„ ZARJA“ izhaja v Ljubljani vsako sredi. ::: in soboto. «; UPRAVNiSTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. doli: poldne in od 4. do 7. zvečer. ::: Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravnistva. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ———— Reklamacije lista so poštnine proste. - Posamezna številka po 10 vin. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstropje. - Uradne ure za stranke so od 10. do 12-dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne , . . sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avfetro-Ogersko in Bosno K 10'40, polletna K 5-20, četrtletna K 2’60, mesečna K —‘90; za Nemčijo celoletno K 12'—; za i : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—. : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. V Ljubljani, v sredo dne 27. maja 1914, Stev. 840. Oderuške carine. Po statističnem dokazu prvega tajnika dunajske trgovske zbornice že ne pridelujemo v Avstriji od leta 1897. dalje več pšenice za lastno potrebo. Izračunal je bil, da smo potrebovali 1. 1909/10. za 10 miljonov meterskih stotov več pšenice kakor smo jo bili pridelali. Uvažati je bilo treba torej pšenico in tudi druge vrste žita iz dežel, kjer pridelajo več nego porabijo. Uvažanje žita ni samonasebi nikakršno zlo, saj živimo v dobi svetovne trgovine, če ne bi bilo združeno uvažanje z naravnost oderuškimi carinami. L. 1,905. je bil sklenil državni zbor nov carinski tarif, ki velja od leta 1906. dalje. Takrat so zvišali carine na žito tako silno, da lehko govorimo o oderuških carinah. Za meterski stot pšenice so zvišali carino od 3 K 57 vin. na 7 K 50 vin., za meterski stot rži od 3 K 57 vin. na 7 K, za ječmen od 1 K 79 vin. na 4 K, za koruzo od 1 K 19 vin. na 4 K. Obenem so določili v novetn carinskem tarifu, da ne sme znižati vlada žitnih carin pri sklepanju novih trgovskih pogodb pod naslednjo mero: Pri pšenici pod 6 K 30 vin., pri rži pod 5 K 80 vin., pri ječmenu pod 2 K 80 vin. in pri koruzi pod 2 K 80 vin. Zagovorniki novih visokih carin so se tolažili s tem, da bosta pridelovali Avstrija in Ogrska skupaj vedno več žita kakor pa ga porabita. A že 1. 1909. In 1910. je v sled slabih letin nastopilo pomanjkanje žita in na miljone meterskih centov žita za kruh je bilo treba dobiti z onstran državnih mej. Moka in kruh sta se takrat neizmerno podražila. Danes sicer še ni dosegla moka enako visoko ceno kakor pred štirimi leti, a vse kaže, da pridemo kmalu do enake višine cen. Saj je že sedaj cena moke od vseh držav sveta v Avstriji najvišja. Ob začetku leta je veljal meterski stot pšenice v Budimpešti 22 K 48 vin. Zadnji teden je narasla povprečna cena že na 28 K. Prav tako je poskočila tudi cena rži. Avstrijsko ljudstvo plačuje tako visoke cene za moko, da bo kmalu veljal za lehkomiselnega zapravljivca oni, ki si bo kupil kos belega kruha. In kaj ima ljudstvo od tega, ker plačuje tako strahovito visoko carino na moko? Davščina na moko je darilo Izstradanega ljudstva rejenim agrarcem in prekanjenim mešetarjenj Leta 1909. so bili predlogi v državnem zboru, naj se pogaja avstrijska vlada z ogrsko za začasno odpravo carine na pšenico, rž in .koruzo. Avstrijska vlada se Je zvijala takrat na vse mogoče načine in se izgovarjala na ogrsko, češ, da brez dovolitve ogrske vlade ne more znižati carin. Nikdar pa ni povedala, ali je kdaj pričela resna pogajanja z ogrsko vlado glede tega vprašanja ali nikdar. Tudi sedaj je v tiru enaka akcija in sicer izhaja z Ogrskega. Bu-dimpeštanski občinski zastop je bil sklenil, da naprosi vlado naj vočigled sedanje visoke cene moke odpravi carino. Tudi v dunajskem občinskem mestu je podobna akcija v tiru. Pred enim tednom je razpravljal agrarni odsek trgovsko-politične komisije na Dunaju tudi o tem vprašanju. Sprejel je resolucijo, v kateri poudarja, da je resnična odpomoč proti neznosnemu naraščanju cen moke le v trajnem znižanju carin na žito in pa v odpravi onega člena carinskega tarifa, ki določa minimalno višino carin. Resolucija predlaga vladi, naj za sedaj uporabi 8. člen carinskega tarifa, ki pooblašča vlado, da lehko ob času slabih letin odpravi začasno sporazumno . z ogrsko vlado carine na žito in stročne sadove. Če bo ogrska vlada privolila v odpravo carin, je veliko vprašanje, zakaj ogr- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichtef. (Dalje.) XXXII. Ko se je Ivan vračal iz Žižkova, Je Soumar že taval po Pragi zaletavaje se v ljudi in vojake, ki so izpraznjevali ulice. Bil je izmučen, kakor da bega za ciljem, katerega ne more najti. Ob štirih popoldne je prišel na Vinograde. Vstopil je v elegantno moderno hišo, v katere drugem nadstropju Je bival Hanuš. Korakal je po stopnicah in pozvonil. Hišina mu je odprla. Očividno pa ji je bila sumljiva njegova prikazen, njegov odrgnjeni površnik, njegovo porumenelo, bolehno obličje, kajti prestrašila se je in naglo pripirala duri. Soumar je vprašal po Hanušu. Hišina mu je povedala, da gospoda ni doma. Soumar jo je začudeno pogledal, kakor da ni razumel, in znova ponovil svoje vprašanje. Toda hišina že ni več čakala in mu Je hitro zaprla duri pred nosom. Iz ust so mu ušle besede: »Povejte, da je Soumar « ostale je pa požrl, zagodrnjal in odhajal doli po stopnicah. V pritličju je pa postal In nekaj časa premišljal. l^to je šel iz hiše. Crez trenotek pa se je zopet vrnil v pritličje, potegnil iz žepa kos zmečkanega, zamazanega papirja, napisal nanj s svinčnikom nekaj besed in zopet stopal v drugo nadstropje. Zopet Je pozvonil. Ista hišina mu je prišla odpirat. Zraven pa Je v sprednji sobi stala pred pragom salona, čigar vrata so bila odrta, Otilka x flanelasti domači suknii, ftčlvidno raz gliv ski agrarci so še vplivnejši nego naši. Gospod Stiirgkh pa ima sedaj lepo priliko, da vsaj enkrat dejansko pokaže svojo moč in da se ne vda prvi trdi besedi grofa Tisze. Značilno za to, kako da je postala draginja moke neznosna, je zborovanje meščanskih politikov, industrijalcev in trgovcev, ki je bilo v petek na Dunaju. Na tem zborovanju je govoril tudi eden najznamenitejših avstrijskih profesorjev narodnega gospodarstva Philippovich, in on Je prav trdo govoril o avstrijsko-ogrski trgovinski politiki. Zahteval je odpravo carine na žito in na krmila, podpore za živinorejo pred vsem s tem, da se ohranijo planine za pašnike in razlastitev onih planin, ki so izpre-menjene v lovišča, dovolitev uvoza zaklane živine. Dejal je, če izpolni naša vlada to, tedaj bomo imeli aktivno trgovinsko politiko. Govorilo Je tudi več kmetiških posestnikov iz alpskih dežel, ki so vsi ostro obsojali današnje visoke carine na žito in nezadostno skrb vlade za uspešno živinorejo. Poljedelsko ministrstvo skrbno pospešuje le lov velikih gospodov, za drugo se ne briga, tako je dejal državni poslanec. kmetovalec Brandl. Prav malo je upanja, da bodo našle vse te enotne zahteve, ki prihajajo z Ogrskega in iz Avstrije, zveste poslušalce pri vladi, zakaj agrarci so že pričeli z nasprotnimi demonstracijami in na ta način pripravljajo tla za novi carinski tarif, ker poteče sedanji 1. 1917. Agrarci se boje, da takrat ne bodo tako lehko dosegli enako visokih carin, kakršne veljajo sedaj. Cim višji so carine, tem dražje prodajajo naši agrarci doma pridelano žito. Zakaj tako neumni niso, da bodo prodajali domačo pšenico po 20 K, če velja tuja s carino in voznino 28 in 29 K. Ce ponudijo svojo le za vinar cenejše, pa jo spravijo lehko v denar. Zato je njihov strah, da odpravita avstrijska in ogrska vlada res, čeprav le začasno, visoke carine, popolnoma umljiv. Osrednji odbor avstrijskih agrar-cev je že čvrsto na delu in razpošilja okrožnice, v katerih pripoveduje, da je akcija za odpravo carin le manever borzijancev. Leta 1917. pa bo moralo biti ljudstvo na straži, da ga ne ukanejo pri sklepanju novega carinskega tarifa agrarci in vedno jim zvesta in poslušna vlada. Albanski knez beži. Grof Berchtold je imeniten prerok, še ob otvoritvi delegacij je govoril silno ginljivo o tem, kako da se bo sedaj razvijala Albanija, ko ima kneza po njegovem okusu. 29. aprila je dejal naš slavni minister za zunanje zadeve: »Ustvaritev samostojne albanske države je z vladarskim nastopom kneza Viljema končana. In okoliščina, da ie sprejelo albansko ljudstvo novega deželnega gospodarja s soglasnim navdušenjem, je ugodno znamenje, da se mu posreči njegova vzvišena naloga.« Tako je govoril Berchtold 29. aprila. In danes? Kako se izraža »soglasno navdušenje albanskega ljudstva.?« Na to odgovarja najbolje brzojavka korespondenčnega urada od sobote, 23. t. m.: »Vstašl korakajo proti Draču. Knez ]e pobegnil z rodbino na italijansko vojno ladjo »Mlsurata«. Vstašl so vjell štiri holandske častnike. Mednarodna kontrolna komisija se je pogajala dlje časa z vstašl. Z odposlanci vstašev je šla h knezu v svrho pogajanj. Zvečer se je vrnil knez Viljem v spremstvu laškega admirala zopet v Drač.« S tem je menda »končana ustvaritev samostojne albanske države.« Vesti, da je zavladal po Esadovi aretaciji varjajoč o nenavadnem posetu; morda se je prišla prepričat, kdo vdrugič zvoni. Hišina tudi ni takoj odprla, temveč pogledala skozi okence proseč obiskovalca, naj pove svoje ime. Sou-mar je storil tako in Otilka je naglo pokimala hišini, naj odpre. Soumar je vstopil. Tako Je osupnil, ko Je zapazil Otilko. Umaknil se je in podajal hišini listek ter nekaj godrnjal. »Oprostite,« je dejala Otilka ter mu stopila lahno s smehljajočim obrazom nasproti, »nisva vedeli, kdo je. Moža ni doma, in v takih dneh se človek le boji.« Soumar se je nemirno, razstreseno ozrl. V mrzlični razburjenosti je v roki držal kos papirja. Hišina je v tem odšla. »Težko bi vas bila spoznala,« Je Otilka Izpregovorila prijazno. »Idite dalje,« ga je vabila, kazoč v sobo, iz katere je dihala gorkota in v kateri je zagledal Soumar pod lestencem mizo in stole. Prestopil se je nekolikokrat, stopil na težko preprogo, na kateri so se dušili njegovi koraki, pa zopet je nekaj zamrmral in podajal Otilki listek. »Samo z njim bi bil rad —, če ga pa ni doma, mu to pustim tu,« je razumela Otilka iz njegovih besed, govorjenih presledkoma in temno. Zasukal se Je, malo se izpodtaknil, opotekel in s smehljajem, kateri je skrivil njegovi ustni, odšel v sprednjo sobo, iščoč izhoda. Otilka je hitela njim. »Kaj se vam je pripetilo, gospod Soumar? Čemu nočete ostati? Rada bi vas videla — pridite torej, ko se vrne mož. Čez eno uro bo gotovo doma.« Soumar je nekaj zamrmral in ko je našel durJ. iitiil jia tmdnili in b.q liopnicah. mir tudi v notranjosti dežele, so bile očitno neresnične in potvorjene. Zakaj že v petek so zavzeli mohamedanski vstaši pod vodstvom Rešid bega Tirano. Vstašev je bilo toliko, da so bežali pred njimi knezovi pripadniki. Tudi zaslomba, ki Jo je bil dobil knez Viljem po Esa-dovem ponesrečenem poizkusu upora pri katoliških Albancih, takozvanih Maljsorih, ni bila dovelj trdna. To, da išče knez zaščito pri Maljsorih, je najbrže še bolj razburilo mohamedanski del prebivalstva in agitatorji, ki poznajo verski fanatizem mohamedancev, so imeli še lažje delo. O begu kneza Viljema in njegove rodbine pravi uradno poročilo: »Vladna ekspedicija, ki naj bi bila ukrotila vstaše pred Tirano, je bila preslabotna in je podlegla. Takoj po prvem poročilu o porazu ekspedicije pred Tirano in ko je bil izvedel knez, da so vstaši le še pol ure od Drača, se je odločil knez Viljem, da poišče zavetje z rodbino vred na italijanski bojni ladji. Člani mednarodne kontrolne komisije in diplomatskega zbora so šli k vstašem. Vstaši so zahtevali, naj jim da knez pismeno potrdilo svobodne poti za njihovo deputacijo, ki predloži knezu zahteve vstašev. Zahtevali so tudi, da takoj osvobodi vse aretirane vstaše. Knez Je podpisal vse vstaške zahteve. Nato je odšel knez z družino zopet v Drač.« Italijanska poročila tudi pripovedujejo, da so bežali katoliški Albanci, Maljsori, ki so bili prišli z Skadra v Drač nalašč za večjo varnost kneževo, še preden so bili zaslišali strele iz pušk vstašev. Vstašev je baje pred Dračem 3000, a pojačenje dobe še. »Agenzia Stefani« pa poroča o begu albanskega kneza sledeče: »Italijanski poslanik v Draču Aliotti je brzojavil ministru za zunanje zadev di San Giuliano: Vsled boja, ki se je vnel med vstaši in orožništvom pod poveljstvom holandskih oficirjev in v katerem so bili vjeti vsi holandski oficirji in njihovi vojaki, je bil izdan ukaz, naj prenehajo baterije z ognjem na mest. gradu in na cesti proti Tirani. Okolo pol šestih zvečer je pribežalo v Drač v največji naglici nekaj beguncev s poročilom, da se je razpršilo malo število nacionalistov, ki so hoteli z orožjem nad vstaše in da hite vstaši proti mestu. Med tem je prišlo tudi poročilo, da je zbežala ob prvih strelih 120 mož močna straža katoliških Maljsorov pod vodstvom dveh duhovnikov. V naglici je bilo sklenjeno, odposlati Mehmeda pašo Draga v knezovem imenu kot posredovalca. Mehmed paša se Je kmalu vrnil in izjavil, da se bodo pogajali vstaši šele po svojem prihodu k morju in da jc vsak nov poizkus pogajanja brezuspešen. Kmalu nato je izbruhnila silna panika. Odšel sem h knezu in mu poročal o dogodkih in ga prosil, naj spravi na varno kneginjo in otroke ter odpokliče oddelek mornarjev, da se obvarujemo prav resnih dogodkov. Sklenili smo tudi, da vkrcamo takoj katoliške Maljsore, ki so v očeh mohamedancev le izzivanje. Ker je izjavila kneginja, da se ne loči od kneza, smo sklenili, da gre začasno tudi knez na krov »Misurate«. Vse te odredbe smo izvršili v največji naglici. Okolo sedmih zvečer sem šel z rumtinskim poslanikom, z avstrijsko-ogrskim, francoskim in angleškim delegatom nasproti odposlancem vstašev. Na cesti proti Tirani smo srečali holandskega stotnika v spremstvu treh neoboroženih vstašev z belo zastavo in dejal nam Je, da prihaja vimenu vstašev h knezu z naslednjim sporočilom: 1. Vstaši predlože knezu svoje zahteve po delegatih. 2. Vse jetnike po- Otilka je za trenotek stala osupla v sprednji sobi, potem pa je pogledala listek, bilo je že temno in ni mogla prečitati, kaj je Soumar napisal s svinčnikom. »Pesebnež!« je omenila sama sebi. Zamišljena je stopila v sobo. Pristopila je k oknu in čitala te besede na koscu papirja: »Najpodlejši nisi. Vsi ljudje so podli. Soumar.« Znova je čitala, ostrmela je in še vedno držala listek pred očmi, vedno je zrla napeto na te načečkane besede vprašaje, kaj pomenjajo, kaj sploh vse to pomenja? »Kakšen je bil, kako čuden je bil!« Nestrpno je čakala Hanuša, toda baš ko se je začulo zvonenje, je zaslišala jok svojega majhnega dečka iz spalnice, tako da je morala odhiteti. Hanuš pa je šel naravnost v svojo delavnico, kamor Je precej za njim vstopila hišina, da bi prižgala svetilko na veliki, barokovi pisalni mizi. Hanuš je obesil zimnik na obešalo, sedel k mizi in si z rokami pogladil lase. Nato se je spomnil, da bi moral malicat. Sel je v jedilnico. Sem je prišla kmalu i Otilka. »Baš razglašajo nagli sod,« je Hanuš omenil malomarno. »Pa nastane mir, iztreznijo se in lahko pride i maček kakor po veliki pijači!« Zazdehalo se mu je, zamahnil z roko zaničljivo. »No, srečni ljudje, ki se lahko tako opijajo in se ne boje, da končno po vsem tem pride de-lirium tremens.« Otilka je poslušala te Hanuševe besede. Nje oči so tičale napeto, nekako poželjivo na njegovem obličju. In Jedva je umolknil, pa je dejala: »Nekdo je bil tu; iskal te je.« . Hanuš lo Je vprašale pogledal. . „ v Leto IV. strele vstaši, če se ne vrne stotnik do 8. zjutraj prihodnjega dne z ugodnim odgovorom kneza. 3. Žele, da ne nastopi proti njim nikdar več z orožjem. Svetovali smo knezu, naj gre takoj v palačo. Tukaj je sprejel stotnika in podpisal vse tri zahteve. Knez je nato zahteval, naj mu Iznova odpošljemo oddelek mornarjev. Ravnokar se pogajam o tej zadevi z avstrijsko ogrskim tovarišem. Skrbim za to, da ne nastane konflikt, v katerega bi bili zapleteni naši mornarji. Stotnik, ki je bil prinesel zahteve vstašev, poroča, da je vstašev 2000 in da pride v kratkem še nekaj tisoč novih. Vse gibanje ima predvsem verski značaj, vendar pa ni izključeno, da se ga udeležujejo tajno tudi nekatere čete, zvesto vdane Esadu. Vsekakor pa gre za nenadno gibanje, ker ni imel Esad nikdar prilike, da stopi s svojimi pripadniki v zvezo.« V soboto ob 9. zvečr je odšla tudi kneginja z ladje v palačo, na ladji sta ostala le otroka s spremstvom. Knezovo palačo stražijo italijanski mornariški vojaki. Če pa postane položaj zopet nevarnejši. Je že vse pripravljeno, da se vkrca knežja dvojica na ladjo »Misurata« in da odidejo italijanski vojaki. Vesti o dogodkih v soboto so silno razburile prebivalstvo v Va-loni. Zbrali so se že v oboroženi četaši, pripravljeni za odhod v Drač. Poročila od ponedeljka pripovedujejo, da je položaj v Albaniji zelo kritičen, ker pogajanja med vstaši in vlado niso prinesla nikakršnega rezultata. Tudi na Dunaju smatrajo položaj v Albaniji za silno resen in oficiozni krogi že govore o tem, da knez Viljem hi kos tej krizi. Poleg tega pa prihajajo še nasprotja med Italijo in Avstrijo, ki so baje že prav močna, le da tega ne prizna nobena vlada. Italija izrablja svoj vpliv na vse načine. Knez pa omahuje sedaj na eno sedaj na drugo stran. Grof Berchtold je zmešal lepo brozgo v Albaniji, ker vse kaže, da smo šele v začetku zapletljajev, zapletljajev, ki lehko postanejo usodna za avstrijsko in italijansko ljudstvo. Politični pregled. ■=*= Delegacije. Na petkovi seji avstrijske delegacije je odgovoril ministrski predsednik grof Stiirgkh na interpelacijo separatista Nemeca, ki vprašuje v svoji interpelaciji, ali je bil bivši poslanec Sviha policijski špicel ali ne. Grof Stiirgkh brani v svojem odgovoru špicel-stvo kot potrebno državno uredbo in pravi, da obljubijo vsaki privatni osebi, ki prevzame špicelsko službo, najstrožjo tajnost. In ker je Sviha tudi taka privatna oseba, zato ne more odgpvarjati na vprašanje delegata Nemeca. (V nobeni drugi državi bi si ne upal odgovarjati ministrski predsednik v tako važni zadevi tako predrzno, kakor je odgovoril Stiirgkh. C. kr. uradnik in državni poslanec je res hudo privatna oseba! Ali seveda grof Stiirgkh ima trdno oporo pri nemških nacionalcih in klerw kalcih vseh narodnosti, zato ta predrznost!) Delegat K1 o f a č govori v dogodkih v Albaniji in dvomi o zavezniški zvestobi Italije ter se zavzema za zvezo z balkanskimi državami. Na popoldanski seji odgovarja delegat dr. W a 1 d-ner dr. Korošcu in pravi, da nihče ne zatira koroških Slovencev. — Delegat K r a m a f želi pojasnila od ministra za zunanje zadeve, če se velesile že pogajajo o tem, da prevzame varstvo^ albanskega kneza mednarodna vojaška straža. Potem govori ha dolgo in široko o tem, »In to-le«, je nadaljevala Otilka hitro, s še bolj napetim in radovednejšim pogledom, »tole je pustil za-te.« Hanuš je vzel kos papirja h* prečita!: »Nisi najpodlejši, vsi ljudje so podli. Soumar.« Čez obraz mu Je švignila senca, čelo se mu Je nagubalo. Nekoliko je i pobled«I. »Norec!« je burno spravil iz sebe. »Kaj to pomeni?« je izpregovorila Otilka, še vedno napeto zroč v njegovo obličje. »Kaj bi pomenile besede norcev?« In je vstal ter prekoračil jedilnico. Otilka ga je od mize zasledovala z očmi. Prsti so ji grebli v čipkah njene domače suknje. Njen pogled je bil nezaupljiv, prodirajoč. »O, ne,« je dejala. »Tega ne utajiš. Te besede gotovo nekaj pomenijo. In še povedati ti ne morem, kakšen je bil. Kar žal mi ga je bilo.« Hanuš je postal in se zagledal v Otilko. »Kaj imata skupaj?« je silila ona. »Skupaj?« Je s poudarkom ponavljal Hanuš. »Jaz nimam z njim nič, prav nič...! Očividno,« je dostavil, »je pri njetf že nastopil delirium, drugače si ne morem razlagati take norosti. In kaj je pravzaprav dejal? Ali je mari prinesel samo ta kos papirja, kar tako-le?« je vprašal. »In pa... To je zares že norost,« je pristavil s pikrim smehom. Otilka je v tem, pojasnila, kako se je vse dogodilo. »Morda še pride, vse razjasni. Toda tega prepričanja mi ne izbiješ, da nekaj tiči za vsem tem. Nisi najpodlejši! Zakaj sploh te besede o podlosti?« »Norec)... in mir hočem imeti!« je nevoljno vzkliknil Hanuš. A precej se je zamisli!, ko Je Otilka zrla vanj z nerešenim vprašanjem jvftčeh. N—.. .............. ....__ ____ ....... Kako da je potrebna narodnostna sprava na Češkem iti urejene razmere v v državi. (Prav lepo je, če govori obstrukcionist o urejenih razmerah v državi, samo to je, da je med besedami in dejanji vedno nasprotstvo). — Na sobotni seji polemizira najprej dr. Korošec proti dr. Waldnerju glede razmer na Koroškem. — Češki separatist V a n e k poudarja potrebo urejenih razmer v državnem zboru. .Vendar ima malo upanja, da pride državni zbor do rednega dela, ker ga vlada ne mara. Naloga socialne demokracije v Avstriji je, da se pripravlja na prihodnje volitve, da pošlje čim več delavskih zastopnikov v državni zbor. — Delegat sodrug P i 11 o n i govori o zadnjih nacionalističnih dogodkih v Italiji, ki so jih bili izzvali dogodki 1. maja v Trstu. — Delegat sodrpg dr. Ellenbogen sporoča, da je bil dobil od državnega poslanca Stapinskega naslednjo brzojavko: »21. maja so razgnali ljudski shod v Kiela-Novicah in meni so grozili s smrtjo. Duhovniki so glasno kričali (Sta-pinski je tudi duhovnik): Le po njem, naj čuti radikalizem. Okrajni komisar je dejal, ko sem prosil za intervencijo: Stapinskega naj vzame hudič! Tudi orožniki me niso hoteli braniti, kar je dokaz, da so sodelovale oblasti pri napadu name.« Dr. Ellenbogen poživlja ministrskega predsednika, naj uvede strogo preiskavo o tem dogodku in poroča o uspehu preiskave delegacijam. — Na popoldanski seji odgovarja ministrski predsednik na interpelacijo dr. Ellen-bogna in pravi, da je branil okrajni komisar celo s sabljo Stapinskega. (To pojasnilo je namreč telefoniral prizadeti okrajni komisar Stlirgkhu in Stiirgkh seveda vse verjame). — Češki agrarec U d r ž a 1 pravi, da ne bo prej miru v Avstriji, dokler ne bo popolne narodne enakopravnosti v državi. — Delegat sodrug L e u t h n e r govori o zadnjih dogodkih v Albaniji in graja ministra za zunanje zadeve Berchtolda, ki ni podal potrebnih pojasnil o teh dogodkih. Pravi, da se Avstrijsko-Ogrska ne sme vmešavati v notranje zadeve Albanije. — Nemški nacionalec ,Goll govori proti Čehom. — Na pondeljkovi seji je vprašal delegat W o 1 f, če ima ministrski predsednik namen, da skliče državni zbor po binkoštih. — Delegat M a s t a 1 k a zahteva od grofa Berchtolda pojasnila, kam da pravzaprav plovemo v Albaniji, v kakšni zvezi da je Esad z vsta-škim gibanjem in zakaj je odšel ravno v Italijo in zakaj je pribežal knez ravno na italijansko ladjo. Rad bi tudi vedel, če bosta v slučaju potrebe okupirali Avstrija in Italija Albanijo. — Delegat grof C 1 a m - M a r t i n i c pravi, da mora monarhija na vsak način delati na to, da se ohrani avtonomna Albanija in da bodo njegovi strankini pristaši podpirali vsak korak zunanjega ministra v slučaju, da se razmere komplicirajo. (To se pravi, če bo Avstrija zaradi Albanije posegla k orožju). — Grof B e r c h t o 1 d je nato govoril o zadnjih dogodkih v Draču. Povedal ni seveda prav nič. Kaj da misli ukreniti Avstrija v tem resnem času, o tem si najbrže Še grof Berchtold sam ni na jasnem. Povedal je le to, da je naše načelo ustvariti samostojno Albanijo in da postopa v albanskih zadevah Avstrija vedno v sporazumu z Italijo. Na Mastalkovo vprašanje, zakaj da je zbežal albanski knez ravno na italijansko ladjo, je odgovoril grof Berchtold: Zato, ker je tam ,več udobnosti kakor na naših. (Ta odgovor je v resnici temeljit!) — Za Berchtoldom je govoril ministrski predsednik grof Stflrgkh o 'dalmatinskih železnicah. Pri glasovanju o «Bs-pozicljskem fondu je bil ta sprejet s 27 proti 10 glasovi. = Razdor v češki narodno socialni stranki. »Pravo Lidu« poroča, da so razkritja o švihi povzročila v narodno socialni stranki razdor. (V Zižkovu je sklenila opozicija, da ustanovi novo stranko z imenom »Neodvisna nar. soc. stranka«. Izdajala bo tudi svoje glasilo. = Grška In dogodki v Albaniji. Grški list »Patria«, ki ima zelo tesne stike z vlado, piše, da ni izključeno, da poseže krepko in hitro grška vlada v albanske razmere. Letošnji strankin zbor. V »Zarji« čitam, da bo letos naš strankin zbor v Ljubljani. Sklicuje ga ožji izvrševalni odbor. S tem sklicanjem pa ne soglašajo ostali člani izvrševalnega odbora, ker ni v soglasja z organizacijskim opravilnikom (opozarjam na točko 48.). kakor tudi ne z večino zaupnikov stranke izven Ljubljane, posebno pa so proti temu in zahtevajo strankin zbor in premestitev lista »Zarje« v Trst primorski sodrugi, osobito pa tržaški. Če je ta zahtva upravičena in popolnoma utemeljena ali ne, to je drugo vprašanje. Vsekakor pa je vpoštevanja vredna, ker gre ravno na tem strankinem zboru za reorganizacijo našega tiska in taktike v stranki, kar je življenskega pomena za bodoči razvoj stranke. Zato pa bi bila ravno v tako važnem slučaju naloga vodstva stranke, da skuša spraviti čim več zastopnikov na strankin zbor ter čim bolje pripravljene za resno delo. Cul sem pa nedavno od prav zaupne strani ravno nasprotno. češ, nam ne gre za dnevnik, pač pa zato. da imamo list, ki bo izhajal v Ljubljani ne pa v Trstu. Od druge strani pa zopet, da, če bo strankin zbor v Ljubljani, se istega Tržačani udeležili ne bomo In si osiguramo sami zase svoj dnevnik. Ker se mi zdi, da rode taki pojavi samo nazadovanje stranke, in ne bi prinesel tak strankin zbor nič koristnega, ampak nasprotno dalekosežne razdirajoče posledice, predlagam naslednje: Deželno zastopstvo za Kranjsko skliči najpozneje do 14. junija t. I. v Ljubljano konferenco, na katero naj povabi celoten Izvrševalni odbor, zunanja deželna zastopstva, zaupnike vseh okrajnih organizacij ter upravnika in urednico »Zarje«. Ta konferenc naj se zedini a) kje naj se vrši strankin zbor. b) kako naj se osieura dnevnik ht c) kje naj bo sedež dnevnika, če bo kdo trdit —: kar ni izključeno — cfa potem šfranETnega »Bor? ni potreba, mu že naprej povem, da če ne bo zedinjenja in predpriprave za zbor, bo imel strankin zbor samo delo, stroške in razdor na vse strani. V Idriji, meseca tnaja 1914. Ivan Štraus. Vabilo na naročbo. Naročnina. Za avstro-ogrske kraje: Celo leto.....................K 10.40 pol leta......................» 5.20 četrt leta....................» 2.60 mesečno.......................> —.90 Za Nemčijo: Celo leto.....................K 12.— pol leta......................» 6.— četrt leta ..... » 3.— za Ameriko letna ...» 14.— polletna ...... » 7.— Posamezna številka 10 vinarjev. Vse čitatelje vabimo, da se naroče na »Zarjo« in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom Upravništvo »Zarje« v Ljubljani. Avstrijsko mornariško društvo. Pred dobrim tednom smo priobčili v »Zarji« notico, v kateri smo pokazali dvojno lice »Slovenskega Naroda«, ki prinaša na eni strani radikalne članke s prav prozornim demagogičnim namenom, na drugi strani pa dela reklamo za »Avstrijsko mornariško društvo«. »Narod« se je nato norčeval iz dotične naše notice, češ, da mu to ne imponira, kar piše »Zarja« o njegovi nedoslednosti. Nismo napisali one notice zato, da imponiramo »Slovenskemu Narodu« — bog obvaruj, da bi se predrznih dvomiti o pristnosti demokratičnosti, ki veje iz člankov »Naši žulji«, saj Je g. državni poslanec dr. Ravnihar, obenem odgovorni urednik »Naroda«, vedno v najostrejšem nasprotja z vlado, ki žre »žulje davkoplačevalcev« — temveč napisali smo jo edino z namenom, da opozorimo delavstvo na to, kaj spravi meščanski list vse v eno malho. Torej na breznačelnost meščanskega časopisja: Danes po vladi, jutri na kolenih pred njo! »Narod« je v svojem resnično duhovitem odgovoru — ki je nam silno imponiral povedal, da je mornariško društvo privatno društvo, ki nima nič vpliva na to, kako porablja država davke. Torej »Narodu« je potemtakem vseeno, kakšne namene ima to ali ono društvo, za katere prinaša reklamne notice in to prav ob času, ko se je silno razkoračil nad izdatki za mornarico. T* (oaika nam imponiral i » ;» j j Iz domačih krajev. — Deželni odbor ni ugodil pritožbi een-ških občinskih svetovalcev v Ljubljani, ki so se bili pritožili proti občinsk podpori brezposelnim v znesku 5000 K. -^»Kako le lep Vojaški stan..Rezervisti iz ljubljanske šentpeterski vojašnice nam pišejo: »1. maja je bil prestavljen iz Celovca v Ljubljano mlad, nadebuden lajtnant in sicer k 1. stotniji. Ne vemo sicer, če so ga bili prestavili iz Celovca v Ljubljano zato, da napravi tukaj enak »red«, kakor ga je bil napravljal stotnik 6. kompanije v Celovcu, ali vsa njegova dejanja kažejo, da bi rad postal prav tako ob-sovražen kakor celovški stotnik. O tem lajt-nantu D. naj izve tudi širša javnost, kako da je človekoljuben. Kadar prihaja moštvo izmučeno z vaj v vojašnico, mu gospod lajtnant ne privošči niti toliko miru, da bi si obrisalo moštvo pot z obraza, in kar čudimo se, kako je prišlo to fante do lajtnanske šarže, ko ne pozna niti službenih predpisov. Utrujeno moštvo suje naduti oficirček prav sirovo semintja. Ko je moštvo po vajah na hodniku in prihiti za njim g. D., pa se mu ne morejo vsi hkratu umekniti. tedaj peha enega sem, drugega tja. Neki rezervist bi bil padel po tleh, tako »nežno« ga je porinil lajtnant v stran, da se ni vjel ob zid. In kaj uprizarja šele na vajah! Po dvajsetkrat zaporedoma kliče moštvu v blatu in med ostrim kamenjem: »Nieder! Auf! Nieder!« Predstojnike tega lajtnanta poživljamo, da ga takoj pouče, kako da se postopa z vojaki, ki so tudi še ljudje v pisanih suknjah. Nikakor ne bomo dopuščali, da postane Ljubljana glede vojaških razmer drugi Celovec!« — Razširjajmo naš tisk! Smo v tisti letni dobi, ko gre vsakdo rad vun na kmete. Zlasti iz mest in industrijskih krajev gremo radi na svežejši zrak, da si malo operemo pljuča. Tak čas se lahko agitacijsko uporabi. Stare »Zarje«, prebrane številke — brošure iz založbe »Zarje«, letake itd. — razdelite med indiferentno kmetijsko in rokodelsko delavstvo, da zbudite zanimanje in zmisel za socializem in socialno 'demokracijo. Ce bi kje bilo potreba shoda, obvestite stranko, da se stori potrebno. Vedno na delu! Ne zamudimo nobene priložnosti. — Socialni demokrati za miljonarja. Sobotni »Slovenec« piše: »Socialni demokratje za miljonarja. Pri zadnjih volitvah so volili vsi socialni demokratje do zadnjega Lavrenčiča, ki je eden najbogatejših magnatov na Notranjskem, namreč miljonar. Tako se je zgodilo, da Je šel slovenski proletarec v boj za enega največjih kapitalistov in delal proti dr. Pogačniku, možu, zoper katerega so liberalci agitirali, da ne sme v državni zbor, češ, »da je v dolgeh.« Socialna demokracija se je v potu svojega obraza borila za to, da bi miljonar ne propadel in ne prišel v državni zbor dr. Pogačnik, ki je sam iz delavskih vrst in mora sam sebe s svojim delom živiti. Ali misli socialna demokracija na Kranjskem kaj kmalu konkurz napovedati?« — Pri volitvi 19. maja je bilo oddanih tudi 235 praznih glasovnic, od katerih je bilo prav gotovo mnogo socialno demokratičnih. Ker je pa »Slovenec« vedno tako resnicoljuben, pa naj velja njegova trditev, da so volili vsi socialni demokratje do zadnjega Lavrenčiča. Našim volilcem smo pustili svobodno roko, naj volijo tako ali tako, izvrševalni odbor ni izdal parole za Lavrenčiča in ne proti njemu. Najmanj bi pa izdal geslo proti Lavrenčiču iz vzroka, ki Je za »Slovenca« tako vazen, iz vzroka namreč, da je Lavrenčič miljonar (gospodje okolo »Slovenca« so prešteli najbrže ves Lavrenčičev drobiž do zadnjega vinarja) in za Pogačnika, ker je ta iz »delavskih« (?!) vrst in mora sam sebe s svojim delom živiti. Ce ne ve »Slovenec« za svojega kandidata boljšega priporočila kakor tega, da se preživlja s svojim delom, potem je ta kandidat pač pomilovanja vreden. Tudi konkurza ne bo napovedala zaradi tega socialno demokratična stranka na Kranjskem, ker ima trden namen, da počaka čvrsta in krepka na konkurz S. L. S. na Kranjskem. »Slovenec« naj nam pove le to, če kandidira S. L. S. vedno le take može, ki so tako-rekoč tudi proletarci in če zapove takrat, kadar kandidira slučajno tudi kakšnega miljonarja, delavcem, ki so v klerikalni stranki, da ne smejo voliti kandidata — miljonarja? — Pozor, sodrugi! Odbor soc. dem. kon-sumentov si je nabavil več hranilnikov »Splošnega kreditnega društva v Ljubljani«, ki lih Je izročil poslovodjem filial »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«, da jih vzemo v oskrbo in uporabo. Ako se enemu ali drugemu prediože z vljudno prošnjo, da kaj daruje — vedo naj. da bo darovano v prid soc. dem. stranke kot sklad »organiziranih konsumen-tov«. — Hranilniki Splošnega kreditnega društva v Ljubljani so zelo lični. Nabavi si jih lahko vsak. 1 komad stane 5 kron. — Ustanovni občni zbor podružnice »Svo-bode« v Zagorju ob Savi je bil V nedeljo dne 24. t. m. v Mihelčičevi dvorani na Toplicah. Imenom pripravljalnega odbora je poročal s. Cobal. V odbor podružnice so bili izvoljeni sodrugi člani: M. Cobal, predsednik, njega namestnik Srebot Jožef; Ant. Prašnikar, tajnik, njega namestnik Šinkovec Ign.; M. Cepin, blagajnik, njega namestnik F. Kermelj; Mat. Podrenik, odbornik; Ranzinger Rihard, Kraus Fran in Štiglic Jos., nadzorstvo. Ustanovni občni zbor je bil lepo obiskan in se obeta, da bomo imeli v Zagorju kmalu eno najlepših podružnic. — Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko priredi na binkoštno nedeljo ob pol 10. dopoldne v »Narodnem domu« II. shod avstrijskih jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav skupščine (tovariš Josip Christof v Ljubljani). 2. Naše zahteve (tovariš Rihard Tavčar v Ljubljani). 3. Namen in pomen naše organizacije (tovariš Ivan Outsch z Dunaja). 4. Slučajnosti. — Po shodu bo banket ter stane kuvert za osebo 3 K. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Shod konsumentov za Vodmat in Zeleno jamo bo 2. junija pri Pavšku na Martinovi cesti. Pridite vsi, ki se zanimate za organizacijo konsumentov v današnji dobi draginje. Želeti le točnost, da se zborovanje vsled kasnega početka ne zavleče. Agitirajte za obilo ude-' ležbo. — Zveza slovenskih odvetnikov. Redni občni zbor v nedeljo, dne 7. junija t. 1. ob 10. dopoludne v mestni posvetovalnici v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. — Otvoritev belokranjske železnice. V, ponedeljek je bila slovesna otvoritev belo- ^®!ezmce. Slovesne otvoritve se je udeležil tudi železniški minister. . —Izgubil se je zlat prstan z dvema modrima m v sredi rdečim kamenom, v nedeljo med 11. in 1. podnevu na potu od stolne cerkve cez Pogačarjev trg, frančiškanski most, Pre-se™.ov° l!llC0* Franca Jožefa cesto skozi park v Tivoli in v Spodnjo Šiško. Pošteni najditelj naj ga blagovoli oddati proti odškodnini pri gospej Celestini Glavnik v Spodnji Šiški, Planinska cesta št. 190. — Sv. Križ. Podružnica »Ljudskega odra« priredi na binkoštni pondeljek veliko veselico s petjem, igro in plesom v dvorani gosp. Ma-ganje. Začetek veselice ob 4. popoldne. — Otroški izleti. Iz Trsta nam poročajo: Sestavil se je odbor iz namenom, da prireja izlete z.otroci organiziranih sodrugov in članov konsumne zadruge. Tak izlet je bil pretečeno nedeljo v Milje in se ga je udeležila približno 900 otrok. Stariše, ki žele, da se udeležuje njihova deca teh izletov, prosimo, da jih prijavijo temu odboru. Za sodruge iz Skorklje -in Rojana se sprejema vpisnina v prostorih mladeniške organizacije v Rojami via Appiari št. 12 vsak večer od 8. do 10. — Strankino zborovanje na Greti. V pondeljek, 18. t. m. je sklicala okrajna politična organizacija iz Rojana strankino zborovanje na Greti. Nismo pričakovali tako lepe udeležbe, prepričani pa smo sedaj, da naša stranka res napreduje, kar nam priča častna udeležba na tem zborovanju. Predsednik okr. pol. org. s. Rože je otvoril zborovanje in je naglašal v prvi vrsti pomen politične organizacije in nje naloge. Sodrug Regent je potem v enournem govoru pojasnjeval pomen socialne demokracije, kažoč na njen razvoj in na njeno delo. Po prečitanju in raztolmačenju strankinega statuta se je izvolil odbor 5. sodrugov: Uršič, Gerzej, Stru-celj, Poženel in Štajer. Sedež krajevne organizacije je v prostorih »Delavskega izobraževalnega društva na Greti«, via Cisternone št. 15. pritličje. Sodrugi, delavci z Grete* Pristopite vsi v našo politično organizacijo. — jugoslovanski socialistični mladini v Trstu. Planinsko-eskurzijski odsek socialistične mladine vabi vse člane, prijatelje društva in prijatelje prirode, da se pridno udeležujejo izletov, ki jih začne prirejati mladinska organizacija. Da vzbudimo veselje do turistike, priredimo v nedeljo 31. maja pešizlet na Repen-tabor. Odhod iz Rojana ob pol dveh popoldne, zbirališče ob 1. v društvenih prostorih via Appiari Št. 12. Člani in prijatelji, ki se hočejo udeležiti izleta, naj se prijavjo vsaki dan v društvenih prostorih. — Prvi nastop tamburaškega zbora mladinske organizacije bo 5. julija t. 1. Natančen spored objavimo pravočasno. — Izlet na Trstelj prirede solkanski sodrugi na binkoštno nedeljo 31. maja. Trstelj je zanimiv, nudi krasen razgled po goriškem Krasu, vipavski dolini, na gore, Gorico, Furlanijo in morje. S seboj se ponese specialna karta in vsak si lahko ogleda obzor. S Trstelja odidemo v Komen; povratek se določi na izletu. Zbirališče sodrugov na držav, kolodvoru; odhod z vlakom ob petih 40 minut zjutraj. Za obedovanje si mora vsak sam poskrbeti. Kogar veseli z nami: Na svidenje! — Podzemska jama »Dimnice« v SHvjah. Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« nam poroča, da je dogotovila vsa pota v podzemski jami »Dimnice v Slivjah in jo je izročila prometu. Jama »Dimnice«, ki po svoji lepoti ne zaostaja za svetovnoznano »Postojnsko jamo«, je v bližnji vasi Slivje in Mar-kovščine, ki je od železniške postaje Herpelje-Kozina oddaljena dve uri, z vozom pa se dospe po lepi državni cesti v dobri uri. Obiskovalcem iz Opatije hi Reke pa je priporočati, da uporabljajo poštni avtomobil, ki vozi nteu Trstom in Opatijo. Dokler ni uredila podružnica S. P. D. potov, je bil obisk jame skoraj nemogoč, ali vsaj sila nevaren, kajti dostop je zapiralo 46 metrov globoko brezdno z gladkimi mokrimi stenami, ki jih je razjedla razdirajoča vodna sila. Sedaj nas vodi v brezdno široka, z železno ograjo zavarovana pot, ki se vije v živo skalo vsekana ob temnih stenah. V nekaj minutah dospemo po teh galerijah do groblja-stga brezdna, ki se razširja v dve strani, v daljšo in krajšo jamo. Naenkrat stojimo v velikanski dvorani, ki jo razsvetljuje močna ace-telinska luč. Dolgotrajno je bilo to delo; pred nami je stotisoč in stotisočletno delo umetniške roke — narave. Ta večni zidar nikdar ne počiva, nikdar mu ne omahne delavna roka, ampak tvori venomer, oblikuje, podira, popravlja, izpreminja. Stene, strop in tla, vse le polno Lahko delo briljantne plačilo pri uporabi Erda) kreme s: (trije. Prilega „Zarje“ St. 840, dne 27. mala 1914. CmAi immim EahamJaI« Kinematografski veferi burkeiev, Ul »aiumin ■ dl dYICIOI3 naJvefla veselost 2 uri predvajanja M eetek 99.. cobnta 30.. blnk. nadolia Ul čudoviti doživljaji. Znamenit, jako zabaven,' mfstiZen/JFilm po enakem romanu Jules Vernea. :: petek 29., sobota 30., bink. nedelja 31., binkoštni ponedeljek 1. Junija. Predstave vsak dan ob 4I/„r.6,/„,l*1/»; ob nedeljah in^praznikih ob 21/,, 4%, 6*/*, 8’/,. Cene prostorom: 1 K 30 vin.; 1 K; 80 vln.| 40 vin. kipov, podob, fresk in kristalastih kaskad. Mogočni stalagmiti in stalaktiti bajnih oblik polnijo nadaljnje visoke dvorane, katerih stene so polne biserno čiste sige in nadrapanih zaves. Jama je tako polna naravnih krasot, da ni besed, s katerimi bi mogel primerno opisati to podzemsko čudo, temveč je treba le posetiti jamo in se^ na lastne oči prepričati. Tudi prvi najvažnejši pogoj tvorjenja podzemskih jam — voda, — krasi dvorane in z bobnenjem in šmnom vznemirja grobno tišino. Močan potok vre iz skalne razpoke in se zopet izgublja v skalnih ožinah; po daljšem podzemskem teku privre za vasjo na dan. Po vseh delih jame vodi nad poldrug meter široka, lepo izpeljana pot, tako da so obiskovalcem dostopni vsi prostori. Jamo razsvetljujejo izvrstne, nalašč za to prirejene acetilinske svetilke s 6 do 8 go-rilci. Vstopnice prodaja v Slivjah gostilničar Ivan Bubnič in v Markovščini gostilničar J. Orl. Vstopnina znaša z vodnikom in z razsvetljavo za osebo 3 K; člani S. P. D., ki se izkažejo z društveno izkaznico, pa plačajo 2 K. ,V Herpeljah, kakor tudi v Slivjah in Markov-ščini, so vozovi za prevažanje oseb vedno na razpolago; v kratkem pa otvorijo avtomobilno vožnjo med Hrušico in Trstom, kar bo posebno ugodno za obiskovalce podzemske jame »Dimnice«. — Kinematograf »Ideal«. Spored za sredo 27. in četrtek 28.: 1. En dan iz življenja nadvojvode Leopolda Salvatorja. 2. Četrta zapoved. Ljudska drama po sloviti dunajski nravstveni sliki Ludvika Anzengruberja v treh de-jajnih s predigro. 3. V civilu (vojaška humoreska). V petek 29. maja specialni večer z vojaško godbo. — Bachmaierjev Grand Elektro Rioskop nam prinaša za binkoštne praznike senzacijo »Saturnina Farandola« čudežne dogodke, koja bodo gotovo ^zanimala in zabavala odrasle kakor tudi mladino. Posnetki nam prinašajo med drugim: Boj med gore.imi zrakoplovi, ekspedicija potapljačev, prizore iz Egipta, Kine, na otoku opic, in med afrikanskimi zverinami. Film je posnetek enakoimenskega slovitega romana Jules Verna. Predvajanje traja dve uri. , Zanimive slike o Belokrajini in belo-Krajmski železnici, o vojni v Mehiki itd. priobči v 1 ,en *?lov. Hustr. Tednik«. Ta številka bo Dinkoštna in zelo obsežna ter posebno zanimi-P? vseh tobakarnah in knjigarnah, IliKtr t ?-7,n- Kdor ni naročen na »Slovenski X?lk*,temu Priporočamo, da kupi to-°’ ker °bsega zelo mnogo slik m lepo čtivo. IDRIJA. — Javen rudarski shod bo v Idriji v četrtek 28. maja 1914 ob 8. zvečer v pivarni pri »Crnetn orlu« z dnevnim redom: 1. Poročilo Krajevnega delavskega odbora rudarske zadru-ue o delavskih rešitvah, nezgodnem varstvu rudarjev in sklepi k temu. 2. Poročilo občinske deputaclje o uspehu glede delavskih zadev pri ministrstvu javnih del na Dunaju. 3. Slučajnosti. Rudarje, ki so popoldne na delu, vabimo, da pridejo z dela naravnost na shod, vsi drugi pa naj bodo ob določeni uri točno na mesta zborovanja. Gre za zelo važne in nujne reči. Vlada nas misli s pomočjo klerikalcev zopet pošteno opehariti. Zato pa vsi na shod, kjer se več pomenimo. — Naša deputacija na Dunaju. V sredo dne 20. t. m. je bila deputacija idrijskega obč. zastopa na Dunaju. V deputaciji so bili župan sodrug Štraus, odbornika gg. Šepetavec in froha. Deputacijo so spremljali deželni posla- Hrncr Mnt^1 ur ^anK} ,ter državni poslanec so-stvn rT * Winter, ki je bil prevzel celo vod- Sta&r ntaC,ie J6rRavnihar in g. Go-Deputacija je bila pri poljedelskem in uuavskem ministrstvu. Slo je v prvi vrsti za odpravo staroveških grabelj, ki leto za letom povzročajo mestu škodo ter groze'javni in zasebni varnosti. Poljedelski minister Zenker je sprejel deputacijo zelo vljudno ter obljubil, da ukrene vse potrebno, da pride zadeva v tek. Izrekla se mu je tudi želja po zopetni otvoritvi gozdarske šole v Idriji, ker bi bila s tem posebno realcem nižjih razredov dana prilika, da se posvetijo gozdarstyu. Minister je izjavil, da bi se dalo morda tudi to uresničiti. V. ministrstvu javnih del pa so se vložile prošnje nekaterih vpokojenih rudarjev, učiteljev, delavcev in prošnja za odpravo grabelj, ker preti nevarnost rudniku in je deputacija o tej zadevi konferirala s stavbenim načelnikom ministrstva, o ostalih zadevah pa z dvornim svetnikom Poschem. V obeh ministrstvih so deputaciji obljubili vse drugo, le kar se tiče de-da se jih pravilno uvrsti v plačilnik in gieae provizionistov, so zavračali izvajanja de-putacije z motivacijo; da so delavske plače in p0"°jnine pri idrijskem rudniku izmed vseh rudnikov najboljše in da ni mogoče v tem oziru nič druzega storiti, kakor če se vse prizadeto delavstvo organizira ter zahteva potom državnega zbora premembo plačilnega normala. To- je potrdil dvorni svetnik Posch in vsi navzoči poslanci brez razlike strank ter so obljubili, da bodo tako akcijo z vsemi silami tudi Podpirali. —- Kako sprejemajo pr! nas na delo. Zadnja leta je v Idriji zopet precejšnja brezposelnost ftiladih rudarskih fantov. Zato se je že na jav-JJ*h ljudskih shodih sklenilo, naj rudarska zadruga vse potrebno ukrene, da naj sprejema ru<3nik v prvi vrsti le rudarske mladeniče in če teh ni dovelj, šele druge. To je ministrstvo z nekim odlokom tudi priznalo. Ali pri uradu, katremu načeluje svetnik g. Pirnat, ima več veljave pisar Reven kot sam minister. Proti jelo v delo nekaj kmečkih fantov (čukov), ki so baje po izjavi soproge Revena prosili za delo pri Revenu doma in potem šele v gradu. Ko se je to dognalo, je seveda odpustil rud. predstojnik omenjene od dela. Ali je treba tega? Ali bi ne bilo boljše, da se temu gospodu, o katerem se vse delavstvo razen klerikalcev splošno pritožuje, malo pristrigle peruti? Mož, ki vsak dan leti pred službo in o službi v cerkev, bi moral biti v svojem uradovanju nepristranski ter ne delati takih izjem pri premikanju delavcev in sprejemanju na delo. Gospod Reven le malo drugače, če ne Vam stopimo še z druge strani na kurja očesa. — Posvetovanje članov »Občnega kon-sumnega društva« smo imeli v nedeljo pri »Črnem orlu«. Ravnatelj sodrug Štraus je razložil razvoj društva v prvih petih mesecih letošnjega leta. Društvo je prodalo za čez 10.000 K več blaga kot lansko leto prvih pet mesecev. Tudi druge zadružne zadeve so zelo povoljne. Zadružnice in zadružniki le tako dalje, uspeh ne izostane koncem leta. Sodrugi stavbinski delavci! V nedeljo, 31. maja 1914 ob 10. dopoldne bo v salonu pri »Levu« na Marije Terezije cesti v Ljubljani JAVEN SHOD STAVBINSKIH DELAVCEV s sledečim dnevnim redom:. 1. Poročilo o sklepih prvega zvezinega zbora. 2. Položaj stavbinskih delavcev v Ljubljani in organizacija. Na shodu poroča sodrug Petejan iz Trsta. Sodrugi! Udeležite se v velikem številu tega važnega shoda. Odbor. Vestnik organizacij. — Odborova seja »Svobode« bo v sredo, dne 27. t. m. točno ob 8. zvečer v društvenih prostorih. — Izlet na Golico. Kakor smo že na kratko poročali, prirede podružnice »Prijateljev prirode« združene v okrožje Koroško velik okrožni izlet na Golico. In ker pripadati tudi ljubljanska in jeseniška podružnica temu okrožju, zahteva naša čast, da pokažemo tudi slovenski delavci, da se zanimamo za prirodo in za naše lepe planine. Izlet se vrši v nedeljo 31. t. m. Zbirlišče ob % na 6. zjutraj pred glavnim kolodvorom, na kar se odpeljemo z vlakom, ki odhaja ob 6. na Gorenjsko do Jesenic, kjer se združimo z jeseniškimi sodrugi, ki so prevzeli vodstvo. Skupno z njimi odidemo na Golico. Pred kočo »Nemškega in avstrij. planinskega društva« se sestanemo s sodrugi, ki pridejo na Golico od koroške strani. Ker je to ena najlepših tur v naših Karavankah, ter obenem jako lahka, pričakujemo, da se je udeleži kolikor mogoče mnogo Članov, pa tudi gostje so dobrodošli. Izlet se vrši ob vsakem vremenu in naj vzame vsakdo provijant s seboj. Geslo vseh delavcev turistov kakor vseh prijateljev delavskega gibanja bodi: Na binkoštno nedeljo vsi na Golico! Raznoterosti. Odgovorni urednik »Slobodne Riječi« pred poroto. V pondeljek je bila pred zagrebškim porotnim sodiščem prva tiskovna pravda, odkar velja zloglasni tiskovni zakon. Obtožen je bil odgovorni urednik našega bratskega glasila v Zagrebu sodrug Alojzij Kokolj. Obtožen je bH zaradi štirih člankov, ki so se pečali s preganjanjem časopisja na Hrvaškem. Državni pravdmk je pozival porotnike, naj obsodijo sodruga Kokolja zaradi zločina proti § 65. Nato je govoril obtoženi sodrug. Njegov zagovor je napravil na porotnike najboljši vtisk. Obtožencev zagovornik dr. Budisavljiveč je poživljal porotnike naj oproste obtoženca, ker se ni pregrešil zoper ustavo, ampak jo je v onih člankih celo ščitil. Po daljšem posvetovanju porotnikov je razglasil načelnik dr. Babala rezultat: Porotniki so soglasno zanikali vsa vprašanja glede obtoženčeve krivde. Sodni dvor je nato so-lu j?. K°k°lia oprostil. Oprostilna razsodba je zbudila v vseh političnih krogih Hrvaške največjo pozornost in obenem tudi veliko zadovoljstvo. Ruska ekspedicija za razlskavanje severnega tečaja. Sredi junija odide na severni tečaj ruska ekpedicija pod vodstvom kapitana Wil-kickega. Vse predpriprave so že dovršene. Ekspedicija ima dve ladji in eno letalo. Odšla bo iz Vladivostoka in ostane najbrže tri mesece na potu. Pečala se bo predvsem z meteorolo-gičnim opazovanjem in zmerjenjem morske globine. Velikanski požar. Selo La Valle v Italiji je popolnoma uničil ogenj. 60 družin je brez pri-strešja. Zgoreli sta tudi dve stari ženi, ena 281etna žena in 131etni deček. Škodo cenijo na 350.000 lir. Sufražetke so v zadnjem času uprizorile toliko grdih dejanj, da nastopa sedaj skoraj vse proti njim.'Kjerkoli prirejajo shode, jih jim razganjajo in poHcija mora braniti te nekoliko čudne angleške bojevnice za ženske politične pravice. V Humpsteadu so hoteli pometati sufražetke v ribnik. Hčer gospe Pankhurstove so pred kratkim uklenili še z 20. drugimi sufražet-kami v verige. Po pravcatem boju je šele policija osvobodila sufražetke in je morala zdrobiti s kladivom verige. Pankhurstovo so nato odpeljali v ječo. Socialistično časopisje na Ruskem. 1. maja po ruskem koledarju, je peterburško sodišče ustavilo glasilo združenih socialno demokratičnih organizacij. A že naslednji dan je dobil zatrti list naslednika, ki je z novim pogumom stopil na, mesto padlega bojevnika. Novi list prinaša v prvi številki naslednjo »posmrtno obslavo«: Od 68 številk prejšnjega lista je bilo 18 konfisciranih, za vsako konfiskacijo so morali uredniki na sodišče. Devet številk je bilo kaznovanih z globo 4200 rubljev ali 25 in pol mesecev ječe. Za vsako številko je moral torej presedeti urednik 11 in pol dni v ječi. Oblasti so preganjale 27 številk ali 40 odstotkov vseh izišlih številk. Majska proslava v devetih jezikih. Iz Montreala v Kanadi poročajo: Letošnja majska demonstracija montrealskih socialistov je bila pač najsilnejša, kar so jih doslej organizirali — tako so pisali meščanski listi po majski- slavnosti. V sprevodu je šlo okolo 6000 oseb. V sprevodu so bile zastopane sledeče narodnosti: Angleži, Francozi, Litavci, Rusi, Poljaki, Ru-sini, Židje, Nemci. Na shodu je govorilo devet govornikov v devetih različnih jezikih. — Montrealska policija je skrbela zato, da se je izvršil sprevod po mestu v najlepšem redu. Kako je razdeljen kapital. V časopisu »Revue« poroča Felissiers, da znaša tekoči kapital vsega sveta 850 miljardov frankov. Od tega premoženja odpade 520 miljard na Angleško, Zedinjene države, Francosko in Nemčijo in sicer ima Angleška 150, Zedinjene države 140, Francoska 115 in Nemčija 110 miljard. Rusija ima 35, Avstrija 25, Italija 18 in Japonska 16 miljard frankov. Na leto naraste bogastvo na Angleškem za 3, na Francoskem za dve in pol in v Nemčiji za 5 miljard. Angleška ima naloženih v tujini 100 miljard, Francoska pa 40 miljard, med tem ko potrebujeta še Nemčija in Zedinjene države svoje premoženje za razširitev domače industrije. Kinematograf v službi cerkve. Cerkveni krogi so bili dolgo časa protivni kinematografu, ali v novejši dobi so spremenili svoje stališče in sedaj tudi v cerkvi izkoriščajo vse dobre strani kinematografa. Na Saksonskem se v več mestih v cerkvah prirejajo cele kinematografske službe božje. V protestanski cerkvi v Šledicu je taka božja služba že več časa običajna. Propovednik razlaga karkoli iz svetega pisma, kinematografske slike pa kažejo ono, kar propoveduje. Zračna pošta. Pred par leti že se je govorilo o tem, kako bomo v kratkem dobivali pošto po zraku. Luksusni poskusi so bil že storjeni, pisma so se dostavljala iz jednega mesta v drugo, tudi čez morje, iz Pariza v London in obratno, po aeroplanih. Ali do splošne porabe aeroplana za poštni promet najbrže ne pride še tako kmalu, to pa radi tega, ker je ta še jako drag. Za jedno uro letanja porabi motor z 8—20 frankov bencina in olja. »Življenje« aeroplana, dvokrovnika, vrednega okoli 15.000 frankov, je precej kratko, poprečno 100 ur vožnje pa se mora računati za amortizacijo glavnice na uro 180 frankov. Motori stanejo poprečno 4000 frankov za 100 ur letanja, pa tudi tu treba računati 40 frankov za uro. Vzdrževanje aeroplana v dobrem stanju, popravki, mašinisti itd. stane za 100 ur do 6000 frankov, torej vsako uro 60 frankov. Pilot stane dandanašnji na mesec 500 frankov, pa vsak leta okoli 40 ur, torej stane ura vzletanja 12 frankov. Ena ura vožnje na aeroplanu stane okroglo 280 frankov. Ako se računa še riziko, v katerem se nahaja glavnica, zavarovanje, vzdrževanje hangarjev itd., stane ura vožnje na aeroplanu do 300 frankov. Ako računamo le 200 frankov, daljavo vožnje za uro pa s 100 km, stane kilometer vožnje najmanj 2 franka. Francoska vlada je napravila poskuse za zračno pošto med Prizom in Marseille. Vožnja bi trajala 6 ur, en aeroplan bi mogel vzeti s seboj teže največ 100 kg. Potemtakem bi stal prevoz 10 kg listov do 1200 frankov ali pa pismo 25 gramov ravno 30 centimov, to je pa vendar predrago. Volitve v Belgiji. V Belgiji so bile v nedeljo dopolnilne volitve za parlament. V Belgiji volijo namreč vsaka tri leta polovico poslancev. V nedeljo so volili 87 poslancev, od teh je bilo doslej 41 klerikalcev, 26 socialnih demokratov in 20 liberalcev. Pri nedeljskih volitvah so izgubili kerikalci dva mandata, socialni demokratje so pridobili 1 mandat in liberalci tudi 1 mandat. Velika tatvina na pošti. Pretečeni teden so zasledili v Krakovu veliko poneverjenje poštnega uradnika Wilczeka. Poneveril je 190 tisoč kron in pobegnil. Pri raziskavanju poneverbe je izsledila policija popolen komplot proti lvovskemu poštnemu ravnatelju Wopa-terniju. Komplot je imel namen, da spravi ravnatelja ob ugled pri ministrstvu. V zvezi z razkritij so aretirali v nedeljo v Krakovu dva poštna uradnika, v Lvovu pa enega. Letalec se je izgubil. V soboto je odplul iz Londona letalec Hamel. Z letalom je nameraval preleteti progo London—Pariz—London. Nad Kale jem so ga še videli, potem pa se je izgubil v megli in nobenega sledu ni več o njem. I Šolska republika. Indijski pesnik Rabin-dranath Tagora je prisojeno mu Nobelovo nagrado do zadnjega vinarja podaril svoji šoli, ki jo je bil ustanovil leta 1901. Ta šola je popolnoma neodvisna od angleške uprave in po svojem ustroju prava republika. Zavod leži ob Bolpuru (med Delhijem in Kalkuto) in se imenuje »Santineketan«, t. j. »Mirni dom«. Na pokojni dobravi sredi plodnega polja, kraj si je bil pesnikov oče pred 50 leti izbraL za svoja mistična premišljevanja, je Tagora zgradil obsežno oslopje in ga obdal z vrtovi. V zavodu so prostorne učilnice, spalnice in vsi drugi prostori; učenci in učitelji stanujejo vsi v zavodu. Poleg poslopja se razprostirajo obširna igrišča. Učenci in učitelji, način pouka, hišni red in običaji — vse to je pristno indijsko brez angleške primesi ali vpliva. Pesnik je odklonil celo vsako vladno podporo za zavod, samo, da mu je ohranil popolno neodvisnost. Služab-ništva v zavodu ni nobenega, učenci sami opravljajo vsa domača dela. Nekaj časa je zavod imel nadzornika, ki se je pa izkazal popolnoma odveč, ter so ga zato odpravili. Učiteljstvo izmed sebe izvoli načelnika. Šola ima svoje lastno sodišče, ki sodi po zakonih, sklenjenih v šoli sami; sodišče je sestavljeno iz gojencev. Pouk se prične zjutraj zgodaj s prepevanjem Tagorovih himen pod milim nebom. Dvakrat na teden se učenci z učitelji zbero v domači kapeli, kjer razpravljajo o verskih in moralnih vprašanjih. Tako žive lenuhi! Pred kratkim je ponesrečil na avtomobilni vožnji proti Celovcu Teodor Dreher, sin pivovarniškega podjetnika Antona Dreher ja v Trstu. Ob tej priliki so se spomnili nekateri listi večerje, ki jo je bil priredil ponesrečeni Teodor Dreher lansko zimo. Teodor Dreher je prebil lansko zimo na dalmatinskem otoku Brioni, da se »spočije« od »prenapornega dela«. (To delo obstoji namreč iz samih zabav in gojitve raznih športov.) Naenkrat mu je postalo dolgčas in telegrafično je pozval 12 gosp. in 12 dam na večerjo. Ker so pa stanovali gostje na Dunaju, v Parizu, Budimpešti in drugod, jim je naročil posebne vlake, da so se hitreje pripeljali. Da ne bi odšli od večerje brez spomina, je podaril vsaki dami zlato ročno torbico, v kateri je bil datum dneva večerje vdelan z diamanti, gospodom pa zlate tabatjere za cigarete, na katerih je bil vdelan datum iz diamantov. Ta večerja je veljala 800.000 K! *— Ko bi bil Teodor Dreher v svojem življenju prisiljen, da se le en dan preživi z delom svojih rok v očetovi tovarni, bi najbrže ne zapravljal tako. Ker pa morajo zanj garati drugi, zato denar brezvestno razmetava. Delavci stradajo črnega kruha, podjetniki so pijani od belega. In to je red po »božji« volji. Grozodejstva v Koloradu. Senator Martine je pa v senatu predložil zakon za odpravo privatnih strelcev v službi kapitalistov. »Ja zakon je treba sprejeti takoj, da ne bodo izmečki ljudi streljali delavce kakor pse!« je grmel Martine. V kongresu in v Beli hiši so za par dni pozabili na Mehiko in Huerto — Kolorado in Rockefeller sta bila v ospredju. Kongresnik Foster, ki je vodil preiskavo v Koloradu, je obiskal po naročilu predsednika Rockefellerja ml. v New-Yorku z namenom, da doseže kak*sporazum glede stavke, toda miljar-dev sin je zavrnil vsak pogovor o tej stvari. Ravnotako so izjavile ostale glave premogar-skih družb, da ne razpravljajo in razsojajo s stavkarji. Pač pa so zvrnili desetdnevno krvo-litje z masakriranjem v Ludlowu vred na štraj-karjel Kljub temu pa, da se mlajši Rockefeller nič ne briga, kaj se godi v Kolorado — razen za svoj profit — je le prepaden te dni. Neka anar-histmja pp imenu Gantz se je baje izrazila, da ga ubije in dvakrat ga je že iskala v njegovi pisarni na 26 Broadway, Njo so zaprli, toda »mlajši« je pobegnil v svojo rezidenco na deželo, kjer se obdan, od močne straže, že več dni skriva. Sodrug Upton Sinclair, znani pisatelj povesti »Džungel«, je organiziral četo »tihih ža-lovalcev« za padle žrtve v Koloradu. S črnim platnom na desnem rokavu hodijo žalovalci vsak dan pred Rockefellerjevim poslopjem na 26 Broadway gor in dol. Sinclair je bil prvi dan aretiran in obsojen na globo treh dolarjev, češ da je motil promet, ker se je krog njega zbrala radovedna množica. Toda to ga ni oplašilo. Cim je prišel iz zapora, je nadaljeval molčeče korakanje s črnim platnom pred Rockefellerjevo palačo V družbi sodrugov in sodružic na veliko jezo kapitalistov, ki imajo svoja glavna gnezda v bližini. Stavkarsko okrožje je zasedla zvezna konjenica. Na prošnjo guvernerja Ammonsa — ko je videl, da je koloradska milica brez moči proti veliki armadi oboroženih delavcev in ko ni mogel več prenašati pritiska organizianega delavstva — je predsednik Wilson zadnji torek odredil, da mora zvezno vojaštvo na konjih v Kolorado. V četrtek je dospelo v Trinidad 400 mož pete kavalerije iz Leavenwortha, pod majorjem Holbrookom. V petek je vojni tajnik Gardison na VVilsonov ukaz odredil, da mora prvi četi slediti še 11. in 12. kavalerija okrog 300 mož, ; Konjenica se giblje po direktnih ukazih iz Washingtona. Major Holbrook je izjavil, da bodo zvezne čete absolutno nevtralne, to je, da ne bodo delali nobene razlike med štraj-karji, miličarji in najetimi strelci. Holbrook je držal besedo toliko, da je odklonil ponudbo Carsona, poveljnika miličarjev v Trinidadu, ko je ta ponudil državno vojašnico v stanovanje konjenikom in v petek je stotnik Smith v Wal-seburgu ukazal aretirati šest miličarjev, katere je prijavil neki gostilničar, da so mu ukra-dliJ50 steklenic, žganja in 25 škatelj smotk. Stavkarsko okrožje je razdeljeno na štiri vojaške zone z glavnimi taborišči v Canon City, Trinidad, Louisville in v Ludlowu. Tepena, tolovajska milica je povsod pobrala pete, ker je nepotrebna. Ostali so le še privatni jamski stražniki in strelci, ki nosijo uniformo državne milice. Med zveznimi vojaki in štraj-karji je takoj nastalo prijateljsko razmerje. Ko je v Trinidadu počil glas v četrtek, da se bliža vlak z vojaki, je čakalo na kolodvoru na stotine štrajkarjev in pozdravljalo vojake. Izjava majorja Holbrooka, da bo postopal nepristransko, je razveselila premogarje. V okolišu stavke je zavladal mir, čim je prišlo zvezno konjeništvo. Utihnilo je prasketanje pušk in grmenje topov, ki je odmevalo s hribov in dolin 400 štirijaskih milj na široko zadnjih deset dni. V soboto je vojni tajnik Garrison na ukaz predsednika izdal proklamacijo za razoroženje obeh strank kot prvi korak k miru. Glasom proklamacije mora oddati orožje »vsak posameznik, tvrdka, zveza in korporacija«. Tukaj so všteti štrajkarji, strelci in stražniki premo-garskih baronov. Ali je všteta tudi milica* se ne ve; ker je milica večji del že odšla s po-zorišča, je itak brez pomena. Štrajkarji so oddali orožje in streljivo ra-dovoljno, ko so videli, da morajo isto storiti tudi njihovi prokleti nasprotniki. "Vendar pa orožje ni zaplenjeno. Vsak je dobil potrdilo, in ko bo enkrat stvar končana, dobi vsak svojo puško nazaj. Št. 3256/V. u Poslano! Gospod plem. TRNKOCZY, lekarnar Ljubljani 1 Jaz bi Vam bil hvaležen, ako mi pošljete literaturo in sladni čaj znamka „Sladin“. Velespoštovan jem 3Dr. LONDON, W. 89 Ladbroke Grove Notting Hill. Poslano V sredo dne 27. t. m. ob ‘pol 3. uri popol dne se vrši javno predavanje in praktično ku hanja na Mestni magistrat ljubljanski, dne 15. maja 1914. v mestnem zavodu »MLAD I KA“, vhod Šubičeva ulica štev. 9. K obilni udeležbi najvljudneje vabi tvrdka Schneider & Verovšek trgovina z železnino in kuhinjsko opravo Ljubljana, Dunajska cesta it. 16. Najboljši nakupni Tir zgotovljenili postelj iz dobrega roškega postelj« • ' nega perja napolnjene v gostoniti » " \tT rleCi nan* K 17 50 in K 21—, l V ) zglavnlca 90X70 cm K 4-50, \ m ® /K 5‘20 in K 5-50, 5 kg sivega mL. S perja K 9 40, boljšega K 12 — do 16-—, polbelega K 17-—, rjy 5 kg novega, dobrega,"belega S£?aI neprašnega posteljnega perja K 24-—, snežnobelega K 30-—, boljšega K 36’—, najfinejšega, puljenega K 45 — ; 5 kg nepuljenega perja od živih gosi K 26-— in K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K 6, najfinejši prsni puh K 6'50 za >/2 kg, sivi puh '/2 kg K 2*50 in K 3-—. Razpošilja se franko proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena. SIGMUND LEDERER, Janovvitza Angel št. 156 bei Klattau in BShmen. Franca Jožefa c. št. 3 Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani, Zidarje Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo se sprejema pri novi stavbi na Glavnem trgu št. 23 ali pa v stavbni pisarni Marije Terezije cesta št. 10. registrovana zadruga z omejeno zavezo Vsem članom Delavskih zadrug, ki si nameravajo nakupiti novo že izdelano obleko, ali pa si jo naročiti po meri, priporočamo najtopleje, da naj si Ogledajo, preden se odločijo za nakup drugod, naš Samo! Najbogatejša zaloga vseh^vrst U ADin kaA°r tudi največja Ezbera zlat-i\ iu njne jn srebrnine po jako niz- n --•= kih cenah. ===== Zahtevajte cenik, ki se razpošilja’ zastonj inr poštnine prosto. Samo! Kl'4’10 Iz granita, sijenita, labradorja ter raznih mramorjev. Velikanska izbera najmodernejših na--■ Črtov in projektov. r....1— ■ Pohištvene plošče iz najrazličnejših mramorjev. — Prevzamem vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela! — Izvolite se prepričati in priporočali me boste povsod. CuLd-OTrlto nlzlre cene I Vodstvo za vsakovrstna moška oblačila Izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah priporoča = mannlaktania trgovina = Največja zaloga nasproti lekarne Mestni trg štev. 22 f- '-'S Dober tek je dobra stvar! Zanemarjaj Je nikar! Dober tek imaš vsak dan, ako vžIvaS Želodčni llkir „FLORlAN“ je pripravil lek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval drag« in neprijetna zdravila! Naslov z« naročila ■ „Ft.ORIAN“, Ljubljana. V, Postavno varovano. JSa izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna | krila, kostume, plašče, "“5 I 11 domače obleke, perilo mo- ji**# 1 M e-J (jerce jn VS£ tn0(jn0 b:ag0, M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trcj stev. 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekc?h in krstni čpravi. ------------- SolidLna. tvrd-lsa.. ----------- KOUSA PRIZNANO NAJ BOLJŠA SEDANJOSTI X LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA STANOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH: TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO Kavarna stsaterv‘39rg celo noč odprta Gostilna Florijanska ulica štev. 6. Pristra vina. Domača uliinja. ,’v .i‘ (>!:* „ __,T ‘PORODNIŠNICA. I LtJLOLtJANA ■ KOMENSKE GA-ULICA- h 1 SEF-2PRWNK:PFaMARIJ-DR FR. DERGANC Kupujte „Zarjo“. “ih Anton Bajec naznanja sl. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov / v cvetlični salon samo pod Traučo poleg Čevljarskega mostu. Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. Okusno delo in zmerne cene. Zunanja naročila, sc točno izvršujejo. Vrtnarija na Tržaški cesti 34. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. Delniška glavnica 8,000.000 kron. Rezervni fondi okroglo 1,000 000 kron. Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. DPocLaru. žilice v Spij e tu., Celovcu, TrstvL, Sarajevu, O-orlcl fLn. -v Oel3*^.- Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter A 1 jih obrestuje od dne vloge po čistih ::: A ••• ••• o Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje O ::: vseh vrst po dnevnem kurzu. ::: ,SLAV1JA VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAV1JA‘ ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police banke .Slavije* so nojeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osa-tno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen- i pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. ................................. Zdraviliški red okrajne bolniške blagajne v Gorici. Prvi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: Aissovizza, Alfieri, Alvarez, Andrea (Sv.), Angiolina, Antonio (Sv. trg), Aprica, Aquileia, Arcadi, Ariosto, Bagni, Barca, Baronio, Barzelhni, Bertolini, Blaserna, Boschetto, Bosizio, Campagnuzza, Canoniza, Cappuccini, Caraveggia (dvorišče). Carita (vicolo), Casa rosso, Castalda, Castello (riva), Castello I, II, III, Cerri, Cipressi, Cipriani, Codelli, Colle, Consortiva, Contavalle, Corso F. G., Corso G. V., CzOrnig, Della Barca, Dogana, Donizetti, Dreossi, Duomo in trg, Edling (prehod), Galileo Galilei, Giacinto Galuna, Giuseppe Giustt, Garzarolli, Goldoni, Grabizio, llario (dvorišče sv.), Iscur, Leoni, Levada, Luigia, Lombroso, Lunga, Lung’ Isonzo, Macello, Magazzini, Mandria, Manzano, Manzoni, Marco (sv.), Marzia, Mattioli, Monte del Maj, Montecucco, Monte-vecchio, Municipio, Nuova, Orti, Paolo Diacono, Pasconi, Pietro (sv.), Ponterotto, Posla vecchia, Pozzo (zagata), Rabatta Rassauer, Ristori, Rocco (trg), Rossini, Scalo merci, Scuola agraria, Stazione meridiuoale. Teatro, Totninz, Torrione, Tuscolano, Trento, Tre re, Trieste, tišina, Valdirose, Vandola, Velodromo, Vogel. Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: Alpi Giulie, Angolo, Antonio (ulica), Arcivescovado, Ascoli, Bianca, Barriera, Bosco, Brolo, Čampi, Camposanto, Capellarls, Cap-pella, Carducci, Caserma, Castagnovizza, Caterina (sv.), Catterini (trg), Chiara (sv), Cocevia, Castello (dietro), Coceviutta, Co-lonia, CordaiuoII, Corno, Coronini, Corta, Cristo (in trg) Croce, De Amicis (trg), Dante, Formica, Fornace, Franconia, Gelsi, Oiovanni tfnv \ /i__\ ___:______n__u i_______ u ' ° /____\ n _*• _ i/____»V_______________ w___ Stretta, Tomaseo (trg), Torrente, Torrioni, Trigemfna, Tronco, Tomsig, Vaccano, Veturini, Volne, Velpa, Zorutti. Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: Bate, Banjšica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša, Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Števerjan, Sv. Lovrenc pri Moši, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Godci. Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: Gradnja (Gorica), Bilje, Bukovica, Kronberg, Dornberg, Dol, Gradiškuta, Lokvica, Miren, Opatjeselo, Ozeljan, PrvaČina, Peč, Renče, Rupa, Orebovlje, Rubije, Standrel, Sv. Martin na Krasu, Sv. Peter. Sovodnje, Staragora, Šempas, Vrtojba gor. in dol., Vogersko, Volčjadraga, Vrh. Bolniška izpričevala se izdajajo. V uradu blagajne, ulica Morelli št. 16. Zdravnik in njegovo stanovanje. Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez. Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande. Dr. Ivan Villat, P. Duomo št 3. Dr. Maks Adler-stein, ul. Dreossi 19 (ženska bolnišnica.) — Ura in kraj sprejema. Od 2, do 3.30 v svoji am-bulanci v ulici Alvarez in od 11.30. do V* 1. pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli. Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4.30 pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli 16. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4.pop.vsvoji ambulanci, P. Duomo 3. Od 9. do 10. zjutraj v ambulanci blagajne in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanci, ulica Dreossi 19. Za stanovalce sodnega okraja Kanal. Za stanovalce sodnega okraja Tolmin. Pri zdravniku Dr. Zamponi R. v Kanalu Dr. R. Zamponi v Kanalu. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Kanalu. Pri podružnici okr. bol. blag. v Tolminu. Dr. Alfonz Ser-jun v Tolminu. Od 9. do 10. zjutraj v ambulanci zdravnika v Tolminu; vsak torek in petek od 3. do 5. pop. v ambulanci na Bači. Za stanovalce sodnega okraja Kobarid. Pri dr. Hinku VečvKobaridu. Dr. Hinko. Več Kobarid. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Kobaridu. Za stanovalce sodnega okraja Bovec. Pri dr. Josipu Hor&k, Bovec. Dr. Josip Horftk Bovec. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Bovcu. Za stanovalce sodnega okraja Cerkno. Pri dr. Brankotu Žižek v Idriji Dr. Branko Žižek Idrija . Y nuinih slučajih obrniti se je naravnost na dom zdravniki in potem ooskrbeti si zdravniško izpričevalo v uradih blagajne, odnosno pri podružnici v Tolminu zn h okraiev v Kanalu, Kobaridu. Bovcu In v Cerknem. •- v v V privatni ambulanci zdravnika v Idriji. ali pri zdravnikih posame- Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov cloinačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Brez konkureiece! §oli«!na postrežb«. ------------------- J$a|nižfe cene. ---------------- W Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih m ===== čevljev ===== je v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & KS, Ljubljana na Bregu. Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu. Cena za gospode „ „ dame . „ dečke 36|39 „ „ otroke . Garantirana kakovost po teh cenah. — ====== Cenejše vrste od kron 1’50 naprej 22—26 26—28 . 29—81 82 35 (Varstvena znamka.) Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta' Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo! Ljubljana, Frančičkanska ul. 6 — registrovana zadruga z omejeno zavezo. — Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] iti Stereotipija. 0 Litografija. Ordinira Stanovanjc Zdravnik blagajne mm pmiprlfn Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje Frančiškanska ul. šl. 2, II. nadstr. mmm Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Turjaški trg št. 4 Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje Dalmatinova ul, št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje Mestni Irg št. 3, 1. nadstropje s Zaloga pohi- | I nAA,»A„J|7 [ Ljubljana,Ma- : štva in tapet- j «1» 1 UguLlllh j rije Terezija g niškega blaga ; mizaratvo. 1 ^ (Kolizej). ■ s ....................JL.......... S 5 jj Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di-Š dilnih sob v različnih j: vanov, žimnic [: najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov, Frančiškanska ul. št. 4, pritličje očesne in ušesne bolezni Dr. Demšar Jernej 8.I/Jl0 3_5 kožne in spolne bolezni Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinira jo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga Ječijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikili se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Prešernova ulic št. 3, 111. nadstr NaJvet\Ji narastek prodaje. najbolj iskani in priljubljeni znamki voznih koles sta nedvomno (orožno kolo) najboljše kolo monarhije Spalnica v amerikanskem orehu: dobro, ceno ljudsko kolo. »ratis In franko od zastopnikov Ivan ac dc sin, Ljubljana. Avstr, orožnotvorniška dražba, Steyr, Ljubljana, Ivan Jax A sin, Kostanjevica: Alojzij Gatseh, Kočevje: Fr. Ticliln> kel, Novomesto: Fran« Kenda, Bled: Ivan Kus. k Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, " :: umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. Pošljite naročnino, Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A. & E. Skaberne; Mestni trg 10. Velika izbira! Solidna postrežba! iz usna in sukanca la kakovosti, bele in barvaste vsake izvršbe. Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ------------------------------------ strojev = y jv in stroje za pletenje TV (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. fp® lll/ip Pisalni stroji Adler.I|ji ^a^-^Vozna kslesa-Kii II lij Ceniki se dobe zastonj In jfranko. =V1 nBBBBBBBBBBEBBBBBIIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBnBBBBUBflBflBBBBBBEBBBBGnBBnOBBtSEJEliaB aa od o° a a Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko n s ; A. & E. Skaberne | B Obstoji od 1.1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1.1883. g S S Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g nn BH nQ OD □DBBBBBBBBBBBBBQnBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBOBBBBBBBBBBBBBBBOnOBBBEBQinQES£lBn Odhod parnikov: -------------- v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. ' ------- = Potniki = v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Trst-\e»jorh, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejši brzoparnikl z dvema vrtiniema, elektrlino razsvetljavo, rezličnim brojavom, na katerih je za vsakeaga potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopeljltd.