51
Spomini na deželni zbor Kranjski.
Obravnava o zalogi slovenskih šolskih knjig.
Ko smo poročali o razpravah deželnega zbora, obljubili srno, da nekatere govore prinesemo cele po ste-nogratičnih zapisnikih. Spolno vaje to svojo obljubo, začnemo z obravnavo o zalogi slovenskih šolskih knjig. Naj zdaj tu naj pred omenimo na kratko, za kaj je šlo pri tem predlogu deželnega odbora.
Živa potreba, da se vendar enkrat naš materni jezik vpelje v srednjih šolah (gimnazijah in realkah), je napotilo deželni odbor do predloga za osnovo deželne zaloge za izdavanje slovenskih učnih knjig, ker se nam vedno očita, da nimamo knjig, zato pa se vlada izgovarja, da ni mogoče, slovenski jezik vpeljati v srednjih šolah. Glavni namen šolske založnice je pa ta, da se s pomočjo deželnega zaklada, tiskajo in i z da vaj o slovenske šolske knjige. Deželni zaklad postane po takem založnik knjig; on jih prodaja in iz skuplje-nega denarja povrača temu zakladu stroške tiska. Ko pa so deželnemu zakladu iz prodanih knjig povrnjeni ti stroški, potem vsi še neprodani iztisi knjig postanejo popolna lastnina pisatelja.
Kar se toraj iz deželnega zaklada nakloni izda-vanju šolskih knjig, to ni darovano ali zavrženo, ampak le brezobrestno posojilo je; založba je, ki se ima povrniti po prodanih knjigah. A tudi ta založba je omejena na znezek, ki se preseči ne smč.
Ta predlog deželnega odbora, ki ga je živo priporočal finančni odsek, je Dežman skušal spodbiti 2 ugovori, ki jih čitatelji naši zved6 iz obširnega in jako tehtnega govora dr. Čostovega.
Govor dr. Coste.
Meni se zdi jako nedosledno, da ni moj gospod predgovornik predloga tako-le stavil: „čez denašnje predloge deželnega odbora, oziroma finančnega odseka naj se prestopi na dnevni red." Gotovo je, da bi deželni odbor, oziroma finančni odsek ne bil nasvetoval, naj se ustanovi tak zaklad za izdajo slovenskih šolskih knjig, ako bi ne mislil na druge knjige, kakor tiste, katere so potrebne za strokovne šole. Če je dež. zbor sklenil ustanoviti take šole za kmetijstvo, sadjerejo itd., mora dosledno skrbeti tudi za potrebne knjige; to je jasno, to je naravno. Zato pa ni treba posebnega sklepa deželnega zbora. Dobro je torej predgovornik omenil, da glavni namen tega zaklada za izdajanje slovenskih šolskih knjig niso strokovno šole, temveč, da so ravno srednje šole, naše gimnazije, realke in meščanske šole. Zarad tega pa tudi mislim, naj vsak zoper vso postavo glasuje, kdor ni za ta važni del te postave.
Kaj pa nas je napotilo, da smo ta predlog prinesli v deželni zbor? Napotile so nas zdanje razmere naših srednjih šol. Upanje, katero smo imeli pod minister-stvom Hohenwartovim, da se bode tudi naša šolska Btvar na boljše obrnila, — upanje, da se bode res nekaj v narodnem smislu zgodilo, to upanje je popolnoma propalo.    Ne samo,   da se je vse nazaj vzelo,   kar  je
52
ministerstvo Hohenwartovo,   in  lahko rečem,   tudi
Soprejšnji minister uka, ki je sedaj zopet minister, sam ovolil, kajti znano je, da je ravno g. Stremajer ukazal, naj bode spodnja gimnazija v Kranji popolnoma slovenska. Hohenwartovo ministerstvo je se mnogo druzega dodalo in izreklo, naj se vpelje na Kranjskih srednjih šolah utrakvizem. Vse to je zdaj odstra-njeno. Na realki v Ljubljani se ne sme več slišati slovenska beseda in tudi na naši gimnaziji je ta stvar jako slabo prenarejena. Ostali so namreč nekateri predmeti s slovenskim učnim jezikom, a to je popolnoma napačno vredjeno, tako, da se res kakor nalašč dela, da se dopelje cela stvar „ad absurdum". Na primer se je imela do zdaj zgodovina in zemljepisje v slovenskem jeziku prednašati, a zdaj je izrečeno v miniaterskem ukazu, naj bo slovenski jezik za aritmetiko učni jezik. Vsak mora reči, da je to narobe svet. Tedaj ne samo pri nas, kjer se vlada še ne upa popolnoma germanizi-rati, vidimo, kaj je upati od sedanje vlade o šolskih zadevah, — še bolj vidimo to, če gledamo v take de žele, kjer slovenska narodnost nima prav nobene izdatne podpore in kjer je tudi v deželnem zboru glas slovenskih zastopnikov premajhen, da bi premagal. Poglejmo na Staj arsko. Na Stajarskem se je letos po vladinem predlogu sklenilo, da se ima na realkah učiti francoski, angleški jezik in Bog vedi, kaj še, samo domači slovenski jezik se ne sme učiti! Pa se tudi ne more učiti zarad tega, ker so učenci z drugimi predmeti tako obloženi, da jim ne ostane časa izučiti se v maternem jeziku. To je tisto, kar nam žuga, da se bode tudi na Kranjskem vpeljalo, in tem namenom se moramo dejansko zoperstavljati in dejansko tista sredstva dovoliti, katera so potrebna, da se slovenski jezik ohrani v srednjih šolah. Kako treba nam je to, kaže primerljej iz deželnega šolskega sveta. Prišla sta dva pisatelja slovenska, oba profesorja, jako izurjena ne samo v svojih strokah, ampak tudi v slovenskem jeziku, in predlagal je eden fizikalično zemljepisje in drugi aritmetiko za prvi razred gimnazije. Ona sta bila že več ko pred pol letom prosila, naj deželni šolski svet predlaga te knjige ministerstvu za primerno podporo, kakor je ministerstvo poprej v drugih primerljejih tudi tako podporo dajalo. DotiČni poročevalec je to stvar odložil, kolikor mu je bilo mogoče, in po šestih mesecih pride s svojim predlogom ter predlaga: „fizikaliČno zemljepisje dozdaj ni predmet nauka v gimnazijah; toraj ta knjiga ni za podporo in naj se pisatelju nazaj vrne". Druga knjiga je aritmetika, izdelana po šolski knjigi, katero je ministerstvo potrdilo za 1. razred gimnazije in sicer po najnovejši izdaji aritmetike viteza dr. Fr. Močnika. Referent zoper prestavo ni mogel niti najmanjšega ugovarjati, vendar je predlagal, naj se tudi ta knjiga ne priporoča za podporo, akoravno je ministerstvo v zadnjem definitivnem ukazu izreklo: ,,sJtwc in bem gafle, at$ v-ottfommeit geeignete Lel;r= unb ltebnn$8bud)ev fur ben Unterridjt au8 ber 2ftatf;ematif in ber I. unb au8 bem Ša* tetn in ber III. Silaffe mittelft ber ftooentfdjeu ©pradje fyerge-fteflt unb approbtrt toerben {eliten, fann bie Srage iti Srroagung gejegen roerben, ob bev ©ebraudj ber ermd^nten ©pradje and) auf bieje beiben ?el)tfad)er In ber be^etdjneten SHaffe au^^ebe^nt roerben fcfl". Ministerstvo je s tem reklo: „če pride primerna knjiga, se more po tem govoriti o tem, ali naj se aritmetika v 1. razredu slovensko razlaga ali ne. Vendar predlaga referent — c. kr. deželni šolski nadzornik!*) — da se te knjigi ne nasvetujete za podporo samo zarad tega ne, da ministerstvo ne more veleti, naj se slovenski jezik vpelje za aritmetiko. »Se ve,  da sta
*) Gosp.   Vrečko je   menda  ime temu šolskemu nadzorniku.                                                                        Vred.
oba. predloga padla po večini glasov v deželnem šolskem svetu in.:da se je ministerstvu nasvejovala podpora za obe knjigi. Al tak predlog se je vendar stavil v naši deželi, tak predlog, ki popolnoma nasprotuje najnovejši odločbi sedanjega ministerstva! Treba je toraj boriti se za to, da ostane tudi slovenski jezik učni jezik, in to nas je napotilo, ta predlog staviti, in če ta pade, naj pade cela predloga. Za strokovnjaške šole bodemo že potrebna šolska sredstva brez te dovolili, važno je, da se na to ozre slavni deželni zbor.
Gospod D e ž m a n je pa mnogo ugovarjal temu predlogu. Prvič je rekel, da dvomi, da se bode kedaj vpeljal slovenski jezik v naše srednje šole; on pravi, da vse to, kar smo poskuševali do zdaj, je pokazalo, da sploh ni mogoče slovenski jezik imeti v naših šolah. Temu nasproti rečem jaz, da slovenski jezik je že zdaj učni jezik za nekatere predmete na Kranjskih gimnazijah, toraj ni dvombe, da se bode vpeljal; on je že vpeljan, le obvarovati ga je treba, da se ne bode zopet postavil pred duri. Gospod Dež man se posebno sklicuje, da je ministerstvo že leta 1871 od realne gimnazije v Kranji dobilo o utrakvizmu razsvetljenje „m feljr be^er^tgcmSroect^er SBeifc", in on pravi, da je ta, ki je tako govoril, vendar strokovnjak, kateremu moramo verjeti. Tako dolgo, dokler bodo možje strokovnjaki, kateri ne poznajo stvari, ki ne morejo govoriti v slovenskem jeziku ne besedice, tako dolgo, dokler bodo taki možje sporočali, tako dolgo, da se bode sklicavalo na take strokovnjake, smo res obsojeni i Da ni treba več govoriti v slovenskem jeziku, reklo se bode zmirom : ,,3Me einjtge %(tgfeit liegt in ber bcutfdjen €>prad)e 1" (Dobro ! ve-selost.) Ce je ministerstvo pritrdilo temu, kar je ta strokovnjak, ki ni zmožen slovenskega jezika, povedal, še enkrat rečem, da se temu tudi ni čuditi. Imeljaom priložnost, se bolj na tanko pozneje še izraziti. Ce je ministerstvo tistih misli, kakor jih je izrekel gosp. Dež-man, potem ni dvomiti, da bode ministerstvo skrbno iskalo in nabralo vse in povsod, kar bi moglo biti zoper poduČevanje v slovenskem jeziku na srednjih šolah.
Gosp. Dež man pravi, da so strokovnjaki obsodili utrakvizem. Na to rečem, da to ni istina. Nekaj strokovnjakov se je izreklo zoper, nekaj pa tudi za utrakvizem. Moram reči, da ne previdim , zakaj bi ne bilo mogoče, v osmih ietih gimnazijalnega ali realnega šolstva se popolnoma naučiti dvojnega jezika, tako popolnoma namreč, da učenec stopi iz gimnazije ali realke zmožen ne samo slovenskega, temuČ tudi nemškega jezika. To pa je mogoče izpeljati le tistikrat, ako se učijo nekateri predmeti v nemškem, in drugi v slovenskem jeziku, kakor je nameravalo Hohenwar-tovo ministerstvo. Ce pridejo dečki v prvo šolo gimnazije brez znanja nemškega jezika, se tam več predmetov slovenski uči in tako čem daljše se pomika v učenji, tem bolj se zlajsuje slovenski kot učni jezik, ter se tam več predmetov predoaša v nemškem jeziku. To je popolnoma mogoče; če pa pride en strokovnjak, ter reče, da to ne gre, mu odgovorim, da sem tudi jaz strokovnjak v takih rečeh. Ne samo profesorji so strokovnjaki! Zakaj bi ne bil človek, ki je toliko v šolo hodil kakor jaz, tudi strokovnjak v šolskih zadevah. Jaz sem že 1854. leta dobil ponudbo od ministerstva, da bi bil šel za profesorja na univerzo Krakovsko, ia bi bil toraj že 20 let profesor, ako bi bil ponudbo sprejel. Tistikrat sem imel vse potrebne lastnosti za tako profesuro, zdaj pa bi prišel kak gimnazij al ni profesor, ki se je še le zadnja leta izučil kot strokovnjak, in bi mi rekel: ,,Ti od tega nič ne ves!" (Veselost.) To je tista napačnost, na katero se zmirom sklicuje, da se misli, le gimnazij alni profesor je strokovnjak in mi vsi drugi — nič ne vemo! (Dobro!)           (Kon. prih.)
60
Spomini na deželni zbor Kranjski.
Obravnava o zalogi slovenskih šolskih knjig.
Govor dr. Coste.
(Dalje.)
Gospod Dežman je tudi rekel, da se sliši iz Ogerskega in Hrvaškega mnogo tožeb in da se je na univerzi v Gradci vprašanje stavilo, ali ne bi dobro bilo, hrvaškim in ogerskim učencem zabraniti, da ne smejo stopiti na graško univerzo. Da se je to vprašanje stavilo, ne dvomim, ker sem tega prepričanja, da je marsikteri profesor v Gradci tako vnet za nemško idejo, da ga groza popade, ako sliši kaj slovanskega ali ogerskega. Konstatirati pa moram tukaj, da sedanje hrvaške gimnazije so Jako dobro znane in gotovo prav nič slabe je, nego naše, in da se morda marsikateri na hrvaški gimnaziji več nauči, kakor pri nas, ker učenec sliši prednašanje v svojem maternem jeziku, kateri bolj gre do srca in do uma, kakor tuj jezik.
Ce je pa gosp. Dežman rekel, da bi morale biti vse srednje šole v Avstriji take, da se poduk le v nemškem jeziku daje, je to zahteva, katera ne samo členu 19. državne osnovne postave nasprotuje, temveč tudi sedanjim šolskim ukazom. Ali nimamo v Avstriji Poljskih, Rusinskih, Čeških in Laških šol? Ali misli gosp. Dežman, da se bodo vse te šole danes odstranile zarad tega, ker on to za potrebno spozna za vresni-čenje „Sftetdj8ibee e"? A on to prav napačno imenuje wDefterretd)ifd)e 9Leidj$ibeew! Avstrijska državna ideja ni ta, da bi se narodi ponemčevali, temveč Avstrijska državna ideja je ta, da naj bode pravična vsem narodom,  kakor to člen 19. naših državnih osnovnih
postav določuje. (Dobro!) Naj se vresniči geslo cesarja Franca L, kakor je napisano na Dunajskih dvornih vratih: f)Justitia regnorum^fundamentum" (pravica je kraljestvom podslomba)! Ce pa hočemo narode šiloma v nemški narod prenarediti, potem pač ne bode več vjustitiaCi veljala. (Dobro!) Mi ne poznamo „državnega" jezika, ^resvitli cesar sam govori s tistim, ki k njemu pride, v njegovem jeziku, z Ogrora ogersko, s Hrvatom hrvaško, z drugim zopet češko ali poljsko. Sklicujem se tukaj tudi na državni zakonik, ki izhaja v vseh jezikih države; sklicujem se tudi na to, da, čeravno je v Dunajskem parlamentu poglavitni jezik nemški, vendar je še vsakemu poslancu na voljo dano tako govoriti, kakor mu jezik teče in srce bije.   (Dobro!)
Druga ovira, katero je goap. Dežman omenil, je, da nam manjka učiteljev. To je istina; al to se ne godi samo nam tako, temveč vsem narodom v Avstriji, in, če pregledujemo razpise služeb, bomo videli, koliko služeb je praznih ne samo za srednje, temveč ravno za ljudske šole. Tudi za tožbo tedaj , da imamo premalo učiteljev, nič druzega ni, ko stara tožba, katero izrekujejo tudi druge dežele. Po sto in sto učiteljskih služeb je izpraznjenih na Ceskem , kjer ne morejo dobiti učiteljev, in ravno tako manjka učiteljev tudi v spodnji in zgornji Avstriji. To pa tudi ne more drugače biti, ker se je toliko novih šol ustanovilo.
Gosp. Dežman je tudi rekel, da 10.000 gld. bode premalo za tak šolski zaklad. Da! temu moram pritrditi, in dobro bi bilo ustanoviti zaklad z več denarji; al mi se moramo ozirati na revščino naše dežele in zarad tega ne moremo nasvetovati več nego 10.000 gld. Ni se nam bati tega, da bi v prihodnji sesiji moral si. deželni zbor zopet novo svoto dovoliti, ker bomo skušali s tem zadostiti vsaj najpotrebnišim zahtevam sedanjega časa. Da ne bomo velikega besednika slovensko-latinskega ali grško slovenskega v natis dali, to je istina. To ni mogoče in tega tudi ne bode nobeden zahteval od nas, ker nam je mnogo bolj potrebna kaka druga stvar. Nam je potreba učnih in šolskih knjig ne samo, da se naša mladež lože uči, da bolje razume, kar se uči, temveč zarad tega, ker se v visih realkah in gimnazijah naši mladenči izrejujejo v vseh stvareh potrebnih za praktično življenje. Ako se v šolah ne naučijo slovenskih tehničnih in strokovnjaških izrazov, kako jim bode mogoče, v svojem času na Slovenskem služiti za advokata, zdravnika, sodnika, uradnika itd.? Potem se zgodi, kakor dan danes, da brez popolnega znanja slovenskega jezika prevzamejo take službe, v katerih imajo občevati s slovenskim ljudstvom, pa ne morejo.
Res je pa, da se je težko nadjati, da bomo dosti pisateljev našli, in to tem manj, ker je finančni odsek predlog deželnega odbora nekoliko skrčil. Al o tem bodem pozneje govoril pri 5. točki, in tudi tam svoj predlog stavil.
Zdaj hočem le konstatirati to, da je gosp. Dežman sam rekel, daje treba učiteljem kako nagrado dati; kajti noben učitelj se ne bode samo zarad časti na literarno polje podal, ampak le, če bode tudi materialnega dobička pričakovati smel. Gospod Dežman je to sam pripoznal, da bode težko slovenskih rokopisov dobiti, če pisateljem nobene nagrade ne bomo privolili.
Dolgo in obširno je govoril gosp. Dežman tudi o tem, koliko se šolskih knjig dandanes piše, kako pridejo vsako leto ali skoraj vsakega pol leta nove knjige na dan in kako so obtoženi stariši naših učencev ravno s to nadlogo; al strokovnjaki, ki se yjpar excel-lence" strokovnjaki imenujejo, niso s tem nič zadovoljni. Jaz sem z mnogimi govoril in vsi so pripoznali veliko to in nepotrebno nadlogo; vsi so rekli, da je to velika ovira našim šolam.   Ce mora učenec vsak se-
61
mester 20 gold. samo za nove učne knjige dati in dostikrat tudi zarad tega, da jih je njegov učitelj spisal, in, če jih drugo leto, ko dobi zopet novega učitelja, mora v kot vreči, je to gotovo velika nadloga in sitnost in sicer nepotrebna sitnost. Res je, da znanstva napredujejo; al tako nikakor ne napredujejo, da bi bilo treba vsakega pol leta šolske knjige prenarejati. Sklicujem se na besede mnogih strokovnjakov, ki so filologije profesorji na srednjih šolah, in ki so izrecno rekli, da tista šolska knjiga, katero smo še mi imeli kot latinsko in grško berilo, tako imenovana „Chrestomatija", bi ravno tako dobra bila in morda še boljša, kakor da so učenci sedaj primorani, v vsakem razredu klasike nakupovati, tri ali štiri strani v enem pol letu brati in jih potem zopet v kot djati. — Tedaj tudi to ni istiua, da je potrebno, da se vpeljejo vsaki čas nove knjige; marveč je najbolj škodljivo, da se vpeljujejo šolske knjige iz Nemčije, posebno če so knjige zgodovinskega in zemljepisnega zadržaja, in če se taki zemljevidi v šolah rabijo, na katerih je Avstrija kot en del velike Nemčije narisana. Tako na primer je Kranjski deželni šolski svet prisiljen bil, enkrat take zemljevide, ki so ae vlezli v našo deželo, precej preklicati.
Kar Jesenkovo knjigo zadeva, o kateri je gosp. Dežman rekel, da jo je ministerstvo potrdilo, a da je pozneje aprobativ preklicalo, moram reči, da meni o tem nič znano ni. Mislim, da je kaka pomota o tem, ker je Jesen kov ,,občni zemljepis" privoljen bil za šolski nauk v gimnazijah in realkah, pa da je prišel pozneje od ministerstva drug ukaz, kateri reče, da se zemljepisje nima v slovenskem, ampak v nemškem jeziku prednašati. Se v6 da, če se to godi, potem je knjiga faktično preklicana.
Gosp. Dežman pravi, da ministerstvo dovoljenja ne bode dalo za vpeljavo knjig v šole na podlagi samih rokopisov. To je istina. Tega vlada nikdar ne privoli prej, nego je rokopis natisnjen; ali v nobenem predlogu ni rečeno, da bi se tako privoljenje zahtevalo, temveč v 6. točki je samo rečeno to, da se takim rokopisom prednost dd, za katere je ministerstvo uka kake remu-neracije dovolilo, ali katere je deželni šolski svet posebno priporočal. Tako se zmirom godi pri rokopisih, kakor je na primer navedeno v poročilu deželnega odbora priloga 17.
Gosp. Dežman misli in pravi, da te knjige tudi ne bodo imele dosti kupcev, da bodo toraj segnjile v naši registraturi. Tudi to je mogoče, al to ne more biti ovira našim predlogom. Nam je treba, da tiste najpo-glavitneje ovire, na katere se ministerstvo zmirom sklicuje, odpravimo. Zatoraj se jaz sklicujem na besede ministerstva samega, katero je reklo: »ipteju lommt enb* ttdj, ba§ ber Sttangel cm Lel)r* unb L>ttf$6ixd&ern, fo trne an anberen 2el)rmttte(n fitr ben 9Jfttte(fd)utimterrtd)t in ber flo&eni* fdjen ©pradje toeitanč mcfyt fo rafdj unb ttoflftanbtg fceljoben tmtrbe, at$ fetnerjett in 2lu8ftd)t gefteflt borben toar", in dalje pravi ministerstvo: „3)er $tit nnb ber getfttgen 5tnftrengung be8 fto&enifdjen 33olfc$ ifl e& an^etm gegeben, an toer §anb t>cr Slnregung bnrd) ba$ beutfdje Snttur(e6en jene Unmogltdjfett (da namreč ni slovenskih knjig) in fitr$efter 3wft $u &e* feittgen." Tedaj ministerstvo samo je reklo: odstranite to, naredite slovenskih šolskih knjig, potem bode učni jezik slovenski! Mi smo toraj primorani pred svetom in pred svojim narodom, da ustanovimo tak zaklad, kateri bode najvažnejše ovire odstranil.
Meni se zdi, da sem enkrat bral, kako je minister Giskrav Ljubljaui govoril z denašnjim gospodom poro sevalcem (dr. Bleiweisom) in, ko mu je dr. Bleiweis tožil, da nimamo slovenskih šol, je Giskra  odgovoril:   priskrbite si jih sami!" Dobro! tudi to je nekaj, čeravno
ni pravično, glede na veliko podporo nemških šol iz državnega zaklada. Ker smo primorani sami kaj storiti, zato smo to pot nastopili.
Gosp. Dežman je rekel: „Saj so druga pota, po katerih je podpirati mogoče šole, in posebno je to kaka dotacija za fizikalični kabinet ali šolsko bukvarnico." A kar to zadeva, je za take potrebe dežela že mnogo storila in bode še mnogo storila, kedar pride do tega, da se realka preseli v novo poslopje. — Gosp. Dežm an je dalje rekel, da bi rajši dal 10.000 gld. za notranje naprave v novi realki. Saj ni deželni zbor še nič odbil, saj ni rekel, da ne bode vse potrebno za novo realko storil; al mi zahtevamo tudi nekaj za slovenske šolske knjige, in daje tudi to učni pripomoček, je gotovo. Kajti marsikateri učenec ne vidi v vseh letih svojih študij na gimnaziji ali na realki nič druzega kakor učne knjige in, če so tudi najboljše knjige v šolski knjižnici, ne pride, da bi jih bral. Tedaj so šolske knjige veliki učni pripomoček, in če se to v tem letu ustanovi, bode mnogo koristilo slovenskemu narodu.
Gosp. Dežman pravi, d* je to blaga misel, če hočemo tudi slovenski n&rod pripeljati na višo stopinjo omike, on sam dostavlja, da tega nebodemo dosegli in naj se rajši koj danes odpovemo svojim nadejam int naj se vtopimo v veliko Nemčijo. Gospoda moja, tega ne bomo storili, ampak borili se bomo do zadnjega za to, da se obrani in da se tudi pripelje na višo stopinjo omike naš slovenski narod. Ako mu ni dano od Boga, da se bode ohranil, naj pade; al mi vsaj svoje roke ne damo, da bi slovenski narod uničili!  (Živa pohvala.)
Kar gosp. Dežman dalje pravi, da vsak bolj izobražen, posebno tak Slovenec, ki konča svoje študije na realki ali gimnaziji, nemški jezik potrebuje, moram reči, da temu mi nismo nikdar ugovarjali, temveč ravno zarad tega smo zahtevali in priporočali utrakvizem v naših srednjih šolah, da se naši učenci, ki so vezani na to, da stopijo na više šole, tudi v nemškem jeziku izurijo. Očitno tedaj protestujem zoper to, kar se nam zmirom podtika, da hočemo odstraniti nemški jezik. Mi obdržujemo nemški jezik tam, kjer je potreben; al mi rečemo to, da slovenski ndrod kot narod, ponemčevati, je zoper božjo in zoper državno postavo.
Gosp. Dežman je stavil predlog, da bi ta zaklad bil samo za strokovne šole, in je toraj tudi izpustil meščanske šole. Ali jaz mislim, da ravno za meščanske šole je ta zaloga j ako dobra, da bode koristila, če pridemo enkrat do takih šol, sicer pa ne vem, kedaj da bodemo pri nas dobili meščanske šole. Ce pa pridejo, in bi mi ne imeli primernih slovenskih knjig — kajti vlada jih ne bode dala — potem ne bodo te meščanske šole nič druzega, kakor šole nemškutarstva. Meščanske šole ne podučujejo zato, da bi njeni učenci stopili v više šole, ali da bi postali uradniki i. t. d. , one le iz-učujejo za splošno meščansko življenje, in če hočeme to doseči, ni dvomljivo, da se to zgoditi more le v slovenskem jeziku.
Dostikrat se je že pokazalo, da je tudi v tem zbora kakor v vsakem parlamentu več strank, če pride kako državnopravno prašanje na posvetovanje. To je naravno, to ne more drugače biti, al tukaj ne gre za državnopravno prašanje, tukaj ne gre za nič druzega, kakor da mi revni Slovenci skrbimo tudi za svoj narod. In kolikokrat smo slišali od une strani: „Ce smo ravno ločeni v državnopravnih vprašanjih, smo vendar pripravljeni v narodih zadevan pomagati slovenskemu narodu." Gosp6da moja, toraj mislim, da na tej podlagi bode stal ves zbor, in da ves zbor bode dovolil to, kar je neobhodno potrebno za slovenski narod.   Za pravice
62
našega naroda danes gre, in toraj se nadjam, da bode predlog finančnega odseka enoglasno sprejet. (Živa pohvala.)                                                          (Dalje prih.)
69
Spomini na deželni zbor Kranjski.
Obravnava o zalogi slovenskih šolskih knjig.
(Dalje.)
Za dr. C o sto je govoril dr. Z ar ni k.    Ker je že dr. Costa tehtno pretresel vse Dežmanove ugovore, omenimo le, kako je utrakvizem (združeni slovenski in nemški jezik)   v srednjih šolah branil proti ugovoru Dežmanovemu.    Rekel je, da gosp. Dežman pravi,   da poskušnje,  katere  smo imeli na slovenskih gimnazijah, ali   prav  za  prav  z  nekolikimi  slovenskimi   razredi   z utrakvizmom,   se  niso dobro  izkazale,   nego da se je videlo, da s tem ne gre.   Kolikor se jaz spominjam, sem bral v slovenskih časnikih na tanko razloženo, da so se na slovenskih gimnazijah,   v slovenskih razredih, posebno v Kranj i,   leto za letom učenci množili,   naraščali, med tem,   ko je na Ljubljanski gimnaziji, ker je nemška,   število   učencev nazaj   šio  od leta do leta. Jaz ne bom rekel, da je tega morebiti ravno slovenski jezik kriv,   če je  na Gorenskem število učencev naraščalo, al vendar, če učenci primerno naraščajo na slovenskih gimnazijah,  na  nemških  pa se vsako leto število zmanjšuje, gotovo slovenski jezik kriv ne more biti po tem takem,   ko  so  ga  odpravili  z navajanjem tega vzroka,   da zavoljo njega  ta  gimnazija  ne prospe-rira.    Kar se pa  tiče  raporta  ali  „berichta" ravnatelja Kranjske gimnazije,  je  gospod dr. Costa prav dobro omenil, da ta mož je nemški Pemec, ki našega jezika ne razume. (Dežman: ga zna! zna!) Ako ~a pa zna, bom kaj druzega omenil. Moram reči, da med uradniki in učitelji — kajti na zadnje je ta  tudi uradnik,   ker jih vlada plačuje, postavlja in  odstavlja — je jako   malo   tako zna-čajnih mož,   da  bi  take „berichte" ministerstvu dajali, kateri ne bi  bili ministerstvu  ugodni.    Ako bi bil slovanski minister nauka, potem bi ,,berichtiu takih gimnazijalnih ravnateljev vse  drugo  lice imeli;   ker pa je zdaj Stremavr minister,  je  tem  gospodom le za to, da od stopinje do stopinje kviško stopajo,  druzega nič. To je stališče  „berichtova   proizišlih   od   gimnazijalnih ravnateljev.   —   Kar   se   tiče   utrakvističnega   poduka, moram se strinjati z dr. Costo,  da tukaj   ne more reči „§ad)mann", ali je dober ali ne;   al en faktum vam bo-tlem navel,   kateri  gotovo   za   utrakvistični poduk
govori. Gospfida moja! ko se je Alzasija in Lorena popolnoma odtrgala od Francoske in postala Pruska wuttmttte(6are8 9teid)$(anb", se je tam nemški jezik uvel v srednje šole v tako imenovanih licejih. Jaz sem bral postavo leta 1871., ki je „beutfd)e$ ^etc^^gefcfe" s podpisom ministra Mullerja, ki je bil v Berolinu predhodnik Palkov, in s podpisom Bismarka. S to postavo se je uvel utrakvistični poduk v vse srednje šole in podučuje? se tam polovica predmetov francoski in polovica nemški. To je „beutfc()e8 keid^efefc!" To so napravili možje, kateri so gotovo „5aa)uidimer" in nam dajo moralični izgled tem bolj, ker je Bismark, prvi državnik Nemčije, sam za utrakvizem. Ako imamo tak faktum pred seboj, potem se ne more obsojati utrakvizem, ampak potrebno je, da se ga poprimemo.
Za dr. Zamikom poprime poslanec Dežman besedo in proti dr. Zamiku skuša zagovarjati „berichtec* šolskih ravnateljev.
Njemu odgovarja spet dr. Costa in pravi: „Tema nasproti,   kar   je  gosp. Dežman   zdaj rekel,   moram konstatirati, da je poročilo ravnateljstva Kranjske gimnazije izšlo 1871. leta,  in   če  ravnatelj zdaj nekaj slovenskega ume,   kar mu  ne bodem odrekal, je vendar gotovo to, da 1871. 1. razen nekaj malo besed  ni zna! slovenskega jezika,   kakor sem trdil.    Tega mi gospod Dežman  ne more ovreči.    To  pa  tudi nobeoa nečast njemu ni, ker se ni sam imenoval za ravnatelja Kranjske gimnazije,   temveč   minister  ga je imenoval.    In da se prej ni gledalo na to ,   ali je   kdo   zmožen slovenskega jezika ali ne, to nam kaže vsakdanje življenje, imeli smo na Kranjski gimnaziji   v tej dobi,   v kateri je  bil slovenski jezik  izključivno  učni jezik, učitelja,   ki je bil letos potrjen za  profesorja  in   ki  niti  tistokrat  ni znal niti danes  ne  zna slovenske besedice.    Tedaj ni to nič nečastitega;    gotovo   je   on    moral   poročati,   če   je nalog dobil.    On je  tako  poročal, kakor  je   vedel, in poročal je slabo, ker  je le malo ali nič vedel   od   slovenskega jezika. — Drugo, kar je g. Dežman rekel, braneč „beriehte", je, da smo danes na taki stopinji, da ni treba gledati na  ministerstvo,   da  vsak  uradnik  alt profesor   poroča   po svojem   prepričanji.    Temu nasproti hočem le omeniti, da ni davno, kar sta dva slovenska učitelja   v Mariboru   cel6   svoji   službi izgubila. Prvi je bil prestavljen v nemško deželo, ker je bil najboljši   slovenski   učitelj;   zahteval  je cel6   disciplinarna preiskavo, ali niše mu dovolila.   Reklo se mu je: ,,ti si odstavljen, če ne greš", in tako je moral iti drugam. Drugi je bil v bolj   srečnem materijalnem položaji in je rekel: „jaz izstopim."  Se nekaj druzega — imena nočem imenovati — vem,   namreč,   daje neki Slovenec se predlagal v vseh stopinjah za neko profesuro na Slovenskem, kateri se nikdar mešal ni  v kako politično   stvar,   ampak bil je popolnoma miren Slovenec in je bil kot znan izvrsten učitelj nasvetovan enoglasno, al od ministerstva ni dobil službe zarad tega, da se mesto ohrani kakemu nemškemu profesorju.
Za dr. Costo je govoril še poročevalec dr. Blei-weis. Obrnil se je tudi on posebno na brambo utrak-vizma proti Dežmanu in med drugim rekel: Gosp. Dežman je v obširnem govoru zagovarjal tisto stališče, katerega sem jaz vajen od leta 1861, od kar imam čast, v tem zboru biti, a zmirom ga od te (desne) strani slišati. Utra&vizem po njegovem mnenji ne velja nič. Gospoda dr. Costa in dr. Zarnik sta mu že dokazala, da to ni res, in dr. Zarnik je segel cel6 v daljno deželo, v „velike omike" deželo, in kazal, da je ondi utrakvizem vpeljan. Jaz pa mislim, zakaj bomo iz domovine tako daleč segali; ostanimo pri nas doma, in pogledimo le malo let nazaj. Ali ni bil utrakvizem ta čas, ko smo mi v gimnazijo in filozofijo hodili, zastopam
70
po jeziku nemškem in latinskem? Kdo ga je takrat grajal, kdo ga takrat preganjal? In jaz mislim, da smo vendar se precej dobro nemški in latinski naučili! Dandanes pa se nekaj druzega godi. Ali gospodje vi na desni ne silite nemščine v ljudske slovenske šole? Al ni to utrakvizem? popolnoma utrakvizem ? Tu je dober, tu sem ga hočete s silo dobiti, iz srednjih šol pa ga šiloma preganjate! Tam nemški jezik v šolo silite, tukaj slovenski jezik preganjate iz nje! Utrakvizem za bistre slovenske glave ni nobena težava. Ako pogledamo okoli nas, ki v srednjih šolah kar nič slovenskega slišali nismo, vidimo vendar, da so nekateri se precej dobro naučili slovenskega jezika, in mi v tej zbornici imamo cel6 dva čislana pesnika med nami: gosp. Dežmana in gosp. dr. Razlaga, ki sta se slovenskega cel6 tako naučila, da sta zlagala sloveče pesmi! (Veselost.) Tedaj vse to, kar se utra-kvizmu ugovarja, je po djanskih skušnjah čisto prazna reč; naj se raji kar naravnost reče: „&li nočemo slovenščine v šoli \li Gospod Dežman bi bil svoj obširen govor lahko okrajšal s tem, da bi bil rekel: slovenščine za nobeno ceno nočemo v srednje šole.4' Na to je meril ves njegov govor; mi pa moramo zagovarjati ravnopravnost našega n&rodnega jezika ravno zato, ker ne maramo v Avstriji za tisto nemško kulturo iz Bismarkove države, ki se nam silovito vriva od več strani; mi hočemo v Avstriji ostati in obstati, in zato moramo skrbeti, da nas ne bode niti Bismark požrl niti pogoltnila Italija. Toraj dajmo vsaj to malo na oltar domovine, da se nam ne bode očitalo, da smo v središči slovenskega naroda skopi s tisto pripomočjo, katera je za pospeh šolskega književstva potrebna, in da se nam ne bo zmirom sramotno oponašalo: „Saj nimate knjig, da bi vaš jezik mogel v šolo priti!" —
Iz poročila v „Novicah" je znano, da je z večino glasov obveljal predlog deželnega odbora o podpori izdavanja slovenskih šolskih knjig.
78
Spomini na deželni zbor Kranjski.
(Dalje.)
Obravnava o novem poslopju za realko.
Vprašanje zarad novega realk.nega poslopja, ki ga je zidala hranilnica Ljubljanska, je po odgovoru hranilnice, ki so ga „Novicea v predzadnjem listu iz seje dež. odbora prinesle, se vkrenilo na tako razpotje, da bode dalji tek te stvari zanimival glavno mesto in deželo našo sploh. Da občinstvo toraj prav in na tanko presoditi more to zamotano stvar, naj podamo najpred nekaj zgodovinskih črtic in potem važnejše govore zadnjega deželnega zborovanja, iz katerih bode na tanko razvidno , da je postopanje večine deželnega zastopa v tej zadevi popolnoma korektno in koristi dežele popolnoma primerno. Konečno bodemo troje hranilnic-nih pisem vštric postavili, da bode ves svet videl, kako so gospodje v hranilnici sukali ta dar, deželi in glavnemu mestu namenjen, da so jo presukniii na to, kakor dandanes stoji. Iz same strasti do narodne večine deželnega zbora pa je skušal tudi „Slov. Narod" slepiti naše ljudstvo, češ, da gre le za odstop ubozih 130 sež-njev deželnega vrta! Kdor le dlake išče v tem jajci, je jurček po pomoti, in če to ne, je hudobnega srca skozi in skozi.
Dne 4. novembra leta 1870. je poteklo 50 let, odkar se je ustanovila hranilnica Ljubljanska; v svečanost te petdesetletnice je občni zbor hranilnični sklenil v seji 23. septembra leta 1869., da se iz reservnega zaklada, ki je po pravilih odločen dobrodejnim krajnim in deželnim namenom, delo napravi, ki bode vsem vnukom vedni spominek domoljubju ustanovniko? tega zavoda, in bode večne čase koristilo vsi deželi in mestu glavnemu, in to delo naj bode stavba novega poslopja, v katero se spravi cela realka. — To je bistveni sklep hranilničnega občnega zbora, ki je bil z dopisom 30. septembra 1869« leta naznanjen deželnemu odboru brez pogojev, brez dostavkov : „zum fortwahrenden Nutzen und Vortheii dem ganzen Lande und der Stadt!"
Stroškov je bilo odločenih za ta spominek 150.000 do 200.000 goldinarjev, in pritrditi mora vsakteri, da bi se s tem denarjem bila prav lahko zidala jako lepa in velikanska hiša, katera bi namenom realke gotovo popolnoma zadostovala; znano pa je, da se je potrošilo blizo pol milijona goldinarjev za poslopje, katero je s svojim lišpom podobno palači, ki pa je za razmere 7razredne realke vendar le popolnoma nepotrebno. Ta veliki potrošek v sedanjih bornih Časih, ko denarja sploh, zlasti pa za veče dobrodejne naprave zelo pomanjkuje, je obžalovati tem bolj, ako se pomisli, da bi se s tem denarjem bila lahko zidala ne le realka, ampak n. pr. Še tudi lahko šola za dečke in šola dekliška, kar je Ljubljansko mesto med drugim primoralo do velikanskega posojila, in da bi povrh tega reservnemu hranil-ničnemu zakladu ostajalo še mnogo denarja za velike in mnogovrstne stroške za hišno opravo, za učne kabinete, za vzdržanje poslopja itd. To vse bilo bi se dalo napra-
79
viti s tem, 8 čemur se je presegel prvotni sklep hranilničnega zbora. — Al denar je potekel; glejmo tedaj, kako se je prvotni sklep hranilničnega občnega zbora preslikal, in kako je tekla obravnava v deželnem zboru 10. januarja t. m. —
Finančni odsek je predlagal, naj zbor sklene, da hoče vse storiti, kar je hranilnica zadnji čas zahtevala , namreč, da se na vrtu deželnem, ki nasproti stoji realkinemu poslopju, posekajo visoka drevesa in da se od vrta brezplačno odstopi ves prostor, ki ga hranilnica želi, ona naj pa le to stori, da deželi in mestu zagotovi, da poslopje za zmirom ostane realki in da tedaj sklep njen 23. sept. 1869 se vpiše v javne knjige, se ve da lastnina hiše zarad tega zmirom ostane hranilnici. To zagotovilo pa zahteva varnost deželnega in mestnega denarja, katerega čakajo veliki stroški za hišno opravo, opravo kabinetov itd. Razprava v zbornici se je potem začela. Grof Thurn je bil prvi govornik. On je poln hvale krasnega poslopja; brezplačni odstop 130 Q] sež-njev deželnega vrta je le pobot za brezplačno gostje realke v tem poslopji; posekana velika drevesa ne bodo na poti boljši svetlobi šolski. Da ostane to poslopje zmirom realki, kaže že to, da se na hiši bere napis „Oberrealschule". Druzega zagotovila ni treba, kakor zaupanja v besedo hranilnice. Oa tedaj ni za predlog finančnega odseka, ki zahteva vpis zagotovila v javno knjigo.
Za   njim   poprime   dr.   Costa   besedo   in   govori takole:
Jaz hočem le na kratko razjasniti naše stališče. Očividno je iz poročila finančnega odseka, da smo enoglasno bili za to, naj se odstopi ta del dvornega vrta, katerega je zahtevala hranilnica Ljubljanska, in sicer brezplačno, Ljubljanskemu mestu zarad olepšanja mesta. Ge bi bilo prišlo to vprašanje po mestnem zastopu v deželni zbor, potem bilo bi tudi opravičeno začudenje gospoda predgovornika, kako da mi na enkrat pri tej obravnavi, da odstopimo en del dvornega vrta mestu, umešamo Kranjsko hranilnico. Res se je čuditi, kaj to briga Jbranilnico in zakaj da skuša dobiti vrt za mesto. Ce se ne odstopi, bi škodovano bilo le mesto, ne pa Ljubljanska hranilnica. Al reč ne stoji tako.
Gosp. predgovorniku je gotovo znano, da odstop vrta tirja hranilnica, in začudenje toraj ne more biti na oni strani, temveč le na naši, da hranilnica nekaj tirja od deželnega zbora, oziroma od dežele, kar ni v nobeni zvezi s poslopjem realke, Gosp. predgovornik je kon-statiral, da nima realka prav nič od tega, ali se odstopi ta del vrta ali ne, da pa smo mi enoglasno za to, naj se vendar odstopi in sicer brezplačno ta del vrta mestu. S tem smo mi konstatirali prvič, da tudi dejansko hočemo hvaležni biti hranilnici in podati se temu pogoju, ki ni v nobeni zvezi s tem, da je hranilnica mislila deželi v korist zidati poslopje za našo realko. Drugič, da je deželni zbor tudi pripravljen v vsakem primerljeji za olepšanje mesta po svoje storiti in sicer brez velikega tirjanja.
Gospod predgovornik je rekel, koj na poslopju se bere, da je to poslopje namenjeno realki; in jaz grem še dalje in rečem, ne samo na poslopji, ampak tudi v veži je na tabli pisano, da je ta hiša zidana za tehniške Kranjske šole. O tem tudi dvombe ni. Če se ozremo nazaj na zgodovino tega poslopja, beremo, da je občni hranilniški zbor 13. oktobra leta 1870. sklenil kupiti prostore za novo realko. To je sklep bil občnega zbora, tedaj ne samo, da je pisano na poslopji samemu, da ta nova hiša je namenjena realki, tudi občni zbor hranilnice je  to  izrekel.    Sklenil je namreč zi-
dati to poslopje ravno v namen realke. O vsem tem ni dvombe. Zatoraj moram se začuditi, kako je vodstvo hranilnice, kakor je to razvidno iz sporočila deželnega odbora, to reč tako zasukalo, kakor da bi bilo veadar še vprašanje: ali se bode dalo to poslopje deželi in mestu za realkine namene, in, če se bode dalo, pod katerimi pogoji? Gospod predgovornik se je sklicoval na dopis hranilnice Ljubljanske od meseca februarja 1870. 1.; al mi moramo gledati na zadnji dopis od meseca avgusta 1873. leta in v tem je rečeno: „ue vi ne odpravite velikih dreves, če ne odstopite vrta, „tmrb bte ©parfaffe ifyre me t ter en Sebingungen je nadj ter 5Innaljme obeu 3lblefynung btefer t^rer šBebtngung (tedaj po pogojih, kateri so se stavili) etrmdjten". S tem je rečeno, če mi ne odstopimo kosa vrta, potem je še le vprašanje, kakošne pogoje nam bode hranilnica stavila, in dvomljivo je, če nam bode sploh brezplačno dala potrebne prostore v novem poslopji za realkine namene. Ce se na vse to pogleda, če se premisli, da ta pogoj ni v nobeni zvezi z realko , moram dvomiti, da bi se našel kak drug deželni zbor, ki bi tako dragovoljno se udal neupravičenim zahtevam hranilnice, kakor tu predlaga finančni odsek, marveč vsak bi moral reči: ,,ti mi ne moreš pogojev staviti, ki niso v nobeni zvezi s tem, kar si ti že enkrat sklenila!"
Al mi vendar nismo tako trdovratni, mi se p odvrženi o pogojem. Ne samo, da popolnoma brezplačno izgubimo 130 ? sežnjev, ampak mi naredimo tudi brez odškodovanja novo ogrado. To pa, kar mi zahtevamo, je toliko, kakor nič; mi nič druzega ne zahtevamo, kakor da se to, kar je pri občnem zboru hranilnice 13. oktobra 1870 sklenjeno bilo, ponovi, in da bo brati namen tega poslopja ne samo na vratah, na tabli, kar se lahko v enem dnevu prenaredi ali izbriše, ampak tudi v javnih knjigah; le to vedno ostane. Ce je to v javne knjige vpisano, potem še le imamo za realko v resnici lastno poslopje; zdaj ga še nimamo, ker po tolmačenju nekaterih hranilnica vsak dan lahko odstopi od tega namena.
(Dalje prihodnjič.)
86
Spomini na deželni zbor Kranjski.
Obravnava o novem poslopju za realko.
Dr. Costovega govora konec.
Gospoda moja! privatni človek dela kakor hoče ; al mi smo zastopniki dežele! (dobro!) — Mi odstopimo en kos deželnega vrta in zarad tega hočemo, da hranilnica potrdi to, kar je enkrat sklenila, in od katerega sklepa, po mojem mnenji, odstopiti ne more. Mi smo svoj predlog tako stavili, da se temu predlogu nasproti prav nič veljavnega ne more ugovarjati. V gori navedenem tiranilničinem dopisu je edino vtemeljeno to, da se je za zidanje namesti 200.000 gld. izdalo 400.000 gl., da je tedaj hranilnica presegla tisto svoto, katero ima na prosto razpolaganje, in da to poslopje mora ostati za reservefond hranilnice po njenih pravilih. Tedaj pravi hranilnica — kar je tudi vterjeno — „jaz tega poslopja ne morem izročiti deželi ali mestu popolnoma v last s takim pogojem, da bi se reklo: ta hiša je popolnoma prepuščena za realkine namene." Tega ne more reči: (dobro!) — al mi tega tudi ne zahtevamo. Mi le pravimo: „brez škode pravicam reservenega zaklada, oziroma upnikov hranilnice, naj se poslopje odstopi".    Mi priznamo to stanje, mi ne zahtevamo, da bi
87
ta izjava bila brezpogojna! Hranilnica naj le  izjavi to, daje ona pri volji prepustiti na večne čase toliko prostorov v tem poslopji, kolikor jih potrebuje realka, se ve da s pred pravico reservnega zaklada, oziroma upnikov.    Mi tedaj  le zahtevamo,   kar je samo po sebi razumljivo, kar je mogoče, in kar   nobenih   utemeljenih ovir nima.    Saj je moj gosp. predgovornik rekel:    Vsa stvar stoji na tem, ali imamo vzajemno zaupanje, ali ima zaupanje  hranilnica   do   nas   in   mi   do   hranilnice. Ona nima pri tem — to morem reči — zaupanja do nas; sicer bi ona dala poslopje in rekla: jaz sem prepričana, da bode deželni zbor o  svojem   času,   kedar pride  res da tega, da se Gradiše ne bode samo na eni strani, temveč tudi na drugi strani   pred   Križankami,   kjer so še strašne tesnobe,   popolnoma v red   spravljalo,  prepustil potrebni del vrta za olepšanje mesta.    Ce bi to bilo, bi bila hranilnica pokazala, da nam popolnoma zaupa.   Od nas pa se zahteva, da imamo popolnoma zaupanje, med tem ko hranilnica tako stvar, ki ni v nobeni ozki zvezi z realko, za pogoj stavlja. Kar dalje zadene zaupanje, bilo bi lahko marsikatere besede spregovoriti ; al jaz se za zdaj ne spuščam v to, nečem govoriti o tem,   ali je res   utemeljeno,   popolnoma  zaupati  ali   ne.    Rečem le to, da ima lahko zaupanje privatni človek   do  druzega privatnega človeka, al tam, kjer gre za deželno premoženje, ne more biti govor o zaupanji, tam se mora varovati interes ali korist  dežele. (Dobrot) Korist dežele pa ni to,   ali se  ohrani  ta del vrta   ali   ne; na tem, da odstopimo kos vrta, je malo ležeče. Ali druga stvar je korist dežele, in sicer to, da poslopje, zidano z izrečenim namenom za realko,   se realki ohrani.    To je tedaj,   kar mi imamo dane3 dolžnost zahtevati.    Naj nam ona odstopi   poslopje,   potem   odstopimo   tudi   mi brezplačno en del  vrta.
Le še eno imam omeniti. Gospod predgovornik je rekel tudi to, da bode dežela vendar veliko koristi imela od tega poslopja itd. Tudi o tem bi se dalo več govoriti, vendar le to omenim: NajemŠČina za sedanjo realko stane 1800 gld. in od tega plačuje dežela 1200 gl. Pomnite si mojih desedi: če za novo realko tudi ne bo-demo nejemščine nič plačevali, nas bode realka vendar dvakrat ali trikrat toliko stala, kakor do zdaj plačujemo. (Res je! dobro!). -- S tem sem razjasnil vse, kar se je proti govorilo, in priporočujem živo predlog finančnega odseka, ker zadostuje hranilnici na eni strani popolnoma, na drugi strani pa varuje tudi korist dežele. (Živa  pohvala.)
(Daljna razprava prihodnjič.)
95
Spomini na deželni zbor Kranjski.
Obravnava o novem poslopju za realko.
Potem je govoril vitez Anton Gariboidi in zagovarjal hranilnico. Al kakor je bil grof Thurn slab zagovornik njeo, isto tako tudi vitez Gariboidi, kajti tudi on trdi, da ni gotovo, da realka za z mirom ostane v tem poslopji, Čeravno je hranilnica ga edino le zidala za ta namen. In prav zato, ker se je hranilnica leta 1873 drugače zasukala, kakor je slovesno skle-nila leta 1870, mora deželni zastop „auf fetnem ©a)etn fce&arren". Kakor zviti advokat suče včasih pravdo, tako je sukal pl. Gariboidi svoj govor s temi-le besedami, a škoda, da ni pazil „na zadnja kola" , kakor naš pregovor pravi. ,,Hranilnica je pri obravnavah zarad hišne šolske oprave — je rekel — mnogokrat namen svoj jasno razodela, da hoče to hišo le za višo realko zidati,  — da pa glede na razmere reservnega zaklada ni
v stanu,  to  zagotoviti  za zmiroin.   Vsak  nepri
stransk bralec bode na prvi hip razvidei, da drugi stavek govornikov podira to, kar prvi trdi. In to ravno je, zakaj varnosti zahteva deželni zastop, ki bode na tisoče in tisoče svojega denarja imel vtakniti izprva in vtikovati vsako leto marsikaj v to poslopje.
Za vitezom Gariboldi-jem je besedo poprijel dr. Bleiweis tako le:
Ko je občni zbor hranilnice Kranjske 13. oktobra 1870 res blagodusno sklenil, da hoče deželi in mestu na korist zidati realkino poslopje, sem tudi jaz hvaležen sprejel to novico in rad pritrdil zahvali,   katera se
96
je na tem mestu izrekla hranilnici. Če pa vendar danes bodem odločno glasoval za predlog finančnega odseka, bom storil to zato, ker je to dolžnost vsakega pravega zastopnika nase dežele. Prosim tedaj, naj slavni zbor izve, da s tem hočem pred vsem to konsta-tirati, da tudi jaz sem bil med onimi, ki so hvaležno sprejeli blago ponudbo hranilnice naše.
Zgodovina novega poslopja je precej obširna od tistihmal, kar je hranilnica prvikrat izrekla, da hoče darovati poslopje realki, do današnjega dne. In v tej zgodovini najdem tri zastavice, katerih si jaz nikakor rešiti ne merem.
Prva zastavica mi je ta, da prvi sklep hranilnice bil je ta, da se zidanju realkinega poslopja je namenilo 150.000 do 200.000 gold. 5 zdaj pa, kakor se za gotovo sliši, bodo ti stroški blizo segli do pol milijona. Gospoda moja! „933er ha 6aut anf offenen ©trajen, miift fcte ?cute reben taffen!" se glasi znani nemški pregovor. Ko bi bilo hranilnično vodstvo ostalo pri onem sklepu občnega zbora, ne bi bilo zdaj onega tarnanja treba, da so stroški zidanja preveč snedli reservinega fonda. Ko bi se biii gospodje ravnali po prvem sklepu hranilnice , kar je njih dolžnost bila, ne bi stroški tako ogromno presegli prvotne svote. Ko bi bila hranilnica le polovico tega, kar bode zdaj poslopje veljalo, dovolila za ta namen, bila bi lepo, imenitno poslopje postavila realki, — za realko, rečem; kajti realka ni univerza ali politehnika. V realko pride mladina, 10 ali kakih 15 do 17 let stara; ali je za take učence palače treba, in ne bi poslopje prav izvrstno bilo, ako bi le polovico tega stalo, kar bode zdaj veljalo? Od druge strani pa moram še tudi to reči, da bi bilo po mnenji izvedencev v tem poslopji marsikaj svojemu namenu bolje narejeno, ako bi bilo drugače narejeno. Hranilnica bila bi velika dobrotnica deželi z veliko manjšimi stroški, ako bi bila ostala pri svojem prvem sklepu, kajti zadostovalo bi bilo 200.000 g!d. za zidanje primernega poslopja in poleg tega bila bi lahko nakupila vso drugo hišno opravo in učila, katera so bila preračunjena na 16.000 gld. in pozneje znižana na 10.000 gld. Ti stroški pa in še drugi stroški, za katere zdaj še ne vemo, zadenejo deloma deželo, deloma mesto, oba malo premožna. Z 200.000 gld. bila bi hranilnica vse lahko oskrbela in deželi in mesta izročila veliko, Čedno in z vsem oskrbljeno realko, vrh tega pa reservinemu fondu prihranila polovico stroškov, Gled6 le na gizdavi „monumentalni Bau" je izgubila izpred svojih oči blagajnico hranilnično in pa to, da poslopje ima biti le poslopje za — realko. — To vse je mi prva zastavica, za katero uganjke na najdem.
Druga zastavica je ta, da smo mislili celi dve leti, daje namenjeno to poslopje realki na korist deželi in mestu. Na to smo vsi prisegali do 11. februarja leta 1873. Zdaj pa so gospodje hranilnični zasukali to stvar tako, da še za 5 let nimamo gotovosti, da ostane realka v tem poslopji. S tem je skor da preklican prvi sklep hranilničin in zahvalo smo votirali za nekaj, kar še imeli nismo. Za ta čudoviti presiik nikakor najti ne morem razloga, če ni kaj druzega skrivnostnega zadej. Povdarja se sicer in to z neko posebno silo, da „reservefondumora zavarovan biti interesentom hranilničnim. Vprašam le: ali gospodje v hranilnici niso popred vedeli tega, kako daleč smejo segati, da ne pride ta fond v nobeno zadrego? ali ne čutijo, da si s tem zasukom sami sebi dajejo nezaupnico?
Zastavica tretja, katere nikakor uganiti ne morem, mi je pa ta, da kar na enkrat so drevesa z nebes padla in da kos vrta moramo odstopiti! — Da realki v šolskem oziru ni vrt na poti, to je tista komisija, V kateri sem tudi jaz bil, sama pripoznala;   to je  pripo-
znal zastopnik mestni in zastopnik deželni, a tudi zastopnik realke sam je rekel, da vrt ni nobena ovira realkL Mahoma pa se je stvar zasukala na to, da bode to realki na korist in da bode tudi mesto lepšalo. Gospoda moja! kedar tisti čas pride, da nastane potreba, cesto na tem mestu razširjati, ne bode od nas nobenega več na svetu! In kaj hočete lepšati? Ali ni na tem koncu cesta dosti široka? Na unem koncu proti ^nemškemu trgu" (beittfdjer tyia\$) bi morebiti utegnilo koristno, to je res, biti nekatere bajte odpraviti! Ali kedar bode magistrat do te denarne moči prišel, da bode hiše v Ljubljani podiral zavoljo »lepšanja, verjemite mi, da bode se tistokrat pisalo 1973. (Veselost.) Ves ta ugovor je tedaj čisto prazen. — To so mi te tri zastavice, katerih še noben gosp. govornik od une strani danes rešiti ni mogel.
Povdarjalo seje zmirom le „zaupanje", pa spet le „zaupanje." Da, da zaupanje! Vsaj ne kažemo nezaupanja, če zahtevamo edino to, kar je občni zbor hranilnice 18 70. leta sklenil in da se nam to „fcfyn)ar3 auf tuetg" dd. Ali je to nemogoče, če ni kaj druzega zadej? In, gospoda moja, bojim se res, da je kaj druzega zadej, in da strah, da ne bi ,,oslabljeni reservini fond" interesentom skrbi delal, je le izmislik. Gosp. grof Thurn nas je tolažil, naj se ne bojimo, da ne bi ostala na večne čase ondi realka, vsaj so napisane na poslopji besede: „K. k. O berrealschule". Kako pa, ko bi se kedaj zgodilo, da bi se kedaj nemški ta napis premenil v slovenskega? Kaj pa potlej ? (Klici na desni: Tako je!*) — veselost na levi. Za tem grmom, gospoda moja, menda tičijo tiste ovire, ki nam jih nenadoma zdaj delate, sicer res ne vem, zakaj drug drugemu ne zaupamo?
S tem sklepam govor svoj, in le to še enkrat ponavljam, da dolžnost je vsacega deželnega zastopnika> da z glasovanjem svojim varuj e korist dežele. (Živa pohvala na levi.)                                    (Dalje prihodnič.)
*) No! zagovorniki hranilnice so tedaj s klicem „fo tft e8!" (tako je!) sami potrdili, da reservini fond ni ovira, da se poslopje za zmirom zagotovi realki; ovira je le — mogoča slovensko-ncmška realka! Pri tem klicu nemških gospodov „fo ijl e#" se pač vsakdo nehote spomniti mora slovenske otroške igračice : „polž, polž, pokaži svoje roge* l"
Vred.
101
Spomini na deželni zbor Kranjski.
Obravnava o novem poslopju za realko.
(Dalje.)
Ko je poslanec pl. Langer v govoru svojem posebno to povdarjal: kako da se tudi pri osnovi Sne-perske gozdarske šole ni od kneza Schonburga zahtevalo vknjiženje pravice, da ondi ta šola ostane, ki je vendar mnogo stroškov prizadjala deželnemu zakladu in za katero se je zopet te dni dovolilo 800 gld. za novega učitejja ? in je temu ugovoru odgovoril dr. Costa, da Sneperska šola in pa realka nikakor ni vse eno, ker za Snepersko šolo ne plačujemo knezu Schonburgu ne vinarja ne, kajti to, kar se tje plačuje, so le štipendij e za učence in učni pripomočki, undanji sklep o novem učitelju pa zadeva le provizorno službo, — je naposled poročevalec Murni k še zadnji poprijel besedo in rekel:
,,Gospodje predgovorniki so to reč na obe strani že natanko razjasnili, zato bi bilo tudi odveč stališče odsekovo razkladati obširno. Al ker niti v poročilu deželnega odbora , niti v poročilu finančnega odseka nekega važnega dopisa vodstva kranjske hranilnice ni, zato bi jaz mislil, da bi bilo dopuščeno iz tega nekoliko navesti in iz dveh drugih , ker potem se bode lahko razvidelo, da ta zadeva, kakor je bila septembra meseca 1869. leta in kakor je postala februarija meseca 1873. leta in kakor stoji zdaj , je res vsa drugačna in se mora zdaj vse drugače razsojevati. (Gosp. Murni k bere potem dopis hranilničnega vodstva od 30. septembra L 1869, in dopis 11. februarija 1873, ki sta spodej natisnjena, in potem pravi:) „Akoravno je s tem vodstvo hranilniČno vže bistveno presukalo sklep leta 1869, vendar se še v tem dopisu ne najde pogoj, da so drevesa v dvornem vrtu previsoka in da je treba zid odmakniti. Al tudi ta stan ni dolgo trajal, ker le malo pozneje je vodstvo hranilnično naznanilo mestnemu magi* stratu Ljubljanskemu in deželnemu odboru, da se morajo visoka drevesa na dvornem vrtu posekati in hranilnici oddati en kos vrta nasproti novi reaSki. Ce se dopisi hranilnice in obravnave deželnega odbora s hranilnico natanko prevdarjajo, je gotovo tudi razvidno to, da je stanje, kakor je konec leta 1869 bilo in kakor je danes v začetku 1874. leta, vse drugače in da se je jako neugodno spremenilo. Iz teh dopisov je razvidno, da teh pogojev leta 1869. ni bilo in da so bili še le v zadnj em času v hranilnici sklenjeni. Finančni odsek se je tudi na to oziral in misli, daje tirjatvam hranilničnim zadostil, zato ne morem biti tega mnenja, katero je izrekel en gospod predgo-vornik, da bodo gospodje, kateri zdaj vodijo hranilnico, zarad tega sklepa razžaljeni, temveč jaz trdim, da bodo ostali pri svojem prvem sklepu in nikakor ne morem tako slabo soditi o voditeljih hranilničnega društva. Prav lahko se na podlagi predloga finančnega pride do tega, da se cela stvar Častno reši za hranilnico, deželo in mesto, posebno če se pomisli, da se s tem tudi pripomore, da darilo 1869. leta sklenjeno, ne bode na veljavi zgubilo."
Naj zdaj bralci naši sami bero pisma hranilnice.
Tako je hranilnica govorila 30. septembra
leta 1869:
Dne 4. novembra 1870. leta poteklo bode 50 let, odkar je to hranilnično društvo ustanovljeno po prizadevanju nekaterih domoljubnih in žrtvovoljnih Ljubljanskih mestjanov in odkar se je Ljubljanska hranilnica — druga v Avstrijskem cesarstvu — odprla.
Dospevši   v svojem   delovanji   do  konca   pol   sto-
102
le tj a in ker je društvu mogoče zdaj bolj obširno posluževati se §. 20. svojih pravil in iz re-servnega zaklada kaj več storiti za dobro-dej ne kraj ne in deželne namene, je društvo po nasvetu vodstva sklenilo v občnem zboru dne 23. dne t. m., to važno dobo svojega delovanja ne pustiti brez kakega znamnja, temveč slovesno obhajati dan petdesetletnice; al svečanost ta naj ne bode kaka vnanja gizda-vost, ampak ustanovi naj se stvar, ki poznejim rodovom ostane spominek domoljubja ustanov-nikov   tega   zavoda   in   njegovih   dosedanjih
udov, in katera naj bode na večne čase v korist vsi deželi in mestu.
Sploh je znano , da se že leta in leta misli na zidanje poslopja za gornjo realko in sicer tako, da k temu dežela pripomore z dvema tretjinama, Ljubljanska občina pa z eno tretjino.
Deželi in mestu bilo bi zidanje takega poslopja mogoče le po velikih žrtvah, in zarad tega se je obravnavala  ta  zadeva zmirom bolj  bojazljivo.
Zdaj se pa ta reč ne da več odlašati, ker je gornja realka v škodo učnega namena neprimerno razdeljena v dveh različnih poslopjih in ker razen tega po sedanjem učnem načrtu se odpreti mora še 7. razred,za katerega  skoraj da ne bo nobenega prostora.
Kjer je sedaj realka , to je jej že izprva le za začasno bivališče veljalo. Da se tedaj to namenu svojemu škodljivo začasno prebivališče vendar enkrat odstrani, je društvo Kranjske hranilnice sklenilo, za učne namene, in sicer v prvi vrsti za ustanovitev popolne realke primerno poslopje zidati iz reserv-nega zaklada in ga s pridržkom vlastninske pravice prepustiti deželi in mestu v porabo.
Akoravno hranilnično vodstvo še ni odloČilo prostora, kje naj se zida realka, je po dosedanjih razgovorih vendarle mogoče, da zidališče pride na mesto Cenkarjeve in pa plesalne hiše v Gradiši.
Ker je pa plesalna hiša (Ballhaus) deželna vlast-nina , katero odstopiti sm6 le deželni zbor in da bi se zarad zidališča vsa zadeva ne zatezala do prihodnjega deželnega zborovanja, se slavni deželni odbor naprosi, naj si še v sedanjem zborovanji pridobi dovolitev od deželnega zbora, plesalno hišo z ozirom na to, da se bode morda podreti morala v razširjanje ceste in zarad lepšega lica novega poslopja, ako na to mesto pride, prepusti hranilnici za kar najbolj mogoče nizko ceno v tem primerljeji, če se Cenkarjeva hiša za nameravano poslopje bode pripoznala primerna.
Vodstvo Kranjske hranilnice,
V Ljubljani 30. septembra leta 1869.
Anton Samassa 1/r., predsednik društva.
Rihard Janeschitsch 1/r.,
vodja.
Tako je govorila hranilnica 11. februarija
leta 1873:
Na vprašanje, pod katerimi pogoji je hranilnico volja, za realko sezidano poslopje izročiti deželi, odgovarja podpisano vodstvo sledeče:
Hranilnica je imela s tem zidanjem namen, pomagati že dolgo obstoječi potrebi po primernih prostorih za gornjo realko in deželi in mestni občini Ljubljanski prihraniti zarad tega nastajajoče znamenite stroške. Hranilnica toraj nikoli ni nameravala , vlastnino navedene hiše odstopiti za kako povračilo, toda razmere jej pa tudi ne dopuščajo, kakoršno koli pogodbo na-rejati zarad te hiše. Stavbinski stroški presegajo namreč proračunjeni znesek  in bodo pobrali skoraj ves re-
servini branilničini zaklad. Hranilnica je toraj zarad varnosti svojih deležnikov dolžna, dokler se reservni zaklad iznova primerno ne okrepča, pridržati si popolnoma vlastnino hiše, splob pa tudi ne more nobene pravomočne pogodbe narediti, po kateri bi se ali za vso prihodnost ali pa tudi le za kak določen čas poslopje odločilo za kakoršni koli namen, ker bi po vsaki pogodbi precej padla vrednost poslopja, ki za zdaj še v varstvo služiti mora hranilničnim deležnikom. Ce po takem hranilnica tudi koneČno vrav-navo tega razmerja odlašati mora na poznejšo dobo, vendar le bode skušala kolikor mogoče , se držati bistveno prvotnih namenov; temu popolnoma zadostno bi pa utegnilo med tem časom biti to, da hranilnica po dovršeni stavbi za realko potrebne prostore izroči v porabo. Za porabo teh prostorov hranilnica ne zahteva nikakoršnega povračila; vendar si pa pridržuje pravico, kedar bodo za realko potrebni prostori odločeni, zahtevati morda kako priplačilo za davke in za stroške vzdržavanja tega poslopja. Iz teh navedenih vzrokov si pa hranilnica za zdaj mora izrekoma pridržati zlasti to pravico, da preklice dovolitev v porabo realkinih prostorov, kedar se jej bode to dozdevalo, in zarad tega se tudi za zdaj ne more spuščati v kako pravomočno pogodbo. Slavni deželni odbor bode brezdvomno vedel ceniti hranilnični položaj in zato vkljub navedenemu pridržku brez vsega pomislika gotovo storil to, da se bode poslopje po dovršeni stavbi svojemu namenu primemo rabiti zamoglo.
Vodstvo Kranjske hranilnice.
V Ljubljani 11. februarija leta 1873.
Janeschit sch 1/r.
Tako je govorila hranilnica 20. junija
leta 1873:
Slavni magistrat je naznanil z dopisom 6. t. m., št. 6063, da je mestni zbor v seji dne 27. u. m. sklenil, • hranilnica naj se v smislu deželno-odborovega dopisa naprosi, da novo poslopje za realko pusti vsaj za 5 let zaporedoma proti temu, da se pogodbi odpovedati more le 4 leta naprej ter izročiti o tem pravomočno izjavo.
Glede na ta sklep podpisana hranilnica pritrdi temu, da poslopje izroči na 5 let, toda izgovori si triletno dobo za odpoved tako, da realka ostane sicer 5 let v hiši, da jej pa odpovedati sme že po preteklih prvih dveh letih , hranilnico je tudi volja (toda brez stroškov) napraviti zavezno pismo , katerega načrt naj jej pošlje deželni odbor, ako se z ozirom na občno korist, potem glede na žrtvovoljnost hranilnice in na korist posebnega namena tega poslopja v deželnem vrta posekajo drevesa, ki zrak in luč zadržujejo šolskim sobam, in ako se %id vrta nasproti temu poslopji od hleva hiš. št. 210 proti drevoredu podere in nazaj postavi za kakih 5 ali 6 sežnjev tako, da bode vrtna ograja se sprednjim licem navedenega hleva stala bolj naravnost.
KoneČno se priobčuje mestnemu zastopu in deželnemu odboru sklep hranilnice v zadnji seji, po katerem bode hranilnica na svoje stroške plinove cevi vpeljala tudi v vseh sobah tretjega nadstropja (bizo 400 plamenov) pod tem pogojem, da za to napravo potrebne po-žiralke iz kavčuka, steklene krogle in vse druge stroške za to bi morala dežela iu mesto poplačati iz svojega.
Vodstvo Kranjske hranilnice.
V Ljubljani 20. junija leta 1873.
Janeschitsch 1/r.
103
lako je hranilnica govorila 19. avgusta
leta 1873:
Vsled čestitega dopisa 4. julija t. L, št. 4291, pri-občuje podpisano vodstvo, da gledž na sedanji stan stavbe nikakor ni upati, da bode realka do začetka prihodnjega šolskega leta dodelana, datorajbode realka v sedanjem poslopji  ostati morala  še prihodnje poletje.
Tudi zahtevane izjave o pogojih zastran porabe novega poslopja vodstvo ne more še dati in se zarad tega sklicuje na dopis do mestnega magistrata dne 20. junija t. 1. št. 1950, in na dopis do deželnega odbora 18. junija t. 1. št. 2449. (V teh dopisih sta posek dreves in vmik deželnega vrta prvikrat stopila na dan.)
Podpisano vodstvo je pogoj v teh dopisih omenjeni, da se drevesa v deželnem vrtu posekajo in da se zid tega vrta vmakne, stavilo le zarad javne koristi ter v korist poslopja samega, ono bode daljne pogoje uredilo potem, kakor se bode nave-deni^pogoj sprejel ali zavrgel.
Če toraj deželni odbor misli, da sam nima pravice, se temu pogoju podvreči, treba je že iz tega vzroka čakati na dotični deželno zborni sklep, predno je mogoče, odločiti daljne pogoje.
Vodstvo Kranjske hranilnice. V Ljubljani 19. avgusta leta 1873.
Janeschitsch 1/r., vodja.
Tako je govorila hranilnica 18. februarija
leta 1874:
Sklicaje se na dopis 26. januarja 1. 1874 št. 619 priobčuje podpisano vodstvo, da iz naznanjenga deželno-zbornega sklepa razvideti ne more dopolnitve, ampak le odvračanje hranimičnih terjatev. Ali je odvračanje brezpogojno, ali je dopolnitev vezana na pogoj, kateremu podvreči je hranilnici iz razlago v v njenem dopisu 11. februarja 1. 1873 že navedenih popolnoma nemogoče vsaj na vec let, je bistveno enako. Stvar se tudi ne spremeni po dostavku v deželno-zbornem sklepu, da od hranilnice zahtevano izrecenje pravicam reservnega zaklada oziroma upnikom hranilniČnim bode brez škode; kajti ne glede na jako dvomljivo sostavljeni izrek, bilo bi to izrecenje v najugodnejšem primerljeji pomen imelo le po kakošnem razidu hranilničnega društva, med tem ko bi si hranilnica ne mogla pridobiti potrebnih sredstev po tem, da poslopje v zastavo da, kar se prav lahko primeri, kakor bi v hipu potrebovala denarja v plačilo hranilničnih upnikov. Hranilnica, ki sploh nima najmanjšega vzroka, tako za-se nadležno izrecenje dati, mora pa še obžalovati zlasti to, da jej deželni zastop v tej zadevi ni prišel prav nič naproti, ampak da se je celo pri dotični deželno-zborni obravnavi pokazalo prav neopravičeno nezaupanje, katero se je tudi izrazilo v besedah doticnega sklepa.
Glede na te okolščine dozdeva se vodstvu najprimerneje, odpovedati se vsakatereimi pogojevanju z deželnim zastopom in izreči, da je pretrgana vsakatera daljna  obravnava.
Nezaupnica, katero je izrekel deželni zastop hranilnici, opravičuje pa, da se tudi ona odtegniti ne more nezaupanju in da se zavaruje proti kakošnim pravnim nesledkom, ki bi jih morda izpeljavati hotel deželni zastop iz tukajšnega dopisa dne 11. februarja 1873 št. 183. S tem dopisom hranilnica sicer deželnemu zastopu ni pripoznala nikakoršne pravice, ampak zaznačila je le stališče, na katerega se postaviti misli o svojem času pri izročitvi za realko potrebnih prostorov, za kar ji je povod dal ondotni dopis dnč 10. januarja 1. 1882 št. 6670
Ako bi pa pri vsem tem kdo izreči hotel mnenje, da se je z onim dopisom že priznala poraba poslopja za gornjo realko, poslužuje se podpisano hra-nilnično vodstvo tamkaj izrecno pridržane pravice preklica in s tem preklicuje vse obljube, ki bi jih kdo hotel najti v dotičnem dopisu.
Konečno se še dostavlja, da hranilnica zdaj zarad gornje realke ob enem v obravnavo stopi z mestnim zastopom Ljubljanskim.
Vodstvo Kranjske hranilnice. V Ljubljani 18. februarja 1874.
J S e u n i g   1/r., predsednik.
R. Janeschitsch, 1/r. Po vseh teh pismih sodi svet sam lahko, ali je deželni zbor kaj krivičnega zahteval s svojim sklepom: naj hranilnica z javnim pismom poprej zagotovi realko v tej hiši, predno dežela na tavžente svojega denarja vtakne v njo.