OB VELIKEM PRAZNIKU glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita velenje r.^«« vodnjo. Z vsakim letom pa se povečujejo tudi pridelki iz ših polj, iz naših gozdov in sadovnjakov, kar vse ugodno vpliva na zvišanje standarda naših delovnih ljudi. Ogromni delovni napori naših rudarjev v letih obnove in v ustvarjanju energetske baze za našo industrijo so svetel spomin. Z njim je povezano življenje nas vseh. Nismo se uspavali ob velikih delovnih zmagah. saj je RL Velenje že presegel 3 mil. ton letne proizvodnje. Naše delo se nadaljuje r bitki za izvršitev letnega plana ; 20. novembra so velenjski rudarji ponovno dokazali kaj zmorejo. Rekordna proizvodnja tega dne v višini 12.460 ton in meseca oktobra ter novembra sploh, sta samo dokaz požrtvovalnosti velenjiskega kolektiva in enotnosti. Ko praznujemo Dan republike — zgodovinski praznik, ne moremo mimo nerešenih vprašanj. Ne moremo s poti, ki smo , si jo pred več kot 10 leti začrtali. Bolje bi radi izkoriščali lignit, ga prelili v žlahtnejšo in cenejšo energijo ter nudili surovino za kemijsko predelavo. Vedeli smo, da bo ves naš kolektiv z nami v trenutkih, ko bomo malodušni, v trenutkih, ko še bodočnost naše bogate premogarske doline ni določena. Želimo, da bi ob zgodovinski obletnici zrasla tudi pri nas nova zgodovinska era. ki bo nadaljevanje začetne poti industrializacije šaleške doline. Dva dni bodo jamski stroji počivali in v naših srcih bo svečano mirno. 29. november se bo še bolj ukoreninil v zavest naših delovnih ljudi. Toda ne živimo samo od preteklosti, zato visvečanih trenutkih še toliko bolj mislimo na bodočnost, na gospodarsko perspektivo našega rudnika. Ko ob 29. novembru po vsej naši državi pregledujemo uspehe, ki smo jih dosegli v preteklosti na našem gospodarskem, (Nadaljevanje na 2. strani) Leto V. — št. 13 Ob največjem prazniku jugoslovanskih narodov, ob dnevu republike, ki ga praznujemo 29. novembra, se spominjamo naše "preteklosti, naredimo obračun o njej. obenem pa premišljamo tudi o naši prihodnosti. Na ta dan je bila namreč leta 1945 Jugoslavija na zasedanju Ustavodajne skupščine proglašena za federativno ljudsko republiko. Med sklepi, ki so jih na zgodovinskem zasedanju sprejeli je bil najpomembnejši oni, ki govori o novi državni tvorbi, na osnovi popolne enakopravnosti naših narodov. Načelo federacije se prav s tem pričenja uveljavljati. Pred 21 leti, na ta dan so se zbrali v Jajcu predstavniki vseh jugoslovanskih narodov, kjer so postavili temelje za novo Jugoslavijo. Na teh temeljih se je že v vojnem času začela oblikovati nova država. potem pa se je spremin jala iz leta v leto. V svet je v tisltih zgodovinskih dneh, leta 1943. prodrla resnica o osvobodilnem gibanju. Kmalu so partizanske enote, ki so že prerasle v jugoslovansko ljudsko armado, osvobodile naše ozemlje. Okupatorjeva vojska je bila strta, milijoni ljudi so se oddahnili in zaživeli zlato svobodo. Strašno smrt, je zamenjala ustvarjalnost naših ljudi. Čas. ki je potekal od tega zgodovinsko tako pomembnega 29. novembra, je kratek, uspehi, ki smo jih v tem obdobju dosegli. pa so izredno veliki. Že če bi pogledali na zemljevid, bi videli, da je zdaj na njem mnogo krajev, ki jih v stari Jugoslaviji ni bilo. da je na njem zdaj več znakov za hidrocentra-le. rudnike, razne tovarne, nove ceste in železnice. Danes imamo marsikaj, česar pred leti nismo imeli. V Jugoslaviji ima skoraj vsaka tretja družina radijski aparat, v Sloveniji skoraj vsaka družina, silno hitro se širi uporaba različnih električnih aparatov v gospodinjstvih, potroš- uvedli delavsko samoupravljanje, ki je postalo že zelo pomembno, skj v delavskem in družbenem samoupravljanju sodeluje vsak dvajseti državljan in tako imajo naši delovni ljudje pogoje, da neprestano uravnavajo gospodarske in splošne razmere. pa dovolj količina izdelanega blaga na enega zaposlenega ali storilnosit dela, kakor temu pravimo. Enako količino dela o-pravi več ljudi, to pa pomeni da zaslužek, na enega ne more biti večji. Med našimi vsakdanjimi velikimi in malimi opravki pogosto pozabljamo, da smo v novi Jugoslaviji že od vsega njenega začetka odpravili izkoriščanje človeka po človeku in s tem u-stvariti pogoje za nove, bolj humane odnose med ljudmi, da smo izvedli agrarno reformo in Živo, aktivno delo državljanov na vseh področjih našega življenja je rodilo do danes že bogate sadove. V letih po vojni so zrasle šjrom naše zemlje nove šole. ustanove za varstvo o-trok. bolnišnice, stanovanjske in druge stavbe, izboljšale so se promeitne zveze in trgovske mreže in še marsikaj, kar neposredno izboljšuje življenje družin in posameznikov. Prav tako so v letih po vojni zrasle po vsej državi nove elektrarne, tovarne in razni rudniki, ki stalno povečujejo svojo proiz- t t ' nja tekstilnega blaga je iz leta v leto večja. Skratka, človek lahko že na prvi pogled vidi, da ljudje dandanes povprečno precej bolje živijo. Seveda bi pa mi vsi radi, da bi se nam življenje še hitreje zboljševalo. V državi neprestano narašča število zaposlenih. Ne narašča SPET POJEJO ZASTAVE ZMAGOVITO PESEM O ROJSTVU NAŠE REPUBLIKE. PRIDRUŽUJEMO SE TEJ PESMI IN ČESTITAMO K 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE Problemi prevoza jeklene podgrade S;)oredno z jamsko mehanizacijo se enako razvija tudi jekleno oporje, saj je jama postala res eno samo železo. Ni torej čudno, da je treba precej trudapreden.se iz železniške tračnice napravi komad, s katerim si bo rudar zaščitil svojo glavo, da bo lahko nemoteno proizvajal. Ker pa je narava taka, da krivi tudi najmočnejše železo, je potrebno pokvarjenega zamenjati z novim. Da pa se lahko to delo izvrši, je treba iskupino mladih, zdravih in spretnih ljudi. Transport podgrade je eden najtežjih del v jami, ker je potrebno mnogo fizične moči, spretnosti ter skrajno previdnost, saj že pri najmanjši napaki lahko nastopi nezgoda. Poleg vsega tega pa nastopa še odgovornost, saj je mnogokrat ravno od članov jeklenega oporja odvisna proizvodnja, npr. prepozno dostavljene stojke na čelo, ali pa loke na priprave, včasih pa tudi zaradi preveliko nakopičenih stojk in stropnikov ob čelnem transporterju. Ravno pri transportu pokvarjenega oporja po trakovih je potrebna skrajna previdnost, ker lahko že najmanjša napaka povzroči, da se raztrga trak ali veriga, kar povzroči včasih tudi večurni zastoj. Potrebno bi bilo, da bi se napravil na etaži preč-nik, v katerega bi lahko nakladali pokvarjeno oporje s traku, da bi ne bilo toliko nošenja ter dviganja, kakor se sedaj dogaja na 100. in 93. etg., ker so s tem v zvezi zamude in še večji fizični napor. OB VELIKEM PRAZNIKU (Nadaljevanje s 1. strani) kulturnem in družbenem področju in ko delamo načrte za prihodnost, se zavedamo, da sami s svojo sposobnostjo in z bogastvom) svoje zemlje ustvarjamo vedno lepše življenje za nas in naše otroke. Zavedamo se, da, kolikor zadeva nas same, lahko mirno gledamo v prihodnost, da pa ta ni v vsakem pogledu odvisna le od nas, ampak tudi od splošnega mednarodnega položaja v svetu. Prav zato, ker smo si to, kar imamo, ustvarili is tolikšnimi žrttvami in odpovedali. pa nenehoma poudarjamo velik pomen miroljubnega sožitja — koeksistence med vsemi narodi, ki edino more o-hraniti mir na svetu in omogočiti tudi delovnim ljudem drugih narodov sveta, da si kakor mi ustvarjajo lepše, mirnejše in bogatejše življenje. Živel 29. november! Živel maršal Tito, predsednik socialistične federativne ljudske republike. UREDNIŠTVO Zanimivi so podatki, da se je od leta 1963 pa do 1. 9. 19frf storilnost dela, preračunana v tona-žo, dvignila 21 %, osebni dohodki pa za 17 %. To pa je uspeh: boljša organizacija in večje zalaganje delavcev. Iz tega je razvidno, da so osebni dohodki znatno nižji napram tonaži prevoženega materiala. Ker se transport podgrade razvija predvsem ročno, bi bilo potrebno uvesti neke vrste tehnične izboljšave tudi pri transportu, da bi se delo še"~hitreje in kvalitet-neje razvijalo. Tudi tiri so ponekod tako slabi, da se večkrat zvrne tračnica in zgrmi voziček »cicka« na tla, kar pa je potrebno mnogo napora, da se voziček namesti nazaj na tir. Morda bi se vse te »malenkosti«, dale odpraviti posebno še sedaj, ko imamo dobre svetilke in bi se dalo marsikaj videti. Lednik Ivan VELENJCANI NA ŽALNI SVEČANOSTI V GRADCU Na dan mrtvih so se Velenjča-ni poleg številnih zastopnikov družbeno-političnih organizacij Celja, Maribora, Ljubljane in drugih krajev Slovenije ter številnih svojcev, znancev in prijateljev @ Jludac Štev. 13—27. nov. 1964 Spomenik žrtvam fašističnega terorja v Gradcu padlih borcev NOV, streljanih talcev in umrlih, udeležili svečane žalne spominske komemoraci-je na osrednjem pokopališču v Gradcu pri mednarodnem spomeniku žrtvam fašističnega nasilja. Zastopniki iz Velenja so položili lovorove vence Skupščine občine Velenje in delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje ob vznožje spomenika, na katerega mostnem oboku je izpisano 2500 imen borcev s Pohorja, streljanih talcev in domoljubov v celjskem in mariborskem zaporu in drugod, katerim je okupator vzel življenje zato, ker so se borili proti njemu, za pravico človeka, ker so ljubili svoj narod in materin jezik, ker so se borili za svobodo in pravičnejši družbeni red. Na vencih je bilo posvetilo izpisano na trobojnici »Slava padlim za našo svobodo. Na oboku tega mostu, ki je izdelan iz pohorskega granita, so izpisana mnoga imena iz naše občine padlih borcev na Pohorju, imena streljanih in umrlih v celjskem in mariborskem zaporu, ki jih je okupator upepelil in spravil na tem prostoru, kjer stoji da- nes mednarodni spomenik žrtvam z velebnim obeliskom 11 herojev. Pred začetkom komemoracije pri mednarodnem spomeniku na osrednjem graškem pokopališču so delegacije občinskih in okrajnih družbeno-političnih organizacij v spremstvu podpredsednika deželne vlade v Gradcu, g. Matz-nerja počastili spomin na žrtve, ki so jih obglavili z giljotino v zaporih graškega deželnega sodišča. V eni noči so obglavili 26 antifašistov v sodnih zaporih. Med obglavljenimi so bili tudi antifašisti iz Maribora, Celja in Slovenske Koroške. Ob začetku žalne svečanosti pri mednarodnem spomeniku žrtvam fašističnega nasilja so ob zvokih žalostinke zastopniki naših družbeno-političnih organizacij, zastopniki avstrijskih odporniških gibanj in mnogi svojci padlih položili ob spomenik mnogo vencev, šopke svežih belili krizan-tern in rdečih nageljnov. Mnogi svojci, znanci in prijatelji pa so prižgali v počastitev spomina številne svečke, ki so poleg žare na vrhu oboka mostu spomenika ob lepem sončnem dnevu uveličale svečani spomin na padle in umrle. Po končanem polaganju vencev in cvetja in prižiganju svečk je spregovoril predsednik skupščine občine Maribor tov. Mirko Zlen-der, ki je v svojem govoru opisal borbeno pot naših narodov v boju z okupatorjem in njegovim nasiljem, za kar je bil dan veliki krvni davek. Njegov govor je ponovil v nemškem jeziku prevajalec. Za njim je spregovoril podpredsednik deželne vlade v Gradcu g. Matzner, ki je v svojem govoru pozival mladino, da naj se bori za mir in svobodo, nakar je predal .mednarodni spomenik žrtvam fašističnega terorja v varstvo graški občini. Predseduik občine, ki je prvi položil na ploščad spomenika velik . venec s svežimi rdečimi rožami, je v svojem daljšem govoru, sprejel spomenik v varstvo ter naglasil, da naj bi bila vsa naša prizadevanja za mir in svobodo, za mirno sporazumevanje med narodi, za lepšo in srečnejšo bodočnost. Po njegovem govoru pa je godba zaigrala žalostinko »Kot žrtve ste padli«. Tako je tudi Velenje poleg številnih grobov in spomenikov doma počastilo spomin žrtev, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. Miloš Volk Člani delovne organizacije RLV in občinske skupščine pri polo- žitvi vencev ZAHTEVAMO Ker so člani kolektiva izraziti željo in zahtevo, da se jih podrobno seznani s spremembami, ki so nastale po ukinitvi kredita za gradnjo energo-kemičnega kombinata, je rudniški odbor sindikata sklical 5. novembra masovni sindikalni sestanek. Na sestanku je prvič poročal direktor rudnika tovariš Nestl Žgank. Dejal je, da je' rudnik zaradi potreb po energiji začel pravočasno misliti na uplinjevanje premoga. To zamisel so stopnjevala dejstva, da vsebuje lignit 50 11 n neuporabnih snovi in velika zainteresiranost glavnih potrošnikov bodočega plina, kot so: Železarni Store in Jesenice, Kidričevo idr. Rudnik je z lastnimi sredstvi pričel raziskovati možnosti za uplinjevanje lignita. Ker so bili že začetni rezultati ugodni je rudnik dobil vzpodbudo tudi od republiških in ostalih organov. Na podlagi takšne vsestranske zainteresiranosti so bili izdelani projekti, zagotovljeni krediti in podpisane celo pogodbe z inozemskimi dobavitelji opreme. Rudnik in TE Šoštanj sta v te namene porabila preko milijardo dinarjev svojih sredstev. Bili so tudi določeni roki do kdaj naj bi posamezne laze plinarne šle v pogon in roki rekonstrukcij ostale slovenske industrije — bodočih potrošnikov plina. Ko bi se torej morala začeti intenzivna gradnja objektov veleplinarne je Splošna gospodarska banka SRS enostransko ukinila kredite. Tovariš Zgank je dejal, da se vsi dobro zavedamo tega, da je potrebno ukiniti nerentabilne investicije, vendar energokemični kombinat ne moremo uvrstiti med nedonosne in študijsko slabo pripravljene investicije. Nadalje je omenil direktor rudnika težavno elektroenergetsko stanje, ko nekatera podjetja zaradi redukcije električne energije ne morejo delati s polnimi kapacitetami. Na eni strani se pojavlja omenjeni problem v našem gospodarstvu, na drugi strani pa se ukine kredite, ki so bili namenjeni za zgraditev novega energetskega objekta. Pred kolektiv rudnika se postavlja vprašanje ali naj gre v natečaj za povečanje proizvodnje premoga od sedanjih 3 milijonov na 6,5 milijonov ton lignita letno, spričo nastale situacije, ker je prevoz premoga z vidika splošnih interesov naprej neopravičljiv. Če rudnik ne bo šel v investicijo za povečano proizvodnjo lignita, potem se ne bo gradila tudi TE Šoštanj II. in položaj energetike se bo s tem še poslabšal. Kolektiv rudnika spada z doseženimi uspehi med tiste, ki perspektivno gledajo na svoj razvoj in išče najboljše možnosti, da bi nerešen problem rudarstva in rudarja kot proizvajalca čim ugodneje sami reševali. Zalo je potrebno v nastali situaciji vso delo usmeriti notranjim proizvodnim problemom. Direktor energo-kemičnega kombinata tovariš Ciril ing. Mis-lej pa je na sestanku povedal, da je bila pred leli ustanovljena grupa, ki naj prouči možnosti predelave lignita na samem mestu. Upravičenosl uplinjevanja lignita so podprli vsi strokovnjaki Slovenije, ki na lem področju delajo. Izvršni svet SRS je dal vso podporo študijski grupi in bil mnenja, tla je izgradnja energo-kemo kombinata nujna in ekonomsko upravičena. S Splošno gospodarsko banko je bila že podpisana obojestranska pogodba. Na podlagi tega se je pristopilo k iskanju ugodnih ponudb dobaviteljev opreme. Tako je Velika Britanija odobrila kredit pod izredno ugodnimi finančnimi pogoji. V Češkoslovaški pa so že začeli izdelovati naročeno opre-,, mo. Naenkrat pa je upravni odbor Splošne gospodarske banke, brez predhodnega obvestila, ukinil kredit. Podjetje je šele iz časopisne vesti izvedelo za ukrep banke. Čeprav je EKK bil sopodpisnik kreditne pogodbe, upravni odbor Splošne gospodarske banke ni smatral za potrebno, da bi pred ukrepom povabil predstavnika podjetja na razgovor. Govoril je o tem, da se investicije ukinjajo zaradi dviga standarda. Pri tem pa nastane vprašanje, kako naj dvignemo standard brez dviga proizvodnje. Energo-kemo kombinat bi bil prav gotovo objekt, ki bi zagotavljal večjo produktivnost, s fi-naliziranjem proizvodov pa bi bil finančni rezultat še večji. Torej bi bil to objekt, ki bi zagotavljal boljši življenjski standard delovnemu človeku. Tovariš Mislej je bil mnenja, da škoda, ki nastane po razkle-nitvi pogodbe ni samo gospodarska škoda za gospodarstvo Slove nije, temveč ima širši značaj meddržavne ekonomsko-politične škode. Ker smo v situaciji negotovosti in ker zaradi takšnega načina ukinitve kredita nimamo garanta za nadaljnjo investicijsko gradnjo, zato moramo sami trezno in preudarno premisliti, kaj bomo v bodoče storili. Perspektiva mora biti zagarantirana. Sekretar rudniškega komiteja ZKS tovariš Ciril Grebenšek je nato prečital stališča političnega aktiva rudnika, ki so bila sprejeta na razširjeni seji, dne 30. oktobra 1964. Po tem je tovariš Grebenšek spomnil zbrane člane kolektiva na besede, ki jih je lansko leto ob priliki obiska v rudniku in Velenju spregovoril v svojem govoru predsednik SFRJ tovariš Josip Broz-Tito. Ta del govora se glasi: »Prišli smo sem, da bi pokazali našim dragim gostom Velenje, kjer se lahko delovni kolektiv zares pohvali z lepimi uspehi, in da bi se srečali z vami. V tem, kar ste tukaj ustvarili, se lepo zrcalijo naši uspehi v socialistični izgradnji. Skrb za človeka, ki jo posvečamo pri nas delovnim ljudem, stalno večanje produktivnosti dela in vse drugo, kar je mogoče tukaj videti v praksi, očitno kaže prednosti socialističnega sistema, sistema v katerem je delavski razred vzel svojo usodo v svoje roke.« Zato je tovariš Grebenšek smatral, da ukinitev za gradnjo potrebnih kreditov energo-kemič-nega kombinata zapira kolektivu nadaljnjo pot. Istočasno pa je kolektiv tudi moralno prizadet, ker je lahko ponosen na vsa priznanja, ki jih je dobil. Besede tovariša Tita, spregovorjene v Velenju, so kolektiv vzpodbujale pri nadaljnjih načrtih in mu dajale podporo, da dela pravilno. V široki in živahni razpravi so diskutanti obsojali enostranski ukrep Splošne gospodarske banke SRS in posebej še nač:r. nelo- jalnosti, ko sopodpisnika kreditne pogodbe niso predhodno poklicali na razgovor. Neodgovorni ukrep Splošne gospodarske banke ima obeležje nezaupanja v kolektiv velenjskih rudarjev. Zato so bili člani kolektiva na sestanku mnenja, da se ne more zaupati ljudem, ki nimajo zaupanja v njih. Bilo je govora, da kljub neodgovornemu ukrepu, podjetje ne sme kreniti z začrtane poti. Na sestanku so zahtevali, da se sestane centralni delavski svet in sprejme ukrepe za nadaljnji razvoj rudnika. Člani kolektiva so bili tudi mnenja, da je kolektiv velenjskih rudarjev dosti prispeval k skupnemu delu v povojni socialistični izgradnji. Zato lahko sedaj, ko gre za njegovo perspektivo, zahteva tisto kar mu pripada. Posebno še zaradi tega, ker je interes kolektiva v danem primeru enak interesom skupnosti in celotnega slovenskega gospodarstva. Po končani razpravi so navzoči člani soglasno in z aplavzom sprejeli naslednje sklepe: 1. Člani kolektiva osvajajo stališča političnega aktiva rudnika, ki sta jih zavzela na skupni razširjeni seji rudniški komite ZKS in rudniški odbor sindikata, dne 30. oktobra 1964 ter dajejo političnemu aktivu v tej zvezi vso podporo. 2. Zahteva se takojšnje sklicanje centralnega delavskega sveta, ki naj na osnovi stališč političnega aktiva in predlogov, ki so bili podani na tem masovnem sestanku, zavzame konkretne sklepe, jih izvede preko uprave rudnika in dosledno kontrolira njih izvrševanje. 3. Toži se naj Splošno gospodarsko banko SRS za vso nastalo gosp. škodo in poišče možnosti za javno obsodbo ukrepa banke, ki ima prav gotovo izredno velike politične posledice. Vse to se naj uveljavi preko našega pravosodja, predvsem pa z javno obsodbo na ta način, da se publi-cirajo stališča in sklepi našega kolektiva v tisku in RTV. 4. Glede na to, ker ukrep Splošne gospodarske banke SRS ne prizadene ekonomsko samo gospodarstvo Slovenije in našega kolektiva, temveč bo imel tudi velike meddržavne ekonomsko-politične posledice, ter predvsem zato, ker nam je predsednik SFRJ tovariš Josip Broz-Tito izkazal za dosedanje delo veliko zaupanje, zahtevajo člani kolektiva RLV, da se s celotno problematiko, v kolikor se drugače ne bo takoj rešila, seznani tudi njega osebno. Hudac ^T) OBVESTILO Obveščamo lastnike motorni vozil, da bomo podal jševali veljavnost prometnih dovoljenj od 2. 12. do 25. 12. 1964 vsak dan od 8. do 12. ure. 1 iskovine za prijavo podaljšanja veljavnosti prometnih dovoljenj dobite v sprejemni pisarni Skupščine občine Velenje. prav tako tudi takso in položnice za vplačilo pristojbine za cestna motorna vozilu. Opozarjamo, da bomo po tem roku podaljševali veljavnost prometnih dovoljen le v izjemnih primerih, zato prosimo, da lastniki vozil vložijo prijave v danem roku. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Velenje KAR NAM PRIPADA Občinska zveza prijateljev mladine je organizirala počitniško letovanje za 370 otrok iz naše občine. Ker nimamo svoje lastne počitniške baze ob morju, smo se povezali s Centrom za pionirska letovanja Kranj in Ogledno osnovno šolo Djordje Natoševič, Novi Sad. Tako smo pošiljali naše otroke v več izmenah v Novigrad (Istra), na otok Stenjak (Brionsko otočje) in v Pionirsko letovišče Mali Lo-šinj. Kljub temu, da naša občina v vsa ta letovišča ni ničesar investirala, so nam uprave teh letovišč nudile letovanje za naše otroke po isti ceni, kot za otroke s svojega področja. Center za pionirska letovanja Kranj, je npr. .investiral v izgradnjo svojih letovišč doslej 270,000.000 din, a so nas sprejeli kot enakovredne kooperante in imenovali tov. Šter-bari Milana, sekretarja SZDL, v upravni odbor svojih domov. Pionirsko letovišče v Novigra-du in na otoku Stenjaku je izredno lepo urejeno, lahko bi rekli »hotelsko« urejeno, otrokom pa so nudili kvantitetno in kvalitetno zelo dobro hrano. Cena oskrbnega dne v Novi-gradu je znašala 1200 din, na otoku Stenjaku 950 din, v Malem Lošinju, kjer otroci niso bili deležni takega komforta pa 650 din O LETOVANJU OTROK na otroka. Otroke so spremljali na letovanje naši domači vzgojitelji, 20 po številu, ki so bili razen ene tovarišice, vsi iz vrst učiteljstva. Tako je bilo tako za vzgojo, kakor za varstvo naših otrok zelo dobro poskrbljeno, kajti učitelji, ki so jih spremljali, so bili resni in skrbni ljudje. Letovanja so se zaključila, upamo v zadovoljstvo staršev in še večje zadovoljstvo otrok, ki so se naužili sonca, zraka in morja. Med letovanji ni bilo nobene nesreče, tudi hujših bolezni ne, tako da smo organizatorji letovanja prav zaradi tega zelo zadovoljni. Sredstva za izvedbo teh letovanj je v glavnem prispevala družba. Vsi stroški letovanja so znašali brez prevozov 4,267.350 din. Prevozi pa 322.824 din, skupaj torej 4.5JJ0.174 dinarjev. Starši otrok so skupno prispevali 1,272.400 din, ostalih 3,317.744 din pa je prispevala družba. Občinska zveza je razen tega predložila Zdravstvenemu domu Velenje seznam vseh tistih otrok iz -naše občine, ki izhajajo iz socialno šibkih družin in so po oceni učitelja že na videz slabokrvni, podhranjeni ali pa da večkrat izostajajo od pouka zaradi bolezni. Zdravstveni dom jp imel velik Zaključna proslava 100-LETNICE JUGOSLOVANSKE GASILSKE ORGANIZACIJE V VELENJU V soboto, 7. novembra je bila v Velenju zaključna prireditev republiške gasilske zveze v počastitev 100-letnice jugoslovanskega gasilstva. Na tej prireditvi, ki je bila v reprezentativnem domu kulture v Velenju je imel po Sta-ričevih gasilskih fanfarah slavnostni govor predsednik GZ Slovenije, tov. Metod Rotar, za njim pa je govoril generalni sekretar GZ Jugoslavije, tov. Esad Cen-gič, ki je izročil tudi najvišja zvezna gasilska odlikovanja nekaterim gasilskim društvom ter obvestil prisotne o številu odlikovanih s področja GZ Slovenije. Milan Vrhovec pa je razglasil izid zveznega tekmovanja v počastitev 100-letnice jugoslovanskega gasilstva, nakar je tov. Metod Rotar izročil predstavnikom zmagovitih enot spominske plakete. Pester in kvaliteten program, ki je sledil slavnostnemu delu prireditve, so izvajale sekcije »Svobode« Velenje: pevski zbor in rudniška godba ter zabavni orkester »Elektra« iz Šoštanja. Prireditve so se udeležili tov. Vladimir Kadunec, član IS ljudske skupščine Slovenije in predsednik notranjepolitičnega odbo- Q Hudac ra, Riko Kolenc, sekretar republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije, Matevž Hace, dolgoletni predsednik GZ Slovenije, delegacija GD Varaž-din in številni predstavniki gasilskih organizacij in gasilski veterani. Zvečer ob 20. uri pa je priredil predsednik GZ Slovenije tov. Metod Rotar sprejem v hotelu Paka, ki je potekel v veselem in prisrčnem razpoloženju številnih in dolgoletnih sodelavcev v gasilski organizaciji. Generalni sekretar GZJ tov. Esad Cengič je ob zaključku svojega govora obvestil prisotne, da je Gasilska zveza Jugoslavije, ceneč napore gasilskih organizacij in posameznikov za razvoj protipožarnega varstva in za neposredno angažiranost za naloge preventive in gašenja požarov, kakor tudi drugih oblik reševanja sklenila, da ob stoletnici jugoslovanskega gasilstva odlikuje z visokimi gasilskimi odlikovanji 58 gasilskih organizacij oz. enot in 95 posameznikov. Podelil je najvišja zvezna odlikovanja GD Ljubljana-mesto, GD Ilirska Bistrica, GD Velenje, komandirju GD Velenje tov. Francu Pečečni-ku, Tonetu Benedičiču iz OGZ Maribor in Ivanu Paseru iz ObGZ Celje. Vsem skupaj pa je še enkrat zaželel v prihodnosti še več uspehov v razvoju gasilske organizacije. posluh za našo željo, da bi čimveč teh otrok poslal na zdravstveno letovanje za mesec dni na Debeli rtič, Kraljevico — Siljev-vico ali na Rakitno. Tako je šlo letos v klimatska zdravilišča 160 otrok iz naše občine. Za otroke, ki so bili dodeljeni Mladinskemu klimatskemu zdravilišču RKS Debeli rtič in teh je bilo največ, smo pri občinski zvezi organizirali skupinske prevoze z avtobusi v obe smeri in tako prihranili staršem sitnosti, Zavodu za socialno zavarovanje pa precejšnja sredstva. Ob teh letovanjih pa smo opazili, da ima, žal, kar precej staršev čuden odnos do svojega lastnega otroka, to se pravi, da svojemu lastnemu otroku niso privoščili lepih počitnic ob morju pa čeprav bi otroka lahko poslali celo brezplačno (socialno in zdravstveno prizadete). Otroka so zadržali doma ali zaradi obhajila, ali birme ali pa celo zaradi dela, ki ga je moral otrok v počitnicah opraviti. Take starše je res težko razumeti. Vsem nam mora biti jasno, da počitnice ob morju otroku res koristijo, saj se duševno sprosti in spočije, telesno pa okrepi, tako, da je spet pripravljen na 10-mesečno šolsko delo. Upamo, da bodo naslednje leto starši bolj kot letos želeli, da bi bil njihov otrok udeležen počitnic ob morju in da bodo pripravljeni prispevati za zdravje svojega otroka večji znesek kot letos. Letos je 144 otrok iz občine bilo ob morju brezplačno, oziroma so plačali samo prevozne stroške z avtobusom v obe smeri. Ostali so prispevali zneske do 6.000 dinarjev. Otroci, ki so letovali na Malem Lošinju, teh je bilo 65, pa so plačali za 15-dnevno letovanje po 12.000 din, ker so bili iz družin, ki so to zmogle. Tako je več kot polovica od staršev zbranih sredstev, bila zbrana prav od teh 65-tih otrok. Prosimo vse tiste starše, ki želijo, da bi njihov otrok naslednje poletje letoval ob morju, da na razrednih roditeljskih sestankih povedo to učitelju svojega otroka, ki jih bo vpisal v seznam. Ker se bo letos cena v pionirskih letoviščih povišala, morajo biti starši pripravljeni le nekaj več prispevati kot lani. Otrokom iz družin z veliko otroki in majhnimi dohodki pa bomo skušali tudi drugo leto pomagati. Vendar poudarjamo, da morajo starši vsaj toliko privoščiti svojemu otroku kot mu privošči družba. Skupaj se trudimo, da bomo našim otrokom, ki prav v času šolanja zaradi hitre rasti in umskega napo-- ra rabijo našo pomoč, s počitnicami ob morju nudili priliko, da se sproste in okrepijo. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Vsem Velenjčanom Potrebno je, da naslovimo vsem občanom nekaj vrstic o čistoči našega mesta. Naše mesto je vedno slovelo na zavidljivi višini čistoče in reda. Zelenice, cvetlični nasadi in balkoni v cvetju, vse to je dajalo videz skupnih želja in hotenj po lepoti in čistoči. Letošnje leto pa se opaža, da naše mesto izgublja na tem. Tu in tam lahko opaziš nezaželjen odpadek, zelenice se vedno manj čuvajo, našim najmlajšim smo vse preveč dopustili uničevanje vsega tega. Na ulicah in zelenicah je zmeraj več papirja. Velenje ima dovolj otroških igrišč, naše najmlajše napotimo na ta igrišča. Zelenice in cvetje okrog stolpnic, upravnih zgradb, trgovskih lokalov in objektov bomo očuvali. Šolska mladina naj bi v bodoče pokazala več razumevanja do vsega tega, Hišni sveti in stanovalci sami moramo paziti na ureditev in čistočo okolja naših domov. Mar ne boli utemeljena opazka turista, kateri prihaja vsako leto v naš kraj in pravi: Vaše mesto je lepo, toda vaša nekdaj vzorna čistoča nazaduje! Kdo je kriv tega? Mi vsil Ce bo vsak pred svojim pragom napravil red, bomo lahko v kratkem času dohiteli tisto, kar trenutno izgubljamo. TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO VELENJE VELENJSKI PIONIRJI SO DOBILI SVOJ KLUB ..njega m. ostal bo spomin... STANE BERNIK Bil je dan petka — delovnega dne, ko je ob večeru po napornem delu sedel k tovarišem in se z njimi pomenkoval. Se slutil ni, da lokral govorijo zadnjikrat. Tudi mi, ki smo ga tega večera videli, se z njim pozdravljali in mu želeli »lahko noč«, si nismo mislili, da ga vidimo zadnjikrat. Vendar je roka smrti hotela drugače. Zgrabila je tam, kjer bi morala prizanesti še dolgo vrsto let... Toda zgodilo se je ... Zgodilo tislo, kar še danes težko in prav neradi verjamemo. Odšel je ... Odšel od nas vseh, ki smo ga imeli radi, spoštovali in ljubili! * K zadnjemu slovesu je prišel ves kraj. Prišel je tudi sključen starec s palico, da bi se s tremi namigi in solzo v očeh še zadnjikrat poslovil od človeka, ki ga je imel rad ... Zadnja pot nas je vse užalostila. V mraku smo ob zadnjem slovesu globoko sklonili glave ... nešteto se je otrlo solz, ko je za večno odhajal... nam pa zapuščal spomin do-breaa tovariša! ti Prehrana naših šolskih otrok V občini Velenje je 3986 šoloobveznih otrok. Mlečne malice pripravljajo na vseh šolah, kosilo pa na obeh šolah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. S 1. oktobrom t. 1. je začela poslovati še šolska kuhinja na 11. osnovni šoli v Velenju, medtem, ko 1. osnovna šola razdeljuje kosila, ki jih pripravlja družbena prehrana v Velenju. Osrednje šole (Velenje 1 in II, Šoštanj I in II ter Šmartno ob Paki) imajo malice po 450 din, na nepopolnih osnovnih šolah pa stane malica od 200 do 300 din na mesec. Mlečne kuhinje dobivajo prispevek občine kot sledi: Zunanje šole 60 % sredstev za kritje stroškov mlečne kuhinje na šoli, Šmartno ob Paki 35% in Velenje-Šoštanj 20%). Občinska skupščina je za letošnje leto odobrila 5 milijonov kot prispevek za šolske malice, tako, da je 25 % šoloobveznih otrok moglo dobivati brezplačno malico. Komisija za mlečne kuhinje pri občinski skupščini je ta sredstva razdeljevala tako, da so šole, ki obsegajo gospodarsko šibkejše območje dobile višji odstotek. sredstev. Odkar imamo v centralnih šolah zelo oddaljene učence je postalo posebno pereče vprašanje redne prehrane šoloobveznih otrok. Zelo uspešno posluje šolska kuhinja že 4. leto na l. osnovni šoli v Šoštanju. Organizacijsko in gospodarsko je ta kuhinja gotovo izredna, saj stane kosilo za učenca 100 din in to kompletno kosilo. Trenutno pripravlja ta kuhinja 110 kosil, 40 otrok pa dobiva kosilo brezplačno. Da lahko na tej šoli nudijo kvalitetna kosila po tako nizki ceni je pogojeno s posebno prizadevnostjo, da na šolskem vrtu pridelajo vso zelenjavo za celo leto in zredijo letno 2 do 3 prašiče. Strokovno in gospodarsko vodstvo te kuhinje je poverjeno predmetni učiteljici, tov. Angeli Vutkovič, v kuhinji pa dela ena kuharica in njena pomočnica. Vsak dan so v kuhinji tri učenke dežurne in pomagajo pri delu. Tudi ostale šole so zelo prizadevne, vendar deluje omenjena šolska kuhinja najbolj vzorno. Na II. Osnovni šoli Šoštanj se hrani v šolski kuhinji 90 otrok. Kompletno, dobro kosilo stane na tej šoli 110 dinarjev. Obdelujejo (Nadaljevanje na 6. strani) 9. oktobra, v tednu praznovanja naše občine in obenem v Tednu otroka, je DPD Svoboda Velenje v sodelovanju z Obč. zvezo prijateljev mladine otvori-la v Kulturnem domu »Pionirski klub« za naše otroke. Mala dvoranica v Kulturnem domu je vsa prenovljena in de-I korirana s pravljičnimi motivi, že ob otvoritvi sprejela preko 100 pionirjev in pionirk, ki so s prisrčnim kulturnim programom pri-- kazali življenje in udejstvovanje otrok v svojem klubu. V Pionirski klub lahko zahajajo vsi naši šolarji. Vsakega otroka sprejme v klubu prijazna vzgojiteljica, ki skrbi za to, da se otrok v družbi z ostalimi otroki dobro počuti pa tudi lepo obnaša. Vzgojiteljica jim izdaja različne družabne igrice ter pionirski tisk, prireja pa za otroke tudi različne skupinske igrice in tekmovanja. Klub je odprt vsak dan od pol devete do pol dvanajste ure dopoldne in od tretje do šeste ure popoldne. Razen tega, da si otrok v klubu lahko vsak čas poišče družbo za razgovor, igro ali branje, so v Pionirskem klubu skoraj vsak dan v tednu tudi različne prireditve za otroke. Teh prireditev se lahko udeležijo tudi predšolski otroci, naši cicibani. Ob ponedeljkih popoldne ob 16. uri je vsakokrat v klubu »pravljična ura«. Otroci poslušajo pravljice, ki jih spremljajo dia-filmi. Sledijo uganke, smešnice in tekmovanje v spretnosti, hitrosti ali opazovanju, ki je vedno nagrajeno. Ob sredah gledajo otroci različne otroške filme in risanke, največkrat v barvah, in to ob deseti uri dopoldne predšolski otroci, popoldne ob treh in petih pa šolarji. Vsak četrtek in petek popoldne ob štirih pa je na vrsti lutkovna igrica. Majhne lutke popeljejo otroke v svet čudovitih dogodivščin, pravljic ali pa jim pokažejo in osmešijo napake, ki jih ponavadi sami na sebi ne opazijo. Ob nedeljah dopoldne ob deseti uri pa sprejme v .Pionirskem klubu naše šolarje plesni mojster Si-mončič iz Maribora, ki jim nudi ob prijetni glasbi ritmično ter plesno vzgojo. Ob tej priliki seznanjamo vse naše roditelje tudi o tem, da lahko prijavijo svojega otroka v baletno šolo, ki jo bo organiziralo DPD »Svoboda« takoj, ko bo dovolj prijavljenih otrok. Občasno bodo pionirji povabili v svoj klub tudi katerega od mladinskih pesnikov ali pisateljev, poslušali njegova dela in tako ta dela še bolj cenili in vzljubili. Prav tako bodo včasih priredili oddajo »Pokaži kaj znaš« in povabili k sodelovanju vse šolarje iz naše občine, ki lepo pojejo, deklamirajo ali igrajo kakšen inštrument. Otroci, ki zahajajo v Pionirski klub, bodo s svojo vzgojiteljico ob lepem vremenu odšli tudi več- krat na krajši izlet v okolico, pozimi bodo skupaj smučali, se sankali ali napravili velikega sneženega moža. Vse svoje vtise s takega potepa bodo lahko narisali na velike table, ki so v klubu, ali pa z velikimi čopiči ustvarjali bolj ali manj umetniške slike. Material za slikanje bo prav tako na razpolago v klubu. Želeli bi, da se starši otrok sami prepričajo kako živi in kako se udejstvuje njihov otrok v Pionirskem klubu. Pred odhodom v klub naj bi starši otroku določili čas, ki ga sme preživeti v družbi in ob igranju, ta čas naj bi starši tudi po možnosti kontrolirali, prav tako bo tudi napotek mame ali očeta, naj se otrok v svojem klubu dostojno obnaša, vedno na mestu. Dragi starši, Pionirski klub je za naše otroke brez dvoma velika in lepa pridobitev. Dovolite torej svojemi® otroku, da zahaja vanj, seveda potem, ko je opravil svoje dolžnosti za šolo in dom. Ne bi pa bilo prav, če bi otroka pošiljali v klub z namenom, da_.se ga znebimo in imamo mir pied njim. Nikdar in nikoli ne pozabimo, da je otrok najbolj srečen takrat, ko se mu s prijazno besedo približata oče ali mati in, da še tako prijeten kotiček za otroke ne more nadomestiti ljubezni staršev in topline doma. A. E. RAZGLAS Po 165. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 52/57) in 6. točke navodila o postopku z najdenimi predmeti (Ur. list št. 93/49 SFRJ) objavljamo, da so bili na območju Skupščine občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti: 1. Ura Darvil 2. Foto aparat 3. Usnjena ženska torbica z žensko toaleto 4. Moška denarnica 5. Gotovina 3.000 din 6. Ženska denarnica 7. Otroške letne hlačke 8. Moške zimske rokavice Prosimo lastnike zgoraj navedenih predmetov, da iste dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last splošnega ljudskega premoženja. Hudat Štev. 13 — 27. nov. 1964 KAJ NAM PRIPRAVLJA »SVOBODA« VELENJE PROGRAM dela »Svobode« Velenje v sezoni" 1964/65 Na podlagi mesečnih programov sekcij obeh osemletk, rednega kina ter ostale dejavnosti v Velenju, smo izdelali program dela po posameznih sekcijah. 1. DELAVSKI KLUB Torkovi večeri: — Ansambel »Borisa Kovačiča« — Veseli večer »Pohorski Štefek in prleška Micka« — Turistično predavanje z diapozitivi — Ustni časopis — Večer gledališke poezije — Naše planine — predavanje z diapozitivi — »Naš dom in naša družina« — predavanje — Ažurna obala — predavanje z diapozitivi — Klubski večer RTV — Spoznavajmo svet in domovino (z diapozitivi) — Afrika včeraj in danes — predavanje z diapozitivi — Veseli večer — »Fantje na vasi« — Slikarstvo na Slovenskem — predavanje z diapozitivi — Vzpon na Grossglockner — predavanje z diapozitivi — Veseli večer — ansambel »Gorenjski fantje« — Mladi rudarji igrajo in pojo. Razstave: t — Stojan Batič — plastika — Božidar Jakac — grafika — Jože Horvat-Jaki — risbe, olje — Franci Kavčič — akvareli — Brata Šiibič — olje ^ — Lojze Zavolavšek — akvareli — Hans Pircher (Avstrija) — olje, plastika — Janez Vidic — olje, grafika. 2. PIONIRSKI KLUB Lutkovne predstave: (četrtek in petek) ^ — »Pri Ježovnovih« — »Rdeča kapica« — »Meh za smeh« — »Žogica marogica« :— »Kralj Matjaž in Alenčica« — »Kekec na volčji sledi« — »Dedek Mraz prihaja« — »Babica« -— »Medveda lovimo« — »Volk in 7 kozličkov« v V imesecu marcu bo v Velenju okrajni lutkovni festival. Ozki filmi za pionirje: (sreda) — lutkovni — poučni: spoznavanje prirode in družbe, kulture, fiskulture itd. — risanke. Pravljice: • (ponedeljek) — občasno bomo pionirjem pripovedovali dogodke iz NOB, seznanja--ii jih bomo z delom rudarjev in drugimi poklici (glede na posamezne obletnice in praznike). Pravljice bodo spremljane z diapozitivi. Plesne vaje za pionirje: (Vsako nedeljo od 10. do 12. ure — približno 3 mesece) Pionirji organizirajo enkrat mesečno čajanko za starše Pionirji naj bi navezali čim tesnejše stike s pionirji, ostalih krajev v Sloveniji in tudi v drugih republikah. 3. MLADINSKI KLUB Plesna vzgoja z družabnimi igrami pod vodstvom plesnega mojstra L. Simončiča (vsako soboto) Ozki iilmi za mladino: (ob sredah) Filmi iz področij: Zgodovina in sodobni dogodki Kultura in umetnost Tehnika, industrija, promet Medicina in higiensko tehn. varnost Turizem in šport Kratki igrani in dokumentarni filmi Risani in lutkovni filmi. Prehrana naših šolskih otrok (Nadaljevanje s 5. strani) manjši vrt s katerega delno pridobivajo zelenjavo za šolsko kuhinjo. Brezplačno ne dobiva kosila niti en učenec. Na šoli pa je 25 lakih otrok, ki hi morali zaradi šibkega socialnega stanja v družini in, ker se dnevno vozijo z okoliških šol v Šoštanj, dobivati kosilo na šoli. Ti otroci so z doma od pete ure zjutraj do treh popoldne. Zdravje teh otrok bo sčasoma pričelo trpeti, trpeli bodo njihovi učni uspehi, posledice slabe prehranjenosti pa se bodo pokazale še v poznejših letih. Sredstva za hrano tem otrokom naj bi Občinska skupščina čimprej zagotovila. Starši omenjenih otrok pa bi lahko vsaj v naturalijah prispevali svoj delež k prehrani svojih otrok v šoli. V Šmartnem ob Paki se hrani na šoli 45 otrok. Kosilo stane 170 din za večjo porcijo, predšolski ^^ Hudac Štev. 13 — 27. nov. 1964 otroci plačujejo polovično ceno, šolski otroci pa lahko dobijo tudi dvotretinsko kosilo za 100 din. Kosila so okusna in otroci so zadovoljni. Učenci obdelujejo pod vodstvom učiteljstva šolski vrt s katerega pridobivajo zelenjavo, ki zadostuje do porfiladi. Jeseni skuhajo precej sadja in vložijo zelenjavo. Na I. Osnovni šoli v Velenju se je hranilo sprva 42 učencev. (Pričeli so s 1. oktobrom) trenutno pa jemlje enolončnico iz družbene prehrane samo 28 učencev. Število otrok, ki se opoldne hrani na šoli ni stalno zaradi izmene pouka. Nekateri otroci jedo namreč samo v tednu, ko imajo popoldanski pouk. (Ta šola nima prostega prostora, ki bi ga lahko preuredila za šolsko kuhinjo). Cena enolončnice je 160 din. Brezplačnega kosila ne dobiva noben otrok, vendar so tudi na tej šoli otroci — vozači, ki bi bili kosila zelo potrebni. Družbena prehrana pri Hotelu Paka bo morala pripravi kosil za otroke posvetiti veliko skrbi, kajti kosilo naj bi bilo predvsem bogato na vitaminih in beljakovi- nah, mastno in začinjeno pa čim manj. Na II. Osnovni šoli v Velenju se hrani trenutno 39 otrok. Cena večjemu kosilu znaša 200 din, malo manjšemu pa 170 din. Zdaj se hranijo na šoli trjie otroci brezplačno. Občinska skupščina pa je na prošnjo oddobrila sredstva za nadaljnih 15 brezplačnih kosil. Tako se bo hranilo na šoli v bodoče 54 otrok. Brezplačna kosila bodo dobili otroci — vozači iz socialno prizadetih družin. S številom otrok, ki se hranijo v obeh šolskih kuhinjah v Velenju pa ne moremo biti zadi;#oljni. V Velenju je na obeh šolah letos 479 otrok iz družin obojestransko zaposlenih staršev (lani 387). Od teh otrok je 184 takih, ki so vse dopoldne sami doma, to se pravi, da vsi ti otroci nimajo nikogar, ki bi jim pripravil kosilo pred odhodom v šolo. Ko smo letos spomladi vprašali otroke na obeh šolah koliko je takih, ki niso jedli preden so šli k popoldanskem pouku, smo dobili porazno število — 573. Ti otroci so šli v šolo ob malici: jajčku, mleku ali kruhu z nama; zom. Vsi ti otroci sicer jedo, ko se vrnejo iz šole, to pomeni, da se močno nasitijo enkrat na dan in to zvečer. Zaradi neredne prehrane izgubljajo apetit in odpornost. Ker nam je vsem znano, da je pogosti vzrok raznih motenj in obolenj pri doraščajočem človeku, prav nezadostna ali nepravilna prehrana, pozivamo vse starše, da razmislijo o posledicah premajhne skrbi v tej smeri in postavijo skrb za dobro prehranjenost svojega otroka na prvo mesto, na mesto pred težnjo za lepim zunanjim videzom, pred težnjo po modernejših opremah stanovanj, mehanizaciji in moto-rizaciji, kajti le tako bomo dali otroku na pot v življenje najpotrebnejše — zdravje in odpornost! Končno pozivamo tudi trgovsko mrežo v občini, da poskrbi za boljšo izbiro kvalitetnejše zelenjave in sadja, da bodo matere imele kaj izbirati za vitaminsko prehrano otrok. Pomisliti borno morali tudi na organizacijo kuharskih tečajev predvsem za mlajše mamice, da bo jedilnik naših otrok pester, hrana pa okusna in zdrava. Občinska zveza DPM Velenje 4. FILMSKO GLEDALIŠČE 14. GOSTOVANJE TUJIH IZVAJALCEV Predvajanje predpremierskih, primierskih in drugih iilmov v dvorani kulturnega doma (ponedeljek ob 20. uri) Ob predvajanju teh filmov bomo obča?no povabili strokovnjake oz. ustvarjalce filmov (režiserje, igralce, snemalce), da nam bodo strokovno obrazložili umetniško vrednost filmov, oz. se nam predstavili. 5. MLADINSKO GLEDALIŠČE Dr. Bratko Kreft: »Celjski grofje« Marcelo Mancani: »Naši ljubi otroci« 6. AMATERSKO GLEDALIŠČE — Zabavno-glasbena prireditev: »Zima prihaja« — Zabavno-glasbena prireditev: »Pomlad prihaja« — Brecht: »Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti. 7. REDNI KINO Predstave vsak dan razen ponedeljka. 8. MOŠKI PEVSKI ZBOR »KAJUH« — Gostovanje v Avstriji — Večer pesmi v kulturnem domu — 8 gostovanj po krajih Slovenije — Sodelovanje na vseh večjih prireditvah in proslavah. 9. RUDARSKA GODBA — 2 koncerta v kulturnem domu -— 3 promenadni koncerti — sodelovanje godbe na vseh večjih proslavah in prireditvah. 10. PLESNA SEKCIJA Plesna sekcija organizira plesni tečaj družabnih plesov za odrasle pod vodstvom L. Simončiča, z zaključno čajanko. (Vsako nedeljo) 11. BALETNA SEKCIJA V tej sezoni bomo ustanovili tudi baletno sekcijo. Vključenih bo približno 60 otrok. 12. ŠAH — Ekipno občinsko šahovsko prvenstvo — Sindikalno ekipno šahovsko prvenstvo po posameznih del. organiz. — Okrajni brzoturnir v Celju (sodelujejo posamezni člani) — Šahovski turnir za 3. in 4. kateg. sekcije — — Organizacija mladinskega in pionirskega šaha v mladin. klubu — Dvoboj Mežica—Velenje 13. I. IN II. OSNOVNA ŠOLA »Svoboda« Velenje je tesno povezana s I. in II. osemletko. Programi njihovega izvenf;olskega dela so vključeni v program »Svobode, ki se odvija po posameznih sekcijah. IZLETNIK — CELJE Drsalna revija v Celovcu Svetovno znana revija na ledu WIENER EISREVUE gostuje v okviru svojih evropskih gostovanj tudi v času od 21. februarja do 3. marca 1965 v CELOVCU. Ta nudi edinstveno priliko našim gostom Slovenije, da si ogledajo to znamenito revijo. V svojem bogatem programu združuje vrhunske mojstre drsanja in akrobate na ledu v bogati reviji, ki nudi, poleg dobre režije in koreografije, glasbo znanega komponista Roberta STOLZA in slikovite kostume. IZLETNIK CELJE organizira v ta namen enodnevne , avtobusne izlete v Celovec iz Celja in drugih krajev. IZLETNIK CELJE vabi kolektive, organizacije in društva ter posameznike, ki si želijo ogldeati revijo v Celovcu, ter Gospo sveto, Vojvodski prestol, Vrbsko jezero ter ostale kraje na Koroškem, da se pravočasno prijavijo. Sedaj je še čas in možnost, da po želji določite dan potovanja. Prijave sprejema IZLETNIK CELJE, Titov trg 3, tel. 28-41 ter posameznike, ki si želijo ogledati revijo v Celovcu, ter Ne zamudite prilike tn oglejte si DUNAJSKO DRSALNO REVIJO V CELOVCU! PRIPOROČA SE IZLETNIK CELJE (Vsak petek) SLG Celje bo v tej sezoni gostovalo pri nas z naslednjimi deli: — Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi« — uprizoritev v počastitev 20. obletnice osvoboditve. — Velimir Lukič: »Dolgo življenje kralja Osvalda. — Willis Hali: »»Sedem jih je bilo« — Jose Ramon Sender: »Fotografija« — Martin Walser: »Ovinek« — Norman Krasna: »Nedelja v New Vorku« — Sem in Bella Spewack: »Naši trije angeli« — Wiliams Shakespeare: »Mnogo hrupa za nič«. Dela za mladino: — Andersen: »Cesarjeva nova oblačila« — Nakmura šinkiši: »Pojoča skrinjica« — Miloš Mikeln: »Strip, strup, denarja kup«. — Gostovanje plesnega orkestra iz Bratislave — Koncert zbora avstrijskih sindikatov — Folklorna skupina: France Marolt — RTV Zagreb; Humoristična prireditev — Mendo in Slavica — Del. kultur, umet. društvo Pula: Večer istrskih narodnih plesov in pesmi. Poleg navedenih prireditev bodo predvidoma gostovale še skupine zabavnih ansamblov itd. Predvidevamo tudi nastop orkestra in zbora JLA iz Beograda, Invalidskega zbora iz Ljubljane, vokalnih in instrumentalnih solistov iz RTV Beograd in RTV Zagreb. 15. PRIREDITVE ZA SEZONSKE DELAVCE — Folklorna skupina France Marolt — Del. kultur, umet. društvo Pula: Večer istrskih narod, plesov in pesmi — Prireditev sekcij Svobode: »V delu in igri med nami« — Prireditev I. osn. šole G. Šiliha — Prireditev II. osn. šole M. P. Toledo — Koncert godbe na pihala. 16. PROSLAVE 29. november — Dan republike — koncert moškega zbora »Kajuh« ter zabavnega kvinteta Novo leto — Praznovanje starega in novega leta v kulturnem domu s sodelovanjem vseh sekcij in šol 8. februar — Obletnica Prešernove smrti — akademija s sodelovanjem sekcij »Svobode« 22. februar — Obletnica Kajuhove smrti — akademija v sodelovanju sekcij »Svobode« 1. maj — praznovanje 1. maja v prirodi v povezavi s Planinskim društvom in sodelovanjem sekcij »Svobode« 25. maj —praznovanje Dneva mladosti v sodelovanju z vsemi organizacijami (športniki, DPM, Počitniško zvezo, Planinskim društvom) 3. in 4. julij — praznovanje Dneva rudarjev in Dneva borcev. — Proslavljanje 20. obletnice osvoboditve TEDENSKI PROGRAM V SEZONI 1964/65 PONEDELJEK: Filmsko gledališče Pionirski klub: pravljice, dogodki iz NOV, seznanjanje pionirjev z delom v posameznih podjetjih itd. TOREK: Predstave v rednem kinu Torkov večer v delavskem klubu v SREDA: Predstave v rednem kinu Predvajanje ozkih filmov različne vsebine za pionirje, mladino in odrasle v vseh treh klubih ČETRTEK: Predstave v rednem kinu Lutkovne predstave v pionirskem klubu PETEK: Predstave v rednem kinu Lutkovne predstave v pionirskem klubu Gostovanje tujih skupin v kulturnem domu SOBOTA: Predstave v rednem kinu Občasni nastopi domačih sekcij z različnimi programi, odnosno nastopi gostujočih skupin v kulturnem domu Ples v mladinskem klubu NEDELJA: Predstave v rednem kinu Plesna vzgoja pionirjev Plesna vzgoja odraslih Občasni nastopi domačih sekcij z različnimi programi V delavskem in mladinskem klubu bodo redne razstave. MALI OGLAS Preklicujem veljavnost izgubljenega plačilnega kartončka na ime Ivamovič Mijo III. mat, št. 32, zaposlenega na Gradbenem obratu. Jludav Q Analiza vprašanj kulturne vzgoje in izobraževanja mladine v velenjski občini ŠTEFAN DOLEJŠI, slušatelj Visoke šole za politične vede Visoka šola za politične vede v Ljubljani raziskuje stanje kulturne vzgoje in- izobraževanja mladine, da bi tudi s te strani o .vetlilci perečo problematiko razvoja mlade generacije. V ta namen smo slušatelji te šole v skoraj vsaki občini obiskali različne delovne in družbene organizacije (občinski komite ZK, občinski odbor SZDL, občinski komite ZMS, vodstva šol, knjižnji-ce, prosvetne in družbene delavce ...) z nalogo, da spoznamo razmere, stališča, prizadevanja in u.pehe. Na šoli smo dobili vprašalnik in na osnovi le-tega sestavili zaključno poročilo. Vsako vprašanje pa smo še posebej obdelali na posebnem listu zaradi kasnejše lažje obdelave. STATISTIČNI PODATKI O MLADINI V OBČINI Marsikateri podatek, ki bi ga v kasnejšem obravnavanju navedli, nam ne bi mnogo povedal, če ne bi imeli prave predstave o mladini v občini. Zato smo v nalogi najprej obdelali splošne statistične podatke, ki nam bodo ustva-iili potreben pregled. Dodati pa moramo, da so nekateri podatki že riekoliko zastareli in Zato ne najbolj točni. V občini Velenje je 24.361 prebivalcev, od tega je 3.673 ali 15,07%"starih od 14—24 let. Delitev po starostnih skupinah in glede na spol pa je naslednja: M — 2 SK 14—18 let 944 932 1876 19—24 let 989 808 1797 Zgostitvena področja mladine od 14—18 let so: Velenje, kjer je ena četrtina vse mladine v občini, Šoštanj ena osmina mladine in Topolšica ena trinajstina mladine. Zanimivo pri tem je, da je v Šmartnem ob Paki samo 19 takih, ki so stari od T 4—18 let, pa vseeno je to kraj, ki ima popolno osemletko, kino in kulturno društvo, torej tiste institucije, ki so -značilne predvsem za Velenje in Šoštanj in le manjše število okoliških krajev. To pa zato, ker je v neposredni bližini Šmartnega ob "Paki cela vrsta manjših krajev, istočasno pa je to področje oddaljeno od drugih središč in je potreba po takih ustanovah bila precejšna. V ostalih krajih pa je mladine naslednje število: I. Velenje mladina 14—18 Preb. 1 M 2 SK Arnače \sr 12 5 17 Bevče 225 13 7 20 Hrastovec 327 16 20 36 Kavče 224 9 11 20 Konovo 171 5 6 11 Laze 318 17 11 28 Lopatnik 60 3 2 5 Ložnica 99 4 4 8 Paka 507 31 30 61 Paški Kozjak 152 8 6 14 Pesje 707 42 43 85 Pleši vec 390 17 20 37 Podgorje 146 6 4 10 Podkraj 380 16 15 31 Silova 148 8 9 17 Šalek 569 18 25 43 Skale 658 20 30 50 Škalske Cirkovce 149 5 7 12 Šmartinske Cirkovce 123 5 6 11 Velenje 7.633 235 234 469 II. Šoštanj Mladina 14—18 Preb. M 2 SK Bele vode 348 24 14 38 Družmdrje 443 23 V8 41 Gaberke 518 16 34 50 Lokovjca 639 19 21 40 Preloge 123 1 3 4 Ravne 1.024 35 42 77 Skorno pri - Šoštanju 312 13 13 26 Sv. Florijan 353 15 12 27 Št. Vid 68 ' 3 1 4 Šoštanj 3.284 107 127 234 Topolšica 1.204 74 63 137 Zavodnje 289 19 9 28 Tudi v skico smo vnesli števila mladine po posameznih krajih III. Šmartno ob Paki Mladina 14-^18 Preb. M Ž SK Preb. Gavče 212 11 8 19 Gorenje 134 7 3 10 Mali vrh 244 10 8 18 Paška vas 202 3 5 8 Podgora 192 14 6 20 Rečica ob Paki 312 19 20 39 Skorno 205 7 9 16 Slatine 124 13 4 17 Šmartno ob Paki 325 11 8 19 Veliki vrh 232 10 9 19 (od 14—18 let), da bi dobili tudi prostorsko predstavo. (Nadaljevanje prihodnjič) TELEVIZOR RR, pralni stroj MA-RIS-RONDO, hladilnik HIMO in šivalni stroj BAGAT z garancijo, poceni prodam. Ogled vsako soboto in nedeljo popoldne. Božič Franc Velenje, Tomšičeva 8 PRODAM zelo dobro ohranjeno kompletno spalnico, skupaj z madraci — vložk.;, pod zelo ugodno ceno. Naslov: Kožar Srečko, Velenje, Tomšičeva ul. 26/111 — levo. ELEKTRO SERVIS VELENJE, ŠALEŠKA 16 Pritličje nebotičnika opravlja vsa garancijska in izvengaranci jska popravila za hladilnike, pralne stroje, sesalce, mikserje, kavne mlinčke, likalnike, el. štedilnike, pečke, kuhalnike, bojlerje itd. Popravljamo in previjamo elektromotorje in vse vrste tuljav. Izvajamo visa elektroinstalaterska dela. iNaše usluge so hitre in solidne! Čestitamo k prazniku republike in se za naročila priporočamo! »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor: Štefan ing. Zago-ričnik, Rudi Kortnik, Ljubo Naraks, Ivan Fece, Jože Teka-vec — Glavni urednik: Jože Tekavec — Izhaja dvakrat mesečno — Tiska ČP »Celjski tisk«, Celje — Cena 20 din.