Poštnina plaoana v gotov
Sped. in abbon. post. • IJ Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina :	Mesečno	L	110
Za inozemstvo :	Mesečno	L	190
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Leto VII. - Štev. 47
Gorica - 24. novembra 1955 Trst
Izhaja vsak četrtek
MIRNO SOŽITJE? BULGANIN IN HROŠČEV V INDIJI
Zadnje čase krožila po svetu dva pojma novejšega izvora. Prvi je »koeksistencau ali neko sožitje med komunističnimi in nekomunističnimi državami. Izmislili so si ga v Moskvi, najbolj vneto pa ga ie zlasti sprva širil Tito. Drugi pojem je »ženevski duh«, ki so ga skovali na julijski konferenci štirih velikih v Ženevi. Povezan je s koeksistenco in pomeni, da je treba nerešena sporna vprašanja urejati mirno. pošteno in prijateljsko. Če sodimo oba pojma po dejanjih, vidimo, da so jih komunisti vzeli le za propagando, nekateri zahodni krogi pa zares. Čudno naključje je hotelo, da stu prinesla razčiščen je o koeksistenci in ženevskem duhu Molotov'ter u-rednik vatikanskega glasila »Osser-vatore Romano«. Molotov iu je razčistil posredno s svojo politiko na ženevski konferenci zunanjih mivi-strov, urednik vatikanskega glasila pa odkrito in načelno v posebnem govoru.
Najprej Molotov. Z zavrnitvijo predloga o svobodnih vsenemških volitvah in s prepovedjo š;rjenia zahodnih svobodnjaških idej no oni strani železne zavese je priznal, da se sovjetsko govorjenje o ženevskem duhu in koeksistenci začne in konča pri praznih besedah. Ko bi moral svoje besede izpričali z dejanji, je rekel: Ne. Doslej smo menili, da se le mi na Zahodu bojimo širjenja komunizmu. Molotov pu nam je odprl oči, da se komunisti še bolj bojijo širjenja svobode, naj bo svobo-' de misl;, vere 'ali besede. Ženevski duh je po sodbi komunistov slabo vplival nu rusko ljudstvo in prebivalstvo podložniških držav. Med njim je završalo upanje po svobodi. Ta duh je nalezljiv in za komunizem morda prav tako nevaren, kakor bi bile svobodne volitve v Nemčiji nevarne in nalezljive za vzhodnoevropske podložniške države, ki bi morda utegnile zahtevati svobodne volitve tudi zase. ko bi videle, da so se vzhodni Nemci otresli neznosnega komunističnega jarma. In zato je Molotov praktično izvajanje' koeksistence in ženevskega duha o-stro zavrnil.
Urednik lista y>Osservatore Romano« pa je v nedeljo imel predavanje z naslovom: »Pij XII. o koeksistenci«. Omenil je, da na svetu po sili razmer živijo drug poleg drugega narodi z različno ureditvijo in povsem nasprotnimi pogledi na življenje ter načela, po katerih je življenje urejeno. In prav nesrečna usoda »ženevskega duha« je pokazala, kako jalova je sedanja zamisel o ko-eksistenci. Ostre in žaljive besede v Ženevi zvenijo kot obsodba take koeksistence. Po mišljenju sv. očeta bi morala koeksistenca sloneti na resnici. Če že ne more imeti skupne osnove v veri, bi morala imeti za temelj vsaj nekatera druga načela: dostojanstvo človekove osebe, svobodo vere in mišljenja, najnujnejše jamstvo vsakega posameznika v pogledu delu in kruha. Družba in država stu v službi človeku in ne o-bratno. Brez teh osnovnih skupnih načel ni sožitja, temveč zmešnjava babilonskega stolpa. In poleg tega mora vladati dobra volja med ljudmi na tej in oni strani.
Dobrota in pravica se morata uveljaviti tudi na gospodarskem in socialnem področju, je nadaljeval govornik. Tako francoska, kakor komunistična revolucija stu naredili veliko napako, ker sta se naslonili na brezboštvl) in s tem prekoračili svoje poslanstvo. Zlasti komunizem je iztrgal človeku vero in svobodo. Cerkev pa obratno v vseh časih o-znanja in brani vse človekove svoboščine. Po drugi svetovni vojni so ■'e v zahodni Evropi rešila načela fer ideali demokracije zaradi enot-
Sovjetska prvaka Bulganin in Hruščev sta na propagandnem potovanju po Indiji, Burmi in Pakistanu. Sedanje sovjetsko komunistično vodstvo bi rado uresničilo sanje nekdanjih ruskih carjev: vsesti se na Srednji Vzhod, prodreti na topla južna morja, odpreti si pot v Indijo. Danes to seveda ne bi služilo več Rusiji, temveč materialističnemu komunizmu. In nevarno je, da bodo zaradi Nehrujeve naivnosti in nekdanjega evropskega imperializma u-speli... Le tega ne vemo, kaj sodi Nehru, če pomisli, da bi lahko padel pod še hujši sovjetski imperializem in kaj bodo rekli Kitajci, če bodo Sovjeti preveč šarili po Daljnem' Vzhodu. Vsekakor se morajo zahodne velesile zamisliti nad novim Sovjetskim prodorom v indijsko-arabski svet in nekaj pametnega narediti.
k
POGLED NA TRST Z RAZKLANEGA HRIBA
KAKO SOVJETSKA ZVEZA BARANTA ZA VEČJI VPLIV
SPREJEM NOVIH ČLANIC MED ZN
Glavna skupščina Združenih narodov bo zaključila svoje delo 10. decembra. V tem kratkem iyiku bo morala razpravljati in tudi sklepati o dveh važnih vprašanjih. Prvo se tiče »prejema 18 novih planic med Združene narode; drugo pa se nanaša na spremembo sedanjega statuta ali ustavnega zakonika, ki je že deset let v veljavi in ki je potreben nekaterih popravkov, posebno kar se tiče sprejema novih članic med ZN.
Gre za 18 držav
Vseh držav, ki so prosile za sprejem v Organizacijo ZN, je osemnajst. Med temi je pet komunističnih držav in sicer Albanija, Bolgarija, Romunija, Madžarska in Zunanja Mongolija. Ostale države, to je Avstrija. Kanihodža, Cejlon, Finska, Irska, Italija, Japonska, Jordanija, Laos, Nepal, Portugalska in Španska, spadajo več ali manj med demokratične države.
Poleg imenovanih držav so prosile za sprejem še 4 države in sicer Sev. in Južna Koreja ter Severni in Južni Vietnam, toda sprejem teh držav je bil odložen na čas, ko bodo te države vzpostavile enotnost.
Vloga Sovjetske zveze
Skoro vse imenovane države hi bile že davno sprejete med ZN. ako bi se bile Sovjetska zveza in zapad-ne velesile le nekoliko razumele. Zapadne velesile, ki imajo skupno s Sovjetsko zvezo in nacionalistično Kitajsko pravico veta v Varnostnem svetu, so že večkrat predlagale sprejem nekaterih demokratičnih držav med Združene narode, niso pa hotele pristati na to, da bi bile tudi države, ki so pod moskovskim komunističnim nadzorstvom, to je Alba-
nosti katoličanov, ki jih navdaja ter vodi nauk Pija XII., branitelja svetovnega miru ter omike. Če se bosta ženevski duh in koeksistenca ravnala po teh načelih, bosta živela. Če ne, bosta propadla, kakor je dovolj jasno pokazala ženevska konferenca.
Torej ne propagandistična moskovska jalova koeksistenca, ne snobovska koeksistenca rdečih sopotnikov in naivnežev, temveč koeksistenca, sloneča na splošnih in skupnih človečanskih načelih, je naj-munj, kar bi omogočilo neko znosno sožitje v današnjem sprtem in zmedenem svetu.
nija, Bolgarija, Romunija, Madžarska in Zunanja Mongolija, sprejete med Združene narode. Sovjetska zveza je bila pripravljena pristati na sprejem predlaganih demokratičnih držav med elane ZN, toda le pod pogojem, da Združeni narodi sprejmejo tudi imenovane komunistične države v svojo sredo. Ker se niso hoteli ne eni ne drugi vdati, je ostala skoro ena četrtina držav izven Združenih narodov. To dejstvo gotovo ni bilo v prid Združenim narodom.
In vsega tega je kriv statut ZN. ki dopušča petini stalnim 'članom pravico veta v Varnostnem svetu. Ta statut je še vedno v veljavi ter grozi onemogočili nameravani sprejem 18 novih članov v Organizacijo združenih narodov.
Kanadski predlog
Kakor je morda znano, je kanadski ?unanji minister Pearson predlagal, naj bi Združeni narodi sprejeli kar povprek vseh 18 držav med svoje člane. Ogromna večina dosedanjih članic je ta predlog z veseljem pozdravila. Z njim sta bila zadovoljna tudi Moskva in Washington, toda zadnji le pod pogojeni, da se črta s tega seznama Zunanja Mongolija. Sovjetska zveza pa se je zopet s svoje strani nekako zaklela, da ne bo dovolila sprejema ostalih držav, ako bi ne bila obenem tudi Zunanja Mongolija sprejeta.
Ali so deli S.Z. samostojne države ?
Združene države se upirajo sprejemu Zunanje Mongolije med ZN, ker Zunanja Mongolija ni suverena, samostojna država. Zunanja Mongolija je spadala nekoč h Kitajski, toda leta 1921 so sovjetske čete zasedle deželo. Po treh letih so Sovjeti proglasili deželo za samostojno republiko, dejansko pa so jo vključili v Sovjetsko zvezo, tako da ni-, ma sedaj niti svojega zastopnika v Moskvi. Zanimivo je tudi, da niso azijske in afriške države na svoji letošnji aprilski konferenci v Ban-jlungu smatrale za umestno, da hi jo vključile med države, ki bi jih bilo treba sprejeti med Združene narode.
Vkljub temu prevladuje mnenje, da je odpor Washingtona proti sprejetju Zunanje Mongolije med Združene narode neumesten in da bi ne bilo modro preprečiti zaradi Zunanje Mongolije sprejem 13 demokratičnih držav. Poleg tega je
treba premisliti, da sedijo v ZN že sedaj države, ki so le del Sovjetske zveze, kot na pr. Ukrajina in Bela Rusija, da ne govorimo o celi vrsti satelitskih držav, ki so več ali manj pod sovjetskim nadzorstvom. Ako bi hoteli biti natančni, bi niti Sovjetska zveza ne smela spadati med Združene narode, kajti tudi ona ne izpolnjuje načel in statuta ZN. Njena koncentracijska taborišča, njeno zatiranje narodnih manjšin in kršenje človeških pravic je v očitnem nasprotju z načeli Združenih narodov.
Iz vsega tega sledi, da ni nobenega tehtnega razloga, ki hi govoril zoper sprejem Zunanje Mongolije med članice ZN. Zato vlada splošno prepričanje, da se bo Washington vdal ter pristal na sprejem vseh 18 držav, kar bo nedvomno povečalo ugled ZN. S sprejemom novih 18 držav bi šteli Združeni narodi 78 članov.
Po Ženevi -ostrejša politika
Iz Vzhodne Nemčije, pa tudi iz Madžarske in Češkoslovaške poročajo, da se je tam politični pritisk takoj po ženevski konferenci poostril. Prehod iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo je veliko težji. Vzhodnonemški otroci ne smejo v šole v zahodni Berlin, delavci pa ne na delo, kar se je prej že precej dalo. Tudi splošni politični pritisk se je povečal in aretacije so na dnevnem redu. Kdor le malo preveč pove, kaj misli, je v nevarnosti, da ponoči pridejo ponj in ga odvedejo v zapor. S tem verjetno hočejo ljudem pokazati. naj si zaradi politike sprave in koeksistence ne delajo nikakih utvar in naj bodo poslušni ker bo sicer tudi zanje še kaj prostora v Sibiriji. Škoda, da ne odpeljejo za nekaj mesecev v Sibirijo na prisilno delo tistih, ki se pri nas in. drugod na Zahodu tako navdušujejo za rdeče kučmaste tovariše. Bili bi hitro ozdravljeni.
Maroko
Maroški sultan Ben Jusef se je s svojo prtljago, dvema ženama in desetinami pri-ležnic vrnil v Rabat in prevzel vladarsKt-posle. Ljudstvo ga je ves teden navdušeno proslavljalo in hodilo pozdravljat. Ko so ga prišli pozdravit nekateri velikaši, ki so bili v milosti pri prejšnjem sultanu Ben Arafi, so jih fanatični Ben Jusefovi pristaši napadli. Nekaj so jih celo pobili in lučali. Tudi sicer se francoski Maroko še ni pomiril. In kaže, da ne bo miru tako kmalu.
MESEC DECEMBER
MESEC KATOLIŠKEGA TISKA
Prihodnji mesec december bo mesec našega katoliškega tiska. Vsi zavedni Slovenci in zavedni katoličani bodo z veseljem sprejeli to zamisel in se tudi potrudili, da bo ta mesec prinesel tiste uspehe, ki jih mora prinesti katoliški tisk med ka-t oliški m I judst vom.
Mesec za naš kutoliški tisk bo imel svoj višek v nedeljo za naš katoliški lednik, ko se bo po naših cerkvah posebno molilo in se bodo pobirali prispevki za »Katol. glasu. Ob tem mesecu, zlasti pa ob tej nedelji se bo jasno pokazalo, koliko katoliške zavesti je med našim ljudstvom, prave katoliške zavesti, ki ni le v notranjosti naših cerkva, pač pa tudi v vsakdanjem družinskem in javpem življenju.
Kukšen namen ima mesec katoliškega tiska in nedelja za »Katoliški glasu?
1. Vzbuditi prepričanje, da je za katoliški lisk treba moliti, ker katoliški list je misijonar, ki pomaga širiti božje kraljestvo med na ;im ljudstvom. Borili se mora z brezbo-štvom in ta boj je podoben boju Davida z Goljatom. Naš lisk je skromen, brezbožni tisk je številen. A ne obupamo, ker je kot pri Davidu, »naša pomoč v imenu Gospo• d o ve m«. Tem več božje pomoči bomo imeli, čim več je bomo izprosili z molitvijo. Zato pozivamo vse naše duhovnike, redovnike, redovnice in dobre vernike, organizirane in neor-
Širite »Katoliški glas"
ganizirane, doma in po svetu, naj veliko molijo za naš katoliški tisk, da bo kos svojemu velikemu poslanstvu in da bo še naprej in še bolje med našim ljudstvom utrjeval vero in katoliško ter narodno zavest.
2. Vzbuditi zavest, da v roke katoličana spada kutoliški list. Katoličan, ki odklanja katoliški list, kaže, da je njegovo katoličanstvo le polovičarsko, pa tudi če se z obema rokama, tolče na svoja prsa, da je katolik.
3. Vzbuditi zavest, da z branjem katoliškega tiska podpiramo tudi materialno naš tisk, zlasti »Katoliški glasu in »Pastirčka« ki se tiskata pri nas. Čim več naročnikov, tem lažje list izhaja, tem lepši in boljši lahko postane. Vsak naročnik podpira dobro stvar in pomaga graditi božje kraljestvo pa četudi le s 25 lirami na teden.
Na delo torej v tem mesecu za naš tisk! Odločno in neustrašeno! Sovražniki božji bodo napeli r>se sile, da naše ljudstvo odvrnejo od naše tiskane besede. Tu pa tam bodo koga ostrašili, a zmagali ne bodo. Poroštvo nam daje zaupan je v Boga, in preteklih deset let, ko je naš tisk prebil led in si pridobil mnogo prijateljev doma in po svetu.
Na delo torej, saj z nami je Bog!
Iz ene v drugo težavo
Rečemo lahko, da je sedanja Faurjeva vlada nekak simbol današnje Francije. Komaj premaga eno težavo, se že odpreta dve drugi. Ko je Faure mislil, da ima volitve že v žepu, sta mu jo zagodla senat in poslanska zbornica. Zdaj mora vlada šele določati nove volilne okraje. Z volitvami v decembru torej ni nič. Tudi sicer Francozi skoro ne delajo drugega, kot da se kregajo v parlamentu ter v svojih strankah. Kdo ve, če ni to znak propadanja.
NAŠ	TEDEN	V	CERKVI lz življenja	Cerkve
27.	11.	nedelja, /. adventna: sv. Virgilij, šk.
28.	11.	ponedeljek: sv. Gregorij,	p.
29.	11.	torek: sv. Saturnin, šk.
30.	11.	sreda: sv. Andrej, up.
1.	12.	četrtek: sv. Marijan
2. 12. petek, prvi: sv. Pavlina, m.
3. 12. sobota, prva: sv. Frančišek Ksav.
SV. ANDREJ, apostol. Rojen je bil v Betsajdi ob Galilejskem jezeru, po poklicu ribič. Pozneje je bival v Kafarnaumu s Petrom. V njuni hiši se je nastanil Jezus, potem ko je zapustil Nazaret. Njegov grob je v stolnici v Amalfi-ju. glava pa t cerkvi sv. Petra v Rimu. Evangelij je oznanjal predvsem po Balkanu. Umrl je v Patrasu. v A h a ji ( Grči ja ).
1.	PRVI JEZUSOV UČENEC. Peter je bil sicer poglavar apostolov, toda prvega je Jezus poklical za ribiča ljudi Andreja in z njim Janeza Evangelista. Spoznal je Jezusa pri Janezu Krstniku ob Jordanu, kjer je krščeval, in kamor je prišel Jezus, da bi bil krščen. Andrej je hitro poiskal svojega brata Petru. Vesel mu je zaklical: »Mesija (Odrešenika) smo našli,« in je pri-
peljal Petra k Jezusu. Pravoslavni naziva jo Andreja: Prvo poklicani.
Janez Krstnik je pokazal Andreju pot h Kristusu. Če bi se ne bil brigal za Janeza. ne hodil k njegovim pridigam, kdo ve, ali bi bil sploh prišel do Jezusa. Tako je tudi še sedaj: pridigar, duhovnik, od Boga poklican, ti je vodnik k pravi ven.
2.	LJUBITELJ KRIŽA KRISTUSOVEGA.
Andrej se je zdoma imenoval Jona. Vsled njegove pogumnosti so mu dali ime Andrej, kar pomeni v grškem jeziku:	po-
gumni. Kako vdano in ljubeče je cenil trpljenje. križ, pove sporočilo o njegovem mučenju. Takole je zaklical: »Pozdravljam te kot bogat zaklad, dragoceni križ. posvečen po telesu in udih mojega Gospoda. Dokler te ni nesel Kristus na svojih ranjenih ra m Ah. si bil strah ljudi, od tedaj pa poln nebeškega veselja... Že dolgo po tebi hrepenim, te iščem in te ljubim. Sedaj, ko sem te našel, me vzemi od ljudi in me daj mojemu Učeniku, da me. ki me je po tebi rešil, po tebi s prejme.«
Kdo je brez trpljenja? Nihče. K^mu je v korist? Temu. ki ga nosi v moči križa Kristusovega.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je rekel Jezus svo-[ f J jim učencem :	»Znamenja
■* bodo na soncu in luni in zvezdah in n.a zemlji bo med nerodi stiska in zmeda zarad1 šumenja morja in valov. In ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega. kar pride na v”s svet: zakaj nebeške sile se bodo muiale. In takrat bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z veliko močjo in slavo. ¥ o se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave; zakaj vaše odrešenje se približuje.a —- In povedal jim je priliko:	»Poglejte	smokvino	drevo	in
vsa drevesa. Kadar začno že sad iz sebe poganjati, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi, kadar boste videli, du se to godi, vedite, da je blizu božje kraljestvo. Resnično, resnično povem vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. t\ebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.a
*
Pričenja se advent, čas priprave na Zveličarjev prihod, čas duhovne obnove, molitve in pokore.
Evangelij nam zopet prikazuje pretresljivo sliko o .koncu sveta. Tokrat poroča sv. Luka, več ali manj isto, kar je prejšnjo nedeljo povedal sv. Matej.
Resnica, ki jo iz berila znova posnamemo in ki se je moramo vedno spominjati, je ta: vidni in vabljivi svet z vsem svojim čarom ;n siiaiem je minljiv in zato ni vreden, da hi sc nanj navezovali. Zasidrajmo rajši naše srce v Bogu in v večnih duhovnih vrednotah. Skrajno nespametno namreč ravna tisti, ki svojo neumrljivo in za večnost ustvarjeno dušo priklepa na stvari, ki bodo doživele žalosten konec in večnosti ne bodo dočakale: zemlja, gozdovi, denar, jed. pijača, obleka in nakit, vse, kar zadeva nerazsodnost in čezmerno uživanje tega sveta.
Premislimo, dragi, in skušajmo do dna razumeti to primerjavo:	naša
duša je večna, vsakovrstna snov pa časna in umrljiva in kratkotrajna. Kak-"na razlika torej med neumrjo-čo dušo in snovjo! Vsak normalen človek mora to videti! Tisto, kar ima za nas izredno, prvenstveno vrednost, prvo za Bogom, in kar zahteva glavno pažnjo in skrb. so naše neumrljive duše. Priznajte in spoznajte globino te besede: duša. Tvoja duša, o človek, velja več kol celi svet! Zavedaj si' tega in živi temu spoznanju primerno. Skrbi za svojo dušo, pazi na svojo dušo! Varuj se duhovne smili, varuj se greha!
Advent —- čas pričakovanja nas pripravlja na bližnji liturgični Jezusov prihod, t. j. na Božič. Judje Mesija še čakajo, a za nas kristjane ni dvoma: Odrešenik je že prišel in je še med nami, vsem na razpolago v sv. tabernakljih, tja do sodnega dne. Takrat ho prevzel opravilo Sodnika, medtem ko nas danes ljubeznivo vabi in kliče kot mili, dobri Zveličar človeškega rodu, kot skrbni Oče in dobri Pastir, kot zvesti Prijatelj in lolažnik.
Verniki! Poznate kraj in čas Gospodovega prihoda:	nedeljska in
vsakdanja sv. maša, sv. obhajilo, molitev. On je zvest in prihaja red-
no. Pridite še Vi! Izrabite
tako priložnost! Minuta zamujena ne vrne se nobena. Koliko duhovne škede na lasten račun v vrstah kr-stjanov!
Sprejmi, prijatelj, ta dobri in prekoristni nasvet: »Povabi evharističnega Jezusa pogosto v svojo dušo in pripravi se vestno na njegov biiž-nji in poslednji prihod z mislijo Nanj, z molitvijo, čistim srcem, poštenim in neomadeževanim živ’ ie-njem. Njegov prihod Te bo obilno poplača! za ves Tvoj trud. Stori, ne bo Ti žal! Če se boš navadil na Jezusov prijateljski obisk v sv. Hostiji, se Ti ne bo treba bati ne smrti ne tistega zadnjega srečanja s strogim in neizprosnim Sodnikom na sodni dan.
Poslušaj kaj	pravi sv. pismo:
smrt pravičnih	je lahka in pred
Gospodovim obličjem dragocena, smrt grešnika pa je silno huda. Liturgična pesem	takole opozarja:
»Strašen dan bo dan plačila, zemlja se bo v prah zdrobila. — Vse prevzel ho jok, tesnoba, ko ho človek vstal iz groba, da ga Bog za grehe sodi.«
Molimo:	Ti,	o Bog, usmiljen
bodi!
Na dan sodbe reši nas, o Gospod!
PAPEŽ IN KRISTUS
Časopisi zadnje čase veliko pišejo o prikazni, ki naj bi jo bil imel sv. oče lanski december, ko je bila njegova bolezen v najhujši krizi. Pravijo, da se mu je prikazal Kristus in da se mu je od tedaj zdravje naglo zboljšalo. Če to odgovarja resnici, bo pa pokazala bodočnost.
APOLOGETSKI KOTIČEK
VSAKDO IMA ANGELA VARUHA
m o j; «
Aftglikanci si želijo ločitev Cerkve od države
V	anglikanski Cerkvi narašča mnenje, da je treba doseči ločitev Cerkve od države. Zadnjo nedeljo je govoril v londonski katedrali sv. Pavla anglikanski duhovnik, dekan Lewis Lovd. Med drugim je rekel: »Protislovno je. da škofe, ki so nasledniki apostolov, imenuje vladar na priporočilo ministrskega predsednika, za katerega niti ni nujno, da bi bil član anglikanske Cerkve in niti kristjan. Anglikanska Cerkev se mora osvoboditi državnega nadzor-tva. zlasti kar se tiče zakona in razporok.«
bombardiranja in mehka tla so grozila, da se bo ta hram božji porušil. S prizadevnostjo umetniškega urada in z državno podporo so sedaj rešili to cerkev propada. Cerkev je iz VI. stoletja in slovi na zapa-du kot biser bizantinske umetnosti, zlasti zaradi bogastva ogromnih mozaikov. Cerkev je sedaj rešena. Ko bodo končana tudi podrobna popravila, bo zopet odprta javnosti.
Politična enotnost holandskih
katoličanov
Sv. oče se uči ruščine
Papežev komornik je povedal nekemu zapadnemu diplomatu, da se sv. oče. ki je sedaj 79 let star, uči ruščine.
»Kato se je pričel učiti grščine, ko 11111 je bilo 80 let, čemu naj bi bilo torej za papeža prepozno, da se nauči ruskega jezika?« je rekel komornik.
Papež Pij XII. bo 2. marca 80 let star. On govori gladko osem jezikov, deset na-daljnih pa za silo.
Holandski katoličani, ki so se doslej delili na dve politični struji, so se dokončno zmenili in zopet združili. Ta združitev pomeni pozitivni napredek zlasti za prihodnje parlamentarne volitve.
Škof Nikola Dobrečič umrl
V	Zagrebu je v bolnišnici umrl 83-letni škof Bara Nikola Dobrečič. Pokojni je vodil barsko škofijo od leta 1912 in je bil katoliški prirnas Srbije. Ta naslov mu je pripadal še izpred prve svetovne vojne.
Katoliška dobrodelnost
Cerkev v Raveni rešena
Biser gotskobizantinske umetnosti je starodavna cerkev sv. Apolinarija Novega v Raveni. Zob časa, neprimerno podnebje.
Ameriški katoličani so v preteklem letu zbrali za 115 milijonov dolarjev v denarju, obleki in živilih. Nabrano so razdelili med vse narode in vere križem sveta.
To resnico najdemo razodeto že v svetem pismu stare zaveze. V drugi Mojzesovi knjigi je rečeno:	»Glej,
angela pošiljam pred teboj, da le obvaruje na potu in te pripelje v kraj. ki sem ga pripravil. Pazi nanj in poslušaj njegov glas.u (2 Mo jz (23,20). V nekem psalmu pa je po božjem navdihnjen ju zapisano: »Svojim angelom je zato zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih poti h.« (Psalm 90,11).
Zelo jasno govori o angelu varuhu Jezus: »Glejte, da ne boste zaničevali katerega izmed teh malih: kajti povem vam, da njih angeli vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.x (Mt 18,10).
l\a osnovi svetega pisma uči ih niški katekizem: »Rog nam ne pošilja svojih angelov samo tu pa 1im ol> raznih določenih prilikah, ampak je vsakemu človeku že od vsega začetka da! posebnega angela varuha. «
Angela varuha poslušajmo n se priporoča imo njegovemu varstvu. Prva molitev, ki nas jo je meti naučila. je bila ravno molitev: »Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z
PO SVETU NAOKRO
ZVON SVOBODE. \ taborišču Friedland v Nemčiji se zbirajo nemški ujetniki, ki se vračajo iz Rusije. Ob prihodu vsake skupine zazvoni zvon, ki so ga postavili v sredini taborišča in kliče družinske člane ujetnikov, ki z upanjem v srcu prihajajo v taborišče:	med	vračajočimi	bo	morda
tudi naš.
ELEKTRONSKO OKO. 33-:?tni zdravnik dr, Denman Shaavv. član zdravniškega centra Albert Einstein iz Filadelfije, čaka na odobritev svoje nove iznajdbe, elektronskega očesa, ki ho omogočilo slepcem, da bodo lahko spet videli. »Oko« bo namreč s pomočjo posetbneira električnega nihanja prebudilo in ojačilo vidne živce v možganih, ki bodo »očesu« dali možnost, da bo, če že ne spregledalo, vsaj slepcem daio možnost, da bodo lahko razločevali temo od svetlobe.
ATOMSKA RAZSTAVA NA AVTOMOBILU. 28. avgusta je začel v Varese krožno potovanje po Italiji avtomobil, na katerem je prirejena razstava, ki prikazuje uporabo atomske sile v miroljubne namene. Avtomobil bo obiskal 252 krajev.
Šestega in osmega novembra je bila premična atomska razstava v Vidmu. 9. in 10. novembra v Gorici, 11. in 12. nov. v Tržiču in 13. nov. v Miljah.
NAŠLI SO PETROLEJ V IZRAELSKI PUSTINJI. Izraelska vlada je naznanila, da i*o v goli pu tinji Negcv naleteli na vrelce petroleja.
Olje je izborne kakovosti in je enakovredno olju v Kuvaitu, neodvisni arabski državi ob Perzijskem zalivu. Na olje so naleteli v globini 1300 metrov.
VINO V SVETU, \sako leto pridelajo na svetu 200 milijonov hektolitrov vina. Evropa sama pridela 80 od sto te količine. Najpridnejši vinopivei so Francozi, ki spijejo približno 125 litrov vina na osebo v enem letu. Za njimi pridejo Portugalci s 95 litri, Italijani s 77 litri, Argentinci s 53 litri. Zelo zmerni pa so Angleži in Švedi, ki dosežejo komaj 1 liter na osebo v enem letu. Zato pa spijejo tem več Mišk yja in piva.
KOLIKO JE STAR SLADOLED? Sladoled je že star približno 2500 let. Izumil ga je oče zdravilstva Grk Hipokrates okoli leta 100 pred Kristusom. Iz Grčije je sladoled prišel kot zdravilo v Italijo, od koder se je razširil po vsem svetu.
Mnogo časa so si ga lahko privoščili le bogataši. Navadnim ljudem je postal dostopen šele v 19. stoletju.
OTVORITEV OBNOVLJENE DUNAJSKE OPERE. Že precej časa je vladalo veliko zanimanje za dan, ko bodo na Dunaju o-tvorili Državno opero, porušeno 1. 1915. To se je zgodilo v soboto 5. novembra. Stavba je spet zgrajena v prejšnji klasični obliki in je bila za ta večer pravljično razsvetljena z neštetimi reflektorji, ki so metali svoje žarke tudi na bližnje vodomete.
Za slavnostno predstavo so izbrali Beethovnovo opero »Fidelio«. in to ne samo slučajno: delo je namreč velika manifestacija svobode, in prav to so Avstrijci hoteli izraziti oh svoji ponovno pridobljeni neodvisnosti. Vstopnice so bile razprodane že več mesecev; prej. Cena za nekatere sedeže je bila okrog sto tisoč lir. Predstav? so se udeležili zasto-pniki najznamenitejših opernih gledališč, kot moskovskega, varšavskega, monakovskega, londonskega Loven t Garden-a, newyorške Metropolitan Ciper e i.dr. Med važnejšimi glasbenimi osebnostmi je bil navzoč tudi veliki ruski skladatelj Šostakovič. Glavno vlogo (Flore-stan) pa je pel slovenski tenorist Anton Dermota, ki je stalni član dunajske Opere.
Predstavi so prisostvovali avstrijski pred-’ sednik, elani vlade, diplomatskega zbora ter ameriški zunanji minister Dulles.
cAiesec december mora biti mesec katoliškega tiska
PRAVDA ZA SENCO
Med sovjetskimi in jugoslovanskimi časopisi je nastala zanimiva besedna pravda. Sovjetska »Pravda« je napisala, da so dobre komunistične države le tiste, ki so tesno povezane s Sovjetsko zvezo in ostalimi »ljudskimi demokracijami«. Beograjska »Borba« ji odgovarja, da so dobri komunisti tudi listi, ki ohranijo državno neodvisnost. kar v komunistični govorici pomeni, da niso »temo povezani« s Sovjetsko zvezo. Mi pa pravimo, da je v-e to pravda za senco. Oboji so komunisti in o-boji trpinčijo svoje ljudi ter jim kratijo najosnovnejše svoboščine. »Borbi no« pisanje bi lahko imelo kaj pomena le, če bi sedanje jugoslovansko stališče resnično pomenilo začetek opuščanja brezbožnega komunizma. Na podlagi tega, kar smo doslej
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
KOROŠKI SLOVENCI ZAHTEVAJO SVOJE PRAVICE
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza sloven-kih organizacij sta poslala 8. nov. 1955 na merodajna mesta Spomenico koroških Slovencev. Spomenico so poslali zveznemu kanclerju, vicekanclerju ter diplomatskim zastopnikom ZDA, Velike Britanije, Sov. zveze in Jugoslavije. V spomenici zahtevajo koroški Slov. izvajanje mirovne pogodbe po duhu in črki. Avstrijska državna pogodba jamči v čl. 7 svoboden razvoj narodnih manjšin v vseh pogledih.
Spomenica, ki je napisana v zelo mirnem in spravljivem tonu, je zbudila ogorčenje pri delu avstrijskega in nemškega časopisja. »Naš tednik-Kronika« takim upravičeno očita, kako da si drznejo zahtevali narodne pravice za nemško manjšino v Italiji, če pa' sami teh pravic nočejo dati svojim državljanom slovenskega porekla na Koroškem.	%
VERSKO ŽIVLJENJE V JUGOSLAVIJI
SV. MISIJON V KOBARIDU
Od dne 23. do 30. oktobra je bil sveti mi ijon v Kobaridu. Udeležba pri govorih
in pri spovednicah je bila zlasti zadnje dneve čudovita. Iz vseh vasi v okolici: iz »rožnim. Trnovega. Kamnora, Libušenj in iz vasi Kobariškega Kota so se vpisale množice v veliko cerkev Marijinega Vne-bovzteja t Kobaridu. Od srede do nedelje opoldne so bile spovednice neprestano oblegane, kjer je spovedovalo stalno vsaj po sedem spovednikov. Na praznik Kristusa Kralja je bil sklep s procesijo, ki je štela nad tisoč udeležencev. Žal. da se je morala procesija razviti po ozkih in stranskih poteh, kajti v Jugoslaviji Evharistični Kristus nima pravice hoditi po glavnih ulicah.
SV. MISIJON V ŠMARTNEM
Tudi starodavna briška vas Šmartno je imela sv. misijon od 6. do 13. novembra. Kljub slabemu vremenu so se ga Brici lepo udeleževali. Zlasti lepa je bila pobožnost za moške v petek zvečer, pri kateri so skoro vsi moški opravili sv. spoved in obenem pri večerni sv. .maši' prejeli sv. obhajilo. Nad vse ganljiva je bila v soboto zvečer sprava in obnova krstne obljube, ko so vsi verniki v cerkvi stoje in s prižganimi svečami v rokah zaprisegli, da bodo zvesto spolnjevali, kar so bili že pri s\. krstu objubili po svojih krstnih botrih.
Iz vsega je razvidno, da se slovensko ljudstvo krepko upira razkristjanjevanju brezbožnega režimu.
JAPONSKI UMETNIK O JUGOSLAVIJI
Japonski slikar in pedagog Saburo Kuratu, ki je lani obiskal Jugoslavijo, objavlja v znanih japonskih časnikih tople in prisrčne članke o Jugoslaviji. Pred kratkim je priobčil zanimiva sestavka »Ljubljana« in »Izvlečki iz mojega dnevnika o Jugoslaviji«.
videli, o tem na žalost še ne moremo hiti POL SEM POL TJA .
prepričani, dasi želimo, da hi bilo to res.
AVSTRIJA IZUMIRA
NA NEAPELJSKEM ŠPORTNEM IGRIŠČU SO SE STEPLI. V nedeljo (>. novembra je prišlo po končani tekmi med Ne-apljcni in Bologno, ki se je zaključila s 3-3, do pretepa. Nekateri prenapeleži, o-gorčeni nad »krivičnim« ravnanjem sodnika do neapeljskega moštva, so vdrli na igrišče in začel se je pretep, med katerim je počilo tudi nekaj strelov. Dve osebi sta bili hudo ranjeni in njihovo stanje je zelo resno. Nad 100 oseb je dobilo lažje poškodbe. Južnjaška kri je pač vroča.
Avstrijski vladi povzroča velike skrbi stalno padanje rojstev. Po vsej državi pride komaj It rojstev na tisoč prebivalcev, na Dunaju komaj H rojstev. 1- odstotkov avstrijskih družin je brez otrok. Na Dunaju umrje vsako leto več ljudi, kot se jih rodi. Avstrijska liga zahteva, naj vlada podpre družine s številnimi otroci, naj jim daje posebne podpore, zniža davke, nakaže stanovanja in podobno. Vendar se zdi, da ni glavni vzrok izumiranja gospodarska stiska. ampak padanje verske zavesti.
»Kupila bom kokoš,a je pravila gdč. učiteljica otrokom, »no, pa bom polovico zaklala za božič, polovico pa naprej redila, du bo za veliko noč.« — Ves razred se zasmeje in drug drugemu kimajo otroci: »Saj vendar to ni mogoče!«	»hunte
prav, to ne gre,« zaključi gdč. učiteljica. »Kaj takega ni mogoče storiti, čire kokoši ni mogoče deliti na pol. l‘a še nekaj se. ne tla deliti na polovico: duša. Pol tluše Bogu, polovico hudiču to ne gre. Mladost svetu, starost Bogu	to	rte	gre.
Eno verovati, drugo delati tudi to ne gre m
Pol duše Cerkvi» pol pa komunizmu to tudi ne gre.
Poročali smo o novi apostolski administraturi za jugoslovanski del tržaško-kopr-ske škofije. V nedeljo 13. t. m. je apostolski administrator dr. Mihael Toroš slovesno prevzel svoje posle v koprski stolni cerkvi. Na vratih stolnice so ga sprejeli njegov delegat monsignor Albin Kjuder. predstavnik ljubljanskega škofa dr. Pogačnik, dekan iz Krkavcev Dominik Pegan in nekateri drugi duhovniki iz administrature. Ob vstopu v cerkev je novemu administratorju v pozdrav zapel zbor stolne cerkve ob spremljavi orkestra »Ecce sa-cerdos magnus«. Stolnica je bila polna ver-
i * t i. AT „ J v,,, 11 f: L ..1. .	, ■ -	,». .,
nega ljudstva. Med ponlifikalno sv. mašo je presvetli gospod apostolski administrator govoril v italijanščini in slovenščini ter obrazložil program svojega delovanja, ki bo slonelo na popolni enakopravnosti Slovencev in Italijanov.
Leto VII - 1955 - Štev. 47
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO Zakaj obupujejo.. .2
Povejte mi, zakaj v tako ugodnih razmerah, kot so danes, ljudje še vedno obupujejo in si jemljejo življenje?
M. F.
*
IN a splošno zares lahko trdimo, da so se življenjski pogoji zelo zboljšali v primeri s preteklostjo. Majši ljudje tega ne opazijo, ker pae ne poznajo preteklosti, a nekoliko starejši ljudje imajo o tem osebne izkušnje. A po drugi strani moramo priznati. da še tudi danes mnogo ljudi živi v skrajno težkili razmerah.
Glavni vzrok za samomore pa vendar niso težke življenjske razmere, ampak pomanjkanje vere. Največ samomorov se dogodi med ljudmi, ki dobro žive. ki jim dozdevno ničesar ne manjka. Uresničuje se pač Jezusova beseda, da človek ne živi samo od kruha. Potrebno je nekaj več, kar more dati samo vera. Kdor stavi vse svoje upanje v zemsko srečo, je razumljivo, da doživi razočaranje. Tistega, kar je iskal, ne najde in zato išče pozabe v smrti.
Neomajno zaupanje v Boga. ki vidi tudi za najtežjimi preizkušnjami božjo roko. je najboljše varstvo pred obupom. Zemsko življenje ima svoje dopolnilo v večnosti, je priprava na srečno večnost. Komur je jasno to, ne bo nikdar obupal.
PETNAJST TRUPEL NA MATAJURJU
Pretekli teden so odkrili na pobočju Matajurja na višini 1050 metrov tri skupne grobove, v katerih so našli 15 trupel. Sodijo, da so to bivši, partizanski borci, pripadniki 17. brigade bivšega IX. Korpusa. ki je pred 12 leti vodil na tem področju borbo proti nacifašistom. Italijanska komisija. ki je prišla na lice mesta, teli šumenj ni potrdila, ker ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti' pokopanih zaradi pomanjkanja dokazov. Prebivalstvo triii. da so to trupla 15 partizanov, ki so padli leta 1943 v borbi proti Nemcem in ki jih je prebivalstvo samo, kakor pišejo komunistični časopisi, zakopalo. Preden so mrtve položili v grob. je domači župnik g. Gujon pobral vse predmete in fotografije, ki so jih imeli pri sebi, in skrbno ve shrani!.
IVajdena trupla so dne 9. novembra prenesli na pokopališče v vas Matajur, kjer so jih pokopali v blagoslovljeno zemljo.
KOMUNIZEM IŠČE ŽENSKE GOSPODARSTVO
Komunizem se je zlasti v Italiji vrgel na delo, da si pridobi ženskii svet in tako pride na prihodnjih volitvah do oblasti. Že pri volitvah leta 1953 trdijo, da so dobili okrog 8 milijonov ženskih glasov. Tako računajo: volivk je bilo okrog 15 milijonov; krščanska demokracija ni dobila več kot 7 milijonov ženskih glasov, desničarske stranke so jih dobile malo, torej je okrog 8 milijonov žensk volilo za komunizem. Ker je v Italiji več volivk kot volivcev, je Togliatti že zdaj začel pri ženskah z akcijo za bodočnost.
Da bi ženske ulovili na svoje limanice, govorijo o ipotrebi, da rešijo žensko dvojnega suženjstva: od moža, ki si jo je za-sužnil, in od kapitalizma, ki jo izrablja.
Seveda, vidijo komunisti v krščanstvu največjega sovražnika žene. Na raznih sestankih to ponavljajo. Pravijo, da Cerkev vzgaja ženo, da hi hranila kapitalistični socialni red, a tudi dodajajo, da bo komunistična partija premagala tega sovražnika, ker ima v ta namen dovolj obrambnih sredstev.
Res je med ženo, kot jo pojmuje komunizem in kot jo pojmuje krščanstvo, temeljno nasprotje: oni jo gleda kot delavko, ta pa kot mater gospodinjo na domu. Komunisti to vedo; zato so začeli s taktiko sožitja ter na svojih javnih sestankih ne prinašajo več na dan zadeve o raz.poroki, ampak ponavljajo besede o ' višji plači, o lepšem stanovanju itd. Poleg tega pa naj se po naročilu komunističnih voditeljev približajo onim ženam in dekletom, ki so organizirane v katoliških organizacijah, in naj jih na lep način nagovarjajo, da je treba skupnega nastopa z mir, da skupno delo več zaleže, da se morajo vse žene zavzeti za pravice ženskega stanu itd. Tako računajo, da bodo počasi speljali marsikatero ženo ali dekle na svojo stran in dosegli, da se bodo katoliške organizacije nagnile v levičarske vode.
Vedno ista taktika, vedno ista pesem. Ker naravnost ne morejo razbiti katoliških vrst se poslužujejo lahkovernih kalinov, da trobijo Aaučena gesla v svet, da s pomočjo teh oslabijo odpor katoličanov. Zato moramo biti še bolj previdni in zla ti naše žene in dekleta naj imajo odprte oči, ker se tudi med našim ljudstvom že sliši tu pa tam kaj podobnega.
Živimo v časih, ko je treba jasne opredelitve: katoličan naj bo zaveden katoli-
I
v-
..... >
■.
Z RAZSTAVE SLOVENSKEGA UMETNIKA V TRSTU
čan, komunist pa naj pove. da je komunist. In zato kot katoličan hodim svojo pot brez slepomišenja in brez kompromisov. Take morajo biti tudi naše zavedne slovenske žene in dekleta in naj zavrnejo vsakega, ki jim bo pel pesem sprave in sožitja in ljubezni in ne vera še česa.
Z dovoljenjem cerkvenih oblasti bo tretjo nedeljo v adventu (11. decembra) po vsem Primorskem
Nedelja za katoliški tednik
Priporočamo že sedaj našim dobrim vernikom, da molijo za u-speh te akcije. Denarni darovi, ki se bodo to nedeljo nabrali, pojdejo v prid našega lista. Zbirke posameznih duhovnij bomo potem v listu objavili.
TOIME MIHELIČ i O E V | M
KAM BO ŠLA JAPONSKA MLADINA?
Vodstvo apostclstva molitve je z odobre-njem svetega očeta določilo za mesec december sledeči misijonski molitveni namen : duhovne potrebe japonske akademske mladine.
Že iz tega je razvidno, kakor tudi iz raznih člankov, ki jih moremo brati v zadnjem času po katoliških revijah, da vzbujajo misijonske potrebe na Japonskem veliko pozornost. Gre tu predvsem za duhovne potrebe japonske inteligence, saj je japonski narod na visoki kulturni stopnji.
Japonci so namreč doživeli veliko razočaranje po zlomu njihove moči v zadnji vojni in se tako znašli pred veliko duhovno krizo in duhovno praznoto. Kje bodo torej našli odgovor na razna vprašanja, kje naj išče rešitve raznih duhovnih problemov japonska inteligenca? Ponuja se ji komunistična ideologija, ki vzbuja pri njej preeej simpatije, in bati se je treba, da ho premotila marsikaterega izobraženca, ki iskreno išče rešitve raznih problemov, a je ne najde pri Bogu in v naukih, ki so mu znani. Išče torej nekaj novega. In to lepo in to novo, posebno zaradi slabih socialnih razmer, hočejo nekateri najti v komunizmu, kakor se je to zgodilo pri številnih slovenskih izobražencih, pred drugo svetovno vojno, ki so se znašli pred podobno duhovno praznoto.
Ali bo mogel katolicizem tekmovati s komunizmom? Nevarnost je velika, da ne bo kos tej svoji nalogi, ker je premalo moči na delu. predvsem pa dobro izvež-banih z akademsko izobrazbo. Ugotoviti pa moramo, da duhovščina pod vodstvom domačih škofov dobro deluje. To nam je v pogum. Ne pozabimo pa na dejstvo, da brez boja ni zmage.
Misijonarji posvečajo veliko skrb šolam,
—	jezuiti imajo svojo univerzo radijskim oddajam, tisku itd. Potrebni pa so v prvi vrsti dobri katoliški laiki, ki bodo z zgledom evangeljske ljubezni seznanili svoje stanovske tovariše z vsebino katoliške vere. Srce japonskega človeka je odprto za krščansko ljubezen in za nauk. ki ji daje podlago, treba je le najti pravo pot in prava sredstva.
Podprimo s simpatijo, z zanimanjem in molitveno pomočjo težko delo vseh delavcev v vinogradu Gospodovem na Daljnem Vzhodu, posebno pa naših, ki so tako častno 'zastopani.
Dr.
Vino v alkohol
Na Francoskem pridelujejo preveč vina. tako da ga ne morejo porabiti od lt ta do leta. Vsled tega je cena vinu začela silno padati in je vinogradništvu grozila nesreča, da se pridelovanje vina sploh ne bo več splačalo. Tu je priskočila na pomoč država, ki je zaukazala, naj se vino začne prekuhavati v alkohol. Ker so pri tein občutni stroški, je država sama sprejela vse te stroške na svoje rame. Tako so lansko leto destilirali okrog 11 milijonov hektolitrov vina v alkohol. Država je pri tem imela stroškov okrog 20 milijard frankov. Je pa na ta način občutno omilila vinsko krizo, čeprav ta še ni povsem odstranjena, ker je v francoskih kleteh še vedno okrog 10 milijonov hi vina preveč.
—	Letošnja vinska letina je bila v Franciji nekoliko slabša od lanske. Pridelali so po prvih računih okrog 72 milijonov h!, lani pa 78 milijonov lil vina.
Razstava tekstilnih strojev
\ inestu Biiisto Arsizic v Lombardiji prirejajo vsako leto p oseba o razstavo tekstilnih izdelkov in tekstilnih strojev. Tudi letos se je vršila v preteklem mesecu. Število razstavi j alee v se je povečalo od 290 na 320. Razistavo sta obiskali tudi jugoslovansko in sovjetsko zastopstvo.
Primanjkljaj ital. železnic
Napovedujejo, da bodo imele letos ital. železnice skoro 40 milijard lir primanjkljaja. Kljub temu nameravajo s prihodnjim mesecem majem upe jati na ital. vlakih samo dva razreda; ukinili bodo namreč 1. razred. Morda bodo v-led tega nekoliko podražili potovanje v obeh razredih, ker bodo izgubili potnike prvega razreda, ki so največ plačevali. Drugi pravijo, da ne bo treba, saj je bilo potnikov v !. raz. vedno malo.
Po zasedanju italijansko-jugo-slovanske komisije v Vidmu
V	palači »Bolgrado« v Vidmu je od dne 8. do 16. novembra ponovno zasedala mešana komisija z namenom, da pregleda dosedanje uspehe prektieriega izvrševanja videmskega sporazuma in po možnosti odpravi vse ovire in nedostatke.
Iz uradnega poročila, ki so ga izdali po zasedanju je razvidno, da je bilo doslej izdanih in vidiranih nad 60.000 prepustnic in da prometne zveze med obema področjema normalno poslujejo.
Eden izmed najvažnejših sklepov Zadnjega zasedanja se nanaša na prenašanje valute iz enega področja na drugo. Doslej predviden znesek valute je bil povečan. Italijanski državljani lahko prenesejo na jugoslovansko področje mesečno do 7000
lir, jugoslovanski državljani pa 3500 din. Poleg tega lahko posestniki obmejnih prepustnic ob vsakem prehodu prenesejo še po 600 lir, odnosno 300 din.
Nadalje so razpravljali tudi o prehodu motornih vozil, ki je bil dosedaj možen le tistim, ki so bili v posesti »carneta« ali »triplika«. Velika večina lastnikov motornih vozil pa nima »carneta«, ker ta ni bil v veljavi med Jugoslavijo in Italijo. Tega vprašanja niso še rešili, a upanje je. da bo urejeno že tekom tega leta.
Prihodnji sestanek mešane komisije bo verjetno v drugi polovici decembra v Ljubljani.
KNJIGE IN REVIJE. Prejeli smo naslednje knjige in revije:	Ivan Korošec,
Čas pod streli: zbirka črtic iz zadnje vojne. Izšla v Buenos Airesu.
Vera in dam. november 1953. Zelo pestra številka, ki prinaša posebno dosti sestavkov tržaških sotrudnikov.
Pastirček, november 1955. Ta listič postaja vedno zanimivejši.
Literarne trnje, november 1935. To je prva letošnja številka tega glasila tržaških dijakov. Tudi v novem letu obetajo biti Literarne vaje zanimiva slika umetniškega hotenja naših dijakov na tržaških srednjih šolah.
Katoliški misijoni, oklober-nov. Dvojna številka te naše edine misijonske revije je zelo bogata na 'vsebini. Radi jo prebirajte.
Misli, oktober, listič slovenskih izseljencev v Avstraliji. Priporočamo' ga vsem o-nim, ki se mislijo izseliti ali so se že izselili v Avstralijo.
Duhovno življenje, oktober: kot običajno je polno- lepih in globokih verskih člankov ter raznih zanimivosti.
Dr. GILBERT DELNERI
ZDRAVNIK ZA NOTRANJE BOLEZNI, REVMATIZEM. ATRlTE. SIATIKO, SKLEPNA VNETJA
SE JE PRESELIL v novi ambulatorij v palači »ESSO« v ulici Roma 2 L
Sprejema 'od 10.-12. in od 15.-18. ure -(Telefon 23-12).
Naslov osebnega stanovanja je Trg Tom-maseo 9 (Plaeuta) - Telefon št. 51-84.
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30. več 7°o davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska ti-karna Budin v Gorici
ZAHVALA
V torek 15. novembra je po dolgi bolezni preminil naš dobri in nepozabni oče
MAHNIČ JOSIP
star 65 let.
Ob tej bridki izgubi smo prejeli od raznih strani iskrene izraze sočutja. Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih urah; zlasti g. župniku Malalanu za poslovilne besede, čč. duhovnikom ter pevskemu zboru iz Doline in Boljunea ter godbi; vsem darovalcem cvetja, ter vsem, ki su pokojnega očeta pospremili k zadnjemu počitku
Dragega očeta priporočamo v molitev.
Boljunee-Kremenka. dne 20. novembra 1955.
Družine MAHNIČ, DELLA SANTA. MAVER
TONE MIHELIČ RAZSTAVLJA
Redkokdaj imamo Slovenci priliko videti razstavo slovenskega umetnika v Trstu. V hrupnem trgovskem vrišču se kulturno življenje kar izgublja. Posebej še slovensko kulturno življenje. Potreben je velik pogum in žilava vztrajnost, da slovenski umetnik ne obupa.
Akademski slikar Tone Mihelič je tak pogumen umetnik, ki iz skromnosti in nenaklonjenosti okolice raste v neustrašne, ga glasnika Lepote. Sredi Trsta, v veliki galeriji d Arte v drevoredu XX. septembra razstavlja svoja dela. Velika dvorana je okrašena z 61 deli slovenskega umetnika. To je tako število slik kot jih zlepa ne pripravi za razstavo slikar.
Tone Mihelič je rojen Gorenje, a mladi tab ul je odšel lia šolanje v Italijo. Vodniki so mu bili priznani italijanski mojstri. Bil je prj Felieiju Čaren in Ugu Ca-Porehiuiju na umetnostni akademiji v Florenci, Potem je obiskoval Umetnostno akademijo v Rimu, kjer se je izpopolnil v |re*ki in dekoraciji. Iz vseli teh šol pil je **®el samostojen, našel je svoj lastni način l* fazanja.
Pogosto dalj časa živi v Trstu, potem se odpelje spet v Italijo, na Sicilijo, se ustavlja v Goriških brdih, pa sp(.t na Krasu. Vedno roma v naravo in slika. Najrajši slika pokrajino, zato so na razstavi najštevilnejše krajinske slike. Pa tudi portrete slika, a spet sc vrača na obalo, v pristanišče, v portiče... Rad bi ujel i„ zajel vse življenje.
Tone Mihelič je mojster barve. Stene razstavne dvorane naravnost žive v čudovitih barvah. V vsak okvir je zajel košček sveta in življenja.
Umetnost Toneta Miheliča občudujejo tudi tujci. Razstavljal je do zdaj v Rimu, Benetkah, Gorici, Trstu, v Veroni, pri skupinskih razstavah je sodeloval v Rimu in v Benetkah in to večkrat.
Miheličeva umetnost je preprosta in razumljiva. In naša je. Tudi slovenska preprosta žena, kmet in delavec jo lahko obišče. Umetnik je vesel, če nam nudi trenutek lepega užitka. Nam pa bo pogum mladega umetnika v oporo. Vračali se bomo z močnejšo vero v svojo umetnost. In kdor le more, naj okrasi svoj dom z umetnikovo sliko.
Razstava je v Galeriji, v ul. XX. sept. št. 16 in bo odprta do konca meseca.
LITERARNE VAJE
Izšla je prva številka novega letnika revije tržaških dijakov »Literarne vaje«. To je že sedmi letnik le svojevrstne mladinske revije. Vsako leto dragocenejša posta-' ja. saj se krog njenih sodelavcev vedno bolj izpopolnjuje, boljša, ddrašea v generacijo mladih tržaških leposlovcev. Lepo se nam kaže ta rast ob prebiranju prejšnjih letnikov; z vsakim letom zrelejši so prispevki. To na splošno velja tudi o gradivu v tej prvi letošnji številki. V njej srečujemo že dobro znana imena starih sodelavcev, kot Eveline Umek, Stojana Kodriča, Matjaža Hmeljaka, Pavla Tonona, Ondine Pečarjeve, Eve Žnideršič, Aleksandra Jerica, Marije Mislej. Sergija Birse, Mitja Prešla, Teodorja Černigoja. Vodilno povest za letošnji letnik pa je napisal Hektor Jogan z naslovom Tujina in obeta biti boljša od lanske. Pozna sc ji tudi, da je bila pod pilo profesorja slovenščine. Najboljši prispevek števike pa je vsekakor potopis Aleksandra Jeriča Iz Trsta v Stoekbol m. ki se bere kot bi prišel izpod peresa veščega opazovalca in pisatelja. Oba posebej omenjena spisa, ki se bosta nada- . ljevala, je uredništvo tudi nagradilo.
Poleg tega gradiva imajo letos Literarne vaje še ostala običajna zaglavja, ki zanimajo mladino. Lep dar sta dve prilogi v barvah, urednik pa obljublja še za vsako nadaljnjo številko po eno. Poleg vsega tega imajo Literarne vaje tudi to pot nekaj prispevkov profesorjev, med njimi najpomembnejši obisk prof. Peterlina pri Borisu Pahorju.
SLOV. GLEDALIŠČE
V	TORONTU
Predlanskim se je v Torontu ustanovil slov. dramatski krožek. Njegov kulturni program je bil: gojiti ljubezen. Ljubezen do materine besede, do zasužnjene domovine in do kulturnih vrlin. Z druge strani pa so ustanovitelji obljubili, da bodo dobiček od iger delili na tri dele: en del, da bodo poklonili slovenski cerkvi, drugega dobrodelnosti, a tretjega da bodo obdržali za krožkovo blagajno.
Pred kratkim pa se je dramatski krožek preimenoval v »Slovensko gledališče«, ki je že sestavilo program za prvo gledališko sezono. V načrtu ima od šest do devet iger.
NAŠA OPERA
V	CLEVELANDU
Dne 6. nov. je Glasbena Matica v Clevelandu predvajala v Slovenskem avditoriju Verdijevo opero »Rigoletto«. To ni prva predstava te vrste.. Slovenci so v Clevelandu imeli že večkrat priliko videti razne opere, kot n. pr. Traviato. Figarovo svatbo, Tosco, Mignon in druge.
Izšel |e PASTIRČEK za mesee november:
MOHORJEVKE
KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRU-Ž.BE so izšle. Dobite jili naprodaj pri svojih dušnih pastirjih in v Katoliški knjigarni v Gorici ter pri Fortunatu v Trstu. Letošnji Mohorjev knjižni dar obsega Koledar za prestopno leto 1956. I*regljevo povest Otroci sonca ter slikanico za otroke in odrasle Nesreče gospoda Kozamurnika. Rojaki, sezite po letošnjih knjigah Mohorjeve družbe, predno poidejo, ker so zanimive, lepe in poceni.
S TRŽAŠKEGA
Omagala je zavedna Slovenka, Karlina Košmerlj
Kot 17-letno dekle je prišla v Trst v službo, sirota, ki je izgubila svojo mater že tedaj, ko je komaj znala izgovarjati njeno ime. Potem je služila pri tržaških italijanskih družinah in trdo delala od zgodnjega jutra, do pozne noči. Nosila je vodo od vodnjakov na uliei v visoka nadstropja, pomivala je in kuhala, a ni imela nikdar sreče, da bi občutila toplo ljubezen svojih gospodarjev. To je resnično trnjeva pot slovenske služkinje v Trstu, kot io je živela do svoje visoke starosti 80 let bi dočakala v začetku prihodnjega leta.
V vsem tem težkem življenju je Karlin-ea našla eno samo tolažbo:	pred taber-
nakljem in pred podobo Matere božje. Najprej je bila vpisana v Marijino družbo pri Sv. Jakobu, a bila je ena izmed tistih idealnih deklet, ki so ustanovile slovensko Marijino družbo s kasnejšim sedežem v Marijinem domu. V prvem odboru je bila, med prvimi pevkami je bila, na vse-zgodaj je prihajala k službi božji v Dom. zgodaj, ker se je potem začelo delo služkinje. V tisti prvi procesiji je bila, ko je z ostalimi družbenieami tako ponosno in tako vdano na poti mimo tržaškega magistrata pela in molila v svojem materinem jeziku. Košmerljeva je zbirala in sama od svojega skromnega zaslužka dajala za lep Marijin dom v uliei Risorta, ki še danes stoji, zbirala in prispevala je za nekdanji Narodni dom. Ona ni poznala ovinkov: govorila je kot je mislila, delala kot je bila prepričana, da je prav, ker je bila Slovenka in katoličanka. In na oboje
je bila ponosna.
Ta čudoviti značaj, neupogljiv, premočrten, je v trgovskem Trstu seveda mnogo trpel. A je bil vedno varovan. O svojih križih in težavah ni rada govorila. Sele zadnja leta jo je kdaj pa kdaj premagala otožnost, da je tistim, ki jih je rada imela, s tresočim glasom potožila, kaj vse je doživela. Takoj za tem pa je zamahnila z roko in rekla:	»A za vse Bogu hvala!
Bog je velik!«
Ta čisti značaj, ta neupogljiv temperament, ta zavedna Slovenka in ta dosledna katoličanka je v nedeljo za vedno zaspala. Ne bo je več vsako prvo nedeljo v Marijin dom, ne vsak dan k sv. maši v cerkev sv. Antona, ne na Slovenske večere in druge prireditve.	A vsem,	ki so	jo	poznali,
bo ostala v neizbrisnem spominu.
Še nečesa ne smemo pozabiti! Ko so prišli prvi Slovenci, ki so se umaknili pred komunizmom, v Trst, jim je gospa Kar-linea prva in skoraj edina odprla vrata. Kot katoličanka je vedela, kaj pomeni komunizem in ni dvomila o nikomer kot je tedaj marsikdo. V njenem skromnem stanovanju so	bili nahrbtniki	na	tleh in
bivali so lahko mnogi sedanji profesorji v njeni revni	kuhinji.	Malo podstrešno
stanovanje je sejalo ljubezen, ki je tedaj ni premogel z naslanjači opemljeni tržaški dom. Tudi to ljubezen bo Bog dobri slovenski ženici	povrnil,	vsi, ki	so	je bili
deležni, pa se je bodo spominjali.
Naj dobri Bog vse obilno poplača Kar-linči Košmerljevi!
Prosvetni večer v Bazovici
\ sredo smo imeli pri nas zopet Slovenski večer in kar dva gosta, ki sta prišla predavat med nas. Najprej nam je predaval prof. Jože Peterlin iz Trsta o slovenski likovni umetnosti. Ob njegovi prijetni pripovedi je vstala pred nami vsa pomembnost nase umetnosti, s katero se prav lahko kosamo z vsemi sosednimi narodi. Če je že naša besedna umetnost zaradi malega števila onih v svetu, ki jo poznajo, obsojena na molk, je z našo likovno umetnostjo drugače. S svojim zgodovinskim razvojem hodi vštric svetovne umetnosti najmodernejših struj in je kot enakovredna
Rešen mornar
Češki parnik »Lidice« je 80 km proč od Aleksandrije v Egiptu rešil iz morja tržaškega mornarja Bruna Rota. Ta se je ponesrečil, ko se je potopil parnik Patri-zia. Trinajst dni je revež prebil na Širokem morju na kosu lesa, brez hrane in vode. Vsi so menili, da je že utonil. Take rešitve so zelo redke.
Pojasnilo
K poročilu: Trst so zapustili, ki ga je objavil naš tednik na zadnji strani štev. 45 10. nov. 1955 smo prejeli iz Trsta sledeč dopis:
BAZOVIŠKI ODER uprizori v sredo 27. novembra ob sedemnajsti uri (17h) na BAZOVICI veliko dramo v štirih dejanjih
“VEST ALI ČLOVEK, KI JE UMORIL”
Pred uprizoritvijo poje Gročanski mešani zbor, po igri pa Bazoviški mladinski zbor. Med odmorom srečolov, katerega čisti dobiček je namenjen za krstni kamen. Vabljeni vsi.
zastopana v svetovni galeriji sodobnega slikarstva in kiparstva. Predavanju profesorja Peterlina je potem sledilo predavanje gosp. župnika iz Ricmanj ob skiop-tičnih slikah s svojega potovanja po Tirolski in Dolomitih. Udeležba je bila kljub grdemu vremenu lepa, prav pa bi bilo, ko bi bila prihodnjič še lepša. Zlasti mladine ne bi smelo manjkati na takih večerih, kjer se obravnavajo bistvena vprašanja slovenskega življenja.
Ricmanj‘e
Industrijsko pristanišče je v Domju odkupilo od dolinske občine večji kos zemlje. Iz tega izkupička bodo postavili v Hicma-njih moderno oljarno, ki bo v enem dnevu predelala do 100 kvintalov oljk.
V dopisu pod naslovom »Trst so zapustili« ste napisali tudi naslednji stavek: »Tudi njegova gospa je dolga leta poučevala angleščino na Višji gimnaziji, lani na Trgovski akademiji in letos je začela na Strokovni šoli, ker sc je kot specialistka morala zaradi državljanstva umakniti nestrokovnjaku.«
Iz tega stavka bi izhajalo, da se je morala umakniti pred menoj, ki letos poučujem nemščino na Trgovski akademiji, kjer je lansko leto poučevala g. prof. Tilly Velikonja.
Kar se mene tiče, bi želela poudariti, da imam vse kvalifikacije in usposobljenost (abilitazione) za poučevanje nemščine. Torej se gospe Velikonji ni bilo treba
umakniti pred menoj, pač pa pred drugimi.
S to svojo izjavo pa nikakor ne opravičujem postopanja, ki ga je bila deležna prof,. Velikonja, ki mi je bila v vsem tem času draga kolegica.
S spoštovanjem	Tenee	Nives
K temu dopisu dodajamo, da naš tržaški dopisnik v svojem poročilu ni nikakor mislil na gdč. prof. Tence. Dobro verno, da ima ona vse potrebne študijske naslove, ki si jih je pridobila z marljivim študijem in poznejšim spopolnjevanjem.
Z GORIŠKEGA
Novi šolski nadzornik
Po upokojitvi nadzornikov italijanskih in slovenskih šol so nadzorništvo združili v en sam urad in eno samo osebo. Za novega nadzornika je imenovan gospod Me-dardo Carlesi, ki je svoje mesto že zasedel. Čudno se nam pa le zdi, da na tako važno mesto nadzornika slovenskih šol ni imenovan kak profesor, ki bi vsaj razumel slovenski jezik, da bi mogel v zadostni meri voditi slovensko šolstvo. Ali pa morda ni s tem odpravljeno posebno mesto nadzor-ništva slovenskih šol in tako prizadejana nova krivica slovenski manjšini?
Imenovanje
Ravnatelj slov. gimnazije in liceja v Gorici g. ilr. Mihael Rožič je postal redni ravnatelj. Čestitamo z upanjem, da ostane na naši šoli in ne odide v Desenzano ob Gardskem jezeru, kamor je bil dodeljen.
Odlikovanje
G. dr. Hektor Fabbro, rektor nadškofijskega semenišča v Gorici, je bil imenovan za papeževega hišnega prelata. K odlikovanju čestitamo!
Dobrim srcem
Za svetega Miklavža bo Slovenska Vin-eencijeva konferenca v Gorici obdarovala revne otroke. V ta namen bodo njeni poverjeniki obiskali prijatelje naših otrok v mestu in na deželi, da naberejo kaj darov. Prijatelji mladine, ne zapirajte vrat in ne zakrknite src ob njih obisku. Kdor mladini daruje, božji banki posojuje. Darove, v denarju in v blagu sprejema tudi uredništvo »Katoliškega glasa«.
Dol
Grob se za grobom vrsti in neizprosna smrt neusmiljeno najboljše ugrablja. Zopet je pri nas težko prizadeta Brunova družina pri Devetakih. Po kratki zavratni bolezni je namreč umrla 49 let stara Zofija Pahor, ki je bila vzgledna in skrbna družinska mati, delavna in vsestransko izobražena gospodinja ter požrtvovalna in agilna
sodelavka pri cerkvenem delu. Zlasti je z' veliko ljubeznijo delala za božjo čast pri službi božji z dolgoletnim petjem in podpiranjem ob vsaki potrebi. Slovesen pogreb v ponedeljek popoldne je bil veren izraz spoštovanja in priznanja faranov do zaslužne rajne Zofije in njene težko prizadete družine. Bog ji bodi dobroten plačnik in naj v miru počiva; družini pa naše iskreno sožalje.
Sovodnje
Pretekli teden se je poslovil od nas č. g. Bogomil Brecelj, župni upravitelj v So-vodnjah. Odšel je na svoje novo mesto v Doberdob.
Čeravno je bil g. Brecelj med nami samo 1 leta ostane v nepozabnem spominu.
Kot duhovnik je bil idealist, bil je delaven na vseh poljih, požrtvovalen, nesebičen, skromen in radodaren. Vsakega bolnika je šel obiskat na dom ali v bolnišnico. Pod njim smo imeli sv. misijon. Organiziral je romanje na razne božje poti.
Zbiral je krog sebe mladino, ustanovil je Dekliški krožek. Katoliški prosvetni krožek, Dramski odsek, prirejal je prireditve, pripravil si je kinoaparat vse je delal za mladino, da bi ne zašla na kriva pota. Mladina ga bo res pogrešala. A ker je bil g. Brecelj tako delaven, je bil pri frontaših nepriljubljen.
No, hvala Bogu, z odhodom g. Breclja je odpadla zadnja ovira za spreobrnitev nekaterih zagrizenih sovodenjskih frontašev, in ne bodo več blatili duhovnikov po gostilnah in po časopisih.
V nedeljo dne 20. t. m. smo sprejeli novega župnika v osebi e. g. Vladiinira Komaca. Prišel je k nam iz Devina.
1 akoj pri sv, masi nas je vse pozdravil in dal svoj blagoslov, na vse vernike je napravil zelo dober vtis. Iz tega mesta ga vsi srčno pozdravljamo in naj Bog blagoslovi njegovo delovanje med nami.
Več vaščanov
Darilne pošiljke
naročajte pri specializirani tvrdki
CITRUS
I IM P O R T
E X P ORT
T R S T - Via Torrebianca 27 - telefon 2-44-67
Dobavljamo živež, tekstil, čevlje, porcelan, jedilni servis, pohištvo, šivalne stroje, hladilnike, pralne stroje, stroje za čiščenje prahu, radioaparate, bicikle, avtomobile, motocikle in sploh vse, kar se rabi v gospodinjstvu in gospodarstvu.
Obračajte se na nas s polnim zaupanjem in najsolidneje vam bomo
postregli!
OBVESTILA
GLASBENI KONCERT S K PD. Kot mo že poročali, bo SKPJ) priredilo v najkraj--em ca u, vendar ne -e ta teden, zanimiv koncert. Nastopal bo mešani in moški zbor z niandolinističnim orkestrom, s solisti ter z duom harmonik.
Program je izbran is opere »Gorenjski slavček« (A. Foerster), iz opereto Povodni mož« (V. Vodopivec), ki jo je priredil za orkester M. Filej. \ekaj komadov bo izvajal orkester sam. Kot novost boste poslušali še duo harmonik.
Upamo, da bo naše občinstvo z veseljem prihitelo poslušat naše požrtvovalne pevce in igralce.
PRIHODNJI TEDEN V GORICI: v nedeljo 27. novembra, ponedeljek in torek celodnevno češčenje v stolnici. Dekl. Mar. družba in drugi verniki bodo imeli skupno uro molitve v ponedeljek od 3h do 4h za duhovniške poklice ter v torek isto uro (od 3h do 4h) za katoliški tisk.
V sredo 30. nov. ob 8h zvečer mesečna pobožnost za matere pri Sv. Antonu.
V petek 2. dec. ob 6h sv. maša pred Izpostavljenim v stolnici, ob 7h pri Svetem Ivanu. Zvečer ob 8h ura molitve v stolnici.
V soboto 3. dec. ob 6h sv. m .uš;-: t rožnim vencem in govorom v stolnici.
V ADVENTU je vsak dan ob 6h sv. maša pred Izpostavljenim v stolnici, ob 7h pa s kratkim adventnim branjem pri Svetem Ivanu. — Ob 6h so zornice tudi pri Sv. Ionaciju.
DAROVI ZA KATOLIŠKI TISK: Dar iz Nabrežine 1000 lir.
ZA SLOVENSKO SIROTIŠCE: Steverjan: V denarju 3150, 980 kg krompirja. 480 kg jabolk, 8 kg fižola, 4 kg pšenične moke, 3 kg. orehov, 185 kg koruze v storžih. 2 kg. suhega sadj>a. — Pevma-Oslavje: V denarju 6575 lir, 460 kg krompirja, 260 kg jabolk. 110 kg koruze v storžih. 5 kg čebule, 1 kg masti. 2 kg orehov, 8 litrov vina.	Jamlje-Dol: V denarju	3100 lir,
380 kg krompirja. 90 kg koruze v štoržih, 30 kg ječmena. 12 kg pšenice, 3 kg fižola, 1,5 kg riža, 0.5 kg slanine, 3 kg sode. I kos mila.	Plesivo: 260 kg koruze	v štoržih,
180 kg krompirja, 25 kg jabolk, 4 kg fižola.	Jazbine-Gradiskuta: 320	kg koru-
ze, 180 kg krompirja. 90 kg jabolk. 10 kg grozdja, 2 kg bele moke, 2 kg kostanja, 2 k s orehov.
Vsem plemenitim dobrotnikom se iskreno zahvaljujemo.
LISTNICA UPRAVE
Vedno znova prihajajo pritožbe na upravo zaradi netočnega prejemanja lista. Zato .ponovno obveščamo vse naročnike v tuzem-stvn in inozemstvu, da uprava redno oddaja na noriški pošti vse izvode vsak četrtek
dopoldne.
Zato bi pri rednem dostavljanju moral vsak naročnik imeti list že v petek ali najkasneje v soboto. Zaradi tega. če se kje dogajajo »črednosti. kontrolirajte, če niso morda krivi domači poštarji, kot smo že nekje ugotovili. Vsekakor bo uprava v vsakem primeru, ki nam bo javljen, vložila pritožbo na pristojnem mestu. Poštarji in poštni uslužbenci naj vrše svojo dolžnost. *
Opozarjamo vse naše naročnike v Angliji, da je sprejel poverjeništvo za »Katoliški glas« č. g. Ignacij Kunstelj. Vsa denarna nakazila, dopise ali nove naročene pošljite na naslov: Rev. Ignacij Kunstelj, Marillae House, Warlev-Breiltvvood ‘Essex.
Obenem se uprava »Katoliškega glasa« iskreno zahvaljuje preč. g- Kunstlju za sprejeto poverjeništvo.
SVETLOBA IN SENCA
DEMOKRACIJE
O DELU IN ZASLUŽKU
Dejstvo je, da se velika in mala proizvajalna, trgovska in prometna podjetja v glavnem ne snujejo iz človekoljubnih namenov in tudi ne samo za pošten zaslužek, s katerim bi krili stroške ter se stanu primerno preživljali, temveč, če le mogoče, asa čim večje dobičke. Na vse mogoče načine, tudi krivične in nemoralne, se ustvarjajo nove »potrebe«, nove navade in razvade, nove potrate ter se z nakupom in posluževati jem teh prednikov črpa denar iz žepov »modernih« konsumentov.
Ker imamo oipravka z naravo človeškega duha, stremečega po dobrem, boljšem in najboljšem, in ker vemo, da se ta duh v splošnem ne da obrzdati, je nujno potrebno, zavarovati nekatere materialne dobrine tako, da bodo pred tem duhom varne, ter vsem v zadostni meri na razpolago.
Glavne izmed teh dobrin so: stalno delo in reden zaslužek, zlasti za družinske očete kot vzdrževatelje družin. Zato bodi ena izmed glavnih dolžnosti države, uredi-
tev naseljevanja in preseljevanju. Današnje preseljevanje in naseljevanje ni urejeno. Tudi pri tem igra svojo posebno vlogo dobičkarski kapitalizem. V domačem krogu povzroča brezposelnost in deli zaslužke, ki ne odgovarjajo nakupu najpotrebnejših predmetov od strani delavstva. Mala obrt pojema, kmečka posestva lezejo v dolgove ter na dražbe. Kapitalistični sistem v tujih državah pa pripušča samo omejeno število priseljencev, in še to seveda mladih, popolnoma zdravih, delazniož.nih, rojenih in vzgojenih po večini v trdih in skromnih razmerah, za kar niso kapitalisti, ki si jih zdaj lastijo, nič potrosili, nič pretrpeli in se nič potrudili; po pravici lahko rečemo, da žanjejo tam, kjer niso sejali.
Preseljevanje in naseljevanje bo moralo temeljiti na tem, da se bodo izseljevali ljudje iz krajev, kjer jih je preveč, ter se naseljevali v kraje, kjer jih je premalo.
V	ta namen bodo morale priti v poštev predvsem eele družine, prieenši od novo-poročeneev dalje, nikakor pa ne posamezni člani družin, najmanj pa še, da bi ločili ženo od moža ali obratno. Država bo morala iti svojim izseljencem v vsem na roko, prav tako bo morala država, ki izseljenca sprejme, poskrbeti za potrebno stanovanje in zaposlitev.
Sedaj pa k prvi človečanski pravici:
PRAVICA DO REDNE ZAKONSKE ZVEZE
Namenoma smo prej razpravljai o drugi in tretji človečanski pravici, ker uveljavljenje teh dveh nudi že podlago za uveljavljenje prve.
Torej, ker bo vsaka redna zakonska zveza v posesti določene in nepremične lastnine, postane ta lastnina za nenasitni kapitalistični sistem neužitna.
Ker bo vsak delazmožen človek moral biti zaposlen pri rednem in stalnem delu, bi prišla v poštev uporaba strojev samo takrat, ko bi primanjkovalo ročnih delavcev, oziroma za taka dela, katera bi se drugače ne mogla opraviti. Mnogo manjša škoda bo za človeško družbo, ako postanejo stroji brezposelni, kakor pa da so brezposelni očetje in člani delavskih in kmečkih družin kakor tudi uradniških. Je pač važnejše, da dobe vsi fizični in duševni delavci pimeren zaslužek in da morejo tako preskrbeti svoje družine.
Naj le ostane vsa potrebna, težka in lahka industrija, kakor tudi vsa velika in mala blagovna trgovina v zasebnih rokah, kajti, v lovu za čim večjim dobičkom
ostane njihova podjetnost živahna in režija najeenejša. Glavno je, da se ti dobičkarji ne bodo mogli vrinjati s svojim kapitalizmom kot zajedavci v zemljiške, stanovanjske in druge rente. Ko bodo ukinjene gotove rente, bodo s tem ukinjeni -tudi tako zvani brezdelni dohodki.
Trgovina z denarjem bo pojemala in tudi blagovna trgovina ho morala imeti cene blaga v določenih mejah, kajti plača delavstva bo morala biti vedno tako visoka, da bo delavec s plačo, katera predstavlja plačilo dela enega dne, tedna ali meseca, zamogel kupiti toliko potrebščin, kakor jih v enem dnevu, tednu ali mesecu zase in za svojo družino potrebuje.
Naj potem le trosijo denarniki. svoje dobičke s telesnim in duševnim uživanjem dobrin, saj bodo te dobrine vedno proizvod fizičnega in duševnega delavstva ter bo to delavstvo črpalo njihove dobičke v obliki svojih plač v stalnem delu in zaslužku.
ZAGOVOR
Naslonili smo te misli in ta izvajanja za rešitev današnje gospodarske, politične pa tudi kulturne zmedenosti na naravno pravo. Ker je zakonska zveza naravnu oblika rasti in razvoja človeške družbe in
ker mladina po tej obliki že po naravi teži, je dolžnost vsake državne oblasti; da zakonske zveze zavaruje, goji in brani. Zakonske zveze so obstajale, še preden so države nastale, zato niso te zveze zaradi držav, temveč države zaradi teh zvez.
Jasno je, da nudijo ravno zakonske zveze s svojimi temeljnimi človečanskimi pravicami podlago in osnovo za rešitev perečega socialnega vprašanja.
V	čem pa naj obstoji rešitev socialnega vprašanja, če ne v tem, da se zagotovi vsem rednim zakonskim zvezam > človeka vredna življenjska eksistenca?
Vzpostavi naj se ta življenjska eksistenca in obenem z njo družinska avtoriteta, katera že po naravi gre očetu in materi. Imeti morata polnomočno oblast, da zapovedujeta in prepovedujeta, oskrbujeta in vzgajata, plačujeta in kaznujeta, kakor j« potrebno in prav.
Postaviti spet na prvo mesto družinsko avtoriteto, se pravi: »vzpostaviti najeenej’ šo in najučinkovitejšo nadzorstvo družab' nega reda. Kjer pa se ta avtoriteta od' pravlja in kjer ta pojema, tam se brc1 dvoma mora množiti malo učinkovita, * zelo draga državna policija.
(Se na*laljuje