Za zadovoljevanje večine sknpnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast, Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medse* bojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava In poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
F O R A..F R £ E SLOVENIA
Novejši družbeni In politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zaposlavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljanjanje.
Ciril A. žebot
LETNIK XXI. — VOLUME XXI. 1. MAJ.—1. JUNIJ 1970. Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada._ŠTEVILKA 5_6. NUMBER 5—6
MAJ — JUNIJ 1945—1970 V
SPOMIN IN
OPOMIN
PEKLENA SVOBODA...
Pred 25 leti se je zrušila sila, (ki je grozila, da bo zavladala po vsem svetu. Hitlerjev tretji rajh se je zrušil. Narodi so upali, da bodo sedaj svobodno zadihali: Poljaki, Cehi, Slovaki, Madžari, Romuni, Bolgari, Albanci — in me dnjimi tudi še ostali narodi: Slovenci, Hrvati, Srbi.... Upanje je bilo prazno.
Takoimenovani zavezniki so se v Jalti in Potsdamu sporazumeli, da pridejo vsi ti narodi pod sovjetsko vplivno področje. Hitlerja je nadomestil Stalin. Nastala je nova peklena svoboda. Roosevelt, Truman, pozneje tudi Eisenhovver kot vrhovni poveljnik so odločevali o usodi teh narodov. Rekli so, da se borijo za svobodo, pa so svobodo vrgli pod noge drugemu tiranu — Stalinu.
Kajne, saj se spominjate, kako slepo so verjeli Slovenci: Angleži in Amerikanci nas bodo rešili. Vkorakali bodo v Trst in mi bomo svobodni.... Kakšna ironija! V dneh 6,—10. maja se je valovila množica ljudi preko Ljubelja. Ali se spominjate mrzlih noči in raket, ki so švigale visoko v zrak. Slovenski domobranci so nas varovali, da smo srečno prišli na Koroško in po-' tem na nikdar pozabno Vetrinj-sko polje. Ce bi njih ne bilo, bi nas rdeči razbojniki pobili, kakor so pozneje pobijali naše hrabre bojevnike. Angleži bi niti s prstom ne mignili, saj so pozneje hladnokrvno izročali protiko-munistične bojevnike in njihove somišljenike Titu, ki je bil Stalinov in njihov zaveznik. Tudi takrat smo doživljali pod oblastjo takoimenovaniih zaveznikov —peikleno svobodo....!
Peklena svoboda vlada še danes po 25 letih. Pravijo, da so prinesli narodom svobodo. Kakšno neki? Ni dovoljeno svobodno, pisati, pisatelji morajo za pro-' sto pisano besedo v zapor. Ni svobodnih verskih šol, in kaj naj napišemo o svobodnem verskem tisku? Kolikor ga je, je hudo nadziran! Ne morejo svobodno graditi novih cerkva, novih stavb za semeniščnike. Ni svobodnih volitev. Ne ljudstvo, partija odloča! Ni mogoče opisati vseh znakov peklene svobode, katere so deležni tudi Slovenci. Kardelj že skrbi, da se Slovenci v svobodi ne bodo zadušili, prav-tako znani trinog sedanje centralne vlade v Beogradu Mitja Ribičič.
Edino kar nam preostane je odločna volja. Ne vdamo se! Pred nami mora biti zavesten cilj: Slovenska država! Nič več, nič manj! Kompromisi so vedno slabi.
Kako se Slovencem in Hrvatom godi v federaciji, naši rojaki doma skušajo na svoji koži.' Ali bo morda kdaj boljše v takoimenovani konfederaciji? Kdo ve? Bojimo se tudi v njej zapostavljanja in nadmoči močnej-
CERKEV V SLOVENIJI
Ob izidu »Pesmi mladih let" je obiskal urednik Družine nadškofa dr. Jožeta Pogačnika. Razgovor je kmalu zanesel od poezije na druga aktualna vprašanja. V naslednjem ponatiskujemo del intervjuja iz velikonočne številke Družine. — Uredništvo
DRUŽINA: ...dovolite nekaj vprašanj glede našega sedanj e-verskega ter cerkvenega življenja. Nekateri kristjani so v današnji družbeni stvarnosti slabo orientirani. To vodi do negotovih ali tudi napačnih prijemov, vsaj očitajo nam jih. Kakšna naj bo po vašem prisotnost Cerkve v naši socialistični družbi?
....Nebom se spuščal v podrobnosti, temveč bi rad povedal nekaj splošnih misli, ki naj urejajo konkretne primere. Cerkev ni vezana na nobeno družbeno u-reditev, na noben politični sistem. Iz zgodovine vemo, da je povezanost Cerkve z določeno družbeno ureditvijo in odvisnost od nje Cerkvi večkrat škodovala. Povezanost z mogočnimi in bogatimi je Cerkvi npr. odtujilal delavstvo.
Naš družbeni red je socialističen. Cerkev ga jemlje na znanje in vidi v njem znamenje časov, okvir, v ikaterem naj opravlja svoje poslanstvo, to je oznanja Kristusov evangelij, posvečuje in vodi ljudi .k njihovemu nadnaravnemu cilju. Cerkev do tega stoletja ni živela v socialistični ureditvi, ker teh do oktobrske revolucije, oziroma leta 1945 ni bilo. Socialistični red povsod na-glaša in izvaja ločitev Cerkve od države. Neko sožitje med obema pa je potrebno,-saj so člani Cerkve tudi državljani. Ne čudim se, da prihaja med obema do občasnih trenj, saj tako na socialistični kakor na cerkveni strani še nimamo zadostnih skušenj. Za reševanje trenj je potrebno — (kakor povsod — tudi tu spoštovanje drug drugega, razumevanje, dobra volja in potrpljenje.
DRUŽINA: Ali Cerkev potrebuje za svoje poslanstvo tudi nekake izvencerkvene strukture in jih želi ustvarjati? Nekateri to Cerkvi očitajo.
Najprej naj povem: čas je, da opustimo tisto zastarelo in zmotno miselnost, da so Cerkev le duhovniki in škofje. Cerkev je vse božje ljudstvo, vsi, ki so krščeni, vsa skupnost vernih ljudi, ki je seveda organizirana in ima različne stopnje služb, ki služijo celoti. Treba bi bilo tudi dokončno opustiti tisti preozko, iz nemške idealistične filozofije prevzeto miselnost, da je vera versko čustvo, ki se naj izraža le v verskih obredih. Vera je po evangelijskem nauku kvas, ki naj prekvasi vsega človeka in njegovo delovanje^ tudi delovanje v javnem življenju. Koncil je jasno naglasil, da ima vsak državljan kot človek pravico in dolžnost sodelovati tudi v javnem življenju in tako skrbeti za javno blaginjo. Koncil celo naroča, naj si katoličan prizadeva sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje, delovnim ljudem pa posebej pravi, naj s svojo dejavnostjo spopolnjujejo sami sebe, pomagajo sodržavljanom in prispevajo k napredku celotne družbe. Seveda se bo katoličan pri delu za skupni blagor držal svoje krščanske vesti. Te dejavnosti pa
ših — številnejših! . Zato, če nočemo, da bi Slovenci in Hrvati še nadalje okušali
pekleno svobodo, strnimo svoje vrste v domovini, prav tako pa tudi v emigraciji En sam klic naj gre od ust do ust, en sam dih in en sam srčni utrip — suverena slovenska država! To naj bo naš najlepši spomiski venec na grob naših slovenskih junakov ob 25. obletnici njihove mu-čeniške smrti!
< i M. G.
Cerkev ne organizira, temveč je dolžnost vernih posameznikov. Ti bi mogli tudi skupno delati, toda ne v imenu cerkvenega vodstva.
Proti poslanstvu in namenu Cerkve bi bilo, da bi cerkveno vodstvo organiziralo skrb za javno blaginjo ali ustvarjalo kake »vzporedne" strukture, kakor se mnogi boje. Da povem (konkretno: kaplanova dolžnost ni, da organizira prosvetno, športno a-li glasbeno dejavnost. Ne moremo pa govoriti še o nobeni izven-cerkveni strukturi, če se fantje, ki obiskujejo verouk — h kateremu lahko vsakdo pride — spontano dogovorijo za nogometno tekmo in povabijo kaplana za golmana ali sodnika. Človek je pač po naravi družbeno bitje in se rad druži z enakimi. Saj se tudi fantje na vasi zbero in za-pojejo, pa to še ni struktura. Podobno če gre druščina skupaj na Triglav ali na letovanje, to menda še ni nobena vzporedna "struktura, temveč izraz podjetnosti mladih ljudi. Nihče, kdor mladino razume, je ne bo v tem ograjeval.
DRUŽINA: Večkrat ste se sklicevali na koncil. Kako, mislite, pri nas izvajamo koncil?
V izvajanju koncila smo še počasni. Mnogo trenj, sumničenj ia -ličziiupaiija b} lahke odpadlo, če bi koncilske odloke bolje poznali in se jih tudi držali. Tudi za dejavnost vernih v socialistični stvarnosti imamo, posebno v konstituciji Cerkev v sedanjem svetu, dovolj modrih in praktičnih navodil. Le bodimo za obnovo v duhu koncila dovolj odprti, tako do vernih, kakor tudi do nevernih ljudi.
DRUŽINA: Danes je dosti govora o krizi avtoritete. Kaj vi kot zastopnik cerkvene avtoritete pravite o tem?
Res, veliko, kar preveč se danes govori in piše o avtoriteti, največ, žal, z namenom, da jo spodkopavajo. Koncil in pokon-cilski sinodi so dovolj jasno spregovorili tudi o tem. Avtoriteta v Cerkvi je služba bratom in skupnosti, izrvšuje naj se pa z obširnim posvetovanjem, to je kar xnoč zborno. Za sodelovanje z avtoriteto je pa potrebno znanje in zavest odgovornosti. Danes govorijo o tem, naj bi bila Popolna demokracija v Cerkvi ni mogoča, ker je Cerkev božja ustanova ,ne svetna tvorba. Bolj kot demokratičnost je treba poudarjati v Cerkvi bratstvo. Najvišji zakon v Cerkvi pa je ljubezen.
Neki red v Cerkvi mora biti. Zato je potrebno spolnjevati odločitve in spoštovati smernice njenega vodstva.
DRUŽINA: Veliko naših ljudi odhaja na tuje. Nekateri pravijo, da se Cerkev pri nas malo zmeni zanje. Kaj mislite o tem?
Res, veliko vernikov odhaja delat v tujino, posebno mladih in podjetnih. Pri naših božjih službah bi se jih morali večkrat spomnjati. Prepričan sem, da duhovniki rojakom na tujem pišejo (če zvedo za njihov naslov) in da se tudi ti v tujini spominjajo svoje župnije. V Nemčiji in po drugih deželah, kjer so zaposleni naši rojaki, delujejo tudi slovenski duhovniki, pooblaščeni od sv. sedeža za dušno pa-stirstvo med njimi. Kot izselje-niški duhovniki jih zbirajo (k domači božji službi, jim dele zakramente in tudi veliko socialno pomagajo. Zaradi velike razkropljenosti rojakov jim tak duhovnik ne more biti vedno v bližini.
———— ■.......- -'_
0 RESOLUCIJAH ETNIČNEGA TISKA...
• Resolucije Zveznega društva etničnega tiska v Kanadi. — Na letnem zasedanju Zveznega društva etničnega tiska v Kanadi, katerega I. podpredsednik je v tej poslovni dobi urednik Slovenske države g. Vladimir Mauko, so člani sprejeli vrsto resolucij, ki jih podajamo v izvlečku.
1.	Poštnina. — Povišana poštnina za tiskovine je posebno težko prizadela etnični tisk. Člani pozivajo vlado,-naj upošteva položaj etničnega tiska ter uzakoni bolj ugodno poštnino, ki bo omogočila nadaljnje izhajanje etničnega tiska.
2.	Komisija za sredstva množičnega obveščavanja. — V predlaganem odboru tiska mora biti prostor tudi za zastopnike etničnega tiska.
3.	Vseljevanje. — Ministerstvo
Vinko Levstik
V pismu, ki ga je prejel naš rojak g. V. Levstik v Rimu, pravi g. R. Travaglini di S. Rita, predsednik Pokrajinske ustanove za za delovno silo in vseljevanje turizem v Rimu, tudi naslednje:
naj uporablja v večji meri etnič- ......Z velikim zadovoljstvom
m tisk za informacijo bodočim Vam sporočam, da je ustanova, priseljencem glede vsakokratnih ki ji predsedujem, v okviru pri-razmer v Kanadi. Propagandni 2nanj dodeljenih zaslužnim v tu-material ter prijavnice naj bodo tiskane razen v francoščini in angleščini tudi v jezikih priseljencev.
4.	Državljanstvo. — Vlada naj skrajša dobo petih let, ki je sedaj potrebna za pridobitev državljanstva za vse razen za one, ki prihajajo k Britanskih otokov, ter petletno dobo za te, da smejo voliti.
5.	Mednarodni centri. — Etnični tisk moralno podpira obstoječa mednarodna centra v Torontu in Winnipegu ter priporoča ustanovitev podobnih ustanov še v drugih središčih.
6.	Osrednja informacijska a gencija. — Nova državna agencija za informacije naj uporablja pri razdeljevanju novic Kanadčanom tudi sredstva in moč kanadskega etničnega tiska.
7.	Stoletnica Manitobe. — Zborovanje je poslalo čestitke in voščila za nadaljnji napredek Manitobe, ki slavi letos svojo stoletnico, zastopniku kraljice vlade in prebivalstvu. Manitoba je znana po velikem številu publikacij, ki izhajajo v drugih jezikih, poleg angleščine in francoščine.
8.	Protest proti praznovanju stoletnice Leninovega rojstva. — Ker izrabljajo komunisti proslavljanje Leninove stoletnice za svojo boljševiško propagando, »federacija ostro obsoja izrabljanje Leninove stoletnice za propagando ter poziva tisk članskih
opravljal v korist rimskega turizma.
rimski hotelir — ob prejemu diplome z zlato medaljo na rimskem kapitolu
dne 14. 5. 1970
rizmu ob priliki Dneva turizma, vljudnosti in gostoljubja, odlo čila ,da Vam podeli diplomo za zaslužnost z zlato medaljo.
To odlikovanje naj predstavlja skromno in simbolično priznanje k neprecenljivemu in stvarnemu delu, ki ste ga dolga leta
Diploma in medalja Vam bosta podeljeni ob navzočnosti najvišjih mestnih oblasti v okviru slovesnosti, iki bo v dvorani Pro-tomoteca na Kapitolu v četrteg 14. maia ob 10. uri "
Rojaki naj se potrudijo, da se udeleže slovenskih božjih služb, kadar so napovedane v bližini njihovega bivališča. Drugače pa naj se udeleže katoliške božje službe v bližnji cerkvi, čeprav jim je spočetka tuja. Naši izseljenski duhovniki so neprestano na poti in preobloženi z dušno-pastirskim delom. Nujno potrebujejo pomOč dobrih laikov. Duhovnikom je tudi naročeno, naj skrbe za rojake le v dušnopastir-skem oziru in si prizadevajo za to, da bi rojaki v tujini ostali dobri in verni 'ljudje. V tem ni slišati zoper slovenske duhovnike nobenih pritožb. Povsod pa duhovniki tožijo, da jih je premalo. Prejšnja desetletja so nekateri prišli v Zahodno Evropo iz Argentine. Zdaj tega priliva ni več. Upajo, da bo kak duhovnik iz domovine prišel delovat med izseljence, žal, nas je celo doma premalo. Enega smo pa vendarle mogli poslati. Zelo me boli, da ne moremo več storiti za nje. Morda bo mogel oditi Imednje kdo izmed redovnikov. Veliko dobro delo bi to bilo.
Mir in ljubezen — to je Velika noč! — Danes, ko so vse vezi med ljudmi že katastrofalno razrahljane in ko je merilo za medčloveške odnose osebni karierizem, je taka slika, s katere diha iskrenost velikonočnega oznanila, že pravi biser..
— Na fotografiji je velikonočno kosilo uslužbencev in uprave hotela „BIed" v Rimu, ki jo je priredil lastnik V. Levstik za svojo družino in vse zaposlene v hotelu. Dve tretjini osebja je slovenskega.
organizacij, da razkrinkavajo hi-navščino ter zvodljivost take propagande. Federacija tudi nasprotuje uporabljanju javnega denarja in prostorov za razstavljanje Leninovih del".
9.	Tretji element. — Ker pri lanski proslavi prvega julija etnične skupine niso bile omenje- [ ne, bo federacija pisala vladi, da se v bodoče izogne takim spregledom.
10.	Tečaji za poklicno usposob-ljanje. — Ministerstvo za delovno silo in vseljevanje bo napro-šeno, naj seznam vse priseljence s programi, ki so na razpolago obenem s podporami, ki so povezane s temi programi.
11.	Jezik in kultura. — Ker prispevajo h kanadski kulturi tudi drugojezične skupine poleg an-gleke in francoske, naj zvezna, provincialne ter krajevne oblasti podpirajo jezike ter kulture tudi drugih jezikovnih skupin, da bodo mogle še vnaprej prispevati h kanadskemu mozaiku.
Uganka
Ce srečaš Hrvata in ga vprašaš, kaj je on po narodnosti, bo odbovoril: Jaz sem Hrvat.
Ce vprašaš Makedonca, bo odgovoril: Jaz sem Makedonec.
Ce vprašaš Slovenca, bo od govoril (upajmo): Jaz sem Slo venec.
In če vprašaš Srba, bo odgovo ril: Jaz sem Jugoslovan.
Zakaj?
•	Teološka fakulteta v Ljubljani je podelila častni doktorat iz teologije upokojenemu profesorju dr. Josipu Demšarju, ki je edini še živi predavatelj fakultete od njenih začetkov. Na teologiji je predaval 40 let pedagogiko in katehetiko. —fš
•	Nadškof dr Jože Pogačnik je izdal pri Mohorjevi družbi ponovno izdajo »Pesmi mladih let".
-fš
Metro International Caravan '70
Potuj
P
svetu
tukaj v
Metro
Toronto
OD SREDE 24. JUNIJA DO SREDE 1. JULIJA
UŽIVAJ 8 DNI
* Mednarodna okusna jedila in pijače
* Starokrajno zabavanje * Spominska ročna dela
* Mednarodne lepotice
Dobite si potni list za obisk 35 zanimivih "svetovnih mest" za ceno $3.— v vseh glavnih hotelih ali pa naravnost v Ljubljanskem paviljonu (kličite g. Boruta Lapajne : 925-7011 ) ali pa če kličete upravo tega lista: LE. 2-4746.
"SLOVENSKA DRŽAVA
1. MAJ.—U JUNIJ 1970.
V
^ sLo\)enski\
ton Amtt SLOvemjk
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
tfhftoJioKA/C/ jft
DARUJ V
TISKOVNI
SKLAD
"SLOVENSKE
DRŽAVE"
"METR0 INTERNATIONAL CARAVAN"
V sodelovanju I,s "Community Folk Art Council pf Metropolitan Toronto (49. VVellington St. E., Toronto).
•	Vas vabi na "popotvanje" in obisk 05. paviljonev različnih narodnosti v Torontu, ki bodo razstavljali za dobo 8 dni posebnosti iz stare domovine.
•	V paviljonih bodo na razpolago jedila in pijače iz poedinih zemlja kot tudi narodni plesi, razstave ^arodnih Umetnin itd.
•	Vaš "Potni list" vas bo popeljal lahko v Ljubljano, Kiev, Bratislavo, Milano, Madridi, Lisbon, Dunaj, Berlin, Pariš, Trinidad )— in še in (Se. Potni list za obisk vseh etane le $3.— in posebne znamke bodo z odtisi na razpolago povsod, kjer se ustavite (kot, cerkvene in Narodne dvorane, auditoriji in drugi kulturni centri širom Toronta).
•	Nagrade za izžrebance, "potovanja". Potovanje za dva v Anglijo, Evropo, Bermudo, Caribbean, Italijo, Tunisi jo in še in še več.
•	Slovenci, kupite vaš "potni list" na vašem razstavišču v slov. cerkveni dvorani pri Mariji Pomagaj, pri preprodajalcih, ali pa kličite g. Borut Lapajne 925-7011.
NAPREDOVANJE SLOVENSKEGA ROJAKA V prestolnici Kanade v Ottavvi je nedavno napredoval g. Anton štukelj. Postal je Director of economics and statistics division of Central Mortgage and Hous-ing Corporation.. K zaslužnemu priznanju in tako visokem položaju mu tudi mi čestitamo!
Toronto
PROŠNJA ZA POMOČ
Slovenski jezuitje na Brezjah pri Mariboru prosijo za finančno pomoč, ker bi radi sezidali župnišče. Staro hišo ni mogoče popraviti, ker ni niti zidana iz same opeke, ampak obenem iz alovice „zbita". Odločili so se za ta korak, ker je res škoda izdatkov za stalno popravljanje, pa tudi zdravja, ki v vlažni hiši propada. Si pripravljen pomagati s prispevkom ali s posojilom? Darove lahko pošljete na upravo »Slovenske države" ali pa na naslov: Ga. Francka Ziernfeld, 40 Glenholme Ave., Toronto 4, Ont. V imenu p. Prejaca in p. Zupančiča se vam že vnaprej naj-askreneje zahvaljujem.
F.Z.
• Slovensko gledališče je v
pomladni sezoni bilo močno delavno ter nudilo Slovencem »doma" in po »svetu" duhovnega užitka in razvedrila.
1 februarja 1970 so najprej zaigrali v dvorani Brezmadežne v New Torontu, nato pa ponovili 8. februarja še v dvorani Marije Pomagaj na ulici Man-ning kmečko veseloigro s petjem v treh dejanjih (glasba Ma-vricij Slatner) »Naročeni ženin", ki jo je spisal Milan Kunaver. To veseloigro so ponovili z uspehom 23. maja na Slovenski pristavi v Clevelandu, Ohio.
5. aprila pa so se predstavili v dvorani Brezmadežne v New Torontu in 29. aprila v dvorani Marije Pomagaj na ulici Man-ning z okvirno dramo Zorka Simčiča v treh dejanjih »Zgodaj
• 4. julija letos bo Slovensko gledališče v Torontu priredilo na prostem na SlOvenskehi letovišču v Bol tonu Hofman-Žii-; pančičevega »Slehernika", na kar slovensko občinstvo od blizu in d.al^č že danes opozarjamo. Pridite in podprite požrtvovalne kulturne delavce! ....• - Na letni skupščini Canada Ethnic Press Federation v Torontu (10.—12. aprila) je bil izvoljen za prvega podpredsednika urednik SD g. Vladimir Mauko. Za predsednika je bil izvoljen Leo J. Lezack iz VVinnipega.
.....fš
ANTIGONISH
nju so se odlično postavili. Bur-jekova fanta Ed in John sta dobila vsak v svojem oddelku prvo nagrado. Hargole fanta, kar tako naprej! Naj še drugi sledijo!
•	Slovenska ženska zveza,
podružnica št. 2 je prav lepo proslavila Kraljico majnika v četrtek zvečer 14. maja. Imele so slovensko mašo, nato pa pete litani je.
•	Dopisnik Slovenske države
g. Mirko Geratič nima nič opraviti z dopisi v Ameriški domovini, ki so podpisani z M.G.
•	Koncert Mladinskega zbora. Po dolgem času vendar enkrat. Nismo imeli koncerta vse od takrat, ko je odšel p. Vende-lin. V soboto 23. maja so nas razveselili otroci farne šole Sv. Štefana. Sestra M. Andreja, ki vodi pevski zbor, jih je dobro pripravila. Slišal sem te slavčke že na dan prvega sv. obhajila.
Nastopilo je okrog 40 pevk — same deklice. Preč. g. župnik i p. Tomaž Hoge je začel večer s prisrčnim pozdravom. Nato je pričel koncert pod taktirko č.s. M. Andreje, za klavir pa je sedel naš mojster in organist dr. Alfred Fishinger. 16 točk je bilo na programu, seveda samO angleške .Sodelovale so učenke 6., 7. in 8. razreda. Koncert je bil posvečen nebeški Materi pa tudi vsem materam. Udeležba je bila zelo lepa in vsi so odhajali domov zelo zadovoljni.
Škoda, da ni bilo nobene slovenske pesmi. To bi pa lahko oskrbela slovenska sobotna šola. Če ni bilo letos, bo pa drugič.
• tč.
•	20. obletnica slovanske radijske ure bo v soboto 24. oktobra v veliki farni dvorani z izbranim sporedom. Tako smo slišali na radiu.
CARL VIPAVEC
v vseh nepremičnin mum. obrnite me z zaupanjem
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	|n notar
The Stmpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
VABILO IZ AMERIŠKIH BREZIJ
Slovenski frančiškani vabimo Slovence v ZDA in v Kanadi, da enkrat na leto romajo k Mariji Pomagaj: v Lemontu. Vsako leto so nasa romanja posvečena spominu na kak pomemben dogodek iz nase preteklosti in nalogam v sedanjosti. Pri letošnjih romanjih bo vodilna misel iz prvega odstavka uvoda v nov Rimski misal: "SVETA MASA JE SREDISCE VSEGA KRSCANSKEGA ŽIVLJENJA ZA VESOLJNO IN KRAJEVNO CERKEV IN ZA VSAKEGA POSAMEZNEGA VERNIKA".
Romarski dom, ki 'je posvečen spominu velikega in svetniškega Slovenca škofa Friderika Barage, so zgradili slovenski frančiškani za Slovence. ZATO VABIMO SLOVENCE, IN SLOVENSKA DRUŠTVA, DA UPORABLJAJO NAS ROMARSKI DOM.
Tu lahko dobijo prenočišče posamezniki, skupine in slovenska društva. Tu imate priliko, da se ob skupnih romanjih sestanete s svoijimi prijatelji, ki pridejo iz raznih krajev v Lembnt.
Lemont je blizu Chicage. V pol ure se lahko pripeljete od tu v središče mesta. Chicago je središče srednjega Zapada in nudi svojimi verskimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki in ustanovami turistom mnogo zanimivosti.
V Lemontu imajo Slovenci vedno prednost, ako se pravočasno prijavijo. Zato vas ponovno vabimo, da se pridružite letošnjim skupnim romanjem. Lahko pridete tudi v manjših skupinah. Postregli vam bomo po vaših željah. Romarski dom sicer nima motelske atmosfere, je pa snažen in cene so nižje kot kjerkoli drugod. In kadar pride skupina, četudi je manjša, bomo poskrbeli zo slovensko mašo.
LETOŠNJA ROMANJA:
22. 23. 24. maja: Slovenske duhovne vaje za žene in dekleta
24. maja: Romanje na čast MARIJE POMAGAJ
4. in 5. julija: VSESLOVENSKO ROMANJE
18. in 19 juliija: Romanje SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
26. Juilja: Romanje DRUŠTVA SV. ANE, K.S.K.J. in
PREKMURSKO ROMANJE 2. avgusta: Romanje K.S.K.J.
8. in 9. avgusta: Romanje Zveze OLTARNIH DRUŠTEV iz
CLEVELANDA 30. avgusta: Romanje FARE SV. JURIJA
6. septembra: Romanje FARE SV. ŠTEFANA IN MEDENI PIKNIK Romarska maša ob nedeljah ob ob 11.00 a.m. Litani je in blagoslov ob 2.00 p.m. Očetje Frančiškani, 1400. Main Street, Lemont, 111. 60439 Telefon: 257 5102 oli 257-2494 (Area code 312)
POZOR ROJAKI! Sprejem na letališču ali železnici, og-POTUJETE SKOZI	Rima, prenočišče, domača hrana
Dimi ...	vse te skrbi bodo odveč, če se
RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce ln Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
TRETJI DELJURCECEVIH "SKOZI LUCI IN SENCE".
DR. TOUSSAINT HOČEVAR REDNI PROFESOR
• Devetdesetletnico | rojstva
je slavil na Brezjah in v Ljubljani skladatelj Alozij Mihelčič. V svojem dolgem življenju je u-stvaril kakih 450 skladb, večino verskih, pa tudi mnogo svetnih. Njegova zbirka »Nebo žari" je doživela I. 1967 že svojo enajsto izdajo. Za obletnico mu je papež Pavel VI. poslal poseben a-postolski blagoslov. —fš
Verjetno spada prifesorski poklic med najlepše, najvplivnejše, pa tudi najtežje na svetu. V današnjem času ostrih kontrastov je poklic univerzitetnega profesorja dvakrat lep in dvakrat težak. V učilnicah dnevno vzgaja bodoče zdravnike, politike, gospodarstvenike, duhovnike in vrsto drugih vplivnih poklicev. Pred sabo ima nadvse pester sestav mladine, od vsega spoštovanja vrednih navdušenih idealistov, ki marsikje po pouku odhi-tijo naravnost v tovarne ali pisarne na delo, pa tja do razvajenih, že od dom« nevzgojenih razgrajačev in obještnežev. Preko raziskovanj, pisanja in raznih organizacij mora ostati tudi v stiku z življenjem izven učilnic.
Izsledki Slovenskega raziskovalnega središča v Ameriki (Slovenian Research Center of A-merica) kažejo, da imamo Slovenci skoraj po vsem svetu tudi svoje univerzitetne profesorje. V Berlinu, na Dunaju, in v Gradcu, v Helsinkih, Budapešti in Syd-neyu, v Buenos Airesu, Sao Pau-lo in New Yorku, v Heidelbergu, Innsbrucku in Bristolu in v številnih drugih središčih znanosti
KRISTJAN IN SVET
24. imaja je diplomirala za bolniško sestro gdč. Danica Po-žun. študirala je v St. Martha's Hospital School of Nursing v Antigonishu in je končala triletni študijski program. Iskreno čestitamo!
Chicago
• Dan prvega sv. obhajila na
prvo majniško nedeljo je bil res krasen dan. Okrog 40 otrok je prvič prejelo v srce božjega Zve-ličarja. Sestre so lepo okrasile oltarje, dekliški zbor otroške šo-
V Novi mladiki (št. 2) je izjavil pod naslovom »Srečanja in pogovori" mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič med drugim tudi naslednje (str. 39):
Uredništvo
dopolnjena mladost". Drama je le je pod vodstvom dr. Fishin-
iz osredja slovenske tragike v dobi pred koncem druge svetovne vojne.
Z obema prireditvama so si ponovno osvojili slovenska srca, ki so žejna domače besede in kulture, čestitamo! (K obema se še povrnemo.)
Opazovalec
gerja lepo prepeval. Ne vem, če imajo v drugih cerkvah tako lepo oroško petje, mi ga imamo in še na eno je fara ponosna, da je ohranila slovesnost prvega svetega obhajila. Drugod so ga postavili v ikot.
• Naši šolarji niso kar tako. Na nadškofijski tekmi v črkova-
Kristjan se mora angažirati v svetu, v javnem življenju, a tako, da pri tem spoštuje samostojnost zemeljskih stvarnosti in vrednot, to se pravi, da jih ne poskuša »versko zasužnjevati", klerikalizirati. Njegovo delovanje bo v tem pogledu versko samo, kolikor se bo sam zavzemal za vse, kar je resnično, kar je pravično, kar je dobro, kar je lepo, kar je pozitivno, in se bo prav talko bojeval proti vsemu, kar navedenim vrednotam nasprotuje ali jih mogoče celo naravnost ruši.
Iz tega sledi, da mora veren Človek sodelovati tudi z ljudmi drugačnega nazora, kakor ga sam zagovarja, kolikor se ti ljudje trudijo za nekaj dobrega, za nekaj pozitivnega. Zavedati se namreč mora, da krščanske kulture, krščanske umetnosti ali krščanskega družbenega reda v polnem pomenu ni in da zato prav tako ne more biti govora o krščanski stranki, ki bi se naj potegovala za oblast in tako skušala pokristjaniti človeško družbo in javno življenje. Kristjan je zagovornik razvoja človeške družbe in razvoja oblik njenega življenja in delovanja, razvoja, ki bo končan šele s prenovitvijo vsega stvarstva ob koncu sveta, horja. —fš
Veren človek se torej mora vključiti v javno življenje s širokimi pogledi, ki resno jemljejo človekovo telo in dušo, naravo in nadnaravo, človeka z vsemi razsežnostmi njegove bitno-sti in zato more sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje in od srca priznavati vrednost vsemu, kar je pozitivnega, tako kakor nastopati kot kritik vsega negativnega v razvoju človeške družbe.
•	Provinclalna zveza zadrug
na Prince Edward Islandu je pred kratkim slavila 25-letnico svojega obstoja. — fš
•	Belgija ima nad 600 zadružnih lekarn. —fš
•	Zadružne veleblagovnice
Skupnega evropskega trga (EURO—CO—OP) grade v Dortmun-du v Zahodni Nemčiji lastno tovarno za čokolado in sladkarije, ki bo zalagala zadružne prodajalne v vseh deželah. — fš
•	Koncem aprila so praznovali v Trnavi na Slovaškem stoletnico slovaške katoliške založbe Spolok sv. Vojteoha. Slovesnosti so se udeležili tudi zastopnike slovenske Druržbe sv. Mo-
in umetnosti na vseh kontinentih svet je poučeval in še poučuje in raziskuje tudi sin slovenske matere. Zaveden slovenski človek se veseli njih uspehov, prav kakor se veseli uspehov slovenskih umetnikov, misijonarjev, industrialcev, športnikov, pisateljev, delavcev, 'kmetov, Zdravnikov, in vseh drugih poklicev.
Danes se veselimo uspeha vse-učiliščnega profesorja dr. Tous-sainta Hočevarja, ki je pred kratkim dosegel vrh svoje poklicne lestvice, ko je postal redni profesor gospodarstva in mednarodnih financ na Louisiana State University v New Orleans, Louisiana. Profesor Hočevar, ki je po rojstvu Ljubljančan, je študiral na univerzah v L j ubija' ni, Innsbrucku in Chcagu, poučevali pa je na Northern State. College v Sou.tth Dakoti, na Keu-ka College v Nevv Yorku (kjer je bil načelnik oddelka za gospodarstvo), na. Florida State Uni-versity v Tallahassee, zadnje leto pa na Louisiana State Universi-ty v Nevv Orleans, kjer je bil pred kratkim povišan na stopnjo rednega profesorja (ordinacija).
Čeprav poučuje na tujem, se prof. Hočevar nenehno živo zanima udi za svoj slovenski rod. O slovenskem narodnem gospodarstvu je poleg številnih član-' ikov napisal dve iknjigi in sicer „Slovenia's Role in Yugoslav Economy", ki jo je izdal Slovenian Research Center of America, in pa »Structure of Slovenian Economy", ki je izšla pri Studa Slovenica. Dr| Hočevar izrabi vsa'ko priložnost, da bi na svoj način koristil slovenskemu narodu, pa naj bo to z znanstvenim preučevanjem slovenske narodne problematike, s podatki o znamenitih Slovencih, ki jih s takim veseljem pošilja Slovenian Research Centru, ali s predavanji študentom o Sloveniji, naši ljubi deželici pod Triglavom. Kot sposoben organizator često vodi tudi študijska potovanja po Evropi in uporabi to priložnost, da svoje študente seznani tudi z lepotami, uspehi in probemi Slovenije. Čeprav vodi študente skozi več držav, da na naslovno stran svojih prospektov tiskati sliko našega slovenskega bisera Bleda. Na konferencah in v znanstvenih žurnalih rad vplete v svoje razprave tudi Slovenijo in tako na spreten način z njo seznanja široki svet.
Ko se dr. Hočevarju zahvaljujemo za njegovo spretno delovanje v korist slovenskega naroda, mu iz vsega srca čestitamo k napredovanju in mu prav iskreno želimo še mnogo zdravja, sreče in uspehov tudi v bodočnosti.
Prijatelji
Doslej sem imel prililko brati nekaj mnenj o tej obširni knjigi V »Siju", ki ga urejuje pisec sam. Vsa ta mnenja so (razumljivo) izredno pohvalna; niso pa kritične analize knjige in vsaj eden dopisnikov pove, da je to njegov prvi vtis o knjigi, ki jo je na hitro iprebral.
Ko sem sam knjigo na hitro prebral, se mi zdela dokaj zanimiva; prav zato sem jo hotel prebrati v drugo. Ob drugem branju pa je postal vtis precej drugačen. Ker omenja knjiga dolgo vrsto oseb, ki so nam poznane, in iker opisuje dogodke, ki so bili ali naj bi bili pomembni za našo zgodovino, bi naj bila ta knjiga nekak zgodovinski pregled razdobja med obema vojnama. To pa knjiga, žal, ni.
Ruda Jurčec je vloge razdeljeval, kot mu je danes bolj prijetno in bolj ljubo. Njegova lastna vloga, vsaj po knjigi, je izredno velikega pomena za to razdobje in si najbrže prav zaradi tega ne pomišlja prikazati vse dogajanje v obliki, kot mu je danes prav in všeč. V tem pa je veliko sebičnosti! Ta sebičnost se zelo močno pokaže v knjigi sami, ko piše Jurčec o občutju, ki ga je zajelo, ko je zvedel za smrt dr. Korošca: »Zbogom moja služba." To je bilo največ, kar je imel Jurčec povedati za dr. Koroščevo smrt. Podobno, Jur-čeceva zavist o zlati uri, iki je ni dobil.
Zelo tudi moti in jemlje vred-nots in verodostojnost knjigi, da Jurčec nima in ne pozna skupnega merila. Sebi in nekaterim priznava popolno verodostojnost, drugim ob enakih prilikah pa ne. Kar je na primer napisal pater dr. M. T. v reviji »Vera in dom", nima po mnenju Jurčeca nikakršne zgodovinske veljave, ker je gospod pater samo preslišal razgovor med dr. Korošcem in nadškofom Jegličem. Na drugi strani pa je razbrati iz knjige, da je vsekakor verodostojno, 'kar je preslišal Jurčec. še več, ikar je Jurčec preslišal (pravilno ali ne!), je edino, s čimer nam predstavi na primer inženirja Murija. In ker je Jurčecevo stališče do Murija danes odklonilno, se je spomnil samo kratkega izreka, ki ga je preslišal: »Sem mislil in ujpal, da ste bolj pametni", tako da je dr. Korošec ozmerjal inž. Murija (str. 75*); sicer pa Jurčec Murija niti enkrat ne omenja. Kako, da je sploh Korošec imel med svojimi ožjimi sodelavci Murija, če bi bilo res samo tako?
Kljub dokaj dobremu spominu se Jurčec lovi z dejstvi. Tudi nenamenoma. Nekajkrati to celo sam prizna, a jih opustiti le noče. Tako piše, da se je moral zagovarjati na cerkvenem sodišču v 'Ljubljani, a — to pot najbrže namenoma — ne pove, zakaj; za okoliščine pa pove, da se jih ne spomni (niti ne, če je bil zagovor v latinščini). Podobno se ne spomni, kdo je bil mlad študent, ki se je z njim srečal v tiskarni; ker pa je bil droben in manjše postave, je bil ali Po-tokar ali Mam (str. 346). Podobno zamenja kraje: Robert Schu-mann, da je bil doma z Alzaci-je, ko je njegov dom blizu kraja St. Avold v Lotaringiji.
Jurčecevi knjigi primanjkuje v znatni meri čuta uravnoveše-nosti, ravnotežja in pa sodbe, kaj je važno ter kaj ni. Dvakrat omenja nadškofa Sedeja. četudi je Sedej odigral važno in veliko vlogo v slovenski zgodovini, ga )morda ni bilo potrebno omenjati večkrat. Vsekakor pa je popolnoma neprimerno govoriti o Sedeju na tako malomaren način in navajati le dve Sedejevi besedi, namreč: »Ma oštia ..." Mislim, da je zelo umestno vprašanje, če je to vse, kar naj si o nadškofu Sedeju zapomnimo.
(Je li spoh verjeti zgodbicam o Sedeju?)
Prav tako je s stališča slovenskih zgodovinskih zapiskov zelo majhnega pomena delo, ki so ga opravljale tuje poročevalske družbe; iz Jurčeceve knjige pa bi lahko sodili, da so posegale v slovenske razmere na zelo pomemben, celo odločilen način. Niso.
Moj namen tukaj ni podati nobene analize o knjigi, ki se sicer zanimivo bere. V kolikor knjiga to sploh zasluži, bo, upam, to kdo drug opravil. V prvi vrsti resnici in zgodovini na ljubo. Način Jurčecevega pisanja pa zahteva, da je čitatelj kar najbolj pozoren in upošteva skrajno potrebo po drugačni, nepristranski presoji dogodkov, ki jih prikazuje Jurčec kot dejstva, a so prikrojena na način, ki avtorju danes bolj prija in mu bolje odgovarja. Caveat historia!
C. Mejač
• V letalski nesreči je bil ubit obenem s svojo ženo in štirimi drugimi osebami znani ameriški delavski voditelj Walter Reu-ther (1907-1970), dolgoletni predsednik avtomobilske strokovne organizacije United Auto Wor-kers Union. Bil je na poti, da bi obiskal enega svojih velikih načrtov — zgraditev vzgojnega središča na 90 akrib okrog Bla-ke jezera v Michiganli, ki ga gradi njegova delavska organizaci1 ja. To središče bo sedaj gotovo imenovano po njem. Delegati so to predlagali žel;na 'iidnjf konvenciji, toda doslej še je Reuther temu tako močho prdtivil, da je predlog oriemOgočrl. —fš .........Delavska unija avtomobilskih delavcev UAW je sprejela na zadnjem zasedanju sklep, da bo zahtevala pri prihodnjih pogajanjih, da proizvedejo avtomobilske tovarne takšen motor, ki ne bo kvaril zraka. Avtomobili v ZDA so odgovorni za kakih 60% pokvarjenega zraka. —fš
•	Canada Ethnic Press Federation si je nadela kot nalogo organizirati etnične arhive bodisi kot del kanadskih nacionalnih arhivov ali v poedinih provincah. —fš
•	Family Service Association of Metropolitan Toronto je porabila v 1. 1969 nad milijon dolarjev za podporo družin. V eni ali drugi obliki je pomagala ta organizacija 8.053 družinam. Počitnice je preskrbela 2.799 otrokom. Delo organizacije olajšuje ikakih 300 prostovoljcev. —fš
•	Velikonočna številka »Družine" ponatiskuje izjavo djakov-skega škofa Josipa J. Strossma-yerja ,ki jo je podal na 1. vatikanskem cerkvenem zboru 22. marca 1870 o protestantizmu: „Te trditve (da so protestanti vir vseh zablod in vir zla za katoličane) niso v skladu ne z resnico ne z ljubeznijo. Klice lu-teranstva je treba iskati že v humanizmu in laksizmu. Materia-lizem, panteizem, naturalizem in ateizem se niso rodili iz prote-stantizma, temveč je mogoče odkriti njih začetek že v aleksan-drijski šoli. Tudi na luteranski strani so bili ljudje, ki so katoliški Cerkvi pomagali pobijati zmote. Leibnitz, znani filozof, si je zelo prizadeval za slogo med reznimi krščanskimi občestvi. Tudi protestanti so npr. obsodili znano Renanovo knjigo o Jezusovem življenju." — Tudi ekumeni-zem ima že nekaj zgodovine. —fš
•	Osemdesetletnico rojstva je praznoval slavni jezuit-druž-boslovec p. Oswald von Nell-Breunin. Bil je sodelavec Pija XI. pri pisanju okrožnice Qua-dragesimo anno (1931), o kateri je tudi napisal najbolj priznani (komentar, ki je bil preveden v mnog® jezikov. —fš
'SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO, ONT. CANADA
T. MAJ.—1. JUNIJ 1970.
SLOVENIJA DANES: POTA IN RAZPOTJA . . .
Edvard Kardelj, član Izvršnega biroja ZKJ, je bil lanskega avgusta poslan v Sloven jo, da zaduši slovenski „cestni" protest. V ta namen je na posebni seji vodstva slovenske partije bral dolgo obtožnico, v kateri je tudi razvil svoje tolmačenje celotne partijske ideologije in sistema »samoupravljanja" in »socialistične demokracije". Ta Kardeljeva deklaracija — v senci zasedene Češkoslovaške in Brežnjeve doktrine o omejeni suverenosti »socialističnih držav" — je taktično bila zgrajena na osrednjem napadu na ,.Žebota", kar je avtor SLOVENIJE VČERAJ, DANES IN JUTRI zavrnil v brošuri ODGOVOR EDVARDU KARDELJU, ki je izšla v
EDWARD KARDELJ
(UVODNA PRIPOMBA UREDNIŠTVA)
Celovcu že v treh ponatisih.
Kardeljeva obtožnica pod naslovom RAZPOTJA V RAZVOJU NAŠE SOCIALISTIČNE DRUŽBE je bila objavljena v štirih posebnih prilogah v KOMUNISTU in DELU oktobra 1969.
Marčna TEORIJA IN PRAKSA ter DELO dne 4. aprila 1970 pa sta objavila nova razmišljanja Staneta Kavčiča, predsednika slovenske vlade, pod naslovom POTA IN RAZPOTJA SLOVENSKE SOCIALISTIČNE DRUŽBE.
Tako sta pri rokah pomembni izjavi dveh vodilnih slovenskih političnih funkcionarjev, enega v Beogradu, drugega v Ljubljani.
Mnenja smo, da bo Slovence doma in po svetu zanimalo vzporedno čitanje in primerjanje odlomkov obeh razprav o istem širokem predmetu s skoraj enakim naslovom. Koliko je resničnih razlik, bodo presodili pazljivi čitatelji sami. Kakršne že so te razlike, doslej niso bistveno izboljšale dveh osnov povojnega političnega sistema. V važnih zadevah Slovenija ni niti suverena, niti notranje svobodna: Beograd še vedno centralistično vlada NAD SLOVENIJO, štirje (?) odstotki partijcev pa NAD SLOVENCI.
__afctj.

Uredništvo SD
....Smisel vodilne vloge Zveze komunistov v družbi je revolucionarni značaj te vloge, se pravi to, da je kot revolucionarna avantgarda delavskega razreda lin kot poglavitni nosilec njegove povezanosti z drugimi delovnimi sloji zmožna organizirati boj za tako razmerje sil v strukturi družbe, v laterem bo zagotovljena vodilna vloga razrednih, ekonomskih, političnih in drugih interesov tega razreda in teh delovnih slojev pri usmerjanju družbe. Iz tega sledi, da boj komunistov za demokracijo ne more biti nekaj ločenega od take revolucionarne vloge Zveze komunistov v družbi....
....Toda zahikanje razrednega boja kot oblike boja za osvobajanje dela in delovnega človeka ne more pomeniti prav nič drugega kot zavestno ali nezavestno skrivanje reakcionarnih ali teh-nokratsko etatističnih tendenc, ali pa popolno zmedo v glavi, kar se spet zreducira na prvo. Torej: izgubiti razredno izhodišče pomeni izgubiti vso revolucionarno ustvarjalno sposobnost in postati suženj stihije in em-pirizma...
....v Slovenij je čutiti celo vrsto qi-nahqvanj in celo dezorien-tacije glede nekaterih bistvenih vprašanj našega družbenega in političnega razvoja. T^ omahovanja so (v, dobršni meri posledica nej^nqsti ^ejcaterih, 'političnih konceptov Zveze komuni-
1	/l V '.J II . < J J	...
stov, ki vi$J/?Wm.i>,fHizavzela jasni hstališč do dolo^e^jl} nastajajočih pojavpv.... iU , „ ....Da bi bila Zveza komunistov —, skupaj z, vsemi naprednimi faktorji in na čelu delovnih množic — tudi v prihodnje kos konfliktnim situacijam, mora predvsem v lastni hiši, kolikor je največ mogoče, razčistiti z nekaterimi idejnimi in političnimi navzkrižji in omahovanji, ki nastajajo pod pritskom družbenih protislovij in težav, ob iskanju novih poti in sredstev ter novih odgovorov na nova vprašanja, pa tudi pod vplivom socializmu tuji hideologij. A taka omahovanja se pomnože zlasti tedaj, kadar prakticizem v vsakdanji akciji ter pragmatizem v praktični politiki oslabiti Zvezo komunistov v njeni najvažnejši funkciji, se pravi v njeni idejni in politični sposobnosti, da zna — kot je rekel Marx — misliti v imenu celote, da zna videti dlje v prihodnost kot široke delovne množice, na čelu katerih se bojuje, in da zna v mnogovrstnosti družbenih teženj, gibanj in faktorjev ločiti tiste, ki so dejansko
. pa z delavskim razredom — po-nosilci napredka, od tistih, ki se meni zadati poraz revoluciji,..
sami razglašajo za take.
....V resnici gre za socialistično in samoupravno vsebino demokratizacije in za našo sposobnost bojevati se z nasprotnimi težnjami v njej ter obdržati napredno in demokratično pobudo, če namreč glede tega ne bi zavzeli povsem jasnega in odločnega stališča, bi to pomenilo prepuščanje krmila drugim silam — zelo jasno je, katerim. Ne smemo se potemtakem naivno braniti za barikadami lepih besed tam, kjer gre za razmerje moči realnih družbenih sil....
....Področje mednacionalnih odnosov je tisto .področje, ; kjer se pod zastavo nacionalizma in šovinizma poskušajo spraviti v boj proti Zvezi komunistov vse pro-tisocialistične in protisamo-u p ravne sile....
....Predvsem je treba imeti danes pred očmii, da postaja v pogojih sodobnega razvoja proizvajalnih sil in zavesti človeštva nacionalizem čedalje bolj reakcionarna ovira tisti integraciji humanistične zavesti človeštva, ki je pogoj za nadaljnji družbe-no-zgodovinski napredek. Zaradi tega se morajo narodi, ki bi zaostajali pod bremenom te reakcionarne ideologije nujno znajti 'ha repu zgodovinskega i*ažvoja^,'
..'.. Vnaših razmerah postaja
ideologija 'reakcionarnega bur-
žoaznega nacionalizma zastava
vsakogar, ki vstaja proti flocia-
------ --'--—:------- ' Meči
mi
lizmu in samoupravljanju.
Tre-- f..\ mnifci .'... mi . njegovimi najbolj uporpbljammi
gesli — ki so prišla do veljave
k.' J"	. <	>.v
tudi ob cestni kampanji — pa
je geslo o ekonomskem zapostavljanju in izkoriščanju Slovenije.,.
....Področje praktične akcije, kjer se poskušajo aktivizirati proti-socialistične in protisamouprav-ne sile, sta, kot rečeno, tudi položaj in vloga Zveze komunistov v naši družbi, hkrati pa tudi celoten politični sistem, v katerem se uveljavlja njena vloga, zlasti pa usmeritev v neposredno samoupravno demokracijo kot alternativo večstrankarskemu sistemu oziroma buržoazni parlamentarni demokraciji. Vsakdo ve, da je specifična vloga Zveze komunistov bistven pogoj za revolucionarno vzpostavljanje in nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in demokracije, zasnovane na tem samoupravljanju. Spodkopati tako vlogo Zveze komunistov, oslabiti njeno notranjo, idejno, ustvarjalno moč in njeno povezanost z delovnimi množicami, predvsem
. ..Pri nas so sedaj velikokrat take razmere, da najprej pustimo drugim silam samostojno in brez odgovora komunistov delovati na zavest množic, potem pa se sami ravnamo po refrenu: ljudje pravijo, ljudje mislijo — in potem naj bi tudi komunisti mislili enako, se pravi reakcionarno ali dezorientirano. Tako se seveda tudi v zavesti delovnih množic poraja nejasnost glede politike Zveze komunistov. Precej je bilo govora o tem, da obstaja močna povezanost med vodstvom in bazo in da je to najvažnejši uspeh. Tudi sam mislim, da je taka povezanost izredno pomembna in odločilna Za stabilnost demokratičnega sistema. Toda ni vseeno, na čem se v določenem trenutku ustvarja povezanost vodstva in baze. Če se ustvarja na jasnem socalistič-nem, samoupravnem in demokratičnem konceptu in na programu konkretne akcije za tak koncept, potem je povezanost lahko vsekakor močna in dolgotrajna. Če pa se ustvarja na krilih toleriranja nacionalizma, de-magoškega socialnega ul traradi-kalizrna in jalove liberalistične fraze itd; ali pa;.na. drugih kratkotrajnih političnih špekulacijah, potem je povezanost centra itn baze na fcelo ,trhlih Jiog^h sNi moči »trditi, da so razmere ' v Sloveniji že take, vendar ^»Časih obstajajo težnje,:,<la bi >se( taki .manevri/ uporabili' takrat, kadar ta ali oni Vodilni: ? organ ni sposoben z neposrednim vplivom in-konstruktivnimi koncepti vplivati na zavest ljudskih množic,,
....Avtokratizem posameznikov in skupin — pod geslom »mi in narod" — bi bil samo poslednji korak pred razpadom političnega sistema samoupravne demokracije,, pri nas nimamo predstavniške parlamentarne demokracije, zato tudi skupščina in izvršni svet ne moreta imeti absolutnega monopola odločanja..."
• Koncem leta 1969 je bilo v Kanadi 23 potrošnih zadrug, v katerih plačujejo člani stroške poslovanja sproti (približno $2 na teden), dobivajo pa zato blago po cenah na veliko (Direct charge cooperatives). Osem jih je v Ontariju, 6 v iNovi Škotski, 2 v New Brunswic.ku, 3 v New-foundland, 1 v Manitobi ter 3 v Ouebecu. Trenutno organizirajo 14novih zadrug s takim poslovanjem. Take zadruge prodajajo samo članom. — fš
STANE KAVČIČ
»Očitno je, se zlasti glede duhovnega razvoja in glede moral-no-duhovnega obraza našega bodočega socializma odpirata pred nami dve možnosti oziroma dve poti. Ali bomo ob večji materialni blaginji krenili zgolj v nekakšno moderno civilizacijo, bolj ali manj podobno duhovni podobi človeka, kakršno vidimo v sodobnih, industrijsko razvitih deželah sveta, ali pa bomo ob višji materialni podlagi ali — še bolje rečeno — na njej postopoma prehajali v novo stanje duha, človečnosti, demokracije in medsebojnih človeških odnosov. Seveda, za nas pride v po-štev samo ta druga pot, čeprav pa ni nikjer zvišano ali zagotovljeno, da se nam vsiljuje že sama po sebi. Bili bi slepi in lahkomiselni, če ne bi videli in zaznamovali že zdaj nekih izkuš-njav in nevarnosti, ki bi lahko razvodenile ali celo deformirale resnično človeške kvalitete idealov socializma ter nove in boljše družbe.
Znane so nam ideološke in duhovne deformacije v posameznih družbah in deželah v začetnem obdobju in na zelo nizki materialni podlagi graditvi socializma. Še danes niso te deformacije, iskanja in težave premagane. Nagnjeni smo k temu, in "to upravičeno, da v mnogočem 'iščemo razloge za t?ik razvoj stvari v nera^vitjosti oziroma,maj terjani zaostalosti prvega obdobja zmagovite socialistične revolucije. Ob -tem pa se človeku vsiljuje vprašanje, ali so taka stranska pota in take zablode lahko spremljevalke samo materialne nerazvitosti? Kje imamo, navsezadnje, jamstvo, da nas, seveda ob drugačnih zgodovin-sko-političnih razmerah, ob drugačnem odnosu mednarodnih političnih sil, vendar ne čakajo v prihodnosti neke podobne preizkušnje in nevarnost? Skorajda se ponuja tale primerjava. Če so bili nizki nacionalni dohodek, splošno pomanjkanje in revščina eden izmed vzrokov za biro-kratsko-etatistični model socializma, z vsemi njegovimi deformacijami — ali ne bosta visok narodni dohodek in splošna blaginja družbe tudi lahko vzrok za kakšen drug odmik v kakšno drugo stran, za kakšno drugo deformacijo? Duhovni profil revščine in nerazvitosti poznamo, poznamo vse njegove silnice, značilnosti in pomanjkljivosti na taki materialni osnovi zgrajenih družbenih odnosov. Ne poznamo pa še dovolj celote du-
hovnega in družbenega obraza materialno že bolj bogate in razvite socialistične družbe. Ni dvoma, da so oblike in metode za-sužnjevanja človekovega duha v revščini lahko različne od oblik in metod, ki bi ga utegnile za-sužnjevati in utesnjevati v bogatejšem socialističnem svetu. Znana resnica, da človek ne živi samo od kruha se lahko kaže drugače pri tristo kakor pa pri dva tisoč dolarjih narodnega dohodka na prebivalca. Toda vendar odtujevanje, zasužnjevanje in o-mejevanje človekovega duha in svobode njegove osebnosti lahko ostanejo prej ko slej žalostno dejstvo in nimajo s pravimi cilji socializma ničesar skupnega. Zgolj poveličevanje materialnega, zgolj zaupanje, da višja materialna raven vsepovsod, v vsakem primeru in v vseh vprašanjih pomeni že tudi višjo raven duhovnega in človeškega, torej ne vzdrži kritike. Odnos med materialnim in duhovnim vendar ni tako preprost, mehaničen in isto-smeren....
Ker torej odnos med primarnim in sekundarnim, med materialnim in duhovnim, tudi v so-, cializmu ni mehaničen, ker se nam je bati tudi bogate in ne samo revne stihije, zato bo smer razvoja iji prava podoba razvitejša socialistične družbe v marsičem odvisna od tega, kako in kaj- bodo delale d jene subjektivr ne in zavestne sile. Ker pa le-te že doslej, in tako bo tudi poslej, niso bile vedno samo napredne in družbeno pospeševalne, ampak so bile tudi zaviralne, je še posebej pomembno, da razmišljamo o naši prihodnosti, da proučujemo zakonitosti bolj razvitega in bogatejšega socializma. Samo s tistim, kar je že znanega in dognanega, ni mogoče biti kos tej nalogi. In tudi ni mogoče višje duhovne ravni človeka in družbenih odnosov ustvarjati predvsem tako, da slikamo samo neko splolšno vizijo socializma; ne moremo je graditi in utrjevati samo s propagando in najmanj s pridigo. Tovrstne skušnjave so sicer tu, včasih so celo prevelike, da bi vsi šli mimo njih. In odtod tudi vzrok, da se nekaj, kar je lahko zelo prehodno, gledano z daljšega časovnega obdobja celo obrobno, poskuša spremeniti v trajno in idealno. Opraviti imemo s silami in mnenji, da se cilji zlasti te ali one revolucije, tega ali onega konkretnega tre-■ nutka proglase in vsiljujejo tudi I drugim kot večne resnice in nespremenljive vrednote .sociali-
stične družbe in njenega razvoja. Religiozni dogmatizem revolucije je tako rekoč njen stalni spremljevalec....
Subjektivne socialistične sile morajo v boju za višjo duhovno raven naše družbe delovati v dveh smereh. Morajo povedati svoj ne in morajo poudariti svoj da. Ni mogoče živeti samo od ne; in vsak da, če pomeni ustvarjalni prispevek, če prinaša nove kvalitete v družbo, je hkrati tudi negiranje in preseganje obstoječega. Oglejmo si zdaj, izhajajoč iz tega, nekatere miselne tokove in moralno politične prvine, ki žive med nami, s katerimi se srečujemo, o njih razmišljamo in se ob njih oprdeljuje-mo.
Opravka imamo s pojmovanjem, ki izraža zaskrbljenost spričo čedalje bogatejšega socializma pri nas in vseh njegovih duhovnih in moralnih manifestacij. Pripadniki teh pojmovanj zaskrbljeno gledajo v prihodnost. Sprašujejo se, kam pelje višji standard. Hkrati pa se vračajo nazaj v našo preteklost, v revščino, v težavne revolucionarne razmere in malce da ne slikajo tega stanja že kot popoln model socializma. Iz nezaupanja do prihodnosti se zatekajo v našo preteklost. 'Nektere njene prehodne odnose in pojavne oblike razglašajo za trajne, in tako niso daleč od tega, da bi nekoliko romantično pobarvana revolucionarna preteklost bila končni ideal socialistične družbe. V zrcalu preteklosti iščejo torej podobo prihodnosti,..
In če bi se ozrli po pozitivnih prvinah sedanje in prihodnje podobe človeka, naše družbe in socializma na tej stopnji, bi na prvo mesto postavil svobodo duha. Še tako velik materialni napredek socializma, še tako dobra »politična situacija" ne bosta mogla prodreti v najbolj skrite globine človeške osebnosti in o-svobajati človeka njegove odtujenosti, če ne bodo odprta široka prostranstva ustvarjalnemu in svobodnemu duhu, ustvarjalnemu in svobodnemu, seveda, za zgraditev novega sveta in novih družbenih odnosov, vštevši pravico do zmot in napak. Ni socializma brez demokracije in ni demokracije brez ozračja, v katerem se duh ustvarjalne osebnosti ne bo čutil pritisnjenega in utesnjenega. To velja za vse: za politika, ki naj snuje v širokih prostranstvih domačih in svetovnih dogajanj; za umetnika, ki izpoveduje na svoj poseben način resnico o ljudeh, času in prostoru; za znanstvenika, ki z zagrizeno vztrajnostjo išče no-
va odkritja; za delavca, M doživlja svojo socialno osvoboditev v samoupravljanju, s posebno željo in zavzetostjo po vsestranskem napredku in razvoju svoje osebnosti. Ne gre več samo za relacije klasičnih političnih odnosov; gre za nove kvalitete počlovečenja vsega našega snovanja in ne-hanja. Vsega tega pa ni in ne more biti brez strpnosti, brez spoštovanja in kulturnega odnosa do osebnosti in do njenih mnenj. Samo neodvisne in u-stvarjalne osebnosti so lahko tudi do kraja prežete z globoko vero v človeka, v njegov napredek in v njegovo človečnost.,.
....V času oboroženega boja in neposredno po njem so se vrednosti političnega in družbenega prepričanja v ožjem pomenu te besede ocenjevala predvsem po klasičnih političnih kriterijih. Kolikor bolj postaja naš socializem konkretna družbena stvarnost, kolikor bolj je osnovna alternativa za socializem ali proti njemu rešena (ne trdim in ne delam si utvar, da je pri nas že rešena za vsakogar), toliko bolj klasična politična strankarska o-beležja izgubljajo svojo vrednost. Namesto njih se razvija praksa samoupravnih družbenih odnosov, katere vrednost se meri z njenimi delovnimi rezultati. Politično prepričanje in delovna storilnost oziroma odnos do dela bi morala biti in praviloma tudi sta v istosrnernem odnosu; vzajemno se dvigata, 'stiagriirata ali pojemata. Ni pa mi j no, da je vedri6 tako. In če sta' v nasprot' ju," če"deklaratiVno''irt verbalno politično prepričanje! nima poti"-1 ditve v rezultatih dela, v neki it-stvarjalni deldvrii filozofiji, potem je to razpdka v subjektu ali celo duhovna deformacija. Nam je vsekakor uspelo povzdigniti kult dela v materialnem smislu; v moralnem in vzgojnem smislu pa ta kult nekoliko zaostaja in brez njegovega napredka si je težko predstavljati celovito osebnost višje duhovne ravni socializma,..
Tu so, dalje, vprašanja preraščanja nekdanjih tradicionalnih plasti lin slojev v novo sociolo-ško-politično tvorbo delovnih ljudi v boju za trenutne in zgodovinske interese delavskega razreda in s tem tudi v boju za trenutne in zgodovinske interese vseh delovnih ljudi. Posebno pozornost zasluži pojem nacionalne zavesti in občutja nacionalne suverenosti in možnosti za njeno popolno uveljavljanje in izpopolnjevanje ob istočasnem razumevanju enakih pravic in možnosti vseh drugih narodov v Jugoslaviji in tudi v svetu, kar je bistvo sodobnega internacionalizma...."
OD PARTIJE DO ZVEZE KOMUNISTOV
(Tone Svetina, avtor vojne povesti UKANA, je postal feljtonist na zadnji strani slovenske izdaje KOMUNISTA. V številki tega lista z dne 13. marca je pod gornjim naslovom primerjal staro — medvojno — partijo s povojno in s sedanjo Zvezo komunistov. Objavljamo nekaj Svetinovih primerjalnih drobcev. — Uredš SD)
Partija
»....Partija, ki se naslanja na znanost, ne more doživeti poraza, ker se spreminja s časom in gre z njim naprej,,
....Celice so osnova, kjer se bi-jejo za človeka novega kova. Naša partija je pred čistko. Vrata vanjo so odprta ozko, za ven pa na stežaj,..
...Mi komunisti ne potrebujemo oblasti, mi imamo zavest, mi bomo oblast osvojili in jo dali ljudstvu, ki mu je življenjsko potrebna. Oblast je nasilje, o-blast ije kot vera, mamilo. Tisti, ki ga zgrabi ta strast, se je ne more odreči,,"
Zveza komunistov
»....Danes so velike terenske organizacije ZK, v kateri se posameznik povsem izgubi, prava zavora v delu. To so organizacije, v katerih se ljudje dolgočasijo, udeležbo na sestankih pa jemljejo kot nuijno zlo.,.
....Ker terenske organizacije ne znajo najti nove vsebine dela, in 'ker so po številu prevelike, postajamo šibki tam, kjer smo bili včasih najmočnejši.
Samo za primer: V Dražgošah, Ikjer se je odigrala usodna bitka za obstoj slovenskega naroda, je partijska organizacija že davno razpadla, v zadnjem času pa so
nanovo zgradili cerkev. Zakaj? Ker se mi, komunisti, v glavnem zanimamo za družbene probleme, ne zanimamo se pa za posa-meznka ali pa samo tolko časa, dokler ga rabimo. Zato se zas usodo posameznega človeka in za njegove intimne probleme zanima duhovnik in kljub razširjeni znanosti ljudje znova polnijo cerkve.
....Svojčas smo trdili, da je najmočnejše orožje komunistov njihov znanstveni pogled na svet, ki se izraža v dialelktičnem materia-lizmu. Danes pa se naši tehnokrati smejijo, če jim omeniš potrebo ipo filozofskem znanju. Sicer pa mnogi mladi intelektualci, celo komunisti, trdijo in pišejo, da sta Marx in Lenin že zastarela in da se ne da z marksizmom reševati problemov dvajsetega stoletja, in to trdijo takšni, ki marksizma niti ne poznajo in se vdajajo modnim, v bistvu pa nam tujim nazorom."
Hrvatska in Slovenija uveljavljati pokrajinsko indentičnost
Dopisnik New York Times Pau Hofmann poroča (5. februarja 1970) v posebnem dopisu iz Zagreba, da si Hrvatska in Slovenija prizadevati izkoristiti novo pulitiko decentralizacije za okrepitev lastnega gospodarstva. Dopisnik navaja naslednjo izjavo nekega hrvatskega pisca ki ni član partije:
»Sedaj moreš biti dober komunist in kljub temu trditi, da moramo urejati svoje zadeve sami brez vmešavanja beograjskih birokratov.... Seveda bo nekatere v Beogradu vedno skrbelo, da bi se nekega dne ločili od Jugoslavije. Dejansko smo mi in Slovenci lokomotiva, ki vleče Srbe, Bosance, Črnogorce in Macedonce v Evropo."
Dopis omenja, da odpade 70% 1 celotne industrijske proizvodnje
•	V ZDA predstavljajo veleblagovnice samo 16% špecerijskih trgovin, toda prodajo 79% vse, špecerije v državi. —fš.
•	Pri polnočnici gledaliških umetnikov v cerkvi St. Gervais v Parizu so zapeli francoski pevci tudi slovensko božično pesem "Rajske dtrune".
•	Nadškof dr. Jože Pogačnik bo vodil slovensko romanje v Lurd od 6. do 11. julija 1970. Poleg vernikov iz Slovenije se bo romanja udeležilo tudi veliko število slovenskih izseljencev, predvsem onih iz Evrope.
DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV
v Jugoslaviji na Hrvatsko in Slovenijo. Kot nekaj posebnega o-menja, da je pred nedavnim kolektivni kombajn iz Slovenije odprl tovarno na Koroškem v Avstriji.
Na občnem zboru 26. februarja je Društvo slovenskih pisateljev izvolilo nov odbor s Cirilom Kosmačom na čelu in s člani: Ervinom Fritzom, Nikom Grafenauerjem, Nado Kraigherjevo, Markom Kravoso, Tonetom Kuntnerjem, Miro Miheli-čevo, Milošem Mikelnom, Žarkom Petanom, Alojzem Rebulo, Rudijem Šeligo, Jaro Dolarjem in zastopnikom mariborskega pododbora. V poročilu o problemih Društva in o preteklem in bodočem delu, beremo tudi naslednje:
»Težave, ki jih ima Društvo slovenskih pisateljev pri pred-stavlanju posameznih slovenskih literarnih del v tujini, niso majhne, saj si s svojimi sredstvi ne more zagotoviti književnika,
ki bi prevod prelil v literarno obliko svojega jezika. Komisiji je, na primer, letos na voljo samo 6.000 dinarjev za vse prevode v tuje jezike! Ob tako skopo odmerjenih sredstvih seveda ne more predstaviti niti enega dela.
Občni zbor Društva slovenskih pisateljev se je dotaknil problemov tesnejšega povezovanja z gospodarskimi organizacijami!
Občni zbor je sklenil podpreti tudi prizadevanje nekaterih članov za rehabilitacijo tistih intelektualcev, med katerimi so tudi nekateri književniki, ki so bili v »lagerskih procesih" okrog leta 1948 verjetno obsojeni po juridieno pomanjkljivih metodah"	i
(DELO, 28. februarja 1970.)
1. MAJ.—1. JUNIJ 1?70.
"SLOVENSKA MUZAVA"
SPODRSLJAJ OB JAMBORJU
S HELEBARDAMI V IDEJNI BOJ
(ŠTIRI KOČLJIVA VPRAŠANJA OB .ARETACIJI" KOČLJIVE KNJIGE)
Naj nam bo že takoj na začetku komentarja h kliširani recenziji Pahorjeve knjige v Vjes-niku dovoljeno ironično začude-
Ž" * , Prvo vprašanje:
Kako se je do Pahorjeve knjige sploh mogel dokopati ugledni recezent Vjesnika, če pa so jo zasegli ustrezni organi oblasti, ki so resda vse prej kot specializirani za opravljanje takšne (anti) kulturne bibliofilske dejavnosti?
Kar se naše vesti tiče, smo na Primorskem kriti. Zakaj ta Pa-horjeva knjižna kuga je izžgana na najkrajši, v zgodovini večkrat preizkušen način. Vjesnikov recezent si je ni mogel nabaviti z našega območja, pa najsi jo je iskal pri posameznih Pahorjevih znancih ali po knjižnicah, pa naj so to ljudske ali študijske. Drugo vprašanje:
Javno vprašujemo, kako da si Vjesnik z objavo trezno in kritično napisane recenzije Pahorjeve knjige privošči tolikšno razkošje svobodnega, demokratičnega ocenjevanja knjige, medtem ko smo pri nas šli „izgan jat hudiča" z inkvizicijsko ana-temo. Prepričani smo namreč, da je to staroversko orožje za »zdravljenje in ohranjanje čistega duha" naših ljudi ča zdavnaj odslužilo in da smo ga vsi že zdavnaj — brez obžalovanja — odložili v muzejsko orožarno nestrpne, apriori nezaupljive, nedemokratične in topoumno premočrtne politike do kulture (danes: kulturne politike).
Čemu in komu služijo takšni nečastni ždanovski recidivi? Vsekakor ne resničnemu, poštenemu obračunu s Pahorjevimi pinenji v tej knjigi, s katerimi se tudi mi v celoti nestrinjamo. Naši kulturnosti pa tudi ne koristijo, prav kakor tudi ne idejni odprtosti in odgovornosti, da ne govorimo o strpnosti, pluralizmu in drugih žgečkljivih atributih našega časa. Tretje vprašanje: , Pahor je v tej knjigi zbral svoje prispevke, ki jih je objavljal V revijah v Sloveniji in na Tr-
žaškem. Stališča, ki jih zagovarja v knjigi, so splošno znana. Večkrat jih je javno zagovarjal tudi v Sloveniji v razgovorih s študenti in drugod. Tega mu ni nihče preprečeval — z odvzemom potnega lista.
To so stališča, ki so — vsaj nekatera — izzivala polemiko in odločno odklanjanje. Tudi »Srečanja" so objavljala ostre „due-le" s Pahorjevmi nazori.
Naš odnos do Pahorjevih po gledov na mnoga vprašanja se ni menjal. Zlasti bomo vztrajali pri polemičnosti s Pahorjevimi očitki o dvomljivi usodi in razvoju demokratizacije družbenega in duhovnega življenja pri nas. Nekateri zlonamerneži se sedaj seveda zadovoljno hahljajo, češ, ste videli, kako je vaša gospa kulturna Svoboda hudo občutljivega želodca, saj ne prenese nobene druge kulturne hrane, razen one po vaših receptih.
Tudi »Srečanja" sodijo, da za-letavo plicijsko zaseganje (posameznikom in ustanovam) idejno nekoliko deviantne knjige ne prispeva k našim dosedanjim dokazovanjem, da se ne bojimo odkritega srečanja s Pahorjevimi stališči. Takšna srečanja in obračunavanja pa naj se ravnajo do kulturnih, fair ylay pravilih i igre dveh zagovornikov z različnimi gledanji. Časi črnih list Svetega ofioija in komisarske cenzure so za zmeraj mimo. Vsi skupaj smo v dvajsetih in toliko letih socializma in demokracije toliko odrasli, da ni nevarnosti, da bi oboleli za otroškimi boleznimi, se katerimi bi nas rad oku žil Pahor s svojo knjigo. Zatorej tudi ni opravičila, da delamo takšne otročje diagnoze in se gremo takšne eksekutorske ku-rative s Pahorjevimi pogledi, četrto vprašanje:
Tudi mi se ne strinjamo povsem s Pahorjevim načinom razpečevanja knjige po šolah. Je le preveč nenavaden in vsiljiv ter le delno opravičljiv z nemož-nostjo, kako spraviti knjigo med ljudi v Sloveniji po normalnih poteh.
Vendar pa ta okoliščina po našem mnenju še ne opravičuje samozavestne odločitve (koga?),
"SPODRSLJAJ!"
Revija »Goriška srečanja" je v svoji številki 21.-22. objavila komentar uredništva „S helebar-dami v idejni boj" s podnaslovom — Štiri kočljiva vprašanja ob »aretaciji" kočjive knjige. V njem obsojajo način, na kakršen so odstranili iz naše javnosti knjigo Borisa Pahorja »Odisej na jamborju". Komentar sam in poudarek, kakršnega so inu v reviji dali, je nevzdržen.
Zakaj?
Pahorjev tekst sploh ni ustvarjalen tekst k razpravam o slovenski samobitnosti. Je prozoren in izdelan klerikalni pogled na slovensko samobitnost, ponavljanje pogledov, zaradi katerih smo imeli v preteklosti že bridke in očitne izkušnje. Naj torej to preteklost pozabimo in spet začnemo z razpravami, ki smo jih nekoč že bili, ne le v teoretičnih razpravah, tudi v praksi v življenju samem? Slovenija, M nam jo ponuja Pahor in so jo nam ponujalli že drugi pred njim, bi za nas pomenila to, kar on očita slovenskim komunistom: samomor Slovenije in Slovencev.
Iz komentarja lahko razberemo, čeprav se je uredništvo hotelo omejiti le na način odvzema knjig, da z vsebino Pahorjevega teksta ne soglaša, čemu torej slika recenzije iz »Vjesnika", ki Pahorjevo knjigo pozitivno ocenjuje? In »Vjesnik" se je recenziji celo odrekel! Ali se vam ne zdi, tovariši iz »Goriških srečanj", da ste preveč čustveno reagirali in da je takšna reakcija lahko »voda na mlin" težnjam, katrih tudi vi ne želite?
Ob koncu le še pripomba: »Goriška srečanja so revija, ki si je pridobila ugled in kvaliteto.
Slovenske ceste so zato zdrsa-ne in luknjaste, ker na njih nenehno nabiramo kilometrino.
Stanovanja so! Denar tudi samo v napačnih rokaSh.
Pripravlja se zakon, da bomo obdavčili plažo in kič. To bodo nadrsali govorniki v skupščini!
Res me muči radovednost, če bodo miličniki na svojih avtomobilih imeli varnostne ključavnice!
Moda se menja? Mar biti likviden ni več sramota?
Smo pa res nerazviti, da smo potrebovali 25 let, preden smo ugotovili, da smo nerazviti!
Nasprotje od nerazvit je zvit!
To si velja zapomniti •
Na skupni seji odborov zbora narodov in družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine za notranjo politiko so govorili o družbeni samozaščiti. Razprava je bila dolgotrajna, izrečene so bile pametne misli, predlogi, pobude. Na koncu so ugotovili, da je pojem družbene samozaščite Še precej nejasen in da bo treba o njem še razpravljati.
IZ PAVLIHE
(lista za pametne Slovence itd.)
PRESEŽEK SOCIALIZMA
Ne morem več. Preostaneta mi samo še zdravnik in gostilna. Ampak v gostilni sem že bil. Res, kako je mogoče biti Slovenec? Saj bomo izumrli. Kar bo ostalo od karambolov, norišnic in samomorov, bo vzel vrag — to se pravi, mislil sem — usmiljenje.
Tisto svetovno usmiljenje do revščine in krivic, tisto bomo že preboleli. Saj je tako daleč! V državnem merilu bomo tudi še nekako prenesli, za to so že predpisi. Kaj pa doma, v svoji narodni hiši?
Samo solze lahko pretakamo in še dobro, da smo se na to rešitev spomnili šele čez četrt stoletja. Saj bi sicer utonili — torej mnogo pred rokom izpolnili svoje poslanstvo.
V obraz so nam vrgli naših tisoč dolarjev narodnega dohodka. Sam moram v svojo sramoto priznati, da še nisem videl živega dolarja. Tam po Kozjanskem
»živijo" ljudje od petdeset dinarjev podpore.
No, spet bom jokal. Osredotoči svoje misli na druge stvari! Bodi realist. Ozri se okrog sebe. To so vendar poganjki srednje-razvite dežele z zimskimi kopališči, supermodernimi hoteli, igralnicami, butiki, spomeniki, stanovanji, ki bodo kmalu po stari milijon kvadratni meter.
Ozmerjali me bodo za kitajskega uravnilovca, lažnega humanista, birokratsko-etatistično silo, anarho-Mberalca, levega navideznega revolucionarja — skratka, za coklo burnega socialističnega in samoupravnega razvoja. Da, da, dovolj, prepričali ste me. Priznam zmoto. Saj vendar ne moremo vsi loviti standarda za rep, nekdo mora tudi vlagati na račune v tujih bankah. Socializem je nezadržen. Gledamo vendar naprej, tisto spredaj je naše merilo. Načrtujemo, trošimo, nihče nas ne zaustavi.
»Svoboda" v Sloveniji se boji svobodnega vpliva
Na skupni seji komisije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja in komisije za politično propagando in informativno dejavnost pri Centralnem komiteju Zveze komunistov
škoda bi bilo, če bi takšen spodrsljaj (to je po našem mnenju omenjeni komentar), zavrl nadaljnji razvoj revije bodisi z »zunanjimi vplivi" ali zaradi »uža-Ijenosti" notranjih dejavnikov. Potrebni so razumni pogovoril.
(KOMUNIST, Ljubljana 6.
marca 1970)
Slovenije so razpravljali o nalogah v zvezi z aktivnostjo, tuje »propagande" v Sloveniji. Ugotovili so, da se je »s tem predmetom ukvarjalo več činiteljev, katerih delo pa med seboj ni bilo najbolje povezano". Zavzeli so se za ustanovitev posebnega republiškega koordinacijskega odbora, ki naj bi »profesionalno spremljal tujo ideološko in politično aktivnost", proučeval njen vpliv in usklajeval akcije". Med drugim so se izrekli proti težnjam »liberalizma", ki vidi tudi v nekaterih — kot je rečeno — »upravičenih in prepotrebnih akcijah" proti sovražni propagandi omejevanje svobode.
da se knjigo »aretira" (v imenu katerih zakonskih in politično kulturno utemeljenih pravil?)
Glede na odmeve, ki jih je sprožilo to dejanje (knjigi se je baje odreklo mesto celo v študijski knjižnici), pa vprašujemo, ali je katera od občinskih družbenopolitičnih organizacij ali kateri od kulturnih organov razpravljal o pojavu te knjige na našem območju, o načinu razpe-
čavanja in vsebini knjige ter na kraju o stališčih, ki jih je treba zavzeeti do nje? Odgovor je znan. Zakaj bi se te organizacije 'trapile s tem, ko pa je moč vso Zadevo opraviti na kratko. Pahor se lahko obriše s svojo knjigo pod nosom, če misli, da bo z njo mešal lepo urejene pameti našim ljudem. Pod ključ z idejnimi skušnjavci!
,ySrečanja" tem metodam ne
morejo pritegniti. Tako kot doslej bodo s spornimi stališči (pa najsi so to Pahorjeva ali kate-regasižebodi) obračunavala v odkriti, kulturni in argumentirani polemiki in razpravi. Verjamemo, da je učinkovita le takšna pot spreminjanja ali »likvidira-nja" tistih idej, ki jih ne moremo sprejeti.
Uredniški odbor (SREČANJA, Nova Gorica, december 169)
»Proletarsko razpoloženje na univerzi"
»....Neustrezen način nagrajevanja posebno na nekterih delovnih področjih na unverzi povzroča proletarsko razpoloženje (nizki osebni dohodki asistentov, sorazmerno zelo neurejen materialni položaj revnejših študentov, razlike med možnostmi za dodatni zaslužek med posameznimi strokami, itd.). Izraz teh tokov je vedno bolj občutna ideološka, politična ter' strokovna kritika slovenskih znanstvenikov, učitfeljerin proletarski revolt študentov, študentje so del slovenske družbe, ki je doslej v osnovi postavljal napredne zahteve. Večino ekstremnih, .nerealističnih, utopističnih zamisli na področju; politike in ideologije doživlja idejno in politično kom frontacijo. znotraj same univer-
KAKO BOMO PORABILI
PRIHODNJE DESETLETJE
Pet desetin bomo porabili za tehtno razpravljanje.
Eno desetino bomo porabili za opozarjanja na zaključke tehtnih razprav.
Eno desetino bomo porabili za ustrezen pristop k reševanju zaključkov tehtnih razprav.
Eno desetino bomo porabili za korigiranje pristopov k reševanju zaključkov tehtnih razprav.
Eno desetino bomo porabili za dokončno vskladitev pristopov k reševanju zaključkov tehtnih razprav.
Eno desetino bomo porabili za ugotavljanje objektivnih in subjektivnih zaprek.
»Stvar naroda"
,Josip Vidmar je podvomil, da smo sposobni se spoprijeti s sodobnimi filozofskimi in drugimi teoretičnimi koncepcijami v e-nakopravnem dialogu. Zato je trajno prisotna alternativa med ideološkim bojem in administrativnim poseganjem. Vsa kultura brez izjeme je stvar naroda in ta ima vso pravico jo nadzirati in jo po svoji volji, po svojem« najboljšem preudarku in premisleku usmerjati."
(KOMUNIST v poročlu o 12.
seji CK ZKS, 13. marca 1970)
Nekaj vprašanj učenemu avtorju:
Od kdaj on zastopa to stališče? Kdaj in po kakem postopku je »narod" prevzel to totalitarna vlogo ter katera konkretna sodila in sankcije si je določil za izvajanje tega brezizjemnega nadzorstva?
ze...,
Gojko »Stanič v študentski TRIBUNI, 14. februarja 1970
• Novi odbor Mohorjeve družbe v Celju sestavljajo: predsednik dr. Vekoslav Grmič, podpredsednika prof. dr. Emilijan Cevc .in inž. Jože Štrgar, tajnik pa Jože Gregorič.
• Kanadska vlada je razširila možnost novim naseljencem iz celega sveta, da dobijo posojilo za vselitev. Doslej so bili te ugodnosti deležni le priseljenci iz Evrope in Zapadnih Indij. (West Indies). Posojila se odo-brujejo iz fonda $ 20,000.000. v katerega priseljenci posojila počasi vračajo. Od' 1. 1951 je, bilo odobrenih za posojilo nad 50 milijonov dolarjev. Priseljenci posojila dobro plačujejo. .Izgube znašajo' doslej samo 2.296, do-čkn je doseglo število oseb, ki so*bile deležne teh posojil, že kakih 310.000. —fš
LOVENSKEGA
TfSjftAL
JERNEJ ROJ:

ŽEB0T0VA SLOVENIJA'
ALI MOST IZ KAOSA V DEMOKRATIČNO VREDNOTENJE RAZMER NA SLOVENSKEM
V brezperspektivnem času, ko se komuniezm na vzhodu začenja prilagajati zahodnemu tehnokratizmu, ko tehnokrati, ki si lastijo vzdevek demokrati, na zahodu želijo utrditi svoje sisteme s presajanjem komunističnih praktik v svoje reforme, vodijo predstavniki jugoslovanske emigracije obupen boj za uveljavljanje svojih osebnih ambicij. Prav tako kot slovanski Jug vsled večne delitve v religiozne in politične interese ni bil v stanju razviti enotnega jezika, niso predstavniki jugoslovanskih emigrantskih skupin našli skupne podlage medsebojnega razumevanja, na kateri bi lahko v danem času vodili demokratičen dialog. Med emigranti se je žal globoko vkoreninilo napačno pojmovanje, da bo na dan X igrala odločilno vlogo osebnost, ki bo na svojem kontu združila največ interesnih skupin. Pri vsem tem gredo pa programi teh raznoraznih političnih frakcij daleč mimo predtav povojne generacije v domovini, ki ni obremenjena s kompleksi medsebojnega krvavega obračunavanja. Politična nesposobnost predstavnikov teh emigrantskih grup se očituje prav v dejstvu, da niso bili stanju v večji meri zainteresirati za antikomunistič-no koalicijo velike mase sezonskih delavcev na zahodu. Res je, da so ti ljudje predvsem iz gospodarskih razlogov zapustili Jugoslavijo, da jih je komunizem steriliziral politično že doma, toda, se je bil kdo, razen katoliške Cerkve in njenih dušebrižnikov, spomnil, da bi posredoval tem apatičnim dušam nekaj duševne hrane. Na sestankih teh političnih skupin se ponavlja pesem, ki so jo čuli doma. Radikalni levi ton zamenjuje tukaj prenapeti konservativizem. Komunističnemu posiljevanju javnega mnenja zoperstavljajo emigrantske skupine obešenjaški entuziazem brezdomcev. Tako se je emigracija sama izolirala od povojne generacije v domovini, ki že dolgo sama kritično ocenjuje totalitarno slepomišenje in koketiranje Zveze komunistov z Zahodom.
Pri tem bi želel pripomtiiti, da si vzdevka stranka ne zasluži nobena od sedaj obstoječih
emigrantskih skupin v Zahodni Evropi. So te več ali manj interesna združenja brez trdnih pro-
gramov. Ocenjena z meri psihologije konzumne družbe, ki mimo narodnostnih in religioznih predstav uveljavlja težnje po boljšem življenju, se ne more nobena emigranstka skupina predstaviti jugoslovanskim narodom z rešilnim receptom za bodočnost. Vsaka stranka, ki hoče soodločati pri formiranju bodočih smernic narodnega razvoja, mora kot osnovno načelo svojega programa upoštevat tisto primitivno željo ljudskih množic, ki je izražena v aksiomu: "Ljudje sine želijo toliko, da bi jim šlo relativno dobro, predvsem si želijo, da bi jim šlo boljše." Pri tem je treba 'dobro' tolmačiti kot stagnacijo, 'boljše' kot razvoj.
In ta razvoj, to boljše, je v svoji razpravi SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI odkril posredno prof. Ciril A. Žebot. Posredno zato, ker bi zaradi svoje jasne prognoze slovenske bodočnosti moral po vseh pravilnih logike živeti v Ljubljani in predavati na Slovenski univerzi, moral bi stati v osrčju trenja slovenskih problemov. Tako pa je 'kot profesor primerjalnih gospodarskih sistemov v daljnem Washingtonu ocenil Slovenski razvoj po bratomornem klanju, ki ga partizanska literatura napačno imenuje slovensko revolucijo, z mero prevdamosti in tako dokazal komunistom na Slovenskem, da imajo tudi ta-kozvani konservativni krogi emigracije sposobne ljudi, od katerih bi se dalo učiti, čeprav ima profesor žebot kvalitete odličnega politika in je osebnost, ki jo respektirajo celo komunisti, se njegova zbirka pričevanj in dokazov, med katera vpleta svoja dognanja, čita kot znanstveni učbenik, namenjen predvsem študentom in in-teletualnim krogom doma in v
tujini. Iz njegovega dela veje globoko prepričanje, da katak-terizira orientiranega človeka predvsem iskanje eksistenčne smeri. In eksistenčna smer Slovencev je nesporno v utrjevanju suverene državne zavesti. Vse kaže, da je to eksistenčno smer odkrilo tudi vodstvo Zveze komunistov Slovenije v osebnosti . Staneta Kavčiča, potem ko je zgubilo skoraj vse bitke s slovenskim literarnim odporom. Vprašanje pa je, če bo Beograd dopustil, da ta zavest prerase centralistični koncept Zveze komunistov Jugoslavije, ki s taktiko popuščanja in zatezanja vajeti rešuje sporne situacije v svojo korist. In prav v tej točki je prof. Žebot dosleden, ko spregovori svojo prognozo:
"Nasilno prevladovanje iz Beograda se ne bo moglo več dolgo skrivati za herojsko-patriar-halno podobo Tita, preživelo pa ga gotovo ne bo. Tretja Jugoslavija bo svobodno dogovorjena zveza demokratičnih republik, ali pa Jugoslavje ne bo".
Kar profesorja Žebota loči od raznoraznih emigrantskih politikov, je njegov civilni pogum. Z dognano raziskavo je ovrgel vse dosedanje komunistične teze o mesijanskem poslanstvu komunizma na Slovenskem. Nesebičnost, ki korenini v njegovem globokem krščanstvu, mi daje slutiti, da trajne vrednote zapustijo le tisti, ki ustvarijo svoja dela v Bogu. Petindvajset let komunistične Vladavine na Slovenskem meri Žebot v svoji razpravi s tisočdvestoletno krščansko tradicijo. EDINA RESNA ALTERNATIVA Krščanski pogum je narekoval profesorju Žebotu nujnost, da spregovori resnico o svojem političnem mentorju, pokojnem profesorja Erlichu, ki je svojo vero v pravico slovenskega naroda do suverenosti moral pla-
; čat ž življenjem. Mnenje domovinskega dopisnika KLICA TRI-I GLAVA, da bi lahko zaradi av-| t or je vili simpatij z idejami profesorja Erlicha knjiga doživela neuspeh pri povojni generaciji, se mi ne zdi utemeljeno. Moje osebno mnenje je, da so komunisti z likvidacijo profesorja Lamberta Erlidha odstranili edinega krščanskega organizatorja, ki bi bil v stanju konceptu komunistične OF zoperstaviti svoj trezen program o rešitvi slovenskega problema. Da je temu tako, navajam primer iz leta 1946, ko sem bil šestošolec ne celjski gimnaziji. Pedagog Jože Hanjc, poznejši prvi direktor Višje pedagoške šole v Ljubljani, ki nam je tolmačil zgodovino partizan-stva, je posvetil profesorju Erlichu in njegovim Stražarjem tri ure, medtem ko je ustanovitev problematične OF diktiral kot dogmo brez globlje analize. Poštenost profesorja Erlicha je zahtevala od komunistov izrednega napora, da napravijo iz njega zmaja, ki bi bil v stanju požreti nedoraslo in nedolžno OF. Političen stil CK ZKS pa se po padcu Rankoviča v limiti približuje tezam pokojnega profesorja. Resnice ni mogoče ubiti.
Gospodarska analiza slovenskega problema v okviru federacije je morda najmočnejši del Žebotove študije. V maksimi: "Težko se je zato znebiti vtisa, da je Kardeljeva zasnova 'samoupravljanja' in 'socialistične demokracije' — neke vrste se-števnega korporativizma — preračunano sredstvo za osla-bokrvljenje žive družbe in narodov, da bi z bledičenjem življenjske mnogoličnosti lažje ohranjali politični monopol 'vodilne' partije'." je zgrabil profesor žebot bika za roge. Samoupravljanje ima prav tako lažen
karakter, kot ga je imela OF, ki je služila KPS le kot sredstvo za dosego cilja. Pri tem bi želel dopolniti profesorjevo razlago socialističnega samoupravljanja z osebnimi izkušnjami. V podjetjih volijo člani kolektiva upravne odbore. Predsednik takšnega upravnega odbora je v praksi polpismeni delavec, slep eksponent partije, kar velja! tudi za ostale člane odbora, le da lahko ti imajo večji horizont razgledanosti. Upravni odbor voli izvršni svet, katerega avtomatični član je direktor podjetja, ki zastopa v podjetju interese komune. Ima pa ta direktor podjetja, čigar moč se meri po vplivnosti njegovega protektor-ja, člana centralnega komiteja ali vsaj okrajnega sekretarja partije, pravico veta, s katerim sme torpedirati vse predloge, ki niso v skladu z linijo partije. Razumljivo je, da se spričo te rafiniranosti mehanizma vrtita upravni odbor in izvrršni svet podjetja v začaranem krogu nemoči. Tomaž Šalamun je v Dumi 1964 vzkliknil: "O s tope tin trideset ustavodajnih teles ali kaj bi naredili s crknjeno mačko, da ne bi zaudarjala....'." Posebna komisiji pri CK je baje raziskovala pomen tega verza in soglasno ugotovila, da misli pesnik s "crknjeno mačko" samoupravljanje. Kardelj bi bil prihranil sebi veliko pisarije, gospodarstvo pa bi obvaroval pred veliko škodo, če bi pogledal v boljši leksikon, kjer bi našel razlago, da je po svojem starogrškem izvoru pojem demokracije (ljudske vade) istoveten s pojmom samoupravljanja.
ČAS ZA NOVO DEKLARACIJO
S svojo študijo, ki se je dotaknila vseh perečih in do slej s strani komunistov napol izgo-
vorjenih ali pa zamolčanih resnic vojnega in povojnega slovenskega razvoja, je profesor Žebot prebil zid, ki ga je zgradila komunistična partija med domovino in emigracijo. Stopil je v središče slovenskega političnega trenja na domačih tleh in tako dal nehote lekcijo komunistom in predstavnikom emigrantskih političnih struj, da zamotanega jugoslovanskega probema ni mogoče rešiti na podlagi strankarskih ciljev in pseudodemokratiniih tez. Vir njegove prepričljivosti leži v njegovi umirjenosti in v dognanosti njegove analize. Komunistom je dala knjiga misliti. Sve-tozar Polič je v TEORIJI IN PRAKSI (november 1968) dejal: "če bomo še nekaj časa tako delali, bo stanje postalo nevzdržno". Pišemo leto 1970. Kdaj bo Poličeva ugotovitev, da praksa enopartijskega sistema ni več v sMadu s stopnjo razvoja slovenske družbe, postala demokratična stvarnost ?
Kot vse kaže, so deklaracije edina oblika referenduma, manifestacije ljudske volje, ki so se jih Slovenci poslužili, kadar so hoteli svojim zatiralcem in svetovni javnosti dokazati trdno željo do svoje samobitnosti. V mislih imam tri deklaracije (20. .aprila 1848, 30. maja 1917 in decembra 1932), ki so vsaka po svoje bile značilni mejniki v razvoju slovenske državne zamisli. Morda bi bilo dobro, če bi Slovenci doma in v svetu prišli do skupnega zaključka, da je čas za novo deklaracijo dozorel. Prepričan sem, da bi po bridkih izkušnjah z beograjskim centralizmom takšno deklaracijo podpisali tudi ugledni komunisti.
Muenchen, 20. marca 1970. (KLIC TRIGLAVA, London, 11. aprila 1970).