V Trstu, v sredo 12. julija 1882.
Tečaj VII. -— —
EDINOST
Glasilo slovenskega poliličnega društva za Primorsko.

s:
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »redo in tabolo o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. SOkr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu in v tralikah v Trstu po E» kr., v Gorici in v AJdovISini po O Ur. — Naročnine, reklamacije m inserate prejema Opravnlitvo »via Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla S. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrodnosti se ne vračajo. — lnsernli (mzne vrste naznanila in poslanice) se zarafiunijo po pogodbi. — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 lir.
Najlepša cvetica — domoljubje.
(Konec.)
Slednjič krasi naj te rudeči cvet domoljubja tudi v govoru. Žalibog, da se Še dandenašnji, ko se govori in piše, da smo Slovenci toliko vzbujeni, da vemo in znamo ceniti svoj materini jezik, nahaja
Jreobilno število tak ih domoljubov, kateri se v splošnem ivenji še vedno preradi poslužujejo nemškega jezika. Veš, dragi domoljub , kaj s tem delaš? V posluževanji ptujega jezika, kadar ti to ni ne obhodno potrebno, kažeš se mlačnega domoljuba, in vsa prizadevanja drugih poštenih domoljubov pred naSimi sovragi v nič devlješ, ter jim tako rekoč orožje v rok6 potiskaš. Tebe pri takem ravnanji ne krasi rudeči cvet unetega domoljubja, ampak ovenel je tvoj cvet in osiplje se, kakor ovenele vrtnice. Odvrzi, dragi domoljub, ta plevel polovičarstva in zasadi si v srce rudeči cvet gorečega domoljubja.
Govor je gotovo eden največjih darov, katere je mogel stvarnik človeku dati, kateri ga povzdiguje nad vse druge pozemske stvari. In ko je nebeški učenik razposlal svoje apostole oznanjat ljudstvom nebeški nauk, rekel jim je: Pojditejin učite vse narode. A da bi se to moglo tudi z uspehom doseči, sklenol je on v božanskej modrosti, vsakemu narodu v njegovem jeziku nauk oznanjati, in zategadelj je svojim apostolom poslal svojega duha, kateri jim je dal moč in znanje mnogoterih jezikov. To bodi tudi tebi, dragi domoljub, neovrgljiv dokaz, daje vsakemu človeku sveta dolžnost, čislati in ljubiti svoj materini jezik. Da pa dokažeš, da res svoj materini jezik istinito ljubiš in veš ceniti njegovo neprecenljivo vrednost, moraš to tudi v dejanji kazati, in sicer s tem, da se svojega materinega jezika vedno in povsod poslužuješ. Ne imej ga, kakor nepotrebno orodje, ter ne poslužuj se ga le v občevanji s hlapci in deklami, ali sploh z ljudmi nižjega stanu, in ne bodi enak Židu ali Italijanu, kateri tvoj materini jezik le takrat umeje, kadar te pri kupčiji hoče opehariti, ampak kaži se gorečega spoznovalca svoje politične vere, in čast tvojega materinega jezika bodi ti nad vse. Kaži vse to prav srčno in goreče tudi v krogu omikanih gospodov, naj si bodo katere koli barve hočejo, in prepričan bodi, da ti to ne bo v nečast, zakaj moško — ne svelohlinsko delanj« — človeka česti.
Da bode pa naše domoljubje še popolneje, mora ga krasiti zopet drugi, to je:
višnjevi o vet,
Podlistek.
Trst in. okolica..
(Zgodovinsko črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Divjaški Huni so v družbi z Alani planili na vzhodne Gote, ter jih potolkli, zahodni Goti pa so prosili vzhodno rimskega cesarja Valenta, da sinejo iti s planjav na levem bregu Dunave pri Črnem morji čez to reko ter se naseliti v sedanjej Bol-garskej. A pozneje so se uprli in cesarja Valenta pri Adrijanopolji, 1. 378 po strašnej bitvi premagali. Nastopnik Valentov gor imenovani cesar Te-odozij se je z Goti z lepa pobotal, ali po njegovej smrti, ko jim Teodozijev sin Arkadij ni hotel zgovorjene plače dati, zopet so se uprli. Alarika, najboljega svojega poveljnika so si kraljem oklicali ter naprej drli in ropali povsetn balkanskem poluotoku od mesta do mestii. Potem so zasedli Illyrik (ilirsko deželo), in se zagvojzdili mej vzhodno in zahodno rimsko cesarstvo. Do drugega stoletja po Kr. so je zvala Illyrik Dalmacija, pozneje pa je bila illirska provincija mnogo bolj razširjena ter je obsezala: Istro, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno, sploh koder se dandenes hrvatski jezik govori, in zato Italijani navadno še zdaj mesto hrvatski, pravijo ilirski (lin-gua illirica/ jezik. Alarik ni ostal v Iliriji, nego z vso vojsko pri lomasti v Italijo, oblega Oglej 1. 400, in ker ga ne more vzeti, dere dalje po Beneškem. K malu za Goti, ki so za seboj prostor pustili, prihrumć surovi in divjaški Huni. Mogočna vojska — 700.000 vojakov — se privali čez Kras pod poveljstvom grozovitega »Atila«, ki se je sam imenoval »šibo božjo«, ter oblega tri mesece močno utrjeni Oglej. Junaško se branijo Oglejci, ali naposled se morajo udati. Divji Huni v mesto vde-rejo, plenijo, more in požigajo ter mesto popolnoma
kateri nam predočuje prelepo čednost: ponižnost. Poglej majhno, ponižno vijolico, katera v skritem kotičku — pod samotno skalo, ali še celo mej bodečim trnjem — vsemu svetu nepoznana cvete, a vendar nje prijetni duh privabi človeka do nje. Dragi domoljub, ta višnjevi cvet ti zopet kaže lastnost, katero mora tvoje domoljubje imeti, ako hočeš, da se bode ono smelo zares pravo domoljubje imenovati. Dovolj ni, ako kažeš le gorečnost v svojem domo-ljubji; zraven rudečega cveta gorečnosti mora poganjati tudi višnjevi cvet ponižnosti, ter pričati, da tvoje domoljubje ni sebično, ampak da ima svoj izvor v čistem srci. Dandenašnji se nahaja obilo domoljubov, kateri pri vsej svojej gorečnosti vendar kot pravi domoljubi ne morejo veljati, in sicer zbog prevelike lastne hvale in bahaštva.
Poslednji čas kaže nam v slovenskem gibanji velik napredek, kajti osnovalo se je mnogo čitalnic, bralnih in gasilnih društev, narodnih veselic itd. To so tedaj zgoli narodna in narodnej koristi namenjena podjetja in kot taka gotovo na podlogi domoljubja ustanovljena. A žalibog, da se prav tukaj nahaja prokleto gnezdo tistega nikdar dovolj obsojenega samo-ljubja, katero je nekatere domoljube privedlo v jedeu ali drugi sveti narodni hram, mislč: tukaj je naše svetišče, tukaj nam bolo česti in slave kadilo zažigali in pred nami svoja kolena pripogibali. Koliko čitalnic in drugih narodnih društev je uže prestalo zgoli zbog grdega samoljubja in čestihlepnosti nekaterih domoljubov, kateri šo začetkom ponosno korakali v narodna svetišča, a prišedšim noter, razvnela se jim je domišljija in misliti so si začeli, da so edini oni tisti, za katere je pripravljen ta kraj, in tako so popolnoma pozabili na pravi cilj in konec — na sveto narodno stvar. In kaj je bil sad vsega tega? Nastali so prepiri; vsi so hoteli imeti velike zasluge, vsi biti častni članovi, odborniki, predsedniki, tajniki itd., a vse to zbog same čestilakomnosti. Nastopek temu je pa bil, da je dotično društvo pri takovih ne-plačujočih udih, a hotečih biti častnim članom začelo hirati, ter hiralo in umiralo toliko časa, daje znspalo smrt pravičnega. Ah, dragi slovenski domoljub, take prikazni, vzlastivdenaŠnjimčasu, zelo so žalostne. Koliko sto in stokrat se poudarja prelepa beseda domoljubje, a brez pravega pomisleka, in tako brez prave koristi, ker je tvojemu domoljubju manjkalo višnjevega cveta ponižnosti, vsled česar tvoja gorečnost ni bila na pravem mestu in stvari škodljiva. Vendar, od zdaj v prihodnje ne sme biti več tako. Kogar krasi rudeči cvet gorečnosti, pridružen naj mu bode tudi višnjevi cvet po-
razorijo. 37.000 ljudi je v mestu konec storilo. Veliko jih je zbežalo uže pred v novo mesto na bližnjem otoku Grado, nekaj pa jih šlo na beneško otoke, kder so z drugimi vred tja pribeglimi utemeljili Benetke (Mletke — Venezia). Trst je bil nekako za gorami skrit v kotlini, in ako tudi ni iz-vestnega sporočila, da bi ga bili Huni razdejali, vendar vsled razrušenja bližnjega Ogleja je hud udarec občutil, kakor sploh po velikih vojnah, ko v deželi nastane uboštvo, lakota, beda, propad. Štirindvajset let po Atilu prihrumć v naše pokrajine neka germanska ljudstva Heruli, Rugi, Tur-cilingi pod poveljstvom Odoakra, ter se drve naprej na Laško do Rima. Rim se uda Odoakru in mu prepusti svojega poslednjega kralja Augustula 1.476. Tako je bilo konec rimskega 500 let trajajočega cesarstva. Samo 10 let je vladal Odoaker; kajti 4891. z silno vojsko in vsem blagom prilomasti Teodorik, kralj vzhodnih Gotov čez alpe v Italijo. Ob reki Soči čaka Odoaker sovražnika, ali ta ga premaga, ter ga porine nazaj do Verone. Zopet tukaj in pri reki Adi ga Teodorik užuga in potem tri leta v mestu Raveni oblega, da se mu naposled uda, in proti danej besedi ga Teodorik 1. 493. da umoriti.
Zdaj ie bil Teodorik (od 1. 493—526) gospodar vsej Italiji, in tudi vzhodno rimski cesar (Bizancu) ga je priznal za kralja. Modro je vladal Teodorik, ter si prizadeval povečati duševno in telesno blagostanje ljudstva. Uvedel je javne šole, povzdigoval kmetijstvo, ljudem puščal stare navade in običaje, da si tudi je bil arijanec, vendar katoličanov ni proganjal. Trst, to se ve, bil je pod vlado Teodo-rika, ter je moral kakor druga podložna mesta določeni davek plačevati, posebuo za pomorske potrebe, za floto (brodovje;, katero je Teodorik pomnožil do 1000 ladij.
Za časa kralja Teodorika je dobil Trst prvega katoliškega škofa (protoepiscopus) Frugifera i. 5'24., ki je neki dal sezidati zraven užo obstoječe cerkve
nižnosti. Spozna naj se pokornega sinu matere Slave? tiho naj sam pri sebi preudari, čegave težnje mu je zastopati, v čegavo blagostanje delovati, ter se poganjati ne za lastne, ampak za koristi mile domovine.
Kakor skrben gospodar in priden ter vešč kmetovalec odbere za setev najlepše i čistejše žito, isto tako storimo tudi mi pri našem domoljubnem delovanji. Osnažimo žito, katero mislimo sejati na njivo narodnega delovanja, vse lulike in sebičnosti plevela, ker le kleno in čisto žito more nam prinesti obilen in dober pridelek.
Populimo tudi trnje in osat osobne mržnje m zavisti in nikdar naj nas ne loči nepotrebna beseda: stranka. Kot otroci ene matere — torej bratje — de-lujmo na narodnem polji v bratovskej slogi in ljubezni.
Čaka nas še obilo dela, katero mora biti storjeno, ako hočemo kedaj uživati sad. Da bode pa naše delo uspešno, in da bodemo enkrat uživali sad svojega truda, trebamo skupnega, složnega delovanja. Kakor stanovi, prav tako so tudi poklici različni, katera različnost mora pa postati celota, ako hočemo doseči pravi uspeh, to je, drug druzega moramo v delovanji podpirati.
Kmetovalec po svojem stanu in moči naj podpira svoje dobrotnike in učenike, ter stori, kar ga oni uče; gospodje učitelji in duhovniki naj v svojem poklicu zopet drug druzega ljubeznjivo podpirajo. Enako morejo delati tudi drugi stanovi, ter tako v lepej bratskej vzajemnosti kazati istinito pravo domoljubje, katero edino o svojem času donese bogat sad.
Da se pa to tem gotoveje zgodi, mora naše domoljubje imeti h krati še tretji, to je: .
beli o vet, kateri nam predočuje najlepšo vseh čednosti: čistost.
Koga ni uže v dno srca ganilo pri pogledu na lepo belo lilijo. Oj, kako lepo nam ona predstavlja sveto čistost — čednost, katera vse druge daleč presega.
Mati domovina zre tudi na te, dragi domoljub, ali si ti v svojem domoljubji čist, kakor snežnobela lilija, ali nisi morebiti omadežan od grde sebičnosti, dobičkarije, odpadništva, nezvestobe td. Kadar delamo za domovino, varujmo si umazati dobro svoje ime, — svoj značaj, ker le nad delom čistih rok bo imela domovina veselje.
Najnovejša zgodovina slovenskega naroda nam je pokazala take sebičneže, kateri so pod krinko domoljubja hoteli obogateti, a so se jim nad maščujočo se osodo njih umazane nakane razbile.
Tako početje se nikakor ne more domoljubno imenovati, in komur jo istinito kaj na imenu pravega
Matere Božje tudi šo cerkev sv. Justa in Servola, kateri ste se pozneje skup združile v eno samo stolno cerkev sv. Justa. Tudi drugod po Istri so v onem času se ustanovile škofije, t. j. v Pulji, Poreču, Pičnu, Novem gradu (Emona) in Kopru.
Kakor je za Teodorika bila ustanovljena tako zvana hierarhija po Istri, ko so se priredile nove čkofije in cerkve, tako so tudi po menenju nekih pisateljev takrat najprej stari tabri ali gradovi sezidani bili: pri Tržiču tabor »Varuh« (Varuca — Rocca di Monfalcone) Devinskl grad, VojŠČica (Ave-sica), Volčji in Ivenjigrad, Prem, Hrušica in Kastav. (Cavalli: Storia di Trieste p. 46.) Zopet tu imenuje Cavalli: Postojno po Kandleru »Postru-miae«, in grad »ZavršneA« (kar so Nemci in Talijani popačili v Sehwarzenegg, pozneje v Sworze-nek, Sborzenik, celo Squarzenigo), daje talijanski: Nigrignano!? Nu, pa pravijo: Slovenci pačijo in prelagajo imenal?
Trideset let je bil učeni Kasiodor (živel 468—562) prvi minister Teodorikov in njemu se je osobito zahvaliti, daje takrat dežela do precejšnjega blagostanja se vspela. Mej drugimi spisi je napisal zgodovino Gotov, katera, žal! se je zgubila, in le posnetek nje podaja pisatelj Jornandes ali Jordanis, »ki govori sicer malo o Slovanih, a te drobne vesti so zlata zrna in za prazgodovino slovansko tako važna, da bi bila ona brez njih še mnogo bolj za-
Sletena in zagonetki podobna«. (S. Rutar. Ltps.
[at. 1830 st. 95.). Iz Jordanisa (552. 1.) namreč posnemamo, da so takrat oni Slovenci, ki so za Goti pomešani nekaj z Langobardi in sami v naše pokrajine prišli in se daleč proti zapadu razširili, ob obrežju reke Dunave stanovali, in se »Sclaveni«. imenovali. Te smemo druge Slovence imenovati, kajti prvotni Slovenci, ali bolje Slovani, kakor je bilo gori uže dovolj dokazano, so uže od pamti-veka pred Kristom, na severnej strani adrijanskega morja bivali.	(Dalje prihodnjič.)
domoljubja, naj se varuje takih umazanih del. Prizadevajmo si tedaj obraniti čiste roke, čisto srce, čiste misli in besede — Čisto bodi vse M&e Živenje, ker le čisti dar, katerega na altar domovine pokladaš, ima pravo vrednost.
Prav tako si prizadevajmo tudi v svojem govoru biti čisti napram domovini. Kakor uže zgoraj rečeno, ne sramuj se svojega materinega jezika tudi pri viSjih, ne zaničuj ga niti navidezno, sicer tvoje domoljubje ni čisto, ampak nosi madež hinavstva.
S trnjem ograjajo cvetice, da jih lakomna roka potrgati ne more; prav tako tudi ti, dragi domoljub, s trnjem dostojnosti ln narodnega ponosa zagradi prelepo cvetico domoljubja, da je malosrčnost in hinavstvo ne omadežujete — ali sčasoma še cel6 iz srca — ne iztrgate.
Dragi slovenski domoljubi pomisli vse to, in vprašuj se, ali te krasi cvetica pravega gorečega, nesebičnega in čistega domoljubja? Ako si do sedaj v svojem domoljubji bil premalo goreč, postani goreČ-niši; ako si bil morebiti sebičen, delaj od zdaj naprej le z dobrega namena, domovini koiistiti; ako si pa delal za domovino zbog grde lakomnosti in gledal pri tem, kako bi le sebi koristil, operi ta grdi madež s pravo gorečo unemo, delati le za blagost domovine. Ko pa pričujoči članek do konca prečitaš, prosim te, posegni v žep, ter daruj vsaj en krajcar za »Narodni dom, pri čemer naj te spremlja blaga misel, da daruješ narodu in domovini, katerej do zadnjega vzdiha sveto hočemo služiti.	Ž.
Deželni zbori.
GoriSki deželni zbor. 5. seja. dne 14. t. m. Pravni
odsek poroča o predlogu dr. Tonklija, in pravi v poročilu, da je soglasno sklenol priporočati deželnemu zboru ta predlog, da ga sprejme; ker pravično in potrebno je, da bi kraji, kakor Kobarid, Boleč, Tolmin, Ajdovščina, potem Tržič, Grad, volili doma, ne pa v Tolminu oziroma Cervinjanu, to pa še posebno z ozirom na okoliščino, da se volitev za državni zbor vrši už'^ tako, kakor Tonkli nasvetuje za deželni zbor. Glede razširjenja volilne pravice na vse one, ki plačujejo davka 5 gld. spominja odsek na analogijo s postavo sprejeto v državnem zboru in na nerodnosti, ki se dosedaj gode glede razdelitve volilne ravice po davku, ker v Gradu in Bolcu volijo ne-ateri, ki plačujejo 3 gld. do gld. 4.99, mej tem ko po drugih mestih in trgih morajo plačevati najmanj 10 gld., da so volilci.
Poslanec Dottori govori proti in nasvetuje, naj se ta predlog odloži, ker je treba stvar bolj temel|ito studirati, v kateri namen naj se izroči dež. odboru, da poroča o njem morda v prihodnjej sesiji.
Poslanec Oasser govori proti razširjenju volilne pravice, ker se boji, da bi volilci III. razreda v mestu Gorici prekosili one I. in II. razreda.
Poslanec PovU dobro zavrača oba ta poslanca, pravi, da so Slovenci zreli za razširjenje volilne pravice in očita Italijanom, da niso svobodobubni.
Konečno pobija dr. Tonkli kot poročevalec vse pomisleke proti novej postavi in dokaže statistično, da oba govornika proti postavi sta podpirala svoje pomislike z ničevimi razlogi. Pri glasovanji se pokaže, da je 1'2 glasov (10 Slovencev, grof Coronini in dr. Deperis) za postavo, 7 Italijanov pa proti postavi; ker torej ni bilo veČine padel je predlog dr. Tonklija za samo 1 glas. (Več o tem v dopisu iz Gorice.)
V	Štajerskem deželnem zboru v 10. seji je obveljal proti sporočilu deželnega odbora predlog Žni-darčiča, da ima dežela plačevati stroške za 1882 in 1883 za odvrnitev trtne uši in za enega popotnega učitelja, ob enem da se nalaga dež. odboru, naj skrbi za to, da vlada predrugači postavo o trtnej uši od 1. 1875 v zmislu, da bode zanaprej plačevala država vsetroŠke za pokončavanje trtne uši.
V	kasnejih sejah je dovolil zbor 7000 gld. za podporo dež. gledališča, dovolil je potem mestu Mariboru razne doklade na pivo, vino itd., dovolil je 6100 gld. za premije na dež. živinskih razstavah, mestu Gradcu jo dovolil doklado 60 soldov na vsakih 100 kilogramov petrolja in sklenol je dež, doklado 35% na direktne davke, da se s to doklado pokrije primanjkljaj dež. proračuna od 200.000 gld.
Zadnja seja v saboto pa je bila silno viharna. Baron Kiibeck je odgovoril na interpelacijo slovenskih poslancev zarad »Schulvereina«, da so pritožbe prepovršne, da pa imajo oblastnije povelje, da postopajo proti vsakemu prekoračenju postavnih določeb. — Po tem odgovoru se j« unela viharna debata, mnogo nemških poslancev, mej njimi posebno glasoviti Recti-bauer, trudili so se dokazati, kak blagoslov za Slovence je pač Schulverein, pogrevali so stare fraze, da brez nemščine iti /.veličanja. Slovenski poslanci, katerih hrabrosti se čudimo, mej njimi posebno Herman, pa so jih dobro zavračali. — G. Herman jim je svetoval, naj bodo pravični Slovencem, ker drugače nastane namesto prašanja prava, prašanje moč-nejega, in razsoditi bone moral najviši faktor državne moči, on je kar naravnost rekel, da ne bode miru, dokler se južna slovenska Štajerska ne loči administrativno od nemške Štajerske in se v narodnih zadevah na vpeljejo takozvane kurije, da ne bode več mogoče tiranizirati narodnih manjšin. Vse to je bilo olje v ogenj, ln končal so je dež. zbor letos z bojem, kateri se bode nadaljeval na drugem polji.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je imenoval nekdanjega pravosod-njega ministra Habietineka in barona Lapeno zsl senatna načelnika najvišjega sodišča.
Vojno ministerstco namerjava število pešnih polkov od 80 do 102 pomnožiti; vnk polk pa bo nameščen v domačej svojej deželi.
Ruski judje so se iz Galicije zopet začeli vračati domov, od onih pa, ki so se preselili v Ameriko, dohajajo pisma, da se jim strašno slabo godi, in svarila, naj nikar ne hodijo v Ameriko, ampak naj ostanejo na Ruskem.
V Papi na Ogerskem je ljudstvo začelo groziti judom. Ponoči od 5. na 6. t. m. jim je nad 100 oken pobilo; zato so bili tja poslani vojaki, da red narede.
Vnanje dežele.
Srbski kralj je po končanej skupščini sprejel vso ministre ter se jim zahvalil za vspešno delovanje, posebno pa hvalil vspešno Mijatovi-devo prizadevanje.
Crnogorski knez zahteva od turške vlade, naj se naglo reši še ne izvršeno mejno prašanje.
O Skobelevej smrti smo zadnjič omenili. Ta mož je bil malik rusko vojske, vse ga jo čislalo in spoštovalo. Bil jo prodrzno hraber, v sedemdeset bitvah in bojih je gledal smrti v obraz; mlad je bil še, pa je uže dospel na predzadnjo stopinjo vojaške česti na Ruskem, rosebno se je odlikoval v poslednjej turškej vojni. Turki so ga imenovali »belega hudiča«, njegovi vojaki pa ga čislali, kakor višje bitje. Potem je dobil poveljništvo zoper Tekince, katere je ukrotil i na Gcog-Tepe zasadil ruski prapor. Njegov govor zoper Nemce je napravil strašen hrup, da mu je to celo car očital. V zadnjih dneh je bil poveljnik v Minsku.
Na Italijanskem ni kmetov, ampak le koloni — najemniki — so, kakor na Irskem. Italija za kmetski stan še nič ni storila in vendar jo to skrajna potreba, če neče, da dežela ne propade i morda pride celo tujcem v last. Nobena dežela, katera nema trdnega kmet-skega stanu, nema državne podloge in toraj mora propasti. Uže 1900 let je, kar je slavni Caesar uredil v Italiji kmetiške zadeve, za takrat so bile dobre, a dandenes nič več ne veljajo, ker je kmet na Italijanskem brez posestva, rob svojemu gospodaiju, ki se imenuje: »dolce far niente«. Na vse to italijanska vlada ni mogla, pa tudi hotela ni misliti, ker ima druge voliko manj potrebne preglavice. — Zdaj so se začeli koloni — gospodom sužnji najemniki — v zgornjej Italiji upirati, nečeg o več delati; žito je zrelo, a nobeden ga ne žanje; koloni ga nečejo za gospode »dolce far niente«, družili delaleov pa dobiti ni, ker so kolonov bojć. Vlada je poslala v te krajo polno vojakov, a vse je brez vspeha, ker vojak ne žanje, kolon pa neče žeti. — Iz tega so porodi še kaj hudega, i naš kmet, kateremu se gotovo slabo godi, vidi iz tega, da jo še prav gospod nasproti italijanskemu kmetu.
Konferenca v Carigradu je turško vlado povabila, naj pošlje vojake v Egipt i tam rod napravi. Odgovor si je sprosila do danes, ako bo ta povoljen, odloži se konferenca za negotov čas, v nasprotnem primerljaji pa sklene, kaj se ima dalje zgoditi. Velevlasti bi 40.000 mož poslale v Egipt, izkrcale jih v Abukirju in po dveh potih proti Aleksandri j i prodirali.
Vsi konsuli svetujejo svojim podanikom, naj se izselijo iz Egipta.
Arali Bei je skrbel tudi za utrjenje mesta Aleksandrije; na morskem bregu je napravil zelo trdno nasipe iz mehke zemlje i nastavil na teh 92 kanonov. To je angleškega admirala najbolj jezilo, in ker je opazil, da so trdnjavo še vedno utrjujejo, zapretil je, da mora vtrjevanje takoj nehati, sicer začne on streljati.
Arali Bei je izjavil, da so bode bojeval zoper vsacega, kedor bi hotel Egipt zasesti, bodisi Turek, Anglež, ali Evropa. On s pomočjo trdnjav lahko ubrani izkrcanje 20.000 sovražnikov.
Pripoveduje se, do se je moj Arabce v Aleksandriji skrivaj razdelilo 12.000 teških batin, da napadejo ostale Evropce, ko s katero evropsko ladijo poči prvi strel.
Nek Črnogorec jo G. t. m. pomoril samo-
kres na egiptovskega namestnega kralja, ko je bil ta na sprehodil. A prodno je sprožil, razorožili so ga in zaprli. Vprašan, zakaj je to storil, dal je odgovoril, da je menil, da je v kočiji Arabi Bei, katerega si jo namenil umoriti.
h Sudana pa se poroča, da je 3000 egiptovskih vojakov napalo krivoga proroka, pa bili so pobiti in 2000 je na mestu mrtvih obležalo. Izgubili so tudi 4 kanone in 3000 pušk. Krivi prorok se z 7000 možmi pomika proti Sermaru.
Včeraj njutra j tarana so tačcli Angleli Aleksandrijo bombardirati. Tako se jo zgodilo, čemer se ni bilo izognoti. Prvi strel iz kanona je pretresel vso Evropo ter razvnel ves muhamedanski svet od marokanskoga do kitajskega cesarstva. Kaj bo iz tega, to ve sam Bog, vse-kako pa so je bati veliko vojne. — Evropci so se oteli na ladije; mnogo jih dohaja v Trst. Vsaka zveza in vsako obČonjo moj Evropo in Egiptom je pretrgano. — Proti večeru došla poročila pravijo, da so Angleži uže razrušili zunanjo trdnjave, i da so so Egipčani iz njih umaknoli. Angleži nomajo nobeno škode, ker krogle iz egiptovskih kanonov niso neslo do ladij. Angleški vojaki so se izkrcali in so zabili več kanonov v baterijah. Egiptovski vojaki so se držali prav hrabro. Sueški kanal je zaprt, nobena ladija ne sme več skozi.
Dopisi.
Sv. Ivan v Vrdelft G. julija.
Tržaški listi so se bavili te dni s prašanjem o enej lekarni v sv. Ivanu. Prav je, da se je sprožila ta važna reč, ker resnično potrebna je lekarna pri sv. Ivanu, v tej velikej vasi naše okolice, ter se je tudi nadejati, da naši poslanci iz okolice ne bodo mirovali v mestnem zboru, dokler ne dobi svoje lekarne sv. Ivan, ki je zadosti obljuden, da more tim lekarna dobro in dostojno izhajati. Ako ne bi bilo mogoče dobiti lekarja zarad bojazni, da ne bi mogel uspešno poslovati ter zaslužiti, kolikor mu treba za pošteno živenje, potem ponujam jaz tistemu, kateri bi se oglasil, stanovanje brezplačno, če ne za zmerom, pa vsaj za nekoliko let. In menim, da je to uže nekaj.
Anton V.
Iz Ciorlce, 10. julija.
[Dr. Tonklijev predlog in Italijani. — »PodPorno društvo« in pravnik sv. Cirila in Metoda. — Skoda ta Boitjana).
Letos ni v našem deželnem zboru pač nič kaj živo, naši poslanci z dežele se pač zbirajo zvečer ali
{>ri treh kronah, ali drugod, toda mej njimi ni več istih živahnih pogovorov o deželnozborskin stvirčh, kakor pred 10 leti, ko so slovenski poslanci delali strike in ko je Lavričev glas donel po dež. dvorani. — O tempora, o moreš I Pri vsem tem pa moramo reči, da je tudi letos postalo zadnje dni živahnejše v deželnej dvorani, za kar je skrbel dr. Tonkli s pametnim in svobodoljubnim predlogom, da bi volilci mest in trgov ne volili skupaj le v enem kraju, ampak, da bi volili ti volilci doma, vsak volilec v kraju, kder ima volilno pravico, in da bi se ta volilna pravica razširila v zmislu uŽe za državni zbor obstoječe postave na vse one, ki plačujejo 5 gld. davka, liže mnogo let je Sel pogovor mej slovenskimi poslanci, Še za časa Doljaka, Lavriča, Zigona, kako bi se pač mogla odstraniti neumnost, da mora voliti volilec iz Ajdovščine v Tolminu, torej porabiti 15 do 20 gld. in zgubiti skoro 2 dni, ako hoče izvrševati svojo volilno pravico. Malo volileev je tako premožnih, da bi mogli izvrševati tako volilno pravico, katera je po tem takem Iluzorna. — Vsled tega so navadno Tol-minci odločili, kedo ima biti poslanec za Slov. mesta in trge. Kaj to pomenja, vedo naši domači goriiki politikarji; toda: »Schweigen ist Gold«. Občno me-nenje bi gotovo boljše prišlo na dan, ko bi Ajdovci, BolČani, Tolminci i. t. d. volili vsak v svojem kraju in bi se torej veČe Število volileev vdeležilo volitve. — Tudi cenzus je na Goriškem tako slabo razdeljen, da je na priliko Bolčan volilec, ako plača tudi manj, nego gld. 5.— davka, mej tem ko Ajdovci nernajo volilne pravice, ako ne piačujejo vsaj 10 gld. — V tem obziru bil bil Tonklijev predlog nivellral razlike ter bi bil v korist svobodi; a dr. Tonkli ni imel sreče se svojim predlogom: Italijani in Nomci so ga preprečili, in ako rečem Nemci, vem zakaj. Nič novega pa ni pri nas v dež. zboru, alto liberalna levica postopa konservativno, slovenska denica pa liberalno, — take so razmere. — Kajti Dottori, Ritter, in še par drugih ostanejo »Tories«, pa naj sede tudi mej Gamhetto in Rocbefort-om.
Dottori je govoril, naj se stvar še zauleče, on uže ve zakaj; on boguje v Furlaniji in noče, da bi kedo drug delal oblake in vreme v Furlaniji, nego on. — Ritter je izvrsten obrtnik, v drugem pa se mož ravna po svezah vsem dobro znanih. — Sicer pa bi bilo abotno, ko bi Slovenci mislili, da jim bodo Italijani kedaj pravični, skušenj imamo preveč za našo trditev, da Italijan vsake barve sovraži slovenskega sodeželana in da mu streže po polit, živenju. Vašemu »Gittadino« na priliko pisarijo iz Gorice, da Tolminci niso še toliko zreli, da bi se jim razširila volilna pravica. Jaz pa stavim z gospodom »Cittadi-noin, da Tolminski kmet, ki plača samo 5 gld. davka, boljše pozna pomen volitve, nego pa furlanski trgovec.
posestnik i. t. d. Jaz imam za to trditev v rokah eklatariten dokaz. — Oosp. Gasser se je celo bal, da v Gorici zmore III razred nad oba druga; tudi v tej bojazni tiči Slovenec, katerega uže sama senca preganja te italijanske gospode. — Edini plemeniti Co-ronini ne pozna in se ne more sprijazniti s furlansko-nemško politiko; on je glasoval se Slovenci, kakor tudi bivši župan Deperis, o katerem pa ne morem izreči nobene sodbe, akoprem ga vidim vsak dan in sem uže dosti slišal o njem. Soča se čudi, da italijanski poslanci niso privoščili dobrot Tonklijevega predloga italijanskemu prebivalstvu. Jaz čisto nič. Laški posestnik je Irski lord v slabem in malenkostnem pomenu. OskosrčnejŠega človeka od furlanskega posestnika nepoznani. »Soča« tudi sumniči, daje neka »viša stran« prouzročila padec Tonklijevega predloga. To je tudi mogoče. So »niže« in »više« strani, so \judje, še celo mej nami Slovenci, katerim ni vse jedno, naj pride dobra stvar od Petra ali Pavla; to vi v Trstu sami skušate, kadar vas kodo v Soči namaka.— Ako torej stvari po^led;im v dno, vidim samo osobe, a malo bistva. Velika težava je torej pri takih razmerah za politikarja, posebno ako se ne zna zatajevati.
Včerajšnja slovenska maša v čast blagovestnikoma Cirilu in Metodu na Kostanjevci je bila močno obiskana od bIov. občinstva, petje izvrstno ; tudi večerna veselica pri »Lizi« je bila močno obiskana in smo bili prav ži-aane volje v bratskem krogu. Podporno naše društvo se prav dobro giblje, posebno odkar so odstranjeni neki malenkostni prepiri. — Govorilo se je tudi mej družabniki, da se društvo v močnem številu udeleži slovesnosti blagoslovenja zastave tržaškega bratskega podpornega društva.
V kratkem nas najbrže zapusti naš Boštjan, Izvrstni rodoljub, po katerem bode žal domačim krogom, ker ga bodo močno pogrešali pri delu in pri veselju.
SC Notranjskega, 6. julija 1882.
Pred nedavnim časom je dopisnik iz Knežaka v »Slov. Nar.« izrazil željo, naj bi se rajnkemu Miroslavu Vilharju vendar uže enkrat postavil spomenik. Tudi mi smo enakih misli, ali žal, da moramo v tej zadevi zopet enkrat zabeležiti žalostno resnico, da se je za skromni spomenik velikega moža — od strani naroda strašno malo storilo.
Mi nočemo nikogar dolžiti krivde v tej stvari, ali vsakako prevelika krivda je storjena spominu blagega moža, kateri je vse svoje duševne in telesne moči, svoje materijalno premoženje — da, celo svoje živenje žrtvoval in posvetil bil narodu slovenskemu, a žalibog, k ljubu vsem zaslugam je blagi mož jedva pridobil boren spomenik za kakih par sto goldinarjev I — Dragi slovenski domoljubi, kedaj se vendar otresemo tega — našej svetej narodnej stvari toliko pogubnega polovičarskega delovanja!
»Narod, kateri svojih zaslužnih mož ne česti, ni vreden da se mu rodć«, — postal je mej nami pregovor, kar je vsakako žalostno, da se vzlasti v tej zadevi mej nami le preveč uresničuje. Ako se uže nahajajo ljudje, kateri govore, da j itn ni toliko za to ali drugo osobo, ampak za stvar, pomislijo naj, da s tem, ko se jim smili darovati krajcarček za spomin moža, kateri je kakor malo kdo deloval v po-vzdigo naše svete narodne stvari, na vso moč škodujejo tej svetej stvari.
Misli, da bi se mu spomenik postavil v sredi Knežaka — pri vodotokih, ne moremo nikakor pritrditi, ker pomisliti je treba, da kmetiška vas ni mesto, in mož, kateri se je vzlasti za povzdigo kmetiškega stanu na višjo stopinjo blagostanja in omike toliko trudil, gotovo ni zaslužil, da bi se mu spomenik postavil na kraj, kder ni nikakor varen, da ga ne bi edo na kakošen koli način poškodoval, ali ga celo enske z vodo ne polivale.
Ne ugovarjamo, da ni pokopališče še precej oddaljeno, ali brez vsakega ugovora mora se tukaj vsak predsodek odstraniti, kajti geslo: vsaka stvar na svojem mestu, mora tudi tukaj veljati.
Konečno pa dostavljam še željo in nasvet: Kadar se kodar koli napravi kaka veselica (bodi si velika, majhna, privatna ali kakoršnega uže koli pomena) v prid »Narodnemu domu«, naj se nikar ne pozabi na blagega moža, ampak pri tej priliki daruje naj vsak še borni krajcarček za njegov spomenik, *) kateri je svojo Milico — slovensko domovino — od zgodnje mladosti pa do konca svojega živenja v svojem srcu globoko zapisano nosili	Ž.
Domače in razne vesti.
Visok Uar. Nj. veličanstvo cesar je podaril iz svoje privatne denarnice 400 gld. za popravo cerkve v velem Lošinu.
Veselo, novica* Cesarjevih Rudolf pride 10. avgusta v Trst, in bo bival v Aliramaru.
Nadvojvoda .Janez Salvalor je došel minoli petek v Trst. v spremstvu 80 štabnih stotnikov. Potoval je bil z njimi po meji proti Laškemu od Bolca do Kormina.
Druga seja novo izvoljenega mestnega svela je bila zadnjo sobota pod prvosed-ništvoin staroste Palese, kateri je n.-ijprej svoje so-žalenje izrtkel zarad smrti novoizvoljenega svetovalca g. Puschi. Svetovalci so razodeli s tem svoje žalovanjo, da so vstali. Potem se je prestopilo na dnevni red in potrjene so bile vse mestne volitve in tako tudi v okolici izvoljeni gg. Burgstaller, Dejak, Nabergoj, Nadlilek\ o volitvi gg. Cesare in Pagan pa se nič ni sklenolo, ker so se zoper te dve volitvi vložile pritožbe i dotična komisija preiskav ni izvršila. V tretjej seji v ponedeljek je bil za župana izvoljen topet dr. Bazzoni in sicer — soglasno. Za prvega podžupana je bil z večino izvoljen g. Dimmer, za
Mi smo pripravljeni sprejemati darove v ta namen Pošiljajo naj se našemu opravhištvu.	Uredn.
druzega M. Luzzatto. Ljudstvo je župana pri izstopu iz mestne palače z glasnimi »Evviv;i<« pozdravilo.
Razstava. Zadnjo saboto, uže proti polunoči, raznesel se je po bliskovo po mestu glas, da v razstavnih poslopjih gori, in res so gasilci bili poklicani ter naglo odrinoli, a gasiti niso nič imeli. Blizu vhoda železnega paviljona je namreč začelo na kupu ležeče žaganje tleti, a to so naglo pogasili, menda tudi ne bi nesreče bilo, da je vse stlelo. Vendar pa je o tej stvari velika strogost in previdnost potrebna, ker previdnost je modrosti mati. Kako je žaganje začelo tleti, to se v Trstu zelo ugiblje; čuli smo uže razne trditve; nekateri pravijo: to so nalašč naredili, da preskusijo Čuvaje; drugi trde zopet toisto o naših gasilcih, ki so pa brez dvoma tako dobro organizirani i tako izvrstni gasilci, da v našej državi gotovo enacih ni. Kdor je imel večkrat priliko, opazovati jih pri večjih požarih, nikakor jih ne more prehvaliti. Cuique suum. — Naši konsuli se za tržaško razstavo zelo zanimajo, zato je tudi iz zunanjih držav, vzlasti od vshoda pričakovati velike vdeležbe. Iz Grškega in Algerije pride mnogo stvari na razstavo, tudi Grkov in Al^ercev bomo v Trstu mnogo videli.
Veselica dobrodelnega društva »Pre-Vldenza«, zadnjo saboto v mestnem vrtu je bila zares velikanska. Udeležilo se je nje gotovo 10.000 ljudi. Ves program, ki je obsegal marsikaj novega, izvršil se je izvrstno. Posebno je mikalo občinstvo veliko električno solnce
tir<la navada je, da naši okoličani in oko-ličanke pozdravljajo z bon zorno in bona lera, namesto dobro jutro ali dober večer. Ptujec se temu čudi in studi se mu, da ne spoštujete svojega jezika. Vsak drug narod pozdravlja v svojem jeziku, naše okoli-čanke in okoličani pa rabijo to ptujŠčino brez pre-mislika. Lahi se posrnehujejo takemu vedenju in narodnjak zaničljivo v stran pogleda.
Romarji. Zadnji četrtek je potovalo skoz Trst 32 ogrskih romarjev, namenjenih v Jeruzalem. Redka prikazen v vročem poletnem času.
Begunov iz Egipta prihaja zdaj na stotine z vsakim Lloydovim parnikom, vračajočim se iz Aleksandrije. Vsa pomorska mesta na Grškem, v Italiji in na Francoskem so tacih begunov polna. — Zdaj so zadnji na potu, ker so vsi Evropci Egipt zapustili.
tSosp. Rendič, slavni hrvaški kipar, je izpostavil v saboto v borsnej dvorani devet doprsnih podob, in sicer družino našega velečestitega rojaka g. Josipa Gorupa v Trstu. Podobe so krasni umetni izdelki, da se jim vsak ogledovalec čudi. Namenjene so za velik basrelif, kateri postavi g. Gorup za spomenik na grob svoje prerano umrle soproge na pokopališču na Reki.
<»geqj v tržaškej bolnišnici. V nedeljo ob 12. uri Je začelo goreti v nečem magazinu tržaške bolnišnice, kder so za postelje pripravljene slamnate vreče nakopičene, plamen je uže skoz omrežje švigal, ko so ognjegasci prihiteli in pogasili ogenj v 2. urah popolnoma. Bolnikom ni bilo o tem Še znano ne in tudi niso bili v nevarnosti.
Nesreča. Na Starej Reni je pal zidar Kljun, okoličan, pri zidanji v nedeljo z druzega nadstropja mej drva in se je hudo poškoval; nesli so ga v bolnišnico.
Mrtev od kaplje zadet se je zgrudil na tla v nedeljo zjutraj nek kamenorezec iz Rocolja; truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Justu.
Vabilo k odborovej seji, dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj v Kubedu. Dnevni red: 1. Vsprijetev in potrditev novih udov it društvu pristopivših, 2. razgovor o peticiji na okr. Šolski svet za vstanovitev krajnih šolskih svetov pri vsakej šoli, 3. razni nasveti. Predsedništvo »slov. učit. društva zakoperski okraj«.
V	Dolini 8. julija 1882.
IZ Tornaja se nam piše: Na sv. Petra in Pavla danje imela tomajska mladina, kakor po navadi vsako leto, veselico, katere se je veliko druge kraške mladine vdeležilo. Isti dan je bil tudi somenj, katerega so ljudje od raznih krajev zelo obiskali. Vse se je vršilo redno in mirno.
Krasno Cborinskijevo vilo v Abaclji
je kupila južna železnica za 100.000 gld., da tam na-
Sravi morsko kopelj in zdravišče z mrzlo vodo. Tudi eleznico napravi do te vile
Iz Ajdovščine se nam toži, da ponočni vra-novi zelo kradejo poljske pridelke, katerih toča ni uničila, spravili so se posebno na krompir in bati se je, da se pozneje spravijo še na turšico, katera zdaj lepo kaže; priporoča se zato, naj bi županstvo poskrbelo za poljske čuvaje, da se posestnikom ne bo škoda godila.
Poslano p. n. g. narodnim pevcem! Pri Notranjskej narodnej slavnosti v Postojni 3. septembra t. 1. bomo peli skupno tri zbore »Naprej«,D. Jenko, »Ustaj rode«, G. Eisenhut in »Jadransko morje«, A. Hajdrih. — Vel. p. n. g. vodje narodnih pevskih zborov in posamezne pevce, ki so hočejo dejansko vdeleziti omenjene slavnosti, prav uljudno prosim, naj se blagovolijo oglasiti pri meni prej ko mogoče za litograflrane note gornjih pesem.
V	Postojni, dne 10. julija 1882.
Josip Lavrenčič, blagajnik ožjemu odboru.
V	Borovnici napravijo ondotni rodoljubje 16. t. m. veliko veselico na prostem v korist «Narodnega doma».
X Gorenjskega se piše »Slov. Narodu«, da več gg. duhovnikov na Gorenjskem pošlje zaupno adreso našemu neprecenljivemu pesniku gospodu Gregorčiču.
»Slovensko društvo« za Štajersko je dovolila vlada. 15. t. m. misJi ono sklicati v Ge^ji prvi občni zbor v gostiinici »zur Stadt Wien«. Sklepalo se bode o prošnji za dejansko enakopravnost Slovencev z Nemci v uradih, Šolah in javnem živenju. Pričakuje
se obilo vdeležitve od vseh strani. — Precej drugi dan potem pa bi imel biti v Gelji nemški »Partei-tag«, pa vlada ga je včeraj prepovedala.
Pogovor na Borti. Jeiteles: »No p os pod, kaj se vam zdi o rabuki v Aleksandriji, to je strašno, kakor pripovedujejo »unsere Leut«, ki so pobegnoli od tam. Kam pridemo mi, kaj bo z rento in drugimi kurzi?«
Slavič. »Nič se ne bojte, velevlasti Egipčane uže ukrote, a vsa stvar je le obrnena proti tujcem, ki so si tam napravili denarja, potem pa so komandirali z ubogimi domačini, kakor se sužnji; to se bo moraio predrugačiti v Aleksandriji, če ne precej, vsaj sčasoma. Pa veste kaj: Trst je tudi podoben Aleksandriji?«
Jeiteles: (prestrašen) »Kako to, saj tukaj smo mi gospodarji.«
Slavič: »Kedo Vam pravi to! kar so v Aleksandriji Arabci, to so v Trstu in okolici Slovenci in tudi tem enkrat poide ona ovčja potrpežljivost, kajti vsaka prenapeta struna mora poknoti«.
Jeiteles'. (prestrašen) »Ka? Nas bodo Slovenci podili? Tega pa ne! Mi imamo groŠe in za groše nas bodo varovali naši dobri prijatelji v Greti, Rojunu in v Barkovljah«.
Slavič. »Mogoče! a na take ljudi se ni nič zanašati; oni vam bodo jeli groše, a na vse zadnje vas prvi izdade«.
Jeiteles: Vero — »i tirapie sono sempre falsi, anehe in borsa«.
Više duhovstvo kat. cerkve. Kardinalov živi GU, 4 mesta so prazna. Patriarhov je 10; višjih Škofov latinskega obreda 145, škofov 618; višjih škofov in škofov grškega obreda 49. Potem je 140 apostolskih delegatov, vikarjev in prefektov, 84 škofijskih stolic je praznih. Starosta vseh kardinalov je knez Friderik Schwarzenberg v Pragi; on je kardinal uže 40 let, ker je dobil uže v 33. letu svojega živenja kardinalski klobuk.
Za lakoto je v Londonu v prvej polovici tega leta 54 osob umrlo.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Tržaška trgovinska zbornica je v seji 8. t. m. zopet celo vrsto zahtevanj od vlade sprožila. Te so: 1. Da se hitro izvrši pogodba z južno železnico zarad znižanja voznine. 2. Da se vse te olajšave precej objavijo, ter ne ostanejo skrite, kakor dosedaj. 3. Da se zaprečijo vse olajšave za veče množine blaga, katere so koristile le nekaterim, za vse naj bode enaka olajšava. 4. Vozne pogodbe, katere napravi juina železnica z brodarskimi družbami, naj-veljajo enakomerno tržaškej posredovalnej trgovini, kakor direktnemu prometu. 5. Olajšave za tržaško-kineški promet naj bodo take, da jih ne prekose an-gleško-indiškemu prometu namenjene olajšave. 6. Razloček v voznini mej Reko in Trstom naj se poravna z refakcijami (povračili) za Trst več plačane voznine. 7. Ministerstvo naj bi blagovolilo poprašati trg. zbornico tržaško, kadar koli namerjava kaj storiti gledć občnega prometa, da bo mogla zbornica o pravem času varovati interese Trsta. Nečemo dalje govoriti o teh točkah, katerih nekatere so res primerne in dobre. Vendar pa se ne moremo zdržati opazke, da naša trgovinska zbornica se nain v zadnjih letih zdi taka, kakor dete, ki vedno kliče matere, sama pa si v ničem ne more pomoči. In res je, ženijalnega moža nema nobenega, najbolj se opira na g. Teuschla, katerega je zopet v neko komisijo na Dunaj izvolila, če tudi so zasluge fakcijozne opozicije moža v trgovini zelo problematične.
Iz Borovnice dne 2. julija.
(Kmetilka posojilnica na Vrhniki.) Kakor uže znano, osnovali so narodni možje na Vrhniki kmetiško posojilnico, katera prav dobro deluje. Najvažnejša ie taka posojilnica za kmeta in trgovca. Poreče mi morda kak kmet: »to ni res«, v ljubljanskej hranilnici (špar-kasl) je denarja na cente I Dragi moj, res je, da je denarja tam na kupe, ali pod katerimi pogoji 1 Ako imaš posestvo vseh dolgov čisto, kar je pa dandanes redka prikazen, potem še le moreš v ljubljanskoj hranilnici denarja dobiti. S pismi raznih vrst pod pazduho dosežeš, kar želiš, da dobiš zaželeni denar; ali joj tebi! ako tvoje posestvo dolgov ni čisto. Tedaj moraš vse prejšnje dolgove iz zemljiških (gruntnib) knjig izbrisati dati, k čemur tedaj uže naprej denarja potrebuješ, potem doboš stoprvo po cenitvi svojega posestva in po dolgih potih posojila, ako so ti gospodje milostni; pa tudi vselej svoje posestvo z novim vknjiženiem (intabulacijo) obtežiŠ. Pri kme-tiškej posojilnici na Vrhniki pa tega ni potreba, ni treba druzega, nego da greš po menjico(vekselj), podpiše jo en porok (to se ve da zanesljiva osoba) in sam, in greš po denarje, tu ni treba polu leta hoditi od Poncija do Pilata, kakor moraš hoditi okoli ljubljanske hranilnice, če hočeš kaj dobiti.
Morebiti mi kdo poreče: denar se uze lahko dobi, ali iskati poroka, da zame dober stoji, to je težavno. Na to mu jaz odgovorim: Poroka vsak človek lehko najde, ki si prizadeva pošteno delati, zmerno živeti, in svoje dolgove točno plačevati. To je res, da se vsakemu, ki pride poroštva prosit, volja koj ne spolni; ali prav to nuj izpodbuja vsakega človeka, da pošteno in pametno živi in marljivo dela, da ve, kde ima potrkati in poroštva prositi, ako pride v nezakrivljene stiske. Najbolj v denarnih zadevah se na svetu kaže, da poštenost uže tu uživa svoje plačilo; kajti v denarnih stvareh, v kupčiji in pri vsem, kar se denarja in posvetnega blaga tiče, povsod vidimo, da je poštenost edina podlaga vsem podvzetjem, in kder v deželi in mej ljudmi poštenosti ni, tam tudi ni kredita, tam vlada siromaštvo. Naj tisti, ki na menjice in poroštvo kriče, to resnico dobro preudarijo in naj reko, ali je to res ali ne? naj vprašajo kupce
in trgovce, katerim bi brez kredita ne bilo mogoče živeti, ali sem resnico trdil ali ne?
Možje, kateri denarja na posodo iščete, pojdite na Vrhniko v hranilnico rajši, nego v ljubljansko. Kdor ima pa kaj mrtvega denarja, naj ga nese v to hranilnico, kajti tukaj dobi '/»7« več, nego v ljub-ljanskej. Podpirajino tedaj to prevažno in koristno podjetje, kajti ustanovniki so narodni možje. Možje, ne gojimo gada na svojih prsih, ne podpirajmo ljubljanske nemškutarske »šparcasse«; podpirajmo raji narodno stvar. Naši politični nasprotniki, kateri od našega slovenskega ljudstva žive, ti so nemčurčki, imajo vedno kakih 100.000 gld. pripravljenih za kako neiuškutarijo, za resnično narodno blagostanje se pa malo menijo.	Pribislav.
Novo brodarsko društvo pol imenom »Austria« hočejo nekda ustanoviti v Trstu angleški in amerikanski kapitalisti. Naša vlada namerjava nekda sub-vencijonirati tudi to društvo, katero bode vozilo mej Trstom in Ameriko in sicer tako, da društvo vsako leto pošlje 12 parnikov v severno, 12 pa v južno Ameriko. Stvar je nekda uže tako daleč, da se objavi uže inej časom razstave. — Ne vemo, kaj počne potem avstrijski Lloyd in rečansko društvo »Adria«. Stvar pa bi imela na vsak način veliko važnost za Trst, ker ameriški trgovci bi imeli potem priliko v Trstu držati večje zaloge in zastopstva, kar bi našej trgovini prišlo v veliko korist in bi nas nekoliko osvobodilo angleškega monopola.
Petrolje. Zdaj tukaj prevladuje menenje, da je v Ameriki prevelika produkcija v tem blagu, a tudi to menenje je baje pretirano, mnogo virov petrolja ne daje več tolike množine, kakor so dajali pred leti in tako je mogoče, da uže letos učakamo v jeseni kaj naglo zdatno zvišanje cen. Ker so cene letos primerno nizke, ne bode morda slaba kupčija uže zdaj na pre-videnje v jeseni. — Od druge strani pa se čuje, da petrolja je še za eno celo generacijo zadosti, da se ga bode moglo izvažati vsako leto nad 25 milijonov sodov. Pri vsem tem pa je mogoče, da se petrolje nekaj podraži, in da sploh v Ameriki mej imetniki nastane porazumljenje, da ne bodo več petrolja dajali skoraj zastonj, kajti ako računimo, da stane r.od najmanj gld. 3'/,. voznina gld. 21/, in več in rafiniranje, obresti od kapitala it i. tudi gld. 2—, kaj ostane potem lastnikom? Vidi se iz tega, da skoraj gotovo pridejo časi, ko bo le petrolje stalo gld. U do gld. 12., kadar bode najceneje in da skoraj ni misliti, da bodo cene še dolgo tako nizke kakor so dosedaj. To menenje prevladuje zdaj v Ameriki in tudi mej veŠČaki v Evropi.
Tržno poročilo.
Kata. — Tendenca malo boljša, cene nekoliko bolj trdne, v bistvu nespremenjene.
Sladkor. — Za spoznanje v boljšem obrajtu. — Sladkor v kosih, Pilć, prodava se po gld. 33l/1, za spomlad pa po gld. 31'/,.
Olje — po nespremenjenih cenah.
Riz. — Nekoliko več prašanja, zarad olajšav na rolnini. Gena aa 1 do 2% viša. — Italijanski od gld. 13s/4 do gld. 21.—, Rangoon gld. 12 do gld. 13.
Petrolje — kaže tukaj in v Ameriki nekoliko više cene. — Denes stane gld. 9.50 do gld. 9.05. — Gene vtegnejo morda še poskočiti.
DomaČi pridelki. — Fižol brez prašanja, prav tako drugi pridelki.
Žito. — Nekoliko trdneji. cene so tukaj nekoliko boljše, na Ogrskem je tudi cena poskočila pri koruzi za 10 do 15 soldov. — Tukaj se je prodalo več vagonov koruze valaške po gld. 8.20 do gld. 8.45. Cene pšenice ostale so nespremenjene. — Da so cene trdneje, je uzrok, ker ne dohaja blaga. Za kesneje pa so cene še vedno prav nizke.
kaj koristnega za hišo, kako koristno knjigo, kako podobo itd. vsaj do konca avgusta. Darovi naj se blagovoljno pošiljajo v društveno pisarno, Gorsia Stadion, št. 11
Slovenski listi so naproSeni, da ponatisnejo to prošnjo.
Darovi se objavijo v listu »Edinost«. Odbor »delalskega podpornega društva«
pod pokrovitelj svom Nj. visokosti cesarjeviča Rudolfa.
»Delalsko podporno društvo« pod pokroviteljstvom Nj. c. k. visokosti cesarjeviča Rudolfa.
Valoilo
k občnemu zboru, kateri bo v nedeljo 16. t m. ob 51/, uri popoludne v »Rossetti-jev« dvorani.
Dnevni red:
1.	Odborovo poročilo o pokroviteljstvu.
2.	O slavnosti blagoslovljenja zastave in dotični odborovi predlogi.
Vabijo se vsi č. e. udje, da se obilno vdeleže. V Trstu 7. julija 1882.
ODBOR.
Borano poročilo.
Čudno, a vender resnično: Angleži bombardirajo Egipt, a borse se za to ne brigajo, kurzi rastejo, zaupanje v mirno razvitje orijentalskih zmešnjav je veliko. Ta pot nij toliko igra, ampak resnična potreba, da kapitalisti najdejo rento za mnoge ka-
{)itale, čez katere raspolagajo in pa nada za dobro etino, kateri obe okolnosti uplivate na kurze. Zadnje dni poskočila je zopet močno iskana državna renta, potem so bile kreditne akcije in zeleznične akcije tudi močno iskane po višin kurzih, kreditne akcije so celo poskočile za 20 gld.
Kakor se vidi, je mogoče, da bodo kurzi Še rastli; vendar pa nij varno spuščati se zdaj v špekulacije, ker kurzi so uže tako visoki, da bi še na-daljno povišanje ne imelo nobene solidne podloge. — V Orijentu pa tudi nij prav brez nobene na-varnosti. Torej opreznost!
Dunajska bor »a dne 11. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » 05 »
Zlata renta..........95 ■ 55 »
1860 državni zajem.......130 » 22 »
Delnice narodne banke.....8j5 * — »
Kreditne delnice........ 327 » 80 »
London 10 lir sterlin......120 » 50 »
Napoleon...........9 »> 58 »
C. kr. cekini.........5 » 07 »
100 državnih mark.......58 » 95 »
Prošnja.
Pri ljudskej veselici dne 10. septembra, po bla-goslovenju zastave našega društva, bode tudi sreč-kanje na darove, za katere potrosi društvo okoli 150 gld. Ker pa je želja in tudi potrebno, da bi se izžrebalo vsaj 100 darov, prosi ponižno podpisani o ibor, da bi tržaški in drugi rodoljubi darovali po možnosti različnih predmetov v ta namen, posebno praktičnih,
NajboljSe
ROČNE MLATILNICE
in druge stroje za poljedelstvo ima pripravljene na prodaj
Sohivitz Sc Comp.
Via della Zonta 5, Trst.	(2-2)
Riccardo Dinelli
via Canale N. 9. (30-30) Zaloga V9ake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorja in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljenje, prodaja na drobno in veliko.

ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve iz sadja. Sesalke in oevi iz železa,
Plinovi motori
OTTOVI, popolneja In bol] ekonomična sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
v
Železne eevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apnaf
Stavbeni stroji.
SCHNABL & G.
v 1'rstu via Carintia 17. 13—22
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo (£=7* eden goldinar
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene Poroštvo »o dajo %a pet let, poduk na domu brezplačno*
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, plača Modello
Šivanke za Singer jeve bivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 ter.	(13-9)
IKoležni prtt, želodca, sapnika, početo jetiko, plačno in mehnrjevo prehlajenje, naduho, kašelj nervozni in pasji itd. ozdravljajo
hlepcki
katere napraVlja
P. PRENDINI lekarniSar v Trstu.
Velika denašnja raba izdelkov iz smole mc je nagnola, da sem napravil pravi izleček iz norveške smole, ki je boljši od onega, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako mo£ gledč vode in smole, jemljo se dosti lažje, lažje se prcbavljajo in so dosti ceneje od onih.
Za obrambo ponarejanja je na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani ime narejalca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame.
Prodajajo se v TRSTU v lekarnici PRENDINI v škatljicah po -4© kr. in se dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsacega kraja.	20-17
Tržaško podjetje za vpeljavo telefona.
Podpisano podjetje vabi na naročbo telefonovodov v v mestu in okolici.
A.	vod v centralno pisarno: v dolgosti do 2 kilometra
90 gld vsak nadaljni kilometer 20 gld. ve5.
B.	Neposredni vod mej dvema objektoma ene in iste stranke: v dolgosti 2 kilometra 140 gld. Vsak nadaljni kilometer 40 gld. več.	„	.....
Naročnino je treba plačevati v četrtletnih obrokih prcdplačno in ne plačujejo naročniki nobenih drugih tro-škov za vstanovljcnjc vodov, /a popravljanje in vzdrževanje itd.
Da se more prepričati občinstvo o praktične) vrednosti teh telefonovodov napravliena je mej centralno pisarno (VI« Canal grandešt. 3. IV. nadstropje) in prodajalnico galanterij gospodov Bulcii ln sin (veliki trg) telefonska zveza, katero more občinstvo brezplačno obiskavati in poskusiti rabo telefona ob delalnikih vsaki dan od 10 do » ure dopoludne in od 3 do 6 popoludne.
Gospoda Josip Engelhardt in F. Kohny sta poverjenika In agenta podjetja.	.
Naročbe naj sc z ozirom na precej zaccnšo prvo dobo delovanja pošiljajo v najkrajšej dobi, do 16. Julija 1.1., ker kesneje naročbe se bodo le' potem izvrševale, ako bode imelo društvo zadostno število reserviranih telefonovodov.
Trst, 7. julija 1882.	2-1
Tržaško pod|elje xa icleffonovode.
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu
ustanovljena v letu 1882 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
ki so bili po predpisu V: 214 trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja.
1.	Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu.
2.	Zoper škode po potih na mokrem in suhem.
3.	Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah.
4.	Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju. Azienda Aaslcuratrloe, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro mic v avstrijskej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i naj-slobodnejših pogojih in daje sč svojo poroštveno svoto p. n, občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačila deli in zavarovalne .ponudbe sprejema
vodstvo v Trstu vla S. Nloolo it. 4
Kakor tudi zastopništva in glavna društveno oprav-ništva v vseh večjih krajih avstrijsko ugarske države in v Italiji.	12—7
Ozdrav^j anj o
bolezni žclodca in nižjega trebuha, kolike, krčov gastrične mrzlice, in izhajajoče' od slabega zraka, hemeroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo Frnnoove (»N«nc», priredjene po O. I»I«*«oli, lekarju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu.
Gosp. O. Piocolt, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne Frnnoovc om»n«M\ Slednjo pošiljatev sem uže mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. — V Fianoni Istra 22. avg. 1881. S spoštovanjem Anton VlaSič, župnik — kanonik.
Tu je na mestu: «Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vašo odlično Frnneovo meneo, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal. — V Kersanu, Istra. 27. jun. 1881. S spoštovanjem: Anton Lunetlna. župnik — dekan.
Prosim, blagovolite mi zopet 12 steklenic FpanooT© ccienoe poslati. Mislim, da ie to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zholišanje. — Kamnje pošta Cernica. 2. dec. 1881. Josip Sovdat, župnik.	(20-19)
Človeka najlepši kras
sta zobovje in lasje.
Izdelki profesorja Royć. Roye-Jevo testo za zobe,
nestrupeno, po njemu postane zobovje prnoej belo ko slonova Kost. — Puilca stane 75 fenikov._
Roye-jev indiški ekstrakt
vstavi odmah bolečine zob. I steklenica stane 50 fenikov.
Rove-jeva kineska voda
nedosegljivo sredstvo za toaleto, zaprečuje zgubo las in obvaruje pred prhljajem. I steklenica stane Marko i 50.
Roye-jevo orehovo olje.
Stem oljem mazani lasje postanejo kodrasti in temni. I steklenica stane I Marko.
Roye-jeva zobna voda.
Kedor jo rabi, obvaruje s smrada iz ust in gnjilobe v ustih. — Cena I Marko.
Roye-jev zobni prah
obvaruje zobovje trhljivosti in zobne grampe. ~ I steklenica stane 60 fenlkov.
Roye-jev «Restorer»
podeli sivim lasem naravno barvo. — I steklenica stana 4 Marke. _
Roye-jeva krema
za česarje, brez masti je najbolje sredstvo, da se lasem dadć katerokoli lego. I kozarce stanu I Marko.
PofeMOrJa »oy^-a iidolki so tako
pripoznani, da jr nepotrebna nadaljna priporoflba; dobivajo se v vsih boljših trgovinah z vonjavami in ce-sarnicah na Nemškem ter se morejo prejeti s poštnim
Cllliii Norflenfl (J. I Vorral k Con)
Rosenthal bei Berlin. 12-2
in.
Prodajalci dobe rabat. — Agentje sb iščejo.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.