Slovenec ► izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmemejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. s. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. bi Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ..................................... ,7Sc 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOSCE 25141—Žabja svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrlje in r^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO) oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooolu LOV NA LADJO STRAHOV Po sklepu mednarodne morske konference sta poslali ameriška vlada križarko "Seneca" in angleška vlada torpedni ru-šiilec "Terror" v vsa morja zemeljske oble z nalogo, katero sta ti dve ladji te dni srečno dovršili. Vojni ladji sta dobili nalogo preiskati vsa morja in poiskati vse zapuščene in pokvarjene ladje, ki plavajo po morju. Nihče skoraj ne ve, koliko tisoč takih ladij, ki so podobne res ladjam strahov, plove po morjjir sem in tja. Vse te ladje gonijo vetrovi kakor se jim zahoče, drugič pa jih zgrabijo 25147- 25148- John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c|morsiri tokovi, tako da te ladje kljub počasni vožnji v teku let napravijo silno dolge vožnje. Te ladje, ki ne vozijo v nobeni smeri in katere čestokrat križajo znana paroplovna pota po morju, postanejo lahko morskemu prometu nevarne. Angleška vojna ladja je dobila nalogo, naj očisti Atlantski ocean pred temi ladijskimi mrliči. Ameniška vojna ladja pa je dobila isto nalogo za Tiho morje. Povod za ta sklep je dala nesreča ki jo je povzročila zapuščena ladja, ki je ena najstarejših takih vagabundov na morju. Izkušeni mornarji poznajo precej takih ladij, saj jih včasih na svoj'ih vožnjah tudi srečajo. Tako je n. pr. 1. 1848 zašla velika mehikanska jadrnica "Silicos" v tajfun, ki je bil tako silen, da je jadrnici sko- 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe .......................................... ! 25143—Samo Tebe ljubim, valček, | Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c [25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c 2,5149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25150—Eno rožco ljubim, Moj fantič je prijezdil, duet, gdč. Mary Udovič in Josephine Laushe ..........................................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton.................75c 25152—Vesela polka, j Franci valček, slov. kmečka godba ........................75c raj v trenotku odtrgal vsa ja- V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana .....................75c 25154—Pastirček, Lovec, duet, gdč. M. Udovich in J. Lausche...........75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c 25156—En hribček bom kupil, ,,A„ ., , ^ Našim rojakom, inštrumentalni kvartet ..................75c!*?2,9. pa J^zaddv to^pusce 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c 25158—Spet ptičke pojo, , . v , m- „ . . t r> n • m -m i. curse, seveda nihče ni mogel Njega ne, pojeta L. Belle m Fr. Plut ......................75c . , 25159—Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh'1 Germ....75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ................75c 25162—Ančica, i Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c 25163—En Šušter me je vpraša v, Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c 25164—Pa kaj mi nuca planinca, Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c 25165—Pri oknu deva je slonela, dra. Mornarji jadrnice so se k sreči mogli rešiti v čolnih. Zapuščena jadrnica brez jamborov in jader pa je blodila po vseh mbrjih, 80 let je plavala po oceanih in neštetokrat so jo j videli parniki najrazličnejših držav. V mesecu decembru leta 1929 pa je zadel v to zapuščeno ladjo ameriški potniški par-nik. Bila je megla in noč in ker [na zapuščeni ladji ni bilo žive z nje odgovoriti na rog, s katerim so trobilli na parniku zato, da ne bi zadeli v kako ladjo, ki bi jim plula nasproti. Udarec je i bil tako strašen, da je ameriška potniška ladja "McKinley" dobila velikansko luknjo v stransko steno. Le z največjim naporom so mornarji zamašili luknjo in tako obdržali pokvarjeni parnik na vodi. Takoj po tej c • i • * t r> n . n m j. -- nesreči je začel zasledovati to Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c , , , .v, . . .ladjo strahov ameriški torped- . ni rušilec. Toda morski tok jo 'je odnesel neznanokam in radi tega je morska konferenca na-7®c[ povedala vojno vsem takim zapuščenim ladjam. Druga taka znana ladja strahov je jadrnica s tremi jambori "W. G. Sargent", ki je plula 1. 1891, naložena z dragocenim lesom v Evropo. Sedem let 25166—Micka, 25167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia instrumentalni godbi 25168—O j deklica, povej mi to . . . Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c 25170—Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina .......................75c 25171—Cvetočih deklic prsa bela, Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem. harmonike..75c ni bilo o tej ladji glasu, ko so jo 25172—Zveličar se je rodil . . . prvič zapazili na morju v bliži-Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......7Sc ni Nove ZelandiJe. Počasi in 25173—Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. |brez najmanjšega glasu je pla- Poje društvo "Domovina* -75c vala zapuščena ladja, ki jo je 25174—Planinec, ..............................................................75,. [nosil morski tok, glavni jambor Srcu, poje g. J. Germ i je bil odlomljen in ležal po- 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, strani čez krov. Od vseh jader Večerna polka, igra izvrsten orkester ....................75c'ni ostala niti majhna cunjica. 25176—Slepec, Noben človek se ni ipokazal na Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat 75c tej ladji in od takrat 80 zaPa" «5177—Moj fantič je na Tirolsko vandrov, d-uet, na morJ'u to še 70krat v Kod bova vandrala vandrovček moj, duet, po- VSeh m0rjih aveta' tako V bliži" jeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ' 75c ni Avstrali->e> lndije, Japonske, 25178—Trije kovači, j Severne in Južne Amerike in Sirota, poje tenor g. J. Germ 75,»'Afrike. Po cenitvah starih in 25179—Ta marela, ....................... ' '1 izkušenih mornarjev so morski Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich 'tokovi to ladjo nesli že najin J. Lauše ........ -- manj lokrat okrog in okrog ................................................. ^ ^ Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. j strahoten doživljaj pa so imeli NaroČilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj mornarji brazilskega tovornega T 5 nlnšč. računamo nil X7Q O If n wI^XXa _ _ ___ —. . . j j arn " Tnnn«" <* T/«»»{V»«lrAm Ker je še danes mnogo mornarjev praznovernih, so bili skoraj vsi v trenutku prepričani, da jim pluje naproti "večni mornar". Kapitan pa je šel z nekaj mornarji v majhen motorni čoln in.se peljal do pokvarjene ladje. Na tleh največje kabine so našli v zapuščeni ladji tri okostja in več revolverjev, iz katerih je bila izstreljena zadnja municija. Na ladji niso našli nobenih papirjev ali vrednosti. Kapitan je sklepal, da so najbrž našli ostanke roparske ladje, ki je svojčas plenila v kitajskih in malajskih vodah. Z vsega, kar so videli na ladji, so sklepali, da so se mornarji roparske ladje uprli svojim vodjem, jih pobili dn s plenom zapustili ladjo. Bolj prijetno srečanje pa je doživel v poletju 1. 1929 L. Warren, kapitan ribiškega parnika v bližini zahodne obale Gronlandije. Srečal je zapuščen nizozemski parnik, ki je bil natovorjen s samimi poljedelskimi stroji. Dal je prive-jzati zapuščeno ladjo ob svoj parnik in jo pripeljal nazaj na Nizozemsko, kjer je dobil izplačano najdenino 20,000 nizozemskih goldinarjev. Po poročilih o nesreči, ki je zadela ta parnik, so sklepali, da je ta ladja zašla v orkan, nakar je moštvo zapustilo ogroženo ladjo. Vihar je prevrnil vse reševalne čolne, mornarji so vsi u-tonili, ladja sama pa je srečno prestala vlihar. Uničevanje teh ladij ni bilo lahko. Ker plovejo te ladje toliko let po morju, okamene vsi leseni deli v vodi, ki postanejo tako trdni, da jih ni mogoče tf-ničiti niti z ognjem, niti z di-namitom. Vojni ladji sta vse te ladje torpedirali in edino to je zaleglo, da so se zapuščene ladje potopile. -o- ZAKAJ JE POLETI VROČE? V poletnih mesecih sta si sonce in zemlja približno navpično nasproti in posledica je, da se razgreje zrak. Učinek sonca zavisi namreč samo od položaja obeh planetov, ne pa od razdalje med njima. Zimsko sonce je n. pr. površini naše zemlje bližje kakor poletno sonce, ker pa padajo njegovi žarki poševno na zemljo, izžarevajo manj toplotne energije-Poleg tega povečava vročino subtropski zrak, ker se poleti tlak z Azorov, ki odločilno vph" va na toplotne razmere v Sredozemskega morja, preseli nad sredno Evropo. -o- PRESENEČENO MESTO Chicago, 111. — Prebivalstvo chicaškega predmestja Evans-ton je bilo nad vse preseneča no, ko se je izvedela novica, da je njih mesto izbrano za sedež nove vladne banke "Home loan bank", katere delokrog bo obsegal državi Illinois in Wisconsin. Kakor se izražajo mestn1 odborniki, ni mesto podvzelo nikake kampanje, da bi dobil0 to banko, in ako so ga torej odgovorni činitelji vendarle12' braJi, so s tem pokazali, kolik0 temu mestu zaupajo. — Ali Ali? Ali ste že Poslali obnovitev naročnine za "A> S."? Ako ne, storite to čimpreje po možnosti, ker list potrebuje Vaše pomoči in zvestobe. na- kakor 5 plošč, računamo od vsake plošč« po 5c za noStnino Ako naročite 5 ali več plošč, plazmo poštnino mi. no tudi po C. O. D (poštnem povzetju), za kar računamo za, stroške 20c od pošiljatve. - Naročila blagovolite D08latf mvnfMtt n» Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Jason" v Karibskem morju. Njihovemu parniku je priplavala počasi nasproti čudna ladja, ki je bila pobarvana s čisto črno barvo. Iz stranskih odprtin v steni so štrlele cevi topov. Nikjer niso mogli najti nobenega napisa, z ladje pa ni bilo čutli najmanjšega glasu. — fmmmwmwmmm NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe za tu in sta- , ri kraj, dolžna pisma, affidavits, J oporoke, posredovanje za dobavo 1 potnih listov in druga notarska ] dela izdeluje točno in zanesljivo 1 John Jerich SLOVENSKI NOTAR 1849 W. 22nd St., Chicago, HI. J