IVAN FERLEŽ se je rodil 1. 1920 v Zalogu.'Pred vojno se je izšolal za mizarja in sodeloval v revolucionarnem delavskem gi-banju.
Že julija 1941. je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je ostal več kot četrt stoletja aktiven oficir, od leta 1955 kot stalni so-delavec.vojno-zgodovinskega inštituta v Beogradu - oddelka za Slovenijo. Od leta 1973 živi v Ljubljani kot upokojeni polkovnik.
Plod njegovega dolgoletnega zgodovinskega raziskovanja so študije, analize in razprave, katere je objavljal v različnih pe-riodikah, revijah in almanahih, zbornikih itn. Največje doslej objav-ljeno ddo je izšlo 1. 1972: DRUGA GRUPA ODREDOV IN ŠTA-JERSKI PARTIZANI 1941-1942.
Iz njegove elementarne Ijubezni do narave so nastajale tudi lepo-slovna dela za mladino: Medvedek in Siva druščjna.
Za naše bralce objavljamo iz Druge grupe odredov in štajerski partizani 1941—1942 odlotnek iz poglavja
 PREZIMOVANJE 2. PARTIZANSKEGA BATALJONA
Ker je štab nameraval 2. ba-taljon med prezimovanjem zgra-diti v močno partizansko opera-tivno enoto, ki bo spomladi sposobna kreniti na Štajersko in se tam boriti, kar je bila njena osnovna naloga, sije prizadeval, da bi bilo zimsko taborišče ko-likor je le mogoče blizu Ljub-ljane. V tistem času Ljubljana ni bila le vodilno in irganiza-cijsko središče narodnoosvobo-dilnega gibanja v Sloveniji, mar-več je spričo svoje množične organizacije OF bila tudi osnov-na materialna baza za oskrbo-vanje bližnjih partizanskih enot z vsem, kar so rabile. Iz Ljub-ljane in njene neposredne oko-lice so pričakovali tudi močan priliv novih borcev, ki bi v bolj oddaljen kraj lahko potovali le z železnico, kar pa spričo po-ostrenega nadzora nad gibanjem prebivalstva ni bilo zanesljivo. Zato jim je bilo treba skrajšati pot, da ne bi po nepotrebnem padli sovražniku v roke. Odlo-čitev, da bataljon prezimi na Pugledu, je bila zaradi bližine sovražnih postojank sicer precej tvegana, toda ko je štab bata-ljona preučil še vse druge ele-mente položaja v okolici Ljub-ljane, je prišel do zaključka, da je to mesto za prezimovanje še najbolj ugodno.
Geografska lega in oblikovi-tost Pugleda sta v zimskih raz-merah dajala možnost obfambe pred napadom iz katerekoli strani. Motorizacije ni bilo mo-goče uporabljati, saj so zasne-žene strmine in z grapami razrita podočja še za pehoto predstavljala skoraj nepremaglji-vo oviro. Napadati bi bilo mož-no le po grebenu, ki vodi z Ve-likega Iipoglava proti severo-zahodu, a še ta je bil preozek za nastop kake večje enote. Do-minanten položaj nad vzhod-nim delom Ljubljanskega polja
je omogočal dober pregled nad cestami iz smeri Ljubljane; v nuji bi z vrha Pugleda lahko ustVarili ognjeno zaporo, ki bi preprečevaTa pristop po edini cesti iz Sostrega. Na gozdnatih pobočjih je prevladovala precej gosta stara bukovina, ki je tudi v zimskem času prikrivala vse premike in onemogočila, da bi jih kdo nezaželen opažoval tako iz zraka kot tudi s sosednjih hri-bov. Od vseh teh ugodnostih pa je osnovni razlog za odločitev, da si bataljon v tem predelu uredi zimsko taborišče, bil v tem, da je v okolici Zalog— Polje—Dobrunje obstajala in de-lovala zelo dobra in aktivna organizacija OF. Vodila sta jo rajonska odbora OF Polje in Dobrunje; v terenske orga-nizacije je bilo vklju,čenih okoli 90 odstotkov prebivalstva. Naj-bolj nevarne izdajalce in okupa-torjeve sodelavce v tem predelu . so onemogočili borci molniške čete že v jeseni 1941., tako da sta v januarju 1942 poljski in dobrunjski rajon OF bila mo-nolitno organizirani politični celoti, pripravljeni, da omo-gočita in zavarujeta obstanek partizanskega bataljona v svoji sredinL
Za stalno zvezo z glavnim po-veljstvom in osrednjim poli-tičnim vodstvom v Ljubljani so organizirali več zanesljivih ka-nalov, po katerih so že pred pri-hodom 2. partizanskega bata-ljona pošiljali ranjence v Ljub-ljanske bolnišnice, iz Ljubljane pa prihajali novi borci v parti-zanske enote. Posebne kanale so organizirali tudi za prevoz orožja, streliva, hrane in opre-me iz Ljubljane, za propagandni material pa v obeh smereh. Ob-stajala je že dobro organizirana obveščevalna služba, ki je zbi-rala podatke o sovražniku in njegovih namerah in ki je mogla
ob vsakem času obvsetiti ba-taljon o vseh spremembah in o vsaki morebitni akciji, ki bi jo sovražnik pripravljal proti ba-taljonu. Na tem terenu so že imeli pripravljena razna prikrita zaklonišča ter skladišča hrane, organizirali so nekaj delavnic za izdelavo in popravilo obleke in obutve, za predelavo mesa, za popravljanje orožja, pa tudi nekaj ciklostilnih tehnik za ti-skanje literature in propa-gandnega materiala. Pri vsem tem je bila najbolj delovna mla-dina, ki je obiskovala tudi sa-nitetne in radiotelegrafske te-čaje, se vadila ravnati z orožjem in se na ta način pripravljala za vstop v partizanske enote.
Na območju Zalog-Polje-Dobrunje so že pred prihodom 2. partizanskega bataljona na Pugled obstajali štirje bataljoni narodne zaščite s skupaj več kot 500 zapriseženimi člani.
Ti so zbirali orožje in stre-livo, se vadili ravnati z orožjem, varovali so prevoz ljudi in blaga, delali diverzantske akcije in manjše -napade na sovražne vo-jake. Bili so ves čas v stalni pri-pravljenosti, da v nuji tudi z orožjem priskočijo na pomoč.
Prostor za bataljonsko ta-borišče je štab izbral na jugo-zahodnem pobočju Pugleda, v plitki . globeli pod grebenom, kjer je tudi izvirala voda. Tam so si utrdili prostor za kuhinjo, nad njim pa taboriščni ogenj. Šotore je štab ukazal postaviti v strmini, ki jo je pred pogledom iz doline zakrival greben, po ka-terem vodi steza v Podlipoglav.
Preden je bilo taborišče ure-jeno, si je bataljonski štab do-bro ogledal okolico in za primer nenadnega sovražnega napada vsaki četi določil položaje, ki bi jih morala zasesti in braniti. Tudi prostor, kjer so se borci zadrževali čez dan in kurili ogenj, je bil razdeljen po četah tako, da je bila vsaka čim bliže svojega položaja. Za prve dni so določili samo dve stražarski mesti, eno na stezi v smeri proti Lipoglavu, drugo pa na gre-benu, čez katerega se je ista steza spuščala proti Podli-poglavu. Taborišče je bilo pre-cej prostorno in če so hoteli, da bo ostalo skrito, so borcem pre-povedali nepptrebno gibanje zu-naj njega. V Podlipoglav in Šentpavel so odhajali samo po-noči in še to le tolikšno število borcev, kolikor je bilo po-trebno, da prinesejo zbrana ži-vila in drugo blago. Proti Lipo-glavu, kjer se je nahajala naj-bližja sovražna postojanka, je vsako jutro, še pred svitom, od-hajala tričlanska patrulja z lah-ko strojnico, da bi lahko pravo-časno preprečila presenečenje; čez dan so v to smer pošiljali samo izvidnike. Dežurno službo
v taborišču so organizirali po četah, ki so se vsak dan menjale pri delu.
Medtem ko je ena varovala taborišče, je druga skrbela za prenos hrane iz doline in oskrbo taborišča z vodo in drvmi, tretja paje počivala..Zu-nanje, bolj široko zavarovanje taborišča je v pretežni meri slo-nelo na dejavnosti goste mreže obveščevalcev, ki so jih v okviru OF organizirali terenski poli-tični delavci po okoliških vaseh.
Nekaj dni po prihodu bata-ljona na Pugled, ko je bila vzpo-stavljena zveza t. glavnim po-veljstvom v Ljubljani, sta ko-mandant bataljona in njegov na-mestnik odšla tja in osebno po-ročala o bojih bataljona, o sta-nju in problemih, ki so se po-javili v bataljonu v prvem me-secu njegovega obstoja. Med tem časom je politični komisar
bataljona odhajal na sestanke s terenskimi političnimi delavci ter jim z navodili in nasveti po-magal pri organiziranju oskrbe in varnosti taborišča. Prve dni so hrano za bataljon zbirali po bližnjih vaseh in jo prinašali v Podlipoglav, kjer so po hišah organizirali peko kruha. V Za-dvoru so organizirali skrivno klavnico živine, ki je bataljon oskrbovala z mesom, mastjo in mesnimi izdelki, drugg hrano pa so v Podlipoglav dovažali tudi iz oddaljenejših vasi. Ker izvir vode v taborišče ni zado-stoval, da bi temeljito vzdrže-vali osebno higieno vseh borcev, so v Šentpavlu in v Repčah pri-pravili zasilne kopalnice. Kopati so se borci hodili vsako noč v skupinah, tako da se je lahko na deset dni vsak okopal in dobro očistil.
Potem    ko    so   vzpostavili zvezo z glavnim poveljstvom in
organizacijo OF v Ljubljani, je " dotok hrane, obleke, obutve in druge opreme postal dosti večji. Iz Ljubljane so blago dovažali s kmečkimi vozovi in avtomobili do Zadvora, kjer so /e orga-nizirali tudi rajonsko inten-danturo. Drugi kanal za dovoz blaga je organizirala železniška organizacija OF, ki je dovažala blago iz Ljubljane z železnico do Zaloga, od koder so ga od-važali kar z vozovi v Zadvor in naprej v Podlipoglav. Kadar se je ponudila priložnost, so že-lezničarji v Zalogu enostavno priključili vagon s pošiljko v kompozicijo, ko jo je rabila papirnica na Vevčah, odkoder jo je tovarniška organizacija OF veliko lažje spravila na do-ločeno mesto.
Pošiljke iz Ljubljane so bile največkrat naslovljene na več organiziranih trgovcev, potem ko so prispele, pa so jih spravili
v tajna skladišča, odkoder so blago odnašali v bataljon ali ga dajalj v predelavo terenskim organizacijam OF. Po vaseh so organizirali šivanje toplega zim-skega perila, obutve in obleke ter pletenje volnenih jopic in nogavic za borce. V papirnici Vevče so italijanske oblasti red-no uničevale ostanke kart za preskrbo prebivalstva, toda kljub izredno strogemu nadzoru je tovarniški organizacijo OF vedno uspelo izločiti določeno količino teh kart. Z njimi so nato po trgovinah in skladiščih povsem legalno nabavljali živila in drugo blago ter ga pošiljali v intendantska skladišča.
Bataljon so v celoti oskrbo-vali ves čas pred očmi itali-janskih civilnih oblasti in vojske, pa se kljub temu ni niti enkrat zgodilo, da bi blago padlo v roke sovražniku. Do-stikrat se je zgodilo tudi to, da
so italijanski vojaki, ne da bi vv deli, komu so pošiljke nam> njene, za manjšo denarno ali materialno nagrado sami po-magali tovoriti in prenašati ali pevažati zaboje in vereče. Orga-nizacija, ki je vodila celotno oskrbovanje, je bila kljub svoji obsežnosti zelo trdna in disci-plinirana ter je izkoristila sle-herno priložnost in vsako mož-nost, da je na različne načine prelisičila sovražnika, samo da je zaupano ji blago pravočasno prišlo na določeno mesto.
Ko je sredi januarja 1942 ne-halo snežiti, je nastopil tako hud mraz, da takega tudi stari ljudje niso pomnili. V hribih okoli Ljubljanske kotline ga je večala še gosta zimska megla, tako da se je živo srebro, po-nekod spustilo tudi čez 30 stopinj pod ftičlo. Dokaj iz-boljšana oprema in okrepljena hrana sta večini borcev omo- -gočila, da so vzdržali tudi to ne-všečnost, medtem ko so manjše število telesno slabotnih in bol-nih, ki tega niso mogli vzdržati, poslali v oskrbo in zdravljenje na teren. Po posebnih zvezah jih je.večina odšla v ljubljanske bolnišnice in v bolnišnico na Studencu, lažje oboleli pa v njen oddelek na Razorih nad Lipoglavom. Zanje so skrbele zdravstvene organizacije OF, ki so jih spretno prikrivale pred sovražnikom, dokler niso ozdra-veli. Lažf: ranjene in bolne borce so prav tako skrili pri za-nesljivih ljudeh po okoliških vaseh, kjer so jih obiskovali in . zdravili v OF organizirani zdrav- j niki iz Ljubljane in okolice. Ba-taljon kot celota je dokaj dobro in uspešno prenašal zimske ne-všečnosti, saj so se borci že od jeseni počasi navajali nanje; ob tistem času je v okolici Ljub-ljane' zmrznilo na straži nekaj j italijanskih vojakov.                     I
Potem ko sta mu komandant bataljona in namestnik osebno poročala, je glavno poveljstvc soglašalo z odločitvijo, da ba-taljon prezimi na Pugledu, d?k. pa je tudi navodila, naj Da-taljon, dokJer traja tako hnda zima, ne hodi v oborožene a :ci-je v bližini Ljubljane. Čas pre-zimovanja naj uporabijo za utrditev enote, da jo dopolnijo z novimi borci in oborožitvijo ter da vsestransko vojaško stro-kovno in politično vzgajajo borce in komandni kader. Ko sta se okoli 15. januarja ko- ^ mandant in njegov namestnik vrnila v taborišče na Pugledu, je bataljonski štab izdelal načrt in program dela za vse čete ter ga začel tudi takoj uresničevati. Oborožene akcije okoli Ljub-ljane niso bile predvidene zaradi tega, da ne bi izdali in spravili v nevarnost kanale za zvezo z Ljubljano ter tehnične baze, ki jih je vodstvo gibanja orga-niziralo na tem terenu.