-W    123    &*-
Svetniki-ljubitelji in ljubljenci živalij
(Po Fr. Lindcnu priobčujc; Jos. Volc)
LI.
fBtfMo je sv. Frančišek Ksaverij (f 1552) odpotoval z otoka moluškega,
^JP| Ambiona, se mu  pripeti, da  mu pade v morje križec, ki ga je
¦<¦«L)$& jmei na vscjj svojjh misijonskih potih vedno pri sebi. V štiriindvaj-
setih urah dospe svetnik na sosednji otok, in glej, takoj priplava morski
rak proti bregu, nesoč zgubljcni križ v svojih škarjah, se približa svelniku
ter obstanc pred njim. Ves vesel hvali svetnik Boga in klečč vzprejme raz-
pelo od raka, ki takoj zopet zgine v globočini morja.
LII.
Sv. Frančišck Solan (f 1610), \z reda sv. Frančiška asiškega, je bil prava podoba svetega ustanovnika. Imenuje se ,,apostol peruanske dežele", ker si je veliko trudil za razširjanje sv. vere v tej južno-ameriški deželi. Sv. Frančišku serafskemu je podoben tudi posebno v tem, da je bil s stvarmi v čudovito tesni zvezi in lepem soglasju. Premnogokrat so se čudili in veselili njegovi sobratje, ko je na vrtu v palmovem gozdiču vzel gosli v roke in zagodel, ter potlej povabil ptičke po vrtu, naj pridejo in hvalijo in slavijo Boga ž njim. ,,Pridite, Ijube sestrice", je nekoč klical, ,,pridite vendar le-sem; ker vam je ljubi Bog tukaj podaril bivališče, se pač spodobi, da ga hvalite in poveličujete!" In ptički so prileteli, se zbrali okrog njega in napravili čudovito prijetno godbo. Ako je potlej svetnik pokleknil in jim začel pridigati, so takoj umolknili in ga pobožno poslušali, kakor da ga razumejo. Ce jim je pa zopet prigovarjal, naj hvalijo, so na novo pričeli svojo žvrgolečo godbo. V tolpah so se zbirali okrog njega, mu sedali na roke in na rame ali pa na bližnja drevesa in veselo nadaljevali svoje pevanje, dokler jim ni rekel, naj zopet odletijo, ker so že izpolnili svojo dolžnost ter zahvalili Boga. Pri tej priči so se zopet vsi razleteli.