S SEJE SVETA ZA TELESNO KULTURO
Revni športniki, bogate občine
Nova merila, s katerimi merimo vrednosti v telesni kulturi, niso novost le za športnike v Centru, tentveč v vsem mestu. Ali bodo dovolj prepričljiva in zgovorna, da bodo prepričala tudi tiste, ki jim denar ostaja? Ali bo načelo solidarnosti na področju telesne kulture še naprej /e črka na papirju?
Finančno stanje telesnokul-turne dejavnosti v Centru se iz leta v leto slabša. Na seji za telesno kulturo so menili, da je že kritično. Cudno se sliši, da bi bili športniki bogate ob-čine, če merimo družbeni do-hodek na zaposlenega, v fi-nančno kritičnem stanju. Vendar je tako. Do tega pride zato, ker se sredstva iz BOD kot prispevna stopnja za de-javnost telesne kulture zdru-žujejo v občinah, kjer delavci stanujejo. Prebivalcev Centra je iz leta v leto manj, zato je tudi manj sredstev za telesno kulturo, dejavnost pa, na-sprotno s sredstvi, narašča. Delež sredstev iz naše občine za programe telesne kulture v skupnih sredstvih v mestu je znašal še leta 1976 17,4%, letos pa le še 11,4%. Nasprotno pa je število športnih organizacij riaraslo iz 23 na 55 društev.
Samo drobiž
Ljubljančani se prav nič ne zmenijo, v kateri občini delu-je njihovo športnorekreacij-sko društvo oziroma kam je šel njihov denar, namenjen za telesnpkulturno dejavnost, pač pa pridno prihajajo v ob-čino Center na rekreacijo. Ta-kih je 73%. To pomeni, da pri-de na račun Telesnokulturne skupnosti Center le denar iz prispevne stopnje 27 odstot-kov članstva, ki stanuje v Centru.
Seveda je breme tolikšne dejavnosti neustrezno sred-stvom, in razumljivo je, da te-lesnokulturni delavci niso za-dovoljni s takim, bomo kar re-kli, krivičnim stanjem, saj jih v Ljubljani postavlja v neena-kopraven položaj.
Letos, ko so v ljubljanskih telesnokulturnih skupnostih delali programe dela po enot-nih merilih, lahko primerja-mo te programe med seboj. Ugotovili bomo takoj, da so nekateri finančno bolj odpr-
tih rok, drugi pa manj, da si nekateri lahko privoščijo veli-ke rezerve, planirajo več de-javnosti in akcij in, skratka, planirajo široko in velikopo-tezno, da pa v Centru zmorejo le 55% finančno pokriti pro-gram, ker jim za kaj več zmanjka sredstev.
Zaradi omenjenih dejstev, so poudarili na seji sveta za telesno kulturo, je jasno, da sredstva v Ljubljani niso ena-komerno, oziroma pravilno razporejena. Tam, kjer je več dejavnosti naj bo tudi več sredstev, kar pomeni, da bo treba tudi na področju telesne kulture uvesti solidarnostno prelivanje, kot je to že praksa pri SIS za socialno varstvo, vrtce, izobraževanje in po-dobno.
Izenačiti pogoje
Na seji sveta za telesno kul-turo so sklenili, da bodo pred-lagali predsedstvu OK SZDL, da ukrepa v pkviru svoje or-ganizacije in v mestu, da bi čimprej ustvarili ugodne po-goje za izenačevanje pogojev delovanja na področju finan-ciranja telesne kulture, kar naj bi se zgodilo s pomočjo solidarnostnega      prelivanja
sredstev med telesnoktdtur-nimi skupnostmi v Ljubljani.
Problem, ki so ga tako osvetlili in nakazali njegovo reševanje, v Ljubljani ni nov. Delegati skupšin iz Centra so ga večkrat načenjali in tudi sklepi so bili večkrat sprejeti. Telesnokulturni delavci naše občine so se oddahnili, ko jim je uspelo breme sklepa skup-
ščine TKS prenesti na tako družbenopolitično organiza-cijo, kot je SZDL. Ta se ne bo ustavila le pri dogovarjanju, šla bo do konca. V tem prime-ru bi se pogled naših športni-kov v prihodnost telesne kul-ture v Centru kazal v optimi-stičnih barvah. Iz razprave je bilo razvidno, da se člani sve-ta za telesno kulturo tega za-vedajo, kar je že prvi korak k reševanju slabega finančnega stanja telesne kulture v Cen-tru.                                       B. Ž.