CENA LIR 25 PoStnina plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO Trgovina FINANCE ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO leto vil št. im PETEK, 13. FEBRUARJA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33 OEEC 0 RAZVOJU ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA PRIMANJKLJAJ V PLAČILNI HILANCI - NOTRANJA USTALJENOST - DRAŽJE ŽIVLJENJE Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) v Parizu navaja v svojem poročilu za leto 1952 tudi podatke o gospodarskem razvoju v Italiji. Iz Poročila posnemamo bistvene podatke, ki oakazujejo tudi bodoči razvoj v Italiji. pasivnost plačilne bilance Italijanska trgovinska finamca je obi-Sajno pasivna; to pasivnost krijejo nevid-ni dohodki iz turizma in denarnih po-italijanskih izseljencev. V letu 1950 ie plačilna bilanca dosegla skoraj ravnovesje, saj je znašal primanjkljaj komaj 'O milijonov dolarjev. Toda v letu 1951 Se je položaj pokvaril zaradi povečanja uvoza, v prvem polletju 1952 je primanjkljaj v trgovinski bilanci za okoli 100 milijonov dolarjev prekosil primanjkljaj iz Prejšnjega leta. V prihodnjih dveh letih i bo po vsej verjetnosti primanjkljaj ne-i kaj večji kakor je bil v letu 1951. Italija je pasivna predvsem nasproti dolarskemu področju. Po koncu leta 1951 je italijanski izvoz v prvih treh tromesečjih leta 1952. nazadoval za 15% v primeri z razvojem v istem razdobju leta 1951. Nazadovala je zlasti izvoz tkanin, ki predstavlja glavno postavko italijanskega izvoza (37% vsega izvoza). Med letom 1951 in 1952 je izvoz tkanin nazadoval za 51%. Na velike težave zadeva italijanski izvoz v Francijo in V. Britanijo. Nekoliko je napredoval italijanski izvoz v Severno Ameriko, nazadoval pa je izvoz v Južno Ameriko. Po vrednosti je bil italijanski uvoz v letu 1952 za 6% večji kakor prejšnje leto. Po količini je bil porast večji, ker je nastopilo nazadovanje uvoznih cen. Uvoz je napredoval tudi zaradi sprostitve na-Pram državam evropske plačilne zveze. V bodoče bo naraščal tudi zaradi uvoza opreme in živil. Tako bo tudi v letih 1953-54 ostal na povprečno sedanji višini dolarski primanjkljaj Primanjkljaj nasproti dolarskemu področju je naraste! od 203 milijonov dolar-1 iev v L 1950 na 302 mil. v 1. 1951. Za vse leto 1952 bo gotovo večji, ker je žci ’ v H. polletju dosegel 171 mil. dolarjev: Izvoz v ZDa In Kanado je sicer narasel, toda narastel je tudi uvoz žita, rud * m bombaža, v prihodnjih dveh letih bc; ta uvoz nekoliko nazadoval. Zboljšamjet Plačilne bilance pričakujejo od naročil »off shore« v višini okoli 130 milijonov * v teku dveh let; verjetno bo ta znesek Povečan. Kljub temu bo znašal dolarski r Primanjkljaj v razdobju 1952-53 284 mil. > in v 1953-54 242 mil. dolarjev. Napram državam Evropske plačilne zveze je bila italijanska bilanca februar-, ! ja 1952 aktivna za 251,5 milijonov račun-skih enot, do konca novembra pa se je ; preibtek znižal na 150 milijonov. Za raz-. 1 dobje 1952-53 računajo s primanjkljajem ^ 68 in 1953-54 28 milijonov enot. ’ Strogo življenje ea Angleškem Kot prvenstveno industrijska država ne j Prideluje v. Britanija dovolj živil za svo- s J® Prebivalstvo. Zato uvaža živila in jih ‘ Plačuje z izvozom industrijskih izdelkov. Zaradi vojnih stroškov in izgube nekaterih kolonij ne more še toliko izdati, da bi si lahko nabavila toliko živil, da bi ' jih bilo v Angliji v izobilju. Da bi vsa- , kemu Angležu bilo zagotovljeno dovolj hrane, so danes na Angleškem še vedno ( racionirana nekatera živila. Tako ni na pr. v prosti prodaji meso; računajo, da ( ga bodo postavili v prosto prodajo šele |, prihodnje leto. To velja tudi glede svi- 5 njine. Sir bo verjetno v prosti prodaji v j Prihodnjem letu. Tudi slaščic bo kmalu 1 dovolj v svobodni prodaji. Glede slad- k°rja še ne vedo, kdaj ga bodo potroš-n>ki lahko kupovali v svobodni prodaji. Najtežavnejša je preskrba z maslom. Margarine boljših vrst bo kmalu dovolj na razpolago. Dl>e l. aprila preneha državno nadzor-' stvo trgovine z žitom. Država ne bo več Prispevala za vzdrževanje »politične« (nižje) cene moki 30 milijonov funtov na (Pto, oziroma 5 funtov 10 šilingov pri toni. Nagrade ža domače prebivalce osta-nejo. Računajo, da se bo žito v Angliji ] nekoliko podražilo. Država bo prihrani- 5 ’ tudi izdatek 100.000 funtov za 250 j uradnikov. ) , "»iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMii | 500 let ni bilo takšne poplave j Ko so neumorni raziskovalci razbili atom in sestavili atomsko bombo, je človeštvo slavilo veliko zmago nad naravo. S silo narave ne računajo več miti sodobni državniki, ki delajo za mir ali pa splet karijo drug proti drugemu in kujejo velike načrte za svoje države. Kako daleč »d železnih naravnih zakonov je mržnja in vzajemno zatiranje med: sosedi ter malenkostno preklanje v lastnih vrstah! Toda prav te dni se je narava pokazala v vsej svoji strašni sili: 2e 500 let ni morje ____ ta večni nasprotnik Holandcev — tako divjalo ob holandski obali kakor te dni. Bilanca: okoli 2.0oO mrtvih in 50 tisoč brezdomcev. Začelo se je v nedeljo Pred svečnico na vzhodni angleški obali. Morski vihar je potopil angleško obalno Indjo »Kneginjo Zmagovalko« s 133 potnikov. Poplavljeni so bili rodovitni kraji vzdolž obale pokrajine Lincolnshire. Ra- < čunajo, da je izgubilo življenje 220 oseb, < Poleg tega pogrešajo še drugih 100 Angležev. svoje domove je moralo zapustiti nad 30.000 oseb. Poplavljeno je bilo oko-K 100.000 ha rodovitne zemlje; morje je Podrlo jezove na 350 mestih. Nizozemska (Holandija) je dežela, ki leži nizko ob morju, kjer so bogati pre-'tpli pod morsko gladino. Morje zadržu-iejo velikanski nasipi in jezovi, delo sto-■etnega truda Holandcev, ki so morju iztrgali velike predele rodovitne zemlje. Toda razbesneli vihar, ki je divjal nad Anglijo, se je obrnil proti vzhodu in Pred Holandijo tako razburkal morske valove, da so podrti jezove in preplavili »koli 200.000 hektarov rodovitne zemlje (okoli 10% vse obdelane zemlje v Ho-landiji). 30.000 ljudi je moralo zapustiti svoje domove. NOTRANJA FINANČNA USTALJENOST IN NARAŠČANJE ŽIVLJENJSKIH stroškov Italijanska politika teži za notranjo finančno ustaljenostjo, ki jo je ohranila kljub težavam zaradi korejske vojne. V razdobju 1950-51 so cene v Italiji manj poskočile kakor v drugih evropskih državah; kazalec cen na debelo se je znižal za okoli 7% med II. polletjem 1951 in H. polletjem 1952. Ta kazalec se bc verjetno ustalil. Toda kazalec življenjskih stroškov se je v razdobju 1951-52 dvignil za okoli 3%. Povišale so se tudi minimalne plače poleg raznih doklad. UPADANJE NARODNEGA DOHODKA Narodni dohodek se je v letu 1950 dvignil za 14%, toda v letu 1951 samo za 3% in v letu 1952 računajo s povišanjem za 1%. Padla je notranja potrošnja že v II. polletju 1950. Notranje mrtvilo v letu 1952 je povzročita padanje izvoza tkanin., Zdaj nastopajo znaki povečanja notranje potrošnje. Razvoj kmetijske proizvodnje je bil zadovoljiv, v letu 1950 je ta dosegla predvojno, v letu 1951 pa jo je presegla za 3%. Pridelek v letu 1950. je bil dober, računajo s povečanjem za 3%. Poslanica novega predsednika ZDA gen. Eisenhotverja Kongresu vsebuje tudi gospodarske smernice republikanske vlade. Med programskimi točkami so: gospodarska celovitost (integracija) Evrope, ravnovesje ameriškega proračuna in pobijanje inflacije ob poofpiranju narodnega obrambnega napredka. »Cas za žrtve še ni za nami,« pravi poslanica. »Biti moramo močni v orožju, v vseh virih našega oboroževanja ter v na ši zmogljivosti. Treba je proizvajati, proizvajati več in proizvajati še več«. Bistveno pomagajo pri razširjenju svetovne trgovine lahko prijateljske države z ustvarjanjem širših tržišč in s tesnejšo povezavo svojih valut, kar bo omogočilo večjo trgovino med1 njimi in da izravnajo svoje potrebe in viške. Evropo sestavljajo pisana področja s preveč delovne sile ali z njenim pomanjkanjem, poljedelska področja, ki potrebujejo strojev, in industrijska področja, ki potrebujejo hrane. Ako se odpravijo take neenakosti s svobodnejšo trgovino, se lahko ustvari možnost ameriški podpori. Ta možna ameriška pomoč bo naslednja: 1. Poenostavljenje ameriških carinskih določb, da olajšajo drugim deželam prodajo Združenim državam. Ameriško finančno ministrstvo proučuje zadeven zakonski načrt, ki ga bo predložilo sedanjemu zasedanj-u Kongresa. 2. Podaljšanje zakona o vzajemnih trgovinskih sporazumih, ki izgubi veljavo 12. junija. 3. Bodrilo za porast ameriških zasebnih investicij v tujini. Te investicije znašajo na vsem svetu približno 12 milijard dolarjev. 4. Naročila v prijateljskih državah za proizvodnjo materiala za vzajemno varnost, v kolikor bo to gospodarsko opravičeno, ne da bi škodovalo običajni ameriški -proizvodnji. 5. Večji nakupi surovin od prijateljskih držav v zamenjavo za ameriške dobave. Predsednik je izjavil, da bodo Združene države pomagale drugim narodom v tisti meri, v kateri ti sodelujejo pri skupni nalogi, ki zadeva gospodarsko in vojaško moč vsega svobodnega sveta. Pohvalil je odločnost evropskih voditeljev glede Schumanovega načrta, evropske vojske in strasbuške konference ter na glasil:»Edino bolj tesen in skupen gospodarski in politični sistem lahko ustvari Nedavno je češkoslovaška vlada objavila podatke o razvoju petletnega načrta (1949-1953) v letu 1952. Kakor navadno, so tudi ti podatki podani samo v odstotkih, tako da ni lahko ustvariti si jasne slike o dejanskih dospevkih. Po raznih pripombah, ki jih je dal državni predsednic Klement Gottvvald, in po prejšnjih izjavah raznih oblastnikov ter primerjavah, pridemo kljub temu lahko do določenih zaključkov glede uspeha petletnega načrta. Izkop črnega premoga je od 1. 1949 napredoval za 2,4 milijona ton, se pravi, da se je 1. 1952 sukal okoli 18,6 milijona ton. Ta proizvodnja je bila nekoliko višja kakor povprečna v razdobju 1929-1937, vendar ni dosegla proizvodnje med zadnjo vojno 25 milijonov ton. Bolj je napredoval izkop rjavega premoga, ki je dosegel 30 milijonov ton ter presegel medvojno proizvodnjo. Proizvodnja j|j-kla je dosegla 3,7 milijona ten in je tako napredovala v primeri s sedanjo. Celotna industrijska proizvodnja je dosegla 98,5% načrtovane. Potresna industrija je presegla načrt in dosegla 103%, zaostala pa je težka industrija (56,8%,). Pred dvema letoma je bila povišana raven, ki naj jo doseže težka industrija v letu 1952 v primeri z višino, določeno v letu 1949. Zaostalost v težki industriji pripisujejo nazadovanju dobave švedske rude, ki je domača in sovjetske rude niso mogle nadomestiti v polnem,; poleg tega je bil uporabljeni črni premog slabše vrste. Predsednik vlade Antonin Za-potocky je še nedavno ostro kritiziral vzroke pomanjkanja premoga. Proizvodnja surovega jekla je v primeri s proizvodnjo v letu 1951 napredovala za 27% in dosegla 3,7 milijona ton. Med tem časom so namreč vpeljali tri nove visoke peči in šest peči vrste Sie-mens-Martin. Kljub temu napredku ne bo | zagotovljena preskrba domače industrije | z jeklom, ker se je obseg domače težke J industrije povečal; v vitkovlcah so od-| prti nove plavže in v Kožicah na Slova- PRIMANJKLJaJ v DRŽAVNIH OBRAČUNIH Primanjkljaj v državni blagajni — ako ne upoštevamo tuje pomoči — je leta 1948 znašal 610 milijard, leta 1949 326 in leta 1950 438 milijard. Državni obračuni za finančni leti 1950-51 in 1951-52 so pokazali primanjkljaj okoli 500 milijard lir za vsako leto. Računajo z naraščanjem primanjkljaja državne blagajne. Med finančnim letom 1951-52 in 1952-53 bodo vojaški izdatki narasli za 75 milijard. Neposredni davki bodo vrgli v letu 1952-1953 samo 60 milijard več kakor v prejšnjem finančnem letu. Čeprav so dohodki silno obremenjeni z davki, je moogče še zvišali dohodek od davkov. Glede zaposlitve pravi poročilo, da ni, verjetno, da bi se dalo italijansko gospodarstvo tako razviti, da bi lahko zagotovilo delo vsem Italijanom. UGODNO MNENJE O ITALIJANSKI MODNI PRIREDITVI »Frankfurter Allgemgine Zeitung« (7. februarja) priobčuje laskavo poročilo o Italijanski modni razstavi v Firencah (od 24. do 27. jan.). Florentinec Battista Gior-ginis je dal po vojni pobudo za modno razstavo »High Fashion Show«, na katero prihaja vsako leto več tujcev. mnogo večjo gospodarsko moč, ki je po trebna za vzdrževanje vojaške pripravljenosti in primerne življenjske ravni«. Neposredna naloga ameriške gospodarske politike je, da zmanjša primanjkljaje, prepreči inflacijske težnje ter drži korak z obrambno proizvodnjo. Predsednic se je izjasnil za ukinitev se danjega nadzorstva nad mezdami in cenami, ki poteče 30. aprila, ter za ohranitev nadzorstva samo nad surovinami in Izdelki, kolikor so potrebni za zagotovitev redne dobave redkega in kritičnega materiala, ki je bistven za obrambo. M zataio poMev žila v zvezi z zasedanjem konference držav mednarodnega sporazuma o žitu je ameriška vlada zahtevala 40-odstotno zvišanje dosedanje cene, se pravi od 1,80 na 2,50 dolarja za bušel (mernik). V Wa-shingtonu zaseda zasebna konferenca 46 držav, ki so pristale na mednarodni sporazum o žiiu. Gre za to, ali naj se obnovi sporazum, ki zapade junija na isti podlagi za 1 leto. Druge države upajo, da bodo ZDA v teku konference popustile. Dosedanja najnižja cena je bila določena na 1,20, najvišja pa na 1,80. Američani bi pristali na najnižjo ceno 1,90. Natančno enako zahtevo so ZDA postavile na londonski konferenci pred enim letom. Ameriški predstavnik je na konferenci izjavil, da je ameriška vlada prispevala 500 milijonov dolarjev zato, da bi ameriški izvozniki tanko prodajali žito po ceni, ki je bila določena v mednarodnem sporazumu. Tudi Avstralci zahtevajo višje cene. Združene države so v drugi polovici 1. 1952 izvozile 6,282.000 ton žita in žitnih izdelkov. Od tega odpade 45% na Evropo, in sicer večinoma, na Nemčijo, v. Britanijo, Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko. Nadalje odpade 21% izvoza na dežele Srednje in Južne Amerike, 19% na Daljnji vzhod in .sicer v glavnem na Japonsko, Korejo in Indijo, 15% pa na Egipt, Kanado, Južno Afriko, Izrael in druge dežele. AMERIŠKI IZVOZ NEIZPREMENJEN Predhodne ocene ameriškega trgovinskega ministrstva kažejo, da je lanski izvoz ostal proti prejšnjemu letu neizpre-menjen. Skupna vrednost izvoza je znašala 15.177,000.000 dolarjev, za 35 milijonov več kot leta 1951. Vračunana je tudi vojaška pomoč. škem velik kombinat, ki boi zahteval velike količine jekla in železa. K temu je treba dodati še velike obveze CSR glede izvoza v Sovjetsko zvezo in zavezniške države. Po gospodarskem načrtu vzhodnega bloka je bila Češkoslovaška določena za središče težke industrije, ki naj bi preskrbovala tudi ostale komin-formovske države na Balkanu. ——Min i n m | ' IX' PREKASNO SPOZNANJE S Na žalost sem uvidel, da je bil ves načrt potovanju že v. sami osnovi popolnoma zgrešen. Za premeščanje tako majhne ladje je bil edini najcenejši in obenem najhitrejši izvedljivi način tale: naložiti v. Trstu popolne zaloge pogonskega goriva in hrane ter brez tovora izpeti na pot za Buenos Aires, katerega bi prav z lahkoto dosegli v dveh mesecih potovanja, aičb vračunamo tudi morebitne prekinitve zaradi slabega vremena. Ker bi pogonsko gorivo zahtevalo mnogo večjo prostornino, kot so jo imeli naši rezervami, bi se višek vkrcal v sode, ki bi hkrati služili za zavoro naše ladje. Tako bi lahko vzdolž poti prejemali morebitno razpoložljive »navle«, kot je bil primer od Tangerja do Kazablan-ke. Ko me je po povratku v Trst 1950. leta neka tržaška plovna družba prosila, naj organiziram podobno premestitev mnogo večje železne ladje, je ta prispela & Buenos Aires po navodilih, ki šem jih zgoraj na kratko opisal, v 50 dnevih in s 40% manjšimi stroški, kot pa so bili naši, kljub vsemu tovorjenju po poti. Omenil sem že, da smo se takoj premestili na sidrišče, kjer smo si življenje tako uredili, da je to dolgo čakanje čim mani vplivalo na skoraj prazno blagajno. Za vzdrževanje zveze s kopnim smo spustili v morje reševailni čoln in ga opremili z jadrom. Tako smo že lahko prihranili v druge namere denar, ki bi ga n nasprotnem pri- CSR-SREOISCE TEŽKE INDUSTRIJE VZRODNEGA BLOKA ,.Proizvajati več m proizvaiati še ver geslo nove gospodarske politike ZDA .»V ' ’ RAZMAH BRITANSKO 1UG0SL0VANSKE TRGOVINE Strašna odgovornost Dva dni, preden je nastopil novi predsednik Združenih ameriških držav general Eisenhovver (20. januarja), je neki znani angleški list zapisal: »Danes je položaj takšen, da ameriška odločitev lahko povzroči novo vojno ali splošen polom; ta strašna odgovornost je padla na ameriški narod v trenutku, ko je prišla k držav-emu krmilu republianska stranka pod vodstvom gen. Eisenhowerja, ki ni nikdar doslej odločevat o tako važnem vprašanju (vojna ali mir)«. Isti list je zaključil dolg članek o življenju in delu gen. Ei-senhovverja, ki je bil glavni poveljnic zahodnih čet na francoskem bojišču v zadnji vojni, takole: Zdaj stoji Dwight Eisenho-wer pred svojo največjo nalogo. Njegova služba je najbol odgovorna na svetu, toda med državnimi voditelji ima on najmanj izkušnje v vladanju. On ima nedvomno dobre namene; da bi jih lahko izvedel, potrebuje pomoči vsakega prijatelja in dobronamernega človeka. No, general Eisenhovver je takoj napravil svoj prvi drzen korak: Ameriška mornarica, ki kroži med Kitajsko in otokom Formozo, kjer je zbrana velika vojska kitajskih nacionalistov pod vodstvom gen. Cangkajška, in celinsko Kitajsko, kjer vladajo komunisti pod vodstvom Mao-Ce-tunga, je prejela ukaz, da se umakne. Truman je -poprej zaukazal, naj ameriška mornarica prepreči vsak poskus Cang-kajškovih vojakov, da bi vdrli na Kitajsko. Ameriška mornarica ni zdaj več na poti Cangkajškovi vojski. Zaradi Eisenhovverjevega povelja so se najbolj vznemirili Angleži, ki se bojijo novih homatij. Oni so že priznali Mao-Cetungovo vlado. »Gospodarstvo« je prav v zadnji številki tudi poročalo, da angleške družbe prosto trgujejo na Kitajskem. (Eisenhovverjev oče David Jakob se je z ženo priselil v Ameriko iz Nemčije. Pripadala sta‘c protestantski veroizpovedi, in sicer c sekti »bratov v Kristusu«, ki je izpovedovala puritanizem in mir med narodi. Imela sta 7 sinov. Ko se je Dwight odločil za vojaški stan, mu je oče dejal: »Kdor živi od meča, bo z mečem pokončan«. Ko je general Eisenhovver že bil na oblasti, je te dni prestapil k sekti presblterijancev). Angleži se protivijo nemški vojski Novi ameriški zunanji minister Dulles (izg. Dals) je pred svojim krožnim potovanjem po zahodni Evropi izjavil, da se mora zahodna Evropa v najkrajšem- času zediniti — gospodarsko in vojaško; sicer bodo Združene države menjale svojo politiko nasproti Evropi. Mnogi republikanci, ki zdaj vladajo v Ameriki, so namreč mnenja, da je treba večjo pozornost posvetiti Aziji, kjer so vrata sovjetskemu prodiranju odprta. »Daily Telegraph« glasilo angleškega zunanjega ministra Edena, pripominja k lej izjavi, da bo »CED« (Communitč Europenne Defensi-ve) postala samo krinka, ped katero se bo Zahodna Nemčija oborožila. Zahodna evropska vojska bo vedno lahko samo nemška, pa naj bo Anglija zraven ali ne. Anglija -ne more pristopiti, ker je dovolj zaposlena drugod. Značilno je zbliževanje med Francija in Anglijo. Bivši zunanji minister Schu-man je v »Timesu« napisal članek, v katerem izraža željo, da bi se Pariz In London bolj povezala. O stališču- Anglije v pogledu evropske obrambne skupnosti je bila izdana »bela knjiga«, ki poudarja, da se Anglija ne more odpovedati svoji vrhovnosti v okviru »CED«. nemška zarota Angleški visoki komisar v Zahodni Nemčiji je dal zapreti več nekdanjih nacistov, češ da so pripravljali zaroto proti angleškim zasedbenim silam. V ta namen so najraje pošiljali svoje agente v nemške demokratične stran-ke, ko bi dobili v teh pomoč, bi se dvignili proti Angležem. Nem-ci trdijo, da so Angleži nalašč uprizorili te aretacije, da bi Nemce umazali pred svetovno javnostjo in preprečili vstop Nemcev v zahodno vojsko. Naš nemški dopisnik je mnenja, da nima angleška obtožba prave podlage. V Združenih državah umre za tuber. kulozo letno še vedno 34.000 ljudi, 115.000 jih pa na novo zboli. Kot poroča britansko trgovinsko ministrstvo v Londonu, se je britanski uvoz iz Jugoslavije v prvih enajstih mesecih 1952 proti istemu razdobju 1951 močno dvignil. V prvih 11 mesecih 1952 je V. Britanija uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 15,654.908 funtov šterlingov proti 9,309.891 funtov šterlingov v istem razdobju 1951. Nekoliko se je povečal tudi britan- ski izvoz v Jugoslavijo. V prvih 11 mesecih 1952 je Velika Britanija izvozila v Jugoslavijo blaga v vrednosti 10,346.236 funtov šterlingov proti 9,966.772 funtov šterlingov v istem razdobju 1951. Poročilo britanskega trgovinskega ministrstva navaja naslednji pregled britansko-jugoslovantke trgovine za posamezne vrste blaga v vsem letu 1952 v funtih šterlingih: Britanski uvoz iz Jugoslavije: 1951 1952 Žito in moka 266.262 6,275.982 Pisane rudnine in staro železo — 104.660 Les 8,987.360 6,013.418 Pisane kovine in izdelki Britanski izvoz v Jugoslavijo: 618.773 650.443 Železo, jeklo in izdelki 504.254 385.804 Rezila, železnine in orodje 367.469 418.980 Stroji in pribor 2,541.187 1,498.282 Bombažna preja in izdelki 781.111 667.448 Volnena preja in izdelki Drugi tekstilni izdelki, izvzemši 418.994 133.351 svilenih 117.488 245.531 Kemikalije, droge in barve 571.119 739.710 Motorna vozila in nadomestni deli 2,125.502 4,412.920 Butler: „Trgoi/ma, ne pomoč! “ Angleški finančni minister Richard Bulter je v spodnji zbornici med razpravo o nedavni konferenci ministrskih predsednikov Ccmmonsvealtha (Brilan;-ske skupnosti) poudaril, da je bilo z ameriško pomočjo mnogo storjenega, da se popravijo vojne posledice. Sedaj je treba izvajati tako pozitivno politiko, ki bo zagotovila neodvisnost od izredne zunanje pomoči. Butler je vedno poudarjal »trgovina, ne pomoč«, ker si Anglija samo tako lahko zopet pridobi gospodarsko neodvisnost. Konferenca Commonwealtha se je soglasno izjavila za razvoj še bolj proste trgovinske izmenjave. V preteklem letu je Anglija zabeležila veliko zboljšanje dolarskih in zlatih zalog. Zaradi tega se je funt šterling okrepil na tržiščih. V razdobju relativne stabilnosti je upa-nje upravičeno. Toda naš položaj ni tako varen, da bi nam lahko dovolil, da se odpočijemo. Naš cilj je razširjenje proizvodnje in trgovine. Ne upoštevajoč obrambno pomoč, ki smo jo prejeli, smo dosegli v prvi polovici leta 1952 presežek 24 milijonov funtov šterlingov, nasproti primanjkljaju 394 milijonov v drugi polovici leta 1951. U-pam, da smo v drugi polovici preteklega leta dosegli vsaj ravnovesje. To pa ni dovolj, Ker imamo v prekomorskih deželah velike obveznosti, moramo investirati, da se naSa izvozna industrija uveljavi na drugih trgih. Dežele Commonwealtha, ki so omejile britanski uvoz, so nam obljubile, da bodo te omejitve ukinile, takoj ko bo to dopuščal njihov finančni položaj. Vse te dežele se strinjajo v tem, da se njihov razvoj mora usredit! okoli načrtov, ki prispevajo zboljšanju plačilne bilance šterlinskega področja z ostailim svetom. Anglija stori vse mogoče, da poveča zmogljivost svoje industrije in da finan. čira napredek Commonsvealtha. Mednarodni banki bomo v šestih letih dali na razpolago 60 milijonov funtov šterlingov | za posojila deželam šterlinskega področja. Britanske težave se dajo rešiti le z velikim povečanjem izvoza. Potrebno je delati za svet, v katerem se lahko trgovina svobodno razvija in v katerem niso trgovci izpostavljeni omejitvam.« NARAŠČANJE ANGLEŠKIH ZLATIH IN DOLARSKIH REZERV v januarju so zlate in dolarske rezerve V. Britanije narasle za nadaljnjih 132 milijonov dolarjev. Finančni minister Butler je izjavil, da so omenjene rezerve, ki so ob koncu preteklega marca dosegale višino 1 milijarde 700 milijonov dolarjev, dosegle sedaj vrednost ene milijarde 978 milijonov. Kakih 44 milijonov dolarjev januarskega iporasta je ameriški obrambni .prispevek, dočim je v 58 milijonih treba videti decembrski prebitek Združenega kraljestva v evropski plačilni zvezi. Začasne številke o položaju V. Britanije v Evropski plačilni zvezi za mesec januar so pokazale prebitek 9,2 milijona funtov šterlingov. Okoli 6,5 milijona funtov od tega bo v tem mesecu obračunanih v zlatu, ostalo pa bo zmanjšalo dolg Združenega kraljestva pri Evropski plačilni zvezi. BRjtTANSKO-JUGOSLOVANSKI SPORAZUM O IZMENJAVI V L. 1953 S podpisom seznamov blaga za zamenjavo v tem letu so se končala pogajanja trgovinskih delegacij Jugoslavije in velike Britanije, vrednost blaga po novo potrjenih blagovnih seznamih znaša 13 milijard dinarjev (5,5 milijard jugoslovanski izvoz in 7,5 milijard jugoslov. uvoz). Pogajanja trgovinskih delegacij so bila v okviru petletnega trgovinskega sporazuma, ki je bil sklenjen decembra 1949 med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Po doseženem sporazumu bo Jugoslavija izvažala v Veliko Britanijo sadje in njegove izdelke, barvne kovine, boksit, pirit in druge rude, gotove izdelke lesne industrije in pod., uvažala pa bo v glavnem valjano jeklo, razne kovinske polizdelke, stroje in pod. RAZSTAVA POHIŠTVA V LONDONU Od 17. do 27. februarja bo v Earlsociur-tu, v Londonu, razstava pohištva, ki jo priredi Britanska zveza tovarnarjev pohištva. Na prostoru 20.000 kv. m bo približno 300 tvrdk razstavilo vse vrste pohištva in predmetov za opremo. Delnice borshega rudnika prodane Nemcem Rudniki bakrene rude v Boru v Jugoslaviji so bili pred vojno v rokah francoske delniške družbe »Compagnle francai-se des mineš de Bor«. V borskem rudniku pridobivajo tudi precej zlata. Ruda vsebuje 6 do 7% dobrega bakra (čistoče 99,4%). Posamezne plasti rude so bile debele tudi do 30 m. Toda med vojno so Nietmci izkoriščali rudnik na vse pretege, tako da je njegova zmogljivost padla. V najnovejšem času so odkrili nove plasti. Med vojno — poleti 1941 — so Francozi prodali Nemcem 490.447 delnic od obstoječih 600.000. Po vojni je Jugoslavija podržavila rudnik in 15. aprila 1951 sklenila s Francijo sporazum o odškodnini za francosko premoženje, podržavljeno v Jugoslaviji. Oktobra 1952 je bila v Parizu sestavljena posebna komisija, ki na podlagi francoskega zakona št. 861 z dne 21. julija 1952 sprejema zadevne prijave francoskih državljanov. Za tiste Francoze, ki niso prodali delnic Nemcem, napravi prijavo sama družba. Francoski državljani, ki so Nemcem prodali svoje delnice, nč bodo deležni razdelitve odškodnine, ki jo bo Jugoslavija plačala za podržavljeno francosko premoženje. Prav tako nimajo nikakršnih pravic nasproti francoski državi, ker so svoje delnice dovolj drago prodali. Jugoslavija se je v omenjenem sporazumu s Francijo obvezala, da bo na račun plačala 15 milijonov dolarjev v io letih. To vsoto bo deloma poravnala z denarjem, ki ga ima pri Francoski banki in deloma z izvozom blaga v Francijo do 15. aprila 1954. Upniki bodo prejeli 175 milijonov frankov iz jugoslovanskega sklada pri Banque de France in 32% od jugoslovanskega izvoza. dTO 2 I V U A J I 1 LO VE N U E G A j O M O H C A K ArCCT”: meric morali potrositi za motorni čoln, ki je to službo opravljal na sidrišču. Dolžnost čolnarja je prostovoljno prevzel naj mlajši mornar, ki je bil seveda oproščen drugega dela. Dvakrat dnevno je odjadral v mesto po živila in pošto. Ko se je pa takoj drugi dan okoli nas usidralo 7. holandskih malih motornih ladij, so ta potovanja, postala vedno bolj1 pogosta, Te novodošle ladje so namreč prispele iz Holandske Indije in so bile namenjene v. svojo domovino. Posadka Je na ladjah imela tudi svoje družine in ker je tudi njim Gibraltar prlpjidvil enako presenečenje kot nam, smo se kmalu sprijatelji-H in z medsebojnimi obiski kratili čas. Naš iznajdljivi čolnar se je seveda takoj ponudil tudi njim v službo. Napitnine, ki jih je pri tem dobil, so zadoščale vsej posadki za priboljšek piva ali pa vina ob sprehodih na kopnem. Medtem ko so naši potniki skoraj vsak dan zahajali v mesto, smo se mi večinoma zadrževali na bradu in opravljali razna dela. Posebno so naši motoristi izkoristili priložnost, da so temeljito prečistili motor. V mestu &mo kupovali samo kruh in olje, medtem ko lahko rečem, da smo vseh 20 dni, vsaj enkrat ha dan imeli dober obrok svežih rib. Te smo namreč kar sami lovili in večinoma tako uspešno, da jih je naš čolnar večkrat nesel tudi v. dar pristaniškim nameščencem. Zaliv, kjer smo bili usidrani, je bil namreč zelo bogat z ribami, sevedd ni primanjkovalo niti morskih psov, kar je kljub veliki Vročini skoraj onemogočalo naše kopanje. »ČLOVEŠKI TORPEDO« Ker spaja zaliv špansko in gibraltar-sko področje, ie ta proglašen za nevtralno cono, v, kateri mrgoli vseh Vrst tihotapskih ladij. Skoraj na sredi zaliva so tedaj ležale napol potopljene 4 trgovske ladje, ki so jih v času vojne na sidrišču iznenadili italijanski »č'p-veški torpedi«. To so bila namreč' nova napadalna sredstva, podobna navadnim torpedom, ki so jih podmornice pripeljale v. bližino sidrišč in so jih potem, s posebnimi potapljaškimi oblekami opremljeni mornarji-prostovoljci vodili ob bok ladje in tam pričvrstili, da kasneje ob določenem času eksplodirajo. Te žrtve takega modernega pomorskega vojskovanja so pa ob našem bivanju v Gibraltarju in gotovo tudi mnogo preje, služile kot varno zaklonišče tihotapcem. Večkrat sem opazil — bili smo namreč vsidrani prav blizu — da ponoči često na teh ladjah pri- stajajo brzi motorni čolni, ki so kljub vsem predpisom vozili vedno brez policijskih luči. TIHOTAPSKA BORZA' ZA MAMILA Bližina mednarodnega afriškega pristanišča Tangerja in nevtralnal cona Alžirskega Zaliva ustvarjata tihotapcem vseh narodnosti najboljše področje. Načakani brodovi v, tem zalivu ne služijo, kakor sem to sprva domneval, kot skladišče za tihotapljeno blago, temveč kot nekaka tihotapska bor^-za, kjer se sklepajo kupčije, vršijo obračuni v. vseh mogočih denarnih enotah sveta in so tudi hkrati varna baza za hitro prekrcavanje blaga. Ves ta nezakoniti promet je seveda usmerjen na špansko obalo in od tam naprej v Evropo ter tako predstavlja glavni kanal, po katerem je Evropa poplavljena z mamili. Pri mojem obisku na tej skrivnostni ladji sem seveda tudi omenil vzrok našega dolgega bivanja na sidrišču. Takoj naslednjega dne sta me na naši »Genovi« obiskala dva elegantna gospoda, ki sta mi nudila v nakup kakršnokoli količino meni tako dragocenega pogonskega goriva. Seveda je cena temu bila natančno petkrat višja od uradne; ponudbo sem seveda odklonil. Kasnejč, ko sem prejel denarno pošiljko iz Trsta, sem se moral zateči prav pod omenjeno ladjo, da bi lahko naložil malo količino nafte, ki mi je bila potrebna za dosego Tangerja. K. P. SODELOVANJE med ljubljansko IN GRAŠKO. TRGOVINSKO ZBORNICO: Odposlanstvo ljubljanske trgovinske zbornice se je te dni sestalo s predstavniki trgovinske zbornice v Gradcu. Razpravljali so o udeležbi LR Slovenije in LR Hrvatske na graškem sejmu. Na jesenskem sejmu je bil za Slovenijo določen kontingent 1,570.000 šilingov, za Hr-avtsko pa 2,330.000 šil. Graška zbornica bo v kratkem vrnila obisk ljubljanski. Razpravljali bodo o udeležbi Slovenije na grašem spomladanskem sejmu (30. aprila do 10. maja), kakor tudi o graditvi jugosloanskega paviljona na graškem sejmišču. | j j 4 ) Nova vlada v Sloveniji Po najnovejši ustavni preobrazbi v Jugoslaviji so bile izvršene tudi v Sloveniji pri sestavi vlade nekatere spremembe. Vlada se zdaj imenuje »Izvršni svet«. Ljudska skupščina je izbrala za predsednika Izvršnega sveta dosedanjega predsednika vlade Miho Marinka. Za ostale člane so bili izbrani; Viktor Avbelj, Jože Borštnar, dr. Marijan Brecelj, Tomo Brejc, Tone Fajfar, Janez Hribar, Albert Jakopič, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Vlado Krivic, Ivan Maček, vlado Majhen, Zoran Polič, Franc Popit, dr. Jože Potrč, Ivan Regent, dr. Jože Rus, Vida Tomšič, Josip Vidmar in Boris Ziherl. Na seji Izvršnega sveta so bili izbrani: za podpredsednika izvršnega sveta Ivan Maček in dr. Marijan Brecelj, za sekretarja Zoran Polič; odbor za gospodarstvo sestavljajo: predsednik Ivan Maček, člani Viktor Avbelj, Janez Hribar, Stane Kavčič, Zoran Polič in Franc Popit. V državnem sekretariatu za notranje zadeve sta: državni sekretar Rihard Knez in podsekretar dr. Kostja Konvalinka. KJE PA JE TRST? OEtC (Evropska organizacija za gospodarsko sodelovanje) v Parizu je decembra 1952 izdala knjigo »Perspektive evropskega gospodarstva« (Perspectives de l’Eco-nomie Europenne). V knjigi so poročila o gospodarskem razvoju v posameznih državah, članicah te organizacije, ki je bila ustanovljena (22. IX. 1948) za delitev ameriške pomoči v okviru Marshallovega načrta, a se je ohranila tudi po izteku tega načrta in vpeljavi ameriške pomoči pod imenom MS A (Mutual Security Agen-cy — Uprava za vzajemno varnost). Svobodno tržaško ozemlje je bilo sprejeto v OEEC na seji 14. oktobra 1948 kot enakopraven član. Iz Marshallovega načrta (uradno ERP — European Recontruc-tlon Program) Je angleško-ameriškl pas STO prejel 37,5 milijona dolarjev pomoči; prvo leto je dosegla pomoč 17,838.000 dolarjev. STO je prejelo na vsakega prebivalca najvišjo pomoč med vsemi državami, to je 60,75 dolarja; prva država za Trstom (Holandija) je prejela 40,05 in Italija 12,12 dolarja na glavo. Poročila OEEC so nekaj let priobčevala podatke o finančnem in gospodarskem razvoju Trsta ločeno. Pozneje je bilo v poročilu o Italiji dodano poročilo o razvoju Trsta. Zadnja knjiga pa, ki jo ome. njamo v uvodu, sploh ne vsebuje več poročila o ameriškem pasu STO. Zakaj je OEEC kratko izpustila Tržaško ozemlje? V Trstu obstoji ameriško odposlanstvo za MS A, ki Je nasledilo odposlanstvo ECA (Uprave Marshallovega načrta — ERP). Odposlanstvo v Trstu nima več lastnega načelinka in je podrejeno ameriškemu odposlanstvu v Rimu; njegov namestnik je bil ravnatelj finančnega in gospodarskega oddelka Zavezniške vojaške uprave. Dejansko odloča o vseh zadevah MSA (posojilih itd.) v Trstu ameriški odposlanec v Rimu. Težave so gotovo nastale, ko je bil po londonskem sporazumu (9. maja 1952) Američan Haroldson zamenjan kol ravnatelj finančnega in gospodarskega oddelka ZVU z Italijanom Sartorijem. Vse kaže, da Trst sploh ni deležen nikakršne ameriške pomoči več, torej niti ne od MSA. Tako je MSA doslej nakazala evropskim državam okoli 660 milijonov dolarjev, in sicer; V. Britaniji 266,9 milijona, Franciji 200, Jugoslaviji 70, Italiji 40, Avstriji 35, Nemčiji 23,8, Turčiji 20, Danski 4,5 in Islandiji 600.000 dolarjev. Pred prihodom komisije Socialistične internacionale Na kongresu Socialistične internacionale v Milanu so na predlog italijanskih socialističnih stran^ sklenili, naj posebna komisija Socialistične internacionale prouči tržaško vprašanje na licu mes.a. Danes je v Trstu več vrst socialistov. Ena skupina je organizirana v »Socialistični stranki Julijske krajine«; to je desno krilo, ki je pod Puecherjevim vodstvom že skoraj prevzelo .program italijanskih nacionalistov in se zavzema za ljudsko glasovanje glede usode STO, V bistvu takšen je tudi predlog italijanske vlade, ki računa, da bi pri plebiscitu pristaši za priključitev Trsta zbrali večino, ker se je v Trstu naselilo okoli 80.000 novih Italijanov (okoli 30.000 iz Istre in 50.000 iz Italije). Dalje so v Trstu tudi tako imenovani Nennijevi socialisti, ki so priključeni k italijanski socialistični stranki. Nennijevi socialisti v Italiji sodelujejo s Togliattijevimi komunisti. Nennl je mnenja, naj se najprej ustanovi STO z združitvijo angloameriške in jugoslovanske cone; nato naj bi se razpisal plebiscit in tako po ovinku omogočila priključitev vsega ozemlja k Italiji. Takšne rešitve ne izključuje niti Vidalijeva komunistična stranka v Trstu. Ivan Regent, eden glavnih nekdanjih slovenskih socialistov v Trstu, opozarja v »Slovenskem poročevalcu« komisijo Socialistične internacionale na nacionalistično usmeritev »Socialistične stranke Julijske krajine v Trstu« in predlaga, naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med Ju goslavijo in Italijo, ki bi si delili oblast v Trstu. KASTLlNSKd TEKSTlLUld ULdKIUA Osnovna tvarina, iz katere izdelujemo najraznovrstnejše tkanine, so tekstilna vlakna. Sodobna industrija ima na izbiro mnogotera vlakna, ki so živalskega ali pa rastlinskega izvora, kakor tudi mineralna vlakna in umetna vlakna. Najvažnejša rastlinska vlakna so bombaž, lan, konoplja, juta, ramija ali kitajska trava, dalje sisal, manilska konoplja, novozelandski lan, rafija, kokosova vlakna in še mnogotera druga, ki pa nimajo tolikšnega pomena v svetovni trgovini. Med živalskimi vllakni omenjamo predvsem volno in naravno svilo. — Azbest, ki ga uporabljamo kot izolacijski material in snov za izdelovanje nezgorljivih tkanin, je mineralno vlakno. Izredno veliko je število umetnih tekstilnih vlaken, ki jim po domače pravimo tudi umetna svila, rajon in umetna volna. To so vlakna, ki jih izdelamo z raznimi kemijskimi postopki. Naj omenimo le nitrocelulozna vlakna, nadalje viskozo, acetil-celulozna vlakna, kuproamonijakalna vlakna in ka-zeinsko vlakno »lanital«. Tem glavnim predstavnikom umetnih vlaken so se v zadnjih letih pridružila še razna druga umetna vlakna, od katerih naj omenimo le splošno znani nylon. (O umetnih vlaknih poročamo na drugem mestu.) Radi bi vas seznanili z najvidnejšimi predstavniki rastlinskih vlaken. Bombaž je vlakno, katerega se največ pridela. 'Svetovna proizvodnja bombaža je 1. 1950 znašala 5,260.000 ton. V primerjavi s povprečno letno proizvodnjo v razdobju 1934-38, ki je dosegla 6,649.000 ton, je svetovna proizvodnja bombaža upadla. Največ bombaža pridela Rusija. Rusko proizvodnjo v letu 1950 cenijo na 3,7 milijona ton, kar predstavlja več kakor dve tretjini svetovne proizvodnje. Tej sledijo ZDA z 2,14 milijona ton, Indija 0,58, Egipt 0,37 in Brazilija 0.33 milijona ton. Največ bombaža v Evropi je pridelala Grčija (24.000 ton). Bombaž pridobivamo iz enostanične-ga vlakna semen rastline bombaževca (Gossypium), ki nastopa v raznih zvrsteh. Preje smo omenili celoten pridelek bombaža v različnih državah. Ce upoštevamo^ pridelek na enoto površine, bomo videli, da je najbogatejši pridelek v Egiptu. Tam namreč pridelajo na 1 ha 400-500 kg očiščenih vlaken, v ZDA 200-220 kg, najmanj pa v Indiji (okoli 100 kg). Dolžina bombaževih vlaken meri 10 do 50 mm. Najkrajši je indijski bombaž, najdaljši pa egiptovski. Največ bombaževih vlaken uporabljamo za izdelovanje tkanin: vendar uporabljajo bombaž tudi Pri izdelovanju nitroceluloze, umetnih vlaken, vate, hidrofilnega bombaža ter merceri-ranega bombaža. Lanena vlakna so na drugem mestu v svetovni proizvodnji rastlinskih vlaken. Ako ne upoštevamo Rusije, katere proizvodnja nam ni znana, je znašala svetovna proizvodnja teh vlaken leta 1940 200.000 ton. Povprečna letna proizvodnja v razdobju 1934-38 pa je znašala okoli 790.000 ton na leto. Od te količine je odpadlo na Rusijo 640.000 ton. Ako pustimo ob strani pridelek Rusije, je bila leta 1949 največji pro-izvodnik lanenih vlaken Evropa s 180 tisoč tonami: tej je sledila Azija z 11.000 tonami. Največji evropski proizvajalec (lanenih vlaken je Poljska (42.400 ton). V Jugoslaviji so ono leto pridelali 4.800 ton lanenih vlaken. Lanena vlakna pridobivamo iz ličja stebla navadnega lana (Linum usitetis-simum). Dobra vlakna da lan, ki ga goje v pokrajinah z mrzlim podnebjem. Zelo dober je belgijski lan. Daje dolga in mehka vlakna (dolga 25—30 mm). Lanena vlakna niso tako prožna kakor bombaževa. Iz boljšega lanu izdelujemo platno. Pa tudi razni izdelki ženske ročne obrti so iz lanu. Navadni lan uporabljamo za tkanje grobih tkanin; tako izdelujejo iz egiptovskega lanu zlasti jadra. Konopna vlakna so predvsem izdelek EVrope. Od svetovne proizvodnje vlakna (260.000 ton) je leta 1949 odpadlo na Evropo 210.000 ton; ZSSR ni pri tem upoštevana. V letih 1934-38 je povprečna letna proizvodnja dosegla 450.000 ton, od tega je znašal ruski pridelek 202.600 ton. Leta 1949 je zavzemala Italija z 72.000 tonami prvo mesto v proizvodnji evropskih držav. Tej je takoj sledila Jugoslavija s 70.000 tonami. (O proizvodnji konoplje glej še zadnjo številko »Gospodarstva«.) Konopna vlakna (dolga 15-25 mm) pridobivamo iz konoplje (Canabis sa-tiva). Najboljše vrste konopnih vlaken uporabljamo za prejo in tkanine. S finimi konopnimi pitni nadomestimo lahko tudi lanena. Slabše vrste in potirki so namenjeni izdelovanju vrvi. redno fine tkanine, v Evropi pa jo u-porabljajo za izdelovanje bleščečih, mehkih tkanin. V ta namen tko samo ramijo ali mešano z lanom, svilo, pa tudi z merceriranjm bombažem. (Mer-ceriranje je poseben postopek, s katerim dajo bombažnim izdelkom videz svile; uvedel .ga je John Mercer. Prip. ur.) Ing. M. P. nih tkanin, in sicer kar za 835.000 ton med letom 1939 in 1951. Navajamo podatke v tonah: Leto bombaž umetna vlakna volna 1939 5,925.000 1,015.000 1,115.000 1951 6,100.000 1,850.000 1,100.000 I Volna in sizal Juto pridobivamo iz stebel jutovnika (Corchorus capsularis, C. olitorius). Njena domovina je Indija, toda tudi tam1 jo predvsem goje. Vlakna jutovnika so najkrajša rastlinska vlakna (2 mm). Jutasta vlakna so manj odporna od lanenih in konopnih. Boljše vrste jute uporabljamo za tkanine, slabše pa za izdelavo vreč. Ramijo ali kitajsko travo pridobivajo iz stebel bele koprive (Bochmeria nivea). Gojijo jo zlasti na Kitajskem in Japonskem. Ramija daje močnejša vlakna kakor lan; njena vlakna so najdaljša rastlinska vlakna (50-250mm). Na Kitajskem izdelujejo iz ramije iz- Volna sodi .med majabarejša .živalska vlakna iz katerih si je pričel človek izdelovati obleko. Obleka iz volne je v deželah z mrzlim podnebjem neprekosljiva. Volnena obleka zadržuje toploto na telesu, hkrati omogoča izhlapevanje vlage zaradi potenja in ni tako občutljiva proti dežju kakor obleka iz kakršnega koli drugega vlakna. Anglija zavzema še danes prvenstveno vlogo v svetovni trgovini z volno, vendar ne v takšni meri, kakor jo je nekdaj, 'ko je obvladala trgovino in proizvodnjo bombažastih tkanin. Po izdelavi finih volnenih tkanin so Angleži še vedno na prvem mestu. Kot središča industrije volnenih tkanin so znana mesta Bradford, Leeds in Huddersfield v pokrajini Vorkshire, kakor Manchester v Lancashireu za bombažno industrijo. Med prvimi dobavitelji surove volne je Avstralija, ki daje najfinejše vrste volne, znane pod imenom merino1. (Merino je ovca španskega izvora, ki daje prav to vrsto volne). SIZAL DELO V LABORATORIJU TEKSTILNE INDUSTRIJE. Uslužbenka ameriške družbe Du Pont tehta v laboratoriju 14,18 g nylona — količina, ki zadostuje za izdelavo enega para ženskih nogavic. ali henequen pridobivajo iz debelih listov drevesa henequen, ki raste samo v Mehiki, v deželi Vucatan in ga obrezujejo vsakih 7 mesecev. Obrezano steblo je podobno steblu palme, vlakno so tako imenovali po pristanišču Sisal, ki ga izvaža skoraj izključno v Združene države in Kanado. Sisal konkurira konoplji. Sukanec iz sisala uporabljajo zlasti knjigovezi. Terilen-uresničenje stoletnega sna Nedavno predvajani angleški lilm »Motž v belem« je prikazoval tkanino, ki se nikoli ne izrabi. V filmu uniči ideja izumitelja; v resničnem življenju se pa dogaja nasprotno. Med zadnjo vojno so v nekem angleškem laboratoriju stvarno odkrili tajnost terilena, ki je podobna tkanina ko: jo obravnava film. Za terilen, derivat kemične sinteze proizvodov ločevanja mineralnih olj, so že odkrili razne vrste uporabe v indiustriji in v modi. Iz te čudežne tkanine tkejo blago za pe. rilo, srajce, večerne in popoldanske žen ske obleke, moške obleke in nogavice Odporne lastnosti terilena omogočajo edin stveno uporabo. Z največjo lahkoto se pe re, hitro se suši, likanje sploh ni potreb no. Daje občutek toplote in se ne mečka Opran in posušen izdelek ohrani svojo ob iiko. Tkanina se le malo raztegne, je zelo močna in zelo odporna proti oguljenju in odrgnjenju. In kot da bi vse to še ne bilo dovolj, se terilena ne prime rja, pa tudi ne molji in druge žuželke ali bakteb rije. Končno je izredno odporen proti soncu in zraku, zlasti pa proti vetru. Terilen se izdeluje kot nit in kot vlakno. Zato je tkanina uporabna za najrazličnejše namene. Nit je podobna svili in najlonu; vlakno je pa volnato. Ce kupimo blago iz terilena, bomo imeli toplo in prijetno tkanino — nekaj novega za umetno vlakno — s krasno zuna- njostjo in dovršeno preprogo. Perite blago kolikor hočete, oblika se ne bo izpre-menila; vedno se bo zdelo novo. Ce si napravimo obleko iz terilena, moramo pri šivanju uporabljati tudi sukanec, elastiko, trakove, čipke in podlogo iz terilena. Mednarodni lesni trg Terilenovo vlakno so izumili kot nadomesten volne, je pa mnogo bolj elastičen, vprav »živ« in ima blesk. Obleke, krila in hlače iz tega blaga se ne mečkajo z uporabo in šele čez mnogo časa pokažejo znake oguljenja. Mislili bi, da terile-nove tkanine ni mogoče gubati in kodrati, in vendar se to prav lahko napravi s toplim likalnikom. Tako napravljene gube ostanejo ravne in dovršene in jim ne škodi domače pranje. OBDELOVANJE NVLONA. Ameriška tovarna Du Pont, v katere laboratorijih so iznašli umetno vlakno nylon, pošilja ny-lonsko prejo sukančarnam, ki Jo predelajo bodisi v dvojeno prejo za tkalnice oziroma pletilnice ali pa iz nje izdelujejo sukanec v poljubnih debelinah. Iz terilena se izdelujejo pletenine, pi*. loverji, običajno in tropsko perilo, nogavice za odrasle in otroke. Zaradi elasti-citete se nogavice, izdelane stoodstotno iz terilena, prijetno nosijo po še tako dolgi uporabi. Pa bodo ženskam ugajale obleke, ki se bodo zdele večne? Mislim, da bodo, čeprav jih bodo morale komu podariti, ko se jih bodo naveličale. Industrija se mora pač zanimati za modo — modne spremembe so nujna ženska potreba in ženske si jih ne dajo vzeti. Cenile bodo eleganco tkanin iz tega novega vlakna ter njeno veliko odpornost pri pranju. Pr. POLOŽAJ V ZAHODNI NEMČIJI Lesni trg je v Zah. Nemčiji odvisen predvsem od gradbene delavnosti, v zimski sezoni je zaradi tega povpraševanje manjše. V preteklih mesecih so krili potrebo po gradbenem lesu predvsem iz Avstrije in Jugoslavije. Domača lesna trgovina se je omejila zlasti na kvalitetno proizvodnjo, čeprav se je letos lotila tudi proizvodnje slabših vrst. Na zunanjih trgih so cene rezanega gradbenega lesa do konca 1. 1952 napredovale. Po novejših zaključkih še ni mogoče napovedati nadaljnjega razvoja cen. Skok cen v inozemstvu je oviral uvoz v Nemčijo. Po vsem tem bo v Nemčiji primanjkovalo gradbenega lesa v trenutku, ko bo zaradi gradbene delavnosti nastopilo večje povpraševanje. V januarju je popustilo povpraševanje tudi na mednarodnih trgih. Celo v Skandinaviji, kjer so na podlagi razvoja v IX. polletju 1952 pričakovali ugoden razvoj v začetku leta 1953, so bili razočarani. Cene so popustile v primeri s položajem v decembru za 5%. Na Jugovzhodnem evropskem trgu niso sledili temu razvoju, pač pa so poskušali celo naviti cene. Zaradi tega je nazadoval tudi uvoz v Nemčijo, v drugi polovici januarja so Avstrijci popustili pri cenah, da bi pridobili zopet svoje kupce. Proizvodnja v Avstriji se je razvijala normalno, z druge strani se je na italijanskem trgu pojavila tudi Sovjetska zveza, ki gre v svojih ponudbah izpod cene. Celotno se na nemškem trgu cene mehkega lesa sukajo pod cenami v decembru. Razlika med okroglim in rezanim lesom se ni zmanjšala; nazadovanje cene rezanega lesa bo verjetno to razliko še povečalo. — v drugi polovici januarja so stale jelove deske tretje vrste na avstrijsko-nemški Oene ugodne I -= AVTOPOOJETJE S. T. A. B. d. d. TBST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trsi - Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) o delavnikih ob 13.— in ob 20.-- ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12.30 Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14.15 in ob 21.15 ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13 45 ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.30 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.— Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21.15 Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami tor obratno TRZNI PREGLED DOMAČI PREGLED Na italijanskih tržiščih s surovinami ni bilo opaziti bistvenih sprememb. Za določeno blago, kakor na pr. za vino vlada še vedno zanimanje; cene so zaradi tega še vedno čvrste. Z druge strani ca pr. je povpraševanje po žitu nazadovalo; zaradi tega je cena na nekaterih trgih popustila. Značilno je napredovanje cene za ovčji sir. Cena masla je popustila za 10 do 25 lir pri kg. Cene živini kažejo še ved-no težnjo navzdol. Nasprotno nočejo cene krmi še nič popustiti. Neizpremenje-ne so ostale cene olivnega olja. Čeprav je bil letošnji pridelek pičlejši, pridelo. valci že dva meseca zamau pričakujejo boljšo konjunkturo. Olivno olje čedalje bolj občuti konkurenco semenskega. ŽITARICE Padova. Za stot fco vagon ali kamion orez davkov: pšenica mehka fina 7.650 — 7.700, dobra 7.600 — 7.650; koruza mara-no 6.450 — 6.500, ameriška koruza »Fister« 5.650 — 5.750; činkvantin 6.050 — 6.100, 'koruza Jellovv Corn 5.550 — 5.600; oves 5.250 — 5.350; oves 5.400 — 5.500; rž inozemska 6.050 — 6.150; pšenična moka tipa »00« 9.350 — 9.550, tipa »0« 8.800 - 9.000; tipa »1« 8.500 — 3.650; Upa »2« 8.200 _ 8.350; otrobi 4.750 - 4.800; pšenični zdrob tipa »0« 11.350 — 11.450; tipa »1« 10.850 — 10.950; koruzna moka bela in rumena 6.600 — 6.800. vercelli. Neoluščeni riž: navaden 6.350 - 6.700, srednji 6.500 _ 6.900, boljše kakovosti 7.200 — 7.500, fin 7.500 — 8.400. Oluščeni riž: navaden 9.300 — 9.600, srednje kakovosti 10.800 — 11.000, boljše kakovosti 11.000 — 12.300, fin 12.500 — 16.000. ŽIVINA Cremona. Voli I 230 — 260. II 170 — 190, III 130 — 140; biki I 240 — 260, II 200 — 220; krave I 210 — 220, II 150 — 170, III 120 — 130; junci I 240 — 260, II 200 — 220; teleta I 430 — 450, I! 310 — 330, III 220 — 240. Prašički za rejo 18 — 20 kg 250 — 270, 20 — 50 kg 250 — 270, 50 — 100 kg 250 — 270; debele svinje 100 — 120 kg 260 — 280, 120 — 150 kg 260 — 265, 160 — 180 kg 270 lir, nad 180 kg 275 lir kg; piščanci I 780 — 810, II 610 _ 640; zajci 340 — 350. MLEČNI IZDELKI Cremona. Maslo I 910 —- 930, II 840 — 850, III 800 — 810, IV 790 — 800; sir kra-jevne proizvodnje svež 570 —- 590, majski proizv. 1952 650 — 680, zimski 1951-52 750 — 780, majski 1951 790 — 820, em-menthal svež 510 — 550, star 3 mesece 580 — 600; italico svež 390 — 410; taleggio svež 290 — 300; sbrinz svež 540 — 570, star 3 mesece 600 — 610; provolone svež 520 — 550, star 3 mesece 580 — 600. OLJA Firenze. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. proizvodnje 1952 415 — 430, do največ 1,50% kisi. 410 — 415, do največ 2,50% kisi. 395 — 410, do največ 4% kisi. 385 — 395; dvakrat rafinirano »A« 445 — 455, »B« 410 — 420; semensko olje navadno 345 — 350; olje iz zemeljskih lešnikov 375 — 370. VINO Milan. Cene za hl/stop. fco milanska postaja: Piemonte črno 10 do 10,5 stop. 490 — 510, 11 do 12 Stop. 520 — 550, 12 do 13 stop, 530 — 580; Barbera 580 — 610; Oltrepo pavese 10,5 do 11 stop. 480 — 500, 11 do 12 stop. 500 — 540; Mantova črno 440 — 450; valpolicella in Bar-dolino 580 — 610; Soave belo 610 — 630; emilijsko 10 do 11 stop. 480 — 500, 11 do 12 stop. 500 — 520; toskansko navadno 470 — 490; Marche črno 500 — 520; Bar-letta extra 13 do 14 stop. 465 — 485, navadno 455 — 465; Sansevero belo 4545 — 465; Squinzano 485 — 495; Leccese 13 do 14 Stop. 465 — 485, 14 do 15 Stop. 475 — 495. SVILA Milan. V zadnjem času je nastopilo občutno zmanjšanje povpraševanja po domači svili. To je imelo za posledico padec cene za 200 — 300 lir pri kg. Nazadoval je tudi izvoz v inozemstvo. Cene za kg postane svile: Exquis in Grand Exquis 8.200 — 8.300: Reale in Extra pa 8.000 — 8.100. MED Rovigo. Z medom je bilo zaključenih malo kupčij. Cene so ostale neižpreme-njene. Blagp na kraju proizvodnje brez davka IGE in provizije; surov med 270 - 300 lir kg. L’Aquila. Gorski med v lončkih 320 lir KRMA Padova. Cena za razsuto blago pri proizvajalcu brez provizije in davkov: majsko seno stot 3.600 — 3.800 lir; od avgusta 3.500 — 3.700; detelja španska, suha I. vrste 3.400 — 3.600, II 3.000 — 3.400; pšenična slama 900 — 1.200 lir. Cene so čvrste in še rastejo. VREČE Milan. Rabljene vreče 100-kilogramske iz jute 550 — 570 lir, velikosti 106X70; vrsta I 185 — 190, II 160 — 165, za otrobe 110 — 112 lir. KOZE Heggio Emšlia. Za kg osoljenih kož z repom fco grosist: voli do 40 kg 275 — 285, nad 40 kg 280 — 290; biki do 40 kg 062 — 275, nad 40 kg 220 — 230; teleta 3 do 6 kg 780 — 800, 6 do 8 kg 750 — 770, 8 do 12 kg 610 — 620, 12 do 20 kg 480 — 490, 20 do 26 kg 390 — 400; teleta do 30 kg z glavo in parklji 325 — 335; konji 910 — 200; mezgi 130 — 140; osli 110 — 120; ovini osoljene kože 270 — 280, (suhe kože) 650 — 660: zajci (suhe kože) 180 — 200; jagnjeta za kožo 400 lir. MODRA galica Medministrskemu odboru za cene v Rimu je bila predložena nova cena za modro galico, in sicer 167 lir za kg, se pra- vi za 20 lir nižja kakor je bila cena v preteklem letu. Odbor se še ni odločil, temveč čaka na sklicanje mednarodnega komiteja za cene. KAVa Trst. V prvem tednu februarja je trg s kavo nekoliko oživel. Povpraševanje je bilo znatno večje kakor v preteklem mesecu. Z blagom v tranzitu je bilo še vedno malo sklenjenih kupčij. Kvotacije na viru proizvodnje: brazilska kava, fob pristanišče vkrcanja, v dolarjih za 50 kg: Rio N.Y.5 55, Rio N.Y3 57; Santos Superior 58,50; Santos E.P. vricello 18 73; srednjeameriška kava, cif Trst v dolarjih za 50 kg: Haiti naravna 60; Salvador 63,50; Kostarika 67; arabska, cif Trst v šilingih za 50 kg Gimma 375; Moka Hodeidah 1 435; indonezijska, cif Trst v holandskih florintih za 100 kg: Bali Robusta 350; afriška, cif Trst za cvvt: Uganda prana in prečiščena 350 šilingov. Srednje cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišča prodajalca, v lirah za kg netto: brazilska: Rio N.Y.5 1.235; Rio N.Y.3 1.250; Santos Superior 1.350; Santos E.P. crivello 18 1 370; srednjeameriška: Haiti naravna 1.340; Salvador 1.420; Kostarika 1.520; arabska: Gimma 1.315; Moka Hodeidah 1 1.370; indonezijska: Bali Robusta 1.160; afriška: Uganda prana in prečiščena 1.150. KAKAO IN SLADKOR Trst. Trg s kakaom je neaktiven. Minimalne kupčije so bile sklenjene na bazi 259 šilingov za cvvt, cif Trst. Bahaa je stal 35,95 dolarja fob pristanišče vkrcanja. Tudi na trgu s sladkorjem vlada mrtvilo. Angleške ponudbe so ostale na prejšnji višini, in sicer 86,60 dolarja ali pa 11/10 funta šterlinga. Blago v prosti luki stane 132 — 133 dolarjev za tono fco vagon. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel)........................ ?29 s/. Koruza »» 17 13 11 • NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)... Cin 11 11 11 •• • Svinec Cink 13 11 11 ' Aluminij 11 11 11 •• • Nikelj 11 11 1) • ' Bombaž 11 11 11 • • z,, srebro dol. za steklenico LONDON Baker (f. šter. za d. tono). Cink 1) 11 Svinec ii ii n ii • SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 13/1 27/1. 10/11. 229 v* 228.Vs 220 s/4 161 i/, 162.7/8 152 36.50 36.50 36.50 121.50 121.50 121.50 14.— 13.80 13.50 9.12 12,— 11.50 20.- 20.50 20.50 60. 60,— 60.— 32.55 33.60 33.65 220.- 213.- 210,— 285 285 285 114 114 114 98. 97.74 94% 199.60 199.50 200.90 V razvoju cen surovinam na mednarodnih trgih je povzročila precejšen pretres odločitev nove ameriške vlade, s katero je bilo ukinjeno državno nadzorstvo nad cenami raznih surovin. Značilno je, da ta ukrep ni povzročil skoka cen, temveč, da je na pr. pri žitu vplival prav v nasprotnem smislu, se pravi, da je povzročil padec cene pšenici. To velja v glavnem za ameriške borze. Na angleških borzah pa je imenovani ukrep predsednika Eisenhotverja povzročil napredovanje cene nekaterim surovinam; sicer ni lahko ločiti, kateri pojav je bil vzrok naraščanju cen na angleških trgih. Do pretekle nedelje še ni bil objavljen natančen spisek surovin nad katerimi je bilo nadzorstvo odpravljeno. Gotovo so med njimi cin, juta sisal in razna vlakna. Ostalo je nadzorstvo nad bakrom. Negotovost vlada še vedno glede volne, bombaža in sintetičnega kavčuka. Zdi se, da je odlok novega predsednika ameriške vlade vplival na skok cene cina, si-saia in kavčuka na tujih trgih, p ŽITARICE Kakor rečeno, je cena pšenici padla zaradi odprave državnega nadzorstva nad ceno v ZDa. Žito je doseglo najnižjo ceno po izbruhu korejske vojne (junija 1950). V tednu do 6. februarja je nazadovalo v Chicagu od 229i/8 na 2253/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu in od 23U/4 na 2281/4 proti izročitvi v maju. Zelo je padla cena tudi koruzi, in sicer od IGOl^ na 152 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. VLAKNA Cena bombaža na newyoršld borzi je zopet padla, in sicer od 34,10 na 33,70 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi in od 33,35 na 32,94 proti izro-itvi v marcu. Cena je padla zlasti staremu bombažu, medtem ko ja bila cena novejšega pridelka bolj čvrsta. Ameriška vlada je sklicala sestanek lastnikov bombažne industrije in pridelovalcev bombaža, na katerem naj bi proučili sedanji položaj. MSa je dovolila Franciji 28. Funt šterling Napoleon Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato \LUTE V I. 1953 MILANU 10. II. Min. Maks. VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Maks. 7.350 5.950 7.125 5.800 7.125 5.800 7.350 5.950 28. I. 1953 10. II. Min. 642,— 638 638,— 645 Južna železnica 2.105 2.070 2.070 2.140 156 — 155,— 148,75 i se- Splošne zavarov. 14.700 13.800 13.800 14.800 149,75 148.75 no,50 Assicuratrice 4.300 4.100 4.100 4.300 1.650 1.670 1.650 1.695 Riun. Adr. Sic. 6.720 6.250 6.250 6.950 24.- 24.25 23,75 24.50 Jerolimič 5.300 5.000 — — 791.— 782 781 795 > Istra-Trst« 810 830 8.10 830 BANKOVCI dne 10 ZDA (1 dol.) 4,28*« Anglija (1. f: št.)ll,17 Francija (100 fr.j 1,03 3/4 Italija (100 lir) 0,663/4 Avstrija (100 šil.) 16,20 Čehoslov. (100 kr.) 1,40 Nemč (100 mark) 88.75 V CUR1HU II. 1953 Belgija (100 fr.) 8,40 Holand. (100 fi., 109,50 bvedska (100 kr.) 73.— Izrael (1 f, št.) 1,70 Španija (100 pez.j 9,75 Argent. (100 pez.) — Egipt (1 f. št.) 9,30 »Lošinj« 8.400 8.400 Martinolie 4.500 4 500 Premuda 8.400 8.400 Tripkovič 10.850 11.050 Openski tramvaj 1.500 1.575 Terni 286.— 267 1LVA 364 348 Zdr. jadr, ladjedel. 88.50 85 Ampelea 800 800 Arrigoni 1.000 1.000 10.850 1.500 276 348 85 11.050 1.575 286.— 364- 88,5 Za povzdigo kmetijstva Zavezniška vojaška uprava je odobrila za tekoče polletje vsoto, s katero bo Kmetijsko nadzorništvo dajalo prispevke za nekatere važne pobude, nanašajoče se na izboljšanje in povečanje krajevne poljedelske proizvodnje. V ta namen bodo dani: 1 Za cvetličarstvo: Prispevek za nakup vrtnic in čebulic gladiolov v najvišjem iznosu 30% izdatkov, predvsem kmetovalcem cvetličarjem. Rok za na-ročitev najmanj 100 vrtnic in 300 gladiolov poteče 28. februarja. Ob naro-čitvi mora prosilec dati na račun Hi 50 za vsako vrtnico in lir 8 za vsako čebulico. 2. Za male kmetijske stroje: Prispevek za nabavo malih kmetijskih strojev v najvišjem iznosu 30%. Dana bo prednost tistim strojem, katere bo posebna komisija imela za bolj primerne za naše področje. Rok za vlaganje prošenj poteče dne 30. aprila. 3. Za izboljšanje v živinoreji: a) razdeljevanje semena večne in triletne detelje izbranih vrst po znižani ceni. Naročila se zaključijo 28. februarja. b) razdeljevanje močnega krmila (pogače koruznega jedrca) s 50% prispevka, za krave molznice in sicer samo tistim rejcem', ki pri decembrskem razdeljevanju (30 kg na glavo) krmila niso bili deležni. c) prispevek 50% pri razdeljevanju valilnih jajc in en dan starih piščet sledečih pasem: bela livornška, Rhood-Island in New-Hampshire. Naročila za najmanj 12 jajc ali pa piščet vsake pasme se zaključijo 30. aprila t. 1. 4. Za čebelarstvo: Prispevek za na- kup racionelnih panjev (tipa Žnidaršič in Nadam-Blatt) in potrebnega o-rodja v čebelarstvu. Rok za vlaganje prošenj poteče 30. aprila. Začetek razdeljevanj pobud nanašajočih se pod točko 1. in 3. a)-b) bo pravočasno naznanjen. Prošnje za prispevek pod točko 2. in 4. in naročila, nanašajoča se na točko 1. in 3. a)-c) sprejema ravnateljstvo Področnega kmetijskega nadzorništva - Ulica Ghega št. 6-1, tel. 86-73. Končno obveščamo kmetovalce, da je sprejemanje naročil za trte in sadno drevje za spomladansko saditev dokončno zaključeno. posojilo 15 milijonov dolarjev za nakup bombaža v času od 12. februarja do 15. junija. — Cena volne se v New Yorku drži okoli 145 (teden poprej 145,5) stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Tudi v Bradfordu na Angleškem je ostala cena neizpremenjena in je nekoliko celo narastla; razlika se suka okoli 1 do 4 penijev za funt. Angleška vlada bo zmanjšala nakup volne v sedanji sezoni. Predsednic Zveze proizvajalcev volnenih izdelkov v Bradfordu je izjavil, da bo tudi v 1. 1953 še ugodna konjunktura na Angleškem; precej zaposlitve je prineslo angleški industriji volne napovedano kronanje angleške kraljice. — V Franciji (Routoaikj je cena volni proti izročitvi v februarju in marcu nazadovala od 1.385 na 1.380 frankov za kg. — Na borzi v Aleksandriji je bila cena bombažu karnak good 62,17 talarjev za kan-tar (teden poprej 72,40), cena ašmuniju 54,95 (teden poprej 55,14). — Juta v Kalkuti First Pakistan 91 rupij za maund (82 funtov), v Londonu Mili First 85 funtov tona. sladkor, kava, kakao Cena sladkorja je na nevvvorški borzi ostala v bistvu neizpremenjena — 3,58 (teden poprej 3,53). Danes je cena sladkorja za 33% nižja kakor pred začetkom korejske vojne. Značilen je odlok kolumbijske vlade, po katerem bo pridelek sladkorja v bodoči sezoni znižan na 5 milijonov španskih ton (1 španska tona __2.271 funtov), medtem ko je v sezoni 1952 dosegel 7,5 milijona ten. Po ameriških cenitvah je znašal svetovni pridelek v sezoni 1952-53 36,7 milijona angleških ton (proti 28,5 milijona povprečnega pridelka pred vojno). — Kava je v New Yorku nekoliko napredovala, in sicer od 53,51 na 54,05 pro‘i izročitvi v marcu in od 53,35 na 53,98 proti izročitvi v maju. — Kakao je nekoliko nazadoval, in sicer od 31,38 na 30,75 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. KAVČUK Cena kavčuku na newyorški borzi je nazadovala od 28 na 27,60 stotinke dolarja za funt, medtem ko je ostala v Londonu za R.S.S. neizpremenjena pri 23 penijev za funt. tstnut KA\ECK£ zveze SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58 Kako pravilno obrezuješ trte Ker je obrezovanje trt zelo važno opravilo, naj se tega dela lotijo le vešči delav ci. Rezač najprej trto pregleda in šele potem jo začne obrezovati. Pri tem pa mo. ra upoštevati naslednja načela: Trte lahko obrezujemo v času zimskega počitka, in sicer od jeseni, potem ko je odpadlo listje, do zgodnje pomladi, dokler trta ne začne odganjati. Glede na čas, kdaj režemo, ločimo jesensko, zimsko in spomladansko režnjo. Kdaj je bolje obrezovati trte, je odprto vprašanje, ker se mnenja odličnih strokovnjakov v tem pogledu križajo. Vsekakor pa sta iz praktičnih razlogov najboljša časa pozna jesen in zima. Spomladi obrezane trte močno solzijo, toda ta sok se ne izgubi, ker pade zopet v zemljo. Da bi pa trte zaradi solzenja oslabele, ni mogel do sedaj še nihče dokazati. Prezgodaj v jeseni, ko trte še niso izgubile vsega listja, ne smemo obrezovati in prekasno spomladi tudi ne, ker prezgodnja in prekasna režnja trte slabi. Ali naj trto na dolgo ali na kratko obrežemo, ali naj ji pustimo veliko ali malo število očes, nam pove trta sama. v ta namen jo presodimo v njeni moči in glede na njeno večjo ali manjšo rast ji puščamo več ali manj lesa. Nadalje se moramo ozirati tudi na vrsto trte, ker nekatere trte rodijo na zgornjih, nekatere na spodnjih očesih. Take trte, ki rodijo na zgornjih očesih, moramo obrezovati na dolgo, take pa, ki rodijo na spodnjih očesih, na kratko. Ce je trta, ki rodi na spodnjih očesih, Močna, ji pustimo več kratkih napenjalcev ali pa obrežemo na tri očesne »palce«. Trta, ki bi jo bilo treba na ta način obrezovati, je žlahtnina. Dolgo režnjo pa zahteva na pr. krganka, re- SOCIETA’ ANONIMA Dl mio s. p. A, UVOZ-IZVOZ TRST = UL. ROMA 30/n TELEFON 72-S9 Ccmtmmtal EXP0RT PODJETJE ZA UVOZ , IZ VOZ - REEKPORT LJUBLJANA - TOMŠIČEVA 7 Telefon št. 21-826 23-549 Izvaža Uvaža Konzevcirano meso, mesne konzerve konzervirano sadje, živalske odpadke, usnjene izdelke, krzno, živino in konje Kolonialno, tekstilno in galanterijsko blago, stroje, električno blage, steklo in steklene izdelke, jedilne pribore, antomobile vseh vrst, kolesa, kemične izdelke, za živalska industrijo, foto in kina aparate medicinske aparate itd. UVOZNO PODJETJE ZA OSKRBOVANJE ZADRUŽNEGA KMETIJSTVA LJUBLJANA, Miklošičeva 6/11 p.p. 254 - Tel. 20-547 in 21-7/8 Umia: Traktorje, pluge vseh vrst, brane, kultivatorje, vse vrste orodja za kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, vinogradniške in kletarske stroje in naprave, stroje in naprave za mlekarstvo, umetna gnojila in zaščitna sredstva iflcmmija Uma LJUBLJANA, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONI 20-182 20-171 BRZOJAV: VINEKPORT Ljubljana Isvažmsrao siajlboijša vijpav-sKa0 Sssrišl&a isa isSsrsKs visia ter ©riggis&aliM 8$.raš£$i teran StaBn® na salona najocUJid-nefša IbeSa sortna stel&lenažl&a 'vana is ŠtafersKe fošk itd. Načeloma obrezujemo mlade trte bolj na kratko in stare, ki jih hočemo iztrebiti, kolikor mogoče na dolgo, da njih moč pred iztrebljenjem' popolnoma izkoristimo. Pri obrezovanju trt se moramo ozirati tudi na moč zemlje. Trte v vinogradih, ki smo jih leto prej ali v istem letu pognojili, obrežemo bolj na dolgo, računajoč, da bodo pridobile na meči. Drugo važno načelo pri obrezovanju trt je tudi, da mora rodni les stati vedno na dvoletnem lesu, ker poganjki, ki izvirajo neposredno iz starega lesa, so le malo ali nič rodovitni. Zato moramo pri obrezovanju trt vedno paziti, da bomo imeli v prihodnjem letu možnost puščati napenjal-ca ali drugi rodni les vedno na dvoletnem lesu. v ta namen puščamo tako imenovane »palce«. Ce bi tega ne storili, bi bili drugo leto prisiljeni puščati napenjalec na prejšnjem' napenjalcu, kar ni pravilno, ker pri takem obrezovanju dobi trta previsoko deblo. Nekdaj so obrezovali tako in pogosto je bila kaka trta, ki je imela več metrov dolg star les. Pri obrezovanju moramo paziti tudi na to, da izvršimo rez vedno kakšne 2 do 3 cm nad očesom. Ce puščamo daljše koščke nad očesom, se ti koščki lesa posušijo in njih stržen mudi skrivališče raznim škodljivcem, zlasti pa bubam grozdnega zavijača. Rozge pa, ki jih želimo odstraniti, odrežemo tijc ob pazduhi. Ce tega ne storimo, bomo imeli poleti mnogo dela z mandanjem neštetih poganjkov, ki bodo pognali iz spečih očes ob vznožju odrezanih rozg. S tako nemarno režnjo dobi tudi trta grd in negladek star les. Končno pa mora imeti vsak obrezovalec, razen dobro nabrušenih Škarij, tudi žagi-co s seboj, da odžaga slab les, če je to potrebno. KMEČKI KOLEDAR Važna kmečka dela in opravila sredi februarja: Na njivi in polju. Navažamo gnoj in ga tudi raztrosimo, če vreme dopušča, da ga lahko podorjemo. Hlevski gnoj dopolnjujemo po potrebi z umetnimi gnojili. Zelo primeren je ta čas, da preorjemo stare travnike in deteljišča. Ce nam primanjkuje sena in krme za živino in nismo že v jeseni sejali primerne mešanice za rano pomladansko zeleno krmo, moramo sedaj nemudoma sejati mešanico grašice in ovsa (približno 100 kg grašice in 80 kg ovsa na vsak ha ali 10.000 kv. metrov). Ta mešanica nudi že konec aprila prav obilno in sočno krmo. V tem času lahko sejemo že jara žita — pšenico, ječmen in oves — če je zemlja za to pripravna. Ozimnemu žitu trosi sedaj približno 30 kg solitra ali pa apnenega nitrata na ha. Na vrtu. Pognoji in skoplji globoko zemljo, če nisi tega utegnil prej narediti, in jo pripravi za pomladansko setev. Sej na prosto petršilj, korenček, špinačo, bletvo in vrtno peso ter v zavetno in sončno lego pa solato rezivko, mesečno redkvico in gomoljasto zeleno. Dokončati moraš v tem času sajenje česna in čebulčka. Skrajni čas je, da seješ v toplo gredo ali pod steklo rano vrtnino za poznejše presajanje na prosto, kakor: pomladansko glavnato solato, kolerabce in rano zelje, rane paradižnike in jajčevce (melancane). Semeniče dvoletnic, ki si jih prezimil v shrambi ali kleti, moraš presaditi na prosto v zavetno in sončno lego. To delo je najbolje opraviti ob južnem vremenu, ko je tudi v zraku dovolj vlage. V vinogradu. V tem času imamo pri trtah polne roke dela. Pridno moramo obrezovati trte, in sicer najprej stare. Mlade trte je bolje obrezovati šele marca, ko so že v soku. Pri količenju trt moramo paziti, da bo kol na severni strani trte, kar velja tudi za sadna drevesca, da kol ne dela deblu sence. Pri obrekovanju in vezanju trt v vrstah ali kordonih uredimo po možnosti sistem »Sylvoz«, ki se je izkazal za najbolj donosnega. Zemlja za nove nasade trt mora biti v tem času pripravljena, da pričnemo takoj s sajenjem mladih trt, kakor hitro je zemlja za to delo dovolj sipka in ni več zmrznjena ali blatna. Kadar sadiš cepljenke, pazi da pride mesto cepitve trte kakih 10 cm iznad površine zemljišča, ker ti sicer požene korenike tudi zgornji žlahtni del trte, ki ni dovolj odporen proti trtni uši ali filokseri. V sadovnjaku moramo končati z obrezovanjem sadnega drevja. Tudi z novimi nasadi drevesc se moramo sedaj požuriti, ker bodo drevesca na splošno kmalu prišla v so^ in pričela poganjati, če bo vreme dovolj toplo. Zaradi te možnosti je tudi pri nas zadnji čas, da odpravimo na sadnem drevju zadnje zimsko škropljenje z drevesnim karbolinejem (7—8%), posebej pa bordoško brozgo (4—5%), kateri primešamo tudi škropilno žveplo (2%). Primeren je čas za gnojenje sadnemu drevju. V ta namen prekoplji zemljo v kolobarju pod krošnjo dreves in jo z dobro gnojnico polij, da bo lahko pronicala globoko do korenin. Gnojnico dopolni s superfosfatom v količini približno 1 kg tega gnojila na vsakih 10 kv. metrov. V shrambi pridelkov moraš še vedno paziti, da te v njej ne iznenadi mraz izpod ničle. Pripravi si semenski krompir za saditev in odstrani vse gomolje, ki pri siljenju niso razvili dovolj močnih in zdravih kali ali očes. Debelejše gomolje z večjim številom očes razreži na več kosov z 2 do 3 očesi, da se bodo rezane in ranjene ploskve zasušile še pred. saditvijo. Ako moraš kupiti semenski krompir tudi zaradi menjave semena, kupi ga le pri zanesljivih dobaviteljih. Pravi semenski krompir se dobavlja po zakonskih predpisih le v originalnih vrečah po 50 kg; vsaka nosi uradni listen ali etiketo z napisom vrste krompirja. Živinski hlev. V tem času se po zaprtih hlevih rade razpasejo razne živinske bolezni. Pazi, da se ne zanesejo tudi v tvoj hlev. Zaradi tega razkuži ga večkrat z 2—3% raztopino modre ali pa tudi železne galice, oziroma s prahom; živega apna. Ta razkužila moraš poškropiti ali potrositi predvsem po ležiščih in po odpadkih živine ter po jarkih za odvod seči. Obvestila kmečke zveze PRIJAVA DAVKOV Kmečka zveza v Trstu obvešča vse svoje člane, da morajo v smislu Vanonijeve-ga zakona vsi davkoplačevalci do 31. marca le^os prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1952. Ker so za izpolnitev te obveznosti v zakonu ipredvidene kazni (kakor avtomatično zvišanje dosedanje davčne osnove za 10% ter denarna kazen od 5.000 do 10.000 lir in seveda vpis kazni v kazenski list), priporočamo članom, da iz- vršijo prijavo v omenjenem roku. Tajništvo KZ bo tudi letos za člane sestavljalo in vlagalo prijave; članom bo tudi na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane opozarjamo, da je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vložitev prijave gotovo ne bodo podaljšali, opozarjamo vse člane, da se pravočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu. SEMENSKI KROMPIR JE PRISPEL Kmečka zveza v Trstu poziva vse svoje člane, ki so naročili pri KZ semenski krompir vrste »Albona« in »Rožnik«, da čimprej dvignejo nakazilo za naročeno količino krompirja na sedežu v Trstu. OBVESTILO' LASTNIKOM ZEMLJIŠČ V CONI B Kmečka zveza v Trstu obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da so se 1. februarja pričele izdajati nove dvolastniške izkaznice. Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ul-F. Filzi 10. Ali bo dovolj hrane ? Svetovna proizvodnja glavnih človeških živil, to je pšenice, riža, limon, pomaranč in mesa, ki predstavljajo okoli 80% človeškega hraniva, je v letu 1952 dosegla nov rekord. Po poročilu ameriškega ministrstva za kmetijstvo je bila proizvodnja za 3% večja kakor v prejšnjem letu in za 9% večja kakor pred vojno. Toda poročilo poudarja, da se je prebivalstvo po svetu bolj pomnožilo kot proizvodnja živil, v nekaterih predelil1 je dejanska potrošnja pod predvojno ravnijo. v letu 1952 so na vsem svetu proizvedli: 196 milijonov ton pšenice (12 več kakor leta 1951), 123 milijonov to6 riža (zaradi slabe letine v ZSSR 5?6' manj kakor 1951), 34,2 milijarde kg mesa (4% več kakor leta 1951) in limod ter pomaranč za 20% več kakor 1. 195! PREVOZ SMETANE Z LETALI Tvrdka Cream Cheese Ltd., iz Southamptona je ugotovila, da se ji izplač® prevažati smetano, ki jo dobiva iz Ger-vaisa (Francija) z letali. V Gournayu naložijo pošiljke na tovornike, ki prepeljejo smetano do letališča v Le TouquetU. kjer jo preložijo na tovorna letala »Bri' stol« družbe »Silver City Airways«, K1 prepeljejo tovor preko Roikavskega preliva na letališče Lympne v Veliki Britaniji. Tam ga zopet preložijo na tovorniki in nato razvozijo do namembnih krajev Z letalskim prevozom tovorov smetani pridobi družba Creem Cheese Ltd. dv® prodajna dneva v tednu, kar omogoča širši trg, ki izravna višje prevozne stroški' Od novembra 1951, ko so pričeli prev®' žati smetano z letali, je družba »Silve< City Airways« napravila 127 posebni® »poletov s smetano«. Poleg tega pa so 11 Cherbourga poslali z železniškimi prevo*' nimi ladjami tedensko redno kakih 22s kg smetane. Družba Cream Cheese Ltd je sklenila npve dogovore za hitrejši cestni prevoz tovorov smetane na obe® -traneh Rokavskega preliva. 8i/, MILIJONOV AMERIŠKIH POLJSKIH DELAVCEV Po podatkih poljedelskega ministirst'1 je bilo konec novembra 1952 zaposleni® skupno 8,338.000 Američanov pri poljsk® delih, to je za 3 milijone manj kot v o? tobru, kar je pa običajen sezonski poja' Proti novembru 1951 pomeni lanska P poslitev zmanjšanje zaposlenih poljski® delavcev, kar pripisujejo lanskim ugoi nim vremenskim prilikam, ki so orno?1® čile hiter opravek pridelka. NOVa KRMA Pred kratkim so izdelali novo krmo 2® živino, ki bp povečala pridelovanje m?®® in koristila tudi državam, ki prideluje!® sladkor. Nova krma je cenejša ter je P® stranski pridelek izdelovanja sladkor]® Sestavljena je iz amonijaka in melas® Izdeluje jo kemična tovarna »Comerc®3 Solvents Co.« POTNIŠKO LETALO Na REAKTIVNI POGON Angleško ministrstvo za preskrbo je d« volilo tovarni Vickers-Armstrcng, d zgadi vojaško prenosno letalo na rea®1 tivni pogon, ki bo imelo 100 do 150 S® dežev. vozilo bo z brzino 500 milj. I® delano bo leta 1957. G J. COLOMBIN &F1GLI0 UVOZ - IZVOZ PliUTOTIUfE in I ZUETaKOT Trst, Utica I. delta Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa TU ]H. .AV JO) : TRST-Utica CR1SPI ŠTEV. 14 - TELEFUH 93-502 UVOZ S 1K 1L, i)S. JLD It Š <6 1E : Utica D E11E M111Z1E ŠT. 17-19 TEL 96-510 IZVOZ SILVIO SERIH Import ' Export TRIESTE VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL 80-80 KOOPERATIVA-SLOVENIJA ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ - TEL. 23-048/21-053 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6/il. P. P. 75 SLOVENIJA -IMPEX TRGOVSKA AGENTURA ZA IZVOZ IN UVOZ LJUBLJANA - BETHOVMOVA 14/1 TELEFON 1: 23-0916 do 23-919 BRZOJAVI: SL0VENJA-IMPEX - BANČNI RAČUN: 601 - "T,, - 69 IZVOZ s Ji UVOZ s KOVINE, RUDE, STROJI, o KOVINE, RUDE, STROJI, TEHNIČNI MATERIAL, ELEKTRIČNI MATERIAL, ORODJE, KEMIKALIJE, 8 ORODJE, KEMIKALIJE PREMOG, GRADBENI 0 0 ? SPECIALNI GRADBENI MATERIAL, USNJE, MA TERIAL ROŽE, STROJLA BOMBAŽNE TKANINE TEKSTILNE PREJE Odlitapual® in i&v&ža vse vrst® žaga« nega in tesanega lesa, želeamlKe prage, hrastove d©ge» dlrva, ©glfe in ostale goadln® @®rtimente CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura Oiodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji TITOVA C E S T A T J LJUBLJANA IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV TELEFON 20-563 — POSTNI PREDAL 44 Izvažamo: MEHAK IN TRD ŽAGAN LES GOZDNE PROIZVODE. FINALNE IZDELKE —