

Sveti Listi, Berila

in

EVANGELJI

za

nedelje in praznike celega leta

in vse dni svetega posta.

%  navadnimi molitvami pri službi božji.

Veljajo zvezani v platnenem herbtu 52 nov. kr.

V Beču.

V ces. kr. založbi šolskih bukev.
1803 .

•c *P Jj  \3  *>

282348

ni  mi

1

Pervi del.

Berila in Evangelji

za nedelje celega leta in vse dni svetega posta.

Pervo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov v 13. po¬
glavju od 11. do 14. verste.

Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja vsta¬
nemo. Zakaj naše zveličanje je bližje, kakor takrat, ko
smo verni postali. Noč je prešla, dan pa seje približal.
Verzimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje
svetlobe. Kakor po dnevu pošteno bodimo, ne v požreš¬
nosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne
v kregu in nehvaležnosti: ampak oblecite Gospoda Je¬
zusa Kristusa.

Evangeli svetega Litkeza 21, 23 — 33.

Tisti Čas je Jezus rekel svojim učencom:
Znamnja bodo na solncu, in mescu in zvezdah, in
na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega
šumenja morja in valov. In ljudje bodo koperneli
od strahu in čakanja tistega,' kar ima čez svet priti;

Slov. Evangel. 1

2

zakaj nebeške moči se bodo gibale. In tedaj bodo
vidili Sinu človekovega priti na oblaku z veliko
oblastjo in častjo. Kadar se bo pa to začelo goditi,
poglejte in povzdignite svoje glave, kajti vaše
odrešenje se približuje. In jim je priliko povedal:
Poglejte smokvovo (figovo) drevo, in vse drevesa:
kadar že berst poganjajo, veste, da je leto blizo.
Tako tudi vi, kadar bote vidili, da se to godi', ve¬
dite, da je blizo božje kraljestvo. Resnično vam
povem, da la rod ne bo prešel, dokler se vse ne
zgodi'. Nebo in zemlja bota prešla, moje besede
pa ne bodo prešle.

Bril"« nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov 15,
4—13.

Bratje! kar koli je pisanega, je v naše podučenje
pisano, da po poterpežljivosti in poveseljenju pisem
upanje imamo. Bog poterpežljivosti in poveseljenja pa
vam daj, da bote med seboj ene misli po Jezusu Kri¬
stusu, da z enim sercom, in z enimi ustmi čast dajete
Bogu in Očetu Gospoda našega Jezusa Kristusa. Zato
sprejemajte se med seboj, kakor je tudi Kristus vas
sprejel, Bogu v čast. Rečem namreč, da je bil Kristus
Jezus služabnik obreze zavoljo resnice božje, da bi po-
terdil obljube očakov, in pa, da bi neverniki Boga za¬
voljo milosti častili, kakor je pisano: „Zalo te bom,
Gospod, med neverniki hvalil, in tvojemu imenu pel!“
In zopet reče: „Veselite se, neverniki, z njegovim
ljudstvom!“ In zopet: ^Hvalite Gospoda vsi neverniki,
in povišujte ga vse ljudstva!“ In zopet reče Izaija: ,.Bo
korenina Jesetovn, in kteri bo vstal Čez nevernike

3

kraljevat, v njega bodo neverniki upali." Bog upanja
pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v vero¬
vanju, da obogatite v upanju in moči svetega Duha.

Evangeli svetega Matevža 11, 2 — 10.

Tisti čas je Janez, ko je v ječi Kristusove
dela slišal, dva svojih učencov poslal, in mu je
rekel: Si ti, kteri ima priti, ali drugega čakamo?
In Jezus je odgovoril in jima rekel; Pojdita in po¬
vejta Janezu, kar sta slišala in vidila. Slepi spre-
gledujo, hromi hodijo, gobovi se očiščujo, gluhi
spreslišujo, mertvi vstajajo , in ubogim se evangelje
oznanuje. In blagor mu, kteri se nad menoj ne bo
pohujšal. Kadar sta odišla, je Jezus začel množi¬
cam govoriti od Janeza: Koga ste šli v puščavo
gledat? terst, Jiterega veter maja? Ali koga ste
šli gledat? Človeka v mehko oblečenega? Glejte!
kteri se v mehko oblačijo, so v kraljevih hišah. Ali
koga ste šli gledat? preroka? Prav, vam povem,
še več kakor preroka. Zakaj ta je, od kterega je
pisano: Glej! jaz pošljem svojega angela pred tvo¬
jim obličjem, kteri bo pred teboj tvoj pot pri¬
pravljal.

Tretjo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Filipcanov
4, 4—7.

Bratje! veselite se vselej v Gospodu; še rečem,
veselite se. Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem;

!•

Gospod je blizo. Nič naj vas ne skerbi; ampak u
vsaki reči naj z molitvijo in priporočanjem in zahva-
ljenjem vase prošnje znane bodo pred Bogom. In mir
božji, kteri ves um preseže, varuj vaše serca in vašo
pamet v Kristusu Jezusu.

Evangeli svetega Janeza 1, 19 — 28.

Tisti čas so Judje iz Jeruzalema duhovnov in
Jevitov poslali do Janeza, da so ga vprašali: Kdo
si ti? In je povedal, in ni tajil, in je povedal: Jaz
nesim Kristus. In so ga vprašali: Kaj tedaj? Si ti
Elia? In je rekel: Nisem. Si ti prerok? In je od¬
govoril: Nisem. So mu tedaj rekli: Kdo si pa,

da jim odgovor damo', kteri so nas poslali? Kaj
praviš sam od sebe? Reče: Jaz sem glas vpijočega
v pušavi; pripravite pot Gospodov, kakor je rekel
Izaija prerok. In kteri so bili poslani, so bili zmed
Farizejev. In so ga vprašali, in mu rekli : Zakaj tedaj
kerščuješ, ako nisi ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok?
Janez jim je odgovoril, rekoč: Jaz kerščujein u
vodi; v sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne po¬
znate. On je, kteri ima za menoj priti, kteri je veči
od mene, kteremu jaz nisem vreden od čevljev
jermenov odvezati. To se je godilo v Betanii na
lini strani Jordana, kjer je Janez kerščeval.

Ceterto nedeljo v adventu.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korincanov
4, 1—3.

Bratje! imejte nas za Kristusove služabnike in
delivce skrivnost božjih. Tukaj med delivci pa se išče,

5

da je kdo zvest najden. Meni pa je celo malo mar, da
sem po vas ali po drugem človeku sojen; pa tudi sam
se ne sodim. Zakaj nič sicer nimam na vesti: toda v tem
nesim opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi. Ne so¬
dite tedaj pred časom, dokler Gospod ne pride, kteri bo
razsvetlil, kar je v temi skritega, in bo misli sere razo¬
del, in takrat bo vsak hvalo od Boga imel.

Evangeli svetega Lnkeza ?>, I — 6.

Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija, ko
je bil Ponči Pilat oblastnik v Judeji, Herod pa če-
tertni oblastnik v Galileji, Filip njegov brat pa četertni
oblastnik v Itureji in Trahoniški deželi, in Lizanija
četerni oblastnik v Abileni, pod velikima duhov¬
noma Anom in Kajlom, je Gospod govoril Janezu,
Zaharijeveinu sinu v puščavi. In je prišel na vso
stran Jordansko, in je oznanoval kerst pokore
v odpušanje grehov, kakor je pisano v bukvah go¬
vorov Izaija preroka; Glas upijočega v pušavi: Pri¬
pravite pot Gospodovo, ravne storite njegove steze;
vsaka dolina naj se napolni, in vsaka gora in vsak
grič naj se poniža; in kar je krivega, bodi ravno,
in kar ostrega, gladke pota. In vse človeštvo bo
vidilo zveličanje božje.

Predbožični dan.

Berilo iz Usta s. Pavla apostola do Rimljanov
1 , 1 — 6 .

Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostol,
odločen v evangelje božje, ktero je bil Bog pred obljubil
po svojih prerokih v svetih pismih od svojega Sina, (ki

6

mu je bil rojen po mesu iz Davidovega zaroda, kteri je
bil Sin Božji skazan v moči, po Duhu posvečujočem, iz
vstajenja od mertvih), Jezusa Kristusa Gospoda našega,
po kterem smo prejeli milost in apostolstvo, za yse na¬
rode zavoljo njegovega imena pod pokorščino vere spra¬
vimo, med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa Kristusa
Gospoda našega.

Evangeli svetega Matevža 1, 18 — 21.

Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu zaro¬
čena, se je, pred ko sta vkup prišla, znašla noseča
od svetega Duha. Jožef pa, njen mož, ker je bil
pravičen, in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skri¬
vaj zapustiti. | Kadar je pa to mislil, glej! se mu je
angel Gospodov v spanju prikazal, rekoč: Jožef,
Davidov sin! ne boj se (k sebi) vzeti Marije svoje
žene; zakaj kar je v njej rojeno, je od svetega
Duha. Rodila pa bo sina, in imenuj njegovo ime
Jezus; on bo namreč odrešil svojo ljudstvo od njih
grehov.

Sveti božični praznik.

(Pri maši o polnoči).

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Tita 2, 11 — 15.

Preljubi! prikazala se je milost Boga Zveličarja
našega vsem ljudem, kteri nas uči, da se odpovemo hu-
dobii in posvetnim željam, ter trezno, pravično in boga¬
boječe živimo na tem svetu, čakajoči zveličanskega
upanja in častitljivega prihoda velicega Boga in Zveli¬
čarja našega Jezusa Kristusa, ki je dal sebe za nas, da

7

bi nas rešil vse krivice, in sebi očistil prijetno
ljudstvo, vneto za dobre dela. To govori in opominjaj,
v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Lu/eeza, 2, 1 — 14.

Tisti čas je povelje prišlo od Cesarja Avgusta,
da naj se popiše ves svet. (To popisovanje je bilo
pervo pod Cirinom, oblastnikom v Sirii.) In vsi so
šli, da so se popisali, vsak v svoje mesto. Sel je
pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Ju¬
dejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem,
zato ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, da bi
se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila
noseča. Prigodilo se je pa, ko sta tam bila,
so se dnevi dopolnili, da bi porodila. In je porodila
svojega pervorojenega sina, in ga je v plenice po¬
vila, in položila v jasla, ker za nje ni bilo prostora
v hiši. In pastirji so v tisti strani čuli, in na po¬
nočnih stražah bili pri svoji čredi. In glej! angel
Gospodov je sial pri njih, in svetloba božja jih je
obsvetila, in so se silno bali. In angel jim je
rekel: Ne bojte se; zakaj glejte! oznanjam vam
veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu; ker danes
vam je rojen Zveličar, kteri je Kristus Gospod,
v mestu Davidovem. In to vam bodi znamnje:
Našli bote dete v plenice povito in v jaslih ležati.
In mahom jih je bilo pri angelu množica nebeške
vojske, kteri so Boga hvalili in rekli: Slava (čast)
Bogu na visokosti, in mir na zemlji ljudem svete
volje.

8

Sveti božični prozni k.

(Pri zorni maši.)

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Tita 3, 4 —7.

Preljubi! kadar se je dobrota in ljubezen Zveli¬
čarja našega Boga prikazala, nas je, ne iz del pravič¬
nosti, ktere smo mi storili, ampak po svojem usmilenju
zveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha,
kterega je v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu Zveli¬
čarju našem; da bomo ž njegovo milostjo opravičeni de¬
ležniki po upanju večnega življenja, v Kristusu Jezusu
Gospodu našem.

Evangeli svetega Lakeza 2, 13 — 20.

Tisti čas so pastirji med seboj rekli: Pojdimo
do Betlehema, in poglejmo to reč, ktera se je zgo¬
dila,' ki nam jo je Gospod na znanje dal. In
so hitro prišli, in našli Marijo in Jožefa, in dete
v jaslih položeno. Ko so pa vidili, so povedali,
kar jim je bilo rečeno od tega deteta. In vsi, kteri
so slišali, so se čudili temu, kar so jim pastirji
pravili. Marija pa je ohranila vse te besede, in
premišljevala v svojem sercu. In pastirji so se ver-
niii in Boga častili in hvalili za vse, kar so slišali
in vidili, kakor jim je bilo povedano.

Sveti božični praznik.

(Pri veliki maši.)

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Hebrejev 1, 1—12

Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog go¬
voril očakom po prerokih, in zadnjič tiste dni nam je

9

postavil deležnika vseh reci, po kterem je stvaril tudi
svet; kteri, ko je svetloba časti, in podoba pitja njego¬
vega, in vse z besedo svoje moči nosi, je očiščenje od
grehov opravil, in sedi na desnici veličastva na viso¬
kosti, in je toliko boljši od angelov, kolikor višje ime
je memo njih dobil. Zakaj kteremu zmed angelov je tedaj
rekel: Ti si moj Sin, danes sem te rodil? In zopet: Jaz
bom njemu Oče, in on bo meni Sin? In zopet, kadar
vpelje Pervorojenega na svet, reče: In vsi angeli božji
naj ga molijo. In od angelov sicer reče: Duhove stori
svoje angele, in plamen ognja svojo služabnike. Sinu
pa: Tvoj sedež, Bog, je od vekomaj do vekomaj; pa¬
lica pravice je palica tvojega kraljestva; pravico ljubiš,
in krivico sovražiš: za voljo tega je Bog, tvoj BDg, tebe
z oljem veselja bolj pomazal, ko tvoje sodeležne. In:
Ti, Gospod, si v začetku zemljo uterdil, in nebo je delo
tvojih rok. Ona bota prešla, ti pa ostaneš: in kakor
oblačilo se bota postarala, in kakor ogrinjalo jih boš
premenil, in bota premenjena; ti pa si zmiraj ravno
tisti, in tvoje leta ne bodo minile.

Ev ar) geli svetega Janeza 1, l — 14.

V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila
pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v za¬
četku pri Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez
nje ni nič storjenega, kar je storjenega. V nji je
bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč
v temi sveti, in tema je ni zapopadla. Bil je človek
poslan od Boga, kteremu je bilo Janez imej Ta je
prišel v pričevanje, da bi pričeval od luči, da bi
vsi verovali po njem. On ni bil luč, ampak da bi
pričeval od luči. Bila je prava luč,  ktera razsvetli
vsakega človeka, kteri. pride na ta svet. Na svetu
je bil,  in svet je po njem storjen, in svet ga ni

10

spoznal. V svojo lastino je prišel, in njegovi ga
niso sprejeli. Kolikor jih ga je pa sprejelo, jim je
dal oblast božjim otrokom biti, njim, kteri verujejo
v njegovo ime; kteri niso iz kervi, ne iz volje
mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. In
Beseda jo meso postala, in je med nami prebivala,
in smo vidili njeno čast , kakor čast edinorojenega
od Očeta, ki je poln milosti in resnice.

V praznik s. Štefana, pervega mučenika.

Berilo iz djanja apostolskega 6, 8—10 in 7, 54 — 59,

Tiste dni je Stefan, poln milosti in moči, delal
velike čudeže in znamnja med ljudmi. Vstalo pa jih je
nekaj iz shodnice, ktera se imenuje Libertinov, Cirene-
jev in Aleksandrijanov, v in tistih, ki so bili iz Cilicije in
Azije, prepirat se s Stefanom; in niso mogli obstati
pred modrostjo in duhom, kteri je govoril. — Kadar
so pa to slišali, so se vtogotili v svojih sercih, in
so z zobmi škripali zoper njega. Ker je bil pa poln sve¬
tega Duha, se je ozerl v nebo, in je vidil božje veli¬
častvo, in Jezusa stati na desnici božji. In je rekel:
Glejte, vidim nebesa odperte, in Sinu človekovega stati
na desnici božji. Tedaj so zavpili z velikim glasom, in
zatisnili svoje ušesa, in vsi kmali nanj planili. In so ga
pahnili iz mesta, in s kamnjem pobijali; in priče so po¬
ložile svoje oblačila k nogam mledenča, kteremu je bilo
ime Savi. In so kamnjali Stefana, kteri je klical, rekoč:
Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo! In je pokleknil in
na ves glas vpil, rekoč: Gospod, ne prištevaj

jim tega greha. In ko je to izrekel, je zaspal v Go¬
spodu.

11

Evangeli svetega Matevža 23, 34 — 39.

Tisti čas je Jezus rekel pismoukom in farize¬
jem: Glejte! Jaz vam pošiljam preroke i modre
in pismarje, in zmed njih hote nektere bičevali
v svojih shodnicah, in preganjali od mesta do mesta,
da pride nad vas vsa pravična kerv, ktera je pre¬
lita na zemlji, od kervi pravičnega Abeljna do kervi
Zaharija, sinu Barohijevega, kterega ste umorili
med tempeljnom in oltarjem. Resnično vam povem,
vse to bo prišlo nad ta rod. Jeruzalem! Jeruzalem!
ki moriš preroke, in jih kamnjaš, kteri so k tebi
poslani; kolikokrat sim hotel zbrati tvoje otroke,
kakor koklja zbira svoje piščeta pod penite, in nesi
hotel! Glejte! vaša hiša vam bo pusta puščena.
Zakaj povem vam, nebote me vidili odslej, dokler
ne porečete: Ceščen bodi, kteri pride v imenu
Gospodovem!

\  dan svetega Janeza apostola in evangelista.

Berilo iz bukev Sirahovih 13, 1—7.

Kdor se Boga boji, bo dobro storil, in kdor se pra¬
vičnosti derži, jo bo dosegel, in mu bo na proti prišla,
ko častita mati. S kruhom življenja in razuma ga bo
pasla, in z vodo zveličanske modrosti ga napajala; in
se bo v njem uterdila, in se ne bo ganila. In ga bo
ohranila, in ne bo osramoten. In ga bo povišala pri
njegovih sosedih, in v sredi zbirališča bo odperla nje¬
gove usta, in Gospo'd ga bo napolnil z duhom modrosti
in razumnosti, in ga bo oblekel s častitljivim oblačilom.

12

Z veseljem in dobrovoljnosfjo ga bo obogatil, in v del
mu bo dal večno ime Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 21, 19 — 24.

Tisti čas je Jezus Petru rekel: Pojdi za me¬
noj. Peter se je pa ohernil, in je vidil tistega
učenca, kterega je Jezus ljubil, kteri je pri večerji
tudi na njegovih persih slonel, in je bil rekel:
Gospod! kdo je, kteri te bo izdal? Ko je tedaj
Peter tega vidil, je rekel Jezusu: Gospod, kaj pa
ta? Jezus mu reče: Hočem, da tako ostane, dokler
ne pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj.
Razšlo se je tedaj lo govorjenje med brati, da tisti
učenec ne urnerje. Pa Jezus mu ni rekel: Ne
umerje; ampak: Hočem, da tako ostane, dokler ne
pridem, kaj tebi za to? To je tisti učenec, kteri
pričuje od tega, in je to pisal, in vemo, daje resnično
njegovo pričevanje.

V dan nedolžnih otročičev.

Beillo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola
14, l—o.

Tiste dni sim vidil, in glej, jagnje je stalo na gori
Sionu, in ž njim njih sto štiri in štirdeset tavžent, kteri
so imeli njegovo ime in ime njegovega Očeta zapisano
na svojih čelih, m sim slišal glas z neba, kakor šum
Veliko voda, in kakor glas velicega groma; in glas,
kterega sim slišal, je bil kakor citrarjev, kteri na svoje
citre citrajo. In so peli nekako novo pesem pred sede¬
žem, iu pred čveterimi živalimi iu pred staršimi, in nihče

13

ni mogel peti pesmi razun unih sto in štiri in štirdeset
tavžent, kteri so bili in odkupljeni z zemlje. Ti so, kteri
se niso z ženami ognusili; device namreč so. Ti hodijo
za Jagnjetom, kamor koli gre. Ti so odkupljeni zmed
ljudi pervine Bogii in Jagnjetu, in v njih ustili se ni
našla laž; zakaj brez madeža so pred stolom božjim.

Evangeli svetega Matevža 2, 13 — 18.

Tisti čas se je angel Gospodov Jožefu v spa¬
nju prikazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in njegovo
mater, in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne
porečeni; zakaj Herod bo dete iskal, da bi ga kon¬
čal. In je vstal, in vzel dete in njegovo mater po
noči, in se je uganil v Egipt, tn je bil ondi do
Herodove smerti; da se je dopolnilo, kar je Go¬
spod govoril po preroku, ki pravi: Iz Egipta sim
poklical svojega Sina. Ko je tedaj Herod vidil, da
je po modrih zapeljan, se je silno razserdil, in je
poslal in pomoril vse fantiče, kar jih je bilo v Betle¬
hemu in u vseh njegovih pokrajnah po dve leti in
manj starih, po času, ki ga je bil od modrih
izprašal. Takrat se je dopolnilo, kar je bilo govor¬
jeno po Jeremii preroku, ki pravi: Glas se je slišal
vilami, jok in veliki krik, Rahela je jokala po
svojih otrocih, in se ni dala utolažiti, ker jih ni več.

M  nedeljo pred novim letom.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Galaeanov 4, 1 —7.

Bratje! dokler je naslednik majhin, se ne loči
od sužnjega, desiravno je gospodar vsega, ampak je pod

14

varili in oskcrimiki do časa, Tcferi je postavljen od očeta.
Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni, sužnji
pod pervim ukom sveta. Kadar je pa prišlo spolnjenje
časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, in
podverženega postavi, da bi jih odrešil, kteri so bili
pod postavo, da posinovljenje prejmemo. Ker ste pa
sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina u vaše serca,
kteri vpije: Aba, Oče! Zavoljo tega zdaj ni več suženj,
ampak sin; ako je pa sin, je tudi deležnik po Bogu.

Evangeli svetega Lukeža 2, 33 — 40.

Tisti čas sta se Jožef in Marija, Jezusova mati,
čudila temu, kar se je od njega govorilo. In
Simeon jih je žegnal (blagoslovil) in rekel Marii,
njegovi materi: Glej! ta je postavljen v padec, in
u vstajenje mnogih v Izraelu; in znamnje, zoper
ktero se bo govorilo. In tvojo lastno dušo bo meč
presunil, da se misli razodenejo iz mnogih sere.
In je bila prerokinja, Ana, Fanuelova hči, iz Aser-
jevega roda; ta je bila zelo v letih, in je po svojem
devištvu živela s svojim možem sedem let. In ta
vdova je bila pri štiri in osemdesetih letih, ktera ni
šla od tempeljna, in je s postom in molitvami noč
in dan Bogu služila. In ona je ravno tisto uro tje
prišla, in je Gospoda častila, in od njega govorila
vsem, kteri so čakali Izraelovega odrešenja. In ko
so vse dopolnili po zapovedi Gospodovi, so se ver¬
nih' v Galilejo v svoje mesto Nazaret. Dete pa je
raslo, in močno prihajalo, polno modrosti, in božja
milost je bila v njem.

15

V dan svetega Silvestra papeža.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Timoteja
4, 1—8.

Preljubi! zapričujem pred Bogom in Jezusom Kri¬
stusom, kteri bo sodil žive in mertve v svojem prihodu
in svojem kraljestvu: oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi
si priložno ali nepriložno, prepričuj, prosi, svari z vsem
poterpljenjem in ukom. Zakaj prišel bo čas, ko zdra¬
vega uka ne bodo terpeli, ampak jsi bodo po svojih
željah učenike izbirali, kakor jih bodo učesa serbele; in
bodo od resnice ušesa odvračafi, k basnim pa se obra¬
čali. Ti pa čuj, vse preterpi, opravi delo evangelista,
spolnuj svojo službo, bodi trezen. Jaz namreč sim
že darovan, in čas moje razveze je blizo. Dobro vojsko¬
vanje sim vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi
je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dak Gospod,
pravični sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi
tistim, kteri ljubijo njegov prihod.

Evangeli svetega Lakeza 12, 33 — 40.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Vaše
ledje naj bo opasano, in svetila goreče u vaših ro¬
kah; in vi boditč enaki ljudem, kteri čakajo svojega
gospoda, kdaj se bo vernil od ženitnine, da mu,
kadar pride in poterka, mahom odpro ! Blagor tistim
hlapcom, ktere gospod, kadar pride, najde, da ču-
jejo! Resnično vam povem, da se bo opasal, in jih
bo k mizi posadil, in ho pristopil ter jim stregel.
In ako pride ob drugi straži, in ako ob tretji straži
pride, in jih tako najde, blagor tistim hlapcom. To
pa vedite, da ko bi hišni gospodar vedil, ktero uro

IG

tat pride, bi gotovo cul, in bi ne pustil svoje hiše
podkopati. Tudi vi bodite pripravljeni, ker ob uri,
ko se vam ne zdi, bo Sin človekov prišel.

Berilo in evangelje osmega dneva po Kristusovem rojstvu
sta tista, kakor božični praznik pri zorni maši, str. 8.

V novega leta dan.

ali v praznik obrezovanja Jezusa Kristusa Gospoda
našega.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Tita 2, 11 — IS.

Preljubi! prikazala se je itd. (kakor sveti božični
praznik, pri maši o polnoči, stran 6.)

Evangeli svetega Lukeza 2, 21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih, da
je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus,
ktero je bilo imenovano po angelu, prej ko bil
spočet v maternem telesu.

V nedelo pred razglašenjem Gospodovim.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Gulacanov 4, 1 — 7.

Bratje! dokler je naslednik majhin itd. (kakor
v nedeljo pred novim letom, stran 13).

17

Evangeli svetega Matevža 2, 19 — 23.

Tisti čas, kadar je bil Herod umeri, glej!
se je angel Gospodov Jožefu v spanju prikazal
v Egiptu, rekoč: Vstani, in vzemi dete in njegovo
mater, in pojdi na izraelsko zemljo, zakaj pomerli
so, kteri so detetu po živlenju stregli. In je vstal,
in vzel dete in njegovo mater, in je prišel na
izraelsko zemljo. Ko je pa slišal, da Arhelaj kra¬
ljuje v Judeji namesto Heroda svojega očeta, se je
bal tje iti: in v spanju opomnjen se je uganil na
Galilejske. In je prišel in prebival v mestu, kte-
remu je ime Nazaret, da se je dopolnilo, kar je go¬
vorjeno po prerokih, da bode Nazarejčan imenovan.

V praznik častitega razglašenja Gospodovega
ali v svetih kraljev god.

Berilo iz Izaija preroka 60, 1 — 6.

Vstani Jeruzalem! hodi razsvetljen: ker prišla
je tvoja luč, in čast Gospodova nad teboj vzhaja.
Zakaj glejte, tema bo zemljo pokrivala, in noč ljudstva;
nad teboj pa bo Gospod izšel, in njegova čast se bo
v tebi vidila. Narodi bodo v tvoji luči hodili, in kralji
v svetlobi tvojega vzhoda. Vzdigni svoje oči okoli sebe,
in poglej, vsi ti so se zbrali in so k tebi prišli; tvoji
sinovi bodo od deleč prišli, in tvoje hčere bodo na (tvoji)
strani izrejene. Takrat boš poln veselja; tvoje serec
se bo čudilo in razširilo, kadar se preoberne množica
primorcev k tebi, in moč narodov k tebi pride. Kamele
te bodo, kakor povodenj, zagernile, hitre kamele iz
Madjana in Efe; vsi bodo iz Sabe prišli, ter zlata in
kadila prinesli, in hvalo Gospodovo oznanovali.

Slov. Evangel. &

18

Evangeli svetega Matevža 2, 1 — 12.

Kadar je bil Jezus rojen v Betlehemu na Ju¬
dejskem v dnevih kralja Heroda, glej! so prišli
modri iz Jutrovega v Jeruzalem, rekoč: Kde je kralj
Judov, ki je rojen? Zakaj vidili smo njegovo
zvezdo na Jutrovem, in smo ga prišli molit. Herod
kralj pa, ko je to slišal, seje prestrašil, in ves Jeruza¬
lem ž njim. In je sklical vse više duhovne in pis-
marje ljudstva, in jih je izpraševal, kje bi imel
Kristus rojen biti. Oni pa so mu rekli: V Betle¬
hemu na Judejskem; zakaj tako je pisano po pre¬
roku : In ti Betlehem, zemlja Judova, nisi nikakor
naj manjše med koleni Judovimi: zakaj iz tebe bo
prišel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudstvo Izrael.
Tedaj je Herod modre skrivaj poklical, in jih je
skerbno izpraševal (za) čas, v kterem se jim je zvezda
prikazala. In jih je poslal v Betlehem, ter je rekel:
Pojdite, in skerbno poprašujte po detetu, in kadar
ga najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz
grem in ga molim. In ko so bili kralja zaslišali,
so šli; in glej! zvezda, ktero so vidili na Jutrovem,
je pred njimi šla, dokler ni prišla, in zgorej ob¬
stala, kder je bilo dete. Kadar so pa zvezdo ugle¬
dali, so se silno obveselili. In so šli v hišo, in so
našli dete z Marijo njegovo materjo, ter so (prednj)
padli in ga molili (tukej se poklekne);  in so od-
perli svoje zaklade, in mu darovali zlata, kadila in
mire. In ko so v spanju odgovor prejeli, ne verniti
se k Herodu, so se po drugem potu vernili v svojo
deželo.

19

Pervo nedeljo po razglašeni« Gospodovem.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov 12, 1 — S.

Bratje! prosim vas pri usmiljenju Božjem, da
svoje telesa daste v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, da
bo vaša služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu,
ampak ponovite se s ponovljenjem svojega uma, da spo¬
znate, kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja Božja.
Zakaj po milosti, ki mi je dana, rečem vsem, kteri so med
vami: Nikar bolj modrovati, kakor se spodobi modro¬
vati, ampak modrovati, kar je prav, kakor je Bog sleher¬
nemu podelil mero vere. Zakaj, kakor imamo v enem
telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistega
opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu, slehern
pa smo eden druzega udje v Kristusu Jezusu Gospodu
našem.

Evangeli svetega Lukeza 2, 42 —

Kadar je bil Jezus dvanajst let star, so šli
njegovi stariši v Jeruzalem po navadi praznika. In
ko so dnevi pretekli, in so nazaj šli,- je ostal mla-
denč Jezus v Jeruzalemu, in njegovi stariši tega
niso vedili. Menili so pa, daje pri družini, in so
šli dan hoda, in so ga iskali med žlahto in znanci.
In ko ga niso našli, so se ventili v Jeruzalem, in
so ga iskali. In prigodilo se je, da so ga tretji
dan v tempeljnu našli sedeti v sredi učenikov, jih
poslušati in popraševati. Vsi pa, kteri so ga slišali,
so se čudili njegovemu umu in njegovim
odgovorom. In ko so ga ugledali, so se zavzeli; in
njegova mati mu je rekla: Sin, zakaj si nama tako
-storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te z žalostjo

2  *

20

iskala. In jima reče: Kaj je, da sta me iskala?
Nista li vedila, da moram v tem biti, kar je mojega
Očeta? In ona nista umela besede, ktero jima
je govoril. In je ž njima šel in prišel v Nazaret, in
jima je bil pokoren. >In njegova mati je ohranila
vse te reči v svojem sercu. In Jezus je rastel
v modrosti in starosti, in v milosti pri Bogu in
pri ljudeh.

Drngo nedeljo po razglašenjn Gospodovem.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov 12, 6 — 16.

Bratje! po milosti, ktera nam ja dana, imamo
razne darove: ali prerokovanje, po meri vere; ali
službo, v služenju; ali kdor uči, v učenju; kdor
opominja, v opominjanju; kdor podeljuje, v priprostosti;
kdor je čez druge postavljen, v skerbi; kdor usmiljenje
skazuje, u veselju. Ljubezen bodi brez hinavščine,
sovražite hudo, deržite se dobrega. Z bratovsko ljubez¬
nijo se med seboj ljubite. S poštovanjem pridite eden
drugemu naproti. Ne bodite leni v oskerbovanju; bodite
goreči v duhu; služite Gospodu; v upanju bodite veseli,
v nadlogi poterpežljivi, v molitvi stanovitni; v potrebah
svetim podeljujte; tuje radi sprejemajte. Dobro jim
želite, kteri vas preganjajo; blagoslovite, in nikar ne
kolnite. Veselite se z veselimi, in jokajte z jokajočimi.
Bodite ene misli med seboj; nikar si visokih reči ne do-
mišljujte, ampak k nizkim se ponižajte.

Evangeli svetega Janeza 2, 1 — 11.

Tisti čas je bila ženitnina v Kani Galilejski,
in mati Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus
povabljen in njegovi učenci na ženitnino. In ko je

21

vina zmanjkalo, reče mati Jezusova njemu: Vina
nimajo, tn Jezus ji reče: Zena! kaj je meni in
tebi mar? Moja ura še ni prišla. Njegova mati
reče služabnikom: Kar koli vam poreče, storite.
Bilo je pa tam šest kamnatih verčev postavljenih
po šegi Judovskega očiščevanja, kteri so deržali
po dve al tri mere. Jezus jim reče: Napolnite
verče z vodo. In so jih napolnili do verha. In
Jezus jim reče: Zajmite zdaj, in nesite starašmu.
In so nesli. Ko je pa starašfna u vino spremenjeno
vodo pokusil, in ni vedel od kod je, (služabniki
pa, kteri so vodo zajemali, so vedili), pokliče sta-
rašina ženina, in mu reče: Vsak človek da dobro
vino poprej, in kadar se napijejo, tedaj slabšega;
ti pa si dobro vino do zdaj prihranil. Ta začetek
čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski, in je ra¬
zodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so v njega
verovali.

Tretjo nedeljo po razglašcnjn Gospodovem.

v

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov 12,16 — 21.

Bratje! ne bodite sami pri sebi modri. Nikomur
ne vračujte hudega za hudo; prizadevajte si za dobro,
ne le pred Bogom, ampak tudi pred vsimi ljudmi. Ako
je mogoče, kolikor na vas leži, imejte mir z vsemi
ljudmi. Ne delajte si sami pravice, preljubi! ampak
dajte prostor (božji) jezi. Zakaj pisano je: Meni gre
maščevanje, jaz bom povernil, reče Gospod. Temuč ako
je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj
mu piti. Zakaj če to storiš, mu boš žerjavco na glavo
nosil. Ne daj se hudemu premagati, temuč premagaj
hudo z dobrim.

22

Er cm geli svetega Matevža 8, 1 — 13.

Tisti čas, kadar je Jezus z gore šel, je veliko
množic za njim šlo. In glej! gobov je prišel, in
ga molil, rekoč: Gospod! ako hočeš, moreš me
očistiti. In Jezus je stegnil roko, in se ga je do-
teknil, rekoč: Hočem, bodi očiščen. In kar čist
je bil od svojih gob. In Jezus mu je rekel: Glej,
da nikomur ne poveš; temuč pojdi, in skazi se du¬
hovnu, in opravi dar, kterega je Mozes zapovedal,
njim v pričevanje. Kadar je pa v Kafarnavm šel,
je stopil k njemu stotnik, kteri ga je prosil, in
je rekel: Gospod! moj hlapec leži doma mertvo-
uden, in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel: Jaz
bom prišel in ga bom ozdravil. In stotnik odgovori
in reče: Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo
streho; temuč reci le besedo, in moj hlapec bo
ozdravljen. Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod
oblastjo, in imam vojščake pod seboj, in rečem
temu: Idi, in gre; in unemu: Pridi, in pride; in
svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa
Jezus to slišal, seje začudil, in je rekel (tem), kteri
so za njim šli: Resnično vam povem, tolike vere
nisem v Izraelu našel. Povem vam pa, da jih bo
veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli
pri mizi z Abrahamom in Izakom in Jakopom
v nebeškem kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo
pahnjeni v unanjo temo; ondi bo jok in škripanje
z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in
kakor si veroval, tako se ti zgodi! In hlapec je bil
ozdravljen tisto uro.

23

^eterto nedeljo po razglašenjn Gospodovem.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov 13, 8 — 10.

Bratje! ne bodite nikomur nič dolžni, razun tega,
da se med seboj ljubite; kdor namreč bližnjega ljubi,
je postavo dopolnil. Zakaj to: Ne prešestvaj, ne ubijaj,
ne kradi, ne govori krivega pričevanja, ne poželi, in
če je kaka druga zapoved, je v teh besedah zapopadena:
Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe? Ljubezen do
bližnjega ne dela hudega. Spolnjenje postave tedaj
je ljubezen.

Evangeli svetega Matevža 8, 23 — 27.

Tisti čas je Jezus stopil v čolnič, in njegovi
učenci so šli za njim. In glej! velik vihar je vstal
na morju, tako da so valovi čolnič pokrivali; on
je pa spal. In njegovi učenci so k njemu pristopili,
in so ga zbudili, rekoč: Gospod! otmi nas, gi-
nemo. In Jezus jim je rekel: Kaj ste boječi, malo¬
verni? Tedaj je vstal, in zapovedal vetrovom in
morju, in bila je velika tihota. Ljudje pa so se
čudili, rekoč: Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi
in morje?

Peto nedeljo po razglašenjn Gospodovem.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Kološanov 3, 12 — 17.

Bratje! oblecite, kafkor izvoljeni božji, sveti in
ljubi, preserčuo usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost,
pohlevnost, poterpežljivost. Poterpite eden drugega, in
odpuščajte si med seboj, če ima kdo čez koga pri-

24

tožbo; kakor je Gospod ram odpustil, tudi vi! Pred
vsem tem pa imejte ljubezen, ktera je vez popolnosti, in
mir Kristusov naj gospoduje u vaših sercih, h kteremu
ste tudi poklicani v enem telesu; in bodite hvaležni.
Beseda Kristusova naj prebiva obilno med vami, z vso
modrostjo; učite in opominjajte se med seboj s psalmi,
s hvalnimi in duhovnimi pesmimi pojte Bogu veseli
v svojih sercih. Vse, kar koli delate z besedo ali
v djanju, vse storite v imenu Gospčda Jezusa Kristusa,
in zahvalite Boga in Očeta po Jezusu Kristusu Gospodu
našem.

Evangeli svetega Matevža 13, 24—30

•

Tisti čas je Jezus množicam to priliko pove¬
dal: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri
je dobro seme usejal na svojo njivo. Kadar so pa
ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, in je priso¬
jal ljubke med pšenico, in je odišel. Ko je pa ze¬
lenje zrastlo, in sad storilo, tedaj se je tudi ljubka
prikazala. Pristopili so pa hlapci hišnega gospo¬
darja, in so mu rekli: Gospod! ali nisi dobrega
semena usejal na svojo njivo? Od kod ima tedaj
ljubko? In jim reče: Sovražen človek je to storil.
Hlapci pa so mu rekli: Hočeš (li), da gremo, in jo
poberemo? In reče: Nikar, da kje ljubko pobiraje
ž njo vred tudi pšenice ne porujete. Pustite oboje
rasti do žetve, in ob času porečem ženjicam: Po¬
berite najprej ljubko, in jo povežite v snopke. da
se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.

25

Šesto nedeljo po razglašenju Gospodovem.

Berilo iz 1. lista  «. Pavla apostola do Tesalonicanov
1 , 2 — 10 .

Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in
vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah, in
pomnimo djanja vaše vere, in truda, in ljubezni, in po-
terpežljivosti v upanju v Gospoda našega Jezusa Kristusa
pred Bogom in Očetom našim; ko vemo , ljubi bratje,
daje  od Boga vaše izvoljenje, ker naš evangeli ni bil
le v besedi pri vas, ampak tudi v moči, in v svetem
Duhu, in u veliki obilnosti, kakor veste, kakošni smo bili
med vami zavoljo vas. In vi ste posnemavci naši in
Gospodovi postali, ker ste besedo sprejeli u velikih nad-
logoh z veseljem svetega Duha; tako ste podoba postali
vsim vernim v Macedonii in v Ahaji. Zakaj od vas se je
razglasila beseda Gospodova ne le po Macedonii in po
Ahaji, ampak tudi na vse kraje je šla vaša vera, ktero
imate v Boga, tako, da nam ni treba kaj govoriti. Saj
sami od nas oznanujejo, kako smo bili pri vas sprejeti,
in kako ste se od malikov k Bogu oberriili, služiti živemu
in pravemu Bogu, in čakati njegovega Sina z nebes,
(kterega je od mertvib obudil), Jezusa, kteri nas je otel
prihodnji jezu

Evangeli svetega Matevža 13, 31 — 33.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko pove¬
dal : Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu
zernu, ktero je človek vzel, in na svojo njivo use-
jal. Ktero je sicer naj manjše zmed vsih semen;
kadar pa zraste, je veče, kakor vse zeliša, in
je drevo, tako da ptice spod neba pridejo, in prebi¬
vajo na njegovih vejah. Drugo priliko jim je govo-

ril: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kterega
je žena vzela, in vmesila med tri polovnike moke,
da se je vse skvasilo. Vse to je Jezus množicam
govoril v prilikah, in brez prilik jim ni govoril, da
se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, ki
pravi: Odperl bom v prilikah svoje usta, in bom
izrekal skrito od začetka sveta.

Pervo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korinčanov
9, 24—27 ; in 10, 1—3.

Bratje! ne veste li, da tisti, kteri v ograji teko,
vsi sicer teko, pa le eden stavo dobi? Tako tecite, da
jo dosežete! Vsak pa, kteri se na preganjanje skuša, se
vsega zderži, in oni sicer, da strohljivo krono prejmejo,
mi pa nestrohljivo. Jaz tedaj tako tečem, ne kakor ne¬
premišljeno, se tako bojujem, ne kakor da bi po vetru
mahal; ampak terem svoje telo, in v sužnost devam, da
ko druge učim, sam ne bom zaveržen. Nočem namreč,
bratje, da bi ne vedili, da so naši očetje vsi pod oblakom
bili, in vsi skozi morje šli, in so bili vsi v Mojzesa ker-
ščeni v oblaku in v morju, in so vsi eno duhovno jed
jedli, in vsi eno duhovno pijačo pili, (pili so pa iz du¬
hovne skale, ktera je za njimi hodila; skala pa je bila
Kristus); ali njih več ni bilo Bogu prijetnih.

Ev angeli svetega Matevža 20, 1 — 16.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko
govoril: Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu
gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj šel najemat de-

27

lavcev v svoj vinograd- Kadar je pa delavcev najel
po denarju na dan,  jih je poslal v svoj vinograd.
In ob tretji uri je izišel, in vidil drugih na tergu
brez dela stati, ter jim je rekel: Pojdite tudi vi
v moj vinograd, in kar bo prav, vam bom dal. In
oni so šli. Sopet je izišel ob šesti in deveti uri, in
je ravno tako storil. Okoli enajstih pa je izišel, in
našel drugih postajati, in jim reče: Kaj stojite
tukaj brez dela ves dan? Mu reko: Ker nas ni
nihče najel. Jim reče: Pojdite tudi vi v moj vino¬
grad. Kadar se je pa večer storil, reče gospodar
vinograda svojemu hišniku: Pokliči delavce, in daj
jim plačilo, in začnji od poslednih do pervih. Pri¬
šli so tedaj, kteri so bili okoli enajste ure najeti, in
so prejeli vsak po denarju. Ko so pa tudi pervi
prišli, so menili, da bodo več prejeli; pa tudi oni
so po denarju dobili. In ko so ga dobili, so goder-
njali nad hišnim gospodarjem, rekoč: Le-ti posled¬
nji so le eno uro delali, in si jih nam enake storil,
ki smo težo dneva in vročino prenesli. On pa
je odgovoril in rekel enemu zmed njih: Prijatel!
ne delam ti krivice: ali se nisi za denar z menoj
pogodil? Vzemi, kar je tvojega in pojdi; hočem
pa tudi temu poslednjemu dati, kolikor tebi. Ali mi
ni perpuŠčeno storiti, kar hočem? Je li tvoje oko
hudobno, ker sem jaz dober? Tako bodo poslednji
pervi, in pervi poslednji; zakaj veliko jih je pokli¬
canih, malo pa izvoljenih.

28

Drugo predpepeluieno nedeljo.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korinčanov
11, 19—33; in 12, 1—9.

Bratje! radi poterpite nespametne, ker ste sami
pametni. Preterpite namreč, ako vas kdo sužnje stori,
ako vas kdo objeda, ako vam kdo jemlje, ako se kdo po¬
višuje, ako vas kdo v obraz bije. Po nečasti rečem,
kakor da bi bili mi slabi v tej reči. V čemur si kdo kaj
upa, (po nespameti govorim), si tudi jaz upam. Hebreji
so, jaz tudi, Izraelci so, jaz tudi; zarod Abrahamov so,
jaz tudi; služabniki Kristusovi so, (kakor manj pameten
rečem), jaz še več; sem bil v mnogih nadlogah, večkrat
v ječah, v ranah čez mero, velikokrat v smertnih nevar¬
nostih. Od Judov sem jih petkrat po štirdeset, eno manj
prejel. Trikrat sem bil s šibami tepen, enkrat kamnjan,
trikrat seje z menoj barka razbila, noč in dan sem bil
v globočini morja; velikokrat na potih, y nevarnostih na
vodah, y nevarnostih med razbojniki, y nevarnostih med
rojaki, v nevarnostih med neverniki, v nevarnostih v me¬
stu, v nevarnostih na samoti, v nevarnostih na morju,
v nevarnostih med lažnjivimi brati; v trudu in terpeži,
v mnogem čuvanju, v lakoti in žeji, v pogostnih postih,
v mrazu in nagoti. Zravno tega, kar je zunanjega, imam
svoje vsakdanje opravke in skerb za vse cerkve. Kdo
oslabi, pa bi jaz ne oslabel? Kdo se pohujša, pa bi mene
ne peklo? Ako bi se hotel hvaliti, se bom hvalil svoje
slabosti. Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa,
kteri je hvaljen vekomaj, ve, da ne lažem. Namestnik
kralja Areta v Damasku je Damaško mesto z varili obdal,
da bi me vjel; ali skozi okno sem bil v košu po zidu
spuščen, in tako sem ubežal njegovim rokam. Ako bi se
hotel hvaliti, (kar sicer nič ne pomaga), bom prišel do
prikazen in razoderij Gospodovih. Vem človeka y  Kri¬
stusu, kteri je bil pred štirnajst leti (ali v telesu, ali

29

•zunaj telesa, ne vem, Bog ve), zamaknjen v tretje nebo.
In vem tacega človeka^ da je bil (ali v telesu, ali zunaj
telesa, ne vem, Bog ve), zamaknjen v raj, in je slišal
skrivne besede, kterih človeku ni pripuščeno govoriti.
Tega se bom hvalil; sebe pa ne bom hvalil, razun svojih
slabost. Zakaj, ko bi ge tudi hotel hvaliti, bi ne bil ne¬
spameten, ker bi resnico govoril; zderžujem se pa, da kdo
več od mene ne misli, kakor kar na meni vidi, ali kar
sliši iz mojih ust. In da se zavoljo velicega razodenja ne
prevzamem, mi je dano želo mojega mesa, služabnik sa¬
tanov, da me bije. Za tega voljo sem trikrat Gospoda
prosil, da bi odstopil od mene; pa mi je rekel: Dovolj
ti je moja milost, ker moč se v slabosti popolnoma skaže.
Rad se bom tedaj hvalil svojih slabost, da prebiva v meni
moč Kristusova.

Evangeli svetega Lvlceza 8, 4 — IS.

Tisti čas, ko se j e silno velika množica seŠla,
in so iz mest k Jezusu hiteli, je v priliki rekel:
Sejavec je šel sejat svoje seme; in ko je sejal, ga
je nekaj padlo poleg pota, in je bilo pohojeno, in
ptice spod neba so ga pozobale. In drugo je padlo
na skalo; in kadar je pognalo, je usabmulo, ker ni
imelo vlage. In drugo je padlo med ternje, in
ternje, ki je ž njim vred raslo, ga je zadušilo. In
drugo je padlo v dobro zemljo; in je raslo, in sto¬
rilo stoteren sad. Kadar je to rekel, je zaupil:
Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. Njegovi
učenci pa so ga vprašali, kaj je ta prilika. In on
jim je rekel: Vam je dano ved iti skrivnosti božjega
kraljestva, drugim pa v prilikah, da gledajoči ne
vidijo, in poslušajoči ne umejo. Prilika pa je to:
Seme je božja beseda. Kteri so pa poleg pota, so

30

tisti, kteri poslušajo; zatem pride hudič, in vzame
besedo iz njih serca, da verujoči niso zveličani.
Kteri so pa na skali, so listi, kteri kadar slišijo,
z veseljem besedo sprejmejo; in ti nimajo korenine,
ker nekaj časa verujejo, in ob času skušnjave od¬
stopijo. Ktero je pa med ternje padlo, so tisti,
kteri 'so slišali, in gredo, pa se od skerbi in bo¬
ga tstva, in sladnosti življenja zaduše, in ne obro¬
dijo sadu. Ktero je pa v dobri zemlji, so tisti, kteri
besedo slišijo in jo v dobrem in naj boljšem
sercu ohranijo, in sad obrodijo v poterpljenju.

Tretjo predpepelničao nedeljo.

Berilo iz 1. Usta s. Pavla apostola do Korinčanov

13 , 1 — 13 .

Bratje! ko hi človeške in angelske jezike govoril,
ljubezni pa bi ne imel, bi bil ko bučeč bron, ali zvoneč
zvonec. In ko bi znal prerokovati, in vedil vse skrivnosti,
in imel vso učenost, in ko bi imel vso vero, tako da bi
gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem. In ko
bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in ko bi
svoje telo dal, da bi zgorelo, ljubezni pa bi ne imel, mi
nič ne pomaga. Ljubezen je poterpežljiva, je dobrotljiva:
ljubezen ne zavida, ne ravna napačno, se ne napihuje,
ni časti lakomna, ne išče svojega, se ne da razdražiti,
ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli se pa resnice:
vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse pr. nese. Ljubezen
nikoli ne mine, ako bodo ravno prerokvanja minule, in
jeziki jenjali, in učenost prejšla. Zakaj le nekoliko spo¬
znamo, in le nekoliko prerokujemo. Kadar bo pa prišlo,
kar je popolnoma, bo jenjalo, kar je nedoveršenega. Ko
som bil otrok, sem govori! po otročje, umel po otročje,

mislil po otročje; kar sim pa mož, sem opustil, kar je
bilo otročjega. Zdaj vidimo skozi zerkalo, kakor
v uganjki: takrat pa bomo vidili z obličja v obličje.
Zdaj spoznam le nekoliko; takrat pa bom spoznal, kakor
sem bil sam spoznan. Zdaj pa ostanejo vera, upanje, lju¬
bezen, to troje; naj veča pa med temi je ljubezen.

Evangeli svetega Lukeza 18, 31 — 43.

Tisti čas je Jezus dvanajstere k sebi vzel, in
jim-je rekel: Glejte! gremo gori v Jeruzalem, in
vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinu člove¬
kovega po prerokih. Izdan bo namreč nevernikom,
in bo zasramovan, in bičan in opljuvan; in potem,
ko ga bodo bičali, ga bodo umorili; in tretji dan
bo (od mertvih) vstal. In oni tega niso razumeli,
in ta beseda jim je bila skrita, in niso razumeli, kar
je bilo rečeno. Prigodilo se je pa, ko se je Jerihu
približal, je neki slepec sedel poleg pota, in je vbo-
gaime prosil. In ko je slišal množico memo iti, je
vprašal, kaj bi to bilo. Povedali so mu pa, da Jezus
Nazarenski memo gre. In je vpil rekoč: Jezus sin
Davidov! usmili se me. In spredaj gredoči so ga
svarili, da naj molči'. On pa je še bolj vpil: Sin
Davidov, usmili se me! Jezus pa je obstal,, in ga
je rekel k sebi pripeljati. In kadar se je približal,
ga je vprašal, rekoč: Kaj hočeš, da ti storim? On
pa je rekel: Gospod, da vidim. In Jezus mu je
rekel: »Spreglej, tvoja vera ti je pomagala". In
mahom je spregledal, ter je za njim šel in Boga
častil. In vse ljudstvo, ko je to vidilo, je Bogu
hvalo dajalo.

32

Pepelnično sredo.

Berilo iz Jocla preroka 2, 12 — 19.

To reče Gospod: Spreobernite se k meni iz vsega
svojega serca, s postom, z jokom, in žalovanjem. In
pretergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreober¬
nite se k Gospodu svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in
milostiv, poterpežljiv in velikega usmiljenja, in hudo
premagajoč Kdo ve, če se ne bo obernil in prizanesel,
in spet dal blagoslov, (da bote mogli prinesti) jedni in
pitni dar Gospodu svojemu Bogu? Trobite s trobento na
Siona, napovejte post, pokličite zbor, zberite ljudstvo,
očiščujte zbor, zberite stare, pripeljite otroke in sesa¬
joče; naj gre ženin iz svojega hrama, in nevesta iz svoje
postelje. Med vratmi in oltarjem naj plakajo duhovni,
služabniki Gospodovi, in rečejo: Zanesi Gospod, zanesi
svojemu ljudstvu, in ne daj svojega dela v zasmehovanje,
da bi nad njimi neverniki gospodovali. Zakaj bi se med
narodi reklo: Kde je njih Bog? Tedaj se bo Gospod za
svojo deželo vnel, in bo svojemu ljudstvu zanesel. In
Gospodje odgovoril, ter rekel svojemu ljudstvu: Glejte,
jaz vam bom poslal žita, vina in olja, in bote nasiteni
ž njim; in vas ne bom več dajal nevernikom v sramoto,
reče Gospod vsemogočni.

•-

Evangeli svetega Matevža O, 16 — 21.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Kadar se postite, se ne delajte žalostnih, kakor
hinavci; gerdijo namreč svoje obraze, da bi ljudje
vidili, da se postijo. Resnično vam povem, prejeli
so svoje plačilo. Ti pa, kadar se postiš, pomaži
svojo glavo, in umij svoj obraz, da ne bodo ljudje
vidili, da se postiš, ampak tvoj Oče, kteri je na

33

skrivnem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti
bo povernil. Ne spravljajte si zakladov na zemlji,
kjer jih rija in molj konča, in kder jih tatje iz¬
kopljejo in ukradejo. Temuč zbirajte si zaklade
v nebesih, kjer jih ne konča ne rija ne molj, in
kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo. Kjer
je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce.

V četertek po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 38, 1 — G.

Tisti čas je bil Ecekija na smert bolan, in pride
k njemu prerok Izaija, Amozov sin, ter mu reče: To go¬
vori Gospod: Oskerbi svojo liiso, zakaj umeri boš, in ne
več živel! In Ecekija oberne svoj obraz v steno, in moli
k Gospodu, ter reče: Prosim Gospod! spomni se vsaj,
kako sem hodil pred teboj, v resnici in s prav dobrim
sercem, in sem delal, kar je dobro v tvojih očeh. In Ece¬
kija britko joka. Tedaj je Gospod Izaiju govoril rekoč:
Pojdi, in reci Ecekiju: To govori Gospod, Bog tvojega
očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, in vidil tvoje
solze; glej, pridal bom tvojemu življenju petnajst let,
in otel iz roke Asirskega kralja tebe in to mesto, in ga,
bom varoval, reče Gospod vsemogočni.

Evatigeli svetega Matevža 8, 3 — 13.

Tisti čas, kadar je Jezus v Kafarnaum šel, je
stopil k njemu stotnik, kteri ga je prosil, in je re¬
kel: Gospod! moj hlapec leži doma mertvouden,
in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel: Jaz bom
prišel in ga ozdravil. In stotnik odgovori in reče:

Slov. Evangel. 3

34

Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho;
temuč reci le besedo in moj hlapec bo ozdravljen.
Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod oblastjo, in
imam vojščake pod seboj, in rečem temu: Idi, in
gre; inunemu: Pridi, in pride: in svojemu slu¬
žabniku : Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to sli¬
šal, se je začudil, in jim je,rekel, kteri so za njim
šli: Resnično vam povem, toliko vere nisem
v Izraelu našel! Povem vam pa, da jHi bo veliko
od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi
z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem
kraljestvu. Otroci kraljestva pa bodo pahnjeni
v unajno temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi.
In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si vero¬
val, tako se ti zgodi! in hlapec je bil ozdravljen
tisto uro.

V petek po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 38, 1 — 9.

To reče Gospod Bog: Vpij, ne jenjaj; kakor tro¬
benta povzdiguj svoj glas, in oznanuj mojemu ljudstvu
njegove hudobije, in hiši Jakopovi njene grehe. Od dne
do dne me iščejo, in hočejo znati moje pote; kakor
ljudstvo, ktero dela pravico, in zapoved svojega Boga
ni zapustilo, iščejo pri meni pravičnih postav, in se ho¬
čejo Bogu približati. Zakaj smo se postili, pa nisi po¬
gledal; ponižali svoje duše, pa ti ni bilo mar? Glejte!
v dan svojega posta delate po svoji glavi, in stiskate vse
svoje dolžnike. Glejte! v pravdah in prepirih se postite,
in bijete s pestjo neusmiljeno. Ne postite se, kakor do
zdaj, da bi se slišalo na visokem vaše vpitje. Je mar to
post, kterega sem si izvolil, da človek čez dan svoj život

35

tare, tla svojo glavo obeša, na ostrem in v pepelu leži?
Boš li to imenoval post, in Gospodu prijeten dan? Ali ni
bolj to post, kterega sem si izvolil: Reši krivično zve¬
zane; razveži bremena, ktere teže; izpusti poterte , in
raztri vsako butaro. Lomi lačnemu svoj kruh, in vodi
uboge in ubežne v svojo hišo; kadar nagega vidiš, ga
pokrij, in ne zaničuj svojega mesa. Tedaj bo, kakor
zarja, tvoja luč zasvetila, in kmalo po prišlo tvoje
zdravje; tvoja pravica pojde pred teboj, in Gospodova
čast te bo obdala. Takrat boš klical, in Gospod bo usli¬
šal; vpil boš, in poreče: „Vidiš, tukaj sem; ker sem
usmiljen Gospod tvoj Bog.“

Evangeli svetega Matevža o, 43 — 48, in 6, 1 — 6.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Sli¬
šali ste, de je rečeno: Ljubi svojega bližnjega*.in
sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam velim:
„Ljubite svoje sovražnike; dobro jim storite, kteri
vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo
in obrekujejo; da bote otroci svojega Očeta, ki je
v nebesih, kteri daje svojemu solncu sijati na dobre
in hudobne, in daje deževati na pravične in krivične.
Zakaj, ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, kakošno
plačilo bote imeli? Ali ne delajo tega tudi mitni¬
čarji ? In ako pozdravljate le svoje brate, kaj sto¬
rite več? Ali ne delajo tega tudi malikovavci? Bo¬
dite tedaj popolnoma, kakor je vaš Oče nebeški
popolnoma. Glejte, da svojih dobrih del ne delate
pred ljudmi, da bi vas vidili; sicer ne bote imeli
plačila pri svojem Očetu, kteri je v nebesih. Kadar
tedaj vbogajme daješ, ne trobi pred seboj, kakor
hinavci delajo po shodnicah in po tergih, da bi
od ljudje hvalili. Resnično vam povem, prejeli

3  •

so svoje plačilo. Kadar pa vbogajme daješ, naj ne
ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica; da bo
tvoja milošina na skrivnem, in tvoj Oče, kteri na
skrivnem vidi, ti bo povernil. In Kadar molite, ne
bodite, kakor hinavci, kteri radi v shodnicah i na
voglih potov stoje in molijo, da bi jih ljudje vidili.
Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo.
Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri,
in moli svojega Očeta na skrivnem; in tvoj Oce,
kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil.

V soboto po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka oS, 9 — 14.

To reče Gospod Bog: Ako veržeš železje od sebe,
in jenjaš iztegovati svoj perst, in govoriti, kar je krivič¬
no: ako izliješ pred lačnim svoje serce, in stiskanega
nasitiš: ti bo v temi luč zasvetila, in tvoja tema bo ka¬
kor poldan. In Gospod ti bo pokoj dal vselej, in bo tvojo
dušo s svetlobo napolnil; bo tvoje kosti okrepčal, ter
boš kakor namočen vert, in kakortekoč studenec, kteremu
vode ne zmanjka. In po tebi bo sozidano, kar je veliko
let pusto ležalo; boš podloge rodovini in rodovini uter-
dil, in bošTmenovan zagrajavec verzel in premenee stez
v prebivališča. Ako odverneš od sobote svojo nogo, da
ne izpolniš svoje volje moj sveti dan, in imenuješ so¬
boto zaželjen in Gospodu posvečen častitljiv dan; ako jo
posvečuješ, da ne hodiš po svojih željah, in ne izpolniš
svoje volje, da bi (hudo) govoril: potlej se boš v Go¬
spodu veselil, te bom povišal čez vse visokosti na zemlji,
in ti dal vživati del Jakopa, očeta tvojega, zakaj Gospo¬
dove usta so govorile.

37

Evangeli svetega Marka 6, 47 — i)6.

Tisti čas, kadar se je bil večer storil, je bil
čoln na sredi morja, in Jezus sam na suhem. In je
vidil svoje učence truditi se z veslanjem, (bilje
namreč veter nasproti). In okoli četerte straže
noči je prišel k njim gredoč po morju, in je hotel
mcmo njih iti. Oni pa, ko so ga vidili hoditi po
morju, so menili, da je prikazen, in so zavpili.
Zakaj vsi so ga vidili, in so se prestrašili. In berž
jih je ogovoril in jim je rekel: Zaupajte! jaz sem;
nikar se ne bojte. In stopil je v čoln k njim, in
veter je nehal. In še bolj so stermeli. Niso namreč
umeli od kruhov; zakaj njih serce je bilo oslepljeno.
In so se prepeljali, in so prišli na Genezareško, in
so v kraj vstavili. In, ko so iz čolna stopili, so ga
precej spoznali. In so obtekali vso tisto stran, in
so začeli bolne na posteljah donaŠati, kjer so sli¬
šali, da je on. In kamor koli je šel, u vasi in
v terge ali v mesta, so bolnike na ulice pokladali,
in ga prosili, da naj se vsaj roba njegova obla¬
čila dotaknejo; in kolikor se jih ga je dotaknilo,
so bili ozdravljeni.

Pepelnično ali peno nedeljo v postu.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korincanor G.
i—iO.

Bratje! opominjamo vas, da milosti od Boga nepri-
doma ne prejmete. Govori namreč: Ob prijetnem času
sem te uslišal, in vdan zvelič anja sem ti pomagal, Glejte,

38

zdaj je prijetni čas ; glejte, zdaj je dan zveličanja! Ni¬
komur ne dajajmo pohujšanja, da se naša služba ue za¬
ničuje; ampak u vseh rečeh se skazimo božje služabnike
u velikem poterpljenju, v nadlogah, v potrebah, v sti¬
skah, v ranah, v ječah, v puntih, v trudili, v čuvanju,
v postih, v čistosti, v znanju, v prizanašanju, v prijaz¬
nosti, v svetem Duhu, v ljubezni brez hinavščine, v be¬
sedi resnice, v moči Božji, z orožjem pravice na desni
in na levi, pri časti in r.ečasti, pri nepoštenju in dobrem
imenu, kakor zapeljivci, pa vender resnični, kakor neznani,
pa vender znani, kakor umirajoči, in glejte, živimo, kakor
stepeni, pa vender ne umorjeni, kakor žalostni, vender pa
vselej veseli, kakor ubogi, pa vender jih veliko oboga¬
timo, kakor da bi nič ne imeli, pa vender vse posedamo^

Evangeli svetega Matevža 4, 1 — -11.

Tisti čas je bil Jezus po Duhu v pušavo peljan,
da bi ga hudič skušal. In ko se je štirdesef
dni in štirdeset noči postil, je bil po tem lačen.
In skušnjavec je k njemu stopil in rekel: Ako si
Sin božji, reci, da naj bodo ti kamni kruh. On je
pa odgovoril in rekel: Pisano je: Človek ne živi le
ob kruhu, ampak ob vsaki besedi, ktera pride iz
ust božjih. Tedaj ga vzame hudič s seboj v sveto
mesto, in ga postavi na verh tempeljna, in mu
reče: Ako si Sin Božji, spusti se doli; zakaj pi¬
sano je: Svojim angelom je zavoljo tebe zapovedal,
in na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ob
kamen ne zadeneš. Jezus mu je rekel: Sopet je
pisano: Ne skušaj Gospoda svojega Boga. Spet
ga hudič vzame seboj na silno visoko goro, in mu
pokaže vse kraljestva sveta in njih veličastvo, in
mu reče: Vse to bom tebi dal, ako (pred-me)

39

padeš in me moliš. Tedaj mu reče Jezus: Poberi
se, satan! zakaj pisano je: Gospoda svojega Boga
moli, in njemu samemu služi. Tedaj ga je hudič
popustil; in glej! angeli so pristopili in mu stregli.

V pondelek po 1. nedelji v postil.

Berilo h Ecehiela prerolca 34, 11 — 16.

To reče Gospod Bog ! Glejte, jaz sam bom poiskal
svoje ovce, in jih obiskal. Kakor obišče pastir svojo
čedo, kadar je v sredi svojih razkropljenih ovac: tako
bom obiskal svoje ovce, in jih rešil od vseh strani, kamor
so se razzgubile oblačni in temni dan. Izpeljal jih bom
zmed ljudstev, in iz dežel jih zbral, in jih pripeljal
v njih deželo, in jih pasel na izraelskih gorah pri poto¬
kih in na vseh selih dežele. Na naj boljših pašah jih bom
pasel, na visocih gorah izraelskih bodo njih spašniki.
Tam bodo počivale po zelenih tratah, in po tolstih pašah
se bodo pasle v izraelskih gorah. Jaz bom pasel svoje
ovce, in jaz jih bom počivat vodil, reče Gospod Bog.
Zgubljeno bom poiskal, zbegano zavernil, ranjeno obve¬
zal, slabo pokrepčal, debelo in močno varoval, in jih
pasel po pravici, reče Gospod vsemogočni.

Evaiujeli svetega Matevža 23, 31 — 46.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Ka¬
dar pride Sin človekov v svojem veličastvu, in vsi
angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojega
veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi,
in jih bo ločil, kakor pastir loči ovce od
kozlov. In bo ovce postavil na svojo desnico, kozle
pa na levico. Takrat poreče kralj tistim, kteri bodo-

40

na njegovi desnici: Pojdite blaženi mojega Očeta!
posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od
začetka sveta! Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali
jesti; žejen sem bil, in ste mi dali piti: tujec sem
bil, in ste me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste
me oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali; v ječi
sem bil, in ste k meni p ris i. Tedaj mu bodo pra¬
vični odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te
vidili lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega,
in smo te napojili? Kdaj smo te pa vidili tujega,
in smo te pod streho vzeli? ali nagega, in
smo te obleki ? Ali kdaj smo te vidili bol¬
nega, ali v ječi, in smo k tebi prišli ? In kralj
bo odgovori! in jim rekel: Resnično vam povem,
kar ste storili kteremu mojih naj manjših bratov,
ste meni storili! Potlej poreče tudi tistim, kteri
bodo na levici: Poberite se spred mene, prekleti!
u večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njego¬
vim angelom! Zakaj lačen sem bil, pa mi niste dali
jesti; žejin sem bil, pa mi niste dali piti : tuj sem
bil, pa me niste pod streho vzeli; nag sem bil, pa
me niste oblekli; bolen in v ječi, pa me niste
obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili,
rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačnega, ali
žejnega, ali tujega, ali nagega, ali bolnega, ali
v ječi, pa ti nismo postregli? Takrat jim bo odgo¬
voril, rekoč: Resnično vam povem, kar niste storili
kteremu naj manjših, tudi meni niste storili. In ti
pojdejo u večno terpljenje; pravični pa u večno
življenje.

41

V torek po 1. nedelji v postil.

Berilo iz Izaija preroka So, 1 — 6.

Tiste dni je govoril Izaija prerok: rekoč: Iščite Go¬
spoda, dokler se more najti; kličite k njemu, dokler je
blizo. Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje
naklepe, in naj se verne h Gospodu, in se ga bo usmilil,
in k našemu Bogu, ker je velicega usmiljenja. Zakaj
moje misli niso vaše misli, tudi vaše pota niso moje pota,
reče Gospod; ampak kolikor je nebo višje od zemlje,
toliko višje so moje pota od vaših pot, in moje misli od
vaših misel. In kakor pada dež in sneg od neba, in
se več gor ne verne, ampak napoji zemljo, in jo namoči,
in stori, da rodi, in da seme sejaveu, in kruh jedcu:
tako bo moja beseda, ktera pride iz mojih ust; nebo
se verniki prazna k meni, ampak bo storila, kar koli
hočem, in bo teknila v to, za kar jo pošljem, reče Go¬
spod vsemogočni.

Ev angeli svetega Matevža 21, 10 — 17.

Tisti čas, kadar je Jezus v Jeruzalem šel, je
bilo vse mesto po koncu, rekoč: Kdo je ta? Mno¬
žice pa so rekle: Ta je Jezus prerok iz Naza¬
reta na Galilejskem. In Jezus je šel v tempelj
božji, in je izgnal vse, kteri so v tempeljnu pro¬
dajali in kupovali, in je zvernul mize menjavcom,
in stole tistim, kteri so golobe prodajali. In jim je
rekel: Pisano je: Moja hiša se hiša molitve ime¬
nuje, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. In pri¬
stopili so k njemu v tempeljnu slepi in kraljevi, in
jih je ozdravil. Ko so pa veliki duhovni in pismarji
vidili čudeže, ktere je delal, in otroke, kteri so
v tempeljnu vpili, rekoč: Hozana sinu Davido-

42

vemu! so se razjezili, in so mu rekli: Ali slišiš, kaj
ti pravijo? Jezus pa jim reče: Kaj pa da; ali niste
nikoli brali: iz ust otrok in sesajočih si si hvalo
napravil? In jih je popustil, in je šel iz mesta
v Betanijo, in je tam ostal.

V sredo po 1. nedelji ali kvaterno sredo v postit.

Berilo iz 3. bukev kraljev 19, 3 — S.

Tiste dni pride Elija v Berzabejo Judovo, in pusti
tam svojega hlapca, in gre v puščavo en dan hoda. In
kadar tje pride, in sede pod brin, si želi umreti, in reče:
Dosti mi je, Gospod! vzemi mojo dušo; ker nisem boljši,
kakor moji očetje. In se vleže in zaspi' y senci brina. In
glej ! angel Gospodov se ga dotakne, in mu reče : Vstani
in jej ! In se je ozerl, in glej, pri njegovi glavi je pod
pepelom pečen kruh in posoda vode. Tedaj je in pije, in
spet zaspi. In angel Gospodov se spet verne, in se ga
dotakne, ter mu reče: Vstani, jej; zakaj še dolg pot
imaš pred seboj. Ko je vstal, je in pije, in v močite jedi
bodi štirdeset dni in štirdeset noči do Horeba božje
gore.

Evangeli svetega Matevža 12, 38—o 0.

Tisti čas so eni zmed pismoukov in farizejev
Jezusu odgovorili rekoč : Učenik! znamnje bi radi
od tebe vidili. On je odgovoril in jim rekel: Hudo¬
ben in prešesten rod znamnja išče! Pa znamnje
se mu ne bo dalo, razun znamsja Jona preroka.
Zakaj, kakor je bil Jona v trebuhu morskega soma
tri dni in tri noči; ravno tako bo Sin človekov
v sercu zemlje tri dni in tri noči. Možje in Niniv-

43

Jjani bodo vstali ob sodbi s tem rodom, in ga bodo
obsodili, ker so pokoro delali na oznanovarije
Jonovo; in glej! več kakor Jona je tukej. Kra¬
ljica od juga bo vstala ob sodbi s tem rodom, in
ga bo obsodila, ker je prišla od pokrajin zemlje
poslušat Salomonove modrosti; in glej ! več kakor
Salomon je tukaj. Kadar je pa nečisti duh izišel
iz človeka, hodi po suhih krajih, in išče pokoja, in
ga ne najde. "Tedaj pravi: Vernil se bom v svojo
hišo, iz ktere sem šel. In kadar pride, jo najde
prazno, pometeno in osnaženo. Tedaj gre, in
si priduši sedem drugih duhov, hujših, kakor on,
in gredo vanjo in ondi prebivajo, in poslednja
tega človeka je hujša, kakor perva. Tako bo tudi
s tem hudobnim rodom. Dokler je pa še množicam
govoril, glej! so njegova mati in njegovi bratje
zunej stali, in so želeli ž njim govoriti. Rekel mu
je pa nekdo: Glej! tvoja mati in tvoji bratje stoje
zunej, in te išejo. On pa je tistemu, kteri mu je
bil to povedal, odgovoril in rekel: Kdo je moja
mati, in kdo so moji bratje? In je svojo roko
stegnil na svoje učence, rekoč: Glejte— moja mati
in moji bratje. Zakaj kdorkoli stori voljo mojega
Očeta, kteri je v nebesih, tisti je moj brat, in
sestra, in mati.

\  četertek po 1. nedelji v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 1 — 9.

Tiste dni je govoril Gospod k meni, rekoč; Zakaj
imate med seboj v deželi izraelski to priliko za pregovor,

44

rekoč: Očetje so jedli kisel groza, in otroci imajo sko¬
mino v zobeh? Kakor resnično jaz živim, reče Gospod
Bog, več ne bo ta prilika pregovor na Izraelskem.
Glej, vse duše so moje; kakor je očetova duša, tako ;e
tudi sinova duša moja; duša, ktera greši, tista boumerla.
Kdor je pravičen, in prav in po pravici dela, in ne je na
gorah: in svojih oči’ ne vzdiguje v malike hiše Israelove;
ne oskruni žene svojega bližnjega, in ne gre k ženi o
mesečnem času; in nikogar ne žali, zastavo dolžniku
nazajda, ničesar po sili ne vzame; svojega kruha lačnemu
podeljuje, in nagega oblači; na obrest ne posojuje, m
več ne jemlje; svojo roko odvrača od krivice, in pra¬
vično sodbo dela med človekom in človekom; po mojih
zapovedih hodi, in moje povelja ohrani, da dela po
resnici: on je pravičen, in bo gotovo živel, reče Gospod
vsemogočni.

Evangeli svetega Matevža lo, 21 — 28.

Tisti čas je Jezus šel, in se je uganil v kraje
Tira in Sidona. In glej! Kananejska žena je prišla
iz tistih krajev, in je vpila za njim, rekoč: Usmili
se me, Gospod, sin Davidov! moja hči veliko terpi
od hudiča. On pa ji ni besede odgovoril. In nje¬
govi učenci so pristopili, in ga prosili, rekoč:
Odpravi jo, ker za nami vpije: On pa je odgovoril
in rekel: Nisem poslan, kakor le k zgubljenim
ovcam Izraelove hiše. Ona pa je prišla, in ga je
molila, rekoč: Gospod! pomagaj mi! On pa je
odgovoril in rekel: Ni prav jemati kruha otrokom,
in ga psom metati. Ona pa je rekla: Kaj pa da,
Gospod! saj tudi psički jedo drobtine, ktere
padajo od mize njih gospodov. Tedaj je Jezus
odgovoril, in ji rekel: O žena! velika je tvoja

45

vera. Zgodi se ti, kakor hočeš. In njena hči je
bila ozdravljena od tiste ure.

V petek po 1. nedelji ali kvaterni petek v postu.

Berilo iz Rcehiela preroka 18, 20 — 28.

To reče Gospod Bog: Duša, ktera je grešila, tista
bo mnerla; sin ue bo nosil hudobije očetove, in oče ne
bo nosil hudobije sinove. Pravica pravičnega bo nad
njim, in krivica krivičnega bo nad njim. Ako pa pravični
pokoro stori za vse grehe, ktere je storil, in dopolni vse
moje zapovedi, in dela prav'in po pravici; bo gotovo
živel, in ne bo umeri. Nobene njegovih hudobij, ktere
je storil, ne bom pomnil; zavoljo svoje pravice, ktero je
delal, bo živel. Hočem li smert hudobnega, pravi Gospod
Bog, in ne veliko bolj, da se spreoberne od svojih zlob¬
nih potov in živi? Ce pa pravični odstopi od svoje pra¬
vice in dela hudobijo po vseh gnjusobah, ktere je hu¬
dobni vajen delati, bo mar živel? Nobeno njegovih pra¬
vičnih del, ktere je bil storil, se ne bo pomnilo, zavoljo
nezvestobe, ktere je kriv, in zavoljo njegove pregrehe,
ktero je storil, zavoljo teh bo umeri. Pa pravite: Ni pra¬
vična Gospodova pot! Poslušajte tedaj, hiša Izraelova:
Ali inoja pot ni pravična, in niso le vaše pota hudobne ?
Zakaj, kadar se verne pravični od svoje pravice, in stori
hudobijo, bo umeri. In kadar se verne hudobni od svoje
hudobije, ktero je delal, ter dela prav in pravično, bo
svojo dušo pri življenju ohranil. Ker je namreč premislil,
in zapustil vse svoje hude dela, ktere je delal, bo go¬
tovo živel, in ne bo umeri, reče Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega Janeza S, 1—11).

Tisti čas je bil Judovski praznik , in Jezus je
šel gori v Jeruzalem. Je pa v Jeruzalemu ovčja

46

kopel, ktera se po hebrejsko Betzaide imenuje, in
je imela pet lop. V teh je ležala velika množica
bolnih, slepih, kraljevih, suhoudnih, kferi so čakali
pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob časih
prišel v kopel, in voda je pljivkala. In kdor je po
pljivkanju vode pervi v kopel stopil, je ozdravel,
ktero bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek
tam, kteri je bil osam in trideset let bolan. Kadar
je Jezus tega vidil ležati, in je vedil, da je že veliko
časa tak, mu reče: Hočeš li ozdravljen biti ? Bolnik
mil je odgovoril: Gospnd ! nimam človeka , da bi
me, kadar se voda skali, v kopel djal ; zakaj pre¬
den jaz pridem, drugi pred menoj v njo stopi.
Jezus mu reče: Vstani, zadeni svojo posteljo, in
hodi; In tisti človek je mahom ozdravel, ter je vzel
svojo posteljo, in je hodil. Tisti dan pa je bila
sobota. Judje so tedej ozdravljenemu rekli: Sobota
je, ne smeš svoje postelje nositi. Jim je odgovoril:
Kteri me je ozdravil, mi je rekel: Zadeni svojo
posteljo in hodi! Tedaj so ga vprašali: Kdo je
tisti človek, kteri je rekel: Zadeni svojo posteljo
in hodi? On pa, kteri je bil ozdravljen, ni vedil,
kdo je. Zakaj Jezus se je bil umaknil množici,
ki je tam bila. Potlej ga je Jezus v tempelnju
našel, in mu je rekel: Glej, ozdravljen si; nikar
več ne greši, da se ti kaj hujšega ne zgodi! Tisti
človek je šel, in je Judom povedal, da je Jezus,
kteri ga je ozdravil.

47

V soboto po 1. nedelji ali kvaferno saboto
\ postu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Tesalonicanov S.
14—23.

Prosimo vas, bratje! svarite nepokojue, oveselujte
maloserčne, pomagajte slabim, bodite poterpežljivi
z vsimi. Glejte, da ne bo kdo komu hudega za hudo
vračeval; ampak vselej se deržite tega, kar je dobro,
eden do drugega in do vseh. Vselej bodite veseli; neprene¬
homa molite. U vseh rečeh se zahvalite; zakaj to je volja
božja v Kristusu Jezusu do vas vsili. Duha ne ugasujte;
prerokvanja ne zaničujte. Vse pa skusite; kar je dobro,
deržite. Vse sence hudega se zderžite. Sam Bog miru
pa naj vas posveti u vsih rečeh, da se ves vas duh in
duša in telo brez graje ohrani v prihod Gospoda našega
Jezusa Kristusa.

Evangeli svetega Matevža 17, 1—0.

Tisti čas vzame Jezus s seboj Petra in Jakopa
in Janeza njegovega brata, in jih pelja same na
visoko goro. In se je preobrazil pred njimi ; in
njegov obraz se je svetil, kakor solnce, njegove
oblačila pa so bile bele, ko sneg. In glej! prika¬
zala sta se jim Mozes in Elija, in sta ž njim govo¬
rila. Peter pa je spregovoril in je rekel Jezusu:
Gospod! dobro nam je tukaj biti; ako hočeš, na¬
redimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mojzesu enega,
in Eliju enega. Ko je še govoril, glej! jih je svetel
oblak obsenčil; in glej! glas iz oblaka, rekoč: „Ta
je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadanje; njega
poslušajte!" In kadar so učenci to zaslišali, so na

48

svoj obraz padli, in so se silno bali. In Jezus je
pristopil, in se jih je dotaknil, in jim je rekel:
Vstanite in nikar se ne bojte! Kadar so pa svoje
oči' vzdignili, niso nikogar vidili, kakor Jezusa
samega. In ko so z gore šli, jim je Jezus zapo¬
vedal, rekoč: Nikomur ne pravite te prikazni,
dokler Sin človekov od mertvih ne vstane.

\ drugo »li kvaterno nedeljo v postn.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola ilo Tesalonicanov
4, 1—7.

Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu Je¬
zusu, da, kakor ste od nas prejeli: kako vam gre
živeti, in Bogu dopasti, tako tudi živite, da ste čedalje
bogateji. Saj veste, kakošne zapovedi sem vas dal v Go¬
spodu Jezusu. To namreč je volja božja, vaše posveče¬
nje, da se zderžite kurbanja, da iz med vas vsak ve
svoje telo ohraniti v svetosti in časti, ne po gnanju po¬
želenja, kakor neverniki, kteri Boga ne poznanjo; in da
kdo predeleč ne stopa, in svojega brata v nobeni reči
ne goljufa; ker Gospodje maščevavec vsega tega, kakor
smo vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni po¬
klical k nečistosti, ampak k svetosti, v Kristusu Jezusu
Gospodu našem.

Evangeli svetega Matevža 17, 1 — 9.

Tisti čas vzame Jezus seboj itd. fkakor vče-
rej str. 47).

49

V pondoljek po 2 .  nedelji v postu.

Berilo iz Daniela preroka 9, IS — 19.

I

Tiste dni je moli) Daniel k Gospodu, rekoč: Go¬
spod, naš Bog, kteri si izpeljal svoje ljudstvo z mogočno
roko iz Egiptovske dežele, in si si ime storil do denaš-
njega dne, grešili smo; krivico smo storili, Gospod,
zoper vso tvojo pravico! Odverne naj se, prosim, tvoja
jeza in tvoj serd od Jeruzalema, tvojega mesta, in od
tvoje svete gore. Zakaj zavoljo naših grehov in krivic
naših očetov je Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeho¬
vanje pri vseh, kteri so okoli nas. Usliši torej, naš Bog!
zdaj molitev svojega hlapca in njegove prošnje; inpoglej
milostivo na svoje svetišče, ktero je zapuščeno. Zavoljo
samega sebe, moj Bog! nagni svoje uho, in poslušaj;
odpri svoje oči, in poglej na naše razdjanje, in mesto,
nad kterim se kliče tvoje ime. Ne zavoljo svoje pravice
namreč, ampak zavoljo tvojega velikega usmiljenja da¬
rujemo svoje prošnje pred tvojim obličjem. Usliši, Go¬
spod! bodi milostiv, Gospod; poglej in stori! Zavoljo
samega sebe ne odlašaj, moj Bog! saj se tvoje ime kliče
nad mestom in ljudstvom tvojim, Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 8, 21 — 29.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Jaz grem, in me bote iskali, in bote v svojem
grehu umerli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti?
Judje so tedaj rekli: Ali bo morde sam sebe umo¬
ril, ker pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete
priti? In jim je rekel: Vi ste od zdolej, jez sem od
zgorej; vi ste od tega sveta. Torej sim vam rekel,
da bote umerli v svojih grehih; zakaj, ako ne ve¬
rujete, da sem jaz, bote umerli v svojem grehu.

Slov. Evangel. 4

Tedaj so mu rekli: Kdo si ti ? Jezus jim je rekel:
Začetek, kteri tudi z vami govorim. Veliko imam
od vas govoriti in soditi; ali kteri me je poslal, je
resničen; in kar sem jaz od njega slišal, to govo¬
rim na svetu. In oni niso umeli, da je rekel, da je
Bog njegov Oče. Jezus jim je tedaj rekel: Kadar
bote Sinu človekovega povišali, takrat bote spo¬
znali, da sem jaz, in da sam od sebe ničesar ne de¬
lam, ampak kakor me je Oče učil, to govorim. In kteri
me je poslal, je z menoj, in me ni samega pustil;
zakaj jaz vselej to delam, kar je njemu dopadljivo.

V torek po 2. nedelji v posta.

Berilo iz 3. bukek kraljev 17, 8 — 16.

Tiste dni je govoril Gospod Elija Tezbičanu, re¬
koč: Vstani, in idi v Sarepto Sidonsko, in ostani tam;
zakaj tam sem ženi vdovi zapovedal, da naj te redi.
Vstane, in gre v Sarepto. In kadar pride k mestnim
vratam, zagleda vdovo, ktera derva pobira; in jo po¬
kliče, in ji reče: Daj mi malo vode v posodi, da pijem.
In kadar gre, da bi prinesla, vpije za njo, rekoč: Pri¬
nesi mi tudi grižljej bruha v svoji roki! Ona odgovori:
Kakor resnično živi Gospod tvoj Bog, nimam kruha, am¬
pak le toliko moke v posodi, kar se je s pestjo zagrabi,
in malo olja u vereu. Glej, ravno pobiram dvoje polen,
da grem, in kaj naredim sebi in svojemu sinu,
da jeva, preden umerjeva. In Elija ji reče: Nikar se ne
boj, ampak idi, in naredi, kakor si rekla; vender naj
poprej speci meni iz te močice hlebček pod pepelom, in
mi ga prinesi, sebi pa in svojemu sinu boš potlej nare¬
dila. To pa govori Gospod, Bog Izraelov: „Moka v po¬
sodi ne bo pošla, in olja u verču ne bo zmanjkalo , do

dne, ko bo G o.s p d d dež poslal na zemljo." Ona gre, in
stori' po besedi Elijevi; in je jedel on in ona in njena
družina. In od (istega dneva moka v posodi ni pošla, in
u veren olja ni zmanjkalo, po besedi, ktero je bil Gospod
rekel po Eliji.

Evangeli svetega Matevža 23, 1 — 12.

Tisti čas je Jezus govoril ljudstvu, in svojim
učencom, rekoč: Na stolu Mojzesovem sede pismarji
in farizeji. Vse tedaj kar koli vam reko, deržite
in storite; po njih delih pa nikar ne delajte, ker
pravijo, pa ne store. Navezujejo namreč težke
bremena, ki jih ni moč nositi, in nakladajo ljudem
na rame, pa jih sami s perstom nočejo ganiti. Vse
svoje dela pa store, da jih ljudje vidijo; delajo si
namreč širje listke, in veče robove v krilu. In imajo
radi' perve mesta pri večerjah, in pene sedeže
v shodnicah, in pozdravljanja na tergih, in da jim
ljudje pravijo: učenik! Vi pa se ne pustite učeni¬
kov imenovati; zakaj eden je vas učenik, vi vsi pa
ste bratje. In nikogar ne imenujte na zemlji svo¬
jega očeta ; zakaj eden je vaš Oče, ki je v nebesih.
Ne imenujte se učenikov, zakaj eden je vaš učenik,
Kristus. Kteri je naj veči med vami, bodi vaš slu¬
žabnik. Kdor se pa povišuje, bo ponižan; in kdor
se ponižuje, bo povišan.

V sredo po 2. nedelji v postu.

Berilo iz bukev Estere 13, 8 — 11. in 13 — 17.

Tiste dni je Mardohej molil k Gospodu rekoč: Go¬
spod Bog, vsemogočni kralj ! pod tvojo oblastjo je vse,

S 2

in ni ga. kteri Li se mogel ustavili tvoji volji, če si sklenil
Izraelce rešiti. Ti si strani nebo in zemljo, in kar koli
se pod nebom najde. Vseh Gospod si, in ni ga, kteri bi
se vstavil tvojemu veličanstvu. In zdaj, Gospod, kralj
kraljev, Bog Abrahamov! usmili se svojega ljudstva, ker
nas hočejo naši sovražniki pogubiti, in tvoj del pokončati.
Nikar ne zaničuj svojega dela. kterega si si iz Egipta
rešil; temuč usliši našo prošnjo, in bodi milostiv svojemu
ljudstvu, klero je tvoj del in tvoj odloček; in preoberni
našo žalost u veselje, da bomo živeli in hvalili, Gospod,
tvoje ime, in ne zapri jim ust, kteri ti hvalo pojo, Go¬
spod naš Bog.

Evangeli svetega Matevža 20. 17 — 28.

Tisti čas je Jezus šel gori v Jeruzalem, in je
vzel dvanajstere učence posebej k sebi, in jim je
rekel: Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in Sin člo¬
vekov bo izdan velikim duhovnom in pismarjem, in
ga bodo obsodili k smerti; in ga bodo izdali never¬
nikom zaničevati, bičati in križati, in tretji dan (bo
od smerti) vstal. Takrat je pristopila k njemu mati
Cebedejovih sinov s svojima sinoma, ter ga je mo¬
lila in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš?
Mu pravi: Reci, naj sedita ta moja sina, eden na
tvoji desnici, eden pa na tvoji levici v tvojem kra¬
ljestvu. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne vesta,
kaj prosita! Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz
pil? Mu rečeta: Moreva. Jima reče: Moj kelih
bota sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici
ni moje vama dati, ampak kterim je pripravljeno po
mojem Očetu. In uni deseteri, ko so to slišali, so
bili nevoljni nad bratoma. Jezus jih je pa k sebi

poklical, in je rekel: Veste, da poglavarji narodov
gospodujejo čez nje, in kteri so vekši, jih imajo
v oblasti. Med vami pa ne bodi tako ; temne, kteri
hoče med vami veči biti, naj bo vaš služabnik. In
kteri hoče med vami pervi biti, naj bo vaš hlapec.
Ravno kakor Sin človekov ni prišel, da bi se mu
streglo, temuč da bi stregel, in dal svoje življenje
v odrešenje za njih veliko.

V čcteitek po 2 .  nedelji v postu.

Berilo iz Jeremija preroku 17, 3 — 10.

To reče Gospod Bog: Preklet človek, ki zaupa
v človeka, in stavi v meso svojo moč, in od Gospoda se
odverne njegovo serce. Zakaj kakor resje v puščavi bo,
in ne ho vidil, kadar dobro pride; ampak bo prebival
na suhoti v puščavi, v slani deželi, v kteri ne more nihče
prebivati. Blagor pa možu, ki zaupa v Gospoda, in je
Gospod njegovo upanje! On bo kakor drevo, zasajeno
za vodo, ktero v mokroti poganja svoje korenine, in se
ne ustraši, kadar pride vročina; in njegov list bo zelen,
in ob času suše ne bo v skerbi, tudi nikoli ne bo pre-
jenjalo sadu roditi. Hudobno je človekovo serce in neiz-
vedno; kdo ga bo spoznal? Jaz, Gospod, preiščem serce,
in izkusim obisti; jaz storim slednjemu po njegovem d ba¬
nji!, in po sadu njegovih del, reče Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega LakeZa 16, 19 — 31.

Tisti čas je Jezus rekel Judovskim množicam:
Bil je neki bogat mož, kteri se je oblačil v škerlat
in v tančico, in se je vsak dan imenitno gostil. In

je bil neki ubožec, po imenu Lazar, ki je ležal
pred njegovimi vratini poln ran, in se je želel nasi¬
titi z drobtinami, ktere so padale od mize boga¬
tega, in mu jih nihče ni dal; ampak tudi psi so
hodili, in so lizali njegove rane. Prigodilo se je pa,
da je umeri ubogi, in je bil nesen od angelov v na¬
ročje Abrahamovo. Umeri je pa bogati, in je bil
pokopan v peklu. Povzdignil je pa svoje oči, ko
je bil v terpljenju, in je vidil od deleč Abrahama, in
Lazarja v njegovem naročju. In on je vpil in rekel:
Oče Abraham! usmili se me, in pošlji Lazarja, da
pomoči konec svojega persta u vodo, in ohladi moj
jezik, ker grozovitno terpim v tem plamenu! Abra¬
ham pa je rekel: Sin! pomisli, da si prejel dobro
v svojem življenju, in ravno tako Lazar hudo! zdaj
pa je ta oveseljen, ti pa terpiš. In verli vsega tega
je med nami in med vami velik prepad postavljen,
da, kteri hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in
tudi ne od ondod sem priti. In je rekel: Prosim te
tedaj, oče! da ga pošlješ v hišo mojega očet‘a; pet
bratov namreč imam; da jim spriča, da tudi oni ne
pridejo v ta kraj terpljenja. Abraham mu reče:
Imajo Mojzesa in preroke, nje naj poslušajo. On
pa je rekel: Nikar, oče Abraham! ampak če kdo
iz mertvih k njim pojde, se bodo spokorili. Fiekcl
mu je pa: Ako Mojzesa in prerokov ne poslušajo,
tudi ne bodo verovali, če ravno kdo od mertvih
vstane.

T petek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 37, 6 — 22,

Tiste dni je rekel Jožef svojim bratom: Poslušajte
moje sanje, ktere sem imel. Zdelo se mi je, da smo na
polju snope vezali, in da se je moj snop vzdignil, in po
koncu postavil; vaši snopi pa, kteri so okoli stali, so se
priklanjali mojemu snopu. Njegovi bratje so odgovorili:
Boš mar naš kralj? in bomo podverženi tvoji oblasti? Te
sanje tedaj in te besede so njih nevošljivost in sovraštvo
podžigale. Imel je še druge sanje, ktere je svojim bratom
povedal, rekoč: Vidil sem v sanjali, kakor da bi se mi
sobice, in luna, in enajst zvezd priklanjalo. Ko je to
svojemu očetu in bratom pravil, ga je posvaril njegov
oče, in je djal: Kaj hočejo te sanje, ktere si imel? Ali
se ti bomo jaz, tvoja mati, in tvoji bratje priklanjali na
zemlji? Torej so mu bili nevošljivi njegovi bratje; oče
pa je to reč na tihem premišljeval. In ko so njegovi
bratje pasli čedo svojega očeta v Žibernu, mu je rekel
Izrael: Tvoji bratje pasejo ovce v Žibernu; pojdi, te bom
k njim poslal! In je odgovoril: Tukaj sem! Izrael mu
reče: Idi, in poglej, ali je vse prav pri tvojih bratih in
pri živini, in pridi mi povedat, kaj se godi. Poslan iz
doline Hebronske je prišel v Zibom. In našel ga je mož
po polju hoditi, in ga je vprašal, koga išče. On pa je
odgovoril: Svojih bratov iščem; povej mi, kje pasejo
čedo? In mož mu je rekel: Prešli iz tega kraja; pa
sem jih slišal reči: Pojdimo v Dotajn. Jožef je tedaj
šel za svojimi brati, in jih je našel v Dotajnu. Ko so ga
od deleč ugledali, preden je do njih prišel, so ga mislili
umoriti. In so med seboj djali: Glejte, sanjavec gre.
Dajmo, ubijmo ga, in verzimo ga v staro vodnico, in po¬
rečemo: Divja zver ga je snedla; in tedaj se bo poka¬
zalo, kaj mu pomagajo njegove sanje. Ruben pa, ko je
to slišal, gaje  želel rešiti iz njih rok, in je djal: Nikar
mu življenja ne jemljimo, in ne prelivajmo kervi; ampak

S 6

verzite ga v to vodnico, ktera je v puščavi, in ohranite
svoje roke nedolžne. To pa je rekel, ker ga je hotel
oteli iž njih rok, in nazaj dati svojemu očetu.

• Evangeli svetega Matevža 21, 33 — 46.

Tisti čas je Jezus Judovskim množicam , in
velikim duhovnom to priliko govoril: Bil je hišen
gospodar, kteri je zasadil vinograd, in ga je s plo¬
tom ogradil, in v njem skopal tlačivnico, in postavil
turn, in ga je dal kmetom obdelovati, in je šel na
tuje. Kadar se je bil pa čas sadu približal, je poslal
svoje hlapce do kmetov, da bi prejeli njegov sad.
In kmetje so zgrabili njegove hlapce, in so enega
stepli, enega ubili, enega pa kamnjali. Poslal je spet
drugih hlapcov, še več, kakor poprej, in so jim
ravno tako storili. Zadnjič pa je poslal do njih svo¬
jega sina, rekoč: Mojega sina bodo spoštovali.
Kmetje pa, ko so sina vidili, so rekli med seboj:
Taje dedič; dajte! ubimo ga, in bomo imeli nje¬
govo dedino. In so ga zgrabili, in vergli iz vino¬
grada in ubili. Kadar tedaj gospod vinograda pride,
kaj bo storil tem kmetom? Mu reko: Hudobne bo
hudo končal, in svoj vinograd bo dal obdelovati
drugim kmetom, kteri mu bodo sod opravljali ob
svojih časih. Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali
v pismih: Kamen, kterega so zvergli zidarji, on je
postal glava vogla. Gospod je to storil , in
je čudno v naših očeh. Zato vam povem, da bo od
vas vzeto božje kraljestvo, in bo dano ljudstvu,
ktero bo njegov sad dalo. In kdor pade nad tem
kamnom, se bo razbil, na kogar pa on pade, ga bo

57

sterl. In ko so veliki duhovni in farizeji slišali nje¬
gove prilike, so spoznali, da od njih govori. In bi
ga bili radi prijeli, pa so se bali ljudstva, ker so ga
imeli kakor preroka.

V soboto po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 1. Mojzesovih bukev 27, (1—40.

Tiste dni je rekla Rebeka svojemu sinu Jakopu:
Slišala sem tvojega očeta govoriti z Ezavom tvojim bra¬
tom, in mu reči: Prinesi mi svojega lova, in naredi
mi jed, dajem, in te blagoslovim pred Gospodom, pre¬
den umerjeni. Zdaj tedaj moj sin! poslušaj moj svet.
Pojdi k čedi, in prinesi mi dva naj boljša kozliča, da na¬
redim iz njih tvojemu očetu jed, ktero rad je; potlej mu
jo poneseš, in bo jedel, in te blagoslovil, preden umerje.
In on ji je odgovoril: Veš, daje Ezav moj brat kosmat,
jaz pa gladek. Kadar me bo pošlatal moj oče, in bo to
občutil: se bojim, da bi ne menil, da sem ga hotel pre¬
kaniti, in da bi si ne nakopal kletve namesto blagoslova.
Mati mu reče: Nad me naj pride ta kletev, moj sin! Le
slušaj mojo besedo, in pojdi, ter prinesi, kar sem rekla.
Je šel, in prinesel, ter dal materi, in je naredila jed,
kakor je vedila, da ima rad njegov oče. In ga je oblekla
z Ezavovimi naj boljšimi oblačili, ktere je pri sebi doma
imela, in mu je s kozlinama roke ovila, in goli vrat po¬
krila. In potlej mu je dala jed, in zročila kruhe, ktere je
bila spekla. In je to nesel, in rekel: Moj oče! On pa je
odgovoril: Slišim; kteri si ti, moj sin? In Jakop je djal:
Jaz sem tvoj pervinec Ezav; storil sem, kar si mi ukazal.
Vstani, sedi in jej od mojega lova, da me blagoslovi tvoja
duša. In Izak je spet rekel svojemu sinu: Kako si mogel
tako hitro najti, moj sin? Je odgovoril: Volja božja je
bila, da mi je hitro naproti prišlo, kar sem hotel. In Izak

je djal: Stopi lesem, da te pošlatam, moj sin! in skusim,
ali si ti moj sin Ezav ali ne. On je stopil k očetu, ia Izak
ga je pošlatal, ter je rekel: Glas je sicer Jakopov glas,
pa roke so Ezavove roke. In ga ni poznal, ker so
kosmate roke podobo starjega imele. Tedaj ga je blago¬
slovil, in je rekel: Ali si ti moj sin Ezav? Odgovoril je:
Jaz sem. On pa je rekel: Prinesi mi jed od svojega lova,
moj sin! da te blagoslovi moja duša. Prinesel mu jo je,
in ko jo je bil pojedel, mu je prinesel tudi vina. In ga je
pil, in mu rekel: Stopi k meni, in kušni me, moj sin!
Je stopil, in ga kušnil. In ko je čutil lepi duh njegovega
oblačila, ga je blagoslovil in je rekel: Glej, duh mojega
sina je kakor duh rodovitne njive, ktero je blagoslovil
Gospod! Bog ti daj od rose nebeške in od maščobe ze¬
meljske obilno žita in vina in olja; služijo naj ti narodje,
in rodovi naj se ti priklanjajo. Bodi gospod svojih bratov,
in sinovi tvoje matere naj se ti uklanjajo! Kdor te bo
preklinjal, naj bo sam preklet, in kdor te bo blagoslovil,
naj bo z blagoslovi napolnjen. Komaj je Izak nehal go¬
voriti, in Jakop odišel, je Ezav prišel, in skuhano jed
prinesel očetu, rekoč: Vstani, moj oče, in jej od lova
svojega sina, da me blagoslovi tvoja duša! In Izak mu
je rekel: Kdo si pa ti? Je odgovoril: Jaz sem tvoj per-
vorojeni sin Ezav. Izak je ostermel, in se silno prestra¬
šil, in se je zavzel, bolj, kakor se more verjeti, ter je
rekel: Kdo je tedaj uni, kteri mi je poprej vjeto divja¬
čino prinesel, in sem od vsega jedel, preden si ti prišel,
in sim ga blagoslovil, in bo blagoslovljen! Ko je bil Ezav
zaslišal besede očetove, je z velikim vpitjem vskliknil, in
prestrašen rekel: Blagoslovi tudi mene, moj oče! On pa
je djal: Prišel je tvoj brat z zvijačo, in je prijel tvoj
blagoslov. Ezav pa je dalje rekel: Ni zastonj imenovan
Jakop; zakaj vdrugič že me je prekanil. Poprej je iz
mene pervenstvo spravil, in zdaj mi je vzel še moj bla¬
goslov! In reče spet očetu: Ali nisi nič blagoslova meni
prihranil? Odgovoril je Izak: Za tvojega Gospoda sem ga
postavil, in vse njegove brate sem podvergel njegovi

59

su/.nosti. V posestvu žita in vina in olja sem ga uterdil,
in kaj hočem po tem tebi storiti, moj sin? Ezav mu je
odgovoril: Ali imaš le en blagoslov, oče? Prosim te,
blagoslovi tudi mene! In ko je silno vpil in jokal, je bil
Izak omečen: In mu je rekel: V maščobi zemlje in v rosi
nebes bodi tvoj blagoslov!

Evavgeli svetega Lnkeža 13, 11 — 32.

Tisti Čas je Jezus farizejem in pismoukom to
priliko povedal: Neki človek je imel dva sina; in
mlaji zmed njih je rekel očetu: Oče! daj mi del
blaga, kteri mene zadene. In jima je razdelil pre¬
moženje. In malo dni potlej je mlajši sin vse pobral,
ter se je podal v daljno deželo, in je tam zapravil
svoje premoženje z razujzdanim življenjem. Po tem
pa, ko je bil vse zapravil, je vstala velika lakota
v tisti deželi; in on je začel pomanjkanje terpeti.
In je šel in se je pridružil nekemu mestnjanu tiste
dežele. In ta ga je poslal na svojo pristavo svinj
past. In je želel svoj trebuh napolniti z luščinami,
ktere so svinje jedle; in nihče mu jih ni dal. Sel
je pa sam v se, in je rekel: Koliko najemnikov
v hiši mojega očeta ima obilno kruha, jaz pa tukaj
od lakote ginem! Vzdignil se bom, ter pojdem
k svojemu očetu, in mu porečem: Oče! grešil sem
zoper nebesa in zoper tebe! Več nisem vreden tvoj
sin imenovan biti; stori me, kakor enega svojih
najemnikov! In se je vzdignil, in je prišel k svo¬
jemu očetu. Ko je pa še deleč bil, ga je zagledal
njegov oče, in se mu je milo storilo; in je pritekel,
in se ga oklenil okoli vratu, in ga kušnil. In sin mu
je rekel: Oče: grešil sem zoper nebesa in zoper

GO

tebe! vec nisem vreden tvoj sin imenovan biti.
Oče pa je rekel svojim hlapcem: Hitro prinesite
naj bolje oblačilo, in oblecite ga, in dajte mu per-
stan na roko, in čevlje na noge; in pripeljite pitano
tele, in ga zakoljite; in hočemo jesti in se gostiti.
Zakaj ta moj sin je bil mertev, in je spet oživel ♦
je bil zgubljen, in je najden. In so se začeli gostiti.
Njegov starji sin pa je bil na polju: in ko pride in
se približa hiši, je zaslišal petje in ples. In je enega
zmed hlapcov poklical in poprašal, kaj je to.
On pa mu je rekel: Tvoj brat je prišel, in tvoj -oče
je zaklal pitano tele, ker ga je spet zdravega nazaj
dobil. Vjezil se je pa, in ni hotel noter iti. Tedaj
je njegov oče vun šel, in ga je začel prositi. On
pa je odgovoril in rekel svojemu očetu: Glej, toliko
let ti služim, in nisem nikoli tvojega povelja pre¬
stopil, in nikdar mi nisi dal kozliča, da bi se bil
gostil s svojimi prijatli. Ko je pa prišel ta tvoj sin,
ki je svoje premoženje s kurbami zapravil, si mu
zaklal pitano tele. On pa mu je rekel: Sin! ti si
zmirej pri meni, in vse moje je tvoje. Gostiti se pa
in veseliti se je spodobilo, ker je ta tvoj brat bil
mertev, in je spet oživel; je bil zgubljen, in je
najden.

Tretjo nedeljo v postu.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Efeianov d, 1 — 9.

Bratje! hodite posnemavci Božji, kakor preljubi
otroei, in hodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas
ljubil, in se za nas dal v dar in klavščino Bogu v prijeten

61

duh. Kurbanje pa in vsa nečistost ali lakomnost se še ne
imenuj med vami, (kakor se spodobi svetim,) ali nesram¬
nost, ali nespametne ali gerde besede, kar se ne spodobi;
ampak zahvaljevanje veliko bolj. To namreč vedite in’ pre¬
mislite, da noben kurbir, ali nečistnik, ali lakomnik, (kar
je malikovanje,) nima dela v kraljestvu Kristusovem in
Božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi bese¬
dami, ker zavoljo tega pride jeza Božja nad otroke ne¬
pokorščine. Ne bodite tedaj njih deležniki! Zakaj bili
ste nekdaj tema, zdaj pa ste svetloba v Gospodu. Kakor
otroci svetlobe bodite; ker sad svetlobe je u vsej dobroti
in pravici in resnici.

Evangeli svetega Lukeza 11, 14 — 28.

Tisti čas je Jezus hudiča izganjal, in ti je bil
mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je mutec govo¬
ril, in množice so se Čudile. Eni zmed njih pa so
rekli: Z Belcebubom, visim hudičev, izganja hudiče.
In drugi so ga skušali, in so iskali znamnja z neha
od njega. On pa, ker je vidil njih misli, jim je
rekel: Vsako kraljestvo, ktero je samo zoper sebe
razdeljeno, bo razdjano, in hiša bo na hišo padla.
Ako je pa tudi satan sam zoper sebe razdeljen,
kako bo obstalo njegovo kraljestvo? ker pravite,
da z Belcebubom hudiče izganjam. Ce pa jaz z Bel¬
cebubom hudiče izganjam, s kom jih vaši otroci iz-
ganjanjo? Zato bodo oni vaši sodniki. Ako pa
s perstom božjim hudiče izganjam, je res božje
kraljestvo k vam prišlo. Kadar močen v orožju svoj
dvor varuje, je v miru njegovo premoženje.
Ce pa močnejši kakor on nadnj pride, in ga
premaga , bo vse njegovo orožje pobral, na
ktero se je zanašal, in bo delil njegov rop. Kdor

02

ni z menoj, je zoper mene; in kdor ne pobira
z menoj, raztresa. Kadar nečisti dub iz človeka
pride, hodi po suhih krajih, in išče pokoja, in ker
ga ne najde, pravi: Vernil se bom v svojo hišo
od koder sim izišel. In ko pride, jo najde pome¬
teno in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame sedem
drugih duhov, hujših kot on, in gredo v njo, in
prebivajo tam. In poslednje tistega človeka je
hujše, kakor pervo. Prigodilo se je pa, ko je to
govoril, je povzdignila neka žena glas zmed mno¬
žice, in mu je rekla: Blagor telesu, ktero je tebe
nosilo, in persam, ktere si sesal! On pa je rekel:
Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo besedo poslu¬
šajo, in jo ohranijo!

V pondeljck po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev o, 1 — lo.

Tiste dni je bil Naman, poglavar vojakov Sirskega
kralja, velik mož pri svojem gospodu in češčen; zakaj po
njem je dal Gospod zmago Sirii. Bil je pa močen in bo¬
gat mož, tode gobov. Takrat je bilo šlo iz Sirie neka;
vojakov na rop, in so bili pripeljali iz izraelske dežele
deklico vjeto, ktera je bila v službi pri Namanovi ženi.
Ta reče svoji gospej: O, da bi bil pač moj gospod pri
preroku, ki je v Samariji; gotovo bi ga ozdravil od gob,
ktere ima! Namani gre tedaj k svojemu gospodu, in mu
pove, rekoč:' Tako in tako je govorila deklica iz Izraelske
dežele. In mu reče Sirski kralj: Pojdi, poslal bom list
izraelskemu kralju. Gre, in vzame seboj deset talentov
srebra, in šest talentov zlata, in deset praznih oblačil;
in prinese list izraelskemu kralju teli besed: Kadar prej-
meš ta list, vedi, da sem poslal k tebi Namana, svojega

63

služabnika, da ga ozdraviš od njegovih gob. Ko je izraelski
kralj list prebral, preterga svoje oblačila, in reče: Sem
jaz mar Bog, da bi mogel umoriti in oživili, ker je on do
mene poslal, da bi ozdravil človeka od njegovih gob?
Razumite in poglejte, kako priložnosti išče zoper mene!
Ko je slišal Elizej, mož božji, da je namreč izraelski
kralj pretergal svoje oblačila, pošlje k njemu, rekoč:
Zakaj si svoje oblačila pretergal? K meni naj pride, in
zvedel bo, da je prerok v Izraelu. Naman tedaj pride
s konji in z vozmi, in obstoji pred vratini Elizejeve hiše.
In Elizej pošlje k njemu sporočit in povedat: Pojdi in
skoplji se sedemkrat v Jordanu, in bo ozdravelo tvoje
telo, in boš očiščen. Naman se razjezi in oberne, rekoč:
Sem mislil, da bo vun k meni prišel, in se ustopil, ter
klical v ime Gospoda svojega Boga, in da se bo s svojo
roko gob dotaknil, in me ozdravil. Niso li boljši Abana
in Farlara, rekeDamaške, od vseh vod v Izraelu, da bi se
v njih kopal, in se očistil? Ko seje tedaj obernil, in je
serdit šel, stopijo k njemu njegovi hlapci, in mu reko:
Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkega prerok naložil, bi bil
to gotovo storil; koliko bolj, ker ti je zdaj rekel: Skoplji
se, in boš očiščen! Na to gre, in se skoplje v Jordanu
sedemkrat po besedi božjega moža; in njegovo telo je
zdravo, kakor telo majhinega otroka, in je očiščen. Tedaj
se je vernil k Božjemu možu z vso svojo družino, in
pride, in stoji pred njim, ter reče: Zdaj vem, da ni dru¬
gega Boga na vsi zemlji, kakor le v Izraelu!

Evangeli svetega Lukeza 4, 23 — 30.

Tisti čas je rekel Jezus Farizejem: Kaj pa da
mi bote rekli fa pregovor: Zdravnik, ozdravi sam
sebe! Kolikoršne reči smo slišali, da si jih delal
v Kafarnaumu, delaj jih tudi tukaj v svojem kraju.
Rekel je pa: Resnično vam povem: V dnevih Elije¬
vih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bila velika

64

lakota po vsi deželi; in k nobeni iz njili ni bil Elija
poslan , ampak le v Sarepto na Sidonskem k ženi
vdovi. Tudi je bilo veliko gobovih ob času Elizeja
preroka v Izraelu; in nobeden zmed njih ni bil očiščen,
nego le Naman Sirec. In vsi v shodnici, ki so to
slišali, so bili polni jeze. In so vstali, in so ga
vun in mesta izgnali; in ga peljali na rob gore, na
kteri je bilo njih mesto zidano, da bi ga doli sunili.
On pa je, posred njih grede, v stran šel.

V torek po 3. nedelji v poslu.

Berilo h 4. bukev kraljev 4. 1 — 7.

Tiste dni je neka žena vpila Elizeju preroku,
rekoč: Tvoj hlapec moj mož je umeri, in ti veš, da se je
tvoj hlapec bal Gospoda. In glej, posojevavec je prišel,
in hoče vzeti moja dva sina, da bi mu služila. Elizej ji
reče: Kaj hočeš, da ti storim? Povej mi, kaj imaš
v svoji hiši? Ona pa odgovori: Jaz tvoja dekla nimam
drugega v svoji hiši, kakor malo olja, s kterim se mažem.
Ji reče: Pojdi sprosi na posodo od vseh svojih sosedov
veliko praznih posod. In pojdi noter, in zakleni svoje
duri, kadar boš že notri ti in tvoja sina, in vlij ga
v tiste posode, in ko bodo napolnjene, jih postavi na
stran. Gre tedaj žena, ter zapre duri za seboj, in za
svojima sinoma; taji  posodo dajeta, in ona naliva. In
kadar so bile posode polne, reče svojemu sinu: Prinesi
mi še eno posodo. In on odgovori: Je nimam. Tedaj
jenja olje teči. Ona pa gre, in pove božjemu možu. In
on reče: Pojdi, prodaj olje, in verni svojemu posoje-
vavcu; ti pa in tvoja sina živite ob ostanku.

65

Evangeli svetega Matevža 18, IS — 22.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Ako
greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med
seboj in med njim samim. Ako te posluša, si pri¬
dobil svojega brata. Ako te pa ne posluša, vzemi
seboj še enega ali dva, da v ustih dveh ali treh
prič stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej
cerkvi. Ce pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor
nevernik in mitar. Resnično vam povem, kar koli
bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih;
in kar koli bote razvezali na zemlji, bo razvezano
tudi v nebesih. Se vam povem, da, ako se dva
zmed vas zedinita na zemlji, se jima bo, za ktero
reč koli prosita, zgodila po mojem Očetu, kteri je
v nebesih. Zakaj kjer sta dva, ali kjer so trije
zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med
njimi. Takrat je pristopil k njemu Peter, in je
rekel: Gospod! kolikokrat bo grešil zoper mene
moj brat, in naj mu odpustim? do sedemkrat?
Jezus mu reče: Ne rečem ti do sedemkrat, ampak
sedemdesetkrat sedemkrat.

T sredo po 3. nedelji v posta.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 20, 12 — 24.

To reče Gospod Bog: Spoštuj svojega očeta in
svojo mater, da boš dolgo živel na žemlji, ktero ti bo
dal Gospod tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prešestuj, ne kradi,
ne govori zoper svojega bližnjega krivega pričevanja,
ne želi svojega bližnjega hiše, tudi ne želi njegove žene,

Slov. Evangel. S

66

ne hlapca, ne dekle, ne vola, ne osla, ne kaj drugega,
kar je njegovega. Vse ljudstvo pa je slišalo grom in glas
trobente, in je vidilo blisk in goro z dimom pokrito, in
so od strahu in trepeta vsi prevzeti od delec stali, in
rekli Mojzesu. Govori nam ti, in te bomo posiušali! Nikar
naj nam ne govori Gospod, de ne umerjemo! In Mojzes
je djal ljudstvu: Nikar se ne bojte; zakaj Bog je le
prišel, da bi vas skusil, in da bi bil njegov strah pri vas,
in da bi ne grešili. In ljudstvo je od delec stalo. Mojzes
pa je šel v meglo, v kteri je bil Bog. Bekel je Gospod
Mojzesu še: To povej Izraelovim otrokom: Viditi ste,
da sem vam z neba govoril. Ne delajte si srebernib in
zlatih bogov. Storite mi oltar iz persti, in darujte na
njem svoje žgavne in hvalne darove, svojo drobnico in
govedino na vsakem kraju, kjer bo spomin mojega imena.

Evangeli svetega Matevža lo, 1—11.

Tisti čas so prišli k Jezusu iz Jeruzalema
pismarji in farizeji, rekoč: Zakaj prestopajo tvoji
učenci zročilo starih? Ne umivajo si namreč rok,
kadar kruh jedo. On pa je odgovoril in jim rekel:
Zakaj prestopate tudi vi zapoved Božjo zavoljo
svojega zročila? Zakaj Bog je rekel: Spoštuj
očeta in mater; in: Kdor kolne očeta ali mater,
naj umerje. Vi pa pravite: Kdor koli reče očetu
ali materi: Daritev je, s čimur bi se ti dalo po
meni pomagati; in ne bo spoštoval svojega očeta,
ali svoje matere. Tako ste zapoved Božjo vničili
zavoljo svojega zročila. Hinavci! prav je prerokoval
od vas Izaija, rekoč: To ljudstvo me časti z ust¬
nicami, njih serce je pa deleč od mene. Pa zastonj
me časte, ker uče uke in zapovedi človeške. In je

67

množice k sebi poklical, in jim rekel: Poslušajte
in umejte: Kar gre v usta, ne ognjusi človeka,
ampak kar gre iz ust, to ognjusi človeka.

V četertek p« 3. nedelji v postu.

Berilo iz Jeremija preroka 7, 1 —7.

Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stoj med
vratini Gospodove hiše, in oznanuj tam besedo, in reci:
Poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judovi, kteri hodite
skozi te vrate Gospoda molit! To neče Gospod vojnih
trum, Bog Izraelov: Poboljšajte svoje pote in svoje dela,
in bom prebival z vami na tem mestu. Ne zanašajte se
na lažnjive besede, in ne recite: Tempelj Gospodov,
tempelj Gospodov, tempelj Gospodov je. Zakaj če po¬
boljšate svoje pote, in svoje dela; če storite pravico med
možem in njegovim bližnjim; če tujcu in siroti in vdovi
ne storite krivice, tudi nedolžne kervi ne prelivate na
tem mestu, in za tujimi bogovi ne hodite sami sebi
v škodo: bom prebival z vami na tem mestu, v deželi,
ktero sem dal vašim očetom, od vekomaj, od vekomaj,
reče Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega Lukeza 4, 38 — 44.

Tisti čas se je vzdignil Jezus iz shodniee, in
je šel v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je
imela hudo merzlico; in so ga za njo prosili. In
je stopil k nji, in zapovedal merzlici, in jo je po¬
pustila. In mahom je vstala, in jim stregla. Kadar
je pa solnce zašlo, so vsi, kteri so imeli bolnike
z mnogoterimi boleznimi, jih k njemu pripeljali. On
pa je na slehernega roke položil, in ga je ozdravil.

5 »

68

v

Sli so pa tudi hudiči iz mnogih, so vpili in rekli:
Ti si Sin Božji! in se jim je zagrozil, in jih ni
pustil govoriti, ker so vedili, da je on Kristus.
Kadar se je pa dan storil, se je podal, in je šel
v pust kraj , in množice so ga iskale, in so prišle
do njega; in so ga priderževale, da bi ne šel od
njih. On pa jim je rekel: Tudi drugim mestom
moram oznanovati božje kraljestvo, ker sim zato
poslan. In je oznanoval v shodnicah po Galileji.

V petek po 3. nedelji v postn.

Berilo iz 4. Mojzesovih bukev 20, 2 — 13.

Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Moj¬
zesa in Arona, in so se spuntali, in rekli: Dajte nam
vode, da pijemo! — In Mojzes in Aron sta množico od¬
pravila, in šla v šotor zaveze, in se na zemljo vergla, in
sta h Gospodu vpila in rekla: Gospod Bog, usliši vpitje
tega ljudstva, in odpri jim svoj zaklad, studenec žive
vode, da se napijejo, in nehajo mermrati. In prikazalo
se je veličastvo Gospodovo nad njima. In Gospod je go¬
voril Mojzesu rekoč: Vzemi palico, in skliči ljudstvo ti
in tvoj brat Aron, in govorita skali pred njimi, in ona bo
vodo dala. In boš vodo iz skale pripravil, in bo pila Ysa
množica in njena živina. Mojzes je tedaj vzel palico,
ktera je bila pred Gospodom, kakor mu je bil zapovedal.
In je sklical množico k skali, in jim je rekel: Poslušajte
puntarji in neverni! Ali vam borna mogla iz skale vode
dobiti? In je vzdignil Mojzes roko, in s palico dvakrat
udaril na skalo, in je privrelo veliko vode iz nje, tako da
se je napilo ljudstvo in živina. In Gospod je rekel
Mojzesu in Aronu: Ker mi nista verjela, da bi me bila
poveličala pred Izraelovimi otroci, ne bota peljala teh

69

ljudi v deželo, ktero jim bom dal. To je voda odporo
vanja, kjer so se Izraelovi otroci proti Gospodu obtožili,
in je bil poveličan med njimi.

Evangeli svetega Janeza 4, S — 42.

Tisti čas je prišel Jezus v Samarijsko mesto,
ktero se imenuje Sihar, blizo pristave, ktero je bil
dal Jakop Jožefu svojemu sinu. Bil je pa tam Jako¬
pov studenec. Jezus tedaj, truden od pota, je tako
sedel per studencu. Bilo je okoli šeste ure. Pride
žena iz Samarije vode zajemat. Jezus ji reče: Daj
mi piti. (Zakaj njegovi učenci so bili v mesto odišli,
da bi jesti kupili.) Reče mu tedaj ta Samarijska
žena: Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš, ki sem
Samarijska žena? (Zakaj Judje se ne pečajo s Sa¬
marijani). Jezus je odgovoril in ji rekel: Ako bi
poznala dar božji, in kdo je ta, kteri ti pravi: Daj
mi piti; bi bila ti njega morebiti prosila, in bi ti bil
dal žive vode. Zena mu reče: Saj nimaš s čem za¬
jeti, in studenec je globok; od kod imaš tedaj živo
vodo ? Ali si ti veči, kakor naš oče Jakop, kteri
nam je dal studenec, in je iz njega pil on, in nje¬
govi sinovi, in njegova živina? Jezus je odgovoril
in je rekel: Slehern, kteri pije te vode, bo spet
žejen; kdor pa pije vode, ktero mu bom jaz dal,
ne bo žejen vekomaj: ampak voda, ktero mu bom
jaz dal, boj njem studenec vode izvirajoče u večno
življenje. Zena mu reče Gospod! daj mi te vode,
da ne bom žejna, in da ne bom hodila semkaj
zajemat! Jezus ji reče: Pojdi, pokliči svojega
moža, in pridi semkaj. Zena je odgovorila in rekla:

70

Nimam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla: Nimam
moža; zakaj pet možev si imela, in kterega zdaj
imaš, ni tvoj mož; to si prav rekla. Zena mu reče:
Gospod! vidim, da si ti prerok. Naši očaki so na
te gori molili, in vi pravite, da v Jeruzalemu je
mesto, kder se mora moliti. Jezus ji reče: Zena!
verjemi mi, da pride ura, ko ne Lote ne na te gori,
ne v Jeruzalemu molili Očeta. Vi molite, kar ne
veste; mi molimo, kar vemo, zakaj zveličanje je iz
Judov. Pride pa ura, in je že zdaj, ko bodo, kteri
prav molijo, Očeta molili v duhu in v resnici; tudi
Oče namreč hoče, da so taki, kteri ga molijo. Bog
je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in
resnici moliti. Zena mu reče: Vem, da Mesija pride,
(kteri se imenuje Kristus); kadar tedaj on pride,
nam bo vse oznanil. Jezus ji reče: Jaz sim, ki go¬
vorim s teboj. In med tem so prišli njegovi učenci,
in so se čudili, da je z ženo govoril. Vendar pa
nobeden ni rekel: Kaj vprašaš, ali kaj z njo govo¬
riš? Popustila je tedaj žena svoj verč, in je šla
v mesto, in reče tistim ljudem: Pojdite in poglejte
človeka, kteri mi je vse povedal, kar koli sim sto¬
rila; ali je on Kristus? Sli so tedaj iz mesta in
prišli k njemu. Med tem so ga učenci prosili, rekoč:
Učenik, jej! On pa jim je rekel: Jaz imam jed
jesti, ktere vi ne veste. Učenci so tedaj rekli med
seboj: Je li mu kdo jesti prinesel? Jezus jim reče:
Moja jed je, da storim voljo tega, kteri me je
poslal, in da dopolnim njegovo delo. Ali ne pravite
vi, da je še štiri mesce, in žetev pride? Glejte!
vam povem: Povzdignite svoje oči, in poglejte

71

polje, da je že belo za žetev. In kdor žanje, prejme
plačilo, in zbira sad u večno življenje, da se vkupej
veselita, kteri seje, in kteri žanje. Zakaj v tem je
pregovor resničen; Drugi seje, in drugi žanje. Jaz
sem vas poslal žet, cesar niste obdelali; drugi
so obdelali, in vi ste v njih delo stopili. Iz tistega
mesta pa je veliko Samarijanov v njega verovalo
zavoljo govorjenja žene, ktera je pričevala: Vse
mi je povedal, kar koli sim storila. Ko so tedaj Sa¬
marijani k njemu prišli, so ga prosili, da bi pri njih
ostal. In je ostal tam dva dni. In veliko več jih je
v njega verovalo zavoljo njegovega govorjenja.
In so rekli ženi: Zdaj več ne verujemo zavoljo
tvojega govorjenja; zakaj sami smo slišali, in vemo
da je on resnično Zveličar sveta.

V soboto po 3. nedelji v posta.

Berilo iz Daniela preroka 13, 1 — 62.

Tiste dni je živel v Babilonu mož, Joakim po imenu,
in je vzel za ženo Helcijevo hčer po imenu Suzano, silno
lepo in bogaboječo. Njeni starši namreč, kteri so bili
pravični, so učili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bilje
pa Joakim zlo bogat, in je imel saden vertblizo svoje hiše;
in Judje so se pri njem shajali, zato ko je bil zmed vseh
naj častitljivši. In sta bila sodnika postavljena dva stara
zmed ljudstva tisto leto, od kakoršnih je govoril Gospod:
Je šla hudobija iz Babilona od starih sodnikov, od kterih
se je menilo, da vladajo ljudstvo. Ona sta zahajala
v Joakimovo hišo, in bodili so k njima vsi, kteri so tožbe
imeli. Kadar je bilo pa ljudstvo odišlo okoli poldneva,
je šla Suzana na vert svojega moža, in se je sprehajala.

72

In starca stajo vidila vsak dan va-nj iti, in sprehajati se;
in vnelo se je v njkna poželenje do nje. In sta prevernila
svoj um, ter uklonila svoje oči, da bi ne vidila neba, in
se ne spomnila pravičnih sodeb. Prigodi se pa, kadar
pazita priložen dan, pride Suzana, kakor poprejšne dni
samo z dvema deklama na vert, in se hoče kopati; vroče
namreč je bilo. In nikogar ni bilo tam, razun dveh
starcov, ktera sta skrita, in jo strežeta. Reče tedaj de¬
klama: Prinesite mi olja, in lepo dišečega mazila, in
vrata na vert zaprite, da se skopljem. Kadar ste pa
dekli odišle, vstaneta starca, in tečeta k njej, in rečeta:
Glej vrata na vert so zaklenjene, in nihče nas ne vidi,
in imava poželenje do tebe; zavoljo tega nama privoli,
in se nama vdaj. Ako nočeš, bova pričala zoper tebe,
da je bil mladeneč pri tebi, in da si za to dekli od sebe
poslala. Suzana zdihne in reče: V stiskah sem od vseh
strani: zakaj če to storim, mi je umreti; če pa ne storim,
ne bom ubežala vajnim rokam. Vender bolje mi je brez
greha vama v roke pasti, kakor grešiti vpričo Gospoda.
In Suzana je zaupila na ves glas. Zavpila sta pa
tudi starca proti nje, in eden je stekel k vratam na
vert, in jih je odperl. Ko so bili pa domači hlapci zasli¬
šali kričanje z verta, so planili skozi zadnje vrata va-nj,
da bi vidili, kaj da je. Kadar sta pa starca povedala, je
bilo hlapcev zlo sram, ker se ni nikoli kaj tacega slišalo
od Suzane govoriti. In drugi dan, kadar se je ljudstvo
pri Joakimu njenem možu zbralo, prideta tudi starca
polna krivičnih naklepov zoper Suzano, da bi jo umorili.
In rečeta vpričo ljudstva: Pošljite po Suzano, Helcijevo
hčer, Joakimovo ženo! In pošljejo jaderno. In pride
s svojimi starši, in z otroci, in z vso svojo rodovino.
Tedaj jokajo njeni in vsi, kteri so jo poznali. Starca pa
vstaneta v sredi ljudstva, in položita svoje roke na njeno
glavo. Ona pa plaka, in se ozre proti nebu; zakaj njeno
serce je zaupalo v Gospoda. In rečeta starca: Kadar sva
se sama na vertu prehajala, je ona vanj prišla z dvema
deklama, in je zaklenila vrata na vert, in od sebe poslala

73

obe dekli. In je prišel k njej mladeneč, kterije bil 'skrit, in
je ležal ž njo. Mi dva pa sva bila y  nekem kotu na vertu,
in ko sva vidila pregreho, sva tekla k njima, in jih vidila
v nečistem djanju. In njega sicer nisva mogla uderžati,
ker je bil močnejši od naju, in je vrata odperl in utekel.
Njo pa sva prijela in vprašala, kdo je mladeneč, in
nama ni hotla povedati. Tega sva priči. Verjela jima je
množica, kakor starašinoma, in sodnikoma ljudstva, in
so jo k smerti obsodili. Suzana pa zavpije na ves glas
in reče: Večni Bog, ki poznaš vse skrito, in veš
vse, predno se zgodi! ti veš, da sta krivično pričala
zoper mene; in glej, umerjem, ako ravno nisem nič sto¬
rila tega, kar sta una hudobno spletla zoper mene. In
Gospod je uslišal njen glas. In ko jo peljajo k smerti,
obudi Gospod svetega Duha v mladertču kteremu je ime
Daniel; in zaupije na ves glas. Nedolžen sem jaz
nad njeno kervjo. In oberne se sve ljudstvo v njega, in
reče: Kaj je to, kar si govoril? Stoje v sredi njih
reče: Nespametni otroci Izraelovi! kako ste,-da si niste
izprašali in spoznali, kaj je res, obsodili Izraelovo hčer?
Vernite so na sodišče, zakaj krivo sta pričala zoper njo!
Ljudstvo se je tedaj jaderno vernilo, in Daniel jim reče:
Odločite ji deleč narazen, in ji bom izpraševal. Ko sta
bila tedaj ločena eden od druzega, pokliče njih enega,
in mu reče: Zastarani v liudobii! Zdaj so prišli na dan
tvoji grehi, ktere si poprej delal, ko si po krivem sodil,
nedolžne zatiral, in krivične izpuščal, ako ravno Gospod
govori: Nedolžnega in pravičnega ne mori. Zdaj tedaj,
če si jo vidil, povej, pod kterim drevesom si jih vidil
pogovarjati se med seboj? On odgovori: Pod mirtvikom.
Daniel pa reče: Prav v svoje pogubljenje si se zlegal;
zakaj glej, angel Gospodov, kteri je od Boga povelje
prijel, te bo raztergal na dvoje. In ko so ga bili odpe¬
ljali, je ukazal unega pripeljati, ter mu reče: Zarod Ka¬
nonov ne pa Judov! lepota te je omamila, in poželenje
je spačilo tvoje serce. Tako sta delala Izraelovim hče¬
ram. in one so vama iz strahu privolile; ali Judova hči

74

se ni vdala vajni hudobii. Zdaj mi tedaj povej, pod
kterim drevesom sijih dobil pogovarjati se med seboj?
On odgovori: Pod češminom. Daniel pa mu reče: Prav
si se zlegal tudi ti sam v svoje pogubljenje; zakaj čaka
te angel Gospodov z mečem, da te preseka po sredi, in
vaju umori. Tedaj zavpije vsa množica na ves glas,
in hvalijo Boga, ki jih ohrani, kteri v njega zaupajo. In
se vzdignejo zoper oba starca (zakaj Daniel jih je bil
prepričal iz nju ust, da sta krivo pričala) in jima store,
kakor sta ona hudobno delala zoper svojega bližnjega,
ter jih umore. In oteta je bila nedolžna kerv tisti dan.

Evangeli svetega Janeza 8, 1 — 11.

Tisti čas je šel Jezus na oljsko goro. In zju¬
traj zgodaj je spet prišd v tempelj, in vse ljudstvo
je prišlo k njemu; in jih je sede učil. Pripeljajo mu
pa pismarji in farizeji ženo, ki so jo bili v preše-
stvu dobili )  in so jo sredo postavili, in so mu
rekli: Učenik! ta žena je bila zdaj v prešestvu
najdena. V postavi pa nam je Mojzes zapovedal
take kamnjati. Kaj tedaj ti praviš? To so pa rekli,
ker so ga skušali, da bi ga mogli zatožiti. Jezus
pa se je pripognil, in je s perstom pisal na tla.
Ko pa niso jenjali ga vprašati, se je sklonil in jim
je rekel: Kteri vas je brez greha, naj pervi verze
kamen v njo. In se je spet pripognil, in pisal na
tla. Kadar so pa to slišali, so eden za drugim
izišli, naj pervic starši; in je ostal Jezus sam in
žena, ki je v sredi stala. Jezus pa se je sklonil, in
ji rekel: Zena ! kde so tisti, kteri so te tožili ? Ali
te ni nobeden obsodil? Ona je rekla: Nobeden,

75

Gospod, Jezus pa je rekel: Tudi jaz te ne bom
obsodil; pojdi in nikar več ne greši.

(leterto nedeljo v posta.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Galačanov 4 ,
22—31.

Bratje! pisano je, da je imel Abraham dva sina;
enega od sužinje, in enega od proste. Pa kteri je bil
od sužinje, je bil po mesu rojen; kteri pa od proste, po
obljubi. To pa je po drugačnem pomenu rečeno. To sta
namreč dva testamenta: eden na gori Sinajski, kteri
v sužnost rodi, in ta je Agara; zakaj gora Sinajska
je v Arabii, in se derži tiste, kjer je zdaj Jeruzalem, in
služi s svojimi otroci. Eden pa, kteri je gornji Jeruza¬
lem, je prosta in naša mati. Zakaj pisano je : Veseli
se neporodna, ktera ne rodiš; zaukaj in zaupij, ktera
nisi na porodu; ker zapuščena ima veliko otrok, več ko
ta, ktera ima moža, mi pa, bratje! smo po Izaku otroci
obljube. Ali kakor je takrat tisti, kteri je bil po mesu
rojen, preganjal unega, kteri je bil po duhu; tako tudi
zdaj. Ali kaj govori pismo? Izženi sužinjo in njenega
sina; zakaj sin sužinje ne bo naslednik s sinom proste,
Tedaj, bratje! nismo Otroci sužinje, ampak proste,
s ktero prostostjo nas je Kristus proste storil.

Evangeli svetega Janeza 6, 1 — 13.

Tisti čas je šel Jezus čez Galilejsko morje,
ktero je Tiberiaško. In šla je za njim velika mno¬
žica, ker so vidili čudeže, ki jih je delal nad bol¬
niki. Jezus je tedaj šel na goro, in je tam sedel
s svojimi učenci. Bila je pa blizo velika noč, Ju¬
dovski praznik. Ko je tedaj Jezus oči vzdignil, in

76

je vidil, da je silno velika množica prišla k njemu,
je rekel Filipu: Od kod bomo kupili kruha, da bi
ti jedli? To je pa rekel, ker ga je skušal; zakaj
on je vedil, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril:
Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsa-
kteri kaj malega dobil. Mu reče eden njegovih
učencov, Andrej, Simona Petra brat: Neki mla-
deneč je tukaj, kteri ima pet ječmenovih kruhov,
in dve ribi; ali kaj je to med tolikanj ? Jezus pa
je rekel: Recite ljudem sesti. Bilo je pa tamkej
veliko trave. So tedaj sedli, okoli pet jezer mož
števila. Tedaj je Jezus vzel kruhe; in je zahvalil,
ter jih razdelil med sedeče; ravno tako tudi rib,
kolikor so hotli. Ko so bili pa nasiteni, reče svojim
učencom: Poberite kosce, kteri so ostali, da konca
ne vzamejo. So tedaj pobrali, in napolnili dvanajst
košev s kosci, ki so ostali od petih ječmenovih
kruhov tistim, kteri so jedli. Tedaj so ljudje, ko
so vidili čudež, kterega je bil Jezus storil, rekli:
On je resnično prerok, kteri ima na svet priti.
Ko je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti, in ga
po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je spet on sam
zbežal na goro.

V pondeljek po 4. nedelji v posta.

Berilo iz 3. bukev kraljev 3 , 16 — 28.

Tiste dni ste prišle dve posvetne ženi h kralju Sa¬
lomonu, in stopite pred njega. In reče nju ena: Pro¬
sim, moj Gospodi Jaz in ta žena stanujeve v eni hiši,
in sem porodila pri nje v stranišč. Tretji dan po mojem
porodu pa je tudi ona porodila; in sve vkupej bile, in

77

razim naju ni bilo nikogar drugega pri nama v hiši.
V noči pa je sinje žene umeri, v spanju namreč gaje
zadušila. In vstane po noči, ko je bilo vse tiho, vzame
mojega sina od mene, tvoje speče služabnice, in ga
položi k sebi; svojega sina pa, kteri je bil mertev,
k meni položi. In ko sem zjutraj vstala, da bi dala,
mleka svojemu sinu, najdem, da je mertev; ko ga pa
pri svetlem dnevu bolj na tanko pogledam, vidim, da ni
moj, kterega sem rodila. Druga žena pa je rekla: Ni
tako, kakor govoriš; ampak tvoj sinje mertev, moj pa
živi. Nasproti je una rekla: Lažeš; zakaj moj sin živi,
tvoj sin pa je umeri. In tako ste se prepirale pred
kraljem. Tedaj reče kralj: Ta pravi: Moj sin živi, in
tvoj sinje umeri; in una odgovori: Ni tako, ampak tvoj
sinje umeri, moj pa živi. Prinesite mi meč! In ko so
meč prinesli kralju, reče: Razsekajte otroka živega na
dvoje, in dajte polovico te polovico pa uni. Zena pa,
ktere sin je bil živ, {nje namreč se je njen sin v serce
smilil,) reče kralju: Prosim Gospod! dajte uni otroka
živega, in nikar ga ne umorite! Nasproti pa una reče:
Ne bodi ne moj ne tvoj, ampak razdeli naj se. Kralj od¬
govori in reče: Dajte pervi otroka živega, in nikar ga
ne umorite, zakaj ia je njegova mati. In ves Izrael je
slišal sodbo, ktero je storil kralj, in so se bali kralja,
ker so vidili, da je modrost Božja v njem storiti pravico.

Evangeli svetega Janeza 2, 13 — 23.

Tisti čas je bila blizo velika noč, in Jezus je
šel gori v Jeruzalem. In jih je našel v tempeljnu,
kteri so prodajali vole, in ovce in golobe, in me-
njavee sedeti. In je naredil kakor tepežnico iz vervic,
in je vse izgnal iz tempeljna, tudi ovce in vole; in
je menjavcom denarje izsul, in mize prevernil. In
tistim, kteri so golobe prodajali, je rekel: Spravite

78

to od tod, in ne delajte iz hiše mojega Očeta hiše
kupčije, Njegovi učenci pa so se spomnili, da je
pisano: Gorečnost za tvojo hišo me izjeda. Judje
so tedaj odgovorili, in mu rekli: S kakošnim ču¬
dežem nan skažeš. da smeš to delati? Jezus je od¬
govoril in jim rekel: Poderite ta tempelj, in v treh
dneh ga bom postavil. Tedaj so Judje rekli: Sest
in štirdeset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš
v treh dneh postavil? On pa je govoril od tem-
peljna svojega telesa. Kadar je tedaj od mertvih
vstal, so se spomnili njegovi učenci, da je to govo¬
ril; in so verovali pismu in besedi, ktero je Jezus
govoril. Ko je bil pa v Jeruzalemu o veliki noči,
v dan praznika, jih je veliko verovalo v njegovo
ime, ker so vidili njegove čudeže, ki jih je delal.
Jezus se jim pa ni zaupal samega sebe, zato ker je
on vse poznal, in ker ni potreboval, da bi kdo pri¬
čeval od človeka; zakaj on je vedil, kaj je
v človeku.

V torek po 4. nedelji v posta.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 32, 7 — 14.

Tiste dni je Gospod Mojzesu govoril, rekoč: Pojdi
z gore; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, kterega si pri¬
peljal iz egiptovske dežele. Odstopili so hitro iz pota,
kterega si jim pokazal, in so si zlili tele, in so ga molili
in mu darovali, rekoč: Ti so tvoji bogovi, Izrael, kteri
so te izpeljali iz egiptovske dežele. In Gospod je spet
rekel Mojzesu: Vidim, da je to ljudstvo terdovratno;
pusti me, da se vname moja jeza nad njimi, in da jih

79

potrebim, in bom storil tebe u velik narod. Mojzes pa
je molil h Gospod svojemu Bogii, rekoč: Gospod! zakaj
se je tvoj serd vnel zoper tvoje ljudstvo, ktero si izpeljal
iz egiptovske dežele z veliko krepostjo in močno roko.
Naj ne reko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal, da bi jih
pomoril v gorah, in iztrebil iz zemlje, Potolaži se naj
tvoja jeza, in bodi milostljiv hudobii svojega ljudstva.
Spomni se Abrahama, Izaka, in Izraela, svojih služabni¬
kov, kterim si prisegel sam pri sebi, rekoč: Bom po¬
množil vaš zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to de¬
želo, od ktere sem govoril, bom dal vašemu zarodu, in
jo bote v last imeli vekoma. In Gospod se je dal poto¬
lažiti, in ni poslal svojemu ljudstvu nesreče, od ktere je
govoril, in se je usmilil svojega ljudstva Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 7, 14 — 31.

Tisti čas, kadar je bil že praznik napol
minul, je šel Jezus v tempelj, in je učil. In Judje
so se čudili, rekoč: Kako umi on pisma, ker

se ga tli učil. Jezus jim je odgovoril in rekel:
Moj uk ni moj, ampak tistega, kteri me je
poslal. Ako hoče kdo njegovo voljo storiti, bo
spoznal iz uka, ali je iz Boga, ali jez sam iz
iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe govori, išče
svoje časti: kdor pa išče časti tistega, kteri ga je
poslal, on je resničen, in v njem ni krivice. Vam le
ni Mojzes dal postave ? In nobeden zmed vas ne
spolni postave. Zakaj me iščete umoriti? Množica
je odgovorila in rekla: Hudiča imaš, kdo te išče
umoriti? Jezus je odgovoril in jim rekel: Eno delo
sem storil, in vsi se čudite. Poglejte, Mojzes vam
je dal obrezo, (ne de bi bila od Mojzesa, ampak
od očakov), in v soboto obrezujete človeka. Ako

80

človek obrezo prejme v soboto, da se Mojzesova
postava ne prelomi; zakaj se nad menoj hudujete,
da sem celega človeka ozdravil v soboto? Ne sodite
na oči, ampak sodite pravično sodbo. Nekteri iz
Jeruzalema so tedaj rekli: Ni li ta tisti, kterega
iščejo umoriti? In glejte! očitno govori, pa nič
mu ne reko. Ali so viši res spoznali, da je on
Kristus? Ali tega poznamo, od kod je; kadar pa
Kristus pride, ne ve nihče, od kod je. Jezus je te-
dej v tempeljnu uče glas povzdignil in rekel: Po¬
znate me, in veste, od kod sem! In sam od sebe
nisem prišel; ampak resničen je, kteri me je poslal,
kterega vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker sem od
njega, in me je on poslal. Iskali so tedaj ga pri¬
jeti, in nihče ni rok nanj položil, ker še ni bila
prišla njegova ura. Veliko iz množice pa jih je
vanj verovalo, in so rekli: Ali bo Kristus, kadar
pride, več čudežev delal, kakor jih ta dela?

V sredo po 4. nedelji v posta.

Berilo iz Izaija preroka 1, 16 — 19.

To reče Gospo'dBog: Vrnite se, očistite se; spra¬
vite hudobijo svojih del spred mojih oči, jenjajte hu¬
dobno delati; učite se dobro storiti, iščite pravičnosti,
pomagajte zatiranemu, storite pravico siroti, ponesite
se za vdovo; tedaj pridite, in se pravdajte z menoj,
reče Gospod. Ako so vaši grehi kakor škerlat, bodo
beli, kakor sneg; in ako so rudeči kakor bagor, bodo
kakor volna beli. Ako me hočete poslušati, bote dobrote
dežele vživali, reče Gospod vsemogočni.

81

Evangeli svetega Janeza 9, 1 — 38.

Tisti čas, ko je šel Jezus memo, je vidil od
rojstva slepega človeka. In so ga vprašali njegovi
učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali njegovi
starši, da je slep rojen? Jezus je odgovoril: Ni
grešil ne on ne njegovi starši: temuč da se razo¬
denejo Božje dela nad njim. Jaz moram delati dela
tistega, kteri me je poslal, dokler je dan; pride
noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu,
sem luč sveta. Ko je bil to rekel, je pljunil na tla,
in storil blata iz pljunka , in je pomazal z blatom
njegove oči; in mu je rekel: Pojdi, umij se v ko¬
peli Siloe, (kar se prestavlja poslan.) Tedaj je šel,
in se je umil, in je prišel videč. Sosedje tedaj,
in kteri so ga poprej vidili, da je bil berač, so re¬
kli : Ali ni ta tisti, kteri je sedel, in vbogaime
prosil? Eni so rekli: On je. Eni pa: Nikakor,
ampak podoben mu je. On pa je rekel: Jaz sem.
Tedaj so mu rekli: Kako so se ti odperle oči?
Je odgovoril: Tisti človek, ki se imenuje Jezus,
je blata storil, in je pomazal moje oči, in mi je
rekel: Pojdi h kopeli Siloe, in umij se. In sem
šel, in se umil in vidim. In so mu rekli: Kde je
tisti ? Je rekel: Ne vem. Peljajo ga, kteri je bil
slep, k farizejem. Bila je pa sobota, kadar je Jezus
blata storil, in odperl njegove oči. Tedaj so ga
spet tudi farizeji vprašali, kako je spregledal. On
pa jim je rekel: Blata mi je djal na oči, in sem
se umil, in vidim. Rekli so tedaj nekteri zmed fa-
rizejov: Ta človek ni od Boga, ker sobote ne

Slov. Evangel, 0

82

deržf. Drugi pa so rekli: Kako more človek greš¬
nik take čudeže delati? in je bil razpor med njimi.
Reko tedaj spet slepcu: Kaj ti praviš od njega,
kteri ti je odperl oči? On pa je rekel: Prerok je.
Judje tedaj niso verjeli od njega, da je bil slep, in
da je spregledal, dokler niso poklicali starišev
tega, kteri je bil spregledal. In so jih vprašali
rekoč: Je li to vaš sin, od kterege vi pravite, da
je bil slep rojen? Kako tedaj zdaj vidi? Njegovi
stariši so jim odgovorili, in rekli: Vemo, da je ti
naš sin, in da je bil slep rojen; kako pa zdaj
vidi, ne vemo; alj kdo je odperl njegove oči,  mi
ne vemo. Njega vprašajte, dosti je star, naj
sam govori od sebe. To so reldi njegovi stariši,
ker se so Judov bali, zakaj Judje so bili že sklenili da,
če kdo reče, da je on Kristus, naj bo od shodnice
odločen. Zavoljo tega so njegovi stariši rekli:
Dosti je star, njega vprašajte. Tedaj so drugič
poklicali človeka, kteri je bil slep, in so mu rekli:
Daj čast Bogu! mi vemo, da je ta človek grešnik.
On jim je tedaj rekel: Ali je grešnik ne vem;
samo to vem, da sem bil slep, in da zdaj vidim.
So mu tedaj rekli: Kaj ti je storil? Kako ti je
odperl oči? Jim je odgovoril: Sem vam že pove¬
dal, in ste slišali; kaj hočete spet slišati? Ali
hočete tudi vi njegovi učenci biti ? Tedaj so ga
kleli in so rekli: Ti bodi njegov učenec; mi pa
smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da je z Mojzesom
Bog govoril; od tega pa ne * vemo, od kod je.
Je odgovoril tisti človek, in jim rekel: To je čudno,
da vi ne veste, od kod je; in je odperl moje

83

oči! Vemo pa, da grešnikov Bog ne usliši; am¬
pak če kdo Bogu služi, in njegovo volja stori,
njega usliši. Kar svet stoji, se ni slišalo, da bi bil
kdo sleporojenemu odperl oči. Ko bi ta ne bil od
Boga, bi ne bil mogel nič storiti. So odgovorili,
in mu rekli: v grehih si rojen ves, in ti nas učiš?
In so ga izgnali vunkaj. Jezus je slišal, da so ga
vunkaj izgnali; in ko gaje bil našel, mu je rekel:
Veruješ li v Sina Božjega? On je odgovoril in
rekel: Gospod; kdo je, da bi veroval vanj! In Jezus
muje rekel: Vidil si ga, in kteri s teboj govori,
on je. On pa je rekel: Gospod! verujem. In je
padel in ga molil.

V četertek po 4. nedelji v postn.

Berilo iz 4. bukev kraljev  4, 25 — 38.

Tiste dni je šla Sunamska žena k Elizeju na goro
Karmelsko. In kadar jo je bil zagledal mož Božji proti
sebi iti, je rekelGiecu svojemu hlapcu: Glej je, Sunam-
ke! Teci ji naproti, in reci ji: Je li mir tebi in tvojemu
možu in tvojemu sinu? Ona je odgovorila: Mir. Kadar
je bila pa prišla k možu božjemu na goro, se je oklenila
njegovih nog; in Gieci je pristopil, in jo je hotel odri¬
niti. Mož božji pa je rekel: Pustijo; zakaj nje je britko
pri sercu, in Gospod mi ni razodel, in mi ni povedal.
Ona pa mu je rekla: Sem li prosila sinu od svojega Go¬
spoda? Nisem li ti rekla: Nikar mi ne legaj? In on je
rekel Giecu: Opaši svoje ledje, in vzemi mojo palico
v svojo roko, ter idi. In ako te kdo sreča, ne pozdravljaj
ga; in ako te kdo pozdravi, ne odgovarjaj mu. In položi
mojo palico otroku na obraz. Na to je rekla mati otrokova:
Kakor resnično živi Gospod, in tvoja duša, te ne pustim!

8  *

84

Tedaj se je vzdignil in je šel za njo. Gieci pa je bil
pred njima odišel, in je bil palico položil otroku na
obraz; in ni bilo glasu, ne občutka. In se je vernil
njemu naproti, in mu je povedal, rekoč: Otrok ni vstal.
Elizej je šel tedaj v hišo, in otrok leži mertev na nje¬
govi postelji. In ko je bil v njo prišel, je zaperl duri
za seboj in za otrokom, in je molil h Gospodu. Tedaj
se je vzdignil, in je legel na otroka, in je djal svoje usta
na njegove usta, svoje oči na njegove oči, in svoje roke
na njegove roke; in se je razprosterl nad njem, in se je
ogrelo otrokovo telo. In on je vstal, in šel enkrat po
hiši semtertje; in je spet šel, in se ulegel na-nj, in otrok
sedemkrat zazeva, in odpre oči. On pa je poklical Gieca,
in mu je rekel: Pokliči to Sunamko. In poklicana stopi
noter k njemu. On reče: Vzemi svojega sina. Ona je
pristopila, in padla k njegovim nogam, in se mu priklonila
do tal; in je vzela svojega sina, in šla, Elizej pa seje
vernil v Galgalo.

Evangeli svetega Lukeza 7, 11 — 16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje
Najm in ž njim so šli njegovi učenci in velika mno¬
žica. Ko seje pa mestnim vratam približal, glej!
so merliča nesli, edinega sina svoje matere, in ta
je bila vdova; in ž njo je bilo veliko ljudi iz mesta.
In kadar jo je Gospod vidil, se mu je v serce smi¬
lila, in ji je rekel: Ne jokaj! In je pristopil, in
se par dotaknil, (kteri so pa nosili, so obstali,) in
je rekel: Mladeneč, rečem ti, vstani! In merlič
seje vsedel, in začel govoriti. In ga je dal nje¬
govi materi. Vse pa je strah obišel, in so Boga
hvalili, rekoč: Velik prerok je med nami vstal, in
Bog je obiskal svoje ljudstvo!

85

V petek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 17, 17 — 24.

Tiste dni je zbolel sin gospodininj, in bolezen je bila
tako silna, da ni bilo v njem več sape. Je rekla tedaj
Eliju: Kaj je meni in tebi, mož božji? Si li zato k meni
prišel, da pridejo moje pregrehe v spomin, in da umoriš
mojega sina? In Elija ji je rekel: Daj mi svojega sina!
In ga je vzel iz njenega naročja, in nesel v gornjieo,
kjer je on prebival, in ga je položil na svojo posteljo. In
je klical h Gospodu, ter je djal: Gospod moj Bog! hudu¬
ješ li se nad to vdovo, pri kteri jaz prebivam, da
si umoril njenega sina? In se je razpel, in trikrat po
dolgoma na otroka ulegel, in je klical h Gospodu, ter
rekel: Gospod moj Bog! prosim, naj se verne duša
tega otroka v njegovo telo. In Gospod je uslišal Elijevo
prošnjo in vernila se je duša tega v otroka, in je oživel.
In Elija je vzel otroka, in ga je nesel iz gornjice
v spodnjo hišo, in dal njegovi materi, in ji rekel: Vidiš,
tvoj sin živi! In žena je rekla Eliju: Zdaj iz tega
spoznam, de si mož božji, in da je beseda Gospodova
v tvojih ustih resnična.

Evangeli svetega Janeža 11, 1 — 43.

Tisti čas je bil nekdo bolen, Lazar iz Betanije
iz terga Marije, in Marte njene sestre. (Marija pa je
bila, ktera je Gospoda z mazilom mazala, in bri¬
sala njegove noge s svojimi lasmi, ktere brat Lazar
je bil bolen.) Njegove sestri tedaj ste poslale do
njega, rekoč: Gospod! glej, on, ki ga ljubiš, je
bolen. Ko je pa Jezus to slišal, jim je rekel: Ta
bolezen ni k smerti, temuč je k časti božji, da bo
Sin Božji po nji poveličan. Jezus pa je ljubil Marto,
in njeno sestro Marijo, in Lazarja. Ko je tedaj sli-

8 G

šal, da je bolen, je še dva dni ostal na tistem
mestu. Potem pa je rekel svojim učencem: Pojdimo
spet v Judejo! Učenci mu reko: Učenik! zdaj so
Judje iskali te kamnjati, in greš spet tje? Jezus je
odgovoril: Ni li dvanajst ur v dnevu? Ako kdo po
dnevu hodi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta;
ako pa po noči hodi, se spotakne, ker ni luči pri
njem. To je govoril, in po tem jim je rekel: Lazar,
naš prijatel, spi; pa grem, da ga iz spanja zbudim.
Njegovi učenci so tedaj rekli: Gospod! ako spi,
bo ozdravel. (Jezus pa je bil rekel od njegove
smerti; oni pa so menili, da od navadnega spanja
govori.) Takrat tedaj jim je Jezus razločno rekel:
Lazar je umeri. In vesel sem zavoljo vas, da nisem
bil tam, zato da verujete; pa pojdimo k njemu.
Tomaž tedaj, ki je imenovan Dvojčič, je rekel so-
učencem! Pojdimo tudi mi, de ž njim umerjemo!
Jezus je tedaj prišel, in ga je našel že štiri dni
v grobu ležati. tBetanija pa je bila blizo Jeruzalema,
okoli petnajst tečajev hoda.) Veliko Judov pa je bilo
prišlo k Marti in k Mariji, da bi ji tolažili zavoljo
nju brata. Ko je tedaj Marta slišala, da Jezus pride,
mu je naproti šla; Marija pa je doma sedela. Marta
je tedaj rekla Jezusu : Gospod! ko bi ti bil tukaj,
bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi zdaj vem, da,
kar koli boš Boga p. »sil, ti bo Bog dal. Jezus ji
reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu reče: Vem, da
bo vstal ob vstajenju, poslednji dan. Jezus ji je
rekel: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me
veruje, bo živel, ako ravno umerje. In kdor koli
živi in v me veruje, ne bo umeri vekomaj. Veruješ li

87

to? Mu reče: Kaj pa da verujem, Gospod! da siti
Kristus, Sin živega Boga, ki si na ta svet prišel!
In ko je bila to izgovorila, je šla in je poklicala na
tihem Marijo svojo sestro, rekoč: Učenik je tukaj,
in te kliče.: Ona, ko je to slišala, vstane hitro, in
gre k njemu. Jezus namreč še ni bil prišel v terg;
ampak je bil še na tistem mestu, kjer mu je bila
Marta naproti prišla. Judje tedaj, kteri so bili pri
nji v hiši, in so jo tolažili, ko so vidili, da je Marija
hitro vstala, in vun šla, so šli za njo rekoč:
H grobu gre, da bo tam jokala. Ko je tedaj Marija
tje prišla, kjer je bil Jezus, in ga je vidila, mu je
k nogam padla, in mu reče: Gospod! ko bi bil ti
tukaj , bi moj brat ne bil umeri. Jezus tedaj, ko jo
je vidil jokati, in jokati Jude, kteri so bili ž njo
prišli, se je zgrozil v duhu, in se užalil, in je rekel:
Kam ste ga položili? Mu reko: Gospod! pojdi in
poglej. In Jezus se je zjokal. Judje so tedaj
rekli: Glejte, kako ga je ljubil! Eni zmed njih pa
so rekli: Ali ni mogel tisti, ki je oči odpeti sleporo-
jenemu, tudi storiti, da bi ta ne bil umeri? Jezus
se je tedaj spet sam v sebi zgrozil, in pride h grobu.
Je bila pa jama, in kamen je bil položen čez njo.
Jezus reče: Odvalite kamen. Marta, sestra mert-
vega, mu reče: Gospod! že smerdi, zakaj štiri dni
že leži. Jezus ji reče: Ali ti nisem rekel, da, ako
veruješ, boš vidila čast božjo? Tedaj so kamen
odvalili Jezus pa je oči' na kviško vzdignil, in je
rekel: Oče! zahvalim te, da si me uslišal. Jaz
sim pa vedil, da me vselej uslišiš; toda zavoljo
ljudstva, ki okoli stoji, sem rekel, da verujejo, da

88

si me ti poslal. In ko je bil to izrekel, je z velikim
glasom zavpil: Lazar, pridi vun! In kteri je bil
umeri, je mahom vun prišel, povezan na rokah in
nog»h s povoji, in njegov obraz je bil v pert zavit.
Jezus jim reče: Razvežite ga, in pustite ga iti.
Veliko Judov tedaj, ki so bili prišli k Mariji in
k Marti, in so vidili, kar je Jezus storil, je v njega
verovalo.

V soboto po 4. nedelji v postu.

Berilo iz Izaija preroka 49, 8 — 13.

To reče Gospod: Ob prijetnem času sem te uslišal,
in v dan zveličanja sem ti pomagal; sem te obranil, in te
dal v zavezo ljudstvu, da povzdigneš dežele, in posedeš
zapuščene dele, da rečeš jetnikom: Izidite! in tistim,
kteri so v temi: Pridite na svetlobo! Na potih se bodo
pasli, in na vseh planjavah bo njih paša. Ne bodo lačni,
ne žejni, tudi jih ne bo pekla vročina in solnce; ker
njih usmiljenik jih bo vodil, in k Studencom vod jih
peljal. In bom storil vse svoje gore v pot, in moje steze
bodo povišane. Glej, oni bodo od deleč prišli, in glej,
eni od Severja in od morja, drugi o.d južne dežele!
Ukajte, nebesa, in veseli se zemlja; gore, pojte hvalo!
Zakaj Gospo'd je poveselil svoje ljudstvo, in se usmili!
svojih siromakov. Ali Sion reče: Zapustil me je Gospod
in Bog me je pozabil! More li mati pozabiti svoje dete,
da bi se ne usmilila sinu svojega telesa? In ko bi ga
ona pozabila, jaz vendar tebe ne bom pozabil, reče
Gospod vsemogočni.

Er angeli svetega Janeza S, 12 — 20.

Tisti čas je Jezus govoril Judovskim množi¬
cam, rekoč: Jaz sim luč sveta; kdor hodi za me-

89

noj, ne hodi po temi, ampak bo imel luč življenja.
Farizeji so mu tedaj rekli: Ti sam od sebe priču¬
ješ, tvoje pričevanje ni resnično. Jezus je odgovo¬
ril, in jim rekel: Ce tudi jaz sam od sebe pričujem,
je moje pričevanje vendar resnično; ker vem, od
kod sem prišel, in kam grem; vi pa ne veste, od
kod idem in kam grem. Vi po mesu sodite, jaz
nikogar ne sodim. In ako jaz sodim, je moja sodba
resniče; ker nisem sam, ampak jaz in Oče, kten
meje  poslal. In u vaši postavi je pisano, da dveh
človekov pričevanje je resnično. Jaz sem, kteri sam
sebi pričujem; in Oče, kteri me je poslal, pričuje
od mene. Tedaj so mu rekli: Kde je tvoj Oče?
Jezus je odgovoril: Ne poznate, ne mene, ne mo¬
jega Očeta; ako bi mene poznali, bi pač tudi mo¬
jega Očeta poznali. Te besede je Jezus govoril
v tempeljnovi hrambi, ko je učil v tempeljnu; in
nihče ga ni prijel, ker njegova ura še ni bila prišla.

Peto postno ali tiho nedeljo.

Berilo iz lista s. Pavla apostola (lo Hebrejec 9, 11 — ld.

Bratje! Kristus je pristopil, kakor veliki duhoven
prihodnjih dobrot, skozi vekši in veliko botjši šotor, kteri
ni z roko storjen, to je, ne tega stvarjenja; tudi ni
s kozlovsko ali telečjo kervjo, ampak je z lastno kervjo
enkrat v presvetišče šel, in je večno odrešenje našel.
Zakaj če kerv kozlov in juncev, in potreseni telični pepel
ognjušene posveti v telesno čistost, koliko bolj bo kerv
Kristusa, kteri je po svetem Duhu sebe brez madeža
Bogu dal, našo vest očistila od mertvih del, da bomo

90

služili živemu Bogu? In zato je srednik nove zaveze, da
s smertjo obljubo odrešenja od tistih pregreh, ki so bile
pod poprejšno zavezo, prejmejo, kteri so poklicani
k večnemu delu v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Janeza 8, 46 — S9.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Kdo zmed vas me bo greha obdolžil? Ako vam
resnico govorim, zakaj mi ne verujete? Kdor je
iz Boga, besede Božje posluša. Zavoljo tega vi
ne poslušate, ker niste iz Boga. Judje so tedaj od¬
govorili, in mu rekli: Ali ne govorimo mi prav, da
si Samarijan, in imaš hudiča? Jezus je odgovoril:
Jaz nimam hudiča; ampak častim svojega Očeta,
in vi ste mi čast odvzeli. Pa jaz ne iščem svoje
časti; je, kteri nje išče in sodi. Besnično, resnično
vam povem: Ako kdo mojo besedo dopolni, ne bo
smerti vidil vekomaj. Judje so tedaj rekli: Zdaj
smo spoznali, da imaš hudiča! Abraham je umeri
in preroki, in ti praviš: Ako kdo mojo besedo do¬
polni, ne bo smerti okusil vekomaj. Si li ti veči,
kakor naš oče Abraham, ki je umeri? in preroki so
umerli. Koga sam sebe delaš? Jezus je odgovoril:
Oe jaz sam sebe častim, moja čast nič ni; moj
Oče je, kteri me časti, od kterega vi pravite, da je
vaš Bog. In ga ne poznate; jaz pa ga poznam, in
ako rečem, da ga ne poznam, bom lažnik, kakoi
vi; ali poznam ga in dopolnim njegovo besedo.
Abraham, vaš oče, se je silno veselil viditi moj dan;
vidil ga je, in je bil vesel. Judje so mu tedaj rekli:
Se petdeset let nimaš, in si Abrahama vidil? Jezus

91

jim je rekel: Resnično, resnično vam povem, prejde
je bil Abraham, sim jaz. Tedaj so pobirali kamnje,
da bi vanj lucali; Jezus pa se je skril, in je šel iz
tempeljna.

\  pondeljek po tihi nedelji.

Berilo iz Jona preroka 3, 1 — 10.

Tiste dni je govoril Gospod vdrugič Jonu preroku,
rekoč: Vstani in idi v Ninive, veliko mesto in oznanuj
v njem, kar sim ti jaz rekel oznanovati. In je vstal Jona,
in šel v Ninive po besedi Gospodovi. Ninive pa so bile
mesto za tri dni hoda veliko. In Jona je šel za en dan
hoda v mesto, ter je vpil in rekel: Se štirdeset dni, in
Ninive bodo razdjane! In Ninivljani so verovali v Boga,
in so napovedali post, ter so oblekli ostre oblačila od
naj vekšega do naj manjšega. In prišla je beseda do
kralja Ninivskega, in je vstal iz svojega stola, in vergel
svoje oblačilo s sebe, in se oblekel v ostro oblačilo, tei
sedel na pepel. In je bilo oklicano in rečeno v Ninivah
po povelju kralja in njegovih knezov tako: Nič naj m
okusijo ne ljudje, ne živina, ne govedo, ne drobnica
tudi naj se ne pasejo, in vode naj ne pijejo. In naj s
oblečejo v ostre oblačila ljudje in živina, in naj kličej
v Gospoda na vso moč. In slehern naj se oberne od svo
jega hudega pota in od krivice svojih rok. Kdo ve, mo
rehiti se bo Bog obernil, in bo zanesel, in odjenjal o
svojega groznega serda, in ne bomo končani. In Bog jj
vidil njih dela, da so se obernili od svojega hudega pot
in usmilil se je svojega ljudstva Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 7, 32 — 39.

Tisti čas so viši in farizeji poslali lilapcov, i
bi Jezusa prijeli. Jezus jim je tedaj rekel: Se ma

92

časa sem pri vas, in grem k njemu, kferi me je po¬
slal. Iskali me bote, pa me ne bote našli; in kjer
sem jaz, vi ne morete priti. Judje so tedaj rekli
med seboj : Kam misli ta iti, da ga ne bomo našli?
Ali pojde med razkropljene nevernike, in bo never¬
nike učil? Kakošuo govorjenje je to, ker je rekel:
Iskali me bote, pa me ne bote našli; in kjer sem
jaz, tje vi ne morete priti? Poslednji veliki dan
praznika pa je Jezus vstal in vabil rekoč: Ako je
kdo žejin, naj pride k meni, in naj pije. Kdor v me
veruje, poteko, kakor pismo pravi, potoki žive vode
iz njegovega oserčja. To pa je rekel od Duha,
kterega so imeli prejeli v njega verujoči.

j'

\  torek po tihi nedelji.

I . Berilo iz Danielu preroka 14, 28 — 42.

Tiste dni so stopili Babilončani pred kralja, in so
pekli: Izdaj nam Daniela, ki je Bala razdjal, in drakona
imorii; sicer bomo pomorili tebe in svojo družino! Vidil
1  e tedaj kralj, da so zlo vanj tiščali, in prisiljen jim je
z dal Daniela: Vergli so ga v levnjak, in tam je bil šest
pni. V levnjaku pa je bilo sedem levov, in dajali so jim
| a dan po dve trupli in dve ovci: ali zdaj se jim ni nič
alo, da bi požerli Daniela. Bil je pa prerok Habakuk
Judeji, in on je bil skuhal podmet, in nadrobil kruha

I  lonec; in je šel na polje, da bi nesel ženjicam. Tedaj
rekel angel Gospodov Habakuku: Nesi obed, ki ga
i laš, v Babilon Danielu, kteri je v levnjaku. In Habakuk
rekel* Gospod! Babilona nisem vidil, in za jamo ne
:m. In ga je prijel angel Gospodov verh glave, in ga
esel za lase njegove glave; in ga je postavil v Babilon

93

nad jamo s svojo hitro močjo. In Habakuk je zavpil re¬
koč: Daniel, služabnik božji, vzemi obed, kterega ti je
Bog poslal! In Daniel je rekel: Spomnil si se me,
Gospod Bog! in jih nisi zapustil, kteri te ljubijo. In Da¬
niel je vstal in jedel. Angel Gospodov pa je Habakuka
berž postavil na njegovo mesto nazaj: Sedmi dan tedaj
je prišel kralj, da bi obžaloval Daniela, in je stopil
k jami, ter v njo pogledal, in glej, Daniel sedi v sredi
levov. Takrat je zavpil kralj na ves glas, rekoč:
Velik si, Gospod, Bog Danielov! In ga je potegnil iz
levnjaka; tiste pa, kt.eri so ga hotli pogubiti, je vergel
v jamo, in so bili požerti pri te priči pred njim. Tedaj
je kralj rekel: Boje naj se vsi prebivavci po vsi deželi
Danielovega Boga; ker on je odrešenik, ki dela znamnja
in čudeže na nebu in na zemlji, ki je rešil Daniela iz
levnjaka.

Evangeli svetega Janeza 7, 1 — 13.

Tisti čas je Jezus po Galileji hodil; zakaj po
Judeji ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali umo¬
riti. Bil je pa blizo Judovski praznik zelenih šoto¬
rov. Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi od tod, in
pojdi v Judejo, da tudi tvoji učenci vidijo tvoje
dela, ktere delaš. Zakaj nihče ne dela kaj na
skrivnem, kteri išče očiten biti; če to delaš, daj se
na znanje svetu. Tudi njegovi bratje namreč niso
vanj verovali. Jezus jim tedaj reče: Moj čas še ni
prišel; vaš čas pa je vselej pripravljen. Vas svet
ne more sovražiti; mene pa sovraži, ker jaz pri¬
čujem od njega, da so njegove dela hude. Vi
pojdite na ta praznik; jaz pa še ne grem na ta
praznik, ker moj čas še ni dopolnjen. Ko je bil to
rekel, je on ostal v Galileji. Ko so bili pa njegovi

94

bratje otlišli, takrat je tudi on na praznik šel, ne
očitno, ampak nekako na skrivnem. Judje so ga
tedaj iskali ob praznik«, in so rekli: Kje je on?
In med Ijudimi je bilo na tihem veliko govorjenja
zavoljo njega. Zakaj nekteri so rekli: Dober je;
nekteri.pa so rekli: Ni tako, temuč ljudi zapeljuje.
Vendar pa nihče ni očitno od njega govoril za¬
voljo strahu pred Judi.

V sredo po tihi nedelji.

Berilo iz 3. Mojzesovih bukev 19, 1. 2. 11 — 19.

Tiste dni je govoril Gospod Mojzesu, rekoč: Go¬
vori vsemu zboru Izraelovih otrok, in reci jim: Jaz sem
Gospod vaš Bog. — Ne kradite, ne legajte, in nihče naj
ne goljufa svojega bližnjega. Ne prisegaj krivo v mojem
imenu, in ne oskrunjaj imena svojega Boga: jaz sem
Gospod. Ne delaj krivice svojemu bližnjemu, in ne zati¬
raj ga s silo; naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri
tebi do drugega dne. Ne kolni gluhega, in slepemu ne
postavljaj spotikljeja; ampak boj se Gospoda svojega
Boga, ker jaz sem Gospod. Ne stori nič krivičnega, in
po krivici ne sodi. Ne glej lica ubogega, in ne spoštuj
obraza mogočnega; sodi svojega bližnjega po pravici.
Ne bodi opravljivec, ne podpihovavec med ljudstvom;
ne podstopi se zoper kri svojega bližnjega; jaz sem Go¬
spod. Ne sovraži svojega brata v svojem sercu, ampak
očitno ga posvari, da nimaš greha zavoljo njega. Ne
išči maščevanja, in ne spomni se krivice svojih sosedov;
ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe; jaz sem Gospod.
Moje zapovedi spolnujte, zakaj jaz sem Gospod vaš Bog.

95

Er angeli svetega Janeza 10, 22—38.

Tisti čas je bil praznik posvečevanja v Jeru¬
zalemu, in zima je bila. In Jezus je hodil v tem-
peljnu po Salomonovi lopi. Judje so ga tedaj ob¬
suli, in so mu rekli: Doklej nas v nevednosti
pustiš? Ako si ti Kristus, povej nam naravnost!
Jezus jim je odgovoril: Vam pravim, in ne veru¬
jete. Dela, ktere jaz delam v imenu svojega Očeta,
te pričujejo od mene. Toda vi ne verujete, ker
niste iz mojih ovac. Moje ovce moj glas poslušajo;
in jaz jih poznam, in hodijo vsled mene. In jaz jim
dam večno življenje, in ne bodo pogubljene veko¬
maj, in nihče jih ne bo iztergal iz moje roke. Kar
mi je moj oče dal, je veče, kakor vse; in nihče ne
more iztergati iz roke mojega Očeta. Jaz in Oče
sva eno. Judje so tedaj kamnje pobirali, da bi ga
kamnjali. Jezus jim je odgovoril: Veliko dobrih
del sem vam pokazal od svojega Očeta, zavoljo kte-
rega teh del me kamnjate? Judje so mu odgovo¬
rili: Zavoljo dobrega dela te ne kamnjamo, ampak
zavoljo bogokletstva, in ker se, ki si človek, Boga
delaš. Jezus jim je odgovoril: Ni li pisano u vaši
postavi: Jaz sim rekel, bogovi ste? Ako je tiste
imenoval bogove, kterim je bila beseda Božja go¬
vorjena, in pismo ne more overženo biti: kako
njemu, kterega je Oče posvetil, in na svet poslal,
vi rečete: Preklinjaš, ker sem rekel: Sin Božji
sem? Ako ne delam del svojega Očeta, mi nikar nt
verjemite. Ako jih pa delam, in ako meni nočete
verjeti, verjemite delom, da spoznate in verujete,
da je Oče v meni, in jaz v Očetu.

9t>

V čcfertek po tihi nedelji.

Berilo is Daniela preroka 3, 34 — 4S.

Tiste (lilije molil Azaria k Gospodu, rekoč: Go¬
spod naš Bog prosimo, ne zaverzi nas vekoma zavoljo
svojega imena, in ne razderi svoje zaveze. Ne odtegni
nam svojega usmiljenja zavoljo Abrahama svojega lju¬
bega, Izaka svojega služabnika, in Izraela svojega sve¬
tega, kterim si govoril in obljubil , da boš pomnožil njih
zarod, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob kraju
morja. Zakaj zmanjšali, Gospod! smo se zdaj, bolj, ko
vsi narodi, in smo ponižani po vsi zemlji zavoljo svojih
grehov. In nimamo zdaj kneza, ne preroka, ne vojvoda,
ne žgavnega, ne klavnega, ne jednega daru, ne kadila,
tudi ne mesta, ti darovati pervine, da bi mogli najti tvoje
usmiljenje: pa zavoljo potertega serca in ponižnega
duha nas sprejmi. Kakor žgavni darovi ovnov in juncev
in veliko tavžent tolstih jagnjet, tako bodi dans naša da¬
ritev pred tvojim obličjem, da ti dopade; zakaj kteri
v tebe zaupajo, ne ostanejo na sramoti. In zdaj gremo
vsled tebe z vsem sercem, in se te bojimo, in iščemo
tvojega obličja. Ne osrami nas, temuč stori z nami po
svoji dobrotljivosti, in po obilnosti svojega usmiljenja.
Otmi nas po svojih čudežih, in daj čast svojemu imenu,
Gospod! In osramoteni naj bodo vsi, kteri hudo delajo
tvojim služabnikom; naj se sramujejo tvoje vsemo¬
gočnosti, in njih moč bodi razterta. In naj vedo, da si
ti Gospod Bog edini, in častitljiv po vsi zemlji, Gospod
naš Bog.

Evangeli svetega Lukeza 7, 36 — 30.

Tisti čas je nekdo zmed farizejev Jezusa pro¬
sil, da bi pri njem jedel. In je prišel v hišo farize-

jevo in k jedi sedel. In glej! žena v mestu, ktera
ej bila grešnica, ko je zvedila, da je v hiši farize¬
jevi pri jedi, je prinesla alabastrovo pušico mazila;
in je zad k njegovim nogam stopila, ter mu je za¬
čela s zolzami noge močiti, in jih je z lasmi svoje
glave brisale, in mu je noge kuševala, in z mazilom
mazala. Farizej pa, kteri ga je povabil, ko to vidi, je
sam pri sebi djal, rekoč: Ko bi bil on prerok, bi
pač vedil, kdo in kakošna je žena, ki se ga doti-
kuje, da je grešnica! In Jezus je odgovoril, in mu
rekel: Simon! imam ti nekaj povedati. On pa'reče:
Učenik, povej! Neki posojevavec je imel dva
dolžnika; eden je bil dolžan pet sto denarjev, eden
pa petdeset. Ker nista imela s čem plačati . je
obema odpustil. Kteri tedaj ga bolj ljubi? Simon
je odgovoril in rekel: Menim, da tisti, kteremu je
več odpustil. On pa mu je rekel: Prav si razsodil.
In se je ohernil k ženi, in je rekel Simonu: Vidiš
to ženo ? Sem prišel v tvojo hišo, pa mi vode na
noge nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila,
in s svojimi lasmi jih brisala. Poljubil ne nisi;
ta pa, kar je v hišo prišla, mi nog ni jenjala kuče-
vati. Moje glave nisi z oljem pomazal; ta pa mi je
noge z mazilom mazala. Zato ti povem: Veliko
grehov ji je odpuščenih, ker je veliko ljubila.
Komur se pa manj odpusti, manj ljubi. Nje pa je
rekel: Odpuščeni so ti grehi. In so začeli, kteri
so bili ž njim pri mizi, sami pri sebi govoriti: Kdo
je ta, kteri celo grehe odpušča? Rekel je pa ženi:
Tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru.

Slov. Evangel.

98

V petek po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremiju preroku 17, 13—18.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod! vsi, kteri te
zapuste, bodo osramoteni; kteri od tebe odstopijo, bodo
v prahu zapisani, ker so zapustili Gospoda, vir živih vod.
Ozdravi me, Gospod! in bom ozdravljen; reši me, in
bom rešen: zakaj ti si moja hvala. Glej, oni mi pravijo :
Kje je beseda Gospddova? Naj pride! In jaz nisem bil
zmamljen, tebe pastirja slede; in dneva človekovega
nisem poželel, ti veš. Kar je izišlo iz mojih ust, je bilo
prav pred teboj. Ne bodi mi v strah, moje upanje si
v dan nadloge. Naj bodo osramoteni, kteri me preganjajo,
jaz pa naj ne bom osramoten; naj trepetajo oni, jaz pa
naj ne trepetam; pripelji nad nje dan nadloge, in steri
jih dvakrat, Gospod naš Bog!

Evangeli svetega Janeza 11, 47 — 34.

Tisti čas so veliki duhovni in farizeji zbor
poklicali, in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta člo¬
vek veliko čudežev dela? Ako ga tako pustimo,
bodo vsi v njega verovali, in bodo prišli Rimljani,
in vzeli našo deželo in naš narod. Eden pa zmed
njih, Kajfa po imenu, ki je bil tisto leto veliki du¬
hoven, jim je rekel: Vi nič ne veste, in ne pomi¬
slite , da je bolje za vas, da umerje en človek za
ljudstvo, in da ves narod ni pokončan. Tega pa ni
sam iz sebe rekel; temuč, ker je bil tisto leto viši
duhoven, je prerokoval, da ima Jezus umreti za
narod, in ne samo za narod, temuč tudi, da bi
otroke božje, kteri so bili razkropljeni, v eno zbral.
Od tistega dne tedaj so se posvetovali, da bi ga

S) 9

umorili. Jezus tedaj ni  več očitno hodil med Judi,
ampak je od tod šel v kraj bliz puščave, v mesto,
ki se imenuje Efrem, in je tam prebival s svojimi
učenci

T .soboto po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija preroka 18, 18 — 23.

Tiste dni so rekli hudobni Judje med seboj: Pri¬
dite, sfclepujmo sklepe zoper pravičnega; zato ne bo
zginila postava od duhovnov, ne svet od modrega, ne
prerokovanje od preroka. Pridite, in pobimo ga z jezi¬
kom, in nič ne čislajmo njegovega govorjenja! Gospod?
glej na-me, in sliši glas mojih zopernikov. Povračuje
li se dobro s hudim, ker so mi jamo izkopali? Spomni
se, da sem stal pred tvojim obličjem, da bi govoril za
njih prid, in odvernil tvoj serd od njih. Zavoljo tega
daj njih otroke v lakoto, in pelji jih pod oster meč; naj
bodo njih žene brez otrok in vdove, in njih možje pobiti,
njih mladenči z mečem v boju presunjeni. Naj se sliši
kričanje iz njih hiš, zakaj pripeljal boš naglo nad-nje
razbojnika; ker so jamo izkopali, da bi me vjeli, in skri¬
vaj zaderge nastavili mojim nogam. Ti pa, Gospod! veš
vse njih svete zoper mene v smert; ne zanesi njih hudo¬
biji, in njih greh pred tebčj ne bodi zbrisan; naj padejo
pred tvojimi očmi, in ob času svojega serda se znosi
nad njimi, Gospod naš Bog!

Emngeli svetega Janeza 12, 10 — 36.

Tisti čas so se veliki duhovni posvetovali, da
bi tudi Lazarja umorili; ker je zavoljo njega veliko
Judov Šlo, in so verovali v Jezusa. Drugi dan pa,"

7 *

100

ko je veliko ljudi, kteri so bili prišli na praznik,
slišalo , da pride Jezus v Jeruzalem , so palmove
veje vzeli; in mu naproti šli, ter vpili: Hozana,
hvaljenbodi, kteri pride v imenu Gospodovem, kralj
Izraelski! In Jezus je našel oslica, in je nanj
sedel, kakor je pisano: Ne boj se hči Sion! glej,
tvoj kralj pride sedeč na osličinem žebetu. Tega
njegovi učenci poprej niso umeli ;  ampak, ko je
bil Jezus poveličan, takrat so se spomnili, da je
bilo to pisano od njega, in da so mu to storili.
Pričevala je tedaj množica, ktera je bila ž njim,
kadar je Lazarja iz groba poklical, in ga obudil od
mertvih. Zavoljo tega mu je tudi množica naproti
prišla, ker je slišala, da je storil ta čudež. Farizeji
so tedaj rekli med seboj : Vidite, da nič ne opra¬
vimo ! Glejte, cel svet dere za njim! Bili so pa
nekteri neverniki med tistimi, kteri so gori prišli,
da bi molili ob prazniku. Ti so tedaj pristopili
k Filipu, ki je bil iz Betzajde Galilejske, in ga pro¬
sili, rekoč: Gospod! Jezusa bi radi vidili. Filip
pride in pove Andreju; Andrej pa in Filip sta po¬
vedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril, rekoč:
Ura je prišla, da bo Sin človekov poveličan. Res¬
nično, resnično, vam povem, ako pšenično zerno ne
pade v zemljo in ne umerje, ostane ono samo; ako
pa umerje, stori veliko sadu. Kdor ljubi svoje živ¬
ljenje, ga bo zgubil; in kdor sovraži svoje življenje
na tem svetu, ga bo prihranil u večno življenje.
Ako kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer
sem jaz tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo
meni služi, ga ho moj Oče počastil. Zdaj je moja

101

duša žalostna. In kaj hočem reči? Oče, reši me iz
te ure? Ali zato sim prišel v to uro. Oče! pove¬
ličaj svoje ime. Glas je tedaj prišel iz neba: Po¬
veličal sem ga, in ga bom spet poveličal. Množica
tedaj, ki je stala in slišala, je rekla, da je zager-
melo. Drugi so rekli: Angel je ž njim govoril.
Jezus je odgovoril in rekel: Ne zavoljo mene,
ampak zavoljo vas je ta glas prišel. Zdaj je sodba
sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta izveržen. In jaz
kadar bom povišan z zemlje, bom vse k sebi vlekel.
(To pa je rekel, da je na znanje dal, kakošne
smerti bo umeri.) Množica mu je odgovorila:
Mi smo slišali iz postave, da Kristus vekomaj
ostane; in kako praviš ti: Sin človekov mora po¬
višan biti? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim
je tedaj rekel: Se malo časa je luč pri vas. Hodite,
dokler imate luč, da vas tema ne obide; in kdor
v temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate luč,
verovajte v luč, da bote otroci luči. To je Jezus,
govoril, in je šel, in se jim je skril.

Šesto postno ali cvetno nedeljo.

Kadar se oljke blagoslove.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev IS, 27; in 16, 1 — 7.

Tiste dni so prišli Izraelovi otroci v Elim, kjer je
bilo dvanajst studencov vod in sedemdeset palmovih
dreves, in so šotore postavili ob vodah. In so šli izElima,
in je prišla vsa množica Izraelovih otrok v puščavo.
Sinsko, ktera je med Elimom in Sinajem, petnajsti dan
druzega mesca, ko so bili izišli iz Egiptovske dežele. In
je mermrala vsa množica Izraelovih otrok zoper Mojzesa
in Arona v puščavi, in so jima rekli Izraelovi otroci:

102

O, da bi bili umerli po Gospodovi roti v Egiptovski de¬
želi, kadar smo sedeli pri loncih mesa, in se kruha do
sitega najedali! Zakaj sta nas pripeljala v to puščavo,
da umorita vso množico z lakoto? Gospod pa je Mojzesu
djal: Glej, jaz vam bom deževal kruha z nebes; naj gre
ljudstvo vun, in naj nabere, kolikor je za vsak dan treba,
da ga poskusim, ali živi po moji postavi ali ne. Sesti
dan pa naj pripravijo, kar bodo shranili, in naj bo dva¬
krat toliko, kolikor so nabirali za'vsak dan. In Mojzes in
Aron sta rekla vsem Izraelovim otrokom: Zvečer bote
zvedili, da vasje Gospod izpeljal iz Egiptovske dežele,
in zjutraj vidili slavo Gospodovo.

Er angeli svetega Matevža 21. 1—!).

Tisti čas, kadar se je Jezus približal Jeruza¬
lemu, in je prišel v Betfage pri oljski gori, je po¬
slal dva učenca, in jima je rekel: Pojdita u vas,
ktera je pred vama, in berž bota našla oslico pri¬
vezano in zebe pri nji; odvežita in pripelita mi jih.
In če vama kdo kaj poreče, recita, da jih Gospod
potrebuje, in berž jih bo spustil. Vse to pa se je
zgodilo, da seje dopolnilo, kar je govorjeno po
preroku, kteri pravi: Povejte hčeri Sion: Glej,
tvoj kralj pride k tebi krotek, in sedeč na oslici, in
na žebetu podjarmljene oslice. Učenca pa sta šla,
in sta storila, kakor jima je Jezus ukazal. In sta
pripeljala oslico in žebe, in so položili svoje obla¬
čila na njih, in so ga gori posadili. Silno veliko
ljudi pa je razgrinjalo svoje oblačila po potu ; drugi
pa so veje sekali z dreves, in stlali na pot. Množice
pa, ktere so spredej in zadej šle, so vpile, rekoč:
Hozana Sinu Davidovemu !  Hvaljen bodi, kteri ide
v imenu Gospodovem.

10 s

Pri sv. maši.

Berilo iz lista s. Pavla apdstola do Fi/ipčanov 2, S — ii.

Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus
Jezus, kteri, desiravno je bil v Božji podobi, ni v rop
štel Bogu enak biti, temuč je sam sebe v nič storil, ko
je podobo hlapca na se vzel, človekom se upodobil, in
po unanjem najden bil kakor človek. Ponižal je sam
sebe, ko je bil pokoren do smerti. smerti pa na križu.
Zato ga je tudi Bog povišal, in mu dal ime, ktero je čez
vse imena, da se v imenu Jezusovem (tukej se poklekne)
vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in
pod zemljo, in da vsak jezik spričuje, daje Gospod Jezus
Kristus v časti Bogu Očeta.

Terpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusu po spisu svetega
Matevža v 26. in 27. postavi

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Veste, da bo čez dva dni velika noč, in Sin člove¬
kov bo izdan, da bo križan. Takrat so se zbrali
veliki duhovni in starašini ljudstva v dvor višega
duhovna, kteri je bil imenovan Kajfež; in so se po¬
svetovali , da bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili.
Rekli so pa: Nikar v praznik, da kje hrup med
ljudstvom ne vstane. Ko je bil pa Jezus v Betami,
v hiši Simona gobovega, je k njemu pristopila žena,
ki je imela alabastrovo pušico dragega mazila , in
ga je izlila na njegovo glavo, ko je pri mizi bil.
Ko so pa učenci to vidili, so bili nevoljni, rekoč:
Cernu ta potrata? Zakaj to bi se bilo dalo drago

104

prodati in dati ubogim. Jezus pa, ko je vedil, jim
je rekel: Kaj nadlego delate te ženi? Zakaj dobro
delo je storila nad menoj. Uboge namreč imate
zmirej pri sebi, mene pa nimate zmirej. Zakaj ker
je ona to mazilo izlila na moj život, je to storila za
moj pogreb. Resnično vam povem, kder koli se bo
oznanoval ta evangeli po vsem svetu, se bo tudi
pravilo, kar je ta storila, v njen spomin. Tedaj je
sel eden zmed dvanajsterih, kteri je bil imenovan
Juda Iškariot, k velikim duhovnom, in jim je rekel:
Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni
pa so mu privolili trideset srebernikov. In odsihmal
je iskal priložnosti, da bi ga izdal. Pervi dan
opresnih kruhov pa so pristopili učenci k Jezusu,
in so mu rekli: Kde hočeš, da ti pripravimo jesti
velikonočno jagnje? Jezus pa je rekel: Pojdite
v mesto k nekomu, in recite mu: Učenik pravi:
Moj čas je blizo, pri febi hočem imeti veliko noč
s svojimi učenci. In učenci so storili, kar jim je
Jezus ukazal, in so pripravili velikonočno jagnje.
Kadar se je bil pa večer storil, je s svojimi dva¬
najstimi učenci k mizi šel. In kadar so jedli, je
rekel: Resnično vam povem, da eden zmed vas me bo
izdal. In silno žalostni so začeli sleherni govoriti:
Gospod! ali sem jaz? On pa je odgovoril in rekel:
Kteri pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo
izdal. Sin človekov sicer gre, kakor je pisano od
njega; tode gorje tistemu človeku, po kterem bo
Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne
bil rojen tisti človek. Judež pa, kteri ga je izdal,
je odgovoril, rekoč: Učenik, ali sem jaz? Mu reče:

105

Ti si rekel. Kadar so pa večerjali, je vzel Jezus
kruh, in ga je posvetil in razlomil, ter dal svojim
učencem, in je rekel: Vzemite in jejte; to je moje
telo! In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal, rekoč:
Pite iz njega vsi! Zakaj to je moja kerv nove za¬
veze, ktera bo za njih veliko prelita v odpuščenje
grehov. Povem vam pa, da posihnal ne bom pil
tega sadu vinske terte do tistega dne, ko ga bom
novega z vami pil v kraljestvu svojega Očeta. In
kadar so bili zahvalno pesem izpeli, so šli na oljsko
goro. Tedaj jim reče Jezus: Vi vsi se hote po-
hujšali nad menoj to noč; zakaj pisano je: Bom
udaril pastirja, in razkropile se bodo ovce čede.
Kadar bom pa vstal, pojdem pred vami v Galilejo.
Peter pa mu je odgovoril in rekel: Ko bi se ravno
vsi poboljšali nad teboj, jaz se ne bom nikdar po-
liujšal. Jezus mu reče: Piesnično ti povem, da to
noč, preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil.
Peter mu reče: Ako ravno bi mi bilo s tebo umreti,
ne bom te zatajil. Tako so tudi vsi učenci rekli. Tedaj
je prišel Jezus ž njimi na pristavo, ki seji pravi Getze-
inani, in je rekel svojim učencom: Sedite tukaj, da
grem tje, in molim. In je vzel seboj Petra inCebede-
jova sina, in je začel žalosten in otožen prihajati.
Tedaj jim je rekel: Moja duša je žalostna do smerti;
ostanite tukaj in čujte z menoj. In je malo dalje
šel , in padel na svoj obraz, in je molil, rekoč:
Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta
kelih; pa vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor
ti. In pride k svojim učencom, in jih najde spati,
in reče Petru: Tako niste mogli eno uro z menoj

106

čuti! Cujtc in molite, da ne pridete v skušnjavo.
Duh je sicer voljan, meso pa slabo. Spet je drugič
šel, in molil, rekoč: Oče moj! ako ne moreta
kelih memo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi'
tvoja volja. In je spet. prišel, in jih je našel spati:
njih oči namreč so bile dremotne. In jih je popustil
in spet šel, in tretjič molil, in ravno tiste besede
govoril. Tedaj pride k svojim učencem, in jim
reče: Spite zdaj in počivajte. Glejte! približala se
je ura, in Sin človekov bo izdan grešnikom v roke.
Vstanite, pojdimo! glejte! približal se je, kteri
me ho izdal. In še je govoril, in glej! Judež eden
dvanajsterih je prišel, in ž njim velika množica
z meči in s koimi, ki so jo poslali veliki duhovni in
starašini ljudstva. Njegov izdajavec pa jim je dal
znamnje, rekoč: Kterega koli bom kušuil, tisti je,
njega primite, in berž je k Jezusu stopil, in je
rekel: Zdrav bodi, Učenik! in ga je kušnil. In
Jezus mu je rekel: Prijatel! čemu si prišel? Tedaj
so pristopili, in so roke na Jezusa stegnili, in ga
prijeli. In glej! eden zmed teh, kteri so bili z Je¬
zusom , je stegnil roko in izderi svoj meč, in je
mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu je uho
odsekal. Tedaj mu reče Jezus: Vtakni svoj meč
v njegovo mesto, zakaj vsi, kteri za meč prije¬
majo, bodo z mečem končani. Ali meniš, da ne
morem prositi svojega Očeta, in mi bo poslal več
ko dvanajst legionov angelov ? Kako se bodo tedaj
dopolnile pisma, ker se mora tako zgoditi? Tisto
uro je Jezus množicam rekel: Kakor nad razbojnika
ste me šli lovit z meči in s koimi; vsak dan sem

107

sedel pri vas, in učil v tempeljnu, pa me niste pri¬
jeli. Pa to vse se je zgodilo, da se dopolnijo pisma
prerokov. Takrat so ga vsi učenci zapustili in so
zbežali. Kteri so pa Jezusa vjeli, so ga peljali
'h Kajfežu, višemo duhovnu, kder so se bili pismarji
in starašini sešli. Peter pa je od deleč za njim šel
do dvora višega duhovna. In je šel vun, in je sedel
s služabniki, da bi vidil konec. Veliki duhovni pa in
ves zbor so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa,
da bi ga umorili; in ga niso našli, dasiravno je
bilo veliko krivih prič pristopilo. Zadnjič pa sta
prišle dve krivi priči, in sta rekle: Ta je govoril:
Jaz morem podreti tempelj božji, in v treh dneh
ga spet sozidati. In viši duhoven je vstal, in mu
rekel: Ali nič ne odgovoriš na to, kar ti zoper
tebe pričujejo ? Jezus pa je molčal. In viši duho¬
ven mu je rekel: Rotim te pri živem Bogu, da
nam poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji? Jezus mu
reče: Ti si rekel. Pa povem vam: Posihnval bote
vidili Sina človekovega sedeti na desnici moči
božje, m iti v oblakih neba. Tedaj je viši duho¬
ven raztergal svoje oblačila, rekoč: (Boga) je pre¬
klinjal: kaj potrebujemo še prič? Glejte! zdaj ste
slišali preklinjanje. Kaj se vam zdi? Oni pa so
odgovorili in rekli: Smerti je vreden. Tedaj so mu
pljuvali v obraz, in mu jih za uho dajali; drugi pa
so ga s pestmi v obraz bili, rekoč: Prerokuj nam,
Kriste! kdo te je udaril? Peter pa je zunaj sedel
na dvorišču, in pristopila je neka dekla k njemu,
rekoč: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. On pa
je tajil vpričo vsili, rekoč: Ne vem, kaj praviš. Ko

108

je pa skoz vrata Šel, ga je vitlila druga dekla,
in je rekla tistim, kteri so bili tam : Tudi ta je
bil z Jezusom Nazarenskim. In je spet tajil s pri¬
sego : Ne poznam tega človeka. Čez malo pa so
pristopili ondi stoječi, in so rekli Petru: Resnič¬
no! tudi ti si zmed tistih; zakaj tvoj jezik te razo¬
deva. Tedaj je začel rotiti se in prisegati, da ne
pozna tega človeka. In mahom je petelin zapel.
In Peter se je spomnil besede Jezusove, ki jo je
rekel: Prej da bo petelin zapel, me boš trikrat
zatajil. In je vun šel, in je britko jokal. Kadar
se je pa jutro storilo, so sklenili vsi veliki duhovni
starašini ljudstva zoper Jezusa, da bi ga v smert
izdali. In so zvezanega peljali in izdali Poneiju Pi¬
latu, poglavarju dežele. Tedaj, ko je Juda, kteri
ga je izdal, vidil, da je obsojen, se je skesal, in
je nazaj prinesel trideset srebernikov velikim du¬
hovnom in starašinom, rekoč: Grešil sem, ker sem
izdal nedolžno kerv. Oni pa so rekli: Kaj je nam
mar, ti glej. In je vergel od' sebe srebernike
v tempeljnu, in se je vernil, in je Šel in se z vervjo
obesil. Veliki duhovni pa so vzeli srebernike, in so
rekli: Ne spodobi se jih devati v tempeljnovo skri¬
njico ; zakaj to je cena kervi. Sklenili so pa, in
kupili zanje lončarjevo njivo za pokopališče tujcev.
Zato je imenovana tista njiva Hakeldama, to je,
njiva kervi, do današnjega dne! Tedaj se je do¬
polnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku,
ki pravi: In so vzeli trideset srebernikov, ceno
cenjenega, kterega so skupčevali od Izraelovih
otrok, in so jih dali za njivo lončarjevo, kakor mi

109

je ukazal Gospod. Jezus pa je stal pred pogla¬
varjem, in poglavar ga je vprašal, rekoč: Ali si ti
kralj judovski? Jezus mu je rekel : Ti praviš. Ia
kadar je bil tožen od velikih duhovnov in stara-
šinov, ni nič odgovoril. Tedaj mu reče Pilat: Ali
ne slišiš, koliko zoper te pričujejo? In mu ni od¬
govoril na nobeno besedo , tako da se je poglavar
silno čudil. Ob prazniku pa je poglavar navado
imel ljudstvu izpustiti enega jetnika, kterega so
hotli. Imel je pa takrat slovečega jetnika, kteri je
bil imenovan Baraba. Ko so se tedaj zbrali, je
Pilat reke!: Kterega hočete, da vam izpustim, Ba¬
raba ali Jezusa, kteri je imenovan Kristus. Zakaj
vedil je, da so ga bili iz nevošljivosti izdali. Kadar
je pa sedel na sodnem stolu, je poslala k njemu
njegova žena, rekoč: Nič si ne dajaj opraviti s tem
pravičnim; zakaj veliko sem terpela dans v sanjah
zavoljo njega. Ali veliki duhovni in starašini so
pregovarjali ljudi, da bi prosili za Baraba, Jezusa
pa pogubili. Poglavar pa je odgovoril in jim rekel:
Kterega teh dveh hočete, da vam izpustim ? Oni
pa so rekli: Baraba. Pilat jim reče: Kaj tedaj naj
storim z Jezusom, kteri je imenovan Kristus? Vsi
reko: Križan naj bo. Poglavar jim reče: Kaj pa je
hudega storil? Ali oni so še bolj vpili, rekoč:
Križan naj bo. Ko je pa Pilat vidil, da nič ne
opravi, temuč da veči hrup vstaja; je vzel vode,
in si je roke umil vpričo ljudstva, rekoč: Jaz sem
nedolžen nad kervjo tega pravičnega, vi glejte! In
vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: Njegova kerv
pridi na nas in na naše otroke. Tedaj jim je izpu-

11 o

stil Baraba: Jezusa pa jim je bičanega izdal, da bi
bil križan. Tedaj so poglavarjevi vojšaki Jezusa
s seboj vzeli na sodišče, in so k njemu spravili vso
trumo. In so ga slekli, in so mu Škerlatast plajš
ogernili. In so spletli krono iz ternja, in so mu jo
na glavo djali, in terst v njegovo desirco, in so
pred njega poklekovali, in ga zasramovali, rekoč:
Zdrav bodi kralj judovski! In so v vanj pljuvali, in
terst jemali in tolkli po glavi. In po tem, ko so ga
zasramovali, so mu slekli plajš, in ga oblekli
v njegove oblačila, in ga peljali, da bi ga križali.
Grede pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po
imenu; tega so primorali, da je nesel njegov križ.
In so prišli na mesto, ki se imenuje Golgota, to je
mesto mertvaških glav. In so mu dali piti vina
z žolčem zmešanega. In ko je bil pokusil, ni hotel
piti. Po tem pa, ko so ga bili križali, so razdel li
njegove oblačila, in so srečkah' zanje, da se je do¬
polnilo, kar je rečeno po preroku, ki pravi: Raz¬
delili so si moje oblačila, in za mojo suknjo so
srečkah (lozali). In so sedeli, in ga varovali. In so
djali verh njegove glave njegovo obsodbo pisano:
Ta je Jezus kralj judovski. Takrat sta bila križana
ž njim vred dva razbojnika, eden na desnici,
eden pa na levici. Ti pa, ki so memo hodili, so ga
preklinjali, in s svojimi glavami zmajevali, in so
rekli: Aha, kako tempelj božji podiraš, in v treh
dneh spet sezidaš; pomagaj sam sebi! Če si Sin
Božji, stopi s križa. Ravno tako so ga zasramo¬
vali tudi veliki duhovni s pismarjt in starašini vred
in so rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more

111

pomagati! Ako je Izraelski kralj, naj stopi zdaj
s križa, in verujemo vanj. V Boga je zaupal; naj
ga zdaj reši, če ga rad ima! Saj je rekel: Sin
Božji sem. Bavno to sta mu očitala tudi razbojnika,
kfera sta bila ž njim vred križana. Od šeste ure
pa se j« tema storila po vsi zemlji do devete ure,
In okoli devete ure je Jezus na ves glas vpil,
rekoč: Eli! Eli! lama sabaktani? To je: Moj Bog,
moj Bog! zakaj si me zapustil? Eni pa tam stoje¬
čih, ko to slišijo, so rekli: Elija kliče ta. In berž je
stekel eden zmed njih, vzel gobo, jo s kisom na¬
pojil, in nateknil na tersf, in mu je dal piti. Drugi
pa so rekli: Pusti, poglejmo, ali pride Elija ga
rešit! Jezus pa je spet zavpil na ves glas, in
je izdihnil dušo. In glej! zagrinjalo v tempeljnu
se je pretergalo na dvoje od verha do tal: in zemlja
se je potresla, in skale so pokale, in grobi so
se odperli, in veliko teles svetnikov, kteri so spali,
se je obudilo. In so šli iz grobov po njegovem
ustajenju, in so prišli v sveto mesto, in so se mno¬
gim prikazali. Stotnik pa, in kteri so bili ž njim in
Jezusa varovali, ko so vidili potres, in kar se je
godilo, so se silno bali, in so rekli: Resnično, ta
je bil Sin Božji! Bilo je pa tam od deleč veliko
žen, ktere so bile za Jezusom prišle od Galileje, in
so mu stregle; med kterimi je bila Marija Magda¬
lena, in Marija mati Jakoba in Jožefa, in mati Ce-
bedejevih sinov. Kadar se je pa večer storil, je
prišel neki bogat človek iz Arimateje, po imenu
Jožef, kteri je bil tudi sam učenec Jezusov. Ti je
šel k Pilatu, in je prosil telo Jezusovo. Tedaj je

112

Pilat ukazal telo dati. In Jožef je vzel telo, in ga
je zavil v čisto tenčico; in ga je položil v svoj
novi grob, kterega je bil izsekal v skalo; in je
zavalil velik kamen k durim groba , in je šel. Bila
je pa ondi Marija Magdalena, in una Marija; in ste
sedele grobu nasproti. Drugi dan pa, kteri je po
pripravljanju *), so se zbrali veliki duhovni in fari¬
zeji k Pilatu, rekoč: Gospod! spomnili smo se, da
je ta zapeljivec, ko je bil še živ, rekel: Čez tri
dni bom vstal. Ukaži tedaj grob obvarovati do
tretjega dne, da kje ne pridejo njegovi učenči, in
ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu: Od mertvih
je vstal; in poslednja zmota bo hujša od perve.
Pilat pa jim je rekel : Imate stražo ; pojdite, ob¬
varujte, kakor veste. Oni pa so šli, in so grob
obdali s stražarji in kamen zapečatili.

Veliki pondeljek.

Berilo iz Izaija preroka SO, S — 10.

Tiste dni je rekel Izaija: Gospod Bog mi je odperl
uho; jaz pa se nisem vstavil, nisem odstopil. Svoje telo
sem jim izdal, kteri so me bili, in svoje lica tistim, kteri
so me tezali. Svojega obličja nisem odvernil od njih, ki
so me zasramovali in v me pjuvali. Gospod Bog je moj
pomočnik, zato ne bom osramoten; zato sem nastavil
svoje obličje, ko naj terjo skalo, in vem, da ne bom

*) dan po velikem petku — parasceve — t. j. na veliko
soboto.

113

osramoten. Blizo je, kteri me opravičuje; kdo mi bo
opogovarjal? Stopimo skupaj; kdo je moj zopernik?
Naj stopi k meni! Glejte, Gospod Bog je moj pomočnik;
kdo me bo obsodil? Glejte, vsi se bodo kot oblačilo po¬
starali. molj jih bo jedel. Kdo zmed vas se boji Gospoda,
in posluša glas njegovega hlapca? Kdor v lemi bodi in
nima svetlobe, naj upa v Gospodovo ime, in naj se zanese
na Gospoda svojega Bo'ga.

Evangeli svetega Janeza 12,1 — 9.

v

Sest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel
v Betanijo, kder je bil Lazar umeri, kterega je
Jezus od mertvih obudil Napravili so mu večerjo
tam, in Marta je stregla: Lazar pa je bil eden
zmed njih, ki so bili pri mizi. Marija je tedaj vzela
libro dragega mazila prave narde, in je mazala
Jezusove nogd, in brisala njegove noge s svojimi
lasmi; in hiša je bila napolnjena z duhom mazila.
Eden njegovih učencev tedaj, Juda Iškariot, tisti,
kteri ga je imel izdati, je rekel: Zakaj se to ma¬
zilo ni prodalo za tri sto denarjev, in dalo ubogim?
To je pa rekel, ne da bi mu bilo skerb za uboge,
temuč, ker je bil tat, in je mošnjo imel, in nosil,
kar je bilo v njo veržcno. Jezus je tedaj rekel:
Pustite jo, da to za dan mojega pogreba stori.
Zakaj uboge imate vselej med seboj, mene pa ni¬
mate vselej. Velika množica Judov je tedaj zvedila,
da je tam, in so prišli, ne le zavoljo Jezuša, temuč
da bi tudi Lazarja vidili, kterega je od mertvih
obudil.

Slov. Evangel.

8

114

Veliki torek.

Berilo iz Jeremija preroka 11, 18 — 20.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, razodel si mi,
in sem spoznal; pokazal si mi njih naklepe. In jaz sem
bil kakor krotko jagnje, ktero peljajo na zakol, in
nisem vedil, da so zoper mene sklenili, rekoč: Pridite,
končajmo drevo z njegovim sadom, in izderimo ga iz de¬
žele živih, da njegovo ime več ne bo pomnjeno. Ti pa,
Gospod vsemogočni, sodiš pravično, in skušaš obisti in
serca, vidil bom tvoje maščevanje nad njimi: zakaj tebi
sem zročil svojo reč, Gospod moj Bog.

Terpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu s. Marka
v 14. in IS. poglavju.

Tisti čas je bila čez dva dni velika noč ia
god opresnikov; in veliki duhovni in pismarji so
iskali, kako bi ga z zvijačo vjeli in umorili. Rekli
so pa:,Nikar v praznik, da kje hrup ne vstane
med ljudstvom. In ko je bil v Betanii v hiši Simona
gobovega, in je pri mizi sedel, je prišla žena,
ktera je imela alabastrovo pušico dragega mazila
iz nardovega klasa; in je pušiso razbila, in mu ga
na glavo izlila. Bilo jih je pa, kteri so bili sami
pri sebi nevoljni, in so rekli: Cernu se je ta po¬
trata z mazilom storila? Zakaj to mazilo bi se bilo
dalo prodati za več, kakor za tri sto denarjev, in
dati ubogim. In so se togotili nad njo. Jezus pa
je rekel: Pustite jo, kaj ji nadlego delate. Dobro
delo je storila nad menoj. Zakaj uboge imate

lis

zmirej med seboj, in kadar hočete, jim lahko
dobro storite; mene pa nimate vselej. Ta je sto¬
rila, kar je mogla; naprej je prišla mazat moje
telo za pogreb. Resnično vam povem: Kjer koli
se bo oznanoval ta evangeli po vsem svetu,
se bo tudi, kar je ta storila, pravilo v njen spomin,
fn Juda Iškarjot, dvanajsterih eden, je šel k veli¬
kim duhovnom, da bi jim ga izdal. Oni ps, ko so
slišali, so se obveselilf, in so mu obljubili denarjev
dati. In je iskal, kako bi ga priložno izdal. In pervi
dan opresnih kruhov, ko so velikonočno jagnje
klali, mu reko učenci: Kam hočeš, da gremo in
ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?
In pošlje dva svojih učencev in jima reče: Pojdita
v mesto in vaji bo srečal človek, kteri ponese verč
vode ; idita za njim, in kder noter pojde, recita
hišnemu gospodarju, da Učenik pravi: Ivde je moja
gostilnica, kjer bom velikonočno jagnje s svojimi
učenci jedel? In on vama bo pokazal veliko obed-
nico pogernjeno; ondi nam pripravita. In njegova
učenca gresta, in pridela v mesto, in najdeta,
kakor jima je bil povedal; in sta pripravila veliko¬
nočno jagnje. Ko se je bil pa večer storil, je prišel
z dvanajsterimi. In kadar so pri mizi bili in jedli,
je Jezus rekel: Resnično vam povem, da eden
zmed vas me bo izdal, kteri je z menoj. Oni pa
so začeli žalostni prihajati, in mu eden za drugim
govoriti: Ali jaz ? On pa jim je rekel: Eden zmed
dvanajsterih, kteri pomaka z menoj roko v skledo.
Sin človekov gre sicer, kakor je pisano od njega;
ali gorje tistemu človeku, po kterem bo Sin člove-

116

kov izdan. Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen
tisti človek. In kadar so jedli, je vzel Jezus kruh,
in ga je posvetil, in razmolil, ter jim dal, in jim
je rekel : Vzemite, to je moje telo. In je vzel
kelih, in je zahvalil, in jim dal in so pili iz njega
vsi. In jim je rekel : To je moja kri nove zaveze,
ktera bo za njih veliko prelita. Resnično vam povem,
da ne bom nič več pil tega sadu terte do tistega
dne, ko ga bom pil novega v božjem kraljestvu.
In ko so bili zahvalno pesem izpeli, so šli na oljsko
goro. In Jezus jim je rekel: Vsi se bote pohujšali
nad menoj to noč: zakaj pisano je: Udaril bom
pastirja in razkropile se bodo ovce. Kadar pa vsta¬
nem, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu
reče: Da bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, jaz
vendar ne. In Jezus mu reče: Resnično ti povem,
da nocoj to noč, predno bo petelin dvakrat zapel,
me boš trikrat zatajil. On pa je še več govoril:
Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, ne bom te za¬
tajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli. In pridejo
na pristavo, kteri je ime Getzemane; in reče svo¬
jim učencem: Sedite tukaj, da odmolim. In vzame
s seboj Petra, in Jakopa, in Janez« ; in začne pre¬
strašen in otožen biti, in jim reče: Moja duša je
žalostna do smerti; ostanite tukaj in čujte. In ko
je malo naprej šel, je na zemljo padel in molil, da
bi, ako bi bilo mogoče, prešla od njega ta ura.
In je rekel: Aba, Oče! tebi je vse mogoče, vzemi
ta kelih od mene; ali vendar ne, kar jaz hočem,
ampak kar ti. In je prišel, in jih najde spati; in je
rekel Petru: Simon, spiš? Nisi li mogel eno uro

117

čuti? Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo.
Duh je sicer voljan, ali meso je slabo. In je spet
šel, in molil, in ravno tiste besede govoril. In ko
se je vernil, jih je spet našel spati, (njih oči nam¬
reč so bile trudne), in niso vedili, kaj bi mu od¬
govorili. In pride tretjič in jim reče : Spite zdaj
in počivajte! Dosti je: ura je prišla; glejte! Sin
človekov bo izdan v roke grešnikom. Vstanite, poj¬
dimo! Glejte! kteri me bo izdal, je blizo. In ko je
še govoril, pride Judež Iškarjot, dvanajsterih eden,
in ž njim velika množica z meči in s kolmi' od veli¬
kih duhovnov in pismarjev in starašinov. Dal jim
je bil pa njegov izdajavec znamnje, rekoč: Kterega
bom kušnil, tisti je ; njega primite, in peljite ga
varno. In ko je bil prišel, je mahom k njemu stopil
in rekel: Zdrav bodi, Učenik! in ga je kušnil.
Oni pa so roke stegnili nad njega in so pa prijeli.
Eden pa zraven stoječih je izderi meč, in je mahnil
hlapca velikega duhovna, in mu uho odsekal. In
Jezus je spregovoril in jim rekel: Kakor nad raz¬
bojnika ste me šli z meči in kolmi lovit! Vsak
dan sem bil pri vas in sem učil v tempeljnu, in me
niste prijeli; pa da se dopolnijo pisma. Tedaj so
ga njegovi učenci zapustili, in so vsi zbežali. Neki
mladeneč pa je hodil za njim s platnom ogernjen na
nagem; in so ga prijeli. On pa je popustil platno,
in jim je nag ušel. In so peljali Jezusa k višemu
duhovnu; in so se sošli vsi duhovni in starašini.
Peter pa je od deleč za njim šel noter na dvor, vi-
šega duhovna; in je sedel s hlapci pri ognju, in se
je grel. Veliki duhovni pa, in ves zbor so iskali

118

pričevanja zoper Jezusa, da bi ga v smert
izdali, pa ga niso našli. Zakaj veliko jih je krivo
pričevalo zoper njega, pa pričevanja se niso vjemale.
In nekteri so vstali, in krivo pričevali zoper njega,
rekoč: Mi smo ga slišali reči: Jaz bom razdjal ta
z rokami storjeni tempelj, in v treh dneh sozidal
drugega ne z rokami storjenega. In tudi njih priče¬
vanje ni obstalo. In viši duhoven je stopil v sredo,
in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš nič na to,
kar ti zoper tebe pričajo? On pa je molčal, in ni
nič odgovoril. Viši duhoven ga je spet vprašal, in
mu je rekel: Ali si ti Kristus, Sin hvaljenega Boga?
Jezus pa je mu rekel: Jaz sem. In vidili bote Sinu
človekovega sedeti na desnici božje moči, in priti
z oblaki neba. Viši duhoven pa je raztergal svoje
oblačila, in je rekel: Kaj potrebujemo še prič?
Slišali ste bogokletsvo; kaj se vam zdi ? Oni pa so
ga vsi obsodili, daje  smerti vreden. In nekteri so
ga jeli zapljuvati , in mu obraz zakrivati, in ga za
uho biti, in mu reči: Prerokuj! In hlapci so ga
s pestmi bili. In ko je bil Peter zdolej na dvorišču,
pride ena zmed dekel velikega duhovna, in ko je
vidila Petra, ki se je grel, ga je pogledala in je
rekla : Ti si bil tudi z Jezusom Nazarenskim! On pa
je tajil, rekoč: Ne vem in ne urnem, kaj praviš!
in je izišel pred dvorišče, in petelin je zapel. In ko
ga je spet dekla vidila , je rekla okoli stoječim:
Ta je eden zmed njih. On pa je spet tajil. In čez
malo so zraven stoječi spet Petru rekli: Res si zmed
njih : saj si tudi Galilejec ! On pa je jel rotiti se in
prisegati: Ne poznam tega človeka, od kterega

pravile. In mahom je petelin drugič zapel. In Peter
se je spomnil besede, ktero mu je bil Jezus rekel:
Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat
zatajil. In je začel jokati. In precej zjutraj so ve¬
liki duhovni s starašini in s pismarji in z vsim
zborom svet imeli, in so Jezusa zvezali, in peljali,
in izdali Pilatu. In Pilat ga je vprašal: Aii si ti kralj
judovski ? On pa je odgovoril in mu rekel: Ti praviš.
In veliki duhovni so ga veliko tožili. Pilat pa ga je
spet vprašal, rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej,
kolikih reči te tožijo! Jezus pa ni nič več odgo¬
voril, tako da se je Pilat čudil. Ob prazniku pa je
navado imel jim spustiti enega zmed jetnikov,
kterega koli so prosili. Bil je pa imenovan Baraba,
s puntarji vklenjen, kteri je bil v puntu človeka
ubil. In ko je ljudstvo gori prišlo, je začelo prositi
tega, kar jim je vselej storil. Pilat pa jim je od¬
govoril, rekoč: Hočete li, da vam izpustim kralja
judovskega ? Zakaj vedil je, da so ga veliki duhovni iz
nevošjlivosti izdali. Veliki duhovni pa so nadražili
ljudstvo, da naj jim raji Baraba izpusti. Pilat pa je
spet odgovoril, in jim rekel: Kaj tedaj hočete, da
storim s kraljem judovskim? Oni so pa spet vpili:
Križaj ga! Pilat pa jim je rekel: Kaj pa je hudega
storil? Oni pa so še bolj vpili. Križaj ga. Pilat pa,
ker je hotel ljudstvu voljo spolniti, jim je Baraba
izpustil, in izdal Jezusa bičanega, da bi bil križan.
Vojščaki pa sb ga peljali na dvorišče sodne hiše, in
skličejo vso trumo. In ga oblečejo v škerlat, in
spletejo ternjevo krono, in mu je denejo na glavo.
In so ga začeli pozdravljati: Pozdravljen bodi,

120

kralj judovski! In so ga po glavi s terstom bili, in ga
zapljuvali, in so na kolena padali, ter ga molili.
In po tem, ko so ga zasramovali, so mu slekli
škerlat, in ga oblekli ž njegovimi oblačili, in so
ga vun peljali, da bi ga križali. In so primorali
nekega memo gredočega, Simona Cirenčana, ki je
prišel s pristave očeta Aleksandrovega in Rutovega,
da je nesil njegov križ. In ga pripeljajo na mesto
Golgota, kar je prestavljeno: mesto mertvaških
glav. In so mu dali piti z miro zmešanega vina; pa
ga ni vzel. In kteri so ga križali, so razdelili nje¬
gove oblačila in za-nje sreckali, kdo bo kaj dobil.
Bila je pa Iretja ura, in so ga križali. In napis
njegovega obsojenjaje bil napisan: Kralj judovski.
In ž njim križajo dva razbojnika, enega na njegovi
desnici, enega pa na levici. In je bilo dopolnjeno
pismo, ktero pravi: In med krivične je bil štet. In
memo gredoči so ga preklinjali, in so s svojimi
glavami majali in rekli: Da te! kako tempelj božji
podiraš, in v treb dneh spet sozidaš! Pomagaj sam
sebi, in stopi s križa! Ravno tako so se mu tudi
veliki duhovni posmehovali, in so s pismarji eden
drugemu rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne
more pomagati. Kristus, kralj izraelski, naj zdaj
stopi s križa, da vidimo in verujemo. In ktera sta
bila ž njim križana, sta ga zasramovala. Kadar je
pa bila šesta ura, se je tema storila po vsi zemlji
do devete ure. In ob deveti uri je Jezus z velikim
glasom zavpil, rekoč : Eloj, Eloj! lama sabaktani?
kar je prestavljeno: Moj Bog, moj Bog! zakaj
si me zapustil? In nekteritam stoječih, ko to slišijo,

121

so rekli: Glejte! Elija klice. Eden pa je stekel in
napojil gobo z jesihom, in jo je na terst nataknil,
in mu je dal piti, rekoč: Pustite, glejmo, ali ga
pride Elija izsnet. Jezus pa je velik glas zagnal, in
je dušo izdignil. In zagrinjalo v tempeljnu se je
pretergalo na dvoje od verlia do tal. Stotnik pa, ki
je nasproti stal, ko je vidil, daje tako vpijoč umeri,
je rekel: Res, ti človek je bil Sin Božji! Bile so
pa tudi žene tam, ktere so od deleč gledale, med
kterimi je bila Marija Magdalena, in Marija Jakopa
manjšega in Jožefova mati, in Saloma; ktere so
tudi,.ko je bil v Galileji, za njim hodile, in mu stregle,
in veliko drugih, ktere so bile ž njim vred v Jeru¬
zalem prišle. In ko seje večer storil, (ker je bil
dan pripravljanja, kteri je pred soboto), je prišel
Jožef iz Arimateje, imeniten svetovavee, kteri je
tudi sam čakal božjega kraljestva, in je serčno šel
k Pilatu, in je za Jezusovo telo prosil. Pilat pa
seje čudil, da bi bil že umeri; in je poklical stot¬
nika, in ga je vprašal, ali je že umeri. In ko je
zvedil od stotnika, je dal Jožefu telo. Jožef pa je
kupil tančice, in ga je snel, in zavil v tančico, in
položil v grob, kteri je bil sekan iz skale, in je
privalil kamen grobu pred duri.

Veliko sredo.

Berilo iz Izaija preroka 62, 11; in 63, 1—7 .

To govori Gospod Bog: Povejte hčeri Sion: Glej,
Odrešnik tvoj pride; glej, njegovo plačilo je ž njim!

Kdo je ta, kteri pride iz Edoma, z rudeče omočenimi
oblačili iz Bozre? Tisti lepi v svoji suknji, ki hodiš
svojo veliko močjo? Jaz sem, ki govorim pravico, in sem
branitelj, da rešim. Zakaj je tedaj rudeča tvoja suknja,
in tvoje oblačila kakor tistih, ki tlačijo v tlačilnici? Sam
sem tlačil v tlačilnici, in nobeden zmed narodov ni bil
z menoj. Tlačil sem jih v svojem serdu, in jih stlačil
v svoji jezi; zato se je razkropila njih kerv na mojo
suknjo, in vse svoje oblačila sem ogerdil. Zakaj dan
maščevanja je v mojem sercu, prišlo je leto, da odrešim
svoje. Sem se oziral, pa ga ni bilo pomočnika; sem iskal,
pa ga ni bilo, kteri bi pomagal. Sama moja roka me je
rešila, in moj serd sam mi je pomagal. In poteptal sem
ljudstva v svojem serdu, in jih napajal s svojo ser-
ditostjo in ob tla vergel njih moč. Usmiljenja Gospodo¬
vega se bom spomnil, hvalil Gospoda za vse, kar nam
je dodelil Gospod naš Bog.

Berilo iz Izaija preroka 33, 1 — 12.

Tiste dni je rekel Izaija: Gospod, kdo veruje naši
besedi, in roka Gospodova komu se oznanuje? In bo
rastel ko mladika pred njim, in kot kerenina iz suhe
zemlje. Nima podobe, ne časti; in smo ga vidili, pa ni
imel lepote, da bi nam bil dopadel. Zaničevanega in naj
zadnjega med*ljudmi smo ga vidili, moža bolečin, in
skušenega v terpljenju, in kakor kterega, ki je zakrito
njegovo obličje, in je zaničevan; zato ga nismo čislali.
Res, on je naše bolezni na-se vzel, in naše beteže nosil;
in mislili smo, da je gobov, in udarjen od Boga in poni¬
žan. On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov, in stret
zavoljo naših hudobij; zavoljo našega miruje terpljenje
na njem, in po njegovih progah smo ozdravljeni. Vsi
smo kot ovce zašli, slehern se je na svojo pot obernil;
ali Gospod je nas vseh pregreho nanj naložil. Darovan
je bil, ker je sam hotel, pa ni odperl svojih ust; kakor
ovca, ki se na zakol peije, in ko jagnje, ki molči pred

123

njim, kteri ga striže, ni odperl svojih ust. Stiskan in
obsojen, je bil odvzet, njegovo rodovino kdo bo izrekel?
Ker je odtergan z dežele živih, zavoljo greha svojega
ljudstva sem ga udaril. In pri hudodelnikih mu je bil
pogreb odločen, pa pri bogatinu je imel svoj grob; zato
ko ni krivice storil, in se ni zvijača našla v njegovih
ustih. Ali Gospod ga je hotel potreti z boleznijo; ako da
za greh svoje življenje, bo vidi! velik zarod, in Gospo¬
dova volja se bo pri njem spolnila. Zato ko je terpela
njegova duša, bo vidil, in bo nasiten; s svojim ukom
jih bo veliko opravičil, on moj pravični hlapec, in bo
njih grehe nosil. Zato mu jih bom prav veliko v del dal,
in bo močnih rop delil, ker je dal v smert svoje življenje,
in je bil med hudobne štet, ker je grehe njih veliko
nosil, in za grešnike prosil.

Terpljenje

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu svetega Lu~
keia v 22 in 23. postavi.

Tisti čas se je približeval praznik opresnih
kruhov, kteri se imenuje velikanoč. In veliki duhov¬
ni in pismarji so iskali, kako bi Jezusa umorili;
bali pa so se ljudstva. Satan pa je šel v Judeža,
kteri se je imenoval Iškarjot, ki je bil eden zmed
dvanajsterih. In je šel in je govoril z velikimi du¬
hovni, in .s poglavarji, kako bi jim ga izdal. In so
se razveselili, in- mu obljubili denarjev dati. In je
besedo dal. In je iskal priložnosti, da bi jim ga
izda! brez hrupa. Prišel je pa dan opresnih kruhov,
o kterem se je moralo zaklali velikonočno jagnje.

124

In je poslal Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, in pri¬
pravita nam velikonočno jagnje, da jemo. Ona pa
sta rekla: Kje hočeš, da pripraviva? In jima je
rekel: Glejta, kadar prideta v mesto, vaji bo sre¬
čal neki človek, ki verč vode ponese; pojdita
za njim v hišo, v ktero gre, in recita hišnemu
gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je gostilnica,
kjer bom jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci?
In vama bo pokazal veliko obednico pogernjeno, in
tam pripravita. Sla sta tedaj, in sta našla, kakor
jima je bil rekel; in sta pripravila velikonočno
jagnje. In kadar je ura prišla, je k jedi šel, in
dvanajsteri apostoli ž njim. In jim je rekel:
Iz serca sim želel to velikonočno jagnje jesti
z vami, predno terpim. Zakaj povem vam, da od
zdaj ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno
v božjem kraljestvu. In je vzel kelih, ter je zahva¬
lil in rekel: Vzemite in razdelite si med seboj.
Zakaj povem vam, da ne bom pil tertnega sadu,
dokler božje kraljestvo ne pride. In je vzel kruh,
ter je zahvalil in zlomil in jim dal, rekoč: To je
moje telo, ktero je za vas dano; to storite v moj
spomin. Kavno tako tudi kelih po večerji, rekoč:
Ta kelih je nova zaveza v moji kervi, ktera bo za
vas prelita. Ali glej! roka mojega izdajavca je
z menoj pri mizi. In Sin človekov sicer gre, kakor
je sklenjeno; vendar gorje tistemu človeku, po
kterem bo izdan. In oni so se začeli med seboj
popraševati, kteri zmed njih bi bil, kteri bi imel
to storiti. Vstal je pa tudi prepir med njimi, kteri
zmed njih, se zdi, da bi bil veči. Rekel pa jim je; Kralji

12o

narodov gospodujejo čez nje, in kteri imajo oblast
čez nje, so dobrotniki imenovani. Vi pa ne tako,
ampak kteri je veči med vami, naj bo kakor manjši,
in prednik kakor služabnik. Kdo namreč je veči,
kdor je pri mizi, ali kdor streže? Kaj ne, kdor je
pri mizi ? Jaz pa sem v sredi med vami, kakor kdor
streže. Vi pa ste, kteri ste poterpeli z menoj
v mojih skušnjavah. In jaz vam odločim kraljestvo,
kakor ga je meni odločil moj Oče, da jeste in pi¬
jete pri moji mizi v mojem kraljestvu, in da sedite
na sedežih, ter sodite dvanajstere Izraelove rodove.
Gospod pa je rekel: Simon, Simon ! glej ! satan vas
je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz
pa sem prosil za te, da ne peša tvoja vera; in ti,
kadar se boš nekdaj spreobernil, poterdi svoje
brate. On pa mu je rekel: Gospod! s teboj sem
pripravljen v ječo in v smert iti. On pa je rekel:
Povem ti Peter! petelin ne bo dans pel, predno tri¬
krat ne utajiš, da me poznaš. In jim je rekel:
Kadar sem vas poslal brez mošnje, in torbe in
čevljev, je li vam kaj manjkalo? Oni pa so rekli:
Nič. Rekel jim je tedaj: Zdaj pa, kdor ima moš¬
njo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo; in kdor
nima, naj proda svojo suknjo, in naj kupi meč.
Zakaj povem vam, da še to mora nad menoj do¬
polnjeno biti, kar je pisano: In med krivične je
bil prištet. To namreč, kar je od mene (pisano),
ima konec. Oni pa so rekli: Gospod! glej, tukej
sta dva meča. On pa jim je rekel: Dosti je. In je
vun šel, in je šel po navadi na oljsko goro.
Za njim pa so šli tudi učenci. Kadar je pa na

126

mesto prišel, jim je rekel: Molite, da ne pridete
v skušnjavo. In on se je odtegnil od njih za lučaj
kamna: in je na kolena padel in molil, rekoč ! Oče!
ako hočeš, vzemi ta kelih od mene: vendar ne
moja, ampak tvoja volja naj se zgod/. Prikazal
se mu je pa angel iz nebes, kteri ga je pokrepčal.
In ko so ga smertne težave obišle, je priserčniši
molil. Njegov pot pa je bil, kakor kervave kaplje
tekoče na zemljo. In kadar je od molitve vstal, in
k svojim učencem prišel, jih je našel speče od
žalosti. In jim je rekel: Kaj spite? Vstanite, mo¬
lite, da ne pridete v skušnjavo. Se je govoril,
in glej ! množica, in kteri je bil imenovan Judež,
eden dvanajsterih, je šel pred njimi; in se je pri¬
bližal Jezusu, da bi ga kušnil. Jezus pa mu je
rekel: Judež! s kuševanjem izdaš Sinu človeko¬
vega? Kadar so pa, kteri so bili okoli njega,
vidili, kaj ima biti, so mu rekli: Gospod! ali naj
mahnemo z mečem? In eden zmed njih je mahnil
po hlapcu višega duhovna, in mu je odsekal desno
uho. Jezus pa je odgovoril in rekel: Jenjajte od
tega. In se je njegovega ušesa dotaknil, in ga je
ozdravil. Rekel je pa Jezus velikim duhovnom, in
poglavarjem tempeljna in sterašinom, ki so nad-njo
prišli: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in
s kolm/. Vsak dan sem bil pri vas v tempeljnu, in
niste stegnili rok po meni; tode to je vaša ura in
oblast teme. Popadli so ga pa in peljali v hišo
višega duhovna. Peter pa je hodil od deleč za njim.
Zakurili se pa .ogenj na sredi dvorišča, in so okrog
njega sedeli, in Peter je bil v sredi njih. Ko ga

127

je pa vidila neka dekla sedeti pri ognju, in ga je
prav pogledala, je rekla: Tudi la je bil ž njim.
On pa ga je zatajil, rekoč: Zena, ne poznam ga!
In kmalo po tem ga je drugi vidii, in je rekel :
Tudi ti si zmed njih. Peter pa je rekel: O človek!
nisim. In nekako uro časa potlej je nekdo drugi
terdil, rekoč: Resnično, tudi ti je bil ž njim,
ker je tudi Galilejec! Peter pa je rekel: Človek,
ne vem, kaj praviš! In seje govoril, kar je pete¬
lin zapel. In Gospod se je ozerl, in je pogledal
v Petra. In Peter se je spomnil besede Gospo¬
dove, kakor je bil rekel: Predno petelin zapoje,
me boš trikrat zatajil. In Peter je vun šel, in je
milo jokal. In možje, kteri so ga deržali, so ga
zasramovali in bili. In so ga zakrivali, rekoč:
Prerokuj, kdo te je udaril? In več drugega pre¬
klinjanja so govorili zoper njega. In kadar
se je dan storil, so se zbrali starašini ljudstva,
veliki duhovni in pismarji, in so ga peljali v svoje
zberališče, rekoč: Ali si ti Kristus, povej nam?
In jim je rekel: Ako vam povem, mi ne bote
verjeli. Ako pa tudi vprašam, mi ne bote od¬
govorili, in me ne spustili. Odsihmal pa bo Sin
človekov sedel na desnici moči božje. Vsi pa
so rekli: Ti si tedaj Sin Božji? In je rekel:
Vi pravite, in jaz sem. Oni pa so rekli: Kaj
potrebujemo še pričevanja? Saj smo sami sli¬
šali in njegovih ust. In vstala je sve njih mno¬
žica, in so ga peljali k Pilatu. Začeli so ga pa
tožiti, rekoč: Tega smo našli, da zapeljuje naš
narod, in da brani cesarju davkov dajati, in pravi,

128

da je ou Kristus kralj. Pilat pa ga je vprašal, re¬
koč: Ali si ti kralj judovski ? On pa je odgovoril in
rekel: Ti praviš. Pilat pa je rekel velikim duhov¬
nom in množicam: Nič krivega ne najdem nad tem
človekom. Oni pa so še bolj silili, rekoč: Ljudstvo
šunta, ker uči po vsi Judeji, začemši od Galileje do
sem. Ko je pa Pilat slišal Galilejo, je vprašal, ali
je onGalilejec? In ko je zvedil, daje spod Herodove
oblasti, ga je poslal k Herodu, kteri je bil tudi
v Jeruzalemu tiste dni. Herod pa, ko je Jezusa
vidil, se je silno oveselil; zakaj že zdavno ga je
želel viditi, ker je veliko slišal od njega, in je upal,
da ga bo vidil kak čudež storiti. In ga je opraše¬
val z mnogimi besedami, on pa mu ni nič odgovoril.
Veliki duhovni pa in pismarji so stali, in ga terdo
tožili. Herod pa s svojimi vojščaki ga je zaničeval
in zasramoval, in ga je oblekel v belo oblačilo, in
ga je nazaj poslal k Pilatu. In postala sta prijatla
Herod in Pilat tisti dan; zakaj poprej sta bila
v sovražtvu med seboj. Pilat pa je poklical velike
duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel:
Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi odvra-
čeval ljudstvo; in glejte! jaz sem ga vpričo vas
izprašal, in nisem našel nobene krivice nad tem
človekom v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herod ne;
zakaj poslal sem vas bil k njemu, in glejte! nič
smerti vrednega ni bilo najdenega nad njim. Pre¬
tepel ga bom tedaj, in izpustil. Mogel jim je pa ob
prazniku enega izpustiti. Zavpila je pa množica vsa
kmalo, rekoč: Preč s tem, in izpusti nam Baraba.
Ta je bil zavoljo nekega v mestu storjenega punta

129

in uboja v ječo verzen. Pilat jih je tedaj spet na¬
govoril, ker je hotel Jezusa izpustiti. Oni pa so
vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! On pa jim je tretjič
rekel: Kaj je pa ta hudega storil? Nič smerti
vrednega ne najdem nad njim; pretepel ga bom
tedaj in izpustil. Oni pa so tiščali z velikim vpi¬
tjem, in so prosili, da naj bo križan; in njih vpitje
je prihajalo čedalje veče. In Pilat je presodil, da bi
se dopolnila njih prošnja. Izpustil jim je tedaj
tistega, kteri je bil zavoljo uboja in punta v ječo
veržen, za kterega so prosili; Jezusa pa je izdal
njih volji. In kadar so ga peljali, so prijeli nekega
Simona Cirenčana, kteri je šel iz potja, in so mu
naložili križ nesti za Jezusom. Sla je pa za njim
velika množica ljudi in žen, ktere so jokale, in ga
milovale. Jezus se je pa proti njim obernil in rekel:
Hčere Jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad me¬
noj , ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi
otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo prišli, od kterih
poreko: Srečne so nerodovitne, in telesa, ktere
niso rodile, in persi, ktere niso dojile! Takrat bodo
začeli govoriti goram: Padite na nas! in hribom:
Pokrite nas! Ce namreč nad surovim lesom to de¬
lajo, kaj se bo godilo nad suhim ? Peljana sta bila
pa ž njim tudi dva druga hudodelnika, da bi bila
umorjena. In kadar so bili prišli na mesto, ktero
se imenuje mesto mertvaŠkih glav, so tam križali
njega in hudodelnika, enega na desni, enega pa na
levi strani. Jezus pa je rekel: Oče! odpusti jim,
saj ne vedo, kaj delajo. In razdelili so njegove obla¬
čila, in so za nje srečkah. In ljudje so stali in

Slov. Evangel. 9 •

130

gledali, in veliki duhovni so ga zasmehovali ž njim
vred, rekoč: Drugim'je pomagal, naj sam sebi
pomaga, ako je on Kristus, izvoljeni božji. Zasra¬
movali so ga pa tudi vojščaki, kteri so pristopili,
in mu kisa ponujali; in rekli: Ako si ti kralj
judovski, pomagaj si! Bil je pa tudi napis nad njim
napisan z greškimi, latinskimi, in hebrejskimi čer-
kami: Ta je kralj judovski. Eden razbojnikov pa,
ktera sta visela, ga je preklinjal rekoč: Ako si ti
Kristus, pomagaj sam sebi in nama. - Drugi pa je
odgovoril, in ga je svaril, rekoč: Ali se tudi ti ne
bojiš Boga, ker si v ravno tistim obsojenju ? In mi¬
dva sicer po pravici; zakaj po zasluženju svojih
del prejemava; ti pa ni nič hudega storil. In je
rekel Jezusu: Gospod! spomni se me, kadar prideš
v svoje kraljestvo. In Jezus mu je rekel: Resnično
ti povem, dans boš z menoj v raju. Bilo je pa
okoli šeste ure; in tema se je storila po vsi zemlji
do devete ure. In solnce je otemnelo, in zagrinjalo
v tempeljnu se je pretergalo po sredi. In Jezus je
zavpil na ves glas, in je rekel: Oče! v tvoje
roke izročam svojo dušo. In ko je to izrekel, je
dušo izdihnil. Ko je pa stotnik vidil, kar seje zgo¬
dilo, je Boga častil, rekoč: Resnično, ta človek je
bil pravičen! In vsi ljudje, kteri so se bili sešli to
gledat; kadar so vidili, kar se je zgodilo, so terkali
na svoje persi, in se vernili. Vsi njegovi znanci pa
in žene, ktere so bile prišle za njim iz Galileje, so
od deleč stali, in to gledali. In glej! bilje mož,
po imenu Jožef, kteri je bil svetovavec, dober in
pravičen mož, (ta ni bil privolil v njih svet in

131

H jan'e) iz Arimatije , judejskega mesta, kteri je
tudi tam čakal božjega kraljestva. Ta je šel k Pi¬
latu, in je prosil za Jezusovo telo. In g a je snel,
zavil v tančico, in položil v izsekan grob, v kterega
se nihče ni bil položen.

Veliki četertek.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korincanov
11 , 20 — 32 .

Bratje ! kadar se snidete, se to ne pravi
večerjo Gospodovo jesti. Vsak namreč svojo večerjo
poprej vzame, in je; in tako je nekteri lačen, nekteri
pa pijan. Nimate mar hiš, da bi jedli in pili? Ali cerkev
božjo zaničujete, in tiste zasramujete, kteri nimajo? Kaj
bi vam rekel ? Bi li vas hvalil ? V tem vas ne hvalim!
Zakaj jaz sem prejel od Gospoda, kar sem va mtudi izro¬
čil, da je Gospod tisto noč, v kteri je bil izdan, vzel
kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite in jejte,
to je moje telo, ktero bo za vas dano; to storite v moj
spomin! Kavno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta
kelih je nova zaveza v moji kervi; to storite v moj
spomin! Zakaj kolikorkrat bote jedli ta kruh, in ta kelih
pili; bote smert Gospodovo oznanovali, dokler ne pride.
Kdor koli bo tedaj nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih
Gospčdov, bo kriv telesa in kervi Gospodove. Naj pa
presodi človek sam sebe, in tako naj je tega kruha
in pije od keliha. Zakaj kdor je in pije nevredno, ta si
sodbo je, in pije, ker ne razloči telesa Gospodovega,
Zato jed med vami veliko slabih in bolnih, in veliko jih
spi. Ako bi sami sebe presojevali, bi ne bili sojeni.
Kadar smo pa sojeni, smo po Gospčdu svarjeni, da ne
bomo s tem svetom pogubljeni.

9 *

132

Evangeli svetega Janeza 13, 1 — 13.

Pred velikonočnim praznikom, ko je Jezus
vedil, daje prišla njegova ura, da bi šel iz tega
sveta k Očetu, ker je ljubil svoje, ki so bili na
svetu, jih je do konca ljubil. In ko so večerjali,
(in je bil hudič Judežu Iškariotu Simonovemu že
v serce dal, da bi Jezusa izdal;) vedoč, da mu je
Oče vse v roke dal, in da je od Boga prišel, in
k Bogu gre, vstane od večerje, in dene iz sebe
svoje oblačilo, in vzeme pert, ter se opaše. Potlej
vlije vode v medenico, in začne umivati učencem
noge, in brisati s pertom , s kterim je bil opasan.
Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče:
Gospod: ti meni noge umivaš? Jezus je odgovoril
in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš, vedil
pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš mi umival
nog vekomaj ne. Jezus mu je odgovoril: Ako te
ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. Simon
Peter mu reče: Gospod! ne samo nog, ampak tudi
roke in glavo'. Jezus mu reče: Kdor je umit, ne
potrebuje, kakor da noge umije, ampak je ves čist.
Tudi vi ste čisti, pa ne vsi. Vedil je namreč, kdo
je, kteri ga bo izdal: zato je rekel: Niste vsi čisti.
Po tem tedaj, ko jim je bil noge umil, in vzel svoje
oblačila, se je spet k mizi usedel, in jim je rekel:
Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učenik
in Gospod! in prav pravite; sem tudi. Ako sem
tedaj jaz, Gospod in Učenik, vam noge umil, mo¬
rate tudi vi eden drugemu noge umivati. Izgled
namreč sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jaz
vam storil, tudi vi storite.

133

Veliki petek.

Berilo iz Osca preroka 6, 1 — 6.

To govori Gospod! V svoji britkosti se bodo zgo-
dej k meni podali, rekoč: Pridite, vernimo se zopet
k Gospodu! Zgrabil nas je, pa nas bo tudi ozdravil.
Čez dva dni nas bo oživil, tretji dan nas bo pa obudil, in
bomo živeli pred njim. Vedili bomo, in si bomo prizade¬
vali, da bi prav spoznali Gospoda. Kakor zarja bo njegov
izhod, kakor pomladanski in jesenski dež na zemljo pride,
bo on k nam prišel. Kaj naj ti storim Efraim? Kaj naj
ti storim Juda? Usmiljenje z vami je kakor juterna
megla, in kakor rosa, ki z jutrom zgine. Zato sem jih
otesaval po prerokih, sem jih pobijal z besedo svojih ust,
in tvoja odsodba se bo kakor luč zasvetila. Usmiljenje
namreč hočem, in ne darov; znanje božje, in ne žgavnih
darov.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 12, 1 — 11.

Tisti čas je rekel Gospod Mojzesu in Aronu v egip¬
tovski deželi: Ta mesec vam bodi začetek mescov; naj
bo pervi med mesci v letu: Govorita vsemu zboru Izrae¬
lovih otrok, in recita jim: Deseti dan tega mesca naj
vzame vsakteri jagnje za svojo družino in hišo. Ako jih
je pa manj v hiši, kakor jih je treba, da jagnje snedli;
naj pridruži svojega soseda, kteri se derži njegove hiše,
po številu ljudi, kterili je treba, da jagnje snedo. Jagnje
pa bodi brez madeža, ono, leta staro, od ovac ali koz
vzeto. In prihranite ga do štirnajstega dneva tega mesca,
in zakolje naj ga vsa množina Izraelovih otrok na večer.
In naj vzamejo od njegove kervf, in naj pomažejo ž njo
oba podboja in nadpražnice domov, v kterih ga bodo
jedli. In naj jedo tisto noč meso pri ognju pečeno in
opresne kruhe z grenkimi zelmi. Ne jejte ga surovega,

134

ne u vodi kuhanega, ampak le pri ognju pečeno; pojejle
glavo ž njegovimi nogami in drobom vred, in kosti mu
ne zlomite. In nič naj ga ne ostane do jutra; če kaj
ostane, sežgite v ognju. Jejte ga pa tako: Svoje ledje
imejte opasano, in čevlje imejte na nogah, deržite palice
v rokah, in jejte naglo; ker to je memohod Gospodov.

Terpljenje

Gospdda našega Jezusa Kristusa po spisu  sv. Janeza
v 18. iti 19. poglavju.

Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci čez po¬
tok Cedron, kjer je bil vert, v ktčrega je šel on in
njegovi učenci. Vedil je pa tudi Judež, kteri ga je
izdal, ta kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogo¬
sto tje hodil. Judež je tedaj vzel stražo, in služab¬
nikov od velikih duhovnov in farizejev seboj, in je
prišel tje s svetili, in bakljami in orožjem. Jezus te¬
daj, kije vedil vse, kar je imelo čez-nj priti, je na¬
prej stopil, in jim rekel: Koga iščete? Odgovorili
so mu: Jezusa Nazarenkega. Jezus jim reče: Jaz
sem. Stal je pa tudi Juda pri njih, kteri ga je izdal.
Kadar jim je tedaj rekel: Jaz sim, so odstopili, in
padli na zemljo. Spet jih je tedaj vprašal: Koga
iščete? Oni pa so rekli: Jezusa Nazarenkega. Jezus
je odgovoril: Povedal sem vam, da sem jaz; ako
tedaj mene iščete, pustite te iti. Da so se dopol¬
nile besede, ktere je rekel: Ktere si mi dal, nisem
nobenega zmed njih zgubil. Simon Peter tedaj, ki
je meč imel, ga je izderi, in je mahnil po hlapcu
Višega duhovna, in mu je odsekal desno uho.

135

Hlapcu pa je bilo ime Malhu. Jezus je tedaj Petru
rekel: Vtakni svoj meč v nožnico. Ne bom li pil
keliha, kterega mi je Oče dal? Straža tedaj, inpogla-
var in hlapci Judov so Jezusa popadli, in so ga zvezali.
In so ga peljali pervič k Anazu; bil je namreč tast
Kajfežu, kteri je bil viši duhoven tisto leto. Bil je
pa Kajfež tisti, kteri je bil Judom svet dal, da je
bolje, da en človek umerje za ljudstvo. Za Jezu¬
som pa je šel Simon Peter, in drugi učenec. Tisti
učenec pa je bil znan višemu duhovnu; in je šel
z Jezusom vred na dvorišče višega duhovna. Peter
pa je stal zunej pri vratih. Uni učenec tedaj, kteri
je bil visemu duhovnu znan, je izišel, in je govoril
z vratarico, in je Petra noter peljal. Reče tedaj
dekla vratarica Petru : Ali nisi tudi ti zmed učen¬
cev tega človeka? On reče: Nisem. Hlapci pa in
služabniki so stali pri žerjavci, ker je bilo mraz, In
so se greli; stal je pa ž njimi tudi Peter in se je
grel. Viši duhoven tedaj je vprašal Jezusa za nje¬
gove učence in za njegov uk. Jezus mu je odgo¬
voril: Jaz sem očitno govoril pred svetom; jaz sem
vselej učil v shodnici in v tempeljnu, kamor se vsi
Judje shajajo, in na skrivnem nisem nič govoril.
Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kteri so slišali,
kaj sem jim govoril; glej ! oni vedo , kaj sem jaz
govoril. Kadar je bil pa to rekel, je eden zmed slu¬
žabnikov, kteri je zraven stal, Jezusa za uho udaril,
rekoč: Tako odgovarjaš višemu duhovnu? Jezus
mu je odgovoril: Ako sem hudo govoril, spričaj
od hudega; ako pa prav, zakaj me biješ? In Ana ga
je poslal zvezanega h Kaježfu višemu duhovnu. Simon

136

Peter pa je stal in se je grel. Rekli so mu tedaj:
Nisi li tudi ti zmed njegovih učencev? On je tajil, in
je rekel: Nisem. Mu reče eden zmed hlapcev vi-
sega duhovna , stric tistega , kteremu je bil Peter
uho odsekal: Nisem li te jaz vidil na vertu pri
njem? Peter je tedaj spet tajil, in mahom je petelin
zapel. Peljajo tedaj Jezusa od Kajfeža v sodnico.
Bilo je pa zjutrej. In oni niso sli v sodnico, da bi
se ne omadeževali, temuč da bi smeli jesti veliko¬
nočno jagnje. Sel je torej Pilat vunkaj, in je rekel:
Kakošno tožbo imate zoper tega človeka ? So
odgovorili in mu rekli: Ko bi ta ne bil hudodelnik,
bi ti ga ne bili izdali. Pilat jim je tedaj rekel:
Vzamite ga vi, in ga po svoji postavi sodite. Judje
so mu tedaj rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti.
Da seje dopolnila Jezusova beseda, ktero je go¬
voril , ko je na znanje dal, s kakošno smertjo bo
umeri. Sel je tedaj Pilat spet v sodnico, in je po¬
klical Jezusa in mu rekel: Tisi kralj judovski? Jezus
je odgovoril: Govoriš li to sam iz sebe, ali so ti
drugi povedali od mene? Pilat je odgovoril: Ali
sem jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te
meni izdali; kaj si storil? Jezus je odgovoril:
Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje
kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač
bojevali, da bi ne bil Judom izdan; zdaj pa moje
kraljestvo ni od tod. Pilat mu je tedaj rekel: Tedaj
si ti kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš, in jaz
sem kralj. Jaz sem za to rojen, in za to prišel na
svet, da pričam resnici. Vsak, kteri je iz resnice,
posluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica?

137

In ko je bil to rekel, je spet vun šel k Judom, in
jim reče: Jaz ne najdem nobene krivice nad njim.
Navada je pa pri vas, da vam enega izpustim o ve¬
liki noči: hočete li tedaj, da vam izpustim kralja
judovskega ? Vpili so tedaj spet vsi, rekoč: Ne tega,
ampak Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik. Na to
je tedaj Pilat Jezusa vzel in bičal. In vojščaki so
spletli krono iz ternja, in mu jo djali na glavo, in
ga v škerlatasto oblačilo oblekli. In so prednj sto¬
pali in rekli: Pozdravljen bodi kralj judovski! In so
mu jih za uho dajali. Pilat je tedaj spet vunkaj
šel, in jim reče: Glejte! peljem vam ga vunkaj,
da spoznate, .da ne najdem nad njim nobene kri¬
vice. (Jezus je tedaj vunkaj prišel, noseč ternjevo
krono in škerlatasto oblačilo.) In (Pilat) jim reče:
Glejte, človek! — Ko so ga tedaj vidiii veliki du¬
hovni in služabniki, so vpili, rekoč: Križaj, križaj
ga! Pilat jim reče: Vzamite in križajte ga vi;
zakaj jaz ne najdem krivice nad njim. Judje so mu
odgovorili: Mi imamo postavo, in po postavi mora
umreti, ker se je Sina Božjega delal. Kadar je
tedaj Pilat slišal to govorjenje, se je še bolj bal.
In je šel spet v sodnico, in je rekel Jezusu: Od
kod si ti? Jezus pa mu ni odgovoril. Pilat mu
tedaj reče: Meni ne odgovoriš? Ne veš, da imam
oblast te križati, in imam oblast te izpustiti ? Jezus
je odgovoril: Ne imel bi nobene oblasti do mene,
ko bi ti ne bilo od zgorej dano. Zavoljo tega ima
tisti, kteri me je tebi izdal, veči greh. In odslej je
iskal Pilat g-a spustiti. Judje pa so vpili rekoč: Ako
tega spustiš, nisi cesarjev prijatelj zakaj vsak,

138

kteri se kralja dela, ustavlja se cesarju. Pilat
tedaj, ko je to govorjenje slišal, je Jezusa vun pri¬
peljal, in je sedel na sodni stol, na mestu, ktero
se imenuje Litostrotoz, po hebrejsko pa Gabata.
Bilo je pa dan pripravljanja velike noči okoli šeste
ure, in reče Judom: Glejte! vaš kralj! Oni so pa
v pili: Preč ž njim, preč ž njim, križaj ga! Pilat
jim reče: Vašega kralja bom križal? Veliki du¬
hovni so odgovorili: Nimamo kralja, razun cesarja.
Takrat tedaj jim ga je izdal, da bi bil križan. Vzeli
so pa Jezusa, in vun peljali. In je svoj križ nesoč
vun šel na mesto, ki se imenuje mesto mertvaških
glav, po hebrejsko pa Golgota. Ondi so ga križali,
in ž njim dva druga, od vsake strani enega, v sredi
pa Jezusa. Napisal je pa Pilat tudi napis, in ga je
djal verh križa. Bilo je pa pisano: Jezus Nazarenki
kralj judovski. Ta napis je tedaj veliko Judov bralo;
kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil bliz
mesta. Bilo je pa pisano po hebrejski, po greški in
po latinski. Rekli so tedaj Pilatu veliki judovski
duhovni: Nikar ne piši: Kralj judovski; ampak da je
on rekel: Kralj Judov sim. Pilat je odgovoril: Kar
sem pisal, sem pisal. Vojščaki tedaj, ko se bili Je¬
zusa razpeli, so vzeli njegove oblačila, (in so nare¬
dili štiri dele vsakemu vojščaku del) in suknjo.
Suknja pa je bila brez šiva, od verha sceloma
tkana. Rekli so tedaj med seboj: Nikar je ne re¬
žimo, ampak srečkajmo zanjo, čigava bode. Da se
je pismo dopolnilo, ki pravi: Razdelili so moje
oblačila med se, in za mojo suknjo so srečkali.
Vojščaki so tedaj to storili, Poleg križa Jezuso-

139

vega pa so stale njegova mati, in sestra njegove
matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko
je tedaj Jezus mater in učenca, kterega je ljubil,
vidil zravno stati, reče svoji materi: Zena, glej,
tvoj sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In
od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. Po tem, ker
je Jezus vedil, da je vse dokončano, da se je do¬
polnilo pismo, je rekel: Zejin sim! Stala je pa
ondi posoda polna kisa. Oni pa so gobo s kisom
napojili, in na hizop nataknili, ter mu jo k ustam
podali. Kadar je bil tedaj Jezus kisa vzel, je rekel:
Dopolnjeno je! In je glavo nagnil, in je dušo iz
sebe dal. Judje tedaj, (ker je bil dan pripravljanja),
da bi ne ostale na križu trupla v soboto, (tisti so¬
botni dan namreč je bil velik,) so Pilata prosili, da
bi se jim kosti poterle, in da bi se sneli. Vojščaki
so toraj prišli, in so pervemu sicer sterli kosti, in
drugemu, kteri je bil ž njim križan. Ko so pa do
Jezusa prišli, so vidili da je že mertev, in mu niso
kosti sterli; ampak eden zmed vojščakov je s sulico
njegovo stran odperl, in mahom je tekla kerv in voda
iz nje. In kteri je vidil, je pričeval, in je resnično
njegovo pričevanje; in on ve, da resnico govori,
da tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo, da je
pismo dopolnjeno: Nobene kosti mu ne sterite. In
spet drugo pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so
ga prebodli. Po tem pa je Jožef iz Arimateje (ker
je bil Jezusov učenec, toda skrivaj zavoljo strahu
pred Judi) Pilata prosil, da bi snel Jezusovo telo.
Prišel je pa tudi Nikodem, kteri je bil pervič po
noči k Jezusu prišel, in je prinesel zmesi mire in

140

aloe okoli sto liber. Vzela sta tedaj Jezusovo telo,
in ga zavila v tančico z dišavami vred, kakor je pri
Judih šega pokcpovati. Bil je pa na tistem kraju,
kjer je bil križan, vert, in na vertu nov grob,
v kterega še nihče ni bil položen. Tam sta tedaj
zavoljo dneva pripravljanja Judov, ker je bil grob
blizo, Jezusa položila.

Veliko soboto.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Kolocanov 3, 1 — 4.

Bratje! ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar je
gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; hrepenite
po tistem, kar je zgorej, ne pa, kar je na zemlji. Zakaj
umerli ste, in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.
Kadar se bo pa prikazal Kristus, vaše življenje, takrat
se bote tudi vi prikazali ž njim v časti.

Evangeli svetega Matevža 28, 1 — 7.

Zvečer sobote pa, ko se pervi dan tedna za¬
sveti , je prišla Marija Magdalena in una Marija
gledat groba, fn glej! velik potres je vstal. Zakaj
angel Gospodov je prišel iz nebes, in je pristopil,
ter kamen odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje
pa je bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo, kakor
sneg. Od straha pa pred njim so varhi strepetali,
in so bili kakor mertvi. Angel pa je pregovoril,
in rekel ženam: Nikar se ne bojte ne! zakaj vem,
da iščete Jezusa, kteri je bil križan. Ni ga tukaj;
vstal je namreč, kakor je rekel. Pristopile in poglejte

141

kraj, kamor je bil Gospod položen. In berž pojdite,
in povejte njegovim učencem, daje vstal; in glejte!
pred vami gre v Galilejo, tamkaj ga bote vidili.
Glejte! oznanil sem vam.

Velikonočno nedeljo.

Berilo iz list a s. Pavla apostola do Korincanov S, 7 — 8.

Bratje! postergajte stari kvas, da bote novo testo,
kakor ste opresni; ker naše velikonočno jagnje Kristus
je darovano. Obhajajmo tedaj veliko noč ne v starem
kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak
v opresnih kruhih čistosti in resnice.

Evavgeli svetega Marka 16, 1 — 7.

Tisti čas so Marija Magdalena, in Marija Ja¬
kobova, in Saloma kupile dišav, da bi prišle, in Je¬
zusa mazale. In pervi dan po soboti so prišle celo
zgodej h grobu, ko je solnce izhajalo. In so rekle
med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od duri
groba? In so se ozerle, ter so vidile kamen že
odvaljen; bil je namreč silno velik. In so šle
v grob, in vidile mladenča sedeti na desni, oger-
njenega z belim oblačilom, in so ostermele. On pa
jim reče: Nikar se ne ustrašite! Jezusa iščete
Nazarenkega križanega; vstal je, ga ni tukaj!
Glejte kraj, kamor so ga bili položili. Pojdite pa,
povejte njegovim učencem, in Petru, da gre pred
vami v Galilejo; tam ga bote vidili, kakor vam je
rekel.

142

Velikonočni pondeljek.

Berilo iz djanja apostolskega 10, 37 — 43.

Tiste dni je Peter v sredo med ljudstvo stopil, in
rekel: Možje in bratje! vi veste, kaj se je zgodilo po
vsi Judeji, kar se je začelo v Galileji po kerstu, kterega
je oznanovai Janez, kako je Jezusa in Nazareta Bog po-
mazilil s svetim Duhom in z močjo, kteri je okoli hodil,
dobrote delil in ozdravljal vse po hudiču nadlegovane,
ker je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega, kar je
storil v judovski deželi in v Jeruzalemu on, kterega so na
les obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji dan, in
ga dal viditi ne vsemu ljudstvu, ampak po Bogu prej
izvolenim pričam, nam, kteri smo ž njim jedli in pili, ko
je od mertvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu oznanovati
in pričevati, da je on tisti, kterega je Bog postavil sod¬
nika živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje da¬
jejo, da v njegovem imenu dobe odpuščenje grehov vsi,
kteri vanj verujejo.

Evangeli svetega Lukeza 24, 13 — 3S.

Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencev ravno
ta dan v terg, kteri je bil šestdeset tečajev od Je¬
ruzalema deleč, po imenu Emavz. In ona sta med
seboj govorila od vsega tistega, kar se je bilo zgo¬
dilo. In prigodilo seje, ko sta se pogovarjala, in
izpraševala, se je tudi Jezus približal, in je šel
ž njima. Njune oči' pa so bile zaderžane, da ga
nista spoznala. In jima je rekel: Kakovi so ti po¬
govori, ki jih imata gredoč med seboj, in sta ža¬
lostna? Eden pa, ki mu je bilo ime Kleofa, je od¬
govoril, in mu rekel: Si li ti sam tujec v Jeruzalemu,

143

in ne veš, kaj se je zgodilo v njem le dni? In jima
je rekel: Kaj? In sta rekla: Od Jezusa Nazaren-
kega, kteri je bil prerok, mogočen v djanju in
v besedi, pred Bogom in vsim ljudstvom; in kako
so ga izdali naši veliki duhovni in oblastniki v ob-
sojenje k smerti, in so ga križali. Mi pa smo upanje
imeli, da bo on Izrael odrešil; ali memo vsega tega
je dans že tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa tudi
ene žene iz naših so nas ostrašile, ktere so bile
pred dnevom pri grobu, in niso našle njegovega
telesa, ter so prišle in rekle, da so tudi prikazen
angelov vidile, ktere pravijo, da živi. In nekaj naših
je šlo h grobu, in so ravno tako našli, kakor so
žene pravile, njega pa niso našli. In on jima je
rekel: O vi nespametni, in okornega serca verovati
vse, kar so govorili preroki! Ali ni bilo potrebno,
da je Kristus to terpel, in tako v svojo čast šel?
In je začel od Mojzesa in vsih prerokov, in jima je
razlagal, kar je bilo od njega u vseh pismih. In so
se približali tergu, kamor so šli; in on se je delal,
kakor da bi hotel dalje iti. In sta ga silila, rekoč:
Ostani z nama, ker se mrači, in se je dan že
nagnil. In je šel noter ž njima. In zgodilo se je,
ko je bil ž njima za mizo, je vzel kruh, in ga je
posvetil in zlomil, in njima podal. In odperle so se
jima oči, in sta ga spoznala; in on jima je zginil
izpred oči. In sta rekla med seboj; Ali ni bilo
najno serce goreče v nama, ko je po poti govoril,
in nama pisma razkladal? In sta vstala tisto uro, in
se vernila v Jeruzalem; in sta našla zbrane enaj-
stere, in tiste, ki so bili ž njimi, kteri so rekli;

144

Gospodje res vstal, in se je prikazal Simonu! In
ona sta pravila, kaj se je bilo na poto zgodilo, in
kako sta ga spoznala po lomljenju kruha.

Velikonočni torek.

Berilo iz djanja apostolskega 13, 26 — 33.

Tiste dni je Pavel vstal, in je z roko pokazal mol¬
čati in rekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamovega rodu,
in kteid se med vami Boga boje! vam je beseda tega
zveličanja poslana. Zakaj v Jeruzalemu prebivajoči in
njih knezi, ki niso Jezusa spoznali, ne besed prerokov,
ktere se vsako soboto bero, so (jih) z obsojenjem dopol¬
nili; in ako ravno nič smerti vrednega nad njim niso
našli, so Pilata prosili, da bi ga umorili. In kadar so
vse dopolnili, kar je bilo od njega pisano, so ga sneli z
lesa, in položili v grob. Bog pa ga je tretji dan obudil od
mertvih, in vidili so ga skozi več dni ti, kteri so bili
prišli ž njim vred iz Galileje v Jeruzalem, in ti so do
zdaj njegove priče pred ljudstvom. In mi vam oznanu-
jemo tisto obljubo, ktera je bila našim očetom storjena,
ker to je Bog nam, njih otrokom, dopolnil, ki je obudil
Jezusa Kristusa Gospoda našega.

Evangeli svetega Lukeza 24, 36 — 47.

Tisti čas je Jezus v sredi med svojimi učenci
stal, in jim rekel: Mir vam bodi; jaz sem, ne bojte
se. Prestrašili so se pa in zbali, in so menili, da
duha vidijo. In jim je rekel: Kaj ste prestrašeni,
in take misli obhajajo vaše serca. Poglejte moje
roke in noge, da sem jaz sam: potipajte in poglejte,
ta duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jaz

145

imam. In ko je to rekel, jim je pokazal roke in
noge. Ker pa še niso verovali od veselja, in so se
čudili, je rekel: Imate li kaj jesti tukej ? Oni pa so
mu ponudili kos pečene ribe, in sat medu. In je
vpričo njih jedel, ter vzel ostanke, in jim dal. In
jim je rekel: To so besede, ktere sem vam govoril,
ko sim še pri vas bil, da mora vse dopolnjeno biti,
kar je pisano od mene v postavi Mojzesovi, in
v prerokih in v psalmih. Tedaj jim je odperl um,
da so razumeli pisma. In jim je rekel: Tako je
pisano, in tako je bilo treba Kristusu terpeti, in
tretji dan vstati od mertvih; in oznanovati v nje¬
govem imenu pokoro in odpuščenje grehov med
vsimi narodi.

Pervo nedeljo po veliki noči, ali belo nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Janeza apostola S, 4 — 10.

Preljubi! vse, kar je rojeno iz Boga, premaga
svet; in to je zmaga, ktera premaga svet, naša vera.
Kdo je pa, kteri premaga svet, kakor kdor veruje, da je
Jezus Sin Božji? Ta je, kteri je prišel z vodo in kervjo,
Jezus Kristus; ne le u vodi, ampak u vodi in kervi. In
Doli je, kteri pričuje, da je Kristus resnica. Zakaj trije
so, kteri pričujejo v nebesih: Oče, Beseda, in sveti Duh;
in ti trije so eno. In trije so, kteri pričujejo na zemlji:
Duh, invodainkerv; in ti trije so eno. Ako človeško
pričevanje sprejmemo, je pričevanje božje vekše; to
namreč je pričevanje božje, ktero je vekše, ker je Bog
pričeval^ od svojega Sina. Kdor veruje v Sinu Božjega,
ima' pričevanje božje v sebi.

Slor. Evangel. 10

146

Ev angeli svetega Janeza 20, 19—31.

Tisti čas, kadar je bil večer tistega dneva,
pervega v tednu, in so bile duri zaklenjene, kder
so bili učenci zbrani zavoljo strahu pred Judi, je
prišel Jezus, in je v sredo med nje stopil, in jim
rekel: Mir vam bodi! In ko je bil to rekel, jim je
pokazal, roke in stran. Učenci so se tedaj obvese-
lili, ker so vidili Gospoda. Tedaj jim je spet rekel:
Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz
vas pošljem. In ko je bil to izrekel, je v nje dihnil,
in jim rekel: Prejmite svetega Duha; kterim bote
grehe odpustili, so jim odpuščeni; in kterim jih
bote zaderžali, so jim zaderžani. Tomaža pa, dva¬
najsterih enega, kteri je imenovan dvojčič, ni bilo
med njimi, ko je Jezus prišel. Drugi učenci tedaj
so mu povedali: Gospoda smo vidili. On pa jim je
rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah znamenj
žebljev, in ne denem svojega persta v rane žebljev,
in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom
veroval. In čez osem dni so bili njegovi učenci spet
notri, in Tomaž ž njimi. Jezus pride, ako ravno so
bile duri zaklenjene, in je stal na sredi in rekel:
Mir vam bodi! Potlej reče Tomažu: Vloži svoj
perst semkaj, in poglej moje roke; in podaj sem¬
kaj svojo roko, in položi jo v mojo stran, in ne
bodi neveren, ampak veren. Tomaž je odgovoril,
in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog! Jezus mu
reče: Ker si me vidil Tomaž! si veroval; blagor
jim, kteri niso vidili, pa so verovali. Jezus je sicer
še veliko drugih čudežev storil vpričo svojih učen-

147

cev, kteri niso zapisani v teh bukvah. Ti pa so
zapisani, da verujete, da Jezus je Kristus, Sin Božji,
in da imate verovajoči življenje v njegovem imenu.

Drugo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 2, 21 — 25.

Preljubi! Kristus je za nas terpel, in vam sled
zapustil, da hodite po njegovih stopinjah. On ni greha
storil, tudi ni bila najdena goljufija v njegovih ustih. On,
ko je bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, ni pretil,
temuč se je vdal tistemu, ki gaje sodil krivično; on je
naše grehe sam nosil v telesu svojem na lesu, da bi
grehom odmerli, in pravičnosti živeli. Z njegovimi ra¬
nami ste bili ozdravljeni. Zakaj bili ste, kakor zgubljene
ovce; zdaj pa ste se obernili k pastirju in škofu
svojih duš.

Evangeli svetega Janeza 10, 11 — 16.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sem
dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za
svoje ovce. Najemnik pa, in kdor ni pastir, ki niso
ovce njegove, vidi volka iti, in popusti ovce, in
beži; in volk popade in razpodi ovce. Najemnik
pa beži, ker je najemnik, in mu ni skerb za ovce.
Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje, in moje
poznajo mene; kakor pozna mene Oče, in jaz
poznam Očeta, in dam svoje življenje za svoje
ovce. In imam šc druge ovce, ktere niso iz tega
hleva; tudi tiste moram pripeljati, in bodo moj
glas poslušale, in. bo en hlev in en pastir.

10 *

148

Tretjo nedejjo po veliki »oči.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 2, 11 — 19.

Preljubi! prosim vas, zderžite se, kakor tujci in
popotniki, mesnih želj, ktere se vojskujejo zoper dušo;
imejte lepo življenje med neverniki, da, ko vas obreku¬
jejo, kakor hudodelnike, vaše dobre dela vidijo, in Boga
časte v dan obiskanja. Bodite tedaj podložni vsaki člo¬
veški stvari zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor naj vi-
šemu, ali vojvodom, kakor po njem poslanim v mašče¬
vanje nad hudodelniki, dobrim pa v pohvalo. Zakaj to
je volja božja, da z dobrimi deli usta zamašite nespa¬
metnim in neumnim ljudem; kakor prosti, pa ne, kakor
bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kakor
hlapci božji. Vse spoštujte, brata ljubite, Boga se bojte,
kralja častite. Hlapci, bodite podložni gospodarjem z vsim
strahom; ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim.
To namreč je prijetno, v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Janeza 16, 16 — 22.

Tisti čas je Jezus rekel svojim ucencem: Se
malo, in me več ne bote vidili; in spet malo, in
me bote vidili; ker grem k Očetu. Tedaj je nekaj
njegovih uČencov reklo med seboj: Kaj je to, kar
nam pravi: Se malo, in me ne bote vidili, in spet
malo, in me bote vidili; in: ker grem k Očetu?
So tedaj rekli: Kaj je to, kar pravi: malo ? Ne
vemo, kaj govori. Jezus pa je spoznal, da so ga
hotli vprašati, in jim je rekel: To se vprašate, ker
sem rekel: Se malo, in me ne bote vidili; in spet
malo, in me bote vidili? Resnično, resnično vam
povem, da bote jokali in žalovali, svet pa se bo

149

\ eselil; vi bote žalovali, ali vaša žalost se bo u ve¬
selje spreobernila. Zena, kadar je na porodu , ima
žalost, ker je prišla njena ura; kadar je pa poro¬
dila dete, ne misli več na britkost, od veselja, da je
človek rojen na svet. Tudi vi tedaj imate zdaj sicer
žalost, pa spet vas bom vidil, in vaše serce se bo
veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.

v

Ceterto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1, 17—21.

Preljubi! vsak dober dar in vsako popolno darilo
je od zgorej, ki pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni
premenjenja, tudi ne sence nestalnosti. Zakaj radovoljno
nas je rodil z besedo resnice, da smo nekakošne pervine
njegovih stvari. Veste preljubi moji bratje! vsak človek
bodi hiter k poslušanju, kesen pa k govorjenju, in poča¬
sen k jezi: človekova jeza namreč ne dela pravice božje.
Zavoljo tega odložite vso nečednost in obilnost hudo¬
bije, in v krotkosti ohranite vsajeno besedo, kteramore
zveličati vaše duše.

Evangeli svetega Janeza 16, S — 14.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom:
Grem k njemu, kteri meje poslal, in nobeden zmed
vas me ne vpraša: Kam greš? Temuč, ker sem vam
to govoril, je žalost napolnila vaše serce. Ali jaz
vam resnico povem: Za vas je dobro, da jaz grem.
Zakaj ako ne grem, tolažnik ne bo k vam prišel;
ako pa grem, vam ga bom poslal. In kadar on
pride, bo svet prepričal greha, in pravice in sodbe;

150

greha sicer, ker niso verovali v me; pravice pa,
ker grem k Očetu, in me po tem ne bote vidili;
sodbe pa, ker je vojvoda tega sveta že obsojen. Se
veliko vam imam povedati; tode zdaj ne morete
nositi. Kadar pa pride on, Duh resnice, vas bo učil
vso resnico; ne bo namreč govoril sam iz sebe,
temuč, kar bo slišal, bo govoril, in prihodnje reči
vam bo oznanoval. On bo mene poveličal, ker bo
od mojega vzel, in vam oznanoval.

Peto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakoba apostola 1, 22 — 27.

Preljubi! bodite delavci besede, pa ne samo poslu-
čavci, s čimur bi sami sebe zapeljevali. Zakaj ako je
kdo poslušavec besede, ne pa delavec, tak je podoben
šloveku, kteri ogleduje obraz svojega rojstva v zerkalu;
se ogleda namreč in gre, in berž pozabi, kakošen je bil.
Kdor pa prav pregleda popolno postavo prostosti, in
v nje ostane, ne pozabljiv poslušavec, ampak delavec;
on bo srečen v svojem djanju. Ako pa kdo meni, da je
pobožen, pa ne berzda svojega jezika, temuč zapeljuje
svoje serce; je prazna njegova pobožnost. Cista in pred
Bogom in Očetom neomadežana pobožnost je ta: obisko¬
vati sirote in vdove v njih nadlogi, in neomadežanega se
ohraniti pred tem svetom.

Evangeli svetega Janeza 16, 23 — 30.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Resnično, resnično vam povdm: Ako bote Očeta
kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj

151

niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite, in bote
prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. To sem vam
v prilikah govoril. Pride ura, da vam ne bom več
v prilikah govoril, ampak vam bom očitno oznano-
val od Očeta. Tisti dan bote v mojem imenu pro¬
sili; in vam ne rečem, da bom jaz Očeta prosil za
vas. Zakaj Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene lju¬
bili, in ste verovali, da sem jaz iz Boga izišel. Izi-
šel sem od Očeta, in sem prišel na svet; svet zapu¬
stim, in grem k Očetu. Mu reko njegovi učenci:
Glej! zdaj očitno govoriš, in ne praviš nobene
prilike. Zdaj vemo, da vse veŠ, in ne potrebuješ,
da te kdo vpraša; zato verujemo, da si od Boga
izišel.

Križev teden.

Berilo iz lista s. Jakopa apostola S, 16 — 20.

Preljubi! izpovejte si med seboj svoje grehe, in
molite eden za drugega, da bote ohranjeni: veliko nam¬
reč premore stanovitna molitev pravičnega. Elija je bil
človek terpljenju podveržen, kakor mi, in je iz serca
molil, da bi ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri
leta in šest mescev. In je spet molil, in nebo je dalo dežja,
in zemlja je rodila svoj sad. Bratje moji! ako kdo zmed
vas zajde od resnice, in ga kdo ^rne; naj ve, da, kdor
grešnika verne od njegove krive poti, bo rešil njegovo
dušo smerti, in pokril veliko število grehov.

Evangeli svetega Lukeza 11. S — 13.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Ko
bi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k njemu šel
o polnoči, in mu rekel: Prijatel! posodi mi tri

152

hlebe, ker je moj prijatel prišel k meni s pota, pa
nimam kaj pred njega položiti; in uni bi znotrej
odgovoril in rekel: Ne delaj mi nadlege, duri so
že zaperte, in moji otroci so z menoj v hramu; ne
morem vstati in ti dati. In ako uni le še terka, vam
povem: ko bi ravno ne vstal, in mu ne dal zato,
ker je njegov prijatel, bo vender zavoljo njegove
nadležnosti vstal, in mu dal, kolikor potrebuje. In
jaz vam povem: Prosite, in se vam bo dalo;
iščite, in bote našli; terkajte, in se vam bo odperlo.
Zakaj slehern, kteri prosi, prejme; in kdor išče,
najde; in kdor terka, se mu bo odperlo. Kdo pa
zmed vas očeta kruha prosi, pa mu bo kamen
dal? ali ribe, bo li mu namesto ribe kačo dal?
Ali če ga jajca prosi, bo li mu škorpijona
podal? Ako tedaj vi, ki ste hudobni, veste dobre
darove dajati svojim otrokom; koliko bolj bo vaš
Oče iz nebes jim dal dobrega duha, kteri ga
prosijo.

V god Kristnsovega vnebohoda.

Berilo iz djanja apostolskega 1, 1 — 11.

V pervem pisanju sim govoril, o Teofil! od vsega,
kar je Jezus od začetka delal in učil do dneva, ko je
apostolom, ktere je bil izvolil, po svetem Duhu zapovedi
dal, in bil gor vzet; kterim je po svojem terpljenju tudi
z mnogimi znamnji skazal, da je živ, ko se jim je prika¬
zoval štirdeset dni, in je govoril od kraljestva božjega.
In kadar je ž njimi jedel, jim je zapovedal, da naj ne
hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube Očetove,
ktero ste (je rekel) slišali iz mojih ust; ker Janez je
kerščeval z vodo, vi pa bote kerščeni s svetim Duhom

153

kmalo po teh dneh. Tedaj so ga, kteri so se bili sošli,
vprašali rekoč: Gospod! ali boš v tem času postavil
Izraelovo kraljestvo? Rekel pa jim je: Vam ne gre vediti
časov ali ur, ktere je Oče ohranil v svoji oblasti; pa
prejeli hote moč svetega Duha, kteri bo u vas prišel, in
mi hote priče v Jeruzalemu, in po vsi Judeji in Samari ji
in do kraja sveta. In kadar je bil to izgovoril, se je vpri¬
čo njih vzdignil, in oblak ga je vzel spred njih oči. In
ko so ga gledali v nebo iti, glej, sta dva moža pri njih
stala v belih oblačilih, in sta rekla: Možje galilejski!
kaj stojite, in gledate v nebo? Ta Jezus, kteri je bil
vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga vidili
iti v nebo.

Evangel! svetega Marka 16, 14 — 20.

Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim, ko so
bili pri mizi, in je svaril njih nejevero, in terdobo
njih serca, da tistim, kteri so vidili, da je vstal,
niso verjeli. In jim je rekel: Pojdite po vsem
svetu, in oznanujte evangeli vsi stvari. Kdor veruje
in je kersčen, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo
pogubljen. Kteri pa verujejo , pojdejo te znamnja
za njimi: V mojem imenu bodo hudiče izganjali;
nove jezike govorili; kače prijemali; in ako kaj
strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na
bolnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi. In
Gospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je bil v nebo
vzet, in sedi na desnici božji. Oni pa so šli,  in
so učili povsod, in Gospodje opravljal ž njimi, in
besedo potejerval s čudeži , kteri so se po tem
godili.

154

Šesto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 4, 7 — 11.

Predragi! bodite modri, in čujte v molitvah. Pred
vsim pa imejte vedno ljubezen med seboj, ker ljubezen
pokrije obilnost grehov. Jemljite radi eden druzega pod
streho brez godernjanja. Kakor je vsak prijel dar, s tem
postrezite eden drugemu, kakor dobri delivci mnogotere
milosti Božje. Ako kdo govori, naj govori, kakor božje
besede; ako kdo služi, naj služi iz moči, ktero Bog daje:
da bo Bog u vseh rečeh eeščen po Jezusu Kristusu Go¬
spodu našem.

Evangeli svetega Janeza IS, 26 — 27; in 16, 1 —4.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Kadar pride Učenik, kterega vam bom jaz poslal
od Očeta, Duh resnice, kteri od Očeta izhaja,
on bo pričeval od mene. Pa tudi vi bote pričevali,
ker ste od začetka pri meni. To sem vam govoril,
da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo devali;
ura čelo pride, da bo vsak, kteri vas umori, menil,
da Bogu ustreže. In to vam bodo storili, ker
ne poznajo ne Očeta ne mene. To pa sem vam go¬
voril, da se spomnite, kadar ura pride, da sem vam
jaz to pravil.

V god binkoštne nedelje.

Berilo iz djanja apostolskega 2, 1 — 11.

Kadar je bilo petdeset dni (po veliki noči) dopol¬
njenih, so bili vsi apostoli vkupej na tistem mestu. In
vstal jo nanagloma iz neba šum, kakor prihajajočega

155

silnega piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In
so se jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ogenj, in je
sedel na njih slehernega. In so bili napolnjeni vsi s sve¬
tim Duhom, in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih,
kakor jim je sveti Duh dal izgovarjati. Prebivali so pa
v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje, iz vsacega na¬
roda, kteri je pod nebom. Kadar se je pa to razglasilo,
se je množica sešla, in se je zavzela, ker jih je slišal
vsak po svojem jeziku govoriti. Vsipa so ostermeli, in
se čudili, rekoč: Glejte, niso li vsi ti, kteri govore, Ga-
lilejci, in kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo
rojeni? Partjani, Medjani, inElamljani, in kteri prebivajo
v Mezopotamii, v Judeji in Kapadocii, v Pontu in v Azii,
v Frigii in Pamlilii, v Egiptu in v straneh Libije, ktera
je pri Cireni, in tujci iz Rima, tudi Judje in preober-
njeni, Krečani, in Arabljani, smo jih slišali govoriti
v naših jezikih velike dela božje!

Ec angeli svetega Janeza 14, 23 — 31.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom:
Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; in
moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in
pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, ne spolnuje
mojih besed. In besede, ktere ste slišali, niso moje,
ampak Očeta, kteri me je poslal. To sem vam go¬
voril, dokler sem pri vas. Učenik sveti Duh pa,
kterega bo poslal Oče v mojem imenu, on vas bo
učil vse, in vas bo opomnil vsega, kar koli sim vam
rekel. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam ; ne
kakor svet daje, vam jaz dam. Vaše serce naj se
ne prestraši, in naj se ne boji! Slišali ste, da sem
vam jaz rekel: Grem, in pridem k vam. Ako bi
me ljubili, bi se pač veselili, da grem k Očetu;

1Š6

zakaj Oče je veči od mene. In zdaj sem vam pove¬
dal, preden se zgodi, da bote verovali, kadar se
zgodi. Ne bom že veliko z vami govoril. Fride nam¬
reč vojvoda tega sveta, in pri meni nič nima. Am¬
pak da svet spozna, da ljubim Očeta, in tako delam,
kakor mi je Oče zapovedal.

Binkoštni pondeljek.

Berilo iz djarija apostolskega 10, 42 — 48.

Tiste dni je Peter odperl svoje usta, in rekel:
Možje bratje! nam je Gospod ukazal oznanovati ljudstvu,
in pričevati, daje on tisti, kteri je od Boga postavljen
sodnik živili in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje
dajejo, da dobe v njegovem imenu odpuščenje grehov
vsi, kteri v njega verujejo. Ko je Peter še govoril te
besede, seje spustil sveti Duh na vse, kteri so besedo
poslušali. In verni iz obreze, kteri so bili s Petrom prišli,
so se zavzeli, da je bila tudi na nevernike milost svetega
Duha izlita. Slišali so jih namreč govoriti mnoge jezike,
in Boga poveličevali. Tedaj je Peter rekel: Sme li kdo
vode braniti, da bi ne bili kerščeni ti, kteri so svetega
Duha prijeli, kakor tudi mi? In jih je ukazal kerstiti
v imenu Gospoda Jezusa Kristusa.

Evangeli svetega Janeza 3, 16 — 21.

Tisti čas je Jezus rekel Nikodemu: Bog je
svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega
Sina, da, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč
ima večno življenje. Bog namreč ni poslal svojega
Sina na svet, da bi svet sodil, temuč da bi bil svet
po njem zveličan. Kdor vanj veruje, ne bo sojen;
kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime

edinorojenega Sina Božjega. To pa je sodba, ker
je luč prišla na svet, in so ljudje bolj l jubili temo
ko luč; zakaj njih dela so bile hude. Slebern nam¬
reč, kteri hudo dela, sovraži luč, in ne pride k luči,
da niso svarjene njegove dela. Kdor pa dela resnico,
pride k luči, da se razodenejo njegove dela, ker so
v Bogu storjene.

Binkoštni torek.

Berilo iz cljanja apostolskega 8, 14 — 17.

Tiste dni, ko so slišali apostoli, kteri so bili v Je¬
ruzalemu, daje  Samaria sprijela besedo božjo, so jim
Petra in Janeza poslali. In sta prišla, in sta za nje mo¬
lila, da bi prijeli svetega Duha. Zakaj v njih nobenega
še ni bil prišel, ampak samo keršeeni so bili v imenu
Gospoda Jezusa. Tedaj sta roke na nje pokladala, in so
prijeli svetega Duha.

Ev angeli svetega Janeza 10, 1 — 10.

Tisti čas je Jezus rekel farizejem: Resnično,
resnično vam povem: Kdor ne gre skoz vrata v ov¬
čji hlev, ampak lazi drugod vanj, tisti je tat in
razbojnik. Kdor pa vanj gre skoz vrata, je pastir
ovac. Njemu odpre vratar, in ovce poslušajo njegov
glas, in kliče svoje ovce po imenu, in jih vun vodi.
In kadar svoje ovce izpusti, gre pred njimi, in ovce
gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujim
ne gredo, temuč bežijo od njega, ker ne poznajo
tujih glas. To priliko jim je Jezus pravil; oni pa

158

niso umeli, kaj jim je govoril. Jezus jim je tedaj
spet rekel: Resnično, resnično vam povem: Jaz
sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo, so
tatje in razbojniki , in ovce jih niso poslušale. Jaz
sim vrata. Ako kdo skoz me noter gre, bo zveličan,
in bo noter in vun hodil, in bo pašo našel. Tat ne
pride, kakor da krade, in kolje in pokonča. Jaz sem
prišel, da imajo življenje, in imajo obilniše.

V praznik presvete Trojice.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov 11.33 — 36.

O visokost bogastva, božje modrosti in znanja!
kako nezapopadljive so njegove sodbe, in neizvedne nje¬
gove pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali
kdo je bil njegov svetovavec? Ali kdo mu je pred kaj
dal, da bi se mu povernilo? Saj je vse iz njega, in po
njem in v njem; njemu bodi čast in hvala vekoma.
Amen.

Evangeli svetega Matevža 28, 18 — 20.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.
Torej pojdite, in učite vse narode, in kerščujte
jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha.
Učite jih deržati vse, kar koli sem vam zapovedal.
In glejte! jaz sem z vami vse dni do konca sveta.

159

Pervo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza apostola 4 , 8 — 21.

Predragi! Bog je ljubezen. V tem seje skazala
ljubezen božja do nas, da je Bog svojega edinorojenega
Sina poslal na svet, da bi po njem živeli. V tem obstoji
ljubezen: ne da kakor bi bili mi Boga ljubili, ampak da
nas je on pred ljubil, in daje poslal svojega Sina v spravo
za naše grehe. Predragi! ako nas je Bog tako ljubil,
moramo tudi mi eden drugega ljubiti. Boga ni nikoli
nihče vidil. Ako se ljubimo med seboj, ostane Bog v nas,
in njegova ljubezen je v nas popolna. Iz tega spoznamo,
da ostanemo v njem, in on v nas, ker nam je dal svo¬
jega Duha. In mi smo vidili in spricujemo, da je Oče
poslal svojega Sina odrešenika sveta. Kdor koli bo pri¬
čal, da je Jezus Sin Božji, ostane Bog v njem, in on
v Bogu. In mi smo spoznali, in verovali ljubezni, ktero
ima Bog do nas. Bog je ljubezen; in kdor ostane v lju¬
bezni, ostane v Bogu, in Bog v njem. V tem je ljubezen
božja pri nas popolna, da imamo zaupanje v dan sodbe;
zakaj kakor je on, tako smo tudi mi na tem svetu. V lju¬
bezni ni strahu; ampak popolna ljubezen izžene strah.
Zakaj strah ima terpljenje; kdor se pa boji, ni popoln
v ljubezni. Ljubimo tedaj Boga, ker nas je Bog pred
ljubil. Ako kdo reče: Ljubim Boga, in sovraži svojega
brata, je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata,
kterega vidi; kako more Boga ljubiti, kterega ne vidi?
In to zapoved imamo od Boga, da kdor ljubi Boga, naj
ljubi tudi svojega brata.

Evangeli svetega Lukeza 6, 36 — 42.

/

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Bo¬
dite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen. Ne so¬
dite, in ne Lote sojeni; ne pogubljajte, in ne bole

160

pogubljeni; odpuščajte, in vam bo odpuščeno.
Dajte, in se vam bo dalo; dobro, natlačeno, in po¬
treseno, in zverhano mero vam bodo dali u vaše
naročje. S kakoršno mero namreč bote merili,
s tako se vam bo odmerjalo. Povedal jim je pa tudi
priliko: Ali more slepec slepca voditi? Ali ne pa¬
deta oba v jamo? Učenec ni več, kakor učenik;
izversten pa bo vsak, če je kakor njegov učenik.
Kaj pa vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna
pa, ki je v tvojem očesu, ne čutiš? Ali kako moreš
reči svojemu bratu: Brat! pusti, da ti bom izderi
pezdir iz očesa: ko sam v svojem očesu bruna ne
vidiš? Hinavec! izderi poprej bruno iz svojega
očesa, in potem glej, da izdereš pezdir in oče'sa
svojega brata.

V praznik s. rešnjcga tčlesa.

Iferilo iz 1. lista s. Pavla apostola od Korincanov
11 , 23 — 29 .

Bratje! jaz sim prijel od Gospoda, kar sem vam
tudi zročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan,
vzel kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite, in
jejte; to je moje telo, ktero bo za vas dano. To storite
v moj spomin! Ravno tako todi kelih po večerji, rekoč:
Ti kelih je nova zaveza v moji kervi. To storite, koli-
korkrat bote pili, v moj spomin! Zakaj kolikorkrat bote
jedli ta kruh, in kelih pili, bote smert Gospodovo ozna-
novali, dokler ne pride. Kdor koli tedaj bo nevredno
jedel ti kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in
kervi Gospodove. Naj torej človek sam sebe presodi! in
tako naj je tega kruha, in pije od kelha. Kdor nam¬
reč nevredno je in pije, si sodbo je in pije; kar ne
razloči telesa Gospodovega.

IG I

Evangeli svetega Janeta 6, 3G — 39.

Tisti čas je Jezus rekel Judovskim množicam:
Moje meso je res jed, in moja kerv je res pijača.
Kdor je moje meso, in pije mojo kerv, ostane v meni,
in jaz v njem. Kakor je mene poslal živeči Oče, in
jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kteri
mene je , živel zavoljo mene. Ta je kruh, kteri je
iz nebes prišel; ne kakor so jedli vaši očetje mano,
in so umerli. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.

Drugo nedeljo po binkoštils.

Berilo iz 1. lista s. Janeza apostola 3, 13 — 18.

Predragi! nikar se ne čudite, ako vas svet sovraži.
Mi vemo, da smo bili preneseni iz smerti v življenje, ker
ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smerti. Slehern,
kteri sovraži svojega brata, je ubijavec, in veste, da
noben ubijavec nima večnega življenja v sebi obstoječega.
V tem so spoznali,ljubezen božjo, da je on svoje živ¬
ljenje za nas postavil; tudi mi moramo za brate življenjo
postaviti. Kdor ima premoženje tega sveta, in vidi
svojega brata, da je v potrebi, in zapre svoje serce pred
njim; kako prebiva ljubezen božja v njem? Otročiči
moji! ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak
v djanju in resnici.

Evangeli svetega Lukeza 14, IG — 24.

Tisti čas je Jezus farizejem to priliko govo¬
ril: Neki človek je napravil veliko večerjo, in jih
je veliko povabil. In je poslal svojega hlapca ob
uri večerje reč povabljenim, da naj pridejo , ker je

Slov. Evangel. 11

162

že vse pripravljeno. In so se zaceli vsi skupej iz¬
govarjati. Pervi mu je rekel: Pristavo sem kupil,
in moram iti, in jo ogledati: prosim te, imej me
izgovorjenega. In drugi je rekel: Pet jarmov volov
sem kupil, in jih grem poskusit; prosim te, imej
me izgovorjenega. In drugi je rekel: Oženil sem
se, in toraj ne morem priti. In hlapec se je vernil,
in je povedal svojemu gospodu. Tedaj se je hišni
gospodar razserdil, in je rekel svojemu hlapcu:
Pojdi berž po cestah in mestnih ulicah, in pripelji
sem uboge, in hrome, in slepe, in kruljeve. In
hlapec je rekel: Gospod! zgodilo seje, kakor si
ukazal; in seje prostora. In gospod reče hlapcu:
Pojdi na pote in prelaze, in primoraj jih noter iti,
da se napolni moja hiša. Povem vam pa, da nobe¬
den unih mož, kteri so bili povabljeni, ne bo oku¬
sil moje večerje.

Tretjo nedeljo po binkoštili.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola S, 6 — 11.

Predragi! ponižajte se pod mogočno roko božjo,
da vas Bog poviša ob času obiskanja. Vso svojo skerb
njemu pustite, ker njemu je skerb za vas. Bodite trezni,
in čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor rjoveč lev
okoli, in išče, koga bi požerl. Temu se branite terdni
u veri, vedoč, da so vaši po svetu razkropljeni bratje
v ravno takem terpljenju. Bog vse milosti pa, kteri nas
je poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu, vas bo
po kratkem terpljenju popolne storil, uterdil in vkoreni-
nil. Njemu bodi slava in gospostvo od vekomej da veko-
mej. Amen.

163

Evangeli svetega LuJceza lo, 1 — 10.

Tisti čas so se mitarji in grešniki Jezusu pri¬
bližali, da bi ga poslušali. In farizeji in pismarji so
godernjali, rekoč: Ta grešnike sprejema, in je
ž njimi. Pa povedal jim je to priliko, rekoč: Kteri
človek zmed vas, ako ima sto ovac, in eno zmed
njih zgubi, ne popusti devet in devetdeseterih
v puščavi, in ne gre za zgubljeno, dokler je ne
najde? In kadar jo najde, jo zadene vesel na svoje
rame. In ko pride domu, pokliče prijatle in sosede,
in jim reče: Veselite se z menoj, ker sem našel
svojo zgubljeno ovco. Povem vam, da tako bo v ne¬
besih veče veselje nad enim grešnikom, kteri se
spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravič¬
nimi, kteri ne potrebujejo pokore. Ali ktera žena,
ki ima deset denarjev, ako en denar zgubi, ne prižge
luči, in ne pomete hiše, ter ne išče skerbno, dokler
ga ne najde? In kadar ga najde, pokliče prijatlice
in sosede, rekoč: Veselite se z menoj, ker sem
našla denar, kterega sem bila zgubila. Tako, vam
povem, bo med angeli božjimi veselje nad enim
grešnikom, kteri se spokori.

Čcterto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov 8,18 — 23.

Bratje! menim, daseterpljenjesedajnegačasaneda
primeriti prihodnji časti, ktera ima nad nami razodeta biti.
Zakaj očekavanje stvari pričakuje razodenje božjih otrok,
Ker stvari so ničemernosti podveržeue, ne iz svoje volje,

11 *

164

mpak zavoljo tistega, kteri jih je podvergel, v upanju,
da bodo tudi te stvari rešene iz sužnosti trohnjenja
V častitljivo prostost otrok božjih. Verno namreč, da
dozdaj vse stvari zdihujejo in stokajo, kakor na porodu.
Pa ne samo one, ampak tudi mi, kteri imamo pervine
Duha, tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo po-
otročenja božjega in odrešenja svojega telesa, v Kristusu
Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Lukeza S, i — 11.

Tisti čas, ko so Jezusa množice obsule, da bi
poslušale besedo božjo, je on stal pri Genezareškem
jezeru. In je vidil dva čolna ob jezeru stati; ribiči
pa so bili vun stopili, in so izpirali mreže. Stopil je
pa v čoln, kteri je bil Simonov, in ga je prosil,
naj malo od kraja odrine. In je sede množice iz čolna
učil. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu:
Pelji na globoko, in verzite svoje mreže na lov. In
Simon je odgovoril, in mu rekel: Učenik! vso noč
smo delali, in nismo nič vjeli; na tvojo besedo pa
bom vergel mrežo. In ko so bili to storili, so zajeli
veliko število rib; njih mreža pa se je tergala. In
so mignili tovaršem, kteri so bili v unem čolnu,
da naj pridejo, in jim pomagajo. In so prišli, in
napolnili oba čolna, tako da sta se topila. Simcn
Peter pa, ko je to vidil, je padel Jezusu h kole¬
nom, rekoč: Gospod; pojdi od mene, ker sem
grešen človek. Groza namreč je bila obšla njega in
vse, kteri so bili ž njim, nad vlakom rib, ki so ga
bili storili; ravno tako pa tudi Jakopa in Janeza
Cebedejeva sinova, ki sta bila Simonova tovarša.

165

In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se, odslej boš
ljudi lovil. In so potegnili čoln h kraju, in vse
popustili, ter šli za njim.

Peto nedeljo po binkoštili.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 3, 8 — 13.

Predragi! bodite vsi ene misli, usmiljeni, brato-
ljubni, miloserčni, krotki, ponižni. Ne povračujte hudega
za hudo, ne kletve za kletev, ampak nasproti blagoslo¬
vite, ker ste v to poklicani, da blagoslov v del posedete.
Zakaj kdor hoče življenje ljubiti, in viditi dobre dni, naj
zderži svoj jezik od hudega, in njegove usta naj ne go¬
vore goljufije; naj se ogiba hudega, in naj dobro stori;
naj išče miru, in naj se ga derži. Ker oči Gospodove
so obernjene v pravične, in njegove ušesa v njih mo¬
litve; obraz Gospodov pa je zoper hudodelnike. In kdo
vam bo škodoval, ako ste za dobro vneti? Pa če tudi
kaj terpite zavoljo pravice, blagor vam! Njih straho¬
vanja pa se ne bojte, in ne pustite se zmotiti. Gospoda
Kristusa pa posvečujte v svojih sercih.

Evangeli svetega Matevža 3, 20 — 24.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom:
Resnično vam povem, ako ne bo obilniši vaša pra¬
vica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete
v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je rečeno
starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv.
Jaz pa vam povem, da vsak, kteri se jezi nad
svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa svojemu
bratu reče raka, bo kriv zbora; kdor pa reče
norec, bo kriv peklenskega ognja. Ce tedaj svoj

166

dar prineseš k oltarju, in se tam spomniš, da ima
tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi svoj dar pred
oltarjem, in pojdi poprej spravit se s svojim bra¬
tom, in tedaj pridi in daruj svoj dar.

v

Šesto nedeljo po hinkoštili.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov 6,

3 — 11 .

Bratje! kteri koli smo kerščeni v Jezusu Kristusu,
smo v njegovi smerti keršeeni. Z njim namreč smo po¬
kopani s kerstom v smert, da, kakor je Kristus vstal od
mertvih s častjo Očetovo, tako tudi mi v novem življenju
hodimo. Zakaj ako smo vanj vsajeni v podobnosti nje¬
gove smerti, bomo tudi v podobnosti njegovega vsta¬
jenja; ker vemo, daje bil naš stari človek ž njim vred
križan, da bi se razdjalo telo greha, in da bi več ne
služili grehu. Kdor je namreč umeri, je opravičen od
greha. Ako smo pa umerli s Kristusom, verujemo, da
bomo tudi živeli ž njim vred; ker vemo, da Kristus,
ko je vstal od mertvih, več ne umerje, smert ga ne bo
več gospodovala. Zakaj, da je umeri, je zavoljo greha
enkrat umeri; da pa živi, živi Bogu. Tako mislite tudi
vi, da ste namreč grehu odmerli, živite pa Bogu v Kri¬
stusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Marka 8, 1 — 9.

Tisti čas, ko je bilo veliko ljudstva pri Jezusu,
in niso imeli kaj jesti, je poklical Jezus svoje
učence, in jim reče: Množica se mi smili; ker
glejte! tri dni so že pri meni, pa nimajo kaj jesti.
In ako jih lačne spustim na njih dom, bodo orna-

167

giili na potu; nekaj namreč jih je bilo od deleč
prišlo. In njegovi učenci so mu odgovorili: Kako
jih bo kdo mogel tukaj v puščavi nasititi s kruhom:
In jih je vprašal : Koliko imate kruhov? Oni so
rekli: sedem. In je ukazal množici sesti po tleh.
In je vzel sedem kruhov, in je zahvalil, ter razlo¬
mil, in dal svojim učencom, da bi predložili, in so
položili pred množico, in so imeli nekaj ribic; in
jih je žegnal, in ukazal predložiti. In so jedli
in se nasitili, in so pobrali ostanke koscov, sedem
jerbasov. Njih pa, kteri so jedli, je bilo okoli štiri
jezer. In jih je spustil.

Sedmo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz Usta s. Parila apostola do Bimljanov 6,
19—23.

Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vaše¬
ga mesa: Kakor ste podali svoje ude, da služijo nečistosti
in krivici v hudobijo, tako podajte tudi zdaj svoje ude,
naj služijo pravici vposvečenje. Zakaj kadar ste bili sužnji
greha, ste bili prosti pravičnosti. Kakošen sad ste tedaj
takrat imeli v tem, česar se zdaj sramujete? Konec tega
namreč je smert. Zdaj pa, ko ste prosti greha, slu¬
žite pa Bogu, imate svoj sad posvečevanje, konec pa
večno življenje. Zakaj plačilo za greh je smert; milost
Božja pa je večno življenje v Kristusu Jezusu Gospodu
našem.

Evangeli svetega Matevža 7, IS — 21.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Va¬
rujte se lužnjivih prerokov, kteri pridejo k vam,

168

v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi!
Po njih sadu jih bote spoznali. Bere li se grozdje s
ternja, ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro
drevo dober sad; malopridno drevo pa rodi malo¬
priden sad. Dobro drevo ne more malopridnega
sadu roditi; tudi ne malopridno drevo roditi do¬
brega sadu. Vsako drevo, ktero ne stori dobrega
sadu, bo posekano in v ogenj verženo. Tedaj
iz njih sadii jih bote spoznali. Ne vsak, kteri mi
pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kralje¬
stvo: ampak kteri stori voljo mojega Očeta, kije
v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo.

Osmo nedeljo po binkoštili.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Rimljanov S,
12—17.

Bratje! nsimo dolžniki mesa, da bi po mesu živeli.
Zakaj ako bote po mesu živeli, bote umerli; ako bote pa
delo mesa z duhom morili, bote živeli. Ktere koli
namreč Duh Božji vodi, ti so otroci božji. Saj niste
prijeli duha sužnosti spet v strah, ampak prijeli ste duha
posinovljenih otrok, v kterem kličemo: Aha, Oče! Duh
sam namreč daje pričevanje našemu duhu, da smo
otroci božji; ako pa otroci, tudi deleži, deleži božji,
sodeleži pa Kristusovi.

Evangeli svetega Lukeza 16, 1 — 9.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko
govoril: Bil je neki bogat človek, kteri je imel
hišnika, in ta je bil obdolžen pred njim, kakor da

169

bi bil zapravjal njegovo premoženje. In ga je po¬
klical, in mu rekel: Kaj, to slišim od tebe? Daj
odgovor od svojega hiševanja; zakaj posihmal ne
boš mogel več gospodariti. Hišnik pa je sam pri
sebi rekel: Kaj bom storil, ko mi moj gospod od¬
vzame hiševanje? Kopati ne morem, vbogaime pro¬
site se sramujem. Vem, kaj bom storil, da me,
kadar bom odstavljen od hiševanja, vzamejo v svoje
hiše. Tedaj je poklical vse dolžnike svojega go¬
spoda, in je rekel pervemu : Koliko si dolžan mo¬
jemu gospodu? On pa je rekel: Sto čebrov

olja in mu je rekel: Vzemi svoje pismo, usedi
se hitro, in zapiši petdeset. Potlej je rekel dru¬
gemu: Ti pa, koliko si dolžan? On pa je rekel:
Sto starjev pšenice. In mu reče: Vzemi svoje
pismo, in zapiši osemdeset. In gospod je hvalil
krivičnega hišnika, da je bil modro storil;
zakaj otroci tega Sveta so modrejši kakor otroci
luči v svojem rodu. In jaz vam povem: Delajte

si prijatle s krivičnim mamonom, da vas, kadar
obnemagate, vzamejo u večne prebivališča.

Deveto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korincanov 10,
6—13.

Bratje! nikar ne poželimo hudih reči, kakor so jih
Judje poželeli. Tud vi ne bodite malikovavci, kakor
njih eni, kakor je pisano: Ljudje so sedli jest in pit, in so
vstali igrat. Tudi ne kurbajmo se, kakor so se zmed njih
eni kurbali; in jih je padlo en dan tri in dvajset tavžent.
Tudi ne skušajmo Kristusa, kakor so ga zmed njih nekteri

170

skušali; in sojih kače pokončale. Tudi ne godernjajte,
kakor so zmed njih nekteri godernjali; in šobili pomorjeni
po angelu morije. Vse to pa se jim je v podobi zgodilo;
zapisano je pa v svarjenje nam, na ktere je konec sveta
prišel. Kdor tedaj meni, da stoji; naj gleda, da ne pade!
Skušnjava naj nad vas ne pride druga, ko človeška!
Bog pa je zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj, ko uz-
terpite, temuč bo storil, da bo skušnjava tudi dobro
izišla, da jo zmagate.

Evangeli svetega Lnlceza 19, 41 —47.

Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu,
in je mesto ugledal, seje zjokal nad njim, rekoč;
Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan,
kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi
očmi. Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovraž¬
niki te bodo obdali iu stiskali od vseh strani. In
bodo v tla pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi,
n ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, zato ko
nisi spoznalo časa svojega obiskanja. In je šel
v tempelj, in jih je začel izganjati, kteri so v njem
prodajali in kupovali; in jim je rekel: Pisano je:
Moja hiša je hiša molitve; vi pa ste storili iz nje
jamo razbojnikov. Jn je učil vsak dan v tempeljnu.

Deseto nedeljo po binkošti h.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korint'anov 12,
2 — 11 .

Bratje! kadar ste bili neverniki, veste, da ste
k mutastim malikom hodili, kakor ste bili peljani. Zato
vam na znanje dajem, da nihče, ki v Duhu Božjem govori,

171

Jezusa ne kolne; in nihče ne more reči Gospod Jezus,
drugači, ko v svetem Duhu. Darovi so mnogoteri, Duh
pa je eden; in službe so mnogotere, Gospod pa je eden;
in opravila so mnogotere, Bog pa je eden, kteri dela vse
u vseh. Slehernemu pa je dano razodenje Duha v prid.
Enemu je po Duhu dano govorjenje modrosti, enemu pa
govorjenje učenosti po ravno tistem Duhu, enemu vera
v ravno tistem Duhu, enemu delanje čudežev, enemu pre¬
rokovanje, enemu razločevanje duhov, enemu mnogoteri
jeziki, enemu izlaganje jezikov. Vse to pa dela eden in
ravno tisti Duh, kteri deli slehernemu, kakor hoče.

Evangeli svetega Lukeza 18, 9 — 14.

Tisti čas je Jezus enim, kteri so sami v se za¬
upali, da so pravični, in so druge zaničevali, to
priliko povedal: Dva človeka sta šla v tempelj
molit, eden farizej, in eden mitar. Farizej je
stal, in je sam pri sebi molil: Bog! zahvalim te,
da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki,
prešestniki, ali tudi kakor ta mitar. Postim se
dvakrat v tednu; dajem desetino od vsega, kar
imam. In mitar je od deleč stal, in še oči' ni hotel
proti nebu vzdigniti; temuč je terkal na svoje
persi, rekoč: Bog! bodi milostljiv meni grešniku!
Povem vam, ti je šel opravičen v svojo hišo, lini
pa ne; ker vsak, kteri se povišuje, bo ponižan:
kdor se pa ponižuje, bo povišan.

Enajsto nedeljo po Mnkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korincanov IS,
1 — 10 .

Bratje! opominjam vas evangelja, kterega sem vam
oznanil, kterega ste tudi sprejeli, v kterem ste tudi sta-

172

novitni, v kterem bote tudi zveličani; ako ga tako der-
žite, kakor sem vam oznanoval, če le niste zastonj vero¬
vali. Zakaj učil sem vas sosebno, kar sem tudi prejel;
da je Kristus za nase grehe umeri po pismih; in da je
bil pokopan, in da je tretji dan vstal po pismih; in da
seje Kefu prikazal, in potem enajsterim; potlej se je
prikazal več ko pet sto bratom vsem kmali, zmed kterih
je še zdaj veliko živih, eni pa so zaspali. Potlej se je
prikazal Jakopu, potlej vsem apostolom. Poslednjič pa
se je prikazal tudi meni, kakor negodniku. Zakaj jaz
sem naj manjši zmed apostolov, in nisem vreden apostol
imenovan biti, ker sem preganjal cerkev božjo. Po milosti
božji pa sem, kar sem, in njegova milost v meni ni bila
prazna.

Evangeli svetega Marka 7, 31 — 37.

Tisti čas je Jezus šel iz krajev Tirskih, in je
skoz Sidon prišel h Galilejskemu morju, sred
krajev Desetomestja. In mu pripeljejo gluhega in
mutastega, in ga prosijo, da naj položi roko nanj.
In ga je vzel zmed množice na stran, in je vtaknil
svoje perste v njegove ušesa, ter je pljunil, in
se dotaknil njegovega jezika, in je pogledal v nebo
in zdihnil, in mu reče: Efeta! to je, odpri se. In
kar odperle so se mu ušesa, in razvezala se je vez
njegovega jezika, in je prav govoril. In jim je
zapovedal, da naj nikomur ne pravijo. Pa bolj ko
jim je prepovedal, bolj so oznanovali. In so se še
bolj čudili, rekoč: Vse je prav storil; gluhim je
dal slišati, in mutastim govoriti.

173

Dvanajsto nedeljo po binkoštih.

Bel ilo iz 2. lista s. Pavla apdstola do Korinčanov 3,
4—9.

Bratje! takošno zaupanje imamo po Kristusu
v Boga, ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti,
kakor iz sebe, ampak naša premožnost je iz Boga, kteri
nas je tudi storil pripravne služabnike nove zaveze, ne
po čerki, ampak po duhu. Cerka namreč umori, duh pa
oživlja. Ako je tedaj služba smerti, s čerkami v kamne
vdolbena, v časti bila, tako da Izraelovi otroci neso
mogli pogledati v Mojzesov obraz zavoljo svetlobe nje¬
govega obličja, ktera mine; kako ne bo veliko bolj
služba duha v časti? Zakaj ako je služba pogubljenja
v časti, je služba pravice u veliko obilnejši časti.

Evangeli svetega Lukeia 10, 23 — 37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Srečne oči, ktere vidijo, kar vi vidite. Ker povem
vam, da veliko prerokov in kraljev je hotlo viditi,
kar vi vidite, pa niso vidili; in slišati, kar vi slišite,
pa niso slišali. In glej! neki učenik postave je
vstal, kteri ga skuša in reče: Učenik! kaj naj
storim, da bom večno življenje zadobil ? On pa mu
je rekel: Kaj je v postavi pisano ? Kako bereš ?
On je odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda svojega
Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje moči,
in iz vse svoje misli; svojega bližnjega pa, kakor
sam sebe. In mu je rekel: Prav si odgovoril; to
stori, in boš živel! On pa je hotel sam sebe pra¬
vičnega delati, in je rekel Jezusu : In kdo je moj

174

bližnji? Jezus pa je odgovoril in rekel: Neki člo¬
vek je šel od Jeruzalema doli v Jeriho, in je padel
med razbojnike, kteri so ga tudi oplenili, in z ra¬
nami obdali, ter to šli in ga pustili na pol mer-
tvega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven šel
po tistem potu; in ga je vidil , in je memo šel.
Ravno tako je tudi levit, ko je prišel na to mesto,
in ga vidil, memo šel. Neki popoten Samarijan pa
je prišel do njega, in ko ga je vidil, se mu je
v serce smilil. In je pristopil in mu obvezal rane,
in je vlil v nje olja in vina, in ga je posadil na
svoje živinče, ter ga peljal v gostilnico, in ga
oskerbel. In drugi dan je vzel dva denarja, in jih
je dal gostilniku, in je rekel: Skerbi za-nj, in
kolikor več potrošiš, ti bom jaz nazaj grede povernil.
Kteri teh dveh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu,
ki je padel med razbojnike? On pa je rekel: Tisti,
kteri mu je usmiljenje storil. In Jezus mu reče:
Pojdi, in tudi ti tako stori.

Trinajsto nedeljo po binkoštib.

Berilo iz lista  s. Pavla apostola do Galačanov 3,
16—22.

Bratje! Abrahamu in njegovemu zarodu so bile
obljube storjene. (Pismo) ne veli: In zarodom, kakor
da bi jih več bilo, ampak kakor le enemu: In zarodu
tvojemu, kteri je Kristus. To pa rečem: Po Bogu po-
terjena zaveza s postavo, ktera je štiri sto in trideset let
potlej dana, ni overžena, da bi obljuba nič ne veljala.
Zakaj ako je iz postave delež, tedaj ni iz obljube; Abra¬
hamu pa ga je Bog po obljubi dal. Čemu tedaj postava ?

175

Zavoljo prelomljen]'« je postavljena, dokler bi ne prišel
zarod, kteremu je bil (Bog) obljubil, in je bila po an¬
gelih sredniku zročena. Srednik pa ni enega, Bog pa je
eden. Je li tedaj postava zoper obljube Božje? To ne!
Zakaj ko bi bila postava dana, ktera bi mogla oživljati,
bi bila pravičnost res iz postave. Pa pismo je vse pod
greli zaklenilo, da bi bila obljuba iz vere Jezusove ver¬
nim dana.

Evini geli svetega Lnkeza 17, tl—19.

Tisti čas, ko je Jezus v Jeruzalem šel, je
hodil po sredi Samarije in Galileje. In ko je šel
v neko vas, mu je naproti prišlo deset gobovih mož,
kteri so od deleč stali, in so povzdignili glas,
rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas! In ko jih je
zagledal, je rekel: Pojdite, in skazite se duhovnom.
In prigodilo seje, ko so šli, so bili očiščeni. Eden
zmed njih pa, ko je vidil, da je očiščen, seje
vernil, in je na ves glas Boga častil; in je
padel na obraz pred njegove noge, in se mu je
zahvalil. In ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgo¬
voril in rekel: Alijih ni bilo deset očiščenih? Kje
je pa unih devet? Nobeden se ni znašel, da bi
se bil vernil, in Bogu čast dal, kakor ta tujec.
In mu je rekel: Vstani in pojdi, ker tvoja vera ti
je pomagala.

Štirnajsto nedeljo po hinkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Galačanov S,
16—24.

Bratje! hodite po duhu, pa ne bote želj mesa spol¬
nili. Zakaj meso poželuje zoper duha, duh pa zoper meso;

176

. ta dva namreč sta eden zoper drugega, da ne storite,
kar bi koli hotli. Ako se daste duhu voditi, niste pod
postavo. Dela mesa pa so znane, in te so: prešestovanje,
kurbanje, nečistost, nesramnost, malikovanje, zavda-
janje, sovražtva, zdražbe, zavfd, jeza, boji, kregi,
razpertje, nevošljivosti, uboji, pijančevanje, požrešnost,
in kar je temu podobnega. Od tacih del vam napovem,
kakor sem vam napovedoval, da, kteri take reči delajo,
ne bodo kraljestva božjega dosegli. Sad duha pa je:
ljubezen, veselje, mir, poterpežljivost, miloserčnost,
dobrotljivost, perzanesljivost, krotkost, vera, pohlevnost,
zderžnost, čistost. Zoper takošne ni postava. Kteri so
pa Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami
vred.

Ev angeli svetega Matevža 6, 24 — 33.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom:
Nihče ne more dvema gospodoma služiti; ali bo
namreč enega sovražil, enega pa ljubil; ali se bo
enega deržal, enega pa zaničeval. Ne morete slu¬
žiti Bogu in mamonu. Zato vam povem, ne sker-
bite za svoje telo, kaj bote jedli; tudi ne za svoje
telo, kaj bote oblačili. Ali ni življenje več, ko jed, in
telo več, ko oblačilo? Poglejte ptice spod neba, ki
ne sejejo, in ne žanjejo, in ne spravljajo v žitnice;
in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več,
kakor one? Kdo pa zmed vas more s svojo skerbjo
pridjati le en komolc k svoji dolgosti ? In za obleko
kaj skerbite? Poglejte lilije na polju, kako rastejo:
ne delajo in ne predejo; pa vam povem, da še Sa¬
lomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor

177

v

njih ena. Ce pa travo na polju, ktera dans stoji,
in se zjutraj v peč verze, Bog tako oblači; koliko
bolj bo vas, maloverni! Ne skerbite tedaj, rekoč:
Kaj bomo oblačili? Ker po tem vsem oprašujejo
neverniki. Saj ve vaš Oče nebeški, da vsega tega
potrebujete. Iščite tedaj naj poprej božjega kralje¬
stva in njegove pravice, in vse to vam bo priver-
ženo.

Petnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Galačanot
S, 23—26 ; m 6, J—JO.

Bratje! akn v duhu živimo, tudi v duhu hodimo.
Ne bodimo željni prazne časti, da bi eden drugega dra¬
žili; eden drugemu nevošljivi bili. Bratje! ako je kdo
od kakega greha prenagljen, takega vi, ki ste duhovni,
podučite v duhu krotkosti; in glej sam na-se, da ne boš
tudi ti skušan. Eden drugega bremena nosite, in tako
bote dopolnili Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo od
sebe meni, da je kaj, ker nič ni, sam sebe zapelja.
Slehern pa naj prevdari svoje delo; in tako bo sam
v sebi čast imel, in ne v drugem. Vsak namreč bo svoje
breme nosil. Tisti pa, kteri je v kerščanstvu podučen,
naj podeluje tistemu, kteri podučuje, vse dobro. Nikar
se ne motiti; z Bogam se ni šaliti Zakaj kar človek seje,
to bo tudi žel. Kdor seje tedaj v svojem mesu, bo od
mesa tudi žel trohnjenje; kdor pa seje v duhu, bo od
duha žel večno življenje. Kadar pa dobro delamo, nikar
se ne utrudimo; ker ob svojem času bomo želi, ako
se ne utrudimo. Dokler tedaj čas imamo, storimo dobro
vsem, zlasti pa domačim po veri.

Slov. Evangel.

i2

Evangcli svetega Lukeza 7, 11 — 16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje
Najm itd. (kakor v četertek po 4. nedelji v postu,
stran 84).

Šestnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Efezanov
3, 13—21.

Bratje! vas prosim, da ne obnemagajte v nadlogah
mojih za vas, ktere so vaša čast. Zavoljo tega priklanjam
svoje kolena pred Očetom Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa, kteri je Oče vsega, kar je v nebesih in na zemlji,
da vam da po bogastvu svoje časti močno uterditi se po
njegovem Duhu v notranjem človeku, prebivati Kristusu
po veri v vaših sercih, da v ljubezni vkoreninjeni in uter-
jeni morete umeti z vsemi svetimi, kakošna je širokota
in dolgota, visočina in globočina; tudi spoznati ljubezen
Kristusovo, ktera um preseže, da ste napolnjeni z vso
polnostjo Božjo. Njemu pa, kteri premore vse obilniši
storiti, kakor prosimo ali umemo, po moči, ktera v nas
dela, njemu čast v cerkvi in v Kristusu Jezusu u vse
rodove vekoma! Amen.

Evangcli svetega Lukeza 14, 1 — 11.

Tisti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega
višega farizejev v soboto kruh jest, so oni na-nj
gledali. In glej! neki vodeničen človek je bil pred
njim. In Jezus je spregovoril, in djal učenikom
postave in farizejem, rekoč: Ali se sme v soboto-

179

ozdravljati? Oni pa so molčali. In ga je prijel,
ozdravil in spustil. In je odgovoril, in jim rekel:
Komu zmed vas bo osel ali vol v kapnico padel, in
ga ne bo izlekel precej sobotni dan? In mu nis >-
mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi povab¬
ljenim priliko , ker je vidil, kako si perve sedeže
izberajo, in jim je rekel: Kadar si povabljen na
gostijo, ne sedaj na pervo mesto; da, ko bi bil
morebiti castitljivsi kakor ti. od njega povabljen,
ne pride , kteri je tebe in njega povabii, in ti ne
reče: Ugani se temu; in se takrat ne začneš

s sramotno na zadnje mesto posedati. Temuč kadar
si povabljen, pojdi in sedi na poslednje mesto, da
ti poreče, ko pride, kteri te je povabil: Prijate!!
pomakni se više! Takrat ti bo čast v pričo tistih,
kteri so s teboj vred za mizo. Zakaj vsak, kteri
se povišuje, bo ponižan, kdor se pa ponižuje, bo
povtšan.

Sedemnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz Usta s. Pavla apostola do Efezanov 4, 1 — 6.

Bratje ! prosim vas jaz jetnik v Gospodu, da spo¬
dobno živite po poklicu, h kteremu ste poklicani, z vso
ponižnostjo in kratkostjo, s poterpljeujem; poterpite
eden drugega v ljubezni, in skerbite ohraniti edinost
duha v zavezi mini. Bodite eno telo in en duh, kakor
ste poklicani v eno upanje svojega poklica. En Gospod
je, ena vera, en kerst. En Bog in Oče je vseh, kteri je
nad vsemi, in po vsem. in v' nas vseli, kteri je hvaljen
vekomaj. Amen.

i2

180

Evangeli svetega Matevža 22, 34 — 46.

Tisti čas so pristopili k Jezusa farizeji; in
eden zmed njih, učenik postave, ga je vprašal sku-
šaje ga: Učenik! ktera je velika zapoved v po¬
stavi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svo¬
jega Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje
duše, in iz vse svoje misli. Ta je naj veča in perva
zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega
bližnjega, kakor sam sebe. V teh dveh zapovedih
je zapopadena vsa postava in preroki. Ko so bili
pa farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal, rekoč: Kaj
se vam zdi od Kristusa, čigav sin je? Mu reko:
Davidov. Jim reče: Kako, da ga tedaj David
v duhu imenuje Gospoda, rekoč: Gospod je
rekel mojemu Gospodu: Usedi se na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov v podnožje
tvojih nog. Ako ga tedaj David imenuje Gospoda,
kako je njegov sin? In nobeden mu ni mogel od¬
govoriti besede; tudi se ga ni od tistega dne no¬
beden prederznil še kaj vprašati.

Osemnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1 lista s. Pavla apostola do Korineanov 1,
4—8.

Bratje! zahvalim svojega Boga vselej za vas zavoljo
milosti Božje, ktera vam je dana v Kristusu Jezusu; ker
ste po njem u vsem obogateli, u vsi besedi in u vsem
znanju (kakor je bilo pričevanje Kristusovo poterjeno
med vami) tako da vam ne manjka nobenega daru, kteri

181

čakate razodenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki
vas bo tudi poterjeval do konca, da hote brez greha
v dan prihoda Gospoda našega Jezusa Kristusa.

Evangeli svetega Matevža 9, 1 — 8.

Tisti čas je Jezus stopil v čolnič, ter se je
prepeljal, in je prišel v svoje mesto. In glej! pri¬
nesli so mu mertvoudnega, ležečega na postelji.
In ker je Jezus vidil njih vero; je rekel mertvoud-
nemu: Zaupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi!
In glej! eni pisoarjev so sami pri sebi rekli: Ta
preklinja. In ko je Jezus vidil njih misli, je rekel:
Zakaj mislite hudo v svojih sercih? Kaj je lože,
reči: Odpuščeni so ti tvoji grehi; ali reči: Vstani
in hodi? Da pa veste, da ima sin človekov oblast
na zemlji odpuščati grehe, (reče tedaj mertvoud-
nemu): Vstani, vzemi svojo posteljo, in pojdi na
svoj dom. In je vstal, in šel na svoj dom. Množice so
pa, ko to vidijo, stermele, in častile Boga, kteri je
dal tako oblast ljudem.

Devetnajsto nedeljo po binkoštib.

Borit o iz lista s. Parita apostola do Efez trnov 4.

23—28.

Bratje! ponovite se v duhu svojega uma, in oblecite
novega človeka, kteri je po Bogu stvarjen v resnični
pravičnosti in svetosti. Zavoljo tega opustite laž, govo¬
rite resnico vsakteri s svojim bližnjim; ker smo udje
med seboj. Jezite se. toda nikar ne grešite; solnce naj
ne zajde u vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču! Kdor

182

je kradel, naj ne krade več; te mu e naj raji pridno dela
s svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podelili
potrebnemu.

Eva h  tj c ti svetega Matevža 22, 1 — 14.

Tisti čas je govoril Jezus velikim duhovnom
in farizejem v prilikah, rekoč: Nebeško kraljestvo
je podobno kralju, kteri je napravil ženitnino svo¬
jemu sinu. In je poslal svoje hlapce poklicat po¬
vabljene na ženitnino; pa niso hotli priti. Spet je
poslal drugih hlapcov, rekoč: Povejte povabljenim:
Glejte! svoje kosilo sem pripravil, moji junci in
pitana žival je zaklana, in vse je pripravljeno; pri¬
dite na ženitnino. Oni pa niso marali, in so šli,
eden na svojo pristavo, eden pa po svoji kupčii.
Drugi pa so zgrabili njegove hlapce, ter so jih
zasramovali in pobili. Ko je pa kralj to slišal,
se je razserdil; in je poslal svoje vojske, in je
končal tiste ubijavce, in jim mesto požgal Potlej
reče svojim hlapcom: Zenitnina je sicer priprav¬
ljena, tode povabljeni je niso bili vredni. Pojdite
tedaj na razpotja, in ktere koli najdete, pokličite
jih na ženitnino. In njegovi hlapci so šli na ceste,
in so jih nabrali, kolikor so jih našli, hude in
dobre; in zenitnina je bila napolnjena s svati.
Prišel je pa kralj pogledat svatov; in je vidil tam
človeka, ki ni bil svatovski oblečen, in mu reče:
Prijatel!- kako si le sem prišel, ker nimaš svatov¬
skega oblačila? On pa je umolknil. Tedaj je kralj
rekel služabnikom: Zvežite mu roke in noge, in
verzite ga v unanjo temo, ondi bo jok in škripanje

183

z zobmi. Veliko namreč jih je poklicanih, ali malo
izvoljenih.

Dvajseto nedeljo po hhtkoštih-

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Efeianov 5,
15—21.

Bratje ! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor ne¬
spametni, ampak kakor pametni; odkupljajte čas, ker
so dnevi hudi. Ne bodite toraj neumni, ampak umejte,
kaj je volja božja. In nikar se ne upijanite z vinom,
v kterem je nečistost; ampak hodite napolnjeni s svetim
Duhom, in govorite med seboj v psalmih, in hvalnih in
duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih
sercih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v imenu
Gospoda našega Jezusa Kristusa. In bodite eden dru¬
gemu podani v strahu Kristusovem.

Evangeli svetega Janeza 4, 46 — 53.

Tisti čas je bil neki kraljic, kterega sin je
bolen ležal, v Kafarnavmu. Ko je ta slišal, daje
Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je šel k njemu,
in gaje prosil, da naj pride doli, in ozdravi nje¬
govega sina; začel je namreč umirati. Jezus mu je
tedaj rekel: Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne
verujete! Kraljič mu reče: Gospod, pojdi doli,
preden moj sin umerje. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj
sin živi! in človek je veroval besedi, ktero mu je
rekel, in je šel. Ko je pa še na poti tje doli, so
mu hlapci naproti prišli, in povedali rekoč: da
njegov sin živi. Tedaj jih je vprašal po uri, ob

184

kteri mu je bilo bolje. In so mu rekli: Včeraj ob
sedmi uri ga je pustila merzlica. Oče je tedaj
spoznal, da je bilo tisto uro, ktero mu je Jezus
rekel: Tvoj sin živi; in je veroval in vsa njegova
hiša.

Eno in dvajseto nedeljo po binkoštili.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Efeianov 6,
10—17.

Bratje! uterdite se v Gospodu in v mogočnosti
njegove moči. Oblecite Božje orožje, da morete obstaii
pred zalezovanjem 'hudičevim, ker se nam ni vojskovati
zoper meso m kerv, ampak zoper poglavarstva in obla¬
sti, zoper gospodovavce tega temnega sveta, zoper
hudobne duhove v podnebju. Zavoljo tega primite božje
orožje, da se morete braniti ob hudem dnevu, in u vseh
rečeh popolni obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih
ledij z resnico, in oblečeni z oklepom pravice, in obuti
na nogah, pripravljeni za evangeli mira; u vseh rečeh
pa vzemite v roko škit vere, s kterim morete vse
ognjene puščiee hudobnega ugasiti, in vzemite čelado
zveličanja in meč Duha, kar je beseda božja.

Evangeli svetega Matevža 18, 23 — 33.

Tisti čas je Jezus svojim učencotn to priliko
povedal: Nebeško kraljestvo je podobno kralju,
kteri je hotel račun delati s svojimi hlapci. Ko je
pa začel računati, je bil pred njega postavljen
eden, kteri mu je bil dolžen deset jezer talentov.
Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov go-

185

spod prodati njega, in njegovo ženo, in njegove
otroke, in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec
pa je padel na kolena, in ga je prosil, rekoč: Po-
terpi z menoj, in vse ti bom povernil. In gospod
se je usmilil tistega hlapca, in ga je spustil, in mu
je dolg odpustil. Spred njega grede pa je tisti
hlapec našel enega svojih sohlapcov, kteri mu je
bil dolžen sto denarjev; in ga je zgrabil in davil,
rekoč: Plačaj, kar si dolžen. Tedaj je njegov
sohlapec pred njega padel, in gaje prosil, rekoč:
Poterpi z menoj in vse ti bom povernil. On pa ni
hotel; temuč je šel, in ga je vergel v ječo, dokler
splača dolg. Ko so pa vidili njegovi sohlapci, kar
se je zgodilo, šobili silno žalostni, ter so šli in
povedali svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgo¬
dilo. Tedaj ga je poklical njegov gospod, in mu
reče: Hudobni hlapec! ves dolg sem ti odpustil,
ker si me prosil; ali nisi bjl toraj tudi ti dolžen
usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz
tebe usmilil? In njegov gospod se je razserdil, in
ga je izdal trigonom, dokler ne bo poplačal vsega
dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil,
ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih
sere.

Dve in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Filipčanov 1, 6 — 11.

Bratje! zaupam na Gospoda Jezusa, da, kteri je
začel u vas dobro delo, ga bo tudi dokončal do dneva
Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi to od vas vseh

18 ri

misliti, zato ko vas imam v sercu, tudi v svojem železju,
in v raztovarjanju in poterjenju evangelja, vse, ki ste
deležni mojega veselja. Zakaj Bog mi je priča, kako da
vas vse ljubim v sercu Jezusa Kristusa. In to molim, da
bi vaša ljubezen bolj in bolj rasla v znanju in u vsej
umnosti, da skušate, kaj je bolj, da ste cisti in brez
pogreška v dan Kristusov, napolnjeni s sadom pravice
po Jezusu Kristusu, v čast in hvalo Božjo.

Ev angeli svetega Matevža 23, 13 — 21.

Tisti čas so šli farizeji, in so se posvetovali,
da bi Jezusa vjeli v besedi. In pošljejo do njega
svojih ucencov s Herodiani vred, rekoč: Učenik!
vemo, da si resničen, in pot Božjo po resnici učiš,
in da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na osebo
ljudi. Povej nam tedaj, kaj se ti zdi, ali se sme
daeija dajati cesarju ali ne? Jezus pa je poznal
njih hudobo, in je rekelKaj  me skušate, hinavci?
Pokažite mi dacni denar! In oni so mu podali de¬
nar. In Jezus jim rekel: Čigava je ta podoba in
napis? Mu reko: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte
toraj cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je
božjega.

Tri in dvajseto nedeljo po binkoštili.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Filipcanov 3.

17—21; in 4, 1-3.

Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kteri
tako žive, kakor imate izgled nad nami. Zakaj veliko
jih živi, ktere sem vam večkrat imenoval, (zdaj pa tudi

JS7

jokaje imenujem,) sovražnike križa Kristusovega, kterih
konec je poguba, kterih Bog je trebuh; kteri se hvalijo
svoje sramote, kteri pozemeljsko ljubijo. Naše prebi¬
vanje pa je v nebesih, od kodar tudi Zveličarja čakamo,
Gospoda svojega Jezusa Kristusa, kteri bo premenil
naše revno telo, ker ga bo upodobil svojemu svetlemu
telesu, po moči, s ktero si tudi more podvreči vse
reči. Zavoljo tega, bratje moji pedragi in preserčni,
moje veselje in moja krona! tako stojte v Gospodu,
preljubi! Prosim Evodijo in Sintiho, da naj bote ene
misli v Gospodu. Prosim tudi tebe, zvesti brat in tovarš!
pomagaj jima, ki ste se z menoj trudile v evangeliu
s Klemenom, in drugimi mojimi pomagavci, kterih imena
so vsbukvah življenja.

Evangelt svetega Materin 9, IS — 24.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril,
glej! je eden vikših prišel in ga molil, rekoč:
Gospod! moja hči je zdaj umerla ; ali pridi, in
položi svojo roko na njo, in bo oživela. In Jezus
je vstal, ter ž njim šel in njegovi učenci. In glej!
žena, ki je na kervotoku terpela dvanajst let, je
pristopila od zadej, in se je dotaknila roba njego¬
vega oblačila. Zakaj rekla je sama pri sebi: Ako
se le njegovega oblačila dotaknem, bom ozdrav¬
ljena. Jezus pa se je obernil, in ko jo je vidil, je
rekel: Zaupaj, bči! tvoja vera te je ozdravila.
In žena je bila zdrava od tiste ure. In ko je Jezus
u vikšega hišo prišel, in je vidil piskače in šumečo
množico, je rekel: Odstopite-; zakaj deklica ni
mertva, ampak spi. In so se mu posmehovali.
Ko je bila pa množica izgnana, je noter šel, in jo

je prijel za roko, in deklica je vstala. In ta slovez
je šel po vsej tisti deželi.

Opomba.  Ako je po binkoštih več ko 24 nedelj, se po

23. nedelji jemljejo nedelje, ktere so tisto leto po
razglašenju Gospodovem ostale, po tem le redu:
Ako je 25 nedelj, se za 24. nedeljo vzame 6. nedelja po
razglašenju, kakor na strani 25

Ako je 26 nedelj, se za

24. ned. vzame 5. nedelja po razgl. kak. na str. 23

25. „ »6. « „„ n n n 25

Ako je 27 nedelj, se za

24. ned. vzame 4. nedelja po razgl. kak. na str. 23

25. „ „ 5. „ „ „ „ „ „ 23

-26. „ „ 6. „ „ „ „ „ * 25

Ako je 28. nedelj, se za

24. ned. vzame 3. nedelja po razgl. kak. na str. 2t

25. „ * 4. .. ' „ „ „ „ * 23

26. 5. „ .. „ ,. „ .. 23

27. „ „ 6. „ „ „ „ „ „ 25

Poslednjo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Kolosanov
1, 9—14.

Bratje! ne jenjamo za vas moliti in prositi, da bi
bili napolnjeni s poznanjem božje volje, u vsej modrosti
in duhovni razumnosti; da bi spodobno hodili Bogu u
vsem prijetni, rodovitni u vsakem dobrem delu, in raste-
či v spoznavavju božjem, u vsej moči uterjeni po njegovi
častitljivi mogočnosti, u vsem poterpljenju in prizana-
šanju z veseljem, hvaleči Boga Očeta, kteri nas je
vredne storil vdeležiti se dedine svetih v razsvetljenju.

189

kteri nas je otel od oblasti teme, in prestavil vkralje-
stvo svojega preljubega Sina, v kterem imamo odrešenje
po njegovi kervi, odpušeenje grehov.

Evangeli svetega Matevža 24, IS — 3S.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kadar bote vidili strahoto razdjanja, prerokovano
po Danielu preroku, stati na svetem mestu: (kdor
bere, naj ume!) tedaj naj, kteri so v Judeji, beže
na gore: in kdor je na strehi, ne hodi ž nje jemat
kaj iz svoje hiše; in kdor je na polju, se ne vračaj
jemat svoje suknje. Gorje pa nosečim in doječim
tiste dni! Molite pa, da se vaš beg ne zgodi po
zimi ali v soboto. Zakaj takrat bo velika stiska,
kakoršne ni bilo od začetka sveta do zdaj, in je ne
bo. In ko bi ne bili prikrajšani ti dnevi, bi ne bil
otet noben človek; toda zavoljo izvoljenih bodo
prikrajšani tisti dnevi. Takrat, ako vam kdo po¬
reče: Glejte! tukaj je Kristus, ali tam, ne verje¬
mite. Zakaj vstali bodo krivi kristusi, in krivi pre¬
roki, in bodo delali velike znamnja in čudeže, tako
da bi bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi bilo mo¬
goče). Glejte! prej sem vam povedal. Ako vam
tedaj poreko: Glejte! v puščavi je, ne hodite vun-
kaj! v hramu je, ne verjemite. Ker kakor blisk
pride od solnenega izhoda, in se posveti do zahoda:
tako bo tudi prihod Sinu človekovega. Kder koli je
namreč mertvo truplo, ondi se bodo sberale tudi
postojne. Kmalo po stiski tistih dni pa bo solnce
otemnelo, in mesec ne bo dal svoje svetlobe, in

190

zvezde bodo padale z neba, in moči nebeške
se bodo gibale. In takrat se bo prikazalo znamenje
Sinu človekovega na nebu: in tedaj se bodo jokali
vsi rodovi na zemlji, in bodo vidili Simi človeko¬
vega iti v oblakih neba z veliko močjo in veli¬
častvom. In bo poslal svoje angele s trobento in
z močnim glasom, in bodo zbrali njegove izvoljene
od čveterih vetrov, od konca neba do konca njego¬
vega. Od drevesa smokvovega se pa učite prilike:
kadar je njegova veja že muževna, in berst požene,
veste, da je blizo poletje. Tako fudi vi, kadar bote
vidili vse to, vedite, da je blizo pred durmi. Res¬
nično vam povem, da ta rod ne bo prešel, dokler
se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bo prešla,
moje besede pa ne bodo prešle.

191

Dru^l del.

Berila in Evangelji

T

praznike Svetnikov.

30. listopada.

V dan s. Andreja apostola.

Berilo iz Usta. s. Pavla apostola do Rimljanov
v 10 poglavju od 10. do 18. verste ,

Bratje! s sercom se veruje v pravičnost, z ustmi
pa se priča v zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden,
kteri va-nj veruje, ne bo osramoten. Zakaj med Judom
in Grekom ni razločka; ker eden je Gospod vseh, bogat
Za vse, kteri ga kličejo. Zakaj kdor koli kliče v ime
Gospodovo, bo zveličan. Kako bodo tedaj njega klicali,
v kterega neso verovali? Ali kako bodo vanj verovali,
od kterega niso slišali? Kako pa bodo slišali brez ozna-
novavca? Kako pa bodo oznanovali, ako niso poslani?

192

Kakor je pisano: Kako lepe so noge oznanujočih mir,
oznanujoeih dobro'! Tode oznanovanju niso vsi pokorni,
Izaija namreč pravi: Gospod! kdo je veroval, kar je od
nas slišal? Vera tedaj je iz poslušanja, poslušanje pa
po Kristusovi besedi. Pa vprašam: Niso mar slišali? Saj
je po vsej zemlji razišel se njih glas, in do konca sveta
njih besede.

Evangeli svetega Matevža 4, 18 — 22.

Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskem
morju, je vidil dva brata, Simona, kteri je imeno¬
van Peter, in Andreja njegovega brata , metati
mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. In jima
reče: Hodita za menoj in vaju bom storil ribiča
(za) ljudi. Ona pa sta koj svoje mreže popustila,
in sta šla za njim. In od tod dalje gredoč je vidil
dva druga brata, Jakopa Cebedejevega, in Janeza
njegovega brata, v čolnu ž njunim očetom Cebe-
dejem, popravljati svoje mreže, in jih je poklical.
Ona pa sta precej mreže in očeta popustila, in sta
sla za njim.

3. grudna.

V dan s. Frančiška Ksaverja.

Berilo! Bratje! s sercom se veruje (kakor v dan
s. Andreja apostolola str. 191.)

Evangeli svetega Marka 16, 13 — 18.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem:
Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangeli vsej

193

•

stvari. Kdor veruje in je kerščen, bo zveličan, kdor
pa ne veruje, bo pogubljen. Kteri pa verujejo,
pojdejo te znamnja za njimi: v mojem imenu bodo
hudiče izganjali; nove jezike govorili; kače pri¬
jemali; in ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo
škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali, in
bodo zdravi.

4. grudna.

V dan s. Barbare device in mučenice.

Berilo iz bukev Sirahovih 31, 1 — 8, 12.

v

Časti! te bom, Gospčd kralj! in te hvalil Boga svo¬
jega Zveličarja; častil bom tvoje ime, ker si mi bil
pomočnik in varh, in si otel moje telo od pogubljenja,
od zaderge krivičnega jezika, in od lažnjivih ust, in
si mi vpričo mojih zopernikov bil pomočnik. In si me
odrešil po obilnem Usmiljenju svojega imena od rjovečih
zveri, ki so pripravljene na jed; iz rok tistih, kteri so
mi stregli po življenju, in iz veliko britkost, ktere so me
obdajale; iz sile plamena, kteri je švigal okoli mene,
in v sredi ognja nisem zgorel; iz globočine peklenskega
brezna, od ognjušenega jezika, od lažnjivega govor¬
jenja, od hudobnega kralja, in od krivičnega jezika.
Hvalila bo do smerti moja duša Gospoda; ker jim poma¬
gaš iz nadlog, kteri v te zaupajo, in jih rešiš iz rok na¬
rodov, Gospod naš Bog!

Evangeli svetega Matevža 23, 1 — 13.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko
govoril: Nebeško kraljestvo je podobno desef'm

Slov. Bvangfl. 13

194

devicam, ktere so vzele svoje svetila, in so šle že¬
ninu in nevesti naproti. Pa pet jih je bilo nespa¬
metnih , pet pa pametnih. Pet nespametnih je
vzelo svetila, olja pa niso vzele seboj. Pametne pa
so vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Iver
se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale.
O polnoči pa je šum vstal: Glejte! ženin gre,

pojdite mu naproti. Takrat so vstale vse tiste de¬
vice, in so napravljale svoje svetila. Nespametne
pa so modrim rekle: Dajte nam svojega olja, ker
naše svetila ugasujejo. Pametne pa so odgovorile,
rekoč : Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite
raji h prodajavcem, in si ga kupite. Kadar so pa
šle kupovat, je prišel ženin; in pripravljene so šle
ž njim na ženitnino, in duri so se zaperle. Posled¬
njič pa pridejo tudi une device, rekoč; Gospod,
gospod! odpri nam! On pa je odgovoril, in rekel:
Resnično vam povem, vas ne poznam. Cujte tedaj
ker ne veste ne dneva ne ure.

’6. grudna.

O'

V dan a. Nikolaja (Miklavža) spoznavavca škofa.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Hebrejev 13,
f — 17.

Bratje! spomnite se svojih predstojnikov, kteri so
vam govorili besedo božjo; glejte konec njih življenja, in
ravnajte se po njih veri. Jezus Kristus je ravno tisti
včeraj in dans, vekoma. Ne dajte se z drugačnimi in
tujimi nauki zapeljati. Saj te naj hoije serce z milostjo
uterditi; ne z jedmi, ktere niso pomagale tistim, ki so

195

v njih živeli. Imamo oltar, od kterega nimajo oblasti
jesti, kteri šotoru služijo. Zakaj kterih žival kerv
za greli veliki duhoven v svetišče nese, njih trupla
se sožigajo zunaj šotorišča. Toraj je tudi Jezus, da bi
posvetil s svojo kervjo ljudstvo, zunaj vrat terpel. Poj¬
dimo tedaj k njemu iz šotorišča, in nosimo njegovo
zasramovanje. Saj nimamo tukaj obstoječega mesta,
ampak prihodnjega iščemo. Po njem tedaj darujmo vse¬
lej Bogii hvalni dar, to je, sad ust, ktere časte njegovo
ime. Ne pozabite pa dobrotljivosti in darovitosti; ker
taki darovi dopadajo Bogu. Bodite pokorni svojim visim,
in bodite jim podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kteri
bodo za vaše duše odgovor dajali.

Evange/i svetega Matevža 2ti, 14 — 23.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko
govoril: Nekdo, ki je šel na tuje, je poklical
svoje hlapce, in jim je zročil svoje blago. In je dal
enemu pet talentov, enemu pa dva, enemu pa
enega, vsakemu po njegovi smožnosti, in je kmalo
odišel. Sel je pa, kteri je bil pet talentov pridobil.
Ravno tako je tudi, kteri je bil dva prejel, pridobil
dva druga. Kteri je bil pa le enega prijel, je šel
in je zakopal v zemljo, in skril denarje svojega
gospoda. Cez veliko časa pa pride gospod tistih
hlapcev, in ima račun ž njimi. In je prejel in
je kupčeval ž njimi, in je pet drugih pridobil,
kteri je bil pet talentov prejel, in je prinesel pet
drugih talentov, rekoč: Gospod! pet talentov

si mi zročil, glej! pet drugih sem pridobil. Njegov
gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec!
ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko posta¬
vil; pojdi u veselje svojega gospoda. Pa tudi, kteri

J96

je bil dva talenta prijel, je pristopil in rekel : Go¬
spod! dva talenta si mi zročil; glej! dva druga sem
pridobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav, dobri
in zvesti ldapec! ker si bil v malem zvest, te bom
čez veliko postavil; pojdi u veselje svojega gospoda.

8. grudna.

V god spočetja device matere Marije.

Berilo iz pripovest Salomona kralja 8, 22 — 36.

(Beseda modrosti božje.)

Gospod me je v lasti imel v začetku svojih pot,
predno je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postav¬
ljena, in od nekedaj, predno je bila zemlja storjena,
Se ni bilo breznov, in jaz sem bila že spočeta; vod stu-
denri še niso izvirali; gore še niso bile s svojo težo
vstavljene; predno so bili hribje, sem bila jaz rojena.
Se ni bil zemlje storil, ne rek, ne tečajev zemlje. Kadar
je narejal nebesa, bila sem pri njem. Kadar je stano¬
vitne postave in pokrajine postavljal breznam; kadar je
oblake zgorej pripenjal, in vod studence tehtal: kadar
je postavljal meje okoli morja, in postavo dajal vodam,
da naj ne preidejo svojih bregov; kadar je uterjeval
dno zemlje; sem pri njem bila, in vse ž njim ravnala, in
sem se veselila vsak dan, in pred njim vedno igrala. Sem
igrala na svetu, in moje veselje je biti s človeškimi
otroci. Zdaj tedaj, otroci! poslušajte me; blagor jim,
kteri ohranijo moje pota. Poslušajte nauk, in hodite
modri, in nikar ga ne zametujte. Blagor človeku, kteri
me posluša, in kteri čuje pri mojih vratih vsak dan, in
streže pri podbojih mojih duri. Kdor mene najde, bo
našel življenje, in prijel zveličanje od Gospoda.

197

Evangeli svetega Matevža 1, 1—16.

Bukve rodu Jezusa Kristusa, sina Davidovega,
sinu Abrahamovega. Abraham je rodil Izaka; Izak
pa je rodil Jakopa; Jakop pa je rodilJudata iu nje¬
gove brate. Juda pa je rodil Faresa inZarata s Ta¬
maro; Fares pa je rodil Esrona; Esron pa je rodil
Arama. Aram pa je rodil Nasona; Nasonpaje rodil
Boža z Bahabo; Boz pa je rodil Salmona; Salmon
pa je rodil Obeda z Ruto; Obed pa je rodil Jesela;
Jese pa je rodil Davida kralja. David kralj pa je rodil
Salomona, ž njo , ki je bila Urijev«. Salomon pa
je rodil Roboama; Roboam pa je rodil Abija; *
Abija pa je rodil Josafata; Josafat pa je rodil Jo-
rama; Joram pa je rodil Ozija; Ozija pa je rodil
Joatama; Jeatam pa je rodil Ahaza ; Ahaz pa je
rodil Ezekija. Ezekija pa je rodil Manaseta;
Manase pa je rodil Amona; Amon pa je rodil Jo-
sija. Josip pa je rodil Jehonija in njegove brate
o Babilonskem preseljevanju. In po Babilonskem
preseljevanju je Jehonija rodiljSalatiela; Salatiel pa
je rodil Zorobabela. Zorobabel pa je rodil Abiuda;
Abiud pa je rodil Eliakima; Eliakim pa je rodil
Azorja, Azor pa je rodil Sadoka; Sadok pa je
rodil Ahima; Ahim pa je rodil Eliuda. Eliud pa
je rodil Eleazarja; Eleazar pa je rodil Matana;
Matan pa je rodil Jakopa. Jakop pa je rodil Jožefa,
moža Marije, iz ktere je rojen Jezus, ki je imeno¬
van Kristus.

198

13. grudna.

V dan s. Incije device mučenice.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korineanov 10,
17 in 11, 1—2.

Bratje! kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali.
Zakaj, ne kdor se sam hvali, je izkušen , ampak tisti
kterega Bog hvali. O da bi vi prenesli malo moje nespa¬
meti ! Pa poterpite z menoj. Zakaj vnet sem za vas
z božjim ognjem; ker zaročil in dal sem vas enemu
možu, čisto devico, Kristusu.

Evangeli svetega Matevža 13, 44 — 32.

Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko
govoril: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu,
skritemu v njivi, kterega je človek, ki ga je našel,
skril, in od veselja nad njim gre in proda vse, kar
ima, in kupi tisto njivo. Spet je nebeško kralje¬
stvo podobno kupcu, kteri išče dobrih biserov.
Kteri, ko je našel drag biser, je šel in prodal
vse, kar je imel, in ga je kupil. Spet je podobno
nebeško kraljestvo mreži, ktera se verze v morje,
in zajme rib vsakega plemena. Ktero, ko je na¬
polnjena, izlečejo, in na bregu sede odbero dobre
v posode, malovredne pa zaveržejo. Tako bo od
konca sveta: Angeli pojdejo vunkaj, in bodo odlo¬
čili hudobne iz srede pravičnih; in jih bodo vergli
v peč ognja; tam bo jok, in škripanje z zobmi.
Ali ste razumeli vse to ? Mu reko: Smo. Jim reče:
Zato je vsak pismar, ki je podučen v nebeškem

199

kraljestvu, enak hišnemu gospodarju, kteri nosi
iz svojega zaklada novo in staro.

18 . grudna.

V dan pričakovanja poroda device matere Marije.

Berilo iz Izaija preroka 7, 10 — So.

Tiste dni je govoril Gospod Ahazu, rekoč: Prosi
si znamnje od Gospoda svojega Boga, ali od zdolej iz
globočine, ali od zgorej iz visočine. In je rekel Ahaz:
Ne bom prosil, in ne skušal Gospoda. In (Izaija) je re¬
kel: Poslušajte tedaj, Davidova hiša! Je li vam premalo
nadlegovati ljudem, da ste nadležni tudi mojemu Bogu?
Zavoljo tega vam bo dal Gospod sam znamnje: glejte,
devica bo spočela in rodila Sinu, in se bo imenovalo
njegovo ime Emanuel. Surovo maslo in med bo jedel,
da bo vedil zavreči hudo, in izvoliti dobro.

Evangeli svetega Lukeia 1, 26 — 38.

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan
v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k devici,
zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše
Davidove, in devici je bilo ime Marija. In angel je
prišel k njej, in je rekel: Cešena, milosti polna;
Gospod je s teboj; blagoslovljena*) si med ženami!
Ko je pa to slišala, se je prestrašila nad njegovim
govorjenjem, in je mislila, kakošno bi bilo to po-
zdravljenje. In angel ji je rekel: Ne boj se, Marija!
ker milost si našla pri Bogu. Glej! spočela boš

V

') ali žegnana.

200

v svojem telesu in rodila Sinu, in imenuj njegovo
ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišega imenovan;
in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega
očeta, in bo kraljeval v hiši Jakopovi vekomaj, in
njegovega kraljestva ne bo konec. Marija pa je
rekla angelu: Kako se bo to zgodilo, ker moža ne
poznam ? In angel je odgovoril in ji rekel: Sveti
Duh bo prišel v te, in moč Najvišega te bo obsen-
čila; in zavoljo tega bo Sveto. kfero bo rojeno
iz tebe, imenovano Sin Božji. In glej! Elizabeta,
tvoja teta, je tudi spočela sinu v svoji starosti,
in ta mesec je že Šesti, tiste, ki je imenovana nero¬
dovitna. Ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč.
Marija pa je rekla: Glej! dekla sem Gospodova;
zgodi se mi po tvoji besedi.

21 .  grudna.

V dan s. Tomaža apostola,

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Efezanov 2,
19—22.

Bratje! zdaj niste gostje in tujci, ampak ste mest-
jani svetih in domači božji, vzidani na temelj (fundameut)
apostolov in prerokov, in poglavitni vogelnik je sam
Kristus Jezus, na kterem je vse zidovje sestavljeno, in
raste v svet tempelj v Gospodu, v kterega ste tudi vi
vzidani v prebivališče božje v duhu.

Evangeli svetega Janeza 20 , 24 — 29.

Tisti čas ni bilo Tomaža, dvanajsterih enega,
kteri je imenovan dvojčic, pri njih, ko je Jezus

201

prišel. Drugi učenci tedaj so mu povedali: Gospoda
smo Tidili, On pa jim je rekel: Ako ne vidim na nje¬
govih rokah znamenj žebljev, in ne denem svojega
persta v rane žcbijev, in ne položim svoje roke
v njegovo stran, ne bom veroval. In čez osem dni
so bili njegovi učenci spet notri, in Tomaž ž njimi.
Jezus pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in
je stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej
reče Tomažu: Vloži svoj perst semkaj, in. poglej
moje roke; in podaj semkaj svojo roko, in položi
jo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren.
Tomaž je odgovoril in mu rekel: Moj Gospod, in
moj Bog! Jezus mu reče: Ker si me vidik Tomaž!
si veroval! blagor jim, kteri neso vidili, in so
verovali.

Drugo nedeljo po razglašenju Gospodovem,

V praznik presvetega imena Jezusovega.

Berilo iz djatija apostolskega 4, 8 — 12.

Tiste dni jePeler napolnjen s svetim Duhom rekel:
Poglavarji ljudstva in starašini, poslušajte! Ako sva mi¬
dva dans vprašana za dobroto, bolnemu človeku storjeno,
po kteri je ta ozdravljen; bodi znano vam vsem in vsemu
Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda našega Jezusa
Kristusa Nazarenskega, ki ste ga vi križali, Bog po ga je
obudil od mertvih, v tem stoji ta pred vami zdrav. Ta je
kamen, kterega ste zavergli vi zidarji, pa je postal
vogelnik. In v nikomur drugem ni zveličanja: zakaj
nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v klerem
bi mogli zveličani biti.

202

Evangeli svetega Lukeža 2, 21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih
itd. (kakor v novega leta dan str. 16.)

17. prosenca.

V dan s. Antona pnščavnika.

Berilo iz bukev Sirahovih IS, 1 — 6.

Ljub je bil Bogu in ljudem, njegov spomin je v bla¬
gru, Bog ga je v slavi svetnikom upodobil, in ga je po¬
veličal v strah sovražnikom, in je ž njegovimi besedami
znamnja ukrotil. Počastil ga je pred kralji, in mu dal
povelje za svoje ljudstvo, in mu pokazal svojo slavo.
V njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga
izvolil zmed vsega človeštva. Zakaj slišal je njegov glas,
in ga je peljal v oblak, in mu je dal očitno zapovedi in
postave življenja in modrosti.

Evangeli svetega Lukeza 12, 3S — 40.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Vaše
ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža str. 15.)

18. prosenca.

V dan stola s. Petra v Ritno.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 1 —7.

Peter, apostol Jezusa Kristusa, izvoljenim tujcem,
razkropljenim v Pontu, Galacii, Kapadocii, Azii in Bitinii,

203

po prevednosti Boga Očeta, v posvečenje duha, v pokor¬
ščino in pokropljenje kervi Jezusa Kristusa: Milost vam
in mir naj se pomnoži. Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda
našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega veli¬
kega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenju Je¬
zusa Kristusa od mertvih, v nestrohljiv, in neognjušen,
in nezvenljiv del, prihranjen vam v nebesih, kteri ste
v božji moči ohranjeni po veri v zveličanje, ktero ima
razodeto biti poslednji čas; v kterem se bote veselili, če
morate zdaj malo žalovati v mnogoterih skušnjah, da se
skušnja vaše vere veliko dražja ko zlato, ktero se z og¬
njem skuša, pokaže v hvalo, in slavo, in čast v razodetju
Jezusa Kristusa Gospoda našega.

Evangeli svetega Matevža 16, 13 — 19.

Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje Fili¬
pove, in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo pra¬
vijo ljudje, da je Sin človekov? Oni pa so rekli:
Nekteri, da Janez kerstnik, nekteri pa, da Elija,
nekteri pa, da Jeremija, ali prerokov kdo. Jezus
jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem? Je odgovo¬
ril Simon Peter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega
Boga! In Jezus je odgovoril, in mu rekel: Blagor
ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kerv ti nista
tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa
tudi jaz povem tebi: Ti si Peter (skala), in na to
skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je
ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe nebe¬
škega kraljestva; in kar boš zvezal na zemlji, bo
zvezano tudi v nebesih, in kar koli boš razvezal na
zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.

204

20. prosenca.

V dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Hebrejovll, 33 — 39.

Bratje! svetniki so z vero premagali kraljestva,
delali pravico, dosegli obljube, zamašili levom žrela,
ugasili ognjene sile, ubežali ostremu meču, ojačili se iz
nemoči, silni postali v boju, zagnali vojske inostra liske;
prejele so žene svoje mertve iz mertvih obujene. Eni pa
so bili razpeti, ker niso liotli rešenja, da bi našli bolje
vstajenje. Eni pa so zasramovanje in tepenje terpeli,
zravno tudi železje in ječe; so bili kamnjani, prežago-
vani, skušani, z mečem moljeni; so hodili v kožuhih,
v kozjih kožah, ubožni, stiskani, zatirani, kterili svet ni
bil vreden; in so se potikali po puščavah, po gorah in
berlogih, in podzemljskih jamah. In ti vsi so bili s pri¬
čevanjem vere pravični najdeni v Kristusu Jezusu Go¬
spodu našem.

Evangeli svetega Lukeza 6, 17 — 23.

Tisti čas je šel Jezus z gore, in je stal na
ravnem polju, in truma njegovih učencev, in velika
množica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od
primorja, in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli
poslušat, in ozdravljeni bit od svojih bolezen. In
ktere so nadlegovali nečisti duhovi, so bili ozdrav¬
ljeni. In vsa množica se ga je skušala dotakniti,
ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. In on
je oči obernil v svoje učence in je rekel: Blagor
vam ubogim, ker vaše je božje kraljestvo. Blagor
vam, ki ste zdaj lačni, ker bote nasiteni. Blagor

205

vam, ki zdaj jokate, ker se bote smejali. Blagor
vam bo, ko vas bodo ljudje sovražili, in ko vas
bodo odločevali in zasramovali, in zametovali vaše
ime, kakor hudo, zavoljo Sinu človekovega. Vese¬
lite se tisti dan, in poskakujte, ker glejte! vaše
plačilo je veliko v nebesih.

21. prosenca.

V dan s. Neže device mučenice. '

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno dese¬
tim devicam itd. (Oboje kakor v dan s. Bar¬
bare device mučenice str. 193.)

22. prosenca.

V dan 88. Vincenca in Anastazija mučenikov.

Bel ilo iz bukev modrosti 3, 1 — 8.

Pravičnih duše so v roki božji, in ne bodo jih do¬
segle smertne muke. Nespametnih očem se je zdelo, da
umerjejo, in njih ločenje, so menili, da je nadloga, in
njih odhod od nas pogubljenje; pa oni so v miru. In če
so pred ljudmi muke terpeli, je njih upanje polno ne-
umerljivosti. Malo hudega so preterpeli, ali veliko do¬
brega bodo prejeli, ker Bog jih je skusil, in jih je našel
sebi vredne. Kakor zlato v peči jih je skusil, in kakor
žgavni dar jih je prejel, in ob svojem času se bo na-nje
ozerl. Pravični se bodo svetili, in kakor iskre po ster-
nišču bodo tekali. Sodili bodo narode, in gospodovali
čez ljudstva, in Gospod bo kraljeval čez nje vekomaj.

206

Ev angeli svetega Lukeza 21, 9 — 19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ka¬
dar hote slišali vojske in punte, se nikar ne pre¬
strašite; to se mora poprej zgoditi, ali konec še ni
precej. Potlej jim je rekel: Vstal bo narod zoper
narod, in kraljestvo zoper kraljestvo. In veliki po¬
tresi bodo po deželah, in kuga in lakota; in stra¬
hovi iz neba, in znamnja velike bodo. Pred vsem
tem pa bodo stegnili po vas svoje roke, in vas bodo
preganjali, in izdajali v shodnice in ječe, in vlačili
pred kralje in oblastnike zavoljo mojega imena. To
se vam bo pa godilo v pričevanje. Vtisnite si tedaj
v serca, in ne skerbite, kako bote odgovarjali. Jaz
namreč vam bom dal usta in modrost, kteri se ne
bodo mogli Vstavljati, ne opogovarjati vsi vaši
zoperniki. Izdajani pa bote po starših in bratih, in
po žlahti in prijatlih, in umorili bodo nektere
zmed vas. In vsi vas bodo sovražili zavoljo mojega
imena. Pa las vam z glave ne bo zginil. V svoji po-
terpljivosti bote ohranili svoje duše.

23. prosenca.

V dan zaročenja device Marije.

Berilo:  Gospod me je v lasti imel itd. (kakor 8. dan
grudna, str. 196.)

Evangeli:  Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu
zaročena itd. (kakor predbožični dan str. 6.)

20T

25. prosenca. •

V dan spreobernjenja s. Pavla apostola.

Berilo iz riganja apostolskega 9, 1 — 21.

Tiste dni je Savel, ko je še dihal prctnjo in mor
v učence Gospodove, šel k velikemu duhovnu, in je
prosil od njega pisma v Damask do shodnic, da ako hi
našel ktere može ali /ene tega uka, hi jih zvezane pri¬
peljal v Jeruzalem. In ko je bil na potu, seje zgodilo,
da se je hližal Damasku, in ga je nanagloma obsvetila
luč z neba. In je padel na tla, in slišal glas, kteri mu je
rekel: Savel, Savel! zakaj me preganjaš? On pa je rekel:
Kdo si? Gospod! In on reče: Jaz sem Jezus, kterega ti
preganjaš: težko ti je proti ostnu se vstavljati. In trepe¬
taje in sferme je rekel: Gospod! kaj hočeš, da naj sto¬
rim? In Gospod mu reče: Vstani in pojdi v mesto, in
tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti, Tisti možje pa,
kteri so ž njim hodili, so ostermeli in stali, ker so sicer
glas slišali, pa nikogar vidili. Vstal je pa Savel od tal, in
z odpertimi očmi nič ni vidi!. Tedaj so ga za roke peljali,
in pripeljali v Damask. In tam tri dni ni vidil, in ni Re
jedel ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananija
po imenu. In Gospod mu je rekel v prikazni: Ananija!
On pa je rekel: Glej, Gospod, tukaj sem. In Gospod mu
reče: Vstani, in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, in
vprašaj v Judovi hiši po Tarzanu, Savlu po imenu; zakaj
glej, moli. (In je vidil v prikazni moža, Ananija po imenu,
priti, in na-nj roke položiti, da bi spregledal.) Ananija
pa je odgovoril r Gospod slišal sem od veliko ljudi, koliko
hudega je storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu; in
on ima oblast od velicih duhovnov zvezati vse, kteri
nazivajo tvoje ime. Gospod pa muje  rekel: Pojdi, ker
izvoljena posoda mi je on, da nese moje ime pred never¬
nike, in kralje in Izraelove otroke. Zakaj jaz mu bom
pokazal, koliko mu je treba za moje ime terpeti. In Ana¬
nija je šel, in v hišo stopil in je roke nanj položil, ter

208

rekel: Savel, brat! Gospod Jezus, kteri se ti je prikazal
na potu, po klerem si sel, me je poslal, da spregledaš,
in si napolnjen s svetim Duhom. In mahom so padle od
njegovih oči nekakošne luskin#, in je spregledal.
Tedaj je vstal, in je bil kerščen. In je vzel jedi, in se je
pokrepčal. In je bil nekaj dni pri učencih, ki so bili
v Damasku: in je precej v shodnicah oznanoval od Je¬
zusa , da je ta Sin Božji. Zavzeli pa so se, kteri so ga
slišali, in so rekli: Ali ni ta tisti, ki jih je preganjal v Je¬
ruzalemu, kteri so nazivali to ime, in je zato sem prišel,
da hi jih zvezane peljal k velikim duhovnom? Savel pa
je čedalje močnejši prihajal, in zavračeval Jude, kteri
so prebivali v Damasku, ker je terdil, da je ta Kristus.

Evangeli svetega Matevža 19, 27 — 29.

Tisti čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej!
vse smo zapustili, in smo šli za teboj: kaj tedaj
nam bo? Jezus pa jim je rekel: Resnično vam po¬
vem, da ob prerojenju, kadar bo Sin človekov sedel
na sedežu svojega veličastva, bote tudi vi, kteri ste
šli za menoj, sedeli na dvanajst sedežih, in sodili
dvanajstere Izraelove rodove. In slehern, kteri za¬
pusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater,
ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena,
bo stoterno prijel, in večno življenje dosegel.

2. svečana.

V god darovanja Jezusa Kristusa, in očiščevanja
device matere Marije, ali v svečnico.

Berilo iz Malahija preroka 3, 1 — 14.

To reče Gospod Bog: Glejte, jaz pošljem svojega
angela, in bo pripravljal pot pred mendj. In mahom bo

209

prišel v svoj tempelj Gospod, ki ga vi išete, in angel za¬
veze, kterega vi želite. Glejte, gre! reče Gospod voj¬
nih trum; in kdo ho mogel misliti dan njegovega pri¬
hoda? ali kdo ho ohstal, da njega vidi? Zakaj on ho
kakor topeč ogenj, in kakor valjavska zel; in bo sedel,
kakor kteri topi in čisti srebro, in bo očistil otroke Levi-
jeve, in jih precedil kakor zlato in srebro, in bodo daro¬
vali Gospodu dan' v pravici. In dopadel bo Gospodu dar
Judatov in Jeruzalemov, kakor poprejšnje dni, in kakor
nekedanje leta, reče Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega Lukeža 2, 22 — 31.

Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi očišče¬
vanja Marije po Mojzesovi postavi, so Jezusa pri¬
nesli v Jeruzalem, da so ga postavili pred Gospoda,
(kakor je pisano v postavi Gospodovi: Vse pervo-
rojeno inožkega spola bodi posvečeno Gospodu,) in
da so dar opravili, kakor je rečeno v postavi Go¬
spodovi, dve gerlici ali dva mlada goloba. In glej!
bil je človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime
Simeon: in ta človek je bil pravičen in bogaboječ,
in je čakal oveseljenja Izraelovega, in sveti Duh je
bil v njem. In mu je bilo razodeto po svetem
Duhu, da ne bo vidil smerti, predno ne vidi Kristusa
Gospodovega. In je prišel v duhu v tempelj. In ko
so prinesli otroka Jezusa njegovi stariši, da bi sto¬
rili za-nj po šegi postave, ga je tudi on vzel na
svoje naročje, ter je hvalil Boga in rekel: Zdaj
spustiš svojega hlapca, Gospod! po svoji besedi
v miru, ker so vidile moje oči tvoje zveličanje,
ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov, luč
v razsvetljenje nevernikom, in v čast Izraelu svo¬
jemu ljudstvu.

210

3. svečana.

V dan svetega Blaža mučenika škofa.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korineanov
1, 3—7.

Bratje! hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega
Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vsega povesele-
nja; kteri nas poveseljuje v slednji naši nadlogi, da jih
tudi mi moremo poveseliti, kteri so v mnogi stiski, s po-
veseljenjem, s kterim smo tudi mi od Boga poveseljeni.
Zakaj kakor je obilno terpljenje Kristusovo v nas, tako
je tudi po Kristusu obilno naše poveseljenje. Pa bodimo
stiskani, je u vaše opominjanje in zveličanje; ali bodimo
poveseljeni, je u vaše poveseljenje; ali bodimo opomi¬
njani, je u vaše opominjanje in zveličanje, ktero stori,
da terpite ravno tiste nadloge, ktere tudi mi terpimo;
daje naše upanje za vas terdno, ker vemo, da, kakor
ste tovarši v terpljenju, tako bote tudi v poveseljenju
v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Matevža 16, 24 — 27.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako
hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in
naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj. Zakaj
kdor hoče svoje življenje ohraniti, ga fco zgubil,
kdor pa zgubi svoje življenje zavoljo mene, ga bo
našel. Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet
pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kaj bo človek
dal, da svojo dušo spet zamenja? Ker Sin člove¬
kov bo prišel u veličastvu svojega Očeta s svojimi
angeli, in takrat bo povernil vsakteremu po njego¬
vih delih.

8. svečana.

211

V dan s. Agate device mučenice.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korincanov
1, 26—31.

Bratje! poglejte svoj poklic: ker ne veliko modrih
po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih, ampak
kar je nespametnega pred svetom, je izvolil Bog, da bi
osramotil modre; in kar je slabega pred svetom, je iz¬
volil Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega; in kar je
neimenitnega in zaničljivega pred svetom, je izvolil Bog,
in kar nič ni, da bi razdjal, kar je; da se noben človek
ne hvali pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste vi
v Kristusu Jezusu, kteri sam je bil dan od Boga v mo¬
drost, in pravičnost, in posvečenje, in odrešenje, da,
kakor je pisano, kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali.

Evangeli svetega Matevža 19, 3 — 12.

Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji, ter so
ga skušali in rekli: Je li pripuščeuo možu ločiti se
od svoje žene zavoljo česar koli si bodi? On pa je
odgovoril in jim rekel: Ali niste brali, da, kteri je
od začetka stvaril človeka, je stvaril moža in ženo,
in je rekel: Zavoljo tega bo človek očeta in mater
zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota dva
v enem mesu. Toraj nista več dva, ampak eno
meso. Kar je tedaj Bog združil, naj človek ne loči.
Mu reko: Zakaj je pa Mojzes zapovedal ločiven list
dati, in se ločiti (od nje)? Jim reče: Mojzes vam
je zavoljo terdobe vašega serca pripustil ločiti se
od svojih žen; od začetka pa ni bilo tako. Povem
vam pa, da, kdorkoli se loči od svoje žene, razun
zavoljo kurbanja, in drugo vzame, prešestuje; in

14 *

212

kdor ločeno vzame, prešestuje. Mu reko njegovi
licenci: Ce je tako človekova reč z ženo, ni dobro
ženiti se. On pa jim je rekel: Te besede ne razu¬
mejo vsi, ampak kterim je dano. So namreč skop¬
ljenci. kteri so iz maternega telesa tako rojeni; in
so skopljenci, kteri so po ljudeh skopljeni; in so
skopljenci, kteri so sami sebe skopili zavoljo ne¬
beškega kraljestva. Kdor more umeti, naj ume.

6. svečana.

V dan s. Doroteje device mučenice.

Berilo iz bukev Sirahovih IS, 13 — 17.

Gospod moj Bog! povzdignil si na zemlji moje
prebivališče, in sem prosi! rešenja od smerti. Nazival
sem Gospoda, očeta mojega Gospoda, da bi me ne zapu ¬
stil v dan moje nadloge, in v času prevzetnih brez po¬
moči. Hvalil bom tvoje ime vedno, in ga častil s hvalež¬
nostjo. Zakaj vslišana je moja molitev, rešil si me
pogubljenja, in me otel <pl hudega časa. Zavoljo tega
te bom častil, in hvalo dajal tvojemu imenu, Gospod
naš Bog!

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno za¬
kladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mu¬
čenice str. 198.)

9. svečana.

V dan s. Apolonije device mučenice.

v

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno dese¬
tim devicam, itd. (oboje kakor v dan s. Bar¬
bare device in mučenice str. 193.)

213

14. svečana.

V dan s. Valentina mučenika.

Berilo iz bukev modrosti 10, 10 — 14.

Pravičnega je vodil Gospod po ravnih potih, in mu
je pokazal kraljestvo božje, ter mu je dal znanost svet¬
nikov: počastil gaje v njegovem trudu, in je dopolnil
njegove dela. Pri zvijači njegovih zopernikov mu je na
strani stal, in ga je častnega storil. Ubranil ga je
sovražnikom, in zapeljivcev gaje obvaroval, in mu je
silni boj dal, da bi premagal, in zvedel, daje modrost
močneja od vseh reči. Ta prodanega pravičnega ni za¬
pustila, ampak gaje grešnikov rešila, in je šla ž njim
v ječo, in ga u vezih ni zapustila! dokler mu ni prinesla
kraljeve palice in oblasti do tistih, kteri so ga omadeže¬
vali, in dal mn je večno svetlost Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Matevža 10, 34—42.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ni¬
kar ne mislite, da sem prišel mir prinest na zemljo;
ne miru, ampak meč sem prišel prinest. Prišel sem
namreč razdvojit človeka zoper njegovega očeta, in
hčer zoper njeno mater, in nevesto zoper njeno
taščo. In človekovi sovražniki bodo njegovi domači.
Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene
vreden; in kdor ljubi sina, ali hčer bolj ko mene ni
mene vreden. In kdor ne vzame svojega križa in ne
hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje
življenje, ga bo zgubil; in kdor zgubi svoje življenje
zavoljo mene, ga bo našel. Kdor vas sprejme,
mene sprejme; in kdor sprejme mene, sprejme
njega, kteri me je poslal. Kdor sprejme preroka

214

v imenu preroka, bo plačilo preroka prejel; in kdor
sprejme pravičnega v imenu pravičnega, bo plačilo
pravičnega prejel. In kdor koli da piti komu zmed
teh naj manjših le kozarec merzle vode v imenu
učenca, resnično vam povem, ne bo zgubil svojega
plačila,

22. svečana.

V dan stola s. Petra v Antiohiji.

Berilo iz lista s. Pavla apostola 1, 1 — 7.

Peter apostol itd. (kakor v dan stola s. Petra v Rimu,
str. 202.)

Evangeli:  Tisti čas je prišel Jezus v kraje Ce-
zareje Filipove (kakor v dan stola s Petra
v Rimu, sir. 203.)

23. svejčana.

M  dan s. Margarete Rortonske.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3, 2—3 ; in 8, 6 — 7.

Vstala bom, in obhodila mesto; po tergih in ulicah
ga bom iskala, kterega ljubi moja duša. Sem ga iskala,
pa ga nisem našla. Našli so me čuvaji, kteri čuvajo
mesto. Ste li ga vidili, kterega ljubi moja duša? Ko
sem bila odušla malo od njih, sem ga našla, kterega ljubi
moja duša; uderžala sem ga, in ga ne bom izpustila, do¬
kler ga ne pripeljem v hišo svoje matere, in v hram
svoje porodnice. Rotim vas, hčere Jeruzalemske! pri
sernah in jelenih na polju, da ne zbudite in ne predra¬
mite ljubke, dokler ne bo sama hotla. — Položi me

215

kakor pečat na svoje serce, kakor pečatnik na svojo
roko: ker močna ko smert je ljubezen, in hude ko pekel
so serčne želje; njih žarki so ko žarki ognja in plamena.
Veliko vod ne more ugasiti ljubezni, in reke je ne po¬
tope. Ako da človek vse premoženje svoje hiše za lju¬
bezen, ga bo kakor nič čislal.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno za¬
kladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mu¬
čenice, str. 198.)

24 ali 25. svečana.

V dan s. Matija apostola.

Berilo iz djrmja apostolskega 1, IS — 26.

Tiste dni ja Peter v sredi bratov stal, in je rekel,
(bilo je pa okoli sto in dvajset ljudi vkupej): Možje
bratje! mora se dopolniti pismo, ktero je prerokoval
sveti Duh po Davidovih ustih od Judeža, kteri je bil
vodnik tistih, ki so Jezusa vjeli, kteri je bil med nas pri¬
štet, in je prejel del te službe. (In ta je dobi! njivo iz
krivičnega plačila, in seje obesil, in se po sredi razpo¬
čil, in se je izsul ves njegov drob, in se razznanilo vsem
v Jeruzalemu prebivajočim, tako da se je reklo tisti njivi
po njih jeziku Hakeldama, to je, njiva kervi.) Zakaj pi¬
sano je v bukvah psalmov: Naj bo pusto njih prebiva¬
lišče, in nihče naj v njem ne prebiva; in njegovo ško-
fovstvo naj prejme kdo drugi. Teh mož tedaj, kteri so
bili z nami zbrani ves čas, v kterem je Gospod Jezus
med nami prebiva! in hodil, od Janezovega kersta do
dne, ko je bil od nas v nebo vzet, teh eden mora biti
z nami priča njegovega ustajenja. In so postavili dva:
Jožefa, kteri je bil imenovan Barzaba, s priimkom Pra¬
vični: in Matija. In so molili, rekoč: Ti, Gospod! ki
poznaš vseh serca, pokaži, kterega teh dveh si izvolil,

216

da prejme mesto te službe in apostolstva, od kterega je
odpadel Judež, daje šel v svoje mesto. In so jim dali
srečke za nje; in zadela je srečka Matija, in je bil prištet
enajsterim apdstolom.

Evangeli svetega Matevža 11, 23 — 30.

Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahva¬
lim te, Oče, Gospod nebes in zemlje! da si to za¬
kril modrim in razumnim, pa si razodel malim.
Prav, Oče! tako je bilo tebi všeč. Vse mi je izro¬
čeno od mojega Očeta. In nihče ne pozna Sina,
kakor le OČe; tudi Očeta nihče ne poz;,a. kakor le
Sin, in komur hoče Sin razodeli. Pridite k meni
vsi, kteri se trudite, in ste obteženi, in jaz vas bom
poživil! Vzemite moj jarem na se, in učite se od
mene, ker sem krotak, in iz serca ponižen, in hote
pokoj našli svojim dušam. Moj jarem namreč je
sladek, in moje breme je lahko.

11. sušca.

V dan s Frančiške Rimske vdove.

Berilo iz bukev Salomon, pripovest 31, 10 — 31.

Serčno ženo kdo bo našel? Čez to, kar je iz dalj¬
nega in od zadnjih pokrajin, je njena cena. Zanese se na
njo serce njenega moža, in ropa ne bo potreboval. Po-
verne hiu  dobro, pa ne hudega vse dni svojega življenja.
Poiše volne in prediva, in dela po priročnosti svojih rok.
Je kakor barka kupčeva, ktera iz daljnega prinese svoj
kruh. Se po noči vstane, in da brešno svojim domačim,
in delo svojim deklam. Ogleda njivo, in jo kupi; od

21 r

pridelka svojih rok zasadi' vinograd prepase z močjo
svoje ledje, in okrepča ramena svoje. Skusi in vidi, da
je dobro njeno opravilo; ne ugasne po noči njena luč.
Iztegne svojo roko po koželji, in njeni persti primejo
vreteno. Svojo roko odpre ubogemu, in svoje dlani pro-
stre potrebnemu. Ne boji se za svojo hišo snežnega
mraza; zakaj vsi njeni domači imajo dvojno obleko.
Častitljivo ogrinjalo si napravi, tančica in skerlat je njena
nosa. Časten pri vratih je njen mož, kadar sedi z dežel¬
nimi starašini. Dela lanko platno, in prodaja, in pas daje
Kananeju. Moč in lepota je njeno oblačilo, in smejala se
bo poslednji dan. Svoje usta odpira modrosti, in postava
milosti je na njenem jeziku. Pregleduje pota svoje hiše,
in lena ne je kruha. Njeni otroci vstanejo in jo blagru¬
jejo; tudi njen mož jo hvali. Mnoge hčeri nagrabile so
si bogatsDa, ti nadvladaš vse. Lažnjiva je milina, in
prazna je lepota: žena, ktera se Gospoda boji, ona bo
hvaljena. Dajte ji sadu njenih rok, in hvalijo naj jo očit¬
no njena dela.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno za¬
kladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mu¬
čenice str. 198.)

12. sušca.

V dan s. Gregorja papeža, cerkvenega učenika.

Berilo:  ^Predragi! ZapričujempredBogom“itd.(kakor
v dan s. Silvestra papeža stran 15.)

Evangeli svetega Matevža S, 13 — 19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vi
ste sol zemlji; ako se pa sol spridi, s čem se bo

218

solila? Ni za druzega več, kakor da se vun verze,
in da jo poteptajo ljudje. Vi ste luč sveta. Mesto se ne
more skriti, klero na gori stoji. Tudi ne prižigajo
luči, da bi jo pod mernik postavili, ampak na
svečnik, da sveti vsem, kteri so v hiši. Tako naj
sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre
dela, in časte vašega Očeta, kteri je v nebesih.
Nikar ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo
ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem
jih prišel. Zakaj resnično vam povem; dokler ne
prejde nebo in zemlja, le ena čerka, ali ena pičica
ne bo prešla od postave, dokler se vse ne zgodi.
Kdor tedaj razveže le eno teli naj manjših zapoved,
in uči tako ljudi, naj manjši bo imenovan v ne¬
beškem kraljestvu; kdor pa stori in uči, velik bo
imenovan v nebeškem kraljestvu.

17. sušca.

V dan s. Jcderti device.

Borilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korincanov 7,
25 — 34.

Bratje! od devic nimam Gospodovega povelja, svet
pa dam, ker sem milost dosegel od Gospoda, zvest biti.
Menim tedaj, da je to dobro zavoljo sedanje nadloge;
res, dobro je človeku tako biti. Če si zvezan z ženo; ne
išči razveze. Ce si žene prost: ne išči žene. Ako
se pa oženiš, nisi grešil; in ako se devica omoži, ni
grešila: toda nadloge mesa bodo imeli taki. Jaz pa vam
prizanašam. To tedaj rečem, bratje! Čas je kratek,
tedtjj naj bodo tudi, kteri imajo žene, kakor bi jih ne
imeli; in kteri jokajo, kakor bi ne jokali; in kteri so

219

veseli, kakor bi se ne veselili; in kteri kupujejo, kakor
bi ne imeli; in kteri v/.ivaj o ta svet, kakor bi gane
vživali; ker podoba tega sveta prejde. Želim pa, da bi
bili vi brez skerbi. Kdor je brez žene, skerbi za to, kar
je Gospodovega, kako bi Bogu bil všeč; kdor je pa
oženjen, skerbi za to, kar je svetovega, kako bi ženi
všeč bil, in je razdeljen. In žena neomožena in devica
misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in
duhu, v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno dese¬
tim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare
device mučenice, str. 193.)

19. sušca.

V dan s. Jožefa ženina device matere Marije.

Berilo iz bukev Strahovih 45, 1 — 6.

Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. An¬
tona puščavnika, str. 202).

Evangeli svetega Matevža 1, 18 — 21.

Ko je bila Marija mati Jezusova Jožefu zaro¬
čena, itd. (kakor predbožični dan, str. 6.)

21. sušca.

V dan s. Benedikta opata.

Berilo:  Ljub je bil Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika str. 202.)

220

Eva n geli: Glej, mi smo vse zapustili, itd. (ka¬
kor v dan spreobernjenja s. Pavla apostola,
str. 207.)

24. sušca.

V dan s. Gabriela velikega angela.

Berilo iz Daniela preroka 9, 21 — 26.

Tiste dni, glej, je mož Gabriel, kterega sem vidil
v prikazni v začetku, hitro priletel, in se me je dotaknil
ob času večerne daritve. In me je učil, in mi govoril in
rekel: Daniel! zdaj sem izišel, da te podučim, in da
umeš. V začetku tvojih prošenj je izišlo povelje; jaz
pa sem prišel, da ti razodenem, da si ljubi mož. Poslu¬
šaj tedaj zvesto govorjenje, in razumej prikazen. Sedem¬
deset tednov se je prikrajšalo nad tvojim ljudstvom in
nad tvojim svetim mestom, da jenja pregre.šenje, in
konec vzame greh, in se zbriše krivica, in se približa
večna pravica, in se dopolni razodenje in prerokovanje,
in se pomaže Sveti svetih. Vedi tedaj in razumej: Od
izhoda povelja, da naj se spet sozida Jeruzalem, do
Kristusa vladnika bo sedem tednov, in dva in šestdeset
tednov; in spet bodo sozidane ceste in zidovi v stiski
časov. In na koncu dva in šestdeset tednov bo umorjen
Kristus, in ne bo njegovo ljudstvo, ktero ga bo zatajilo.
In mesto in svetišče bo razdjal ljud s prihodnjim vojvo¬
dom; in njegov konec bo razsip, in po dokončanem
boju bo namenjena puščava.

E v angeli:  Tisti čas je bil angel Gabriel od
Boga poslan itd. (kakor v dan pričakovanja
poroda device matere Marije, str. 199.)

221

28. susca.

Y god Tžloveženja Sinu Božjega in oznanjenje
devici Materi Mariji.

Berilo in Evangeli (kakor v dan pričakovanja po¬
roda device matere Marije, 18. dan grudna, str. 199.)

V petek po tihi nedelji.

Za dan VII žalost device matere Marije,

Berilo iz bukev Juditinih 13, 22 — 23.

Gospod te je s svojo močjo oblagodaril, ker je po
tebi vničil naše sovražnike. Oblagodarjena si ti, hči!
po Gospodu previsocem Bogu pred vsemi ženami na
zemlji. Hvaljen bodi Gospo'd, kteri je stvaril nebo in
zemljo, ker je dans tvoje ime tako povišal, da ne
prejde tvoja hvala iz ust ljudem, kteri bodo pomnili Go¬
spodovo moč vekomaj. Zavoljo britkosti in nadloge svo¬
jega ljudstva svojemu življenju nisi prizanesla, ampak
si odvernila pokončanje pred obličjem našega Boga.

Evangeli svetega Janeza 19, 25—27.

Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega
njegova mati, in sestra njegove matere, Marija
Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj Jezus
mater in učenca, kterega je ljubil, vidil zravno
stati, reče svoji materi: Zena, glej, tvoj sin!
Potlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In od tiste
ure jo je učenec k sebi vzel.

222

27. sušca.

V dan s. Ruperta spoznavavca *) škofa.

Berilo iz bukev Sir aho v ih 44 in 4o-

Glej, veliki duhoven, kteri je v svojih dneh dopadel
Bogu, in je bil najden pravičen, in je bil ob času serda
v spravo. Ni mu bil najden enak, kteri bi bil spclnoval
postavo naj višega. Zavoljo tega ga je Gospod s pri¬
sego povzdignil med svojim ljudstvom. Blagoslov vseh
narodov mu je dal, in svoj zavet poterdil nad njegovo
glavo. Obiskal ga je s svojimi dobrotami, ohranil mu je
svoje usmiljenje, in našel je milost pred Gospodovimi
očmi. Poveličal ga je pred kralji, in mu je dal venec
slave. Storil je ž njim večno zavezo, in dal mu veliko
duhovstvo, in ga je oblagodaril v slavi; da opravlja
duhovsko službo, in ima havlo v njegovem imenu, in mu
daruje vredno kadilo v prijeten duh.

E v angeli: Nekdo, ki je šel na tuje itd. (kakor
v dan s. Nikolaja, 6. grudna, str. 195.)

24. sušca.

\  dan s. Jnrja mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Timoteja 2,
8—10; in 3, 10—12.

Predragi! pomni, da je Gospod Jezus Kristus iz za¬
roda Davidovega vstal od mertvih po mojem oznanovanju,
zavoljokterega terpim do železja kakor hudodelnik; todd
božja beseda ni vklenjena. Zato vse preterpim zavoljo
izvoljenih, da tudi oni zveličanje dosežejo, ktero je
v Kristusu Jezusu z nebeško častjo. — Ti pa si slišal

*) Spoznavavec se imenuje vsak svetnik, kteri je kersčansko
vero pred svetom spoznaval, pa ni bil zato umorjen, ampak
je mirno umeri.

223

moj nauk, podučevanje, prizadevanje, vero, krotkost,
ljubezen, poterpežljivost, preganjanje, terpljenje, kar
se mi je prigodilo y Antiohiji, v Ikonii in v Listrah, ka-
košno preganjanje sem preterpel, in iz vsega me je rešil
Gospod. In vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu
Jezusu, bodo preganjani.

Evangeli svetega Janeza IS, 1 —7.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz
sem prava vinska terta, in moj Oče je vinogradnik.
Vsako mladiko, ktera v meni ne rodi sadu, bo
odrezal; in vsako, ktera rodi sad, bo otrebil, da
več sadu rodi. Vi ste zdaj čisti zavoljo besed,
ktere sem vam govoril. Ostanite v meni, in jaz u
vas. Kakor mladika ne more roditi sadu sama od
sebe, ako ne ostane na terti: tako tudi vi ne, ako
v meni ne ostanete. Jaz sem terta, vi mladike.
Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko
sadu; ker brez mene ne morete nič storiti. Ako
kdo v meni ne ostane, bo vuukaj verzen, kakor
mladika; in bo usahnila, in jo bodo pobrali in
v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete v meni, in
moje besede ostanejo u vas, prosite kar koli ho¬
čete, in se vam bo zgodilo.

25. malega travna.

V dan s. Marka evangelista.

(Pri maši pred procesijo.)

Berilo iz Ecehiela preroka 1, 10 — IS.

Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni njih čveterih, obraz volov pa

224

na levi njih čveterih, in obraz orlov nad njimi čveterimi.
Njih obrazi in njih perute so bile zgorej razprosterte;
dve peruti sleherne ste se stikale, in dve ste pokrivale
hijeno telo. In sleherna njih je pred seboj; kamor jih je
duh gnal, tje so šle. in se niso obračale, kador so ho¬
dile. In podoba žival je bila viditi, kakor goreči ogli
ognja in kakor baklje. To je bila prikazen, ki je švigala
v sredi žival; svetloba ognja, in iz ognja izhajajoč blisk.
In živali so tekale, in se vračale, kakor svetel blisk.

Ev angeli svetega Lukeza iO, i  — 9.

Tisti čas je Gospod še drugih dva in sedem¬
deset izvolil: in jih je poslal po dva pred svojim
obličjem u vsako mesto in kraj, kamor je on imel
priti. In jim je rekel: Z tev je sicer velika, ali
delavcev je malo. Prosite tedaj Gospoda žetve, da
pošlje delavcov v svojo žetev. Pojdite! jaz vas
pošiljam, kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite
mošnje, ne torbe, ne^črevljev, in nikogar na potu
ne pozdravljajte. In v ktero hišo koli pridete, re¬
cite naj poprej : Mir bodi ti hiši. In ako je tam
otrok miru, bo počival nad njim vaš mir; ako pa
ne, se bo k vam vernik V tisti hiši pa ostanite,
ter jejte in pijte, kar je pri njih: delavec namreč
je vreden svojega plačila. Ne hodite od hiše do
hiše. In v ktero mesto koli pridete, in vas sprej¬
mejo, jejte kar se pred vas postavi; in ozdrav¬
ljajte bolnike, kteri so ondi, in recite jim: Pri¬
bližalo se vam je božje kraljestvo.

(Berilo in Evangeli pri maši med procesije
sta tista, ko o križevem tednu.)

225

30. malega travna.

V dan s. Katarine Sienske device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lu¬
cije device mučenice, str. 198.)

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno dese¬
tim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare
device, muc. str. 193.)

1. velicega travna.

V dan ss. Filipa in Jakopa apostolov.

Berilo iz bukev modrosti 5, 1 — 3.

Pravični bodo z veliko serčnostjo stali pred tistimi,
kteri so jih stiskali, in odnesli njih dela. Ko bodo to vi-
dili, bodo omoteni od groznega strahu, in se bodo za¬
čudili zavoljo naglosti neupanega zveličanja, ter bodo
sami pri sebi rekli, kesaje se, in od britkosti duha zdi—
hovaje: Ti so, ktere smo nekedaj zasmehovali, in v za-
sramljiv pregovor imeli. Mi neumni smo njih življenje
imeli za nespamet, in njih konec za nečast; glejte; kako
so zdaj prišteti med božje otroke, in njih del je med
svetniki.

Evangeli svetega Janeza 14, 1 — 13.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše
serce naj se ne prestraši. Verujete v Boga, tudi
v me verujte. V hiši mojega Očeta je veliko pre¬
bivališč. Ako bi tako ne bilo, bi vam bil povedal;
ker grem vam mesto pripravit. In ko obidem, in

Slov. Evansrel. IS

226

vam mesto pripravim, bom spet prišel, in vas bom
k sebi vzel, da bote tudi vi, kjer sem jaz. In kam
jaz grem, veste, in pot veste. Mu reče Tomaž:
Gospod! ne vemo, kam greš; in kako moremo
pot vediti? Jezus mu reče: Jaz sem pot, in resnica
in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugači, ka¬
kor po meni. Ako bi mene poznali, bi gotovo tudi
mojega Očeta poznali, in odsihmal ga bote spoznali,
in ste ga vidili. Mu reče Filip: Gospod ! pokaži
nam Očeta, in nam je dosti. Mu reče Jezus: Toliko
časa sem pri vas, pa me ne poznate ? Filip ! kdor
mene vidi, vidi tudi Očeta. Kako praviš ti: Pokaži
nam Očeta? Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu,
in Oče v meni? Besede, ktere vam jaz govorim, ne
govorim sam od sebe, ampak Oče, kteri v meni
prebiva, on dela opravlja. Ali ne verujete, da sem
jaz v Očetu, in Oče v meni? Ce ne, vsaj zavoljo
del verujte. Resnično, resnično vam povem: kdor
v me veruje, bo dela ktere jaz delam, tudi on
delal, in še veče, kakor te, bo delal, ker jaz grem
k Očetu. In kar koli bote Očeta v mojem imenu
prosili, to bom storil: da bo Oče v Sinu po¬
veličan.

3. velicega travna.

V dan najdenja svetega križa.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Filipčanov 2
5-11.

Bratje! ravno to mislite med seboj, itd. (kakor cvetno
nedeljo pri maši str. 103.)

227

Evangeli svetega Janeza 3, 1 — IS.

Tisti čas je bil človek zmed farizejev, Niko¬
dem po imenu, viši med Judi. Ta je prišel po noči
k Jezusu, in mu je rekel: Učenik, vemo, da si uče¬
nik od Boga prišel; zakaj nihče ne more teh ču¬
dežev delati, ktere ti delaš, če Bog ni ž njim.
Jezus je odgovoril in mu rekel: Resnično, resnično
ti povem, ako kdo ni vnovič prerojen, ne more
viditi božjega kraljestva. Mu reče Nikodem: Kako
more človek rojen biti, ko je star? Ali more v telo
svoje matere vdrugič iti, in pr rojen biti ? Jezus
je odgovoril: Resnično, resnično ti povem, ako
kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha. ne
more iti v božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa,
je meso; in kar je rojeno iz Dulia, je duh. Ne
čudi se, da sem ti rekel; Vnovič morate rojeni
biti. Veter piha, kjer hoče, in glas njegov slišiš,
pa ne veš, od kod prihaja, ali kam gre; tako je
slehern, kteri je rojen iz Duha. Nikodem je odgo¬
voril in mu rekel: Kako se more to zgoditi ? Jezus
je odgovoril ter mu rekel: Ti si učenik v Izraelu,
in tega ne veš ? Resnično, resnično ti povem, da
kar vemo, govorimo, in kar smo vidiii, pričujemo;
in ne sprejmete našega pričevanja. Ce-vam poze-
meljske reči pravim, pa ne verjamete, kako bote
verovali, ako vam bom nebeške pravil? In nihče ni
šel v nebesa, kakor kteri je prišel iz nebes, Sin
človekov, kteri je v nebesih. In kakor je Mojzes
povišal kačo v puščavi, tako mora povišan biti

ib • ? ■

228

Sia človekov: da kdor koli vanj veruje, se ne
pogubi', temuč ima večno življenje.

4. velicega travna.

V dan s. Florjana in tovaršev mučenikov.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 3 —7.

Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa
Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja
prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od
mertvih, v nestrohljiv, in neognjušen in nezvenljiv del,
prihranjen vam v nebesih, kteri ste v božji moči ohra¬
njeni po veri v zveličanje, ktero ima razodeto biti po¬
slednji čas; v kterem se bote veselili, če morate zdaj
malo žalovati v mnogoterih skušnjah, da se skušnja vaše
vere veliko dražje ko zlato, ktero se z ognjem skuša,
pokaže v hvalo, in slavo in čast o razodetju Jezusa Kri-
stnsa Gospoda našega.

Evangeli svetega Jfbieza 13, 1 — 11.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz
sem terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz
v njem, on rodi' veliko sadu: ker brez mene ne
morete nič storiti. Ako kdo v meni ne ostane, bo
vunkaj verzen, kakor mladika; in bo usahnila, in
jo bodo pobrali in v ogenj vergli, in zgori'. Ako
ostanete v meni, in moje besede ostanejo u vas,
prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.
V tem je poveličan moj Oče: da veliko sadu obro¬
dite , in da ste moji učenci. Kakor je Oče mene
ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji

229

ljubezni. Ako moje zapovedi spolnujete, bote ostali
v moji ljubezni; kakor sem tudi jaz zapovedi svo¬
jega Očeta spolnil, in ostanem v njegovi ljubezni.
To sem vam govoril, da moje veselje u vas ostane,
in da se vaše veselje dopolni.

5. velicega travna.

V dan s. Gotharda spoznavavca škofa.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Hebrejev 7,
23—27.

Bratje! duhovnov je bilo več po postavi, zato ko
jim je smert branila ostati; Jezus pa, ker ostane vekoma,
ima večno duhovstvo. Toraj jim premore tudi vekoma
zveličati, kteri pridejo po njem k Bogu, ker vedno živf,
da za nas prosi. Spodobilo se je namreč, da imamo ta¬
kega velikega duhovna, svetega, nedolžnega, neomade-
ževanega, odločenega od grešnikov, in višega, ko so ne¬
besa: kteremu ni treba kakor duhovnom vsak dan poprej
za svoje grebe darovati, potlej za grehe ljudstva, zakaj
to je storil enkrat, ker je sam sebe daroval, Jezus Kri¬
stus naš Gospod.

Evangeli svetega Matevža 24, 42 — 47.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem;
Cujte, ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospod pri¬
šel. To pa vedite, da, ko bi vedel hišni gospodar,
ktero uro ima tat priti, bi gotovo čul, in bi ne
pustil podkopati svoje hiše. Torej bodite tudi vi
pripravljeni; ker ob uri, ki je neveste, bo Sin
človekov prišel. Kdo neki je zvesti in razumni

230

hlapec, kterega je postavil njegov gospod čez svojo
družino, da jim daje ob času jed? Blagor tistemu
hlapcu, kterega njegov gospod, kadar pride, najde
tako delati: Resnično vam povem, da ga bo čez
vse svoje premoženje postavil.

16. velicega travna.

V dan s. Janeza Nepoameana mučenika.

Berilo iz bukev Sirahovih 21, 26 — 31.

Neumni skoz okno gleda v hišo; razumni mož pa
zunej stoji. Nespamet človekova je poslušati pri
durih; modrega pa teži sramota. Usta neumnih nespa¬
metno govore, besede modrih pa so z mero pretehtane.
Trapasti imajo na jeziku svoje serce, modri pa v sercu
svoj jezik. Kadar kolne hudobni hudiča, kolne sam svojo
dušo. Sepetavec oskruni svojo dušo, in je povsod čer-
ten; in kdor se ga derži, je sovražen: molčeči in ra¬
zumni je češčen.

Evangeli:  Tisti čas je Janez, ko je v ječi itd.
(kakor drugo nedeljo v adventu str. 2.)

17. velicega travna.

V. dan s. Jošta spoznovavca.

Berilo:  Kakor v dan sv. AntonaPadovanskegastr.233.

Evangeli:  Nebojte se majhina čreda itd. (kakor
v dan s Osvalda, str. 246).

231

25. velicega travna.

V dan s. Verbana mučenika papeža.

Berilo:  Bratje! hvaljen bodi Bog, itd. (kakor v dan
s. Blaža mučenika škofa, str. 210.)

Evangeli:  Nekdo, ki je šel na tuje itd. (ka¬
kor v dan s. Nikolaja, str. 194.) •

31. velicega travna.

V dan ss. Kancijana in tovaršev mučenikov.

(O velikonočnem času.)

Berilo:  Hvaljen bodi Bog in Oče itd.

Evangeli:  Jaz sem terta, vi mladike itd. (oboje
kakor v dan s.Florijana in tovaršev, str. 228.)

(Zunej velikonočnega časa.)

Berilo iz bukev modrosti S, 16 20.

Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospddu je
njih plačilo, in skerb za-nje pri Najvišem. Zato bodo
prejeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove
roke, ker s svojo desnico jih bo pokril, in s svojo sveto
roko jih bo branil. Prejel bo orožje njegov serd, in ob¬
orožil stvari v maščevanje nad sovražniki. Oblekel bo
namesti oklepa pravico, in vzel namesti čelade pravično
sodbo. Prejel bo nepremagavni škit, svetost.

Evangeli svetega Lukeia 6, 17 — 23.

Tisti čas je šel Jezus iz gore itd. (kakor v dan
ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov, str. 204).

232

2. rožnega cveta.

V dan ss. Marcelina, Petra in Erazma muče¬
nikov.

Berilo: Bratje! menim, da se terpljenje sedanjega časa
ne da primeriti itd. (kakor četerto nedeljo po
binkostih, str. 163.)

Evangeli: Kadar bote slišali vojske itd. (kakor
v dan ss. Vincenca in Anastazija mučenikov
str. 205.)

9. rožnega cveta.

V dan ss. Primoža in Felicijana mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor
v dan ss. Kancijana in tovaršev mučenikov,
str. 231.) i

Evangeli:  Zahvalim te Oče itd. (kakor 24. dan
svečana, str. 216.)

10. rožnega cveta.

V dan s. Margarete kraljice.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo našel? itd. (kakor v dan
s. Frančiške Rimske vdove, str. 216.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno za¬
kladu, itd. (kakor v dan s. Lucije device mu¬
čenice, str. 198.)

233

13. rožnega cveta.

V. dan s. Antona Padovanskega.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korincanov 4,
9—14.

Bratje! v razgledovanje smo svetu, in angelom in
ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri
v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi častiti, mi pa brez
časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas za uho
bijejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In se tru¬
dimo s svojimi rokami delajoči; če nas kolnejo, blago¬
slavljamo; če nas preganjajo, terpimo; če nas prekli¬
njajo, prosimo; kakor smeti tega sveta smo postali, vsega
izveržek do zdaj. Tega ne pišem, da bi vas osramotil,
ampak vas opominjam, kakor svoje preljube otroke
v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli: Naj bo opasano vaše ledje, itd. (kakor
v dan s. Silvestra papeža, str. 15.)

15. rožnega cveta.

V dan ss. Vida in tovaršev mučenikov.

Berilo: Pravičnih duše so v roki božji, itd. (kakor
v dan ss. Vincenca in Anastazija str. 205.)

Evangeli svetega: Lukeza 10, 16 — 20.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Kdor vas posluša, mene posluša; kdor pa vas zani¬
čuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje,

234

zaničuje njega, kteri me je poslal. Dva in sedem-
deseteri pa so se z veseljem vernili, rekoč: Go¬
spod! tudi hudiči so nam pokorni v tvojem
imenu. In jim je rekel: Vidil sem satana, kakor
blisk iz neba pasti. Glejte! dam vam oblast sto¬
pati na kače in škorpijone, in zoper vso moč
sovražnikovo; in nič vam ne bo škodovalo. Ven-
der ne veselite se tega, da so vam duhovi po¬
korni ; veselite se pa, da so vaše imena zapisane
v nebesih.

21. rožnega cveta.

V dan s. Alojzija spoznavavca.

Berilo iz bukev Sil akovih 31, 8 — 11.

Blagor človeku, kteri je najden brez madeža, in
kteri za zlatom ne hodi, in se ne zanaša na zaloge de¬
narjev. Kdo je ta, in ga bovno hvalili? Zakaj prečudne
reči je delal v svojem življenju. On je skušen v tem, in
popoln najden, in mu bo večna čast. On bi bil mogel
grešiti, pa ni grešil; hudo storiti, pa ni storil. Zato
je uterjeno njegovo blago v Gospodu, in njegovo mi-
loščinio bo oznanovala vsa množica svetih.

Evangeli svetega Matevža 22, 29 — 40.

Tisti čas je odgovoril Jezus saducejem in re¬
kel: Motite se, ker ne umete ne pisem, ne moči
božje. Ob vstajenju namreč se ne bodo ne ženili
ne možile, temuč bodo kakor angeli božji v nebe¬
sih. Od vstajenja mertvih pa, ali niste brali, kar

235

vam je govoril Bog rekoč: Jaz sem Bog Abraha¬
mov, in Bog Izakov, in Bog Jakopov? Bog ni Bog
mertvih, ampak živih. In množice, !o ko slišijo, so se
zavzele nad njegovim ukom. Ko so pa farizeji sli¬
šali, da je saduceje k molčanju pripravil, so se
sešli. In eden zmed njih, učenik postave, ga je
vprašal ga skušajoč: Učenik! ktera je velika za¬
poved v postavi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Go¬
spoda svojega Boga iz vsega svojega serca, in iz
vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta je naj
veča in perva zapoved. Druga pa je tej enaka
Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teh
dveh zapovedih je zapopadena vsa postava in preroki.

22. rožnega cveta.

V dan ss. Akacija in tovaršev mučenikov.

Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor
v dan ss. Kancijana in tovaršev muč. str. 231.)

Evangeli: Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (ka¬
kor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučeni¬
kov str. 204.)

24. rožnega cveta.

V dan rojstva s. Janeza kerstnika.

Berilo iz Izaija preroka 49, 1 —7.

Poslušajte, otoki, in pazite rodovi iz daleka!
Gospod me je v maternem telesu poklical; ko sem še
v telesu svoje matere bil, seje spomnil mojega imena.
In je storil moje usta kakor oster meč; v senco svoje

230

roke me je skril, in me je vzel ko izbrano puščico, v svoj
tul me je skril. In mi je rekel: Moj služabnik si ti,
Izrael! ker v tebi se bom poslavil. In zdaj reče Gospod,
ki me je iz maternega telesa sebi služabnika storil:
Glej, dal sem te narodom v svetlobo, da si moje zveliča¬
nje do konca sveta. Kralji bodo vidili, in knezi vstali,
ter te molili zavoljo Gospoda tvojega Boga, in zavoljo
Svetnika Izraelovega, kteri te je izvolil.

Evctngdi svetega Lukeza 1, 37 — 68.

Elizabeti se je spolnil čas poroditi, in je ro¬
dila sina. In njeni sosedje in žlahta so slišali, daje
Gospod skazal svoje veliko usmiljenje nad njo, in
so se ž njo vred veselili. In zgodilo se je, osmi
dan so prišli obrezovat deteta, in so ga imenovali
po imenu njegovega očeta Caharija. In njegova
mati je odgovorila in rekla: Tega ne, ampak Janez
naj se imenuje. In so ji rekli: Saj ni nikogar
v tvojem rodu, kteremo bi bilo tako ime. Pomignili
so pa njegovemu očetu , kako hoče, da bi se ime¬
noval. In si je ukazal dati tablico, in je zapisal,
rekoč: Janez je njegovo ime. In so se vsi čudili.
Pri tej priči pa so se odperle njegove usta in nje¬
gov jezik, in je spregovoril in Boga hvalil. In opa-
del je strah vse njih sosede, in po vsih Judejskih
gorah so se razglasile vse te reči. In vsi, kteri
so slišali, so si k sercu vzeli, rekoč: Kaj vender bo
iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je bila
ž njim. In Caharija, njegov oče, je bil napolnjen
s svetim Duhom, in je prerokoval, rekoč: Hvaljen
Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal, in storil
odrešenje svojemu ljudstvu.

237

26. rožnega cveta.

\  dan ss. Janeza in Pavla mučenikov.

Berilo iz bukev Strahovih 44, 10 — IS.

Ti so usmiljeni možje, kterih pravičnosti niso po¬
zabljene; pri njih zarodu ostane njih blago, svet del so
njih vnuki; in v zavezi je ostal njih zarod, in njih otroci
zavoljo njih vekomaj ostanejo; njih rod in jih slava ne
bo prešla. Njih telesa so v miru pokopane, in njih
imena žive od rodu do rodu. Njih modrost bodo pripo¬
vedovale vse ljudstva, in njih hvalo bo oznanoval ves
zbor svetnikov.

Evangeli svetega Lukeza 12, 1—8.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Va-
rujtese kvasa farizejskega, kteri je hinavščina. Ničpa
ni skritega, kar bi se ne razodelo; tudi nič skriv¬
nega, kar bi se ne zvedilo. Torej, kar ste v temi
rekli, se bo na svetlem govorilo; in kar ste na uho
govorili v hramih, bo oznanovano na strehah. Po¬
vem pa vam svojim prijatlom: Ne bojte se jih,
kteri telo umore, in po tem nimajo "kaj storiti.
Hočem vam pa pokazati, koga se bojte. Bojte se
tistega, kteri, ko je umoril, ima oblast vreči v pekel.
Res, vam povem, tega se bojte! Ali se ne prodaje
pet vrabcev za dva vinarja? Pa ne eden zmed njih
ni pozabljen pri Bogu. Pa tudi lasje vaše glave so
vsi prešteti. Ne bojte se tedaj; več ko veliko
vrabcov ste vi vredni. Povem vam pa: Kdor koli
me spozna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov njega
spoznal pred angeli božjimi.

238

29. rožnega cveta.

V dan ss. apostolov Petra in Pavia.

Berilo iz djanja apostolskega 12, 1 — 11.

Tiste dni jihje kralj Herod začel nekaj v cerkvi pre¬
ganjati. Umoril pa je Jakopa, Janezovega brata, z me¬
čem. Ko je pa vidil, da je to Judom všeč, je ukazal tudi
še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga je bil
tedaj vjel, ga je poslal v ječo, in dal štirim četveram
vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki noči postaviti
pred ljudstvo. In Peter je bil sicer zapertvječo, cerkev
pa je za-nj neprenehoma Boga molila. Kadar ga je pa
Herod imel pred ljudi postaviti, je tisto noč Peter spal
med dvema vojakoma vklenjen v dva lanea: in varili so
pred durmi varovali ječo. In glej, angel Gospodov je
pristopil, in luč se je zasvetila v ječi; in je udaril Petra
v bok, in ga zbudil, rekoč: Vstani hitro! In so padli
Janci od njegovih rok. Rekel pa mu je angel: Opaši se
in obuj svoje obuvalo. In storil je tako. In (angel) mu
je rekel: Ogerni svoj plajš, ir\pojdi za menoj. In je šel
vun za njim, pa ni vedil, da je res, kar se je godilo po
angelu; ampak je menil, da vidi prikazen. Kadar sta bila
pa odišla memo perve in druge straže, sta prišla do že¬
leznih vrat, ktere peljejo v mesto, in te so se jima same
od sebe odperle. In sta šla skozi nje, in prišla v ulice, in
pri tej priči je odstopil angel od njega. In Peter se zave,
in reče: Zdaj vem res, da je poslal Gospod svojega an¬
gela, in me je rešil iz Herodove roke, in vsega čakanja
Judovskega ljudstva.

Evangeli svetega Matevža 16, 13 — 19.

Tisti čas je prišel Jezus itd. (kakor v dan
stola s. Petra v. Rimu str. 202.)

239

2. malega serpana.

V dan obiskanja s. Marije device.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2, 8 — 14.

Glej, on ide, in skače po gorah, in preskakuje
hribe. Podoben je moj ljubi serni in mlademu jelenu.
Glej, on stoji za našo steno, in gleda skozi okna, in po¬
gleduje skozi mrežo. Glej, moj ljubi mi govori: Vstani,
hiti, prijatlica moja, golobica moja, lepa moja! in pridi;
ker zima je že minila; dežje odšel in nehal: cvetlice
so se prikazale v vaši deželi, čas obrezovanja je prišel;
glas gerličin se je zaslišal v naši deželi; smokva je po¬
gnala svoj cvet; cvetoči vinogradi dajo svoj duh. Vstani,
prijatlica moja, lepa moja! in pridi. Golobica moja
v razpokah skale, v luknjah kamnate ograje! pokaži mi
svoje obličje, daj slišati svoj glas v mojih ušesih; ker
tvoj glas je sladek, in tvoje obličje lepo.

Evangeli svetega Lukeia 1, 39—47.

Tisti čas se je Marija vzdignila, in je jaderno
šla v gore v mesto na Judovem. In je stopila v hišo
Caharijevo in je pozdravila Elizabeto. In zgodilo se
je, ko je zaslišala Elizabeta pozdravljenje Marijino,
je poskočilo dete v njenem telesu. In Elizabeta je
bila napolnjena s svet : m Duhom, in je vskliknila
na yčs glas, in rekla: Zegnana si med že¬
nami in žegnan je sad tvojega telesa! In od kod
meni to, da pride mati mojega Gospoda k meni?
Zakaj glej! ko je prišel glas tvojega pozdravljenja
v moje ušesa, je dete poskočilo od veselja v mojem
telesu. In blagor ti, ki si verovala, ker se bo do-

240

polnilo, kar ti je Gospod povedal. In Marija
je rekla: Moja duša poveličuje Gospoda, in moj
duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarju.

4. malega serpana.

V dan s. Urha spoznavavca škofa.

Berilo:  Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangeli:  Cujte, ker ne veste itd. (oboje kakor
v dan sGotharda spoznavavca škofa. str. 229.)

12. malega serpana.

V dan ss. Mohorja Hermagora škofa in Fortunata
djakona, muc., kranjske dežele priporočnikov.

Berilo:  Pravičnih duše so v roki božji, itd.

Evangeli:  Kadar bote slikali vojske, itd. (oboje
kakor v dan ss. Vincenca in Anastazija muč.
str. 205.)

13. malega serpana.

V dan s. Margarete device mučenice.

Berilo:  Gospod, moj Bog! povzdignil si itd. (kakor
v dan s. Doroteje, str. 212.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno za¬
kladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mu¬
čenice str. 198.)

241

16. malega serpana.

V dan s. device Marije Karmelske.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 23 — 31.

Jaz sem ko terta sladek in dišeč sad rodila, in iz
mojega cvetja je častit in obilen sad. Jaz sem mati čiste
ljubezni, in strahu, in spoznanja in svetega upanja. Pri
menije vsa milost pota in resnice, pri meni vse upanje
življenja in čednosti! Pristopite k meni vsi, kteri me že¬
lite, in mojega sadu se nasitite. Zakaj moj duh je slajši
od medu, in moj del slajši od medu in statovja. Moj spo¬
min je u večne rodove. Kteri mene jedo, bodo še lačni;
in kteri mene pijo, bodo še žejni. Kdor mene posluša,
ne bo osramoten; in kteri po moje delajo, ne bodo gre¬
šili. Kteri mene oznanujejo, bodo večno življenje imeli.

Evangeli svetega Lukeža 14, 27 — 28.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, je
povzdignila neka žena glas zmed množice, in mu je
rekla: Blagor telesu, ktero je tebe nosilo, in per-
som, ktere si sesal: On pa je rekel: Veliko bolj
blagor tistim, kteri božjo besedo poslušajo, in jo
ohranijo.

17. malega serpana.

V dan s. Aleša: spoznavavca.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Timoteja 6, 6 — 12.

Predragi! velik dobiček je pobožnost z zadovoljnost¬
jo. Nič namreč nismo prinesli na ta svet; gotovo tudi
ničesar ne moremo odnesti. Ako pa imamo živež in ob¬
leko, bodimo s tem zadovoljni. Zakaj, kteri hočejo obo-
Slov. Evangel. 16

242

gateti, padejo v skušnjavo, in v zadergo hudičevo, in
u veliko nepridnih in škodljivih želj, ktere potope člo¬
veka v pogubljenje in končanje. Korenina vsega hudega
namreč je lakomnost; nekteri, ki so po njej hrepeneli,
so zašli od vere, in se zapletli u velike nadloge. Ti pa,
o človek Božji! beži pred tem; derži se pa pravice, po¬
božnosti, vere, ljubezni i poterpežljivosti, krotkosti.
Vojskuj dobro vojsko vere, segaj po večnem življenju.

Evangeli:  Glej, vse smo zapustili itd. (kakor vdan
spreobernjenja s. Pavla apostola str. 208j.

20. malega serpana.

V dan s. Elija preroka.

Berilo iz bukev Strahovih 48, 1 — 10.

Je vstal Elija prerok kakor ogenj, in njegova be¬
seda je kakor baklja gorela. On je pripeljal nad ljudstva
lakote, in ker so ga razdražili s svojim zavidom, jih je
manj prihajalo, niso namreč mogli terpeti zapoved Go¬
spodovih. Z besedo Gospodovo je zaperl nebo, in je pri¬
klical iz neba ogenj trikrat. Tako se je poveličal Elija
V svojih čudežih. In kdo se more tako slaviti, kakor ti?
Ti si vzdignil mertvega iz groba, iz smertne oblasti po
besedi Gospoda Boga. Ti si vergel kralje v pogubo, in
razterl lahko njih moč, in slavne iz njih postelje. Ti si
slišal na Sinaju svarjenje in na Horebu sodbo maščevanja.
Ti si moral kralje v pokorjenje, in si preroke stavil na¬
slednike za seboj. Ti si bil vzet v ognjenem viharju na
vozu z ognjenimi konji. Ti si bil namenjen ob sodbah
časov tolažiti serd Gospodov, spraviti očetovo serce
s sinom, in spet vstanoviti rodove Jakobove.

Evangeli:  Tisti čas vzame Jezus s seboj Petra in
Jakopa in Janeza itd. (kakor drugo postno
nedeljo str. 47.ji

243

22. malega serpana.

V dan s. Marije Magdalene.

Berilo:  Vstala bom, in obhodila mesto itd. (kakor
23. dan svečana, str. 214.)

Eva n geli: Tisti čas je nekdo zmed farizejev itd.
(kakor v četertek po tihi nedelji, str. 96.)

25. malega serpana.

V dan s. Jakopa apostola.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korinčanov
4, 9—IS.

Bratje! menim, da je Bog nas apostole poslednje
postavil, kakor k smerti namenjene: ker smo v razgle¬
dovanje svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni
zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa
močni; vi častiti, mi pa brez časti. Do te ure smo lačni,
žejni in nagi, in nas za uho bijejo, in nimamo stanovit¬
nega prebivališča. In se trudimo s svojimi rokami dela¬
joči; če nas kolnejo, blagoslavljamo; Če nas preganjajo,
terpimo; če nas preklinjajo, prosimo; kakor smeti tega
sveta smo postali, vsega izveržek do zdaj. Tega ne
pišem, da bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor
svoje preljube otroke. Zakaj, ko bi ravno deset jezer
učenikov imeli v Kristusu, vender imate veliko očetov;
ker v Kristusu Jezusu sem vas jaz z evangeijem rodil.

Evangeli svetega Matevža 20, 20 — 23.

Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Cebede-
jevih sinov, s svojima sinoma, ter ga je molila in

10 *

244

nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš ? Mii
pravi: Reci, naj sedita ta moja sina, eden na tvoji
desnici, eden pa na tvoji levici v tvojem kraljestvu.
Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj pro¬
sita. Al moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil ? Mu
rečeta: Moreva. Jima reče: Moj kelih bota sicer
pila; sedeti pa na moji desnici ali levici ne morem
vama jaz dati, ampak kterim je pripravljeno po mo¬
jem Očetu.

Ravno ta dan.

V dan s. Krištofa mučenika.

Berilo:  Pravičnega je vodil Gospod itd.

Evangeli:  Nikar ne mislite itd. (oboje kakor
v dan s. Valentina mučenika str. 213.)

26. malega serpana.

V dan s. Ane, matere Marije device.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo našel? (kakor v dan
s Frančiške Rimske vdove, str. 216.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno za¬
kladu, (kakor v dan s. Lucije device mučenice
str. 198.)

245

2. velicega serpana.

V dan s. Stefana papeža mučenika.

Berilo iz djanja apostolskega 20, 17 — 21.

Tiste dni je iz Mileta Pavel poslal v Efez, poklicat
starašine cerkvene. Kadar so bili ti k njemu prišli, in so
vkupej bili, jim je rekel: Vi veste od pervega dne, ko
sem prišel v Azijo, kako sem z vami ves čas bil, služeč
Gospodu z vso ponižnostjo in s solzami in skušnjami,
ktere so se mi godile zavoljo zalezovanja po Judih: kako
nisem nič odtegnil koristnega, da bi vam ne bil oznanil,
'n vas učil očitno in po hišah, oznanujoč Judom in ne¬
vernikom spreobernjenje kBogu in vero našega Gospoda
Jezusa Kristusa.

Evangeli:  Ako hoče kdo za menoj priti itd. (ka¬
kor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 210.)

S. velicega serpana.

V dan s. Marije Sncžnice.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14 — 16.

Od začetka in pred veki sem stvarjena, in nikdar
ne bom nehala, in v svetem prebivališču sem pred njim
služila. In tako sem se v Sionu uterdila, in v svetem
mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila
moja oblast. In sem se vkoreninila v častitem ljudstvu,
in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov
moje stanovališče.

Evangeli svetega Lnkeža 11, 27 — 28.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, itd,
(kakor v dan s device Marije Karmelske, str. 241.)

246

Ravno ta dan.

V dan s. Osvalda spoznavavca.

Berilo:  Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v dan s. Antona Padovanskega str. 232.)

Evangeli svetega Lukeza 12, 32 — 34.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Ne
bojte se, majhina čreda! ker vašemu Očetu je do-
padlo vam dati kraljestvo. Prodajte svoje premo¬
ženje, in dajte vbogaime. Storite si mošnje, ktere
se ne starajo; zaklad, kteri ne mine v nebesih,
kamor se tat ne približa, in kterega molj ne razjeda.
Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše serce.

6. velicega serpana.

V dan ss. Ksista in tovaršev mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo yekomaj živeli itd. (kakor
v dan ss. Kancijana in tovaršev muc. str. 231.)

Evangeli:  Tisti čas je šel Jezus z gore itd.
(kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana muc.
str. 204.)

10. velicega serpana.

V dan s. Lovranea mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korincanov
9, 6—10.

Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo žel; in
kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. Slehern

247

(daruj), kakor je v svojem sercu namenil, ne z žalostjo
ali po sili; zakaj veselega darovavca ljubi Bog. Bog pa
je mogočen vsak dar zobilšati med vami, da imate vselej
vsega dovolj, in ste bogati za vsako dobro delo; kakor
je pisano: Deli, daje ubogim, njegova pravičnost ostane
vekomaj. Kteri pa daje seme sejavcu, bo tudi kruha
jesti dal, in bo namnožil nase seme, in dal rasti obilnejši
sad vaše pravičnosti.

Evangeli svetega Janeza 12, 24 — 26.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Resnično, resnično vam povem, ako pšenično zerno
ne pade v zemljo, in ne umerje, ostane ono samo;
ako pa umerje, stori veliko sadu. Kdor ljubi svojo
dušo, jo bo zgubil; in kdor sovraži svojo dušo na
tem svetu, jo bo prihranil u večno življenje. Ako
kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sem
jaz, tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni
služi, ga bo moj Oče počastil.

i5. velicega serpana.

Veliko gospojnico, ali v god vnebovzetja Marije
device.

Berilo iz bukev Strahovih 24, 11 — 20.

U vsem sem pokoja iskala, in v dedičtvu Gospodo¬
vem sem hotla stanovati. Tedaj je zapovedal, in mi rekel
stvarnik vseh reči; in kteri me je stvaril, je počival
v mojem šotoru, in mi je rekel: V Jakopu prebivaj,
v Izraelu imej svoj del, in med mojimi izvoljenimi se
vkorenini. -— fn tako sem se v Sionu uterdila, in v sve¬
tem mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je

248

bila moja oblast. In som se vkoreninila v častitem ljud¬
stvu, in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svet¬
nikov mojo stanovališče. Kakor ceder na Libanu sem
povišana, in kakor cipresa na gori Sionski. Visoko kakor
palma v Kadezu sem zrastla, in kakor zasajena roža
v Jerihu; kakor lepa oljka na polju, in kakor javor ob
vodi na potih sem visoko zrastla. Kakor sladka skorja
in lepo dišeče mazilo sem dišala, kakor izbrana mira sem
dajala prijeten duh od sebe.

Ev angeli svetega Lukeza 10, 38 — 42.

Tisti čas je šel Jezus v neko vas; in neka
žena, Marta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo.
In je imela sestro, po imenu Marija, ktera je tudi
sedla k nogam Gospodovim, in poslušala njegovo
besedo. Marta pa si je dajala s postrežbo veliko
opraviti; ter je pristopila, in rekla: Gospod! ali ti
ni mar, da me moja sestra samo pusti streči? Reci
ji tedaj, naj mi pomaga. In Gospodje odgovoril,
in ji rekel; Marta, Marta!\skerbna si in si veliko
prizadevaš. Pa le eno je potrebno. Marija je naj
boljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet.

\ 16. velicega serpana.

V dan s. Roka spoznavavca.

Berilo:  Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v dan s. Antona Padovanskega str. 233.)

Evangeli:  Ne bojte se, majhina čreda itd. (kakor
v dan s. Osvalda spoznavavca, str. 246.)

249

24. velicega serpana.

V dan s. Jerneja apostola.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korinčanov
12, 27—31.

Bratje! vi ste telo Kristusovo in udje med seboj.
In Bog je v cerkvi postavil pervič apostole, drugič pre¬
roke, tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdravljati,
pomagati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike izla-
gati. So mar vsi apostoli? ali vsi preroki? ali vsi uče¬
niki? ali imajo vsi moči? ali vsi dari ozdravljati? ali vsi
mnogotere jezike govore? ali vsi izlagajo? Hitite pa po
boljših darovih.

Evangeli svetega Lukeia 6, 12 — 19.

Tisti čas je šel Jezus na goro molit, in je
prenočil v molitvi božji. In ko je bil dan, je pokli¬
cal svoje učence, in jih je zmed njih dvanajst izvolil,
(ktere je tudi apostole imenoval): Simona, ki ga je
tudi Petra imenoval. in Andreja njegovega brata,
Jakopa in Janeza, Filipa in Jerneja; Matevža in
Tomaža, Jakopa Alfejevega, in Simona, imenova¬
nega Celota, in Judata Jakopovega, in Judeža
Iškarjota, kteri je izdajavec bil. In je šel doli
ž njimi, in je stal na ravnem polju, in truma njego¬
vih'učencev, in velika množica ljudi iz vse Judeje,
in iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in Si¬
dona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdravljeni bit
od svojih bolezen. In ktere so nadlegovali nečisti
duhovi, so bili ozdravljeni. In vsa množica se ga je
skušala dotakniti, ker je moč šla iz njega, in je vse
ozdravila.

250

28. velicega serpana.

\  dan s. Avguština škofa in učenika.

Berilo: Predragi! zapričujem pred Bogom itd. (kakor
v dan s. Silvestra papeža, str. 15.)

Eva n geli: Vi ste sol zemlji, itd. (kakor v dan
s. Gregorja papeža, str. 217.)

29. velicega serpana.

V dan glavoseka s. Janeza kerstnika.

Berilo iz Jeremija preroka 1, 17 — 19.

Tiste dni mi je govoril Gospod rekoč: Prepaši svoje
ledje, in vstani, in govori Judu vse, kar ti jaz zapovem.
Ne boj se jih; tudi namreč ne bom pripustil, da bi se
jih bal. Zakaj jaz te dans storim terdno mesto, in žele¬
zen steber, in bronast zid po vsfej deželi, kraljem v Judu,
njegovim knezom, in duhovnom in ljudstvu v deželi. In se
bodo bojevali zoper tebe, pa ne bodo premogli, ker sem
jaz s teboj, reče Gospod, da te rešim.

Evangeli svetega Marka 6, 17 -— 29.

Tisti čas je poslal Herod, in vjel Janeza , in
ga zvezal v ječi zavoljo Herodiade, žene svojega
brata Filipa, ker jo je bil za ženo vzel. Zakaj Ja¬
nez je rekel Herodu: Ni ti pripuščeno imeti žene
svojega brata. Herodiada pa ga je zalezovala, in ga
je hotla umoriti, pa ni mogla. Herod se je namreč
bal Janeza, ker je vedil, da je pravičen in svet mož;

251

in ga je varoval, in je, kadar ga je zaslišal, veliko
storil, in ga je rad poslušal. In ko je bil priložen
dan prišel, je Herod v dan svojega rojstva večerjo
napravil knezom, vojvodom in pervakom Galilejskim.
In ko je bila prišla hči Herodiadina, in je plesala,
in dopadla Herodu in sedečim ž njim; je rekel
kralj dekletu: Prosi me, kar hočeš, in ti bom dal.
In ji Je prisegel: Kar koli boš prosila, ti bom dal, tudi
polovico svojega kraljestva. In je vun šla in rekla
svoji materi: Kaj naj prosim? Ona pa je rekla:
Glavo Janeza kerstnika. In je šla mahom hitro noter
h kralju, in je prosila, rekoč: Hočem, da mi daš
jaderno v skledi glavo Janeza kerstnika 1  In kralj je
bil žalosten, pa zavoljo prisege, in zavoljo sedečih
ž njim, je ni hotel žaliti; temuč je poslal rabeljna,
in ukazal prinesti njegovo glavo v skledi. In ga je
v ječi ob glavo djal, in je prinesel njegovo glavo, v
skledi, in jo je dal dekletu, in dekle jo je dalo svoji
materi. Kadar so to slišali njegovi učenci, so prišli
in vzeli njegovo truplo, in so ga položili v grob.

Pervo nedeljo kimovca.

V god vseh angelov varhov.

Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20 — 23.

To govori Gospod Bog: Glejte, jaz bom poslal
svojega angela, kteri pojde pred teboj, in te bo varoval
na potu, in pripeljal v kraj, kterega sem pripravil. Spo¬
štuj ga, in poslušaj njegov glas, in glej, da ga ne zani¬
čuješ, ker ne bo zanesel, kadar grešiš, in moje ime je

252

v njem. Ako poslušaš njegov glas, in vse storiš, kar go¬
vorim; bom sovražnik tvojim sovražnikom, in bom
nasprotoval tvojim nasprotnikom. In moj angel pojde
pred teboj.

Evangeli svetega Matevža 18, 1 — 10.

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč:
Kteri je naj veči v nebeškem kraljestvu? In Jezus je
poklical otroka, in ga je postavil v sredo med nje,
in je rekel: Resnično vam povem; ako se ne spreo-
bernete, in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško
kraljestvo. Kdorkoli se tedaj poniža, kakor ta otrok,
ta je naj veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme
kterega takega otroka v mojem ime r nu, mene
sprejme. Kdor pa pohujša kterega teh malih, ki
v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil
mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino
morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje
sicer mora priti, ali vender gorje tistemu človeku,
po kterem pohujšanje pride. Ako te pa tvoja roka,
ali tvoja noga pohujša, odsekaj jo, in verzi od sebe;
bolje ti je hromemu ali kruljevemu iti v življenje,
kakor dve roki, ali dve nogi imeti, pa verženemu
biti u večni ogenj. In ako te tvoje oko pohujša,
izderi ga, in verzi od sebe; bolje ti je z enim oče¬
som iti v življenje, kakor dve očesi imeti, pa verže¬
nemu biti v peklenski ogenj. Glejte, da ne zaniču¬
jete kterega teh malih! ker povem vam, da njih
angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega
Očeta, ki je v nebesih.

1. kimovca.

253

V dan s. Tilna (Egidija) opata.

Berilo:  Ljub je bil Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika, 202.)

Evangeli: Glej, vse smo zapustili, itd. (kakor
v dan spreobernjenja s. Pavla apostola,
str. 208.)

4. kimovca.

V dan s. Kozalije device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali, itd. (kakor v dan s. Lu¬
cije device mučenice str. 198.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam, itd. (kakor v dan s. Barbare device
mučenice str. 193.)

8. kimovca.

Malo gospojnico ali v god rojstva Marije device.

Berilo in evangeli kakor v praznik spočetja device Ma¬
rije, (8. dan grudna, str. 196.)

Pervo nedeljo po mali gospojnici.

V praznik svetega imena Marijinega.

Berilo:  Jaz sem ko terta sladek in dišeč sad rodila,
itd. (kakor 16. dan malega serpana, str. 241.)

Evangeli:  Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga
poslan itd. (kakor 18. dan grudna, str. 199.)

254

14. kimovca.

V dan povišanja svetega križa.

Berilo iz lista s. Pavla apdstola do Filipčanov 2, S — 11.

Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus
Jezus itd. (kakor cvetno nedeljo pri maši, str. 103.)

Evangeli svetega Janeza 12, 31 — 36.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta iz-
veržen. In jaz, kadar bom povišan z zemlje, bom
vse k sebi vlekel. To pa je rekel, da je na znanje
dal, kakošne . smerti bo umeri. Množica mu
je odgovorila: Mi smo slišali iz postave, da Kristus
vekomaj ostane; in kako praviš ti: Sin človekov
mora povišan biti? Kde je tisti Sin človekov? Jezus
jim je tedaj rekel: Se N malo časa je luč pri vas.
Hodite, dokler imate luč, da vas tema ne obide; in
kdor v temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate
luč, verujte v luč, da bote otroci luči. To je Jezus
govoril, in je šel, in se jim skril.

17. kimovca.

Y dan s. Lamfoerta škofa mnčenika.

Berilo iz lista s. Jakopa apdstola 1, 12 — -18.

Predragi! blagor človeku, kteri preterpi skušnjo,
ker ko je skušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog

2aa

tistim obljubil, kteri ga ljubijo. Nihče, ko je skušan, ne
reci, da ga Bog skuša; zakaj Bog se ne da skušati
v hudo, in tudi nikogar ne skuša. Vsak pa je skušan,
kadar je po svojem poželenju vlečen in vabljen. Potlej
ko poželenje spočne, rodi greh; greh pa, ko je storjen,
rodi smert. Ne motite se tedaj, bratje moji preljubi!
Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj, in
pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni premenjenja,
tudi ne sence kacega preobračanja. Zakaj radovoljno
nas je rodil z besedo resnice, da smo nekake pervine
njegovih stvari.

Evangeli svetega Lulteža 14, 26 — 33.

Tisti čas je rekel Jezus množicam: Ako pride
kdo k meni, in ne sovraži svojega očeta in svoje
matere, in žene in otrok, in bratov in sester, pa še
tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec. In
kdor ne nosi svojega križa, in ne bodi za menoj,
ne more biti moj učenec. Kdo namreč zmed vas,
kadar hoče turn zidati, ne sede poprej, in ne raz-
šteje potrebnih troskov, ali ima dosti, da ga dodela;
da se mu, kadar vstavi temelj, in ne more dokon¬
čati, ne začno vsi, kteri vidijo, posmehovati, rekoč:
Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati?
Ali kteri kralj, kadar se gre vojskovat zoper dru¬
gega kralja , ne sede poprej, in ne premisli, ali
more z desetimi jezeri naproti iti tistemu, kteri gre
nad-nj z dvajsetimi jezeri ? Sicer pošlje, dokler je
še daleč, sporočnikov do njega, in prosi miru.
Tako tedaj nobeden zmed vas, kteri se ne odpove
vsemu svojemu premoženju, ne more biti moj učenec.

256

21. kimovca.

V dan s. Matevža apostola in evangelista.

Berilo iz Ecehiela prevoha 1, 10 — 14.

Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni, itd. (kakor v dan s. Marka
evangelista, str. 223.)

Evangeli svetega Matevža 9, 9 — 13.

Tisti čas je vidil Jezus človeka na mitnici sedeti,
Matevža po imenu, in mu reče: Hodi za menoj. In
je vstal, in šel za njim. In prigodilo se je, ko je
bil v hiši pri jedi, glej! je veliko mitničarov in
grešnikov prišlo , in so k jedi sedli z Jezusom in
njegovimi učenci. In ko so farizeji to vidili, so
rekli njegovim učencem: Zakaj je vaš učenik
z mitničari in grešniki? Ko je pa Jezus to slišal,
je rekel: Ni treba zdravnika zdravim, ampak

bolnim. Pojdite pa , in učite se, kaj je to : Usmi¬
ljenje hočem, pa ne daru. Nisem namreč prišel
klicat pravičnih, ampak grešnike.

27. kimovca.

V dan ss. Kozina in Damijana mučenikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli, itd. (kakor
v dan ss. Kancijana in tovaršev muč, str. 231.)

Evangeli:  Tisti čas je šel Jezus z gore, itd. (ka¬
kor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučeni¬
kov, str. 204.)

257

29. Kimovca.

V dan s. Mihaela velikega angela.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola
i, 1—S.

Tiste dni je Bog pokazal, kar se mora skoraj zgo¬
diti, govoreč po svojem angelu svojemu hlapcu Janezu,
kteri je pričevanje dajal besedi božji, in pričevanje od
Jezusa Kristusa, kar koli je vidil. Blagor mu, kteri bere
in sliši besede tega prerokovanja, in dopolni, kar je
v njem pisano; ker čas je blizo. Janez sedmerim cer¬
kvam, ktere so v Azii. Milost in mir vam bodi od njega,
kteri je, in kteri je bil, in kteri bo prišel; in od sedme¬
rih duhov, kteri so pred njegovim sedežem; in od Jezusa
Kristusa, kteri je zvesta priča, pervorojenec iz mertvih
in poglavar kraljev zemeljskih: kteri nas je ljubil, in nas
opral od naših grehov v svoji kervi.

Evangeli: (kakor v god angelov varhov, pervo
nedeljo kimovca, str. 251.)

Pervo nedeljo vinotoka.

V praznik Marije device svetega rožnega kranca
(ali rožnega venca).

Berilo:  Od začetka in pred veki sem stvarjena itd. (ka¬
kor v dan svete Marije device Snežnice, str. 245.)

Evangeli: Tisti čas, ko je Jezus množicam govo¬
ril, je povzdignila neka žena itd. (kakor 16.
dan malega serpana, str. 241.)

Slov. Evangel. 17

258

4. vinotoka.

V dara s. Frančiška Serafskega.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Gulacanov 6,
14 — 18 .

Bratje! mene pa Bog varuj, da bi se z drugim
hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa,
po kterem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v Kri¬
stusu Jezusu nič ne velja ne obreza, ne neobreza, am¬
pak nova stvar. In kteri koli se po tem pravilu ravnajo,
mir in milost naj bo nad njimi in nad Izraelom božjim!
Sicer pa mi nihče ne bodi nadležen: zakaj jaz nosim
znamnja' ran Gospoda Jezusa na svojem telesu. Milost
Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom,
bratje! Amen.

Evangeli: Zahvalim te, Oče itd. (kakor 24 dan
svečana, str. 216.)

12. vinotoka.

\  dan s. Maksimilijana škofa mučenika.

Berilo:  Hvaljen bodi Bog in Oče itd. (kakor v dan
s. Blaža muč. škofa, str. 210.)

Evangeli:  Ako pride kdo k meni, itd. kakor
v dan s. Lamberta mučenika škofa. str. 254.)

f

15. vinotoka.

V dan s. Terezije device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lu¬
cije device mučenice, str. 198.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno dese¬
tim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare de¬
vice mučenice, str. 193.)

259

16. vinotoka.

V dan s. Gala opata.

Berilo:  Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika str. 202.)

E v angeli: Glej, vse smo zapustili itd. (kakor
v dan spreobernjenja s. Pavla apostola,
str 207.)

18. vinotoka.

V dan s. Ltikeža evangelista.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korinčanov
8, 16—24.

Bratje! hvala Bogu, kteri je dal ravno tako skerb
za Yas Titu v serce. Zakaj opominjanje sicer je prejel;
pa ker je bil zlo skerben, je s svojo voljo k vam sel.
Poslali smo ž njim tudi brata, kterega hvala je v evan-
gelju po vseh cerkvah; ne pa samo to, ampak je tudi
postavljen od cerkev tovarš našega popotovanja v to mi-
losčinjo, ki jo dajemo v čast Gospodovo, in v razodetje
svoje volje. Tako se varujemo tega, da nas kdo ne obre¬
kuje zavoljo te obilnosti, ktero delimo. Skerbimo namreč
za dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi.
Poslali smo pa ž njima tudi našega brata, kterega smo
skusili v mnogoterih rečeh velikokrat skerbnega, zdaj
pa veliko skerbnejŠega z velikim zaupanjem do vas; ali
zavoljo Tita, kteri je moj tovarš in pomagavec pri vas,
ali zavoljo naših bratov, kteri so apostoli cerkveni in čast
Kristusova. Pokažite tedaj v pričo cerkev pričevanje
svoje ljubezni do njih in vaše hvale zavoljo vaš.

Evaageli  kakor v dan s. Marka 25. dan malega
travna, str. .224.

17 *

260

21. vinotoka.

V dan s. Uršnle in njenih tovaršic devic in
mučenic.

Berilo: Bratje! od devic nimam itd. (kakor v dan s.
Jederti device, str. 218.)

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno dese¬
tim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare de¬
vice muc., str. 193.)

28. vinotoka.

V dan ss. Simona in Judala apostolov.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Efezanov 4, 7 — 13.

Bratje! vsakteremu zmed nas je dana milost po
meri darovanja Kristusovega. Zavoljo tega veli pismo:
Je šel na visoko, in vjete peljal jetnike; je dal darove
ljudem. Daje pa gor šel, kaj je druzega, kakor da je
poprej tudi šel v doljne strani^emlje? Kteri je dol šel,
ravno tisti je tudi gor šel čez vse nebesa, da bi vse na¬
polnil. Jn on je ene postavil apostole, ene pa preroke,
ene pa evangeliste, ene pa pastil je in učenike v popol¬
nost svetih, v opravljanje službe, v razširjanje telesa
Kristusovega; dokler se ne snidemo vsi v edinosti vere
in spoznanja Sinu Božjega, v popolnega moža, v mero
polne starosii Kristusove.

Evangeli svetega Janeza 13, 17 — 23.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To
vam zapovem, da se ljubite med seboj! Ako vas

261

svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil, ko
vas. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa
niste iz sveta, ampak sem vas jaz od sveta odbral,
torej vas svet sovraži. Spomnite se besed, ktere
sem vam jaz govoril: Hlapec ni veči, kakor njegov
gospod. Ako so mene preganjali, bodo tudi vas
preganjali; ako so moje besede spolnovali, bodo
tudi vaše spolnovali. Vse to pa vam bodo storili
zavoljo mojega imena, ker ne poznajo njega, kteri
meje poslal. Ko bi ne bil prišel, in bi jim ne bil
govoril, bi ne imeli greha; zdaj pa nimajo izgo¬
vora za svoj greh. Kdor mene sovraži, sovraži tudi
mojega Očeta. Ako bi med njimi ne bil storil del,
kterili nihče drugi ni storil, bi ne imeli greha; zdaj
pa so vidili, in sovražijo mene in mojega Očeta.
Pa da se dopolni govorjenje, ktero je v njih postavi
zapisano: Brez vzroka so me sovražili.

1. listopada.

V god vseli svetnikov.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apčslola
7 ,  2 - 12 .

Tiste dni, glejte, sem jaz Janez vidil drugega an¬
gela iti od solnčnega izhoda, kteri je imel znainnje ži¬
vega Boga; in je vpil z močnim glasom štirim ange¬
lom, kterirn je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč:
Ne škodujte zemlji in morju, tudi ne drevesom, doki ci¬
ne zaznamnjamo služabnikov Boga našega na njih čelih.
In sem slišal število zaznamnjanih; sto štiri in štirdeset
jezer je bilo zaznamnjanih iz vsili rodov Izraelovih otrok.

262

Iz roda Judovega dvanajst jezer zaznamnjanih; iz roda
Rubnovega dvanajst jezer zaznamnjanih; iz roda Gado¬
vega dvanajst jezer zaznamnjanih; iz roda Azerjevega
dvanajst jezer zaznamnjanih; iz roda Neftaljevega dva¬
najst jezer zaznamnjanih; iz roda Manasovega dvanajst
jezer zaznamnjanih; iz roda Simeonovega dvanajst jezer
zaznamnjanih; iz roda Levjevega dvanajst jezer zaznam¬
njanih: iz roda Isaharjevega dvanajst jezer zaznamnja¬
nih; iz roda Cabulonovega dvanajst jezer zaznamnjanih;
iz roda Jožefovega dvanajst jezer zaznamnjanih; iz roda
Benjaminovega dvanajst jezer zaznamnjanih. Po tem sem
jih vidil veliko trumo, ktere nihče ni mogel prešteti, iz
vseh narodov in rodov, in ljudstev in jezikov, stati pred
sedežem in pred Jagnjetom, oblečene v bele dolge obla¬
čila, in palmove veje so bile v njih rokah; in so vpili
z močnim glasom, rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na
Sedežu, in Jagnjetu! In vsi angeli so stali okrog sedeža,
in starašinov in čveterih žival, in so padli pred sedežem
na svoje obraze, in molili Boga, rekoč: Amen! hvala in
slava, in modrost in zahvala, čast in krepost in moč Bogu
našemu od vekomaj do vekomaj. Amen.

Evangeli svetega Matevža S, 1 — 12.

Tisti čas, ko je vidil Jezus množice, je šel na
goro, in ko se je bil usedel, so pristopili k njemu
njegovi učenci. In je odperl svoje usta, in je učil,
rekoč: Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško
kraljestvo. Blagor krotkim; ker oni bodo zemljo
posedli. Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni.
Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo na¬
šitem. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje
dosegli. Blagor jim, kteri so Čistega serca; ker
oni bodo Boga gledali. Blagor mirnim; ker bodo
otroci Božji imenovani. Blagor zavoljo pravice pre-

263

ganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor
vara, kadar vas bodo kleli in preganjali, in vse
hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene; ve¬
selite se, in od veselja poskakujte; ker je vaše
plačilo obilno v nebesih.

2. listopada.

V dan s. Justa mučenika.

Berilo: Pravičnega je vodil Gospod itd. (kakor v dan
s. Valentina mučenika str. 213.)

Eva n geli: Resnično, resnično vam povem, ako
pšenično zerno itd. (kakor v dan s. Lavrenca
mučenika, str. 247.)

(Berilo in Evangeli v dan spomina vseh vernih mertvih
je zadej po občini svetnikov pri mašah po mertvih
str. 287.)

4. listopada.

V dan s. Karola Boromeja škofa.

Berilo: Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ru¬
perta, str. 222.)

Evangeli: Nekdo, ki je šel na tuje (kakor v dan
s. Nikolaja, str. 194.)

264

6. listopada.

V dan s. Lenarta (Leonarda) opdta.

Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika, str. 202.)

Evangeli: Naj bo opasano vaše ledje itd. (kakor
v dan s. Silvestra papeža, str. 15.)

11. listopada.

V dan s. Martina škofa.

Berilo: Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ru¬
perta, str. 222.)

Evangeli svetega Lukeza 11, 33 — 36.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Nihče luči, ko jo užge, ne poslavlja na skrit kraj,
ne pod mernik; ampak na svečnik, da kteri noter
gredo, svetlobo vidijo. Svetilo tvojega telesa je
tvoje oko: ako je tvoje oko čisto, bo svetlo vse
tvoje telo: ako je pa slabo, ^bo temno tudi tvoje
telo. Glej tedaj, da luč, ktera je v tebi, ne bo tema.
Ako je tedaj vse tvoje telo svetlo, in nima nikjer
nič temnega, bo vse svetlo, in te bo kakor svetla
luč razsvetilo.

13. listopada.

\  dan s. Briksija spoznavavca škofa.

Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangeli:  Cujte, ker ne veste itd. (oboje kakor
v dan s. Gotharda, str. 229.)

265

15. listopada.

V dan s. Leopolda spoznavavca.

Berilo: Blagor človeku, kteri je najden itd. (kakor
v dan s. Alojzija, str. 234.)

Evangeli svetega Lukeza 19, 12 — 26.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem to
priliko: Neki imeniten človek je šel v daljno de¬
želo, da bi se kraljestva polastil, in se vernik Poklical
je pa svojih deset hlapcev, in jim dal deset liber,
in jim je rekel: Kupčujte, dokler ne pridem. Njegovi
mestjani so ga pa sovražili, in so poslali sporo¬
čilo za njim, rekoč: Nočemo, da bi ti kraljeval
čez nas. In zgodilo se je, daje, ko je bil kraljestvo
prevzel, nazaj prišel; in je ukazal poklicati hlapce,
kterim je bil dal denarje, da bi zvedil, koliko je
vsakteri prikupčeval. Prišel je pa pervi, rekoč:
Gospod! tvoja libra je deset liber pridobila. In mu
je rekel: Prav, dobri hlapec! ker si bil v malem
zvest, imej oblast čez deset mest. In drugi je pri¬
šel, rekoč: Gospod! tvoja libra je storila pet liber.
In temu je rekel: Tudi ti bodi čez pet mest. In
eden je prišel, rekoč: Gospod! glej svoje libre,
ktero sem imel shranjeno v ruti! Zakaj bal sem se
te, ker si oster človek, jemlješ, česar nisi
naložil, in žanješ, česar nisi sejal. Mu reče:
Iz tvojih ust te sodim, hudobni hlapec! Vedil si,
da sem jaz oster človek, ki jemljem, česar nisem
naložil, in žanjem, česar nisem sejal; zakaj nisi
dal mojih denarjev na menjavsko mizo, da bi

266

jih bil jaz, kadar bi bil prišel, z obrestjo potegnil?
In je rekel zravuo stoječim : Vzemite mu libro , in
jo dajte tistemu, kteri ima deset liber. In so mu
rekli: Gospod! ima deset liber. Povem vam pa, da
vsakemu, kteri ima, se bo dalo, in bo obilno imel:
kdor pa nima, mu bo še to, kar ima, odvzeto.

19. listopada.

V dan s. Elizabete kraljice vdove.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo našel itd. (kakor y  dan
s. Frančiške Rimske vdove str. 216.)

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu
itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice,
str. 198.)

%•

21. listopada.

V dan darovanja Marije device.

Berilo:  Od začetka in pred-veki sem stvarjena itd.
(kakor 5. dan velicega serpana str. 245.)

Evangeli:  Tisti čas, ko je Jezus množicam govo¬
ril, je povzdignila neka žena, itd. (kakor 16.
dan malega serpana, str. 241.)

22. listopada.

V dan s. Cecilije device mnčenfce.

Berilo:  Gospod, moj Bog! povzdignil si, itd. (kakor
v dan s. Doroteje, str. 212.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno dese¬
tim devicam, itd. (kakor v dan s. Barbare de¬
vice mučenice, str. 193.)

267

23. listcpada.

V dan s. Klemena mučenika papeža.

Berilo:  Bratje posnemajte mene itd. (kakor 23. ne¬
deljo po binkoštih, str. 186.)

Evangeli:  Cujte, ker ne veste itd. (kakor v dan
v Gotharda, str. 229.)

2S. listopada.

V dan s. Katarine device mučenice.

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

Erangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno dese¬
tim devicam itd. (oboje kakor v dan s. Bar¬
bare device mučenice, str. 193.)

268

Tretji del.

Berila in Evangelji

za

praznike svetnikov, kteri nimajo lastnih, ali občina
svetnikov,

V predgod kakega apostola.

Berilo iz bukev Sirahovili 44, 25—27 ; iz 45, 2 — 9.

Blagoslov Gospodov je nad glavo pravičnega. Zatd
mu je dal Gospod lastino, in je razdelil njegov del med
dvanajst rodov; in našel je milost pred obličjem vsega
človeštva. In ga je poveličal v strah sovražnikom, in je
ž njegovimi besedami znamnja ukrotil. Počastil ga je
pred kralji, in mu pokazal svojo slavo. V njegovi veri in
krotkosti gaje  svetega storil, in ga izvolil zmed vsega
človeštva. In mu je dal očitno zapovedi in postavo živ¬
ljenja in modrosti: in ga je povišal. Storil je ž njim
večno zavezo, in ga je opasal s pasom pravičnosti, in
oblekel Gospod z vencem slave.

Evangeli svetega Janeza 45, 12 — 46.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To
je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem

269

vas jaz ljubil. Veče ljubezni od te nima nihče, da
kdo svoje življenje da za svoje prijatle. Vi ste moji
prijatli, ako storite, kar vam jaz zapovem. Posih-
mal vas ne bom več imenoval hlapce; ker hlapec
ne ve, kaj dela njegov gospod; pa prijatle sem
vas imenoval; ker sem vse, kar koli sem slišal od
svojega Očeta, vam oznanil. Niste vi mene izvolil,
ampak jaz sem vas izvolil, in sem vas postavil, da
greste, in sad obrodite, in da vaš sad ostane; da,
kar koli bote prosili Očeta v mojem imenu, vam da.

V dan kakega mučenika *) škofa.

I.

Berilo iz lista s. Jakopa apostola 1, 12—18. Predragi!
blagor človeku itd. (kakor v dan s Lamberta škofa
muč. str. 254.)

Evangeli svetega Lukeža 14, 26—33. Ako pride
kdo k meni itd. (kakor v dan s. Lamberta
škofa muč. str. 234.)

II.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korinčanov 1,
3—7. Bratje! hvaljen bodi itd. (kakor v dan
s. Blaža mučentka škofa, str. 210.)

') Mučenik se imenuje vsak svetnik, kteri je kerščonsko vero
stanovitno pričal, in je bil zato umorjen. V besedi škofje
pa tudi p*apež zapopaden.

270

Evangeli svetega Matevža 16, 24—27. Ako hoče
kdo itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika
škofa, str. 210.)

V dan kakega mučenika ne škofa.

I.

Berilo iz bukev modrosti 10, 10—14. Pravičnega je
peljal itd.

Evangeli svetega Matevža 10. 34—42. Nikar ne
mislite itd. (oboje kakor v dan s. Valentina
muc., str. 213.)

II.

Berilo iz 2. lista s.Pavla apostola do Timoteja 2, 8 — 10,

in 3, 10—42. Predragi pomni itd. (kakor v dan

s. Jurja mučenika, str. 222.)

\

i

Evangeli svetega Matevža 10, 26—32.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nič
ni skritega, kar bi se ne razodelo! in skrivnega,
kar bi se ne zvedilo. Kar vam govorim v temi, pra¬
vite na svetlem; in kar na ubo slišite, oznanujte
na strehah. In ne bojte se jih, kteri telo umore,
duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko
bolj tistega, kteri more dušo in telo pogubiti
v pekel! Ali se ne prodajeta dva vrabca po vinarju?
Pa le eden zmed njih ne pade na zemljo brez volje
vašega Očeta. Vaši lasje na glavi pa so vsi prešteti.

271

Nikar se tedaj ne bojte: boljši ko veliko vrabcev
ste vi. Kdor koii bo tedaj mene spoznal pred
ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Oče¬
tom, ki je v nebesih.

111 .

Berilo iz Usta s. Jakopa apostola 1, 2 — 12.

Predragi! u veliko veselje si štejte, kadar padete
v mnogotere skušnje, ker veste, da skušnja vaše vere
obrodi' poterpežljivost, poterpežljivost pa delo dopolni;
da ste popolni in pravični, in v ničemur pomankljivi. Ako
pa kdo zmed vas potrebuje modrosti, naj je prosi Boga,
kteri daje vsem obilno, in ne opanaša; pa mu bo dana.
Naj pa prosi z zaupanjem brez vsega pomišljanja; zakaj
kdor si pomišlja, je enak morskemu valovu, kterega
veter goni, in semtertje meče. Naj tedaj ne misli tak
človek, da bo kaj prejel od Gospoda. Človek dvojnih
misel je nestanoviten u vseli svojih potih. Hvali pa naj
se siromaški brat v svojem povišanju, bogati pa v svo¬
jem ponižanju, ker bo ko cvet trave prešel. Solnce
namreč vstane z vročino, in posuši travo, in njen cvet
odpade, in njena lepa podoba pogine; tako bo tudi bo¬
gatin v svojih potih zvonil. Blagor človeku, kteri pre-
terpi skušnjo, ker skušen bo prejel venec življenja, ki
ga je Bog tistim obljubil, kteri ga ljubijo.

Včasi se bere tudi.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola  4, 13 — 19.

Predragi! ker ste deležni Kristusovega terpljenja,
veselite se, da se tudi v razodenju' njegove časti vese¬
lite in radujete. Ako ste zasramovani zavoljo imena
kristusovega, blagor vam, zakaj, kar je hvale, časti in

272

moči božje, in duh božji nad vami počiva. Nobeden zmed
vas pa naj ne terpi, kakor ubijavec, ali tat, ali preklinja-
vec, ali tujega blaga lakomen. Ako pa terpi kakor krist¬
jan, naj se ne sramuje; ampak naj časti Boga v tem
imenu. Zakaj čas je, da se začne sodba pri hiši božji;
ako pa pervič pri nas, kakošen konec bo tistih, kteri ne
verujejo božjemu evangelju. In ako bo pravični komaj
zveličan, kako bo hudobnik in grešnik obstal? Tedaj
naj tudi tisti, kteri terpe po volji božji, zvestemu stvar¬
niku priporoče svoje duše v dobrih delih.

Evangeli svetega Janeza 12, 24—26. Ako pše¬
nično zerno itd. (kakor v dan s. Lovranca
mučen., str. 247.)

V dan kakega mučenika o velikonočnem času *)•

Berilo iz bukev modrosti S, 1—S. Pravični bodo itd.
(kakor v dan ss. Filipa in Jakopa apostolov,
str. 225.)

i

Namesti tega se bere včasi.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Timoteja 2, 8—10;
in 3, 10—12. Predragi! pomni itd. (kakor v dan
s. Jurja mučenika, str. 222.)

Evangeli svetega Janeza 15, 1—7. Jaz sem prava
vinska terta itd. (kakor v dan s. Jurja muče¬
nika, str. 223.)

*) Cerkveni velikonočni čas se šteje od velike sobote do praz¬
nika s. Trojice ali 1. nedelje po binkoštih.

273

V dan več mučenikov o velikonočnem časn.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 3—7. Hvaljen bodi
Bog itd.

Evangeli svetega Janeza 15, 5—-11. Jaz sem
terta, vi mladike itd. (oboje kakor v dan
s. Florjaua in tovaršev mučenikov, str. 228.)

Namesto poprejšnjega berila in evangelja se
včasi bere:

Berilo iz razodenja s. Janeza apostola 19, 1 — 9.

Tiste dni sem jaz Janez slišal, kakor glas veliko
trum na nebu, ki so rekle: Aleluja! češčenje, in slava,
in moč bodi Bogu našemu! Ker resnične in pravične so
njegove sodbe, ki je obsodil veliko kurbo, ktera je pa¬
čila zemljo s svojim kurbanjem, in se je osvetil zavoljo
kervi svojih služabnikov nad njenimi rokami! In so spet
rekli: Aleluja! In njen dim vshaja od vekomaj do veko¬
maj. In so padli štiri in dvajseteri starašini in čvetere
živali, in so molili Boga sedečega na sedežu, rekoč:
Amen, aleluja! In gl a« je od sedeža izišel, rekoč: Hva¬
lite Boga našega, vsi njegovi služabniki, in kteri se ga
bojite, mali in veliki! In sem slišal kakor glas veliki
množice, in kakor šum veliko vod, in kakor bobnenje
velicih gromov reči: 'Aleluja, ker kraljuje Gospod naš
vsemogočni Bog! Radujmo in veselimo se, in dajajmo
mu slavo: ker je prišla ženitnina Jagnjetova, in se je nje¬
gova nevesta pripravila! In dano ji je bilo, da se je
oblekla v svetlo in belo tenčioo; tenčica namreč so pra¬
vične dela svetnikov. In mi je rekel: Zapiši: Blagor
jim, kteri so na ženitno večerjo Jagnjetova poklicani!

Slov. Evangel. 18

274

Evangeli svetega Janeza 16, 20 — 22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Res¬
nično, resnično vam povem, da bote jokali in žalo¬
vali. svet pa se bo veselil; vi bote žalovali, ali
vaša žalost se bo u veselje spreobernila. Zena, ka¬
dar je na porodu, ima žalost, ker je prišla njena
ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več na
britkost od veselja, da je človek rojen na svet.
Tudi vi tedaj imate zdaj sicer žalost; pa spet vas
bom vidi), in vaše serce se bo veselilo, in vašega
veselja vam ne bo nihče vzel.

\  dan več mučenikov zunej velikonočnega časa.

I.

Berilo iz bukev modrosti 3, 1 — 8. Pravičnih duše itd.

Evangeli svetega Lukeža 21, 9—f9. Kadar bote
slišali (oboje kakor v dan ss. Vincenca in
Anastazija muč., str. 206.)

II.

Berilo iz bukev modrosti, S, 16—20. »Pravični bodo“
itd. (kakor v. dan ss. Kancijana in tovaršev muče¬
nikov, str. 231.)

Evangeli svetega Lukeža 6, 17—23. Tisti čas je
šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fa¬
bijana in Sebastijana mučenikov, str. 204.)

275

HI.

Berilo iz lista s. Pavla apdstola do Bebrejev 10,
32—38.

Bratje! spomnite se nekedanjih dni, v kterih raz¬
svetljeni ste velik boj prestali v terpljenju, ko ste bili ali
zasramovani in stiskani v razgledovanje, ali tovarši
tistim, kterim seje  tako godilo. Zakaj tudi z jetniki ste
usmiljenje imeli, in rop svojega blaga z veseljem pre-
terpeli, ker ste vidili, da imate boljši in stanovitno pre¬
moženje. Nikar tedaj ne zgubite svojega zaupanja, ktero
ima veliko plačilo! Poterpežljivost namreč vam je po¬
trebna, da Božjo voljo storite, in desežete obljubo.
Zakaj celo malo časa je še, in bo prišel, kteri ima priti,
in se ne bo mudil. Moj pravični pa iz vere živi.

Evangeli svetega Matevža 24, 3 — 13.

Tisti čas, ko je Jezus sedel na oljski gori, so
pristopili k njemu učenci, rekoč: Povej nam, kedaj
bo to ? in kakošno bo znamnje tvojega prihoda in
končanja sveta? In Jezus je odgovoril in jim re¬
kel: Glejte, da vas kdo ne zapelje! Veliko namreč
jih bo prišlo v mojem imenu, ki poreko: Jaz sem
Kristus, in jih bodo veliko zapeljali. Slišali pa
bote vojske in govorjenje od vojsk. Glejte, da
se ne prestrašite; ker to se mora zgoditi, pa še ni
konec. Vzdignil se bo namreč narod nad narod,
kraljestvo nad kraljestvo; in kuga in lakota in
potresi bodo po mnogih krajih. Vse to pa je le
začetek nadlog. Potlej vas bodo izdajali v britkost,
in vas bodo morili; in sovražili vas bodo vsi na-

18  *

276

rodi zavoljo mojega imena. In takrat se jih bo
veliko pohujšalo, in se bodo med seboj sovražili.
In veliko krivih prerokov bo vstalo, in jih bodo
veliko zapeljali. In ker bo hudpbija obilno rastla,
bo ljubezen pri mnogih omerznila. Kdor pa obstoji
do konca, bo zveličan.

IV.

Berilo iz bukev modrosti 10, 17 — 20.

Pravičnim je Bog dal plačilo njih del, in jih je po
čudnih potih vodil; senca jim je po dnevu bil, in zvezdna
svetloba po noči. Skoz rudeče morje jih je spravil, in
jih vozil skoz silne vode. Potopil je njih sovražnike
v morju, nje pa je iz dna globočine potegnil. Torej so
pravični rop hudobnih odnesli, so tvojemu svetemu
imenu, Gospod, hvalo peli, in so tvojo premagavsko
roko častili.

Evangeli kakor v god vseh svetnikov, str. 262.

V.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Bimljanov 5, 1 — S.

Bratje! ker smo po veri opravičeni, imejmo mir
z Bogom po Gospodu svojem Jezusu Kristusu, po kterem
tudi smemo pristopiti z vero v to milost, v kteri stojimo,
in se hvalimo s častnim upanjem božjih otrok. Pa ne
samo s tem, ampak še tudi z nadlogami se hvalimo, ker
vemo, da nadloga nam poterpljenje dobiva, poterpljenje
pa skušnjo, skušnja pa upanje, upanje pa nikdar ne
osramoti. Ljubezen božja namreč je izlita v naših sercih
po svetem Duhu, ki nam je dan.

Evangeli kakor v dan s. Matija apostola, str. 216.

277

VI.

Berilo kakor četerto nedeljo po binkoštih, str. 163.

Ev angeli svetega Lukeža 11, 47 — 81.

Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in farize¬
jem: Gorje vam! ker zidate grobe prerokom; vaši
očetje pa so jih umorili. Res pričujete, da privolite
v dela svojih očetov ; zakaj oni so jih sicer urno*
rili, vi pa jim grobe zidate. Zato je tudi modrost
božja rekla: Preroke in apostole jim hočem poslati,
in ene zmed njih bodo umorili, in ene preganjali;
da se bo tirjala od tega rodu kerv vseh prerokov,
ktera je bila prelita od začetka sveta; od kervi
Abelnove do kervi Caharijeve, kteri je bil umorjen
med oltarjem in tempeljnom. Gotovo, povem vam,
tirjala se bo od tega rodu.

VIL

Berilo kakor pervo nedeljo v postu, str. 37.

Evangeli kakor v dan ss. Vida in tovaršev muče¬
nikov, str. 233.

Vlil.

Berilo kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov,
str. 204.

Evangeli kakor v dan ss. Janeza in Pavla mučeni¬
kov, str. 237.

278

XI.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apostola 7,

. 13 — 17 .

Tiste dni je eden stariših spregovoril, in mi je
rekel: Ti le, ki so v dolgih belih oblačilih, kdo so, in
od kod pridejo! In jaz sem mu rekel: Ti veš, Gospod
moj. On pa mi je djal: To so tisti, ki so prišli iz velike
nadloge; oprali so si svoje oblačila, in so jih ubelili
vkervi Jagnjetovi. Zatd so pred stolom božjim, in mu slu¬
žijo noč in dan v njegovem tempeljnu; in kteri na stolu
sedi, bo med njimi prebival. Nič več ne bodo ne lačni
ne žejni; solnce jih ne bo več pripekalo, tudi nobena
vročina ne; ker jagnje, ki je v sredi sedeža, jih bo vla¬
dalo, in do studenca žive vode vodilo, in Bog jim bo vse
solze iz oči obrisal.

V dati kakega spoznavavea *) škofa.

1 .

.Berilo iz bukev Sirahovih 44, in 4o. Glej, veliki duho¬
ven itd. (kakor v dan s. Ruperta spoznavavea
škofa, str. 222.)

Evangeli svetega Matevža 25, 14—23. Nekdo,
ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja,
6. dan grudna, na str. 195.)

II.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Hebrejev 7, 23—27.
Bratje! duhovnov je bilo Več itd.

‘) Glej stran 222.

279

Evangeli svetega Matevža, 24, 42—47. Čujte, ker
ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Gotharda
spoznavavca Škofa, str. 229.)

III.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Hebrejev S, 1 — 4.

Bratje! vsak veliki duhoven, zmed ljudi izbran, je
za ljudi postavljen v to, kar Boga zadeva, da daruje, in
opravlja daritve za grehe, in da more usmiljenje imeti
s tistimi, kteri so nevedni in zajdejo, ker je tudi on ob¬
dan s slabostjo. In torej mora, kakor za ljudstvo, tako
tudi za se darovati zavoljo grehov. In nihče si ne vzame
časti, razun kteri je poklican po Bogu, kakor Aron.

Evangeli svetega Lukeža, 11, 33—36. Nihče luči
itd. (kakor v dan s. Martina škofa, str. 264.)

IV.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Hebrejev 13, 7—17.
Bratje! spomnite se itd. (kakor v. dan s. Nikolaja
spoznavavca škofa, str. 194.)

Evangeli svetega Marka 13, 33 — -37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:
Glejte, čujte in molite, ker ne veste, kedaj je čas.
Ravno kakor človek, kteri je na tuje šel, in svoj
dom zapustil, in svojim hlapcem oblast dal za vsako
opravilo, in je zapovedal vratarju, da naj čuje.
čujte tedaj, (ker ne veste, kedaj hišni gospodar
pride; zvečer, ali o polnoči, ali o petelinjem petju,

280

ali zjutraj); da vas, ko bi prišel nanagloma, ne
najde spati. Kar pa vam pravim, vsem pravim:
čujte!

V dan kakega cerkvenega nčenika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Timoteja 4, i—8-
Predragi! zapričam itd. (kakor v dan s. Silvestra
papeža, str. 15.)

Namesti tega berila se vcasi bere:

Berilo iz bukev Sirahovih 39, 6 — 14.

Pravični bo dal svoje serce, da bo culo o zoru pri
Gospodu, kteri ga je stvaril, in bo pred obličjem Naj-
višega prosil. Odperl bo svoje usta v molitvi, in zavoljo
svojih grehov prosil. Ako bo tedaj veliki Gospod hotel
ga bo z duhom umnosti napolnil, in on bo kakor dež iz¬
lival besede svoje modrosti, in v molitvi hvalil Gospoda;
in on bo ravnal njegov svet in nauk, in bo svetoval
v njegovih skrivnostih. On bo oznanoval nauk njegove
resnice, in se bo postave Gospodove zaveze hvalil. Veliko
jih bo hvalilo njegovo modrost, in ne bo nikdar pozab¬
ljena. Njega spomin ne bo prešel, in po njegovem
imenu se bo vpraševalo od roda do roda. Njegovo mo¬
drost bodo pripovedovali narodje, in njegovo hvalo bo
oznanovalo zbirališče,

Evangeli svetega Matevža S, 13—19. Vi ste sol
zemlji itd. (kakor v dan s. Gregorja papeža
cerkvenega učenika, str. 217.)

281

V dan kakega spoznavavca ne škofa,

i.

Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. Blagor človeku
itd. (kakor v. dan s. Alojzija spoznavavca, str. 234.)

Evangeli svetega Lukeža 12, 35—40. Vaše ledje
naj bo opasano itd. (kakor v dan s. Silvestra
papeža, str. 15.)

II.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korinčanov 4,
9 —14. Bratje! v razgledovanje smo itd. (kakor
v dan s. Antona Padovanskega, str. 233.)

Evangeli svetega Lukeža 12, 32—34. Ne bojte
se, majhina čreda (kakor v dan s. Osvalda
spoznavavca, str. 246.)

III.

Berilo iz lista s. Pavla apostola do Filipčanov 3,
7 — 12 .

Bratje! kar mi je iUo dobiček, to sem štel zavoljo
Kristusa v zgubo. Vender pa menim, da je vse zguba
proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa Gospoda mo¬
jega, zavoljo kterega sem vse zgubil, in imam za blato,
da Kristusa pridobim, in da sem najden v njem ne tak,
da bi imel svojo pravičnost, ktera je iz postave, ampak
tisto, ktera je iz vere v Kristusa Jezusa, pravičnost,
kiera je iz Boga u veri, da spoznam njega, in moč nje¬
govega vstajenja, in deležnost njegovega terpljenja, in
da bom podoben njegovi smerti, da tako pridem u vsta-

282

jenje od mertvih: ne kakor da bi hjl že dosegel, ali da
bi bil že popoln; ženem se pa, da bi kako dosegel, v či-
mur sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa.

Evangeli svetega Lukeža 19, 1 2 —26. Neki imeniten
človek (kakor v dan s Leopolda, str. 265.)

V dan kakega opata.

Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6. Ljub je bil Bogu itd.
(kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 202.)

Evangeli svetega Matevža 1 9, 27—29. Glej mi
smo vse zapustili, itd. (kakor v dan spreober-
njenja s Pavla apostola, str. 208.)

V dan kake device mučenice.

L

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. Častil te bom itd.

Evangeli svetega Matevža 25. 1 —18. Nebeško
kraljestvo je podobno desetim devicam itd.
(oboje kakor v dan s. Barbare device muče¬
nice, str. 193.)

II.

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 13—17. Gospod moj Bog
itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 212.)

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 198.)

283

Namesto tega evangelja se včasi bere:

Evangeli svetega Matevža 19, 3—12. Tisti čas
so pristopili itd. (kakor v dan s. Agate de¬
vice mučenice, str. 211.)

V dan kake device ne mučenice.

I.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korinčanov 10,
17, in Tl, 1—2. Bratje kdor se hvali itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 198.)

Evangeli svetega Matevža 25, 1—13. Nebeško
kraljestvo je podobno desetim devicam itd.
(kakor v dan s. Barbare device mučenice,
str. 193.)

II.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Korinčanov 7,
25—34. Bratje! od device nimam itd. (kakor
v dan s. Jederti device, str. 218.)

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 198.)

V dan kake mučenice ne device.

v

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8, 12. Častil te bom
itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice,
str. 193.)

284

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 198.)

V dan kake svetnice ne device ne mučenice.

Berilo iz bukev Salomonovih pripovest 31,10—31. Serč-
no ženo itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske
vdove, str. 216.)

Evangeli svetega Matevža 14, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice, str. 198.)

Za vdove se namesto poprejšnjega berila bere.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Timoteja S,

3 — 10 .

Predragi! spoštuj vdove, ktere so res vdove. Ako
pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči poprej
svojo hišo vladati, in dobro za dobro povračevati stari-
šem; to namreč je prijetno pred Bogom. Ktera je pa
res vdova in zapuščena, naj upa v Boga', in naj bo v mo¬
litvah in prošnjah noč in dan; zakaj ktera v sladnosti
živi, je živa mertva. In to zaterdi, da bodo nepokarane.
Ako pa kdo za svoje in zlasti za domače nima skerbi, je
vero zatajil, in je lrnjši od nevernika. Vdova naj se iz¬
bere ne spod šestdesetih let, ktera je bila enega moža
žena, in ima pričevanje dobrih del, ako je otroke zredila,
ako je popotne sprejemala, ako je svetim noge umivala,
ako je revnim stregla, ako sije po vsakem dobrem delu
prizadevala.

285

V god obletnice posvečevanja vseh cerkev.

Berilo iz skrivnega razodenja svetega Janeza 21, 2 — S.

Tiste dni sem jaz Janez vidil sveto mesto, novi Je¬
ruzalem, iti iz neba od Boga, pripravljeno, kakor ne¬
vesto ,ki je nakinčana svojemu možu. In sem slišal velik
glas s sedeža govoriti: Glej prebivališče božje z ljudmi,
in prebival bo ž njimi! In oni bodo njegovo ljudstvo, in
Bog sam, njih Bog, bo ž njimi. In Bog bo obrisal vse
solze od njih oči, in smerti ne bo več; tudi ne bo več
ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker je poprejšjne
minilo. In kteri je sedel na sedežu, je rekel: Glej, novo
delam vse!

Evangeli svetega Lukeza 19, 1 — 10.

Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po Jerihu.
In glej! bilje mož, Cahej po imenu; in ta je bil
viši mitar, in on je bil bogat. In je skušal Je¬
zusa vidili, kdo je: pa ni mogel zavoljo množice,
ker je bil majhine postave. In je naprej tekel in
zlezel na divje smokvovo drevo, da bi ga vidil; ker
tam je imel memo iti. In ko je bil Jezus na tisto
mesto prišel, je gori pogledal, in ga je vidil, ter
mu je rekel: Cahej! slopi hitro doli, ker dans
moram v tvoji hiši ostati. In je hitro doli stopil, in
ga je z veseljem sprijel. In ko so vsi to vidili, so
godernjali, rekoč: K grešnemu človeku je šel
v hišo. Cahej pa je pristopil, in rekel Gospodu:
Glej, Gospod! polovico svojega blaga dam ubogim,
in ako sem koga kaj ogoljufal, povernem čveterno.
Jezus pa mu je rekel: Dans je ti hiši zveličanje

286

došlo, zato ker je tudi on sin Abrahamov. Sin člo¬
vekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je bilo
zgubljenega.

V dan kakošne zahvale.

Berilo iz 2. lista s. Pavla apostola do Korincanov 13,
11—13.

Bratje! veselite se, bodite popolni, opominjajte se,
bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo
z vami. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, in lju¬
bezen božja, in deležnost svetega Duha bodi z vami
vsemi. Amen.

Evangeli svetega Janeza 15, 26 — 27; in 16,
1—4. Kadar pride Učenik itd. (kakor šesto
nedeljo po veliki noči, str. 154.)

287

Berila in EvangeJji pri sv. mašah po
mertvih.

i.

V dan spomina vseh vernih mertvih.

Berilo iz 1. Usta s. Pavla apostola do Korinčanov
15, Sl—57.

Bratje! glejte, skrivnost vam povem: Vsi sicer
bomo vstali, toda spremenili se ne bomo vsi. Naglo,
kakor bi z očmi trenil, na poslednjo trobento, (ker za¬
pela bo trobenta), in mertvi bodo vstali nestrohljivi, in
mi se bomo spremenili. To trohljivo namreč mora obleči
nestrohljivo(* Kadar bo pa to umerljivo obleklo ne-
umerljivost, takrat se bodo spolnile besede, ktere so pi¬
sane: Požertaje smert v zmagi. Kde v  smert! je tvoja
zmaga? Kde, smert! je tvoje želo? Zelo smerti pa je
greli, moč greha pa postava. Bogu pa bodi hvala, kter.
nam je dal zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu.

Evangeli svetega Janeza S, 2S — 29.

•  Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Resnično, resnično vam povem, da pride ura, in je
že zdaj, ko bodo mertvi slišali glas Sinu Božjega;
in kteri bodo slišali, bodo živeli. Kakor ima namreč
Oče življenje sam v sebi, tako je tudi Sinu dal imeti

288

življenje v samem sebi. In mu je oblast dal tudi
sodbo delati, ker je Sin človekov. Ne čudite se
temu ; ker ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so
v grobih, slišali glas Sinu Božjega, in bodo prišli,
kteri so dobro delali, u vstajenje življenja, kteri so
pa hudo delali, u vstajenje obsojenja.

V dan smerti ali pokopa tnerličevega.

Berilo iz 1. lista s. Pavla apostola do Tesaloničanov

Bratje! nočemo, da bi vi ne vedili od spečih, da
ne žalujete, kakor uni, kteri upanja nimajo. Zakaj ako
verujemo, da je Jezus umeri in vstal, tedaj bo Bog tudi
tiste, kteri so zaspali v Jezusu, ž njim pripeljal. To na¬
mreč vam povemo po besedi Gospodovi, dami, ki živimo,
ki ostanemo v prihod Gospodov, ne bomo pred tistimi
prišli, kteri so zaspali. Ker sam Gospod s poveljem
in glasom velikega angela in s trobento božjo prišel iz
neba: in kteri so umeril v Kristusu, bodo vstali pervi, f
potem bomo mi, ki živimo, ki ostanemo, vzeti ž njimi!
vred v oblakih Kristusu naproti v zrak, in tako bomo
vedno z Gospodom. Torej se poveseljujte med s

Evangeli svetega Janeza 11, 21 — 27.

Tisti čas je Marta rekla Jezusu; Gospod! ko
bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi
zdaj vem , da kar koli boš Boga prosil, ti bo Bog
dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu
reče: Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan.

II.

A, 13—17.

s temi besedami.

289

Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje in življenje;
kdor v me veruje, bo živel, ako ravno umerje. In
kdor koli živi in v me veruje, ne bo umeri vekomaj.
Veruješ li to? Mu reče: Kaj pa da verujem, Gospod!
da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na ta svet
prišel!

III.

V dan obletnice po mertvih.

Berilo iz 2. bukev Makabejov 12, 43 — 46.

Tiste dni je Juda, naj serčnejši mož, ko so bili biro
storili, dvanajst jezer drahem srebra posla! v Jeruzalem,
da bi opravil za grehe mertvih daritev, ker je dobro in
verno od vstajenja mislil; (ko bi namreč ne bil upal, da
bodo ti, kteri so bili pobiti, vstali, bi bilo nepotrebno in
prazno moliti za mertve), in ker je mislil, da imajo tisti,
kteri so v pobožnosti umerli, obilno milost prihranjeno.
Sveta in dobra je tedaj misel moliti za mertve, da bi bili
grehov rešeni.

Evangeli svetega Janeza 6, 37 — 40.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam;
Vse, kar mi da Oče, bo k meni prišlo, in kteri
k meni pride, ga ne bom vunkaj vergel. Ker iz
nebes sem prišel, ne da bi delal svojo voljo, ampak
voljo tistega, kteri me je poslal. To je pa volja
Očeta, kteri me je poslal, da od vsega tistega,
kar mi je dal, nič ne zgubim, temuč da obudim
tisto poslednji dan. To je pa volja mojega Očeta,
kteri meje  poslal, da ima slehern, kteri vidi Sina
in vanj veruje, večno življenje, in jaz ga bom
obudil poslednji dan.

Slov. Evangel.

19

290

IV.

Po mcrtvih med letom.

Berilo iz razodetij a s. Janeza apostola 4, 13.

Tiste dni sem slišal glas iz neba, kteri mi je rekel:
Zapiši! Blagor mertvim, kteri v Gospodu umerjejo! Od¬
slej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njih
dela gredo za njimi.

Evangeli svetega Janeza 6, 51 — 55.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Jaz sem živi kruh, ki sem iz nebes prišel. Ako kdo
je tega kruha, bo živel vekomaj: in kruh, kte-
rega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta.
Judje so se tedaj prepirali med seboj, rekoč: Kako
nam more ta svoje meso jesti dati? Jezus jim je
tedaj rekel: Resnično, resnično vam povem: Ako
ne bote jedli mesa Sinu človekovega, in pili n jegove
kervi, ne bote imeli življenja v sebi, kdor je moje
meso, in pije mojo kerv, ima večno življenje, in
jaz ga bom obudil poslednji dan.

291

Ceterfi del.

Molitve

pri očitni službi božji, s poglavitnimi resnicami
kerščanskega nauka.

Po pridigi in kerščanskem nauku se molijo

božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče,
Sin in sveti Duh! kteri si vse stvaril, kteri vse
ohraniš in vižaš, kteri dobro plačuješ in hudo
kaznuješ. Verujem, da se je Sin božji včlovečil, da
nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in da nas
sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem in
terdim vse, kar si ti o Bog! razodel, kar je Jezus
Kristus učil, kar so apostoli ozrtanovali, in kar
nam sveta Rimska katolška cerkev zapoveduje
verovati.'Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna
in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš
ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog! stori močnejšo
mojo vero. 19 »

292

Upam j e.

Upam in se zanašam na tvojo neskončno do¬
broto in miiost, o Bog! da mi boš po neskočnem
zasluženju svojega edinorojenega Sina Jezusa
Kristusa v tem življenju spoznanje pravo obžalo¬
vanje in odpuščenje mojih grehov, po smerti pa
večno zveličanje dal, in dodelil tebe od obličja do
obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam
tudi od tebe potrebne pomoči vse to doseči. Upam
to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsemo¬
gočen , zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen.
0 Bog! poterdi moje upanje.

Ljubezen.

O- moj Bog! ljubim te iz vsega svojega
serca, čez vse, ker si naj veča dobrota, neskončno
popolnoma in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi
zato, ker si do mene in do vseh stvari neskončno
dobrotljiv. Želim si iz celega serca, da bi te ravno
tako ljubil, kakor so te tvoji naj zvestejši slu¬
žabniki ljubili, in te še ljubijo. Ž njih ljubeznijo
sklenem svojo nepopolnoma ljubezen; povikšuj jo
v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker
te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to
terdno prizadevam: mi je iz serca žal, da sem
tebe, svojo neskončno dobroto , ktero *čez vse
ljubim, tebe, svojega stvarnika, odrešenika in
posvetitelja razserdil. Žal mi je, da sem grešil, da
aem tebe, svojega svemogočnega Gospoda, svojega

29 ?»

naj boljšega Očeta razžalil. Terdno sklenem, vse
grehe če dalje bolj obžalovati, in nikdar več
zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za
svojega otroka, in dodeli mi milost, da ta svoj sklep
dopolnim. Prosim te po neskončnem zaslužen ju
tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in zveli¬
čarja, Jezusa Kristusa. Amen.

Oče nas itd. Cešena si Marija! itd.

v

V. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu;

O. Kakor je bilo v začetku in zdaj in vselej, in vekomaj
Amen.

294

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Oče nebeški, vsemogočni Bog, usmili se nas!

Sin vsega sveta režnji Bog, usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!

S. Marija,

S. mati božja,

S. devic devica,

S. Mihael,

S. Gabriel,

S. Rafael,

Vsi sveti angeli in veliki angeli, za nas Boga prosite!
Vse svete verste zveličanih duhov, za nas BogJ prosite!
S. Janez kerstnik, za nas Boga prosi!

S. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite!

S. Peter,

S. Pavel,

S. Andrej,

S. Jakop,

S. Janez,

S. Tomaž,

S. Jakop,

S. Filip,

za nas Boga prosi!

za nas Boga prosi!

295

za nas Boga prosi!

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

S. Mafija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka,

Vsi sveti apostoli in evangelisti, za nas Boga prosita!
Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite!
Vsi v sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite!

S. Štefan, )  '

S. Lovranc, > za nas Boga prosi!

S. Vincenc, j
S. Fabijan in Sebastijan,

S. Janez in Pavel,

S. Kozma in Damijan,

S. Gervazi in Protazi,

Vsi sveti mučeniki, za nas Boga prosite!

S. Silvester, \

S. Gregor, /

S. Ambrož,

S. Avguštin,

S. Hironim, 1
S. Martin, ^

S. Nikolaj, j

Vsi sveti škofje in spoznavavci, za nas Boga prosite!
Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!

S. Anton, j ^

za nas BogS prosi!

za nas Boga prosita!

za nas Boga prosi!

S. Benedikt,

S. Bernard,

S. Dominik,

S. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite!

Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga prosite!
S. Marija Magdalena,

S. Agata,

$3

za nas Boga prosi!

296

S. Lucija, j

S. Neža, {

S.  Cecilija, /  za nas Boga prosi!

S. Katarina,

S. Anastazija,

Vse svete device in vdove, za nas Bogš prosite!

Vsi svetniki in svetnice božje, za nas Boga prosite!
Bodi nam milostiv; zanesi nam, o Gospod!

Bodi nam milostiv; usliši nas, o Gospod!

Od vsega hudega, \

Od vsega greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa,

Od nagle in neprevidne smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude volje,

Od duha nečistosti,

O 1 treska in hudega vremena,

Cd večne smerti,

Skozi skrivnost svojega svetega včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,

Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod Tolažnika svetega Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse cerkvene stanove
v svoji sveti veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš!

►a

O

CA

B

o

2 *

C3

2*5

resi nas, o Gospdd!

297

Da kerseanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo \
zložnost daruješ,

Da vsemu kerščanskemu ljudstvu mir in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeliš,

Da duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrotni¬
kov od večnega pogubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam,
o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas,
o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas,
o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospdd, usmili se nas!

Oče naš itd.

V. In nas ne vpelji v skušnjavo:

O. Temuc reši nas hudega. Amen.

Molitve po litanijah

v dan s. Marka in križev teden.

69. Psalm.

O Bog! hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

prosimo te, sliši nas!

298

Omoteni, in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po
duši.

Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo!
Obeniejo naj se mahom osramoteni, kteri pravijo: Haha!
haha

Vsi pa, kteri tebe pravijo, naj se vesele in radujejo.
Vedno naj govore! Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje
odrešenje.

Jaz pa sem revež in siromak, o Bog! pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi.
Čast bodi Očetu itd.

V. Beši svoje služabnike,

O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen turn,

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas,

O. In sin krivični naj se ne loti nam škodovati.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih,

O. In ne povraeuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji,
in ne daj ga u voljo njegovih sovražnikov.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostivo zavoljo svojega imena
večno življenje vsem, kteri nam kaj dobrega store.
V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj
jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj!

0. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo moj Bog!
V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetišča,

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod! usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj do tebe pride

299

Molimo.

O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in
prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da nas in
vse tvoje služabnike, ktere grehov veriga veže,
milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Bog! našo pohlevno
molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obto¬
žimo, da nam dobrotljivo odpuščenje dodeliš in mir.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo ne¬
izrečeno milost, da nas od vseh grehov odvežeš, in
od kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Bog! ki te greh razžali, in pokora potolaži,
ozri se milostivo na prošnjo k tebi vpijočega
ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe
zaslužimo, od nas odverni.

Vsemogočni večni Bog! usmili se svojega
služabnika I. našega papeža, in vodi ga po potu
večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je
tebi dopadljivo želel, in z vso močjo storil.

O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre
misli in pravične dela, daj svojim služabnikom tak
mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca
tvojim zapovedim vdane, in brez strahu pred so¬
vražniki časi s tvojo pomočjo varni in mirni.

O Bog! užgi naše serca z ognjem svojega
Duha, da ti bomo s čistim telesom služili, in
z očiščenim sercem dopadli.

Bog. stvarnik in odrešenik vseh vernih! do¬
deli dušam svojih služabnikov in služabnic odpuščenje

300

vseh grehov, da milostivo odpuščenje, kterega so
vselej eleli, po milih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duhom
naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo,
da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno,
in iz tebe začete, tudi v tebi končajo.

Vsemogočni večni Bog! ki gospoduješ čez
žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš, prosimo te pohlevno,
da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še
živi, ali pa so se že iz sveta ločili, po proš¬
njah vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote od¬
puščenje vseh svojih grehov dosežejo. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu Sinu tvojim, kteri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Bog, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti božji počivajo v miru.

G Amen.

301

Molitve po litanijah

pri službi božje popoldan ob nedeljah in praznikih, kteri
niso matere božji.

K svetemu rešnjemu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh iz nebes si jim dodelil. •

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! ki si nam v pročudneih zakramentu
spomin svojega terpljenja zapustil, prosimo te, daj
nam svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi
tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Za odvernjenje vseh nadlog in nevarnost.

Vsemogočni večni Bog, nebeški Oče! poglej
z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge.
Usrtiili se vseh vernih kristjanov, za ktere seje  tvoj
edinorojeni Sin,  naš Gospod in Zveličar Jezus
Kristus, voljno grešnikom v roke dal,  in je tudi

302

svojo drago kerv na svetem križu preiil. Po tem
Gospodu Jezusu odverni, milostivi Oče! saslužene
šibe. Sedanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko,
kugo, lakoto, dragino bolezni in žalostne revne
čase.

Vsemogočni večni Bog! usmili se svojega slu¬
žabnika našega papeža L, in vodi ga po potu več¬
nega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi
prijetno želel, in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vladar vseh vernikov! glej
milostivo na svojega služabnika našega škofa L,
ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu,
da tistim, čez. ktere je postavljen, z besedo in
z djanjem k dobremu služi, in tako s čredo, ki mu
je zročena, večno življenje doseže.

Bog, varh vseh kraljestev, dodeli svojemu slu¬
žabniku našemu cesarju I. tvojo moč, s ktero se so¬
vražnik premaga, spoznati in častiti, da bo, ker je
iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu
vselej mogočen.

Piazsvetli in poterdi u vsem dobrem duhovske
in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo na
vse to napeljevali, kar more k tvoji božji časti,
k našemu zveličanju in k miru in sreči vsega ker-
ščanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš da nam je prositi,
za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne,
za vse žalostne in revne kristijane, za žive in mertve.

Vsemogočni večni Bog, ki gospoduješ čez
žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo,

303

da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še
živi, ali pa so se že iz sveta ločili, na prošnje
vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuŠčenje
vseh svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost u veri
brez vsega razdertja in ločitve. Nagni naše serca
k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja.
Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsej pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenju in v smerti prijetni iu
dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod! vse
naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše
življenje in naša smert. Daj nam svojo milost tukaj
vživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te
bomo u večnem veselju in zveličanju hvalili in mo¬
lili. To nam dodeli, o Gospod nelleški Oče! po
Jezusu Kristusu tvojem ljubem Sinu, Gospodu
našem in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš itd. Cešcena si, Marija! itd. (petkrat).

O posebnih potrebah se po tem, ali pa tudi po s. maši
ali pridigi še molijo sledeče molitve:

304

Molitve o!» posebnih potrebah.

Ob suši.

Bog! v kterem živimo, se gibljemo in smo,
dodeli nam potrebnega dežja, da v časnih rečeh po¬
trebno pomoč dosežemo, in s toliko večim zaupa¬
njem nebeških prosimo.

Dodeli, prosimo, vsemogočni Bog! da, ker
v svojih nadlogah v tvojo milost zaupamo, nas tvoja
pomoč vedno vseh nevarnost obvaruje.

Daj nam, prosimo, Gospod! zdravega dežja,
in zemlji suho obličje z nebeškimi potoki milostivo
namoči. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Cešeena si, Marija! itd. (petkrat).

Za lepo vreme.

Bog! ki te greh razžali, pokora pa potolaži,
ozri se milostivo na prošnje k tebi vpijočega
ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe
zaslužimo, od nas odverni.

K tebi, Gospod! vpijoče usliši, in dodeli
nam, prosimo te, lepo vreme, da, kar za svoje
grehe po pravici terpimo, s pomočjo tvoje milosti
tvojo dobroto občutimo..

Prosimo, vsemogočni Bog! tvojo dobroto,
da nalive dežja ustanoviš, in nam svoje jasno
obličje dobrotljivo pokažeš. Po Gospodu našem itd.

v

Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat.)

303

Ob hudi uri.

Bog! ki te greh razžali, in pokora potolaži,
ozri se milostivo na prošnje k tebi vpijočega
ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe
zaslužimo, od nas odverni.

Od svoje hiše, prosimo, Gospod! duhovno
hudobo preženi, in odverni nadzemeljsko mapako
hudega vremena.

Vsemogočni večni Bog! zanesi, ker se boji¬
mo; bodi milostiv, ker prosimo, da nas po škod¬
ljivem ognju v oblakih, in po silnem viharju žu-
ganje hudega vremena napelje tebe hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovom in morju zapo¬
vedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje svo¬
jega ljudstva, in dodeli, da po tem znamnju svetega
križa j- prejde vse divjanje hudega vremena.

Vsemogočni in usmiljeni Bog! ki nas s tepe-
njem zdraviš, in z odpuščanjem ohranuješ, dodeli,
te prosimo, da se miru zaželjenega pofolaženja
razveselimo, in dar tvoje dobrote vselej vživamo.

Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si Marija! itd. (petkrat).

Ob slabi letini in lakoti.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neiz¬
rečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš, in
nas kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Slov. Evangel. 20

306

Usliši, prosimo, Gospod! nase pohlevne
prošnje, in lakoto milostivo odverni, da umerljivi
človek spozna, da po tvoji jezi take šibe pridejo,
in bo tvoji milosti odidejo.

Tebi podverženo ljudstvo, ki zavoljo svojih
grehov lakoto terpi, Gospod! milostivo k sebi
spreoberni, ki si rekel, da bo tistim vse priverženo,
kteri tvojega kraljestva iščejo. Kteri živiš in kra¬
ljuješ itd.

Oče naš itd. Cešečna si Marija! (petkrat).

Ob pomoru in kugi.

Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na prošnje
svete in častitljive božje porodnice Marije vselej de¬
vice, in svetega Sebastiana mučenika in vseh svet¬
nikov svoje ljudstvo od strahu tvoje jeze odreši, in
po obilnosti svojega usmiljenja otmi.

Skaži milost, Gospod! našim ponižnim pro¬
šnjam, in ozdravi dušne in telesne bolezni, da od-
puščenje prejmemo, in se vedno tvojega blagoslova
veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne
prošnje, in kugo in merjenje milostivo odverni, da
umerljivi človek spozna, da po tvoji jezi take šibe
pridejo, in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu itd.

v

Oče naš itd. Cešena si Marija! itd. (petkrat.)

Ob živinske kugi.

O Bog! kteri si človeku tudi neumno živino
pri delu v pomoč dal, pohlevno prosimo, da nam

307

živali brez kterih se človeški rod ne more živiti,
pri naših potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu
našem itd.

Oce naš itd. Ceščena si Marija! itd. (petkrat).

Ob vojski.

Bog! kteri vojske potiraš, in nasprotnike
tistih, kteri v tebe zaupajo, z močjo svoje brambe
premagaš, pomagaj svojim služabnikom, ki tvojo
milost prosijo, da svojih sovražnikov silo zataremo,
in tebe z neprenehano zahvalo častimo!

Bog! od kterega pridejo svete želje, prave
misli, in pravične dela, daj svojim služabnikom tak
mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca
tvojim zapovedim vdane, in časi brez strahu pred
sovražniki s tvojo pomočjo varni in mirni.

Poteri, prosimo. Gospod! napuh naših sovraž¬
nikov, in pobij njih neokretnost z močjo svoje'
desnice. Po Gospodu našem itd.

OČe naš itd. Ceščena si Marija! itd. (petkrat).

Ob vsa kteri nadlogi.

Ne zaverzi, vsemogočni Bog! svojega ljud¬
stva, ki v nadlogi zdihuje, temuč zavoljo slave
svojega imena stiskanim usmiljen pridi na pomoč.

Skazi nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neiz¬
rečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš, in
nas kazen, ktere za-nj zaslužimo, rešiš.

308

Dodeli nam svojim služabnikom, prosimo, Go¬
spod Bog! da vedno zdravje na duši in na telesu
vživamo, in da bomo po Častitih prošnjah svete
Marije vselej device od sedanje žalosti rešeni, in
večnega veselja deležni.

Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod! našo
nadlogo, in odverni serd svoje jeze, ktero po pra¬
vice zaslužimo.

Bog, naše pribežališče, in moč, začetek dobrote!
poslušaj ponižne prošnje svoje cerkve, in dodeli,
da kar z zaupanjem prosimo, gotovo dosežemo.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Ceščena si Marija! itd. (petkrat).

Z a m i r.

O Bog! Od kterega pridejo svete želje, dobre
misli in pravične dela, daj svojim služabnikom tak
*mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca
tvojim zapovedim vdane, in časi brez strahu pred
sovražniki s tvojo pomočjo varni in mirni. Po Go¬
spodu našem itd.

Oče naš itd. Češčena si Marija! itd. (petkrat).

Za srečno izvolitev novega papeža.

S ponižnim sercem, Gospod! te prosimo, da
po svoji neskončni dobroti sveti Rimski cerkvi
tacega papeža dodeliš, kteri bo tebi zavoljo dobrot¬
ljive skerbi do nas vselej prijeten, in nam, tvojemu

ljudstvu, zavoljo zvestega vladanja, v slavo tvojega
imena, vselej častitljiv. Po Gospodu našem itd.

v

Oče naš itd. Ceščena si Marija! itd. (petkrat.)

Ob kaki zahvali.

Bog! ktcrega usmiljenje nima števila, in
kterega dobrote bogastvo je neskončno, zahvalimo
tvoje veličastvo za dodeljene dari, in prosimo vedno
tvojo milost, da, ki prošnikom podeliš, kar žele,
jih ne zapustiš, temuč pripelješ k prihodnjemu
plačilu.

Bog! kteri si vernih serca z razsvetljenjem
svetega Duha učil, daj nam v ravno tistem Duhu
pravico spoznati, in njegovo poveseljenje vedno
vživati.

Bog! kteri nobenega, ki v te zaupa, ne pu¬
stiš preveč stiskati, teinuč prošen dobrotljivo na
pomoč prideš, za svoje prošnje in spolnjene želje
ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo, da bomo
vselej vseh nadlog obvarovani. Po Gospodu na¬
šem itd.

Oče naš itd. Ceščena si Marija! itd. (petkrat).

Zahvalna pesem s. Ambroža.

Tebe, Boga, hvalimo, Gospoda te častimo. *

Tebe, večnega Očeta, časti vsa zemlja.

Vsi angeli, nebesa in vse moči.

Kerubi in Serafi tebi neprenehoma pojo:

Svet, svet, svet, Gospod, Bog Zabaot!

310

Polne so nebesa in zemlja slave tvojega veličastva.

Tebe hvali častiti zbor apostolov,

Prerokov hvaljeno Število,

Mučenikov v svetlo oblečena truma.

Po vesoljnem svetu te sveta cerkev časti:

Očeta nezmernega veličastva!

Prečastitega tvojega pravega edinega Sina,

Tudi svetega Duha poterdnika.

Ti, Kriste, kralj častiti,

Si večni Očetov Sin.

Ker si hotel zavolj odrešenja človek postati se nisi bal
devičnega telesa.

Zmagal si celo smert, in odperl vernikom nebeško kra¬
ljestvo.

Na desnici božji sediš v časti Boga Očeta.

Da imaš sodit priti, verujemo.

Prosimo, te tedej, pridi na pomoč svojim služabnikom,
ktere si z drago kervijo odrešil.

Daj nam v časti štetim biti med tvoje svetnike.

Zveličaj, Gospod, svoje ljudstvo, in blagosluj svoj del .
Vladaj jih, in povikšuj jih vekomaj.

Slednji dan te častimo,

In hvalimo tvoje ime vekomaj, in od vekomaj do veko-
maj.

Daj nas, Gospod, današnji dan milostljivo brez greha
ohraniti.

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo v tebe.
V tebe. Gospod, upam, ne bom osramoten vekomaj ne.
V. Hvalimo Očeta in Sina, s svetim Duhom.

O. Častimo in povikšujmo ga vekomaj.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

V. Gospod z vami.

O. In z duhom tvojim.

311

Molimo.

Bog! kterega usmiljenje nima števila, in
kterega dobrote bogastvo je neskončno, zahvalimo
tvoje veličastvo za dodeljene dari, in prosimo vedno
tvojo milost, da, ki prošnikom dodeliš, kar žele,
jih ne zapustiš, temuč pripeljaš k prihodnemu
plačilu.

V. Gospod z vami.

O. In z duhom tvojim.

V. Hvalimo Gospoda,

O. Bogu bodi hvala.

312

Lavretanske litanije.

(O praznikih matere božje in ob sobotah,)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsemogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični.Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

S. Marija,

S. matio bžja,

S. devic devica,

Mati Kristusova.

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubezniva,

Mati prečudna,

Mati našega stvarnika.

Mati našega odrešenika,
Devica modra,

Devica častiljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

s 3
m B.

CC j—

/crej

a5„

313

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,

Začetek našega veselja,

Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,

Posoda vse svetosti.

Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja mirti in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažniea žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica apdstolov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznavavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez izvirnega madeža spočeta,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o
Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o
Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o
Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš itd. Ceščena si Marija! itd.

za nas Boga prosi!

314

Molitve po Lavretanskih litanijah.

1. K presvetemu rešnjemu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruli iz nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! ki si nam v prečudnem zakramentu
spomin svojega terpljenja zapustil, prosimo te daj
nam svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kem
tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha Bog od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

2. K sveti devici, materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežujemo, o sveta božja
porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših po¬
trebah, temuč reši nas vselej vseh nevarnost.
O častitljiva in blažena devica, naša gospa, naša
srednica, naša besednica, naša pomočnica. S tvojim
Sinom nas spravi, tvojemu Sinu nas priporoči, tvo¬
jemu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas sveta božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

315

Molimo.

Dodeli nam, tvojim služabnikom, prosimo,
Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in telesu
vživamo; in da bomo po častitih prošnjah presvete
Marije vselej device od sedajne žalosti rešeni, in
večnega veselja deležni.

3. K sveti devici, materi Mariji.

Od 1. adventne nedelje do božica.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata
nebeške in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki je
padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika
prečudno rodila, devica prej in potlej ostala, ko
si iz Gabrielovih ust prejelačeščenje, usmili se greš¬
nikov.

V. Angel Gospddov je oznanil Mariju

O. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca
vlij, da ki smo po angelovem oznanilu včlovečenje
Kristusa tvojega Sina spoznali, skoz njegovo terp-
ljenje in njegov križ častitljivo vstajenje dosežemo.

Od božiča do svečnice.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata
nebeške in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, kije

316

padlo, pa želi vstati: ti, ki si svojega stvarnika
prečudno rodila, devica prej in potlej ostala, ko
si iz Gabrielovih ust prejela češčenje, usmili
se grešnikov.

V. Po porodu si devica cista ostala,

O. Prosi za nas, Božja porodnica!

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnem devištvu svete
Marije človeškemu rodu dar večnega zveličanja do¬
delil ; daj, prosimo, da občutimo, da za nas prosi ona,
po kteri nam je sreča došla, da smo prejeli življenja
začetnika, Gospoda našega Jezusa Kristusa Sina
tvojega.

Od svečnice do velicega četertka.

Bodi češčena, nebeška kraljica,češčena angelska
gospa; češčena korenina, češčena ti, ki si svetu
pravo luč rodila! Bodi pozdravljena, devica častita,
mimo vseli naj lepša; bodi pozdravljena, preljubez-
niva, in prosi za nas Kristusa!

V. Naj te hvalimo, devica presveta.

O. Daj nam moč zoper sovražnike svoje.

Molimo.

Dodeli, milostivi Bog! brambo naši slabosti,
da ki svete božje porodnice spomin obhajamo,
s pomočjo njenih prošenj od svojih grehov vsta¬
nemo.

317

Od velike sobote do 1. nedelje bo bin¬
košti h.

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Kterega
si zasluzila nositi, aleluja, je vstal od smerti, kakor
je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja!

V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja!

O. Ker je res vstal Gospod, aleluja!

Molimo.

O Bog! ki si po vstajenju svojega Sina Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa svet razveselil; do¬
deli, prosimo, da po njegovi materi devici Mariji
dosežemo večnega življenja veselje.

Od 1. nedelje po binkoštih do 1. adventne
nedelj  e.

Ceščena bodi, kraljica, mati milosti, življenje,
sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpi¬
jemo zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo ža¬
lostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, oberni te¬
daj, naša pomočnica ! svoje milostive oči v nas; in
pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, žeg-
nani sad tvojega telesa! o milostiva, o dobrotljiva,
o sladka devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

318

Molimo.

Vsemogočni večni Bog! ki si dušo in telo ča¬
stite device matere Marije, naj bi vredno prebiva¬
lišče tvojega Sina biti zaslužila, s pripomočjo sve¬
tega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega
spomina veselimo, po njenih milostivih prošnjah
prihodnjega zla in večne smerti rešeni.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je po¬
stavil Gospod čež svojo družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina
tvoje presvete matere Marije pomaga, da, kar naša
slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah
dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po
svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po proš¬
njah svoje izvoljene matere ljube device Marije in
vseh svojih svetnikov nas svoje služabnike, naše
dobrotnike in naše pohištvo u vsej svetosti;

319

tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatle hu¬
dobe in grehov, in napolni jih z lepimi krepostmi,
dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne
in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje;
daj nam zdravo vreme in dobro letino, skazi milost
našim prijatlom in neprijatlom, in obvaruj to faro
z vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, voj¬
ske, ognja, potresa, povodnje, in dodeli milostivo
vsem vernim kerščenikom, živim in mertvim, v ne¬
beškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj.
Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega
svetlega cesarja I. in vso našo duhovsko in deželsko
gosposko, in vso kerščansko ljudstvo vseh nadlog
in vsega zla. In tvoj blagoslov pridi iz nebes dol
na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš itd. Ceščena si Marija! itd. (petkrat.)

Itežushenee.

1. Veseli  del.

v

Po veri v treh ,,0’eščena si Marija! “se reče:

1. Kteri nam naj oživi pravo vero.

2. Kteri nam naj da terdno upanje.

3. Kteri nam naj užge serčno ljubezen.

320

1. Kterega si devica spočela.

2. Kterega si devica o obiskanju Elizabete nosila.

3. Kterega si devica rodila.

4. Kterega si devica v tempeljnu darovala.

5.  Kterega si devica v tempeljnu našla.

v

2. Žalostni del.

Po veri v treh „Ceščena si Marija!“ se reče:

1. Kteri nam naj razsveti um.

2. Kteri nam naj okrepi pamet.

3. Kteri nam naj omeči voljo.

1. Kteri je za nas kervav pot potil.

2. Kteri je za nas bičan (gajžljan) bil.

3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil.

4. Kteri je za nas težki križ nesil.

3. Kteri je za nas križan bil.

3. Častiti  del.

Po veri v treh „Cešcena s! Marija!* se reče:

1. Kteri nam naj vodi naše misli.

2. Kterj nam naj vodi naše besede.

3. Kteri nam naj vodi naše djanje.

1. Kteri je od smerti vstal.

2. Kteri je v nebesa šel.

3. Kteri je s. Duha poslal.

4. Kteri te devica jev nebesa vzel.

5. Kteri te devica je v nebesih kronal.

321

Angelovo »ešcenj®,

kadar zvom.

1. Angel Gospodov je oznanil Mariji, in je spočela od

s. Duha. Ceščena si Marija! iid.

2. Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji be¬

sedi. Ceščena si Marija! itd.

3. In beseda je meso postala, in je med nami prebivala.

Ceščena si Marija! itd.

Zvečer  se  p r i d e n e:

V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj.

O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj v miru počivajo.

O. Amen.

Kcrščanska očitna spoved.

Ubogi grešni človek se odpovem hudiču,
vsemu njegovemu vdajanju , svetovanju in djanju.
Verujem v Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha.
Verujem vse, kar sveta kersčanska katoliška cerkev
zapoveduje verovati. S to sveto, katoliško vero
pričam , in se spovem Bogu vsemogočnemu, Devici
Mariji njegovi častiti materi, in vsem ljubim
svetnikom , ter se obtožujem, da sem se od svojih
mladih dni do zdajne ure dostikrat in velikokrat
pregrešil, z mislijo, z besedo, z djanjem in z za¬
mudo veliko dobrih del; kakor se je vse zgodilo
na •skrivnem ali očitno, vedoma ali neredoma;
%oper deset božjih zapoved, v sedmerih poglavitnih

Slov. EvangeJ. 21

322

grehih, na peterih počutkih mojega telesa; zoper
Boga, zoper mojega bližnjega, in zoper zveličanje
moje uboge duše. Ti in vsi moji grehi so mi
močno zal , in me iz serca grevajo.

Zato tebe, večnega, milostivega Boga, po¬
hlevno, prosim, da mi svojo božjo milost dodeliš,
mojemu življenju toliko odloga daš, da se bom
mogel spovedati in spokoriti; tvojo dobroto in
prijateljstvo zadobiti, in po tem revnem življen ju
večno veselje in zveličanje doseči. Zato poudarim
na svoje grešno serce, in rečem z očitnim
grešnikom:

O Gospod Bog! bodi milostiv meni ubogemu
grešniku. Amen.

Poglavitne resnice keršanskega nauka,

Kar je vsakemu človeku, kadar se pameti zave,
potrebno rediti in verovati, da bo zveličan, je:

1. Da je en Bog.

2. Da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, in

hudo kaznuje.

3. Da so tri Božje osebe, enega bitja in ene nature:

Oče, Sin in sveti Duh.

4. Da je druga božja oseba, Bog Sin, človek postal, zato

da nas je s svojo smertjo na križu odrešil in večno
zveličal.

5. Daje človeška duša neumerjoča.

6. Daje milost Božja k zveličanju potrebna, in da brez

milosti Božje človek nič za večno življenje zaslu-
ženja vrednega ne more storiti.

323

Gospodova molitev.

Oče nas, kteri si v nebesih. Posvečeno hodi
tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se
.tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj
nam dans nas vsakdanji kruh. In odpusti nam
naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim
dolžnikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč
reši nas hudega. Amen.

Angelovo češčenje.

Cešena si, Marija, milosti polna, Gospodje
s teboj. Zegnana si med ženami, in iegnan je sad
tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, mati božja!
prosi za nas grešnike zdaj in ob naši srnertni
uri. Amen.

Apostolska vera.

Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvar¬
nika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina
njegovega edinega Gospoda našega. Kteri je
spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device.
Terpel pod Poncjem Pilatom, križan bil, umeri in
v grob položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan
od mer Ivih vstal, Gori je šel v nebesa, sedi na
desnici Boga Očeta vsemogočnega. Od ondod bo
prišel sodit žive in mertve.  — Verujem v svetega
Duha; sveto katolško cerkev, občestvo svetnikov;
odpuščenje grehov; vstajenje mesa; in večno
življenje. Amen.

21  *

324

Lastnosti božje.

1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej.

2. Bog je zgoli duh; bitje, ki ima naj bolj popolnama um

in naj boljšo voljo, telesa pa ne.

3. Bog je vseveden; ve vse, sedajno, preteklo in pri-

hodno, ve tudi naše naj skrivnejše misli in želje;
toraj mu nič ne moremo prikriti.

4. Bog je neskončno moder; stori vse iz naj boljšega

namena, in izvoli vselej naj pripravnejšepripomočke.

5. Bog je vsemogočen; je stvaril nebo in zemljo in vse,

kar je; njemu ni nič nemogoče storiti.

6. Bog je vsepričujoč; je povsod, v nebesih in na zemlji.

7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in

sovraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničen in zvest; vse kar reče, je

res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni.

9. Bog je nespremenljiv; je vekomaj ravno tisti.

10. Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo za

vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega.

11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše grehe,

ako se resnično poboljšamo.

12. Bog je neskončno pravičen; plačuje vse dobro, in

kaznuje vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži.

Darovi svetega Duha.

1. Dar modrosti.

2. Dar umnosti.

3. Dar sveta.

4. Dar moči.

5. Dar učenosti.

6. Dar pobožnosti,

7. Dar strahu božjega.

325

Zapovedi božje.

1. Vervaj v enega samega Boga.

2. Ne imenuj po nemarnem božjega imena.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti

bo dobro na zemlji.

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešestvaj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.

9. Ne želi svojega bližnjega žene.

10. Ne želi svojega bližnjega blaga.

Cerkvene zapovedi.

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno

pobožnostjo pri sveti maši.

3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdeset-

danski post, kvaterne in druge zapovedane postne
dni; zderži se tudi ob petkihin sobotah mesnih jedi.

4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku

k manjšemu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem
času prejmi sveto rešnje telo.

5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

Sveti zakramenti.

1. Sveti kerst,

2. s. birma,

3. s. rešnje telo,

4. s. pokora,

5. s. poslednje olje,

6. s. mašnikovo posvečovanje,

7. s. zakon.

326

K zakramentu s. pokore gre to petero:

1. Izpraševanje vesti,

2. kes (ali grevenga),

3. terden skiep,

4. spoved,

o. zadostenje.

-Kes ali grevenga.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz
serca zal, ker sem tebe, svojega preljubeznivega
Boga, tebe vso svetost in neskončno dobroto, ki te
iz celega serca ljubim, z njimi razžalil. Ter dno
sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje poboljšati,
in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe svo-
iega Boga, tebe neskončno svetost in dobroto se
kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost, da
spolnim ta svoj sklep! to te prosim po neskončnem
zas/uženju tvojega Božjega Sinu, našega Gospoda
in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Preti spovedjo se moli:

P> •osim, duhovni oče! svetega žegna, da se
svojih grehov prav in čisto spovem. (Po tem se
stori s. križ, in se moli očitna spoved tako le:)
Jaz ubogi grešnik, se spovem Bogu vsemogočnemu,
Mariji materi božji, vsem ljubim svetnikom in
njim častitljivemu mašniku, božjemu namestniku,
da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil
(tukaj se pove čas zadnje spovedi) velikokrat in
obilno grešil v mislih, z besedami in djanjem;
posebno se pa obtožujem, da sem itd.  (Zdaj začni
praviti svoje grehe.)

327

Spoved se sklene:

Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spom¬
nim in ne, ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv
bil, da so jih drugi storili, so mi iz serca zal, ker
sem Boga, njega samo sveto in pre/jubeznivo do¬
broto z njimi razžalil. Terdno sklenem, nic več ne
grešiti, in vseh priložnost v greh se varovati.
Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in sveti *
odveze.

Poglavitni grehi:

✓

1. Napuh, 5. požrešnost,

2. lakomnost, 6. jeza,

S. nečistost, 7. lenoba.

4. nevošljivost,

Grehi v s. Duha:

1. Prederzno v božjo milost grešiti.

2. Nad božjo milostjo obupati.

3. Spoznani kerščanski resnici se ustavljati?

4. Svojemu bližnjemu zavolj božje milosti nevošljiv biti.

5.  Do lepega opominjanja oterpnjeno serce imeti.

6. V nespokornosti terdovratno ostati.

V nebo vpijoči grehi:

1. Samovoljni uboj.

2.  Mutasti ali Sodomski greh.

3. Zatiranje ubožcev, vdov in sirdt.

4. Delavcem in najemnikom zaslužek zaderževati ali

utergovati

328

Tuji grehi:

1. V greh svetovati. 5. Drugih greh hvaliti.

2. Grešiti velevati. 6. K grehu molčati.

3. V drugih greh privoliti. 7. Greh pregledati.

4. Druge v greh napeljevati. 8. Greha se vdeležiti.

9. Greh zagovarjati.

Božje čednosti.

(Vera, upanje, ljubezen, kakor na strani 291.)

Pogla vitne djanjske čednosti kerščanstva.

1. Modrost.

2. Zmernost.

3. Pravičnost.

4. Serčnost (ali močnodušnost).

Poglavitnim grehom nasprotne čednosti.

1. Ponižnost je napuhu nasproti.

2. Dobrotljivost lakomnosti.

3. Čistost nečistosti.

4. Ljubezen nevošljivosti.

5. Zmernost požrešnosti.

6. Poterpežljivost jezi.

7. Gorečnost lenobi.

Dolžnosti, ki jih Jezus posebno priporoča.

1. Naj prej božjega kraljestva in njegove pravice iskati.

2. Sam sebe zatajevati.

3. Svoj križ nositi.

4. Za Kristusom hoditi.

5. Krotek in ponižen biti.

6. Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kterinas sovra¬

žijo; moliti za nje, kteri nas žalijo in preganjajo.

329

Jezusovi blagri na gori.

1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo.

2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli.

3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo.

4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker naši¬

tem bodo.

5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli.

6. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker Boga bodo

gledali.

7. Blagor mirnim; ker otroci božji bodo imenovani.

8. Blagor jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe;

ker njih je nebeško kraljestvo.

Telesne dela usmiljenja.

1. Lačne nasititi. 4. Nage obleči.

2. Žejne napojiti. 5. Bolnike obiskati.

3. Popotnike sprejemati. 6. Jetnike rešiti.

7. Merliče pokopavati.

Duhovne dela usmiljenja.

1. Grešnike svariti.

2. Nevedne učiti.

3. Jim prav svetovati, kteri dvomijo.

4. Žalostne tolažiti.

5. Krivico voljno terpeti.

6. Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo.

7. Ža žive in roertve Boga prositi.

Evangeljski s vetje.

1. Badovoljno ubožtvo.

2. Vedno devištvo.

3l Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem..

Poslednje reči človekove.

1. Smert, 2. sodba, 3. pekel, 4. nebesa.

330

Glavno kazalo,

kaj imajo nedeljski in prazniški evan-
g*e 1 ji v sebi.

stran.

1. Jezus je imenovan Bog in učenik ljudi.

Evangeli v sveti božični praznik pri veliki naši 8

2. Oznanilo rojstva Jezusovega.

Evangeli v dan pričakovanja poroda device
matere Marije. ..199

3. Marija obišče svojo teto Elizabeto.

Evangeli v dan obiskanja s. Marije device . . 239

4. Rojstvo Janeza kerstnika.

Evangeli v dan rojstva s. Janeza kerstnika . . 23S

5. Jožefu angel reče, naj Marijo za ženo vzame.

Evangeli za predbožični dan. 5

6. Jezus je v Betlehemu rojen, in pastirjem ozna¬
njen.

Evangeli za sveti božični praznik pri maši o pol¬
noči . 6

7. Rojstvo Jezusovo iz hiše ali rodovine Davidove.

Evangeli v god spočetja device matere Marije . 196

8. Pastirji pri jaslih.

Evangeli za sveti božični praznik, pri zorni maši 8

9. Obrezovanje Jezusovo.

Evangeli v novega leta dan.16

10. Jezus je štirdeseti dan po svojem rojstvu v tem¬
pelj prinesen in Bogu darovan.

Evangeli v god darovanja Jezusa Kristusa . . 208

331

stran.

11. Prihod modrih, ki Jezusa obiščejo.

Evangeli v praznik častitega razglašenja Go¬
spodovega .1?

12. Beg Jezusov v Egipt, in morjenje otrok.

Evangeli v dan nedolžnih otročičev ....  12

13. Jezus je v Nazaret nazaj prinesen, in tukaj
izrejen.

Evangeli v nedeljo pred razglašenjem Gospo¬
dovim .16

14. Jezus, 12 let star fantič, gre s svojimi stariši
na veliki praznik v Jeruzalem.

Evangeli pervo nedeljo po razglašenju Gospo¬
dovem .19

15. Janez pridiguje v puščavi in kerščuje.

Evangeli četerto nedeljo v adventu ....  4

16. Janeza vprašajo, kdo je, in zakaj kerščuje; on
daje pričevanje od Jezusa.

Evangeli tretjo nedeljo v adventu. 3

17. Jezus 40 dni v puščavi prebiva, in je potem
skušan.

Evangeli pervo nedeljo v postu.37

18. Jezus je s svojimi učenci na ženitnini (v Kani
Galilejski), in stori pervi čudež.

Evangeli drugo nedeljo po razglašenju Gospo¬

dovem .20

19. Pogovor Jezusov z Nikodemom.

Evangeli v dan najdenja svetega križa . . . 226

20. Na dalje pogovor z Nikodemom od vere.

Evangeli binkoštni pondeljek.156

21. Janeza kerstnika Herod v ječo dene.

Evangeli v dan glavose'ka s. Janeza kerstnika . 250
22. Jezus ozdravi sina kraljičevega (sina kraljevega
služabnika).

Evangeli 20. nedeljo po binkoštih.183

332

stran,

23. Jezus izvoli Petra, Andreja, Jakopa in Janeza
za svoje učence.

Evangeli v dan s. Andreja apostola . . . .191

24. Jezus stori, da njegovi učenci prav veliko mno¬
žico rib vjajemo.

Evangeli 4. nedeljo po binkostih.163

23. Jezus ukroti vihar na jezeru.

Evangeli 4. nedeljo po razglašenju Gospodovem 23

26. Jezus ozdravi mertvoudnega.

Evangeli 18. nedeljo po binkoš!ih.180

27. Jezus izvoli Matevža za svojega učenca, in je
z grešniki.

Evangeli v dan s. Matevža apostola ....  236

28. Jezus oživi Jajrovo hčer, in ozdravi kervo-
točno ženo.

Evangeli 23. nedeljo po binkostih.186

29. Jezus uči vstajenje teles.

Evangeli v dan spomina vseh vernih mevtvih . 287

30 .  Jezus si izvoli iz svojih učencev dvanajst apo¬

stolov.

Evangeli v dan s. Jerneja apostloa .....  249

31. Jezus ozdravi veliko bolnikov, in svoje učence
srečne imenuje.

Evangeli v dan ss. Fabijana in Sebastijana mu¬
čenikov .204

32. Nauk Jezusov od 8 blagrov.

Evangeli v god vseh svetnikov.261

33. Jezus ima do svojih apostolov govor od spol-
novanja božjih zapoved.

Evangeli v dan s. Gregorja papeža ....  217

34. Jezus opominja svoje apostole, naj ne bodo
kakor farizeji, le na videz pravični, in jih pod¬
uči v 5 božjih zapovedih.

Evangeli 3. nedeljo po binkostih.163

333

stran.

35. Jezus napeljuje svoje apostole k usmiljenju, in
jih podučuje u vedenju proti grešnikom.

Evangeli pervo nedeljo po binkoštih ....  159

36. Jezus poducuje svoje apostole zastran posta.

Evangeli pepelnično sredo.. . 32

37. Jezus uči božjo previdnost.

Evangeli 14. nedeljo po binkoštih.175

38. Jezus opominja svojo učence, naj se varujejo
lažnjivil) prerokov (farizejev).

Evangeli 7. nedeljo po binkoštih.167

39. Jezus ozdravi gobovega človeka, in stotniko¬
vega hlapca v Kafarnavmu.

Evangeli 3. nedeljo po razglašenju Gospodovem 21

40. Jezus obudi mertvega mladenča v Najmu.

Evangeli v četertek po 4. nedelji v postu . . 83

41. Jezus skaze Janezovim učencem, daje  obljub¬
ljeni odrešenik.

Evangeli 2. nedčljo v adventu. 2

42. Jezus se skaže usmiljenega do skesane greš-
nice.

Evangeli v četertek po tihi nedelji.96

43. Jezus se zagovarja zoper obdolženje, da z
Belcebubom hudiče izganja.

Evangeli 3. nedeljo v postu.60

44. Jezus uči, kako naj njegov uk sprejemamo.

Evangeli v dan s. Martina škofa ......  264

45. Jezus imenuje srečne tiste, kteri njegov nauk
spolnujejo.

Evangeli v dan s. device Marije Karmelske . 241

46. Jezus govori od mnogih del ali od mnogega
sadu njegovih naukov v priliki od semena in

28

- T^sejavca.

‘ /4 ^v,angeli drugo predpepelnično nedeljo

334

stran.

47. Jezus uči' v priliki od dobrega semena, ki ga
je čio\ek v svojo njivo vsejal, da bodo dobri in
hudobni ljudje do konca sveta vkupej ostali.
Evangeli 5. nedeljo po razglašenju Gospodovem 23

48. Jezus govori v prilikah od ženofovega zerna in
od kvasil, od razširjanja in dobrega sadu njego¬
vih naukov.

Evangeli 6. nedeljo po razglašenju Gospodovem 25

49. Jezus govori od velike vrednosti svojih naukov,
in od' mnogih ljudi, kteri te nauke verujejo,
v prilikah od skritega zaklada, od dragega bi¬
sera, in od mreže v morje veržene.

Evangeli v dan s. Lucije device mučenice . . 198

50. Janez kerstnik je po zapovedi Herodovi ob glavo
djan.

Evangeli v dan glavoseka s. Janeza kerstnika . 250

51. Govor Jezusov, ki gaje imel do svojih učencev,
ko jih je pridigovat poslal.

Evangeli v dan s. Valentina mučenika . . • .213

52. Na dalje tisti govor Jezusov.

Evangeli v dan ss. Janeza in Pavla mučenikov . 237

53. Jezus nasiti s 5 kruhi in 2 ribama okoli 5000

ljudi.

Evangeli 4. nedeljo v postu.75

54. Jezus ozdravi gluhega in mutastega človeka.

Evangeli 11. nedeljo po binkoštih.171

55. Jezus nasiti s 7 kruhi in nekoliko ribami okoli x
4000 ljudi.

Evangeli 6. nedeljo po binkoštih.166

56. Peter spozna Jezusa za Simi Božjega.

Evangeli v dan stola s. Petra v Rimu ....  202

57. Jezus je pred svojimi učenci preobražen.

Evangeli v soboto po 1. nedelji v postu . ,

. 47

335

stran.

58. Jezus uči’ svoje učence, naj bodo otrokom
enaki, in naj sami sebe zafajujo.

Evangeli v god vseh angelov varhov ....  251

59. Jezus uči v priliki od kralja, kteri je s svojimi

hlapci račun delal, vedenje do sovražnikov.
Evangeli 21. nedeljo po binkoštih.184

(JO. Jezus ozdravi 10 gobovih mož.

Evangeli 13. nedeljo po binkoštih.174

61. Jezus se zagovarja proti svojim sovr^nikom,
in uči, da je Božji Sin.

Evangeli 5. postno ali tiho nedeljo.89

62. Jezus uči' v priliki od pastirja in ovčjega hleva,
da je on od Boga poslan učenik.

Evangeli binkoštni torek.157

63. Jezus uči v priliki od dobrega pastirja, daje
on dober učenik.

Evangeli 2. nedeljo po veliki noči.147

64. Jezus pošlje 72 učencev po svetu učit, in jim
govori.

Evangeli v dan s. Marka evangelista ....  223

65. Jezus se veseli zavoljo razširjanja svojih naukov,

in jih hvali.

Evangeli v dan s. Matija apostola.215

66. Jezus uči v pripovesti od usmiljenega Samari¬
tana, kdo je naš bližnji.

Evangeli 12. nedeljo po binkoštih.173

67. Jezus uči v hiši Marije in Marte.

Evangeli v god v nebo-vzetja Marije device . 247

68. Jezus uči, da moramo v Boga zaupati.

Evangeli za križev teden.151 j

69. Jezus svari Farizeje zavoljo njih vedenja.

Evangeli v sredo po 3. nedelji v postu ... 65


336

stran.

70. Jezus prerokuje Judom v iijih razkropitev.

Evangeli v praznik 's. Stefana pervega muče¬
nika .10

71. Jezus opominja svoje učence, da naj se ne
in naj .mu bodo vdani.

Evangeli v dan s. Osvalda spoznavavca . . . 246

72. Jezus opominja svoje učence, naj bodo zmirej
čuječi.

Evan^li v dan s. Silvestra papeža.15

73. Jezus ozdravi vodeničnega človeka, in uči po¬

nižnost.

Evangeli 16. nedeljo po binkoštili.178

74. Jezus uči v priliki od velike večerje, da bodo
njegovi nauki nevernikom oznanovani.

Evangeli 2. nedeljo po binkoštih.161

75. Jezus govori od lastnost, ktere morajo njegovi
učenci imeti.

Evangeli v dan s. Blaža mučenika škofa . . .210

76. Jezus uči v prilikah od zgubljene ovce in od
zgubljenega denarja, zakaj je na zemljo prišel.

Evangeli 3. nedeljo po binkoštih.162

77. Jezus uči v priliki od krivičnega hišnika, kako
se moramo časnih reči poslužiti.

Evangeli 8. nedeljo po binkoštih.168

78. Jezus uči v pripovesti od Farizeja in mitničarja
v tempeljnu, da moramo ponižno in skesani
moliti.

Evangeli 10. nedeljo po binkoštih.170

79. Jezus pove svojim učencem, kakošno plačilo
bodo zato imeli, ker so za njim hodili.

Evangeli v dan spreobernjenja s. Pavla apo¬
stola .. . 207

337

stran.

80. Jezus povč v priliki od delavcev v vinogradu,
da bodo pervi oznanovavci njegovih naukov,
ravno tako plačilo imeli, kakor njih nastopniki.
Evangeli 1. predpepelnično nedeljo ....  26

81. Jezus oznani svojim učeneem svoje terpljenje,
in slepemu človeku pregled dodeli.

Evangeli 3. predpepelnično nedeljo ....  30

82. Jezus pove, da Cebedejeva sinova ne moreta

nobenega predstva pred drugimi apostoli imeti.
Evangeli v dan s. Jakoba apostola.243

83. Jezus gre v hišo k Caheju, in je uzrok njegovega
spreobernjenja.

Evangeli v god obletnice posvečevanja vseh cer¬
kev .'...... .285

84. Jezus uči v priliki od talentov, da moramo da¬
rove in moči od Boga prejete k dobremu oberniti.
Evangeli v dan s. Nikolaja spoznavavca škofa . 194

85. Jezus jezdi s častjo v Jeruzalem.

Evangeli v cvetno nedeljo.101

86. Jezus joka čez Jeruzalem, ter kupce in proda-
javce iz tempeljna izžene.

Evangeli 9. nedeljo po binkoštih.169

87. Jezus govori v priliki od pseničniga zerna, da
bo s svojo smertjo poveličan.

Evangeli v dan s. Lovranca mučenika . . . .246

88. Jezus uči v priliki od ženitnine, da bodo nje¬
govi nauki tudi nevernikom oznanjeni.

Evangeli 19. nedeljo po binkoštih.181

89. Jezus govori ljudem sam od sebe, in jih opo¬
minja, da naj njegove nauke poslušajo.

Evangeli v dan povišanja svetega križa . . . 254

90. Jezus uči, da je dolžnost cesarju davke dajati.

Evangeli 22. nedeljo po binkoštih.185

Slov. Evangel. 33

338

stran.

91. Jezus uči, ktere so naj imenitniše zapovedi, in
skaže, da je pravi Bog.

Evangeli 17. nedeljo po binkoštih.179

92. Jezus pove, kaj se bo pred razdjanjem Jeru¬
zalema godilo.

Evangeli v dan ss. Vincenca in Anastazija mu¬
čenikov .205

93. Jezus še nadalje prerokuje , kaj se bo pred
razdjanjem Jeruzalema, in kaj po razkropitvi
Judov godilo.

Evangeli poslednjo nedeljo po binkoštih . . .188

94. Jezus konča svoj govor od razdjanja mesta
Jeruzalemskega, in od razkropitve Judov.

Evangeli 1. nedeljo v adventu. 1

95. Jezus uči v priliki od 10 devic, da moramo za
njegov drugi prihod zmirej pripravljeni biti.
Evangeli v dan s. Barbare device mučenice . 193

96. Jezus še nadalje uči, da moramo za njegov
prihod pripravljeni biti, v priliki od človeka, ki
je šel na tuje, od hišnega gospodarja, in od
modrih hlapcev.

Evangeli v dan s. Leopolda spoznavavca . . 265
in v dan s. Gotharda spoznavavca škofa . . . 229

97. Jezus svojim učencem noge umiva, in jih pod¬
uči, kako se morajo eden proti drugemu ob¬
našati.

Evangeli veliki četertek.131

98. Jezus ima govor do svojih učencev, v kterem
se od njih poslovi.

Evangeli v dan ss. Filipa in Jakopa apostolov . 225

99. Jezus obljubi svojim učencem s. Duha poslati,
in jih tolaži.

Evangeli v god binkoštne nedelje.154

339

stran.

100. Jezus opominja svoje učence, naj njegovim
naukom zvesti ostanejo.

Evangeli v dan s. Jurja mučenika.222

101. Jezus še nadalje svoje učence opominja, naj
njegovim naukom zvesti ostanejo.

Evangeli v dan s. Florjana in tovaršev muče¬
nikov . • . . . 228

102. Jezus opominja svoje učence, naj se med
seboj ljubijo, in pove, zakaj jih bodo Judje
preganjali.

Evangeli v dan ss. Simona in Judata apostolov 260

103. Jezus obljubi svojim učencem svetega Duha,
in pove, da bodo morali zavolj njega veliko

terpeti.

Evangeli 6. nedeljo po veliki noči.134

104. Jezus tolaži svoje učence, in jih zagotovi, da
jim bo svetega Duha poslal.

Evangeli 4. nedeljo po veliki noči.149

105. Jezus pove svojim učencom, da bo le. še malo
časa prih njih, in jih še nadalje tolaži.

Evangeli 3. nedeljo po veliki noči.148

106. Jezus opominja svoje učence k molitvi, in jih
še enkrat zagotovi, da je Sin Božji.

Evangeli S. nedeljo po veliki noči.ISO

107. Jezus moli na vertu, je vjet, k smerti obsojen,
umorjen in pokopan.

Terpljenje Jezusa Kristusa, cvetno nedeljo . 103
„ „ „ veliki torek . .114

„ „ „ veliko sredo . .121

„ „ „ veliki petek . . 133

108. Angel oznani ženam, ktere so k grobu prišle,
da je Jezus od mertvih vstal.

Evangeli velikonočno nedeljo.141

22 »

340

stran,

109. Jezus se prikaže dvema učencema, ki sta

sla v Emavs, in se jima da spoznati.

Evangeli velikonočni pondeljek.142

110. Jezus se prikaže svojim apostolom v Jeruza¬
lemu, in se da očitno spoznati.

Evangeli velikonočni torek.144

111. Jezus se zopet svojim apostolom prikaže, jim
dodeli moč grehe odpuščali, in prepriča To¬
maža, da je res od mertvih vstal.

Evangeli 1. nedeljo po veliki noči ....  145

112. Jezus se prikaže svojim učencem, ter jim za¬
pove učiti in kerščevati.

Evangeli v praznik presvete Trojice ....  158

113. Jezus zapove svojim učencem učiti in keršče¬
vati, obljubi tistim, ki bodo vanj verovali,
moč čudeže delati, in gre vpričo njih v nebti.
Evangeli v god Kristusovega, vnebohoda . .152

341

L Mazalo.

• *

na vse dni celega leta.

stran.

Pervo nedeljo v adventu.

Drugo „ „ .

Tretjo „ .

Ceterto „ „ .

Predbožični dan „ .

Sveti božični praznik. Pri maši o polnoči . . .

„ „ „  Pri zorni maši.

„ „ „  Pri veliki maši . . . .

V nedeljo pred novim letom.

V novega leta dan, ali v praznik obrezovanja Je¬
zusa Kristusa Gospdda našega.

V nedeljo pred razglašenjem Gospodovem . . . .

V praznik častitega razglašenja Gospodovega ali

v s. kraljev god.

Pervo nedeljo po razglašenju Gospodovem . .

DrUgO „ n y> n - •

Tretjo „ „ » »

Ceterto „  „ * » • •

Peto „ „ r> r>  • •

ŠeStO „ „ n y> • •

Pervo predpepelnično nedeljo .

Drugo „ „ .

Tretjo „ » .

o oo o o?! oo -*a I <w I oo o o: ^ w w ^

342

stran.

Pepelnično sredo ... . 32

V cetertek po pepelnici.33

V petek „ „  34

V sohoto „ „  36

Pepelnično ali pervo nedeljo v postu.37

V pondeljek po 1. nedelji v postu.39

V torek „ „ „  41

V sredo „ „ „  42

V cetertek „ „ „  43

V petek „ „ „ . .'.45

V soboto „ „ „  47

V drugo ali kvaterno nedeljo v postu.43

V pondeljek po 2. nedelji v postu.49

V torek „ „ „  50

V sredo „ „ „ ..•• •.51

V cetertek „ * „  53

V petek * „ „  55

V soboto „ „ „  57

Tretjo nedeljo v postu.  60

V pondeljek po 3. nedelji v postu.62

V torek „ „ „  64

V sredo „ „ „  65

V cetertek „ „ „  67

V petek po 3. nedelji v postu.68

V soboto „ „ „ .71

Ceterto nedeljo v postu.75

V pondeljek po 4. nedelji v postu.76

V torek „ „ *  78

V sredo „ „ „ .......  80

V cetertek „ „ *  83

V petek „ „ *  85

V soboto „ „ „ .. . 88

Peto postno ali tiho nedeljo

89

343

stran.

V pondeljek po S. tihi nedelji v postu.91

V torek „ „ „  92

V sredo „ „ „  94

V četertek „ ' „ „   96

V petek „ ff „   98

V soboto „ „ „  99

Šesto postno ali cvetno nedeljo.101

Veliki pondeljek.112

Veliki torek.114

Veliko sredo.121

Veliki četertek. 131

Veliki petek.133

Veliko soboto . ..140

Velikonočno nedeljo.141

Velikonočni pondeljek.142

Velikonočni torek.144

Pervo nedeljo po veliki noči, ali belo nedeljo . . . 145

Drugo nedeljo po veliki noči.147

Tretjo „ „ „ „.148

Ceterto „ „ „ „.149

Peto „ „ „ ..130

Križev teden „ „   151

V god Kristusovega vnebohoda.152

Šesto nedeljo po veliki noči.154

Binkoštno nedeljo.—

Binkoštni pondeljek.- ....  156

Binkoštni torek.157

V praznik svete Trojice.  158

Pervo nedeljo po binkoštih.159

V praznik svetega rešnjega telesa.160

Drugo nedeljo po binkoštih.161

Tretjo „ n  »  I® 2

Ceterto „ „ „  103

Peto „ „ „  165

Šesto „ „ »  16®

345

II. Na praznike.

stran.

30. listopada V dan s. Andreja apostola.191

yanja device matere Marije, ali
v svečnico.208

346

stran.

11. sušca. V dan s. Frančiške Rimske vdove .

216

25

31.

10 .

13.

15.

21 .

22 .

24.

26.

29.

2 .

4.

12 .

13 .

16 .

17 .

20 .

22 .

25.

26.

347

stran.

velicega travna. V dan s. Verbana mučenika pa¬
peža .231

„ „ j  „ ss. Kancijana in tovaršev

mučen.—

rožnega cveta. V dan ss. Marcelina, Petra in

Erazma mučenikov . . 232
„ „ „ ss. Primoža in Felicijana

mučenikov.—

„ „ „ s. Margarete kraljice . —

„ „ „ s. Antona Padovanskega . 233

„ „ „ ss. Vida in tovaršev mu¬
čenikov .—

„ „  „ s.  Alojzija spoznavavca . 234

„ „ „  ss. Ahacija in tovaršev

mučenikov.235

„ „ „  rojstva s. Janeza kerstnika —

„ „  „ ss. Janeza in Pavla mučen. 237

„ „ V god apostolov Petra in Pavla —

malega serpana. V dan obiskanja s. Marije device —

„ „ „ s. Urha (Ulrika) spozna¬
vavca škofa.240

„ * „ ss. Mohorja (Hermagora)

škofa in Fortunata dja-
kona,m., kranjske dežele
priporočnikov ....  —

„ . „ s. Margarete device mu¬
čenice .—

„„ n  s. device Marij eKarmelske 241
„ „ „ s. Aleša spoznavavca . . —

„ „ „ s. Elija preroka ....  242

„  „ „ s. Marije Magdalene . . 243

„ „ „ s. Jakopa apostola ... —

„ „ „ s. Krištofa mučenika . . 244

„ „ „ s. Ane, matere Marije de¬
vice .—

348

350

III. Občina svetnikov.

stran

V predgod kakega apostola.268

V dan kakega mučenika škofa.269

„ kakega mučenika ne škofa.270

„ kakega mučenika o velikonočnem času . . 272
„ več mučenikov o velikonočnem času . . . 273
„ več mučenikov zunej velikonočnega časa . 274

„ kakega spoznavavea škofa.278

„ „ cerkvenega učenika.280

„ „ spoznavavea ne škofa..281

„ „ opata.282

„ kake device mučenice.—

„ „ device ne mučenice.283

„ „ mučenice ne device.—

„ „ svetnice ne device ne mučenice . . . 284

V god obletnice posvečevanja vseh cerkev . . . 28S

V dan kakošne zahvale.286

Pri sv. mašah po mertvih.

V dan spomina vseh vernih mertvih.287

„ smerti ali pokopa merličevega.288

„  obletnice po mertvih ..289

351

IV. Molitve pri očitni slnžhl božji s poglavitnimi
resnicami kerščanskega nauka.

stran.

Božje čednosti: vera, upanje, ljubezen . . 291—293

Litanije vseh svetnikov.294

Molitve po litanijah v dan s. Marka in križev teden 297
Molitve po litanijah pri popoldanji službi božji ob

nedeljah in praznikih, kteri niso matere božje .301

Molitve o posebnih potrebah.304

Lavretanske litanije o praznikih matere božje . . 312

Molitve po Lavretanskih litanijah.314

Rožnivenec.319

Angelovo češčenje, kadar zvoni'.321

Kerščanska očitna spoved . ..—

Poglavitne resnice kerščanskega nauka.322

Natisnila c. kr. dvorska in deržavna tiskarnica.