Ivanek in danica                                
Zora se je mlada zazorila,                          
in danica se je zaiskrila —                        
Ivanek je vstal,  Gospo pozdravil                
in pozdravil je  danico-zvezdo,                     
pa ji milo kakor brat govoril:                   
»Oj  danica,  zvezdica nebesna!                     
Jaz imel sem sestrico predrago,                 
jaz imel sem sestrico Angelko  —               
pa jo Bog je k sebi vzel v nebesa.            
Oj povej mi, zvezdica-danica,                      
kaj mi dela sestrica Angelka,                     kaj pri Bogu dela mi v nebesih!«            .      
Ivanku je zvezda govorila:                         
»Ivanek, ti  dušica nedolžna!                       
Angelček je sestrica Angelka ;                    
pred prestolom  božjim in Marijinini            
k Bogu ljubemu ročice sklepa                     
in h  Gospe nedolžne očke dviga.«              
Ko razumel Ivanek je zvezdo,                    
pa tako ji milo je govoril:                          
»Oj  danica, zvezdica nebesna,
hvala tebi  na besedi dragi!
Oj, jaz vem zdaj, kaj mi ona dela,
moja srečna sestrica Angelka ;
pred prestolom božjim in Marijinim
k Bogu ljubemu ročice sklepa
in h Gospe nedolžne očke dviga —
pa Boga in sveto Mater prosi,
da nekoč v nebesih vidi bratca!«
I. Šarič, B. Gorenjko