MAKS FOJKAR IZ LOKE NA VISOKO (Drobec diniKiziuiiisiva) Ko so bile fonniraiie nove. povečane občine (komune), je l)ila iz\edena tudi priključitev dela Poljanske doline k občini Škofja Loka. Ta del Poljanske doline zajema celotno bivišo občino Zmincc s 4.883 ha po^ ršine in %5 prebivalci in del bivše občine Poljane, in sicer vasi Na Logu, Visoko in Smoldno, tako da se je območje nove loške občine raztegnilo po Poljanski dolini do zadnjega ()\inka pred \asjo Poljane, to je 12 km cestne dolžine od Škofje Loke. Cesta, ki se zaradi reilkejših naselij nekako zdolgočaseno \ leče. je |)omaknjena ob pobočje Škofjeloškega pogorja ter s tem prav dobro zavarovana pred poplasnim področjem Poljanske Sore in potokov, ki se stekajo na obeh bregovih \anjo. Vsa dolina, ki jo je v davni preteklosti napla- \ ila Poljanščica, nikjer ne dosega i km širine. Naselja so prav tako kot cesta ponuikiijenci bolj ali manj ob pobočja: \ eč jih je na sončnih, jnanj pa na osojnih predelih, kar je razumlji\o zaradi zahle\ kmetijstva. Na .••plošno je v vseh, bodisi ravninskih, bodisi hribovskih naseljih, glavni vir dohodkov raznovrsten les in živinoreja. Odkar pa uspešno obratuje edino industrijsko podjetje Tovarna furnirja v Bodovljah, se je socialna slika spodnjega in srednjega dela tloline dokaj spremenila, saj ima v njej delo in razmeroma dober zaslužek približno 80 delavcev, ki so večinoma doma iz vasi v neposredni bližini tovarne. Tako se je sedaj v povojnih letih nekdaj bedna slika socialne strukture bistveno spremenila, ker so se življenjske razntere nekdanjih bajtarjev in kajžarjev brez prave zaposlitve zaradi dela v tovarni zelo izboljšale. Pravo sliko tega predela Poljanske doline bi si ustvarili, ako bi se dalj časa mudili in živeli med tem ljudstvom, ki je kakor priklenjeno na svojo zemljo, katera mu pije življenjski sok in ga zlasti v hribovitih predelih iipogne. Vendar ga to dosti ne ovira, da ne bi z največjim trudom in znojem izpulil iz težke obdelovalne zemlje potrebno hrano, da se preživi. I o so naši »hribovci« na pobočjih Polhograjskih dolomitov in Škofjeloškega gričevja, ki jih razmejuje Poljanščica. \ečiim zemljišča leži v hribovitem predelu, a le majhen del. ki je gospodarsko na dokaj visoki stopnji, leži v dolini. Ako bi se podali iz Škofje Loke, tedaj bi na samem terenu najbolje lahko proučili položaj naselij in mnogih, tudi za razvajence prav lepih izletniških točk, ki jih je zlasti v višinskih predelih vse polno. 95 Dohcr streljaj od zadnjih loških hiš se loči od jrla\ ne teste nova, nekdaj imenovana -vojaška eestat, ki vodi preko prelaza Kobile v zavojih iz Breziiice dalje \ \as CiahroNO že v višini ca. 600 m. od koder pelje turi- .stičiui pot k j>lai)it).ski posiojaiiki I.iibnik (10J7ni). CiaI)ro\ čani .s() j>7•a^ l)ostrežljivi ljudje, ki že ])oznajo razigranost raznih lubniških turistov, l am se spondadi lahko nazoblješ znanih gabrovških češenj, jeseni pa ti postrežejo tudi z različno .božjo kapljico«. Gabrovčani so dokaj trdni kmetje, in kar je glavno, zelo so složni. Skupaj izkoriščajo gozd. tako imenovano gabrovško dobro, kar je še zelo redek ostanek srenjske. to je skupne lastnine. Po cesti, ki vt>di dalje, pridemo skoraj pod vrh l.nbnika. od koder so še 40 minut potiš iti trud je poplačan s prelepiin razgledom z \ rha te gore po daljni okolici. Blegoška cesta pa vodi med zadnjitni naselji Poljanske doline dalje do druge jetoviščarskc točke Starega \ rha. tiato pa še tiaprej na pobočje plešastega Blegoša. ki varuje v svojem okrilju vse številne griče in grape Poljanske doline. Po glasni poljanski cesti dospcmo do zminškega naselja Podpulferca. kjer si oglejtno svet na območju Bodovcljske grape, ki se z desnega brega izlisa v Poljanščico. 1 reba je iti preko Poljanščice iti že smo v manjši \asici. ki se na osojnem pobočju stiska kot bi se bala reke in njenih IMjplaMiih na\ad. To je \asica Bodovlje s S7 i)rebi\alci. Nad ^asj() se cKiga dokcij strmo pobočje, dokler tie dospemo do druge prav prijazne vasice S\. Andrej v višini imd 600 m. Sora, Bodo\lje in S\. Andrej, to so motivi, k i j i h je v vseh možnih oblikah in v \ seh letnih časih prenesel na slikarsko platno domačin Skalarje\ Pavle, akademski slikar Pavle Bozovičar. Ako bi se pomaknili dalje ob Bodoveljski grapi, bi dospeli na koncu Bodovelj do tovarne furnirja, ki se je iz malega i)ri\atnega podjetja raz- ^ ila v večji tovarniški obrat. Kot rečeno, zaposluje tovarna preko 80 dela^•cev iz bližtije okolice. \ tovarni režejo in lupijo orehov furnir, iz hnkovine in raznih drugih vrst lesa pa delajo \ezane plošče. Predelujejo oreh. buke%. jesen, jelšo, češtijo. topol in drugo. Tovartia dela s polno zmoglji\ ostjo. Izdelke, ki jih po svetu zelo cenijo, sproti pokitpijo \ cčinonui daljni inozemci. GhiNtii odjemalci so Italija, lligipt, Nemčija in druge e\Topske države. Pičlo liro hoda ])o Bodo\eljski grapi leže \ ozki dolitiici re slemenu pot v eno uro oddaljeno. Se bolj slikovito hribo\sko vas Črni vrh. ki pa že gravitira v dolino Gradaščice. To je svet resja, teloha. blagaje\k in jožefovc na ]>rodiiatih pobočjih Polhograjskih dolomitov. 96 Na desnem bregu Poljanske Sore. oddaljena 6 km od Škofje Loke, leži na osojnem pobočju prijazna vasica Brode Ako sedaj iiadaljiijeiiio potovanje spet dalje ob Poljanščici navzgor, smo kaj kmalu v obcestni \asi Zniincc, nad katero nas pozdravlja slikovita cerkvica Sv. Lovrenca. Pred vasjo je zgrajeno \eliko skladišče KmeMjske zadruge, kjer bodo tudi poslovni prostori in večji prostor za razna zborovanja. V vasi, ki se podolžno razteza ob obeh straneh ceste, so ohranjene nekatere prav zanimive zgradbe stare gorenjske oblike z lesenimi »ganki« in z značilno zidno slikarijo. Vasi ne obnavljajo dosti. Na koncu vasi je \ečji gostinski lokal, kjer je bil sedež bivše občine Zininec. V bližini je žaga, od koder vodi nova pot ^ .Sopotnico, ki se z raztresenimi kmet'jaini razprostira daleč v pobočje Škofjeloškega hribovja. V vasi je zgodovinsko in arhitektonsko pomembna cerkvica sv. Florijana, kjer se nahaja slika stare Škofje Loke ob požaru leta 1698. Tudi tu je svet zelo strm, osojnat: j)rebivalst\ o se ukvarja s predelavo lesa in z živinorejo. Že smo na prvem \ečjem ovinku glavne ceste, kjer loškemu ])redclu obrnemo hrbet. lu je zaselek Šefert, nekdaj, za časa \alvasorja, d\orec — pristava nižjih plemičev Scarlichijev in Pečaharjev. Danes je tu skoraj razpadajoča kmetija. Tu je gospodo\ala Tavčarjeva Ana Renata, ki je gospodovalno, z bičem v roki krotila vročekrvne fante po plesiščih in kateri so vzdoli zasmelun nlni priimek >ta rejnalas. Da. tudi pri Šefertn je še važen mejnik: Ločani prav radi zastavljamo šaljivo uganko. /Do kje teče iz Loke zajec?« Odgovor se glasi: >Saino do Šeferta, ker naprej teče .zejc'!« Tu naj bi se torej pričelo poljansko narečje. V očeh Ločanov 97 sega do tu scin dolina, svel naprej, čeprav še vedno v dolini, pa \elia za hribe in ljudje za hribovce. Menda bo temu vzrok, ker se od Seferta dalje vleče cesta v \-elikeni žepu po nenaseljeni dolini, imeno\aiii Dolgi travniki, na koncu katere imamo od Škofje Loke že 5 km poti za seboj. Na mestu, kjer se je cesta povsem pritisnila ob strmi breg in je prostor najožji, se v velikem tolmunu globoko pod nami \rtinči Sora. Tu je \ rje, kjer se je odigrala znamenita kopel luterana Julija Košema iz foljan v Tavčarje\i zgodovinski povesti Vita vitae meae. Takoj za Vrjem se loči od glavne ceste preko Sore pot v manjše vas Brode, ki leži na osojnem in dokaj moč\irneni svetu pod gozdnim pobočjem na desni strani reke. ^ vasi je pet trdnih kmetij in nekaj hišarjev. Tu je tudi večji mizarski obrat. Kakor navaja loški urbar iz 1. 1291, je bila vas Brode sedež žnpansUa koroške župnije, ki je segala od Škofje l.oke daleč po Poljanski dolini na\zgor. Brojei, kakor se vaščanom pra\i. so zelo delavni, jako napredni in j)onosni ljudje. Clospotiarsko dobro napredujejo in so zelo dovzetni za razne agroteliničiic nkrejie in nabave. Brojei in Ložani iz vasi Log so s svojim naprednim gospodarst\ om in napredno miselnostjo v resnici vzor ^ sej Poljanski dolini. Za časa loškega fevdalnega gospostva, ko so Poljanci llačanili loški >.krivi palici«, so imeli prav Brojei najtežjo tlako. Po Sori so morali splavljali ves les za loški grad. Pa so jih zaradi tega opra>ila pričeli nazivati »pibrovce« (piber je dober). Še danes temeljito poznajo ta svoj ožigosani in zasnieliljivi pridevek, samo spomniti jih ni dobro nanj, ker imajo močne roke in \()da je zelo blizu ter bi se izzivalcu utegnilo zgoditi tako. kot tistemu menihu, ki je šel maševat v Brode. Ker pa v Brodeh ni bilo mostu (brod. Brode), ga je Brojec nesel štuparamo preko \ode na drugi breg. Se v vodi pa je menih vprašal Brojca, kje imajo privezanega pibra. Brojec je dnho\iiika vrgel v \odo in tako pokazal, kje se pibri najriije drže. Krenimo po cesti dalje! Na o\inkii se že blešči sredi zelenja velika stavba in že smo v Gabrku. Pred nami je kulturno središče priključenega dela Poljanske doline, gabrška osnovna šola. kjer vzgajata dve učiteljski moči v osmih razredih do faO otrok iz liližnje in daljne okolice. Osnovna šola služi tudi za razne sestanke, tečaje in zjjorovanja. na razrednem odru pa prirejajo domači igralci \ zimskem času razne dramske uprizoritve. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1928. leta. Med vojno so ga partizani požgali, ker je bila v šoli nemška postojanka. V 1. 1946 je bilo poslopje na novo sezidano in je sedaj še bolje urejeno kot pred vojno. Takoj ob šoli se ob desni strani ceste pričenja vas Gabrk, kjer so trije srednji kmetje in več bajtarjev, ki v glavnem hodijo na delo v tovarno furnirja Bodovlje ali pa v Škofjo Loko. Vas je gospodarsko zelo zaostala in so skoraj vse hiše v razpadajočem stanju. V sanitarnem pogledu je tudi v zelo kritičnem stanju in bi bilo treba izvesti temeljite asanacijske ukrepe. Gospodarsko se vas nikakor ne more dvigniti, čeprav imajo sedanji gospodarji dobro voljo. Vendar nimajo dovolj sredstev za jiotrebne gospodarske ukrepe, ker je bil gozd po prednikih ves izsekan za razna dedovanja. To gabrško pobočje je jiamreč sončno, tla pa siromašna in brez apnenca, da smreke ne uspevajo, pač pa le bor in listavci, a še ti zelo počasi. Edini vir dohodkov je nekaj drva in prireja živine z mlekom, ki 98 Obcestna va=;ica Na logu, ob levem bregu Poljanščice s cerkvijo Sv. Volbenka v ozadju jra oddajajo vsi doliuci v zbiralnice, kjer y,a mlekar dnevno preko Škofje Loke izvaža v Ljnl)ljano. Ob koncil vasi (Jabrk stoji nov transformator, ki napaja z nizko električno iiapetosljo bližnje in oddaljene hribovske zaselke. Tn je ob Sori žaga in z glavne ceste prehod v vas Log, kjer je pet močnih in naprednih kmetov, podobno kot v vasi Brode. Na koncu Loga je ob desnem bregu Sore mlin z žago in dalje dobro urejeno sekirnokovaško podjetje Kmetijske zadruge. Od ko\ačije pelje kolovozna pot po grapi Sovpot v smeri jjroti Črnemu \ rhu. Po eni uri hoje se na levi cKigne prijazna gorska vasica Valtarski vrh, kjer sta dve kmetiji in nekaj bajtarjev, ki se večinoma preživljajo kot gozdni delavci. Na desni strani Sovpoti se dviga \ isoko in hrbtasto pobočje Kovskega vrha s petimi močnimi, naprednimi in hribovitimi kmetijami, še više pa del vasi Bukov vrh s petimi, prav tako gospodarsko naprednimi kmetijami. To ozemlje je znano iz partizanskega vojskovanja v času narodnoosvobodilne borbe. Pri kmetu Skoblju je spojnenik padlim partizanom, ki so padli v času najhujših nemških napadov I. 1941 na tej prelomnici v območju najvišjega vrha Polhograjskih dolomitov, Pasje ravni, ki se nahaja tik nad omenjeno kmetijo. Ta predel Bukovega in Kovskega vrha je dokaj rodoviten, saj leži na apnenih tleh. Posebno bujni so bukovi in smrekovi gozdovi, od katerih ima prebivalstvo jioleg živinoreje največje koristi. Na tem pobočju in slemenu živi skoraj 100 prebivalcev v nadmorski višini od 700 do preko 800 m. Na Dan republike 29. no^•emb^a 1953 je v tem predelu zagorela elektrika po vseh domovih. 99 Oh «-laviii cesti ::>iiio zaostali |>ri ^ asi I.og. ki .se raztreseno ^Icče ol> obeh straneh ceste. Tu so le mali posestniki, kočarji, ki so zaposleni na cesti in v tovarni furnirja v Botlovljah. en čevljar, dva večja gostilniška obrala in dobro vpeljana Kmetijska zadnifia. ki oskrbuje vsa okoliška naselja s prehranskiini urlikli. Kmetovalci pa tam \iiovcujejo svoje poljske in gozdne dobrine, oziroma jih zadruga oskrbuje z Asemi potrebščinami za fhig gospodarskega kmetijstva, iu način poslovanja je prav dobro nvcden. Knietijska zadruga v resnici predstavlja gospodarsko podjetje, od katerega imata koristi tako prodajalec kot kupec. Konec vasi se ob Poljanščici zelo zoži, tako da je njen del ^ dokaj osojni legi. \ gostilni ;Pri prenietovcus, ki je nad klancem, se ustavljajo žejni vozniki. Tu je obenem tudi meja med nekdanjo zminško in poljansko občino. Prehajamo torej na ozendje. ki je od poljanske občine jjriklj učeno k. loški. To so tri vasi: Na logu. \'isoko in Smoldno. Prebivalci teh vasi so .se skoraj vsi cKlIočili. da zaradi gosjjodarskih in gravitacijskih razlogov raje i)ridejo pod Loko kot pa \ Gorcnjo \as, ki jim nikakor ni prirodno .središče. l i k nad tem nekdanjim mejnim področjem se ponosno dviga v nebo čuvar Poljanske doline, hrib s cerkvijo Sv. Volbenka (488 in). Tu je bila nekdaj zelo znana romarska cerkev. V njeni notranjosti so znamenita slikarska dela Janeza Šubica iz Poljan. Cerkev je redek primer arhitektonsko učinkovite poznorenesančne stavbe, ki je nastala iz gotske osnove. Okoli cerkve so vidni ostanki obzidja močnega tabora, pred cerkvijo pa stoje i^tare lipe. Dočiin je notranji del cerkve prav lei^o negovan, so na zunanjŠčini velike in škodljive okvare, ki sta jih zadala zob časa in vojna vihra. Cerkev se skladiu) ujema z okolico ter daje Poljanski dolini značilni vab- Jjivi, romantični čar. Zdrknimo po strmem pobočju s[)et na cesto in nadaljujmo Se kratek preostanek naše poti. Smo v vasi Na logu. Ob cesti je nekaj prav čistih kočarskih domov in tri manjše kmetije, dočim so večja posestva više na .sončnih pobočjih levega brega Poljanščice. Kot nekak podaljšek teh kmetij leži v smeri proti Poljanam gorska vasica Smoldno v višini 600 m. še ^ iše ])a Gabrška gora. Ko zapuščamo cestni del \asi Na logu, uzremo naš končni cilj poto- ^anja: kreniti je treba še preko juostu in smo na \ isokcm, kjer so le štiri hiše z (9 prebivalci. Naselje leži na slikoviti ravnini, ki .se podolžno razteza ob dokaj globoki in mirni Poljanščici. Ta se sredi vasi spušča preko jezu Krnišnikove žage. l.cga naselja je sicer bolj osojna pod bujnimi smreko- ^ iini nasadi. Najlepši predel .si je izbral za svoj oddih v življenju poljanski rojak pisatelj Ivan Tavčar. To je njegov Visoški d\orec, ki ga sestavljata dve stavbi, dvorec in gospodarsko poslopje. Res, da je še pičel kilometer \'ijiigaste ceste, ki bi nas pripeljala do t>vinka in do pogleda na Poljane in kjer se konča nova razmejitev gorenjcvaške in loške občine, toda ob cesti ni več nobenega naselja, zato postojino in si oglejmo kraj, kjer sta v gospodovem letu 1698 s skalo in šopom ^ra^e zavezovala hudiču rep luteran Polikarp Khalan in njegov naslednik sin Izidor. S temi občutki romantičnega navdiha, ki ^eje iz TaNČarjese Visoške kronike, se razgleduje ^•sak obiskovalec jjo samotnih in sedaj praznih, številnih sobanah, kjer že same bahave stenske slikarije pričajo o nekdanji 100 Ena od številnih mogočnih in prijaznih rtomačij pollansivih kmetov. (Motiv iz Hotovelj.) DVA ZJNACILNA MOTIVA IZ POLJANSKE DOLINE (Foto ing. uril. lOiii' .Mla.kar) Viscški dvorec, dem sv obodni a te o v Kalanov in pisatel.la dr. Ivana Tavčar.ia, zakjjučuje spodnji del Poljanske doline 101 iiiieuitnosti ia pomenu tega dvorca. \ sa poslopja so spomeniško zaščitena ter so jih delno prekrili s skriloni, da vsaj zurmnji videz ne izgubi na svoji prvotnosti. Dokaj la\ carjeve in Kalano\e zapuščine je shranjene ^ škofjeloškem muzeju, dokaj pa je bilo med vojno in po vojni uničenega in izropanega. \ visoške kletne prostore si skoraj ne upamo pogledati! No, železna blagajna je prazna, ni več beneških cekinov, blagajnica pa je na ogled v imenovanem muzeju. Treba bi bilo najti neko kulturno in gospodarsko rešite\, da se reši \'saj ekonomska plat tega posestma, ker vse bolj ali manj razpada in tako rekoč hiti v brez\estno pozabo. Posestvo je last lavčarje\ih sinov, ki so se navezali bolj na Ljtdjljano, upravlja pa ga sorodnik Jože Tavčar iz Poljan. L parno, da se bo vodstvo škofjeloške občine zavzelo, da bi se to \prašanje zadovoljivo rešilo. Na vzhodnem delu posestva je v kapelici grobnica, kjer počiva pisatelj Ivan Tavčar s člani ožjega sorodstva. Nad grobnico v kapelici je doprsni kip pisatelja, ki se ozira nazaj na svoj neločljivi dvorec, ob robu drevesnega nasada pred vhodom v dvorec pa spokojno sedi v bron vlita pisateljc\a postava in zre dalje po Poljanski dolini, kot da bi hotela govoriti: Iz -.ašc zemlje sem izšel, za vas sem živel in vas som populariziral vsemu slo\cnskemu narodu, vam poklanjam svoja dela, ki so izliv mojega srca. — v-;e iz ljubezni do \as Poljaiiccv. V tem tihem domu spremljam vsak ^aš gib in / \ami vred se veselim tudi jaz \ašega usi)eha. Vsakdo se ustavi v tihem smrekovem gozdu, kjer so tla ])okrita z rjavimi odpadlimi iglicami, in ob Tavčarju v grobnici premišljuje o CJvefju v jeseni, o oholih \isočaiiih. o boječem grajskeiTi ])isarju. o lutcranih... \ tej tilioti in utajjljanju misli slišiš le tihi šelest šepetanja \ krošnjali smrek, kot da bi hotelo nadaljevali tajinstvcni Polikarpov klic: . . . jMideni pooote!« S pietetno tesnimi občutki zapuščamo ta romantični kraj ter se podamo preko Poljanščice nazaj proti Toki, življenju in napredku z mladostnim ustvarjalnim j)oletom naproti. 102