O P . j X ty ir ^ 3 ._Ji leto lil. 15. oktober 1948, $tev. 8. AILM S hizopom jih pokropi. vejico rošenkravta in rožmarina, ^ z blagoslovljeno vodo slovenskega spomina! V nj|.h rane - kot Skrlat krvave - bolj kot rosa se bodo iskrile, na ostrih rezinah trave, bolj kot srež se bodo svetile na tfnjih nočne puščave, kjer Sla je njih bosa pot skozi brinje, da visoko v nebo se vstopi 'i kot oesta zvezd za vek iz veka - v bleskih ran žareči (jeni ji ljubezni Domovin je J I^orteLdo, Vetrinje! Tabor brezdomnega Človeka! v oelo Evaropi. f čez lice Sloveniji! Nož skozi srce Materinje! Vetrinje! Joj! v S hizopom jih pokropi! f trnom ([Iti’ ///" S hizopom jih pokropi te slovenske bataljone, vriskajoče iz zmag, zdaj na vetrinjski poljani brez orožja kot človek nag, le Milost Božja jih drži na dlani, vero v Albijone i^in v njih besede, so šli v vojaške rede, stopili na kamijone - a z drvečega teka pojoči tropi so pali v muke Smrti, kot so kazali načrti izdaje gostinje. - '4 lice Vetrjnje! Tabor izdanega Človeka! Sramoten Žig v celo Evropi! Tenčica črna čez lice Sloveniji Nož skozi srce Materinje! Vetrinje! Joj! Joj! S hizopom jih pokropi! S hizopom jih .pokrbpi! Te mrtvaške križevepotce ' f nage mučenike skozi ječ., krike, povezane kot na povodce na blede žice, zasramovane, zapljuvane v zlakotnele, poniževanej na vretena natezane, razčetverjene in razrezane in v srce zaklane, 4 pognane v hribe pod nože kot pod gole gibe, tirane nad brezen obronke . s telesi kot rože potonke, a s streli v vratove ' vržene v podzemske rove,"'-> ' v jame in prepade, med kamenje -in gade, kopa h kopi, ’ krvava reka..* 0 zemlja slovenska, kdaj bos zrna semenska dvignila iz. jame katynje? Vetrinje! Tabor ubitega Človeka! Sramoten žig v čelo Evropi! Tenčnica črna čez lice Sloveniji! Nož skozi srce Materinje! Vetrinje! ‘Joj ! Joj !! Joj !! ! S hizopom, jih pokropi! S hizopom jih pokropi, z vejico roženkravta in rožmarina, z blagoslovljeno vodo slovenskega spomina, .. •; 1 to slovensko vojsko j/ Sin njih muko herojsko! S-Njih rane - kot škrlat krvave - 'bolj kot sneg se bodo blestele od Slave na nagem nebu v lesketu v vek iz veka kot mavrica po vesoljnem potopi - v bleskih ran žareči Geniji Ljubezni Lomovinje! % Vetrinje J Tabor spečih vojščakov: zagrinja jih Zemlje plast, 1 ež e č e ob Ms t j ažu v pri m kuj o čem !knr ogu, dal vstanejo z njjm, ko odpre jim Čas veka v Ponos in Čast Slovenijil Evropi! Svetu! Bogu! V UMBeG^Jk&LČ [P® Obl c Avstrij c.i postajajo vljudni Sedaj imamo pri nas babje leto. Tako prijetno in toplo kakor te dni hi sijalo sonce hiti en dan v letošnjem poletju. Tudi mene je tako zamamilo, da se me je polotila najnovejša taboriščna bolezen - "reisefieberj Ker sem bil brez potnega dovoljenja, sem jo najprej mahnil na okrajno glavarstvo po papir. Sosedje so se mi režali, eeš da se danes noben pes Več ne briga za tako malenkost. Mene pa se Žandar= ji in stenice zelo radi lotijo, zato brez papirja ne grem na pot. Na okrajnem glavarstvu so bili na vso moč vljudni in brez obotavljanja so mi dali papir za vso britansko zono c Zjutraj, na vse zgodaj se pojavim na postaji in prosim za vozni listek do Trb= faiach-a. Urado.ik je bil vljuden, čeprav nisem imel drobiža, "Do= bro jutro, gospod! Vozni listek prosim*', in že mi je odbil vratar s tako strumnostjo, kakor mi niti pri vojakih nismo znali, V vla= ku gori električna luč. Tla so brez čikov, čeprav je danes v Avstri= ji dovolj in dobrih cigaret. V Beljaku moram presesti. Izstopim iz vlaka in se ozrem n§i desno in na levo, kam naj se denem. "Gospod, tukaj je graški brzee!" se oglasi vijudni .sprevodnik. Jaz se ne morem več premagd= ti in mu ponudim cigareto. S prisrčnim smehljajem jo mož sprejme. Kar vrata od voza mi je odprl in me rahlo vanj potisnil. "Rezervi= rani sedeži! Nak, sem notri pa ne. me bodo vrgli ven," sem dejal. Nič ni pomagalo, dedec me je odločno potisnil v voz in tako sem imel sedež rezerviran do Leobna. Vozil sem se kot baron celih sedem; ur. Takole okrog 10. ure sem občutil, da je želodec votlo te= lo. Kar ti pridere v voz visok natakar z velikim pladnjem klobaš in kruhkov. "Sveže tople klobase, gospoda' 1 je bralčal po vagonu. Jaz sem postal slinast in poželjivo se samo ozrl na pladenj. Moš jo je imel že na vilicah, ne da bi jaz kaj muksnil. Pa mi je posta=‘ lo kar nerodno,'ker sem v celem vagoni menda jaz edini imel poše= 1jenje mesa! - Poželel sem klobaso. Da ne bo zopet kdo kaj mislil, kar niti nieni ni na misel prišlo'. Okrog mehe so namreč vsi glodali jabolka. Opoldne nekaj zvončklja po vagonu. Zopet dedec rine vame, ceš kosilo je pripravljeno, naj izvolifil v jedilni voz. Hotel šem biti politik in prikriti slabo stanje moje kaše, pa sem dejal, da nimam "reisemark". To ni važno, glavno je, da imate denar % se je natakar odrezal., Pa sem bil zabit! Ampak premotil me pa le n±,kdj = ti denar je danes v Avstriji bolj redek kakor žemlje med vojsko. DOMAČI GLASOVI 4 15.X. 1948 Žtev. 8, To in ono v taborišču Trofaiach. Ob treh popoldne se pripeljem v Trofaiach. Že 20 minut pešhoje in že sem v taborišču. Na 'lepem kraju stoji. Obroblja ga zelen gozd in v ozadju. Venec lepih gora. Taborišče je lepo ureje= no in snažno, dasiravnp je v njem nad 20 različnih narodnosti.Slo= venci, katerih je sedaj v taborišču še okrog 500, imajo svojo ce= trt, ki se že na zunaj loči. Okrog barak so namreč lepe cvetlične' grede in cele trume fcratkosrajčnikov. Tega blaga je pa pri nas res veliko in še ga bo! Povsod letina dobro obeta! Nasi ljudje "So še polni življenjske sile, polni nravnega in telesnega zdravja. IRO povzroča našim ljudem precej težav. V nobenem taborišču, kjer Slo= venci prebivajo, ni bilo sorazmerno toliko naših ljudi od IRO od= klonjenih kakor ravno v tem taborišču. Vsak pa, ki je odklonjen ali pa samo viseč, mora takoj zapustiti taborišče in oditi v Kapfenberg. v Moja pozornost je nase pritegnila zlasti srčkana kapeli= ca, To' je najlepša slovenska taboriščna kapela. Pravi japonski salon: les rdeč, rdeč ih zlat papir in lepe svilene zavese; čuao= vita igra barve in luči. Vse je tako okusno in harmonično urejeno, brez Šare' in brez navlake. Tudi to taborišče se polagoma prazni i-n naši, ljudje se razseljujejo na vse strani. V četrtek 30. septembra je odpoto= val iz Trofaiacha precejšen transport v-Argentino. Ker naše roja= ke v svetu zanimajo imena, jih navajamo: v Babnik Jože s 7 družinskimi člani; Borovšak Neža in Ivo; Geč Vilko; Glac Ignac s 3 člani; jelovčan Prane; Kien Rudolf z 2 članoma; župnik Klemenčič Janez s 7 sorodniki; Kobale Anton s 6 člani; Krvina Jože s 3 člani; Lazaj^-Matija s 3 člani? Male? Jože- Mastnak Maks s 4 člani, Mehle Ivan's 6 člani; Ovčjak Franc s 3 člani; Račič Jože s 3 člani; Smole Ivah s 6 člani; Stajnko Alojzij s 4 člani; Stajdohar Jože s 7 člani; Urbančič Alojzij s 3 člani, Zajc Jože in Marta; žagar Pavla z 2 članoma in učitelj Clemente Avgust. CD DOMAČI GLASOVI - 5 - 15.X. 1948. gtev.8. Kar prehitro sefi se moral posloviti od prijaznih rojakov in oditi nazaj na Koroško. Prevozil sem približno SCO km in na tej dolgi poti me ni nihče legitimiral, ali me vprašal za potno do= voljenje. Nasprotno sem povsod naletel na vljudnost in postrežlji- vost in niti enkrat nisem slišal besede "auslender", In še nekaj! Na vsej tej dolgi poti nisem slišal niti enega političnega razgo= vora! Pasja predstava,? v špitalskem teatru, Žalostna resnica, ljubi moji rojaki! -špitalski teater je prišel na psa, Na pravega pravcatega psa. Igralci'so se porazgubi= li, Brunšek se preganja po kanadskih -hostah in kantinah in računa, koliko mu še manjka do milijona. Nekateri so že vedeli povedati, da je postal poklicni igralec pri nekem francoskem teatru in se je in= tabuliral na "Skopuha”. Nekaj igralcev in igralk se pa tako resno ugivlja v vlogo lepe Sneguljčice in hrabrih vitezov, da niso več za nobeno rabo. Izživljajo se samo v teh dveh vlogah. Tele Sneguljčice in vitezi povzročajo patru Cirilu pri sestavljanju transportnih list strahotne težave in dobiva Že sive lase. Kdo pa naj- ve za vse srčne skrivnosti in za vse mreže, ki se pletejo po barakah! Oni dan'se je znašel v taborišču nek Srb, ki srbsko ni znal, nemško še manj. Na= zadnje smo pogruntali, da je Majeedonec ali celo Skipetar. Ta "Sib" je imel psa Maksa. In to pasje ^čudo je znalo čudovite vragolije. Tako smo v nedeljo 3.X. Imeli pravo pasjo predstavo. Kosmato scene je bralo,' dokazalo, da 4 x 7 znese 28 itd. Tudi na politiko se jo spoznalo. Vedelo je, da je Tito vodja Jugoslavije, Stalin Rusije Itd. Na vprašanje, kam bo emigriralo, je ščene na tleh pobralo lis¬ tek z napisom USA, in na vprašanje, kam ne želi iti, je mrcina pre¬ ja vzela v svoj pasji gobec rdečo zastavo s srpom in kladivom« Vso je znalo to pasje čudo, le žvižgalo ni ampak požvižgalo se je pr. Smrt krojača Bajda Petra. Vsi ste gotovo poznali tega prijaznega možička. Doma je bil iz Štepanje vasi pri Ljubi jani. 'Bil je že 73 let star, pa'jih je kar dobro nosil, da mu jih človek ne bi še toliko prisodil. Zad= nji teden v septembru ga je prijela pljučnica in so ga morali oddati v beljaško bolnišnico. Na prvi petek 1. oktobra pa je izdihnil svo= jo dušo in odšel k Bogu po večno plačilo« V nedeljo 3. oktobra je bil pogreb v Ipitalu. Pogreb je pokazal, kako je bil Bajdov oče priljubljen in spoštovan,' Skoraj vsi slovenski taboriščniki so ga' spremljali na zadnji poti in pevci so mu v poslednje slovo zapeli. Pokopal ga je preč. g. župnik Lamovšek ob spremstvu preč. gg. župni= ka.Malija in kateheta Komana, - Sinu Doretu, ki šivi sedaj v Cobden-u Ontarioj Canada, izrekamo vsi slovenski begunci v Spitalu iskreno sožalje. Argentinski konzul zopet v S p i t a 1 = skem taborišču. Saj se Še spominjate, kako smo nestrpno pričakovali svoje dni argentinskega konzula. Moža pa od nikoder ni bilo., Sedaj nds kar pogosto obiskuje. Bil je pri nas zopet v torek 12. okrobra.Po= sloval je zelo naglo. Podpisal je 26.7 vizumov« Na te vizume bo odpo= tovalo v Argentino okrog 380 naših rojakov. Zdravniška komisija je iz zdravstvenih razlogov nekaj družin odklonila. Upamo, da bodo te prišle prihodnjič na vrsto, ker so njihova .oboi j. en ja posameznih članov take narave, da- bodo v kratkem popolnoma okrevali. Samski DOMAČI GLASOVI - 6 - 15.X. 1948. Štev.8, možici, ki so stari nad 45 let, pa ne spadajo k družinam, niso dobi= li visuma, prav tako ne invalidi. Ti reveži nas vse navdajajo z ve¬ liko. skrbjo. Prid n’o s e u e i m o. V taborišču vlada živahna delavnost. Pod skrbnim vodstvom preč, g. salezijanca Matkota deluje mnogo zelo koristnih tečajev. Dekleta se uče šivanja. £e par mesecev dan za dnem zahajajo v de= lavnice po ves dan. Uče se šivati in krojiti. Dijakinje .so po trdem , učenju bile potrebne oddiha. Pa so počitnice žrtvovale in ves čas pridno obiskovale.šiviljski tečaj. Tudi sedaj, ko je šola že v ' polnem teku, mnoge poleg študija še nadaljujejo šiviljski tečaj. Fantje se pridno uče krojaštva. V kratkem času se mnogo nauče. Po= zna se pač, da jim ni treba pestovati otrok, pasti koz, voziti cize in delati na gol ju, kar vse spada v ."v učno dobo .obrtniških va= jencev," Pa se nismo pri kraju. Čevljarji pridno smolijo dreto in krpajo čevlje, V mizarnicah je vajencev kakor na semnji dan bera= čev. V mehanični delavnici se vzgaja cel kader mehanikov, elektrod mehanikov, avtogenskih varilcev in ne vem še kakšnih specialistov. Tam v 29. baraki zvečer zidarski vajenci pridno zidajo« Od vseh so ti vajenci najbolj zanimivi, Povprečna starost je 55 let. Predižobraz ba: advokati, sodniki, uradniki, profesorji - sama višja Živina. In kar ti "vajenčki" zvečer s trudom postavijo, to jim čez dan ta= boriščna otročad in mularija z užitkom podere. Tako vidite, se prid= ni pripravljamo na nove razmere, špitalski trgovci imajo sedaj zln= te čase. Toliko orodja, okovja in &hinjuke posode še svoj živ dan niso prodali. Vsak, ki odhaja v Argentino, odhaja opremljen z orod= jem. Upajmo, da se bodo naši rojaki v novih razmerah hitro znašli. Pridno se učimo tudi španščine in angleščine. Argentinci nahajamo v Španski tečaj, Kanadčani in USA-rji pa v angleškegh. Čudno je pa to, da otroci več znajo in bolje kakor pa odrasli. Tako= le okoli božiča bo taborišče Labilen, Če bo šlo v tem pravcu naprej.; Grem po cesti, pa se otročad že kar po špansko pogovarja in zmerja, ja, ti naši otroci! piv&i so postali! Lamo žoga jim je v mislih. Tako so navajeni brcanja, da že več hoditi ne znajo in v učilnicah je včasih ropot kakor v konjskem hlevu. Na športnem igrišču je vedno zelo živahno, Imamo izredno lepo -vreme, zatg je športna vnema ie vedno ni višku. Sicer pa niso stari na žogo nič manj nori kakor otročad. Vsak.si pa misli; danes in nikoli več! IzAnglij V Ridgrnoritu je 8 slovenskih fantov in delajo v opekarni. Spočetka jim je bilo delo težko, sedaj so se pa že privadili. Vsak teden zaslužijo po 5 funtov. Obleka se dobi od 4 funtov dalje, tako, da je za 10 funtov že kar lepa. Obleka je na karte, dobi se pa tudi brez kart. Kruha imajo dovolj - kolikor hočejo - belega, ker Angleži črnega ne poznajo. Sadja je tudi dovolj, samo da je precej drago. Prebivalci so večinoma anglikanske vere, le frči so kato¬ ličani. Do cerkve imajo 5 milj. Je to kapela - leseha barara - ki je nekoliko manjša od naše v špitalskem taborišču. Znotraj je'pa lepo okrašena. Vsako nedeljo jih tova~rniški avto odpelje k sv. jasi, DOMAČI GLASOVI- 7 ~15.X. 1948. gtev, _8« Kralj Peter med našimi fanti* V nedeljo 5. septembra so bili naši fantje v Wingu, kamor je prišel tudi bivši jugoslovanski kralj Peter II., da je skupaj z njimi praznoval 25 letni'rojstni dan. Imeli so sv. mašo, kolesarske tekme in akademijo, na kateri je govoril tudi kralj Peter. Njegov govor je vsem zelo ugajal. Dejal je, da bo bodoča Jugoslavija tire= jena brez fašizma in brez komunizma. Povedal je tudi, da je bil v New-Yorku in se je s Trumanom razgovarjal o bodoči Jugoslaviji.Nato se je kralj fotografiral z našimi fanti. Fantje pišejo, da je kralj zelo nežen in prijazen. Angleži pravijo, da smo lahko ponosni n&nj in .so se zelo čudili, da je prišel na obisk med preproste ljudi. Najbolj pa se je našim fantom zdelo imenitno, da so s kraljem sku= paj večerjali. Za mnoge je bil t.o najlepši dan v emigraciji. Po ve= čerji se je kralj odpeljal nazaj v London. I. p o r t k i rekordi naših fantov. Naši fantje v Angliji se udejstvujejo tudi v športu. 0d= nesli so zmago na dveh lahkoatletskih tekmah v Edstigh in v Marsto= nu. V Angliji so športne prireditve zelo obiskane, ker se Angleži - za šport zelo zanimajo. Toda organizacija športa je pa zelo slaba, V vseh panogah lahkoatletike so naši fantje odnesli prva in druga mesta. Na igrišču so vzbujali veliko zanimanja,tako med gledalci kakor tudi med tekmovalci. Za vsak gib so želi mnogo odobravanja. Najbolj zanimiva pa je bila štafeta. Vseh štafet je bilo "36. Naši so nastopili 4, Najprej so tekli predfinale nato finale. Za končno zmago so ostalec 4 štafete. Nagi fantje bi morali teči 200 in 100 metrov. Pred na= ' stopom pa so jih A ngleži prosili’, če bi tekli raje po 450 in 900 m. Pristali so. V prvi rundi so naši Angleže prehiteli za 250 m, pri zadnji pa za 350 m. Isti uspeh je bil tudi pri finale 0 Po končani štafeti je bil govor, v katerem je govornik dejal, da so prva mesta odnesli Avstrijci. Naši fantje pa so takoj ’ zahtevali, da se to popravi, ker oni niso Avstrijci, ampak Jugoslo-- vani. Govornik je to tudi takoj popravil in temu je sledilo bušmo o= dobravanje in ploskanje. Tekmovalci so dobili tudi nagrade in aru= gleški časopisi so se na široko razpisali o jugoslovanskih tekmo= valcih, ki so nastopili pri športnih tekmah v Marstonu. Delavec v Angliji, V stanovanje angleške družine ima dostop le dober znanec, Delavec - domačin ali tujec nikoli ne stanuje in ne obeduje v isti hiši, kot gospodar in njegova družina, Tudi gostu ne postrežejo sku= paj z družino ampak posebej- Delavec je od družine popolnoma ločen, stanuje sam zase in tudi je sam zase. nikoli ne skupaj z gospodarjem in njegovo družino. ‘ Večina ima angleški delavec svojo hišico z lepo urejenim vrtičkom. Veliko jih stanuje tudi v velikih mestnih stanovanjskih četrtih* Na deželi pa delavstvo stanuje v takoimenovanih "hostelih" - delavskih taboriščih. Večina inozemskih delavcev stanuje tu, V teh taboriščih so urejena stanovanja - več ali manj udobna, - hra= na in vse druge potrebe. Največja vrednost hostelov je v tem, da je tu vsa oskrba mnogo cenejša kot v privatnih stanovanjih, Kljub temu pa si mnogi delavci poiščejo svoje stanovanje in oskrbo zunaj hoste= la. Večino mladih prišlecev hočejo v Angliji zaposliti v rudni kih. Kdor ni zdrav, je odrejen na poljsko delo in stanuje v Kostelu, o p DOMAČI GLASOVI - 8 £5oX, 1948. ;ev<, 8, tedenska plača poljskega delavca znaša, za 48 urno delo 5,10 funta. Vsa .oskrba in odbitki znašajo 2„10 funta, tako da mu ostale še 5 funte za c.bl.ekc in druge potrebe, Ako pa delavec zaradi vremen= škili neprilik v enem tednu ne napravi 48 ur dela in ne pride tega zaslužka, mu Londonu, _ _____ pride do primaiifL jaj doplača blagjna delovnega urada v 11 * m a j n o" zaupanje l 1 t u Spor s Kominformom gre Titovcem močno na živce. Zelo jih ., ua sosednje satelitske države.očitajo Titu in jugoslovanski Kompartiji- da so se izneverili načelom marksizma, in leninizma ter se udinjali zapadnim kapitalistom. Toliko oboževani "beg” Tito do¬ biva dan za dnem od nekdanjih "zaveznikov”, s katerimi je sklenil Večno" prijateljstvo, toliko in takih zaušnic, da je ve vodstvo ■ -JKP popolnoma iz sebe-.. Da ustvarijo vi de; Tita, so naročilivvsem organizacijam KP, vsemogočno kako je vse kakor naj "za, 1jublhenega tudi masovnim organizacijam OF ter del:, vskim organizacijam*, skličejo množipna zborovanja, s katerih naj pošljejo proteste pro= ti "©brekovalni gonji odgovorni > državnih funkcionarjev v nekaterih 2ato pe od septembra dalje povsod državah ljudskih demokracij : polno masovnih zborovanj, na katerih Izrekajo "neomajno" zaupanje Titu in JKP. Da bi to zaupanje bolje, držalo, zato se po ukazu od zgoraj zavezujejo za razne tekmovalne obveznosti, da bodo čim prej tako so n.pr, v Radvanju pri izpolnili Titov perletni plan itd Mariboru skega obrata __ ___ , . __ .... ; , _^ tobra t.l. itd, Toda vkljub vsem obljubam in prisegam, kljub res ogromnim naporom Titova petletka šepa kakor zdelana kobila, V do T V* -1 m O TA -4 rvn -VO 4 H ."O * m /~\ r-~. ITT -i T -I- /-V zjavili, da bodo zgradilJ Zadružni dom, delavci’ industrij* lesko"; v Koče /j]j,ua bodo dosegli plan že do 25. ok= katerih ljudjer Sloveni= Lti vina, ... ... ... . _ „_ ^. _ _ ._. .. .. jelo bujno črna borza, katero pa oblast seveda zelo preganja, Keki kmet iz o= kolice Ptuja je obredel vse trgovine z. železnino v Mariboru, Pru= ju in drugod, da bi dobil plug, a zaman* Z veliko težavo ga je slednjič dobil v Celju, a je moral za to "mazati" s svinjsko mastjo*., P 1 po normah. Da’ bi delavstvo bolj pritisnili pri izvajanju Titove pet¬ letke, je izšla v začetku septembra t.l.•Uredba o plačah rudarsnih in transportnih delavcev. Osnovana je na temelju normiranegdjdela. To se pravi, da plače ne dobiš od ure, marveč na podlagi storjeneg dela, Cim več storiš, tem višjo plačo dobiš. Po uredbi je delo raz deljeno v 3 kategorije, Vsaka kategorija pa se deli v 9 skupin po strokovni usposobljenosti, po teži dela, po delovnih pogojih in po odgovornosti dela, Piača‘po merilni enoti delovnega učinka' se 'iblje v posameznih skupinah za jamska dela od 15 - 35 din ha uro. Za zunanja dela od 13 - 28 din, za dela pri exploatacijskem vrtanju ter pri pridobivanju nafte in zemeljskega plina od 14 - 31 din na uro. Kjer iA mogoče uvesti norm, se plača ge po delovnem času, Pla¬ ča se giblje za jamska dela od 13 - 30 din, za zunanje dela od 1-3 - 28 din, za exploatacijsko vrtanje,pridobivanje nafte in zemeljskega plina pa od 14 - 31 din. Kolikor bi delo 'po krivdi delavca ne ustre¬ zalo predpisani kakovosti, de lahko delavcu zniža plača za 20fo, DO ACI GLASOVI 9 15- X, 1948 j'tev*8 ; Prav tako so normirane plače tudi transportnim delavcem, ki sc gibljejo cd 16 - 24 din na aro c Pri nenormiranih pa od 14 - 20 din na uro* Iz tega sledi, kdor ne bo izvršil predpisanega dela, ali bo delo slabše izvršil,.'bo prikrajšan na zaslužku, povrh pa bo še označen za sabotei ja‘, Komunisti so vedno radi zabavljali čez kapitaliste, češ da izžemajo delavstvo, kar seveda tudi so. Poda komunistična država, ki je edini in od nikogar kontrolirani deio= dajalec, je to izžemanje celo uzakonila. Garaj, kolikor moreš, saj ima komunistična policijska država dovolj sredstev, da dobi novih sužnjev. Teden gozdarstva. Za "tednom zadružnih domov" je sledil "teden gozdarstva"* Ves upravni aparat od ministrstva pa do zadnje komunistične, odnosno OF celice v podeželju se je vrgel na delo, da se poseka čim vec le= sa, ki ga država nurno rabi za izvoz,industrijske namene in za kur= javo. Poročila pravijo, da Titovei prav tako nemarno in nesmotrno gospodarijo z lesom, ki je največje narodno bogastvo, kakor so to delali svoj čas nemški in italijanski okupatorji. Za začetek "tedna gozdarstva", ki je bil seveda v nedeljo 5. septembra, so mobilizira^ li samo v Ljubljani nad 3.000 "prostovoljcev", ki so se odpeljali s posebnimi vlaki na Notranjsko, Dolenjsko in v Kočevje, kjer so na¬ kladali les, popravljali gozdne ceste in skkali drva. "Poročevalec piše,"da so množice kljub slabemu vremenu navdušeno^sodelovale pri delih". No, si lahko mislimo, kako je delavec navdušen, če mu za vrat curlja dež in mu voda udira v čevlje ter je ves umazan od bla¬ ta, povrh tega pa prikrajšan tudi za nedeljski počitek. "Poročeva= lec" se tudi jezi nad neredom na vlakih ob tej priliki. Tako so se n,pr. "Gorenjscu'*' 1 pokvarile zavore in so čakali zato več ur. Med Medvodami in Ratečami pa se je vlak teh redeljskih delavcev celo "pretrgal". Zopet so čakali več ur ter so prišli vsi premraženi v Ljubljano šele ob 2 uri zjutraj."Poročevalcu" tudi ni prav, da na primer Cerkničani niso marali iti v nedeljo v gozd, ampak so od-šli rajši na izlet na .Štajersko. Tako poslujejo trgovine... Na Lavrici pri Ljubljani posluje "Naproza". "Poročevalec" piše, da tovariš Franjo pri delitvi mesečnih'obrokov odteguje ge itak pičlo odmerjene iivljenjske potrebščine, Namesto, da bi od= tehtal 1*70 kg, se večkrat "zmoti" kar za 80dkg. Nič boljša ni po= slovodkinja Julka, ki strankam, katere povprašujejo po tej ali oni stvari, odgovarja:"dobimo prihodnji teden, danes se niMamo". Ta iz¬ govor' se ponavlja že petnajst dni, Moka, ki So jo prejeli iz Ljub= Ijane ni zadoščala niti za polovico članov,,.. V Celju so bili obsojeni prodajalci "Ljudskega, magazina" ? ker so izkoriščali potrošnike. Brez vednosti uprave^so dajali svo= jim soušlužbencem blago na kredit, brez da bi o plačilu vodili e= videnco. Omogočali so si nabavo raznih potrebščin po nizkih cenah,a so primanjkljaj krili s tem, da so prodajali blago potrošnikom po mnogo višjih cenah. Prilaščali so si iz blagajne ali pa od dnevne¬ ga izkupička,razne zneske, celo do 2000 din dnevno. Prodajne bloke so ponarejali ali pa uničevali. Obsojenih je bilo 19 uslužbencev nh kazen odvzema prostosti s prisilnim delom od 5 let do 6 mesecev. DOMAČI GLASOVI — 10 — 15.X. 1948- Štev,8. IKRABAR SRE.CKC - Vašo pošiljko smo v redu prejeli, - Hvala lepa, • v v Oglasite se še kaj. Naročnina je poravnana, BANCIC JANEZ,- Hvala za poslano pismo in pozdrave. Pismo je zanimi= vo in'smo ga v 7? štev. Domačih glasov nekoliko po= pravijenega odjavili. Oglasite se še! SKUBIC E, - Z Vašim‘pismom ste nas razveselili. Prilogo smo tudi prejeli. Bog plačaj! Naročnina je poravnana. Lepo, da Slovenci držite -skupaj. Le tako naprej! Kaj je novega pri nas, boste brali v Domačih glasovih. Vprašate, kje smo dobili Vaš naslov. CeA prav mislite, da tu nihče ne misli na Vas, temu ni tako. Vaši proš= nji smo ustregli! REŠEK FRANC, - WORKSOP. - Veseli smo Vašega pisma. Gotovo .ste za= dovoljni, da ste sedaj skupaj z mamo in sestro. Poš= ljite nam daljše poročilo, kako živite, kako stanujete ih kaj Gela= te a Vse to nas zelo zanima. Bomo objavili v Domačih glasovih. - Z nogavicami nam boste ustregli Lepo pozdravljamo Vas in Vaše drage, PERSIN MIHA - WOOL FOX LOOSE - Hvala za pismo, Naročilo za Mohor= janke smo oddali."Bogoljuba" boste v redu prejemali. Bog živi! RUS ROMAN - MERANO. - Vašo karto prejeli. Vaši prošnji za knjige, žal ne moremo ustreči, ker jih ni, Morda kasneje. Se priporočamo za blahket. Več v pismu. Bog Vas živi! VELIKONJA IVANKA - SARAGOZA,. - Hvala za pismo. Dajte Domače glaso= ve še drugim v branje. Naročnina je poravnana! Bog Vas živi in vse drage znance! DR,. ANTON STOPAR - LASPAULES. - Razveselili ste nas s pismom. Po= zdrave smo izročili. Prosimo za intencije, Lepo po= zdravijamo! MEDVED IVO - LIONS HEAD. - Zahvaljujemo se za Vaše zanimivo pismo, Veseli nas, da se slovenski fantje tako lepo znajdete. Držite skupaj! Ostanite zvesti svojim idealom. Prosimo, posredujte "Domače glasove" tudi drugim fantom. Vaši prošnji smo ustregli. Lepo pozdravljamo Vas in vse naše fante v Vaši okolici. Oglasite se še kaj in za list kaj napišite, saj znate zanimivo pisati! PINTAR VALENTIN - MARAC£Y. - Hvala za zanimivo pojasnilo. Bomo upo¬ rabili, Čakamo na Vaš novi naslov. Lepe pozdrave Vam in Vaši gospe. Pozdravljamo tudi znance! KUNSTELJ IGNAC. - Hvala za pismo,, Na novem mestu Vam želimo bld= go s lovi jenih uspehov,, Vaši prošr 1 smo ustregli, Prosimo za Vaš novi naslov. Pišite nam kaj več. To zanima tudi druge Lepo pozdravljamo! KRAJNO ANICA - CHELMSFOR - Hvala za pismo. Naročilo smo oddali. Več v pismu. Bog Vas Sivi! VSEM BRALCEM IN PRIJATELJEM DOMAČIH GLASOV» - Vljudno Vas napro= šamo, da nam pišete, kako živite in kaj delate. Vsako sporočilo naših rojakov v svetu nas zelo zanima,-zanima pa to posebno vse^ tiste, ki so že odšli po svetu. Vaša pisma bomo objavili v Domačih, glasovih. - Sporočite nam tudi, kako Vam list ugaja in kaj bi še želeli, da bi v njem prinašali. - Pošljite nam naslove Vaših znan= cev in prijateljev, katerim želite, da bi jim pošiljali Domače glasove* - Bodite vsi iskreno pozdravljeni. / / /