UCITELJSKI POKRET Z metrom in tehtnico Leto za letom odhaja iz naših šol šolska mladina. Niti ta niti učitelj si ni največkrat na jasnem ne o njeni telesni ne o njeni duševni rasti. Odrasli trde, da je sodobna šolska mladina dosti manjša, kakor je bila za časa njihovega šolskega poteka, učitelj pa vpisuje ob učenčevem izstopu v njegov »Matični list«, da je učenec ob izstopu telesno normalno razvit. Marsikdo se je že vprašal, kam vodi taka zadovoljitev uradnega predpisa, ki ne dosega niti smotra osebne informacije, in zakaj je sploh potrebna evidenca o otrokovi teži in višini. V opisani obliki je tako delo res brezplbdno zapravljanje časa. Toda še tako neznaten izsledek ima v sistematskem delu svoj pomen in namen, v katerem najde resen delavec dovolj osebnega zanimanja. Če zamenjamo besedno izražanje otrokovega telesnega razvoja s številčnim, da torej otroka stehtamo in zmerimo in vodimo o tem stalno evidenco, dosežemo prvi cilj, ko lahko oporekamo ali pritrdimo domnevi o padcu telesnega razvoja v primeru s prejšnjimi oziroina bodočimi dobami. Glede teže in rasti imamo izdelane razne tabele, ki nam pokazujejo, koliko bi moral meriti oz. tehtati otrok kake starosti. Tu se nam postavi druga naloga, da poleg učenčeve teže in višine vodimo v učenčevi razpredelnici evidenco o tem, koliko učencu manjka oziroma za koliko nadkriljuje težo in višino normalne tabele. Ker smo bili do sedaj navezani pri tem delu na tabele tujih izsledkov, nam te niso mogle s pridom pomagati. Toda delo »Učiteljskega pokreta« nam je v tem oziru prineslo silno važen uspeh. In ravno v tem njegovem izsledku vidim našo najvažnejšo nalogo. Po normali »Pokreta«, ki je v 1. in 2. številki IX. letnika »Prosvete« na zadnji strani, naj bi letos vsak razred primerjal, ali velja normala tudi za posamezne šole; to je, ali ustrezajo posameznim letom številke v prvi koloni te normalne tabele, koliko so višje ali nižje od številk v prvi koloni, ki označuje srednjo vrednost in, ali so morda celo višje ozir. nižje od številk v drugi koloni, ki označuje obseg tipa, torej ne več tipične za tisto starostno leto. Šele s tako evidenco se prične tisto poglobljeno delo, pri katerem se vprašujemo po pomenu. Pri tem se bomo zamislili, potem pa morda preiskali vzroke, zakaj so posamezni učenci dosegli normalo, drugi pa ne. Pregledali bomo, katere socialne katcgorije dosegajo normalo, katere zopet ne, in pred nami bodo vstala vprašanja krivde, ki je morda v stanovanju ali v obleki ali v prehrani ali v bolezni. Morda bi bila zanimiva primerjava tega telesnega razvoja z učenčevim napredkom in z njegovo duševno zgradbo. In že ob tem delu se nam (morda) odpro prvi vzroki za uspeh učenčevega šolskega dela. Še čisto neraziskano je nadalje vprašanje učenčfeve rasti med letom, torej raziskovanje telesnega razvoja v raznih letnih časih ali med počitnicami z ozirom na šolsko leto. v Brez vsakega dvoma pa ima vsako tako započeto delo takšen končni cilj, ki bo odkril razmerje med telesno in duševno rastjo. To razmerje danes samo opažamo, kar pa ni dovolj. Preden mu zamoremo odkriti vzroke, je treba s točno evidenco pojav v številčnih zapiskih prikazati. Z golimi domnevami ne bomo prišli tudi v tem oziru do nikakih uspehov. Toda to so le nakazane naloge. Prva in glavna letošnja naloga pa naj bi bila, da bi v letošnjem letu posmezni razredi ali še boIje šole naredile zase pregled, koliko ustrezajo ali ne ustrezajo njihovi rezultati s pokretovimi izsledki. Ponekod bi morda to uredila kar šola na učiteljski konferenci, drugod zopet posamezniki. V tem oziru bosta marsikomu odlično služili obe zadnji številki »Prosvete«. Ob koncu šolskega leta bi morda »Pokret« na kakem sestanku skupno obravnaval te izsledke ali jih celo publiciral J. Zorn