*fc 106. V ttorusi, v soboto ilue 10.. septembra 1911. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in toboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :.. . v. •> . . 5 „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Socau v vseh tobakarnah. ima naslednje. i/rLjjne"_ priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Gradifičanskent" in dvakrat v letu »Vozni red že-lezaic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane na* ročnine se ne oziramo. Tečaj XU Vse za nan-d. svl fodo in napredek !« Dr. f(. Lavrič. .Ur*3. »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. F«M#fc) tjik* i* «0. SlbTABSta trp* Ma in IV. Dne 13. oktobra 1907. se je vršil občni' zbor »Trgovsko-obrtnega društva«. Na tem občnem zboru je bilo govora o slovenski trgovski šoli. Z ogorčenjem so vzeli vsi navzoči na zijanjg, da je dr. Gregorčič odklonil spomenico dr>:»rva, zade-vajočo trgovsko šolo, ter tako pokazal svojo res veliko ljubezen do raz v i tka slovenske trgovine in obrti v Gorici. Trgovci in obrtniki so pač čutili bridko, kaj pomeni to, če ostanemo Slovenci praznili rok pri snovanju trgovske šole v Gorici. Vlada sama je hotela imeti trgovsko šolo v Gorici. Uvidela je živo potrebo take šole, zato je potrkala pri merodajuih faktorjih ter podrezala, da naj storijo vse potrebno ob njeni sopomoči, da se ustanovi v Gorici trgovska šola. Razume se samo po sebi, da vlada ni stremita po laški trgovski Soli, tako da bi bila prezrla-Slovence, marveč hotela je trgovsko šob, ustrezajočo potrebam prebivalstva. V seji 10. marca 1907., v kateri se je govorilo in sklepalo o ustanovitvi trgovske šole ter podpori 6000 K, je rekel ranjki dr. Ver* zegnassi: da vlada ni neprijateljica prebivalstva. Ako je prišla nam naproti s tako dobrodelno ustanovitvijo, kakoršna le trgovska šo!a, se m ne smemo upreti. Viada noče boja z narodnostim!. Vlada je izjavila, da podučni jezit na tej šoli ne bo ie jeden. marveč jih bo več... No, glejte, iz tega je dosti jasno razvidno, da vlada ni imela • namena, seči pod rame Lahom ter jim otvoriti laško trgovsko šolo. marveč je hotela šolo. ki bi ustrezala vsemu prebivalstvu. Verze-gnassi je to poudarjal v oni seji z namenom, da bi se nikd:> ne upiral, kaj se zgodi, je pa že vedel. Sai ie bil Gregorčič proti slo venski trgov*;m -oli od prvega početka; le nekaj grošev za »Šolski dom« ie hotel imeti — kaj bodo počeli Slovenci s trgovsko šolo! Deželni odbor je posredoval pri vladi iti trgovsko-obrtni zbornici tako, da je prišlo do otvoritve laške trgovske šole — ali otvoritev samolaške trgovske šole ie bila mogoča še le potem, ko ie! je pritrdil dr. Anton Gregorčič, zaveznik Pajer-jev; zagotovili so mu nekaj Judeževih grošev za »S. 1).« in mož je bil zadovoljen, da si tako zopet podpre svojo politično postojanko ter se strankarsko utrdi — pa če je šla pri tem tudi slovenska trgovska «fo!a rakom žvižgat. On je že vedel, kaj je storil -— zato pa je odklonil spomenico-»Trgovsko-obrtne-ga društva«. Kaj pa naj stori on s to spomenico, kako naj stopi ž njo pred vlado, s katero je že imel pakt in z Lahi zraven, da prepusti Lahom ustanovitev laške trgovske šole proti primerni kompenzaciji v strankarske svrhe?! Po vsem tem so se drznili klerikalci imeti slovenske trgovce in obrtnike za norca še v istem letu, 1907. meseca novembra. Takrat je Gregorčičeva »Gorica« udarila na veliki boben ter razglasila svetu, da so vrli slovenski katoliški poslanci na Dunaju storili važne sklepe glede šolstva in tudi glede.....slovenske trgovske šole v Gorici. Dr. Gregorčič jo je prodal za skledo leče, par mesecev na to pa pravi njegova »Gorica«, da so slovenski klerikalni poslanci na Dunaju (torej tudi on!) storili važne sklepe glede slovenske trgovske šole v Gorici. Palico v roke pa mu jih na-E šteti, kolikor jih .more nešti, ker se predrzne na tak način norčevati se s tako važno stvarjo, kakoršna je slovenska tr-K'.;vska šola v Gorici...... »Važne sklepe so storili« že leta 1907. •¦-- dnč 2. septembra 1911. pa tožijo o veli-•kih težkočah, kako naj pridemo do slovenske trgovske šole. Po »Gorici« vzdihujejo: ^Ali moremo mi goriški Slovenci usta-roviti in potem vzdrževati tak zavod? Odkod vzamem:) denarna sredstva, kje A. S. PUŠKIN. P i kova dama. ["iluva dama *ua«H tijsio ?,:vi,Ht Xajnovoj»a prur«Lka knjiga L Kvartali so nekoč pri gardnem kava-leristu Nariimovu. Dolga zimska noč je prešla neopaženo; sedli so k večerji o petih zjutraj. Onim, ki so imeli pri igri srečo, te kaj dobro dišalo; ostali so pa sedeli v »ted raztrešenosti pred praznimi krožniki. No, prišel je šampanjec na mizo, razvezal jim jezike, in vnel se je živahen pogovor. »Kaj si opravil, Surin?« vpraša go-stitf/lj. »Izgubil po navadi. Priznati moram, da nimam sreče; igram mirno, nikdar .'se ne razburjam, na noben način me ne zme-deš, a vendar izgubljam.« »Torej se nisi dal ni edenkrat zapeljati? Ni edenkrat nisi postavil na rute? Zares, občudujem te.« »A glej ga Hermana!« pravi eden izmed gostov in pokaže na mladega inže-nerja, »še nikdar ni ime? kvart v rokah, nikdar ni napravil niti $ega.' paroli,- a do petih sedi pri nas in opazuje našo igro.« *lgra ,me silno zanima,« de Herman, no, ne morem žrtvovati neobhodno potrebnega v nadi, da si pridobim toliko, da bi živel v-izobilju.« »Herman je Nemce; varčen je, to je vse«, pravi Tomski. »Toda če je kdo zame uganka, tedaj je to moja babica, grofica Ana Fedotovna.« »Kako? Kaj praviš?« so zakričali gostje. »Ne gre mi v glavo, zakaj moja babica ne igra,« je nadaljeval Tomski. »Nu, kaj je pri tem čudnega,« odvrne Karumov, »da 80 letna starka ne igra?« »Torej ne veste o nji ničesar?« »Ne, ničesar, gotovo da ne!« »Torej poslušajte! Treba je vedeti, da je mojo babica pred 60-timi leti posetila Pariz in bila tam v'-veliki.modi. Narod je tekal za njo, da bi videl »la Venus moseo-vite«; Ri-chciieu je pohaja! za njo in babica trdi,'da bi se bil skoraj ustrelil zaradi nje-re trdosrčnosti. V onem času so dame igrale igro faraon. Nekoč je zaigrala v igri z vojvodo Orleanskim na domu r.natno vsoto. Ko se je pripeljala domu, odlepljala si !c babica z obraza lepotilne obliže in odvezovala krinolino. medtem pa pravila dedu svojo izgubo in mu velela plačati. Pokojni ded ji je bil, kolikor se,spominjam, takprekoč za oskrbnika. Bdi se je je kakor ognja; kn je pa slišal o tej velikanski izgubi, je bil vendar ves. izven sebe. Prine- dobimo strokovno usposobljene profesorje, kje primerne prostore?« — Tako pišejo tisti- ljudje, ki so hoteli imeti privatno slovensko gimnazijo! Za to so imeli vse pripravljeno, nič jih ni bilo strah za denarna sredstva, .profesorje so imeli, vse, kar odpreti so jo hoteli — za dvorazred-no trgovsko šolo pa jokajo: odkod sredstva, odkod profesorji, vsi predpogoji manjkajo! -- Potem pa daje slepar v »Gorici« razumeti, kakor da bi bili imeli Lahi vse pripravljeno: sredstva, profesorji so kar čakali v ulici Morelli, da stopijo v šolo, vse je bilo tu, za Slovence pa ni nič, odkod vzeti? Slepar ve, da je šlo od strani vlade v letu 1907. za trgovsko šolo, ki bi ustrezala Lahom in Slovencem. Ali voditelj in ljubljenec naroda je »zašu-štral« slovenski del takrat nameravane trgovske šole. Vlada prispeva 11000 K, dežela 6000; če bi dala vlada in dežela zraven še tisto, kar dobiva klerikalna stranka v svoje namene, ker je prepustila Lahom trgovsko šolo, pa bi bilo bričas že dovolj za vzdrževanje tudi slovenske trgovske šole. Sredstva so bila že tu in bi se bilo dobilo vse pcrrebno, tudi učitelji, samo kravje ktipčije bi se moral Gregorčič odvaditi ter navaditi postavljati občo slovensko korist nad strankarsko! Če bi se mož ravnal po tem, pa bi že imeli vslov. trgovsko šolo v Gorici. Sedaj pa so res težkoče — in kdo ve, kdaj pridemo do tako potrebne slovenske trgovske šole?! H koncu še to: »Gorica« imenuje pisca teh člankov »Herostrata, ki se je že oglasil, da bi podiral, kar mi zidamo«. — In sicer bi ta Herostrat podiral sedaj..... ko so komaj sprožili misel o slovenski trgovski šoli v Gorici. Torej sedaj komaj so sprožili misel o: slov. trgovski Šoli, tako piše tista »Gorica«, ki je pravila, da so storili klerikalni poslanci že leta 1907., torej pred. 4 leti, važne sklepe glede___slovenske trgovske'šole v Gorici. To so sleparji ti klerikalci! Herostrat iz I. 1907. pa ima z nova za norca slovenske trgovce in obrtn'Ve s priobčevanjem člankov o slovenski trgov- ski šoli, za katero mu ie to-ijko mar kot za lanski trg. In da zidajo, pravijo tisti, ki niso hoteli »zidanja« slov, trgovske Šole v letu 1907! »Gorica« obljublja, da odgovori. Prav! Naj pove odkrito, La kako ceno je prodala klerikalna stranka v letu 191)7. Lahom slovensko trgovske* ša!o? l sel ji je račune, ji dokazal, da so -»olleta izdali pol milijona, da pri Parizu nimajo niti podmoskovske niti saratovske.vasi, ter kratkomalo izjavil, da ne plača. Babica mu je priložila zaušnico in v znaksvoje nemilosti je legla sama spat. Drugi dan je pozvala moža v nadi, da je domača kazen nanj vplivala; toda našla ga je neuklonje-nega. Prvič v življenju je ž njim razsojala in mu pojasnjevala okoliščine, da ga prepriča in mu dokaže, da je med dolgom in dolgom razloček kakor med kolarjem in piinccm. Vse zastonj! Ded je ostal uporen. Ne, in samo to! Babica ni vedela, kaj naj stori. Seznanila pa se je pred kratkim z izvanrednim človekom. Slišali ste že o grofu San Germainu, o katerem pripovedujejo tako čudovite reči. Znano vam je, da se je izdajal za večnega Žida, za iznaj-ditelja živl.ienskega soka in filosofskega kamna in še mnogo stičnega. Posmehovali so Se mu kot mazaču, a Casa.iuova ;pravi v svojih »Zapiskih«, da je bil vohun; vendar je bil Šsn Germain ne glede na svojo tajinstvenosf zelo poštene zuna-' njosti in v družbi zelo ijubeznjiv. Babica ga še sedaj brezumno ljubi in se jezi, če ne govore o njem z največjim spoštovanjem. Babica >a vedela, da Sad Hermani ra^poi.aga z • v i\ ik o d enarn o v sbio; ¦?. a b, 'sk&šnfr.prosi:i ga pomoči. Napiše*mu"pisemce in ga povabi k sebi. Stari "^udak se sed nmnine tuo k gledam. Župnijski urad V Rajhtaiburgu na Štajerskem (kjer imajo trapi sti samostan in čokoladno tovarno) ru»ptar^ božje potna cerkev na Brezju meri 540 \*i\ nova UaihenburSka konkurenca pa ne gre po^j 755 ¦rn*. Božje- je takoj odzval vabilu, .te* jo našel v veliki žalosti. Opisov afa nm je t najtemnejšimi barvami barlJLirst\o svojega rhoža.in slednjič dejala, da stavi vso svojo nado -na iuegovo prijateljstvo i« liiibezniivost, San (jermain se je za'ntiis!il, ^Laliko -vam postrežem — pravi ---s to s^oto, no vem, da bi ne imeli pokoja, dokler ,mi je ne vrnete, a jaz vam nočem rjapravljati novih skrbij. Vem pa za drugo sredstvi), namreč, da ;se odigrate.« — ¦' , »Toda, lju*>i:Lf,of,-«'P3-aVi babica, »rečem vam, danini-iiiio Či^to ni& denar|a«. — »Denarja jii trelj'a»« odvrne Saii Ger-main, »blagovolite me poslušati«. In tedaj ji je odkril tajnost, ki bi jo vsak izmed rias drago plačal----- Mladi igralci So Dodvojili zanimanje. Tomski si je zažgaT pipo, se stegni), in nadaljeval: Še tisti dan je prišla "bab. ica vVer-sailles »au jeu de 1^ reirie«, Vojvoda Orleanski je imel baiifco; babica se j-e hitro opravičila, da ni Drinesl^ svojega dolga, splela v opravičilo* m^jo zgodbico in začela proti njemu ig*atL Izbrala je tri karte, postavila jih drujfO la ([ri4go;>se tri'so ji izigrale dobro kva^to in "babica še je odigrala popolnoma,*"* -,', # ;- '* *'*'"" ¦"¦r-:;'fc!,\ '.¦¦ 'v(EaiJe"^rihO potniki bodo seveda tudi pomagali povečati konzum trapistovske čokolade, in v ta namen bodo štajerski-, kranjski in naši ^Orli«-, prirejali tudi rv Rajhenburgu- svdie ču-kulade/V -• \-s ¦-'¦'-..' Katoliški duhovnik je zvit kakor lisica--in' rii nikdar v zadregi za nove in nove prilike, da izvije čim več denarja iz naror dpvih žepov. Deželni odbor, občine, cerkveni in šolski odbori, cestni odbori, volitve, kpnzumi, zadruge, posojilnice, univerze itd., vse to je predmet dobičkonosne špekulacije pod versko firrno., A to ne zadostuje. Tudi s samocerkvenimi stvaf mi se da delati kupčija. Blažev žegen in drugo je že preveč navaden pa ima tudi premalo teka, in tako se je v Rajhenburgu naredila masna ustanova za večne maše. Cerkvena družba je založila v ta namen •4000 K, (ki so seveda tudi — nabrane!V »v. knjigo za večne maše se zapišejo tudi rajni in »postanejo deležni večnih maš, ako kdo plača za njih T»o 12 K.« 4000 K torej ne zadostuje, -^ še po. 12 K .hočejo imeti od vsakogar,,zato ,pa dajejo v oklicu posebno tolažbo i »Glej, čestilec Marijin, morebiti boš kmalu po smrti pozabljen v molitvah od vseh, celo od tistih, ki bodo uživali tvoje nekdanje premoženje. Ce pa daruješ za lurško cerkev v Rajhenburgii vsaj 12 K, ne boš pozabljen nikdar v molitvah, kajti večno se bode maševalo in molilo« itd. Razne škarniceljjungfrave so se kar topile ginjenosti, ko so to Citate, 4n tolikokrat po 12 K. je romalo po priloženih poštnih položnicah v Rajhenburg, kjer so bile seveda dobrodošle. (NB:. Te poštne položnice so, kar se razume, — dvojezične!) Tudi agitacija za denarne prispevke bo stotero povrnjena. Prospekt pravi: »Kdor po svojih močeh širi omenjeno cerkveno družbo s tem, da nabira nove ude in denarne podpore, postane deležen vrhu večnih še dveh posebnih maš, ki se služita vsako leta za njih srečno smrt in da bi bili hitro rešeni ognja vic« In vse to se godi še pod! narodno firmo, češ, ves slovenski rod naj prispeva, daruje, plačuje, nabira itd. Tačas pa glasujejo naši verni, .katoliški' državni poslanci za zaprtje mej, proti uvozu mesa, proti uvozu krme, razglašajo političen bojkot, zastrupljajo politično življenje in škodujejo malemu kmetu, koristijo pa poljskemu, nemškemu in ogrskemu veleagrarcu in baronu, n. pr. knezu Schwarzenbergu, grofu Eslerlia-zv, knezu Radziwill, Potočki itd. Naš kmet pa prodajaj svojo živino, kupuj krmo za drag denar, ker niso meje odprte, delavec jej suh kruh, uradnik plačaj meso po 5 K in trgovec faliraj, da bo farški konzum prošpeval, povrh pa še zberite za Rajhenburško cerkev nad 200.000 K, za druge še lOkrat toliko, plačuj večne maše a 12 K in stradaj, pa voli kandidate S. L. S. v vse za-stope; za to boš že deželen odpustkov, kadar ti bo po dolgem trpljenju — pomanjkanje prikrajšalo 5 let življenja. Realist. Naročajte, ponudite, ...... zahtevajte in pijte samo - - - - Tolstovrško sfatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega naboja ' plača podjetje v narodne namene 20- vin., kamor naročnik do? loči; — Naslov: TolstovrSkaslatina, pošta Guštani, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Svoji k svojimi .'¦~ dopisT Iz goriške okolice. Iz Kromberga. — (Naš nune žali in sramoti v cerkvi poštene ljudi.) Grozen . grom in ropot smo culi v nedeljo 10. t. ni. bkolu 97* zjutraj v kromberški cerkvi. Naenkrat se ušuje s prižnice ploha sovraštva, sramotenja in žaljenja na naslov poštenih ljudi; s prižnice pa bi morala pri- hajati ljubezen, mir in sveti nauki. Sramotil je javno s prižnice na>š nune obče znanega g. Franca Komela, gostilničarja in podžupana v Kronbergu. Sramotil je pošteno družino enega članov loške godbe, in zakaj, vse to? Zato, ker je »Oodbeno strelsko društvo« priredilo nedolžno veselico. Da društvo ni ustanovljeno od no-vostrujarskega zdražbarja, je samo po sebi umevno, zato bojkot društvu in gostilničarju, kateri da prostore. Vsi pošteni ljudje se zgražajo nad takim početjem. V neki krčmi pa imajo »orkestrijon« tam se pleše čez dan, po noči v postu na vsak velik ali mali praznik pa ni še padla najmanjša rosica iz ust potoiičenca. Zakaj ne? To je prav lahko uglftfrti. Ker tam se pleše na katoliški podlagi. Plešejo mlečo-zobi »orli« in Marijine hčere, najbolj se odlikuje seveda »ober«. Vprašamo posvečen-ca, aH to ni greh? Ker se nam šteje za greh, ako priredimo nedolžno veselico. Videli smo svoj čas prav pridno.tudi skakati tam šolske otroke. Skoraj v vsakem »ftovem Času« se čita, kako vera peša. Kdo je kriv temu? Kdo bode tako parne-te.h, da pojde poslušat, kako se ga žali in zasramuje z istega kraja, kjer bi se moralo slišati ljubezen in zlati nauki? Kaj nas ne pode ven iz cerkve? Od več njih smo slišali, ki so se zakleli, da raje pojdejo 2 uri daleč k maši nego v domačo cerkev. Iz Podgore. (Šjora Tinsili.) Pred italijanskim šolskim vrtcem so stale tri osebe, tri agitatorke, ki so imele v sredi slovensko mater, katero so nagovarjale da naj svojega otroka v italijanski vrtec posije, da bodo one za vse skrbele, da mu ne bo nič manjkalo, ne obleke ne čevljev. Nato je mati odgovorila, da nima potrebo od laške strani nobene podpore ter da vdobi tudi v slovenski šoli za obleko in kar je treba. Je bolje da daste laškim otrokom tiv.to gnilo blago in pošljete ga v Futflanijo, ker tam doli so otroci potrebni do zadnega konca. Gospa Tinsili je rekla, da če pošljemo otroke v italijansko šolo, da pridejo bolj hitro za učitelja ali učiteljico, a vidim, da to je le farbarija, ker drugače bi bili vsi njeni otroci kakšne visoke glave. Pri meni ne udobite nič. Gospa Tinsili, se spominjate kako Vam je rekla neka furlanska žena, ko ste prišla k njej na dom kot mešetarca za leguio šolo? Kaj Vam je odgovorila? Vam ni rekla, da ona je dovolj trpela v Furlaniji kot Fur-lanka ter da je bila lačna, naga in bosa, da čevljev niti poznala ni dokler ni prišla v Podgoro. Mislila je g. Tinsili, da vdobi spet v svoje kremplje par slovenskih otrok pa je šlo »liš«; seveda šjora Tinsili mora otroke loviti za italijansko šolo, ker drugače jo Ibo strah v palači in lahko 'bi jo morala odku-riti ven iz »Giardino infantile«, če bi ne imela števila otrok pod svojimi peroti. To-raj slovenski stariši, odprite oči in ne verujte ničesar, kar Vam zabiva tista potu-rica iz Medane. Ona mora držati za lego, ker drugače ne bi imela tako velikega trebuha kakor ga ima. Slovenski otrok v slovensko šolo! Ker obstoji cvetlični dan v tem, da gospe in gospodične prodajajo po vseh ulicah, kavarnah in restavrantih cvetice, katerih izkupiček gre »Radogoju«, prosi odbor za cvetlični dan v Ljubljani, da Slovenke po vsej naši domovini zbirajo sveže cvetice ali pa delajo lične'umetne astre'in jih 2S. septembra pošljejo v Ljubljano za cvetlični dan na naslov gospe Amalije \Vidrove, Šelenburgova ulica 3. Lepo bi tudi bilo, če bi rodoljubne Slovenke tu-di od drugod prišle v Ljubljano 24. t in. osebno sodelovat k cvetličnemu dnevu. Naj bi smatrala vsaka Slovenka za svojo narodno in rodoljubno dolžnost po svoj»h močeh pripomoči k lepemu izidii cvetličnega dneva. {e s& na feloden trpeče nr.prskosljivo sreetetv« :at«ro ima prednost pred vsemi dragimi dr» stičnimi eistil. kroglicami in grefoSimpi. Cena orig. Skatlje K2--Ponirejanje se sodniško laiiedeje. Iilla-vfl Franc, žganja is sil i« ribanje iitota. — Bolečine ftlajicjoCe in okrepCnjoCe «ta-vosnano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Orlg.BleklenicaK 2-- Na predaj po vseh lekarnah j. in mirodilnicah. Glavna lekarna _ . L M0LL, c. In kr. dvorni uloiaik, DonaJ, Tuchlaubec 9. Zaloga v (Jerici v lekarni: A. Gironooii. Družba sv. Cirila in Metoda. Gospod zav. nadzornik Klim je daroval 1U K za Narodno šolo na Blanči, ker se ni mogel vdeležiti skupščine v Tržiču. ffiii tian y Ljubljani. 24. septembra t. 1. Se vrši v Ljubljani cvetlični dan. Vedno večje pomanjkanje med slovenskim visokošolskim dijaštvoni ¦na eni — in vedno manjši dohodki dijaških "podpornih društev, ki niti z daleč5,Več ne morejo odpomoči naraščajoči bedinl drugi strani so rodile v »organizaciji svobodomiselnega narodno-naprednega -jaštva« skiep, prirediti v Ljubljani pod Častnim pokroviteljstvom predsednika »Ra-dogoja« ravnatelja gospoda Ivana Hribarja cvetlični dan v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj« v Ljubljani. Ljubeznjivo in požrtvovalno sodelovanje ljubljanskih narodnih dam, ki so se izbrale v poseben odbor za cvetlični dan v Ljubljani pod načelstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve garantuje za lep uspeh te dobrodelne človekoljubne prireditve. Svoje sodelovanje" pri tej prireditvi je z akademske strani obljubilo tudi akad. fer. društvo »Prosveta«. I Domače vesti. imenovanji v zdravstveni službi. — Visi okrajni zdravnik dr. Ovido vit. Beden je imenovan deželnim zdravstvenim nadzornikom, okr. zdravnik dr. Edvard Gret-fe pa-visim okr. zdravnikom. Vpisovanje v »Dijaško kuhinjo« sc-bo vršilo dne 16. in 19. t. m. od 11 do poldne v prostorih v ulici sv. Ivana Št. 7. — Za sprejem se mora vsakdo izkazati z zadnjim šolskim spričevalom. Oni, ki mislijo prositi za brezplačen sprejem, morajo prinesti s seboj tudi ubožno spričevalo. — j Odbor. j Šolske knjige naj kupujejo slovenski učenci in dijaki v domači knjigarni A. Ga- ' bišček v Trgovskem domu. ! Akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek ' dne 21. t. m. ob 3. uri pop. {v slučaju ne- ' sklepčnosti V3 ure pozneje) pri »Jelenu«. i Dnevni red: I. Črtanje zapisnika; II. Od- 1 borovo poročilo; III. Eventuemi predlogi; 1 IV. Slučajnosti. Naznanilo/Vpisovanje na tukajšnjem e. kr. ženskem izObraževališču se bo vršilo: za gojenke tega zavoda kakor do sedaj v ravnateljski pisarni dne lo. in 18. t. m. — Za učenke I. in II. razreda dekliške vadhiee v pritličju na desni strani vhoda. — Za učenke III.—Vili. razreda pa v »Novem domu« (ulica Bertolini). Učenci I. razreda deške vadniee slovenskega in vsi učenci italijanskega oddelka se bodo vpisovali v pritličju učiteljišča na levi strani vhoda. — Učenci II. III., in IV. razreda deške vadnke slovenskega oddeika pa v pritličju »Gregorčičevega Doma« (uiica Croce) dne 19. t. m. Odbor Narodne Delavske Organizacije v Gorici naznanja si. občinstvu, da priredi dne 1. oktobra v prostorih pri zlatem jelenu I. vinsko trgatev s plesom, šaljivo pošto itd. v korist prve goriške narodne godbe N. -D. O., ter naproša bratska društva da pri prirejanju veselic to liva-žujejo. Še enkrat poživljamo vse tovariše, da pristopijo kot člani k našemu tako važnemu društvu. Vpisuje društveni tajnik tov. Danrlo Dekleva, Magistratna ulica št. 1. — N. D. O. »Gorica« in »Primorski list« gonita slovenske otroke v nemško gimnazijo! — Oba ta dva lista, za katerima stojita dr. Gregorčič in dr. Pavlica, sta priobčila na-znanilo otvoritve pripravljalnice na gimnaziji, kateri je edini namen ta: pripraviti slovenske učence do takega znanja nemščine, da morejo vstopiti na gimnaziji v prvi nemški razred. Ker pa imamo slovenske paralelke, ni potreba te -pripravljalnice. Čemu pa naj se pripravlja slovenski otrok za sprejem v prvi nemški razred, ko vendar razsodni slovenski stariši pošljejo svoje otroke v slovenski razred?! Priprav ljubica naj preneha, Orešec pa naj gre v pokoj! Velik škandal in sramota bi bila za goriške Slovence, ako W oni pomagali s svojimi otroki vzdrževati v Gorici nemško gimnazijo, sedaj ko imamo odprto pot do slovenske gimnazije! — Kakor se vidi, hočejo slovenski klerikalci, da se vzdrži nemška gimnazija v Goric: s slovenskimi j učenci! Drugače bi jih ne gonili v priprav-ijalnico za prvi nemški gimnazijski razred! Taki so borifcelji za slovenske šole v Gorici okoli don Antonija! Za narodni muzej so darovali: Gosp. .los. Balič, učitelj. Vrli Sv. Mihaela, (S dar: 1.) Tabor pri Sempasu, 2.) Babuder, Oirolamo Oravisi, .?.) Dr. Črnčič, dvie mzpravi, 4.) I. Burger: Ev.statii, Svete Terezije premišljevanje cer nedolžnost preganjanja in poveličana, 5.) tri nepopolne zvezke, pisane v metelčiči. 6.) Poga-čerjeva Zgodnja Danicu \/. 1. 1850 (I polu-letie), 7.) Janko Pajk, Zora 1. 1878. O. Leopold Brezigar, slikar, Plave, l bakrorez (Mati Božja s Sv. Gore). - Gosp. I* rane Nami t. uradnik v pisarni dr. Lev-puščeka. I kes platna za žensko obleko, staro domače delo. Gosp. Ivnnčič Josip, trgovec v Cmrici. 4 razne bakrene iii l srebrn novec. -Gosp. Rudolf Drufov-ka, trgovec v Gorici, Harmoui nekdanje prve tovarne loser Salb v Gorici. G. Marinčič Ant., Vitovlje. 3 bakrene novce. -— Gosp. Vinko FerletR. Miren. I sliko na steklu. N. N. v Gorici, 1 list Zvona I. 1«79. s Prešernovo podobo. N. N. v Gorici, i komad rude. Odbor. Prijatelje ljudstva se delajo klerikalci. Ali kakšni so v resnici, se je pokazalo zopet v seji klubovih načelnikov za določitev,« kdaj naj se srn Je državni zbor. Poslanec Korošec se je' v imenu Susterši-čevega kluba izrekel proti takojšnjemu sklicanju di zavitega zbora, dasi se ima po-s!anska zbornica baviii z ukrepi prati dra-g-nji! Tu jih vidite prijatelje ljudstva!' Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za mesto strokovnega učitelja na slovenskem oddelku* kmetijske šole v X. plačilnem razredu (letna plača 3000 K) ki zamore preiti v IX. plačilni razred deželnih uradnikov. Piosilci naj vložijo pravilno opre-.nljerte'prošnje pri deželnem odboru do 15. oktobra 19! i. Prosilci morajo s spričevali o dovršenih študijah in s .spričevalom o usposobljenosti za kmetijski pouk dokazati, da so znanstveno in strokovno zadostno izobraženi. Službo je nastopiti takoj po imenovanju. Nadaljna pojasnila se dajejo pri uradih deželnega odbora. Deželni odbor. Iz deželne umobolnice v Gorici — Kako lepo ravnajo Lahi s Slovenci. Od Slovenca zahtevajo, da mora govoriti laško, ako ne razume še jesti ne dobi, kajti v kuhinji ni drugega nego laško; na teie-ton se ne sme drugače govoriti kakor laško, ako pride Slovenec k telefonu, ga pošljejo proč in kličejo Fuflana, sptoh Furfani so vse. Slovenec pa nič; vso prednost imajo Furfani; oni gredo navadno eno uro poprej ven in eno uro bolj pozno prihajajo. Na Slovence pa se strogo gleda. Taka je služba v deželni uinobolnicL Slovenci iamo dosti sposobnih strežnic, aH za slovenske strežnice se ne zmenijo, rajši jih gredo iskat v Kalabrijo. Madre jih pripelje vsak teden po 4 in kmalu bo več teh nego drugih v zavodu. Te tujke domačinu kruli iz ust jemljejo in denat pošiljajo v Italijo. Davkoplačevalci, kam gredo Vaši Sulji? — Nadstrežnik je Furlan, ki ne zna niti besedice slovenski; govore se mu mora tolmačiti. Slovenske uslužbence pehajo proč ter jim grenijo službo, ki je itak slabo a^podiBJe.zahleoajtc KOLINSKO CIKORIJO pri VSeh trgovinah Iz BDinb slovenske tovarne v UubUani. plačana, da gredo proč. Slovenec v deželni službi v umobolnici ne. velja nič, samo Lahu se dobro-godi. Poslanci, kje ste, da dopuščate take neznosne, Slovence žaleče razmere v deželni umobolnici?! Poslanec Fon kriči po lažipolnem »Novem času«, da naj se skliče goriški deželni zbojj.poslanci S. L„ S. tozahtevajo, ali vlaoT^rŽi* ^ržfistfrV &&!'.qix ,,|f^šWr|' proti temu, — Lani v oktobru pa temu razsvetljenemu juristu ni bilo nič ms.r za, deželni zbor. Lahko je preračunil, kaf se utegne zgoditi —- tods udeležil se je rajši I olitienih lopovSČm' rtrt!ka7.amfc od Gregorčiča. Sedaj se pa dela lepega in ker si reva ne more drugače pomagati, je /ačukal: Liberalci ovirajo sklicanje dež. /bora. Mer da, mu verjame to kak čukasti 1 ravec, razsodno ljudstvo pa obsoja farmarja in njegove druge.. Domača pitna zdravljenja zahtevajo mak) časa in denarja! Profesor dr. Can-:ani, svetovnoznani raziskovalec na polju sladkornih bolezni, je -dognal naslednje; Naravna Franc Jožefa)va grenčica, za-vživana na tešče, ne učinkuje samo kol lahko odvajalno sredstvo, ampak tudi . Plahuta v Hutujah; revež si je bil zlomil hrbet pri padcu z dreva ter ie umrl. Na kr.fjcu slovesa pa pravi pobožni --K C. : -Počivaj v miru, dragi France, dokler se snidemo nad zvezdami.* Ko se snidejo nad zvezdami«, dragi France ne bo imel več miru...... K dezcrtlranju je baje napeljava! neke fante v Kanalu 2r> letni Angelo Cmnis, laski podanik. Žendarmerija je Jo izvedela ter ga aretirala. Zgodnjo zimo, in sicer hudo žitno prerokujejo baje čebele; čebelarji pravijo, da so letos čebele nenavadna zgodaj opustile vsako delo ter zadelale vse špranje in luknjice s smolo, kar /jiači. da se pripravljajo na zgodnjo in mrzlo zimo. Neznani tatovi so udrli v stanovanje župnika KokoŠarja v Gosposki ulici v Gorici ter so odnesli uro z zlato verižico in nekaj starih novcev. Beračil je po mestu neki 52 letni Jos. Lovas iz Kasiva. Obsojen je bil radi tega na 24 ur zapora. Na 6 dni zapora je bila obsojena 64 letna Marija Silič iz Vrtojbe, ki se vedno , vrača v Gorico* dasi je izgnana. Odprti lekarni. — Jutri popoludne.fa)-sta odprti v Gorici lekarni Cristofoietti-Kttincr. V teh dveh lekarnah 'bo tudi poučena služba v času od 17. do 24. t. m. Listnica uredništva: Radi pomanjkanja prostora smo moralj odložiti obilo gradiva. Pride na vrsto v prih. številki, kar naj izvolijo gg. dopoSiljatelji Vzeti na znanje. vrtu (GoriSček). Program za to prireditev je tako izbran kakor nikdar dosedaj in tudi kar se tiče izvajanja, bo prekašal vse dosedanje društvene nastope. Na vsporedu so tudi pevske točke, Z czirom na razmere, v katerih živimo v Gorici in na nalogo, ki jo izvršuje Sokolstvo v obmejnih krajih, ni dvoma, 'ftirsTtstave vatrthrne le vse meščanstvo, temveč tudi bližnja'okolica. Kako bi ne podpirali Sokola? On je postal ono ognjišče, ki vabi s svojo blagodejno toploto — bi itsko ljubeznijo vse sloje k sebi in jih (-greva za delo, za podrobno delo, kakor ga ne izvršuje nobeno drugo društvo v Gorici. Sokol zasluži vsestransko podporo. Veselica se vrši od 4. ure naprej. Ob!e*a clvfina — kroj ni dovoljen. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica prihodnjo nedeljo. hm narodnih društev. Bral. kmet. društvo »Lijak« na Vo- gerskein priiedL svojo veselico jutri dne 17. i. m. s sledečim vsporedom: 1. P. Hu-1 goltu Sattner: »Na planine«', poje domači možki zbor; 2. »Kožici«, poje domači mešan zbor; 3. Jak. Aljaž: »Triglav«, poje domači možki zbor: 4. Nastop Sokolov iz Prvačinc in Volfijedrage: a) nastop naraščaja z zastavicami, b) proste vaje članov, c) skupine naraščaja. 5. Ples. Med posameznimi točkami iu pri plesu svira Sokol-ska godba i/. Prvačine. Veselica se vrši na vrtu g. Jos. Kubbia. Vstopnina k veselici 20 v., sedeži I. vrste 40 v., II vrste 20 v. Začetek ob.4. uri popoldne. »Uodbeno strelsko društvo v Lokah« je priredilo preteklo nedeljo prvo veselico katere se je vdeležHo nepričakovano veliko ljudi. Na krasmn vrtu gosp. Franca Kcmela v Kromhergu je že precej popoldne pričelo živahno vrvenje dohajajočih gostr-v in strelcev. Ponosno so začeli stopati strelci k tekmi ob zvokih društvene g.:Jbe ki je igrala društveno koračnico, vsaki si v svi.sti da odnese kakšno darilo. Darila niso bila kaj visoka pa vendar se je udeležilo tekme veliko število. V razsodišče so bili izvoljeni sledeči gospodje: Valentin Kopač, pred. >Godb. strel, dru-Šiva°. Kar;;) Rozina iu Anton Komel,"zapisnikar Jcsip Rude/.. Pri prvi tekmi: streljanje z vojaškimi repetirkami se je udeležilo 27 strelcev, od teh je dobil prvo darilo gosp. Avr. Bizajl i/. Gorice, drugo in tictje gos. Pran Komel iz Kronberga in gosp. Alojz Komel, trgovec v Komnu imela sta enako pik, Druga tekma pa je bila k a) živahna radi zanimanja tudi od strani g'edalc,v, keterih je bilo mnogo ter so gledali v svež zrak, kako se po poku puSke razdeli plošča in da aplavdirajo dobremu strelcu. Pokanje pušk med igranjem godbe se je razlegalo daleč tjc v Pa-i;ovee. Udeležilo se je tekme 2*> strelcev, od teh je dobil prvo darilo gosp. Ignac Savnik iz Gorice, osem strelov osem plošč. Drugo gosp. Komel Rudolf iz Ajševice, osem strelov sedem plošč. 'I retje g. France Savnik. četrto gosp. Keršcvani, oba iz Gorice. Ker se je pozno končalo streljanje, se ni mogla izvršiti točka o lovski laži, za danes torej ne moremo poročali, kdo zna bolj lagati. — Potem je pričel živahen ples. Točka: umetni ognji, je bila od c. kr. okrajnega glavarstva prepovedana radi nevarnosti požara, ker je vse suho. pravil neugodnega lista. Sledi pa odgovor in pogajanja se bode vlekla morda Se na dolgo. Na sploh-,-pa se sodi, da škončajo pgajanja tako, da se ni bati več vojne. Po1 končanih pcf$fenjftt"gied6 MafOka ibodo sledili dogovori gledč Konga. — Italija pa se tačas pripravlja na osvojitev Tripolisa. Toda Tripolitairci se branijo italijanskega gospodstva. " ""*" * Sokol,v Gorici priredi jutri dne 17. t. m, svojo letno veselico na Katarinijevem Politični pregled. Poslanska zbornica je sklicana na dan 5, oktobra. Tako se je določilo v seji načelnikov klubov 15. t. m. V seji se je pov-darjalo vsestransko velikansko draginjo, proti kateri treba najti sredstva, da se jo odpravi. Povdarjali so tudi razburjenost med prebivalstvom. Gautsch je imel obširen gevor, v katerem je povdarjal, da stoji vlada na stališču, da treba v tuzem-stvu proizvajati toliko mesa, kolikor ga potrebujemo; noče pa odvisnosti od ameriških trustov. Maroko. — Odgovor francoske vlade je došel v Bcrolin. Kakor se sodi, ni na- Razne vesti. Atentat na ruskega ministrskega predsednika. — V Kijevu so odkrili spomenik ruskemu carju Aleksandru II. Re-volucijonarec Bagrov je pri slavnostni gledališki predstavi, kljub pozornosti policije izvršil atentat na ruskega ministrskega predsednika Stolypina. Zadel ga je v trebušno mreno in mu prizadejal težko telesno poškodbo. Zadel ga je tudi v desno. roko. Bagrov je pri zaslišanju izjavil, da je revolncijonarno socijalistična organizacija že pred meseci sklenila umor grofa Stoiy-" pina. Izjavil je, da je revolucijonarna organizacija z umorom Stolvpina hotela odstraniti največjega ruskega reakcio-> narca. Policija je aretirala v Kijevu še več ' sumljivih oseb, ki so bile udeležene pri * atentatu. Stolvpin je ministerski predsednik. Ruski vladi uačeluje že od 1. 1903. Razpustil je obe prvi dumi. Stolvpm je velik re-akcionarec. Zato si je nakopal sovraštvo ljudstva. Stolvpin se počuti primerno še dobro; upati je, da okreva. ?^d boleznijo Stolvpina ho vodil posle finančni minister Kckovcev. Štrajk v Severni Španski. — Izbruhnil je hud strajk. Strajkujoči delavci so razdrli železnico na več krajih. Prišlo je do sp»pada med štrajkovci in vojaki. Strajk narašča. Kolera. — V Budimpešti so konštati-rali zopet en slučaj aziatske kolere. Na Kunsuiiskem v brailskem okraju je umrlo za kolero (> oseb. Poueverjenja pri okrajnem glavarstvu v Pulju. — jPrišli so na sled poneverjenjem ¦P'i okr. glavarstvu v Pulju. Nekaj pisarniških uradniKov so aretirali. Otok Lokrutn, ta divni okras morja pi cd Dubrovnikom, je-prešel iz rok Domi-uikauuev v last Elizabete kneginje Win-dischgraetz. Patri so prodali otok za OO.UUO K, da morejo ustanoviti dijaški kon-vikt v Dubrovniku. Nova lastnjca popravi na otoka maisikaj ter si ga uredi po svoje; prebivati namerava na otoku vsako leto več mesecev. Potom oglasov ie iskal ženo, ali na koga je naletel'* Neki mladi poljski inženir, tako pripoveduje »Ruskoje Slovo«, se je nastanil na Jalti v Krimu. Rad bi si dobi! družico. Inscriral je. Kmalu dobi iz Varšave poročilo, da se želi poročiti vdova, v zrelosti svoje lepote. Hitro je odgovoril pa je napisal pismo s pisalnim strojem, ker je bil iz Varšave doma. Pisrnu je sledilo pismo in slednjič sta si dobčiia renJezvcus v Sebastopolu. Ali kako je'bil iznenaden mladi inženir, ko je spoznal / oni bogati vdovi — svojo lastno mater! Oženjeni in neoženjenl uradniki na Francoskem. — Francoski senat je izdelal načrt zakona, ki meri na radikalno •preprečenje samstva, da bi se prebivalstvo kolikor mogoče .pomnožilo. V prvi vrsti se peča z državnimi uradniki. Sprejemati in imeti v službi hoče samo oženj ene uradnike. Kdor vstopi neoženjen.v službo, se mora obvezati, da se poroči. Kdor ima več otrok,'bo hitreje avanzirall! Taki dobijo tudi večje podpore in več pokojnine!!! Mali oglasi. HaJmMtfSft «r$stoJb*uia stane 60 vin. iko jeoglaa objesti 36 rafipna ta tfsako. bo^o 3 jjn, ITaJptrtpravneJSe inaeriranje za trgovce toi obrtnlkef v.»-..v *oUJ[« J« n'a»JSIh-.trgovcev in obrtnikov vGortbli L?wLih -ai *'*a?li in L0,° v '"estu) nlUflo ne pesmn, ker nikjer «o Umirajo, Skoda ni majhna. : DVfl UČNIM) ]" ,s? t>osta hranila v »Dijaški . «A oi« i ri ku.Wn *"' sPr°lme "a članova, nje slovenska družina v svoji novi hiši. — 1 ojasmla daje tudi predsedstvo Dijaške kuhinje Uradnik brez otrok i^™*^}**^ Iv, IU. hiše na "hrano in stano-,-i?i?' Z. a ¦v pove "aše upravništvo. Do^a uradiiiškalružii^dSt0^; vanje. Zarava solnčna aoba, izborna, domača hrana, strogo-nadzorovanje, šola blizu. Mesečna plača o2 kron. -. Naslov pove naše upravništvo. ¦ PradiM.flSii^ lo/oco tik državne ceste 5 minut oddaljeno od železnice. K hiši spada obsežen vrt, 1 njiva Dva dijaka ali d»egospudični^±fe :!!*"?• T K]e P°ve-naše upravniStvo. '' DVO (I I i rib »prejme nni stanovanje" in" dobro" SISi J1JL hrano bo1 ša družina; - Naslov pove našo upravništvo. - Lepoto in nežno polt - se pridobi, ako se uporablja | V ZGUBO! i J Da se izkažem hvaležnega svojim 1 1 c. odjemalcem, bodem oddajal 1 1 40-45 msiro« barvodrhib, 1 1 brezh bnih ostankov za K16'-1 I sortiranih iz lepega cefirja, blaga za 1 1 posteljno perilo, oxforta, belega platna, 1 1 plavine, fianele in barhenta. 1 1 Vsak ostanek meri 3-12 m in se 1 1 ga da prav U >> porabiti. 1 II Ra no taki wM iz boljSe in finejSe 1 1 J vrste 40 45 metrov za K 8"— - j 1 1 Razpošilja se po povzetju. NeugajajoČe 1 1 se sprejme nazaj in vrne takoj denar. 1 1 S. SteiD, tkalnica platua 1 1 Nachod, Ccško. 1 1 Uzorcc vsakovrstnih tkanin za domačo 1 1 rabo in nevestnino opravo zastonj..! 1 Uzorcc ostankov se ne pošilja. I Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu dr^žjbe sw. : obrambnemu skladu dr||be w.t;:hi-fl1.! W Proda se 4 sode po 40 hektov v jako dobrem stanju. Gena kron e1^ na Hekio |n TRVft CebH po lito m % •m heklo. — Ponudbo ha nože rpi;av> nišlvo pod črko : M. j :¦; ¦y elidčre kaplj ce lekarnarja C. Brady, prej / Narljaselj ke hftto \mwm-? i fcMateibižjo Iz Warla-Ze'l kat varst. znam. i ¦ —¦—¦ -------------------- ' so najboljše sredstvo proti otež-, kočenemu prebavljanju vsake j* vrste, proti zgagi želodčnim bolečinam,' tvorbi kislin itd. To sred-I stvo se je obneslo že več kot 30 let. • Varovati se jo treba preči podobnimi posnetki Jn. ponarejanji in -paziti 't>a var-etveno znaniko s podpisom; ¦ - ..¦; • Dobiva ee v .lokaraah;.-na IrteŽolo .pošilja lekarnar C. Drady, Dunaj I. Flcisph-n.arkt 2; G stekleni« K 51—* a dvojne steklenica K 4-50 franko. t%.p. 08 Prava nojeva peresa 35 cm dolga 10 cm široka K r - 45 » „ 10 „ » „ 2-80 36 » „ 11 „ „ . 3'-- 45 n „ 12 „• to n 4'— 50 „¦ „ 12 n „ n 650 30 „ „ 13 n „ » 3'— 50 „ j> 13 „ „ „ 14-50 42 „ „ 14 „ „ » I')*— 55 „ a 16 „ " „ » 24-— Cvetlice za klobuke in dekoriranje imam le najlepše in najboljše. F. W. Hegewald industrija s cvetlic'mi in peresi. 71 DRESDBN 71. Izvoz v vse dežele. Isangen&lDolf Banaj X, I-axenburgerstrasse 53x oripaMlo'Morji na benzin, benzol, petrolin, surovo olje, sesalni plin. ^jSESS???^ - Hntomobili na beniin - s streho in brez strehe. Stroji za obdelovanje lesa. Kompletne naprave za žage in iiiisarske delavnice. Ledenice in hladilne naprave. Proračuni, inženirjev obisk, prospekti 526, A. B. Z. vse brezplačno. pftLMA BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA ginnijeui PODPETMIKI najvažnejši dei modeme higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti uinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno. PALM* 0 :t t: n t MnirMtii i»+» tmouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe si?. C. in ITL bodi Dam sveta dolžnost! Odvetnik Dr. IVO NOVAK naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Corici, ulica Caserma št 7.1. 5SS«S«9S&S©SQSe«S^ ITova trgovina z železni o Finter & lienard 3 (SoHci ^ J^aštelju št. ?. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i, t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. T* Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. -*JB< Cenj občinstvu se toplo priporočata Panter & Lenaril. ^S Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Pariza i. 1000. Srebrna svetinja na dunajski razstavi 1902 Najboljši škrop ov *t» c\^e Fritz Schulz ml akc. dražba ˇ Eger in na Lipskem. Glanzine daje najlepše perilo. % \.x\\; n tint nt n t > Dobro trenilo za želodčno slabost in za one, ki so se preblailili alt prenajeli ali si nakopali z zauZitjem slabih. za prebavo težkih, prevročih sli premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, uaplhnjenost Itd. je dr. Engel-nov „BALDRIANUM". „B a lil ritmom" «e bkaže pri takih neprijetnostih, dokler ni«o Se razvit*, kot dobra «e- lwkno vino z izvrstnim vspehom in zabranjuje tudi slabe posledici', kakor nepvozltaio, nespečnost, o m tieo, stisko Ud. Valcd njegovih sestavin, kt so samoško vino z nintovilfnimi kapljicami, maHnftVec in frcSnjevee, vpliva »Baldrlanum* tudi pospc&ujmV. pri zaprtju in zajciino krepihio m cel človeški organizem Dr. Engre -nov 0BALDFUANUMU ne vsebuje nikakih ftkoirjivih ustaviti ter pa lahko prenašajo slabotne osebe iiv otroci hnli pri daijtom uživanju. Najbolj*«« j«, te> se pa zavžijc zjutraj na t««icV ali pa »vefer predno *.' prt* spili i»no tmk*) kakor i* likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredni ===== »BALDHIANUM" ====== z vročo vodo tur so tnu pridene nekaj sladkorja, 3 Dr. Eugel-nov „ttaldrianiim" «e dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, rairodiiatcah in boljših prnd»jnlnah jestviii GoriSko-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Grmlišfn, Komand, Ajelu, CampoSongo, li ukan, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolmtuu, onaiti, Čedadu, Vidmu, 1'uliat, Červitnanu, OgU-ju itd. »c dobi » v lekarnah. Tudi pofiiljajo goriške lekarne dr. Engel-nOV »Baldriaaan" po izvirnih ccimli v vse kraje Avstro Ogrske. '- -i - Soaii se pred ponarefanteml —*—- Zahtevajte* izrecno Dr. Engel-nov »Baldriamiiii". Bijoneloa prla! imit. angleško biago za 1 Coni on saao K 13 50 imit. sagi. naročite sukao. tako}! Uijudno naznanjava, da sva jv-.že!» otl vcKke brnsk«? tovarne prod.i neugajt azaj tes vrneva denar ..iii pa drugo o. RazpošiljatelŠAka tvrdka ; i ?grad & Černelič florte — Vrgotiti doa- Podružnica ^Ljubljanske kreditne banke'1 — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4V|„, vloge v tekočem računu po dogovoru. ------Delniška glavnica S 5,000.000. - - CCUfrfllfl U L|llbllaill. -— POPBUŽNICE i Celovec, Gorica,-Sarajevo, v GORICI - Rezervni zaklad K 430.000. - Split, Trst ======