c.
C.  Postalt. — Esc* ogni marcoltdi 0 vtntrdi    — 23 nmggio 1928.
Poaamnzna  itevilka  25  stotink.
lzhaja vsako sredo
in  petek  zjutraj.
Slant xa celo leto 15 L
»       » pol leta    8»
>       » četrt leta 4»
Za   inozernstvo
celo leto  lir 40.
Na    naročila   brez   do
poslane   naročnine   se
ne  moremo  ozirati.
Odgovorni urednlk:
Polde   Kemperle.

Š1   40
V Gor id. v sredo 23. maja 1928        utoxi.
Nefrankirana pisma v,~
ne sprejemajo. Oglav:
se računajo po doge-
VOTU in se plačajo v
naprej. — List tzdaf*
konsoret) »Gor. Strt*
le*. - Tisk Katoliikv
tiskarne v ' Gorici. Ri»
va Piazzutta it. 18.
Uprava in  uredniitvo:
ulica  Mameli   štev.   '
Št.pošttck.rač. 1111147.
Teles,    int.   Itev.   30lK
Mladim „Stražarjem".
He I, fantje »Stražarji«, ali veste
kaj je mladost?
Znumenje mladega človeka je, du
veruje v prüvico, da upa v zmago
resnice, da ljubi vse lepo in dobro
in pa na vso moč črti, laž, krivico in
grdobijo srea. Kjer najde lay., jo
uduri in pregi.nja ko lovec zajca.
Kjer zagleda pruvico, tarn se drzi,
tudi če strele bliskajo in grom bobni.
Kdor te/A zn višjim, kdor hoče svojo
osebnost spopolniti, druzine z bla:
gostjo osrečili, za svobodo ljudstev
se boriti, za poveličanje cerkve de*
lati, se za osvobojenje modernih
sužnjev bojevaii — temu sije v
duši večna zarja mludosti. Pa bodi
prilefen ali še rožnih lie — da je le
njegova duša mlada.
Uej, fantje »Stražarji«, naj zivi
nasa mladost! Mi vsi verujemo v
zmago pravice, črtimo laž in kvU
vico. Zato smo srčno mladi.
Kjer mladosti ni, ni življenja, {am
preži smrt. Smrti pa nočemo. Staro:
davna nasa narodna pripovedka ba?
ja, da so sovražniki kralju Matjazu
iesali mrtvaško trugo. Po ddlgi noči
pa se je surova truga premenila v
zibetko. In v tej zibeli je rastel kra;
tjevič, ki je dozorel v kralja Ma>
tjaža, zaščitnika revnega ljudstva.
Tako tudi mi mladi »Stražarji« ne
nuiromo truge za naše ljudstvo.
Täko večno, sočno mladost so
nosili v sreu mnogi naši stari. Kako
lepa je podoba slovenske matere, ki
je večno zaupala, nikoli obupala, ki
je iz globočin črne revščine dvigala
oči k nebesom. Nje otroci so se raz:
peljali, skoro sama je osfala, ze osta?
rela v tihem kotu. Pa še je njeno
sree bilo ml ado, še je utripalo za
velike vzore. Srce slovenske matere
je čutilo z vsemi revnimi in zatira:
nimi,    sijalo je kakor mila luč na
dom in mlado dru/Ano, se žalostilo
in radovalo s svojim narodom in
vsevdilj živelo z Bogom in cerkvijo.
Bici'J,or narodu, ki ima matere, v ko;
jih sreu večna mladost nikoli ne
ovene!
Pa poglejte sedanjo mladino, nam
iozijo mnogi modri ljudje. Brez
vzorov je, praznega srea. Kino,
plesišče in liter so vzori nove mla?
dine.
Mi pa pnvimo: Res je opažati
med mladino mnogo plehkosti in
nugnenja, da živi tjavendan. Tudi
je res, da se mnogokje pojavljajo
surovost, nezmiselno zapravljanje,
pijitnčevanje in druga zla. Vendar
ne smemo obupavati. Razjedajoči
in uničujoči vojni in povojni duh
se ni zatrt. Njegov kvarni vpliv ne
dopušča. da bi zdrave, blagovite
mod, ki nezavedno spe v dnu mla?
dih duš udarile na dan in se svobod*
no razvile. Vcmo pa prav dobro in
vsakodnevno zivljenje nam izprieu-
je, da v tisočerih mladih sreih še
živijo vzori, gori ljubezen do rods
nep,a ljudstva, biva nezno spoštova;
nje do človeške osebnosti, diha ne*
zadržna volja priboriii zmago pra?
vici. Da, v tisočerih fantih in de-
kletih je vzcvetela krščanska po*
mlad v težkih razmerah. A drevo,
ki.pozene iz kamenitih tal in zraste
v burji, je trdno in se zakorenini
globoko v zemljo.
Polagoma prihajajo naši domovi
v roke mhijšega rodu. Da bi ostal
yedno mladega srea, vedno zvest
yzorom, ki jih vsi ljubimo, ker so
resnica in zivljenje. To naroeilo
sporočc.mo slovenskim fan torn, bo:
dočim gospodarjem, in slovenskim
dekletom, ki bodo postale varhinje
naših ognjisč.
Kai se godš po svetu?
V ncdcljo 20. maja so se vrsile
volitve v nemški državni zbor. 40
milijonov volilcev je bilo poklica*
nih, da odloeijo smer nemške no*
tranje in zunanje politike v bodo*
čih štirih lctih. 40 milijonov! Ako
pomislimo, da ima vsa sedanja
Nemcija kakih 63 milijonov prebi*
valcev, potem se moramo tako ve*
likemu stevilu volilcev euditi. Dve
tretjini prcbivalcev se neposredno/
udele/uje javnetfa življenja. Izvzeti
so samo nedorasli. Te številke zi4o*
vorno pries jo o res demokratienem
ustroju sedanje nemške rcpublike.
Nemške stranke.
Za 489 poslanskih mest v nem*
škem državnem zboru se je potego*
valo nie manj kol 31 strank in
straneic. Toliko list je državni vo*
lilni odbor pripustil k volitvam.
ZanimivO' je dejstvo, da je v sezna=
mu list številka 13 nezasedena. Dr=
žavni volilni odbor je namree v
svoji seji 7. maia potrdil 32 list, od
katerih 13. (lista han.over.ske stran*
ke) še ni. bila vložena. Prizadeta
stranka je tudi pozneje ni vložila
zato je ti9to »nesreeno« mesto osta*
lo prazno.
Izmed strank so pazljivim brav*
cem ^>Goriške Stra/e« nekatere /e
zname. Omeniti moramo kat. cen?
trum, steber republikanske Nems
čiie. ki kljub tcmu. da je številno
ma-jhen,    obvladuje    in      doloeuje
nemsko politiko. ^o pae v centrumu
moene politiene osebnosti, možje
trdne volje in državniške uvidev*
nosti. Tudi volilstvo centruma je
zelo izobraženo in politieno izredno
zrelo. Centrumu sorodna je kršean*
skossocialna državna stranka, ki so
jo (xsnovali mladini. Mladi rod očita
starim izkušenim voditeljem marsi*
kaj, posebno pa zvezo z desniear*
skimi nacionalisti. Razpor med sta-
rimi in mladimi je pravzaprav do-
ber pojav v javnem zivl'enju. Mia*
di princsejo v stranko ^ibanje in
iiGvo zivljenje. Zveza s preteklo«
stjo pa po navadi ostanc.
Kntoliški centrum je osrednja
stranka v Nemčiii. Na desno in le-
vo ckoli njc^ja se vrstiio dru^e veli*
kc stranke. Med desniearskimi
strankami je ^otovo najvažnejša
nemška nacionalistiena stranka, ki
jc zbrala v svojc okrilje pristašc
monarhije, plemstvo, bivšc visoke
eastnike itd. Po ljudeh, ki jo sestav?
ljajo, bi sc ta stranka lahko imeno*
vala stranka preteklosti. Dol^o easa
je bila proti republiki in je ob vsaki
priliki zahtevala obnovo monarhije.
Ko je stranka vstopila v zadnjo
vlado, je dejansko priznala republi-
ko in weimarska ustavo. Monarhi^
sti so tudi b.avarski narodni sociali*
sti (Hitlerjeva skupina), nekak pri?
vesek nacionalcev.
Med centrumom in nacionalisti
stoji Stresemannova   nemška   ljud*
ska stranka. Ustanovil jo je po voj*
ni sedanji nemški zunanji minister
dr. G. Stresemann. Nemška ljudska
stranka je stranka protestantovske*
jL*a libcralizma. Njena socialna smer
jc določena po industrijeih, ki v
njej prevladujejo.
Dcsniearska stranka so tudi nem*
ški demokrati, ki so republikanci.
Demokrati zahtevajo enotno ncm-
ško državo, svobodomiselno kultur*
no politiko. sccialno zakonodajo in
varstvo manjšin.
Med najvažncjšimi levieaskimi
strankami pa so socialni demokrati
in komunisti. Nemški socialni de^
mokrati so moena podpora države.
\ /elo tezkih easih so v zvezi s cen*
trumom vodili Nemeijo. Nameni
kemunistov so pa znani, saj so pov*
sod enaki.
Med manjšimi strankami bi bilo
treba omeniti skupino narodnih
mani.šin. Vse drui^e stranke so pa
za splošnost skoraj brez pomena,
ker so vzrasle iz trenotnih krajev-
nih potreb.
Volilni boj
je bil precej živahen. Vse majhne
stranke so iztjinitc. Boj se je bil med
levico in skrajno desnico, za repub*
liko ali proti njej. Nacionalci so
agitirali z geslom: Vee oblasti pred*
sedniku renublike! Vse dru^c stran*
ke so se strnile proti nacionalistom.
V   boju so odjoeevala tudi zuna=
njepolitična. .^esla.    Nacionalisti so
zahtcvali ožjo zvezo z Italijo, ohra*
nitev dobrih odnošajev s sovjetsko
Kusijo in zbližanje s Francijo šele
po izpraznitvi Poren]a. Druge stran^
ke,    posebno demokrati, pa hoeejo
vztraiati pri sedanji   politiki    spo*
razuma s Francijo, odklanjajo itali*
jansko zavezništvo, dokler ni zado*
voljivo  rcšeno vprašanje    južnoti*
rolskih Nemcev. Soeialisti so proti
sovjetski    Kusiji in za brezpogojni
sporazum s Francijo.
Prejšnja zbornica.
V  prejsnji zbornici, ki je bila iz*
voljena 7. decembra  1924. so imeli
1 soeialisti  131  poslancev, nacionalci
j  110, centrum 69, ljudska stranka 51,
j komunisti 45,   demokrati 32. Ostali
mandati    so    biii    razdeljeni med
manj važne stranke.   Vseh  poslan*
skih mest je bilo 493. to je, štiri vee
kot v sedanji zborniei.
Izid sedanjih volitev.
i V ponedeljek opoldne so volilne
komisije preštele glasove. Oddanih
glasov je bilo skoro 31 milijonov.
Vendar je odstotek volilne udelež*
be manjši kot 1. 1924. Po dosedaj
ugotovljenih izidih so dobili socia*
listi 152 mundatov, nemški nacional-
ci 91, centrum 62, ncmška ljudska
stranka 44, komunisti 54, demokra«
ti 25. Ostali mandati odpadejo na
manjše stranke. Te številke sicer se
niso konenoveljavne, vendar more*
bitne po'znejse spremembe ne bodo
velike.
Ako primer jamo sedan je številke
s p'rejsnjimi, opazimo na prvi po?
gled, da je levica pridobila na ra*
eun desnice, Soeialisti so pridobili
21 mandatov, komunisti pa devet.
Izgubile so pa vse stranke sredine
in desnice. Najhuje so udarjeni na?
cionalci (manj 19). Izgubil jc dr.
Stresemann (7 mandatov), izgubil
centrum (7 mandatov). Vse stranke,
ki tvorijo sedanjo vladno koalicijo,
so izšle iz boj a zmanjsane.
Kaj sedaj?
Scdanja vladna koalieija se jede*
jansko razbila že pred par meseci.
Kazgnal jo je znani šolski zakon,
>;a katerega se centrum in Strcse?
mannovi ljudovci niso mogli zedi*
niti. Koalieija je na prošnjo pred?
sednika Hindenburga ostala, ker je
bilo treba spraviti pod streho še
nekaj zelo važnih zadev. Ko je bila
zbornica razpuščena, je bilo vsem
ti novih politienih zvez. Nihee pa ni
jasno. da bo po volitvah treba iska*
pričakoval, da se bo štcvilčno raz?
merje med strankami tako temelji*
to spremenilo. Mnogi so se že takrat
zavzemali za zvezo med centrum,
sccialisti in Stresemannom.
Sedaj pa je vprašanje nove vlade
postalo pereee. Soeialisti, ki so bili
dosedaj v opoziciji, so izšli iz voli?
tev povečani in so zopet najveeja
stranka v zbornici. Po parlamentar?
nih obieajih bo sedanja vlada od?
stopila. To se utegne zgoditi vsak
dan. Predsednik republike bo pove?
ril sestavo nove vlade voditelju
največje stranke, to je socialistu.
Ako se tcmu nc bo posreeilo sesta?
viti nova vlado, potem pride jo na
vrsto druyi: centrum, nacionalci itd.
Nacionalci bodo zelo težko uspeli s
sestavo nove vladnc vcčine. Zdi se,
da bo novo vlado doloeila zunanja
politika. Na obzorju ncmškega po?
liticnega neba se že kažejo obrisi
nove vladne zveze, ki jo bodo po
vsej priliki tvorili soeialisti, ccn?
trum, ljudska stranka (Stresemann)
in še kaka manjša skupina. Strese?
mann je vsaki vladi potrcben, ako
sc hoče nadaljevati sedanje zuna?
njepolitieno delo. In to Nemci ho?
čejo. Stresemanna oznaeujejo neka?
teri celo kot bodočega kanclcrja.
Skoda samo, da je bolan. Njegova
bolezen utegne za nekaj mesecev
zavleei sestavo moene in trdne
vlade.
Okno v svet.
Ita!ijansko=turška pogodba
pripravljena.
Listi javljajo, da je pogodba med
Italijo in Turčijo že pripravljena.
Manjka samo še Mussolinijevo po?
trdilo. Pogodba je velikega pomena
za nadaljni razvoj dogodkov na Bal?
kanu.
Rothermerov sin na Ogrskem.
Sin znanega angleškega lorda
Rothermera, ki se zavzema za po?
pravo sedanje meje v prid Ogrske,
je dospel v Budimpešto, kamor ga
je povabila ogrska vlada.
Zopet nerednosti.
Komaj se je prcd sovjetskim so?
discern pričela obravnava proti in*
ženirjem iz Donske kotline, že so
odkrili nerednosti v guberniji Smo?
lensk. Komunistieni oskrbniki tvor?
nic in pazniki so jemali podkupni?
ne. Daveni uradniki so izterjevali
višje davke, kot je bilo prcdpisano.
Uradništvo je zapravljalo javni de?
nar. Te razmerc so trajale par let.
Razkrile so jih šele komunistične
mladinske organizacije. V stvar je
zapletenih vee naj vis jih predstav?
nikov oblasti v okraju.
V Romuniji
jo navidez mir. Ministrski predsed?
nik Bratianu je izjavil, da ne bo od-
stopil. Mamu in njegovi pristaši pa
tudi nocejo opustiti boja za vlado.
Kot tišmct pred vihaTJem.
Stran 2.
»GORIŠKA STRA2A«
Za sovjetskega poslanika
v Parizu bo mcnda imenovana gos*
pa Aleksandra Kollontay, ki je že
zastopala sovjctske republike v Kris
stianiji in v Metuki. Sedanji posla*
nik Dowgalcwski bo baje odpokli*
can, kcr vlada ni z njim popolnoma
zadovoljna.
Poljskosjugoslovanska prijateljska
pogodba,
ki sta jo obe državi sklcnili že lcta
1925. v Ženevi, je bila te dni kon*
čnoveljavno potrjena (ratificirana).  '
Beneš v Berlinu.
Čehoslovaški zunanji minister dr.
Beneš je dospel v Berlin, kjer je bi]
gost nemške vlade. Primel je iz An;
glije. Nekateri #ripisujejo temu
obisku precejšnjoi politično važnost.
Dr. Stresemann izven nevarnosti.
Zdravstvcno stanje nemškcga zu*
nanjega ministra 'Strescmanna se
boljša. Zdravniki pravijo, da je
največja nevarnost premagana.
Vendar še dolgo ne bo mogel vršiti
svojih poslov.
DNEVNE VEST
Sv. birma v Gorici.
V  župni   cerkvi sv. Ignacija   (na
Travniku) bo na binkoštni praznik
ob 10. uri slovesna sv. maša, nato
sv. birma in popoldne ob 5. uri zo*
pet sv. birma. Na binkoštni pone*
deljek zjutraj kot prejšnji dan. Med
sv. birmo ob 11. uri bo oba dni še
ena tiha sv. maša.
V    knezonadškofijski    kapch* bo
sv. birma na binkoštni   ponedeljek
ob 5. uri pop. in od torka do sobote
v binkoštni osmini zjutraj    po   sv.
maši ob 7. uri.
Znamenita obletnica.
Veeraj 22. maja je minilo 30 let,
odkar je bil sedtinji ljubljanski
škof dr. A. B. Jeglič ustoličen na
ljubljanski škofijski prestol. To ob*
letnico so v Ljubljani zelo slovesno
praznovali. Vladika je prejel mno*
go cestitk. Tudi papež mu je brzo*
javno eestital.
Osebna vest.
V  Rihcnbtrg ic    prišel za občin*
kega komisarja    doktor    trgovskih
ved gospod Jože Del    Neri.    Novi
obč. komisar se je občanom že pri*
ljubil  s svojim priljudnim    nasto*
pom.
Novi senatorji.
Kralj je imenoval štiri nove sena*
torje. Med njimi je tudi Salandra.
Izmed os-talih sta dva gcnerala (Cit*
tadini in Montuori) in Appini, glav*
ni državni pravdnik kasacijskega
sodišča.
Pregled rojstev in smrti.
V  marcu je bilo rojenih v mestu
75, v ostali pokrajini 349,    skupno
424.    Mrtvih je bilo v mestu 74, v
ostali pokraiini 225, skupno 299. Po*
rok je bilo v mestu 11. v ostali po*
krajini 20, skupno 31.
V  aprilu je bilo rojenih v mestu
63,   v ostali pokrajini 223,   skupno
286.    Mrtvih je bilo v mestu 61, v
ostali pokrajini 174, skupno 235. Po«
rok je bilo v mestu 23, v ostali po*
krajini 52, skupno 75.
V  marcu je bilo mrtvih v mestu
74    v ostali pokrajini 225,   skupno
299;  prirastek  v  mestu  1, v  ostali
pokraiini  124, skupno  125.
V  aprilu je bilo mrtvih v mestu
61.   v ostali pokrajini 174,   skupno
235; prirastek v mestu 2,    v ostali
pokrajini 149, skupno 151.
Gobe.
Razprodaja svcžih gob je dpvo*
ljcna samo na pokritem sadnem tr*
ga na Verdijevem tekališču. Tarn
bodo gobe pregledane, ee niso stru*
pene in potcm oddune v razprodajo.
Kdor sc ne bo držal tega umestnega
ukrepa. bo kaznovan.
O senatu.
Zakon o preuredbi poslanske
^bornice je sprejet. Kmalu po spre*
jctju je poslanec Amicucci napisal
planek, v katerem se bavi s sena*
torn. Amicucci je prišel do zaključ*
Jva, da je tudi ustroj senata treba
nekcliko spremeniti, ker ne odgo*
varja več potrebam sedanjega časa.
Predvsem jc treba senatu odvzeti
pravico potrjevanja novih, od kra.*
lja imenovanih senatorjev. V zad*
njih letih se je namreč pogosto do*
gajalo, da je kralj imenoval kakega
novega scnatorja, senat pa imeno*
vanja ni potrdil in tako zabranil
vstop neljubih elementov v višjo
zbornico. Ali bo ostalo samo pri
Amicuccijevih besedah ali ne, se ne
da soditi.
Težka nesreča v tržaškem
pristanišču.
V  petek se je v tržaškem prista*
nišču dogodila težka nesreča. Jugo*
ijlovanski trgovski parnik »Val« je
odhajal iz pristanišea. Noe je bila
jasna. Kljub temu je norveški par*
nik »Frey«, ki je prihajal v prista-*
nišče, trčil v »Val« in ga preklal na
, dvoje.   »Val« se je v dvajsetih mi*
i nutah potopil. Moštvo se je vse re*
I šilo. Kapitän    »Vala« je izpovedal,
j da se norvcški parnik ni držal pred*
pisov o vožnji. O nesreci je uvede*
na preiskava.    »Val«    je    bil    last
družbe    »Jadranska    plovidba«    v
Splitu. Imel je 300 ton.
Ljubljanski velese.jem.
VIII.     Ljubljanski     mednarodni
vzoreni velescjcm se otvori dne 2.
iuniia t. 1. in traja do vkljueno 11.
junija. Poleg splošnega velesejma so
' še specijalne razstave: mizarska, au*
tomobilska, strojna, higijenska,
umctniška. Lcgitimacije v zvezi z
znižano voznino po železnicah in
znižano vizumsko takso prodaja in
daje tozadevno informacije komi*
sar Ljubljanskega velesejma Josip
Čehovin, Trst, Viale XX Settembre
65, na katerega naj se interesenti
izvolijo obračati.
Vzgoja ogrske mladine.
Učenci 4. razreda neke budimpe*
štanske Ijudske sole so dobili na*
logo z naslovom »Kaj čuti učenec
četrtega razreda Ijudske sole, ko
prvic vidi sedanjo ogrsko mejo?«
Neki desetletni deček je napisal:
»Sedanja ogrska meja je največja
krivica na svetu. Vzeli so nam naše
visoke gore. Odtrgali so od nas 5
milijonov Madjarov, ki ne smejo
^ovoriti madjarski, ki ne smejo mo*
liti madjarski. Moja duša se bridko
joče, kadar vidi sedanjo mejo. Vi*
vsoke gore, iz katerih sino dobivali
zlatc, srebro in baker, niso več naše.
In lepa kopališea in sedmograška
mesta?« Naloga se kcnčuje z upa*
njem, da bo Ogrska dobila nazaj
ivse odcepljenc dežele. Sestavek je
znaeilen za duh, v katerem se ogr*
ska mladina vzgaja.
Afganski kralj in sovjeti.
Afganski kralj je v Moskvi obis*
kill tudi vojaško akademijo. Pri*
sostvoval je predavanju, v katerem
Je prcdavatelj slueajno govoril o
»trch angleško * afganskih vojnah«.
Usoda ruskih samostanov.
Mestni sovj-et v Kazanu je sklenil
odvzeti duhovščini vse samostane
v Kazanu in okolici in narediti iz
njih  delavska stanovanja.
Stavka v Avstriji.
Delavci gornještajerske in koroš*
ke industrije stavka jo. Stavka je po*
litičnega značaja. Gre za združeval*
no svobodo delavcev, ki jim jo pod*
jetja kratijo. Podjetja so odpustila
vse delavce, ki se niso vrnili na
delo. Središče stavke je Hütten*
berg.
Veleizdajniški proces v Moskvi.
V petek 18. maja se je v Moskvi
pričela sodna obravnava proti inže*
nirjem iz Donske kotline, katerim
očitajo, da so namenoma ovirali
razvoj ruskega gospodarstva. To da
so deiali po naročilu protikomunis*
tienih krogov. V proces je zaplete*
nih tudi nekaj ncmških inženirjev.
Neljubi gost.
Romunski princ Karol je dobil od
angleške vlade vabilo, naj gr€ iz
države. Nato je prosil Združene
države, Italijo in Francijo, naj mu
dovolijo bivati pri njih. Vse za*
man. Šedaj se je menda nastanil v
Belgiji.
Noblova nagrada za mir.
Letošnjo Noblovo nagrado za mir
bo menda dobil zunanji minister
Združenih držav Kellogg.
RnjižBvnost in umetnost.
Ivan Pregelj — Izbrani spisi.
I. zvezek: Stefan Golja in njego*
vi. Tolmins_ke novele.
Govoriti o umetniški in slovstve*
ni vrednosti Pregljevih pripovednih
in dramatičnih spisov, smatramo za
ncpotrebno. Velika popularnost
njegovih del, enodušno pohvalno
priznanjc najboljsih slovenskih
književnih kritikov in slovstvenih
estetov, pa še zanimanje. ki SO' ga
vzbudili nekateri Pregljevi spisi tu*
di izven mej slovenskega jezika, vse
to potrjuje, da je Pregelj umetniško
in vsebinsko močno življcnski in da
zaslužijo njegovi spisi, da izdejo y
cnotni redakciji; samokritično iz*
brani, pregledani, popravlieni in
prcsnovani po znanju in moči do*
zorelega pisatelja, ki jih sam ureja
kot svoje zadnje, svoje sintetična
delo, svoj mogoeni veliki tekst.
Ureditev svojih Izbranih spisov
jc usmeril pisatelj Pregelj na siede*
či način: a) Zbirka hoce biti kritie*
no temeljna, umetniško zrela, zad*
nja rcdakcija Preglicvih vseh naj*
boljših pripovednih, dramntičnih,
skratka pcsniških del. b) Zbirka
bodi poljudna, t. j. da imcj besedilo
opremljeno s potrebnim tolmaeem
in z opazkami. c) Vsak zvezek bo v
zbirki tudi sam po sebi organski,
cnoten: uglašen motivno. stilistično
ali pa artistieno.
Knjiga se dobi v Kat. knjigarni v
Gorici.
Tržne cene
dne 22. maja 1928.
Česnik kg L 1—1.10; šparglji L 3
do 3.40; kislo zelje L 1.60; artičoki
L 0.20—0.40; .ebula L 0.80—1; fižol
navaden L 1.80; fižol koks L 2.60;
salata L 1—1.40; krompir stari L
0.60—0.80; krompir novi L 1.80—2;
sveži grah L 2.20—2.40; kisla repa
L 0.80—1; zelcni redič L 1—2.40;
špinača L 1—1.30; vrzote L 1—1.20;
pomaranče L 2.60—4; črešnje L 1.80
do 2.40; limoni kos L 0.15—0.20; ja*
bolka L 3.60—6; suhe čcšpljc L 3—4;
smukvice L 12—14; svcže maslo L
13—14; presno maslo L 17—18; mle*
ko liter L 1—1.10; med v satovju L
8: trčan med L 10; smctana L 12;
skuta L 4; jajca kos L 0.45—0.50.
Valuta.
Dne 22. maja si dobil:
za 100 franc, frankov      74.57 do   74.87  Lir
za 100 belg. frankov      263.- do 267.—    „
za 100 švic. frankov      365.     do 367. —    „
za 100 češ.-slov. kron     56.11 do   56.41    „
za WO dinarjev                33.30 do   33 60   „
za      i  sterling                 92.15 do    92.45    „
za      1 dolar                     18.93 do    18.99    „
Novci po 20 frankov        72.50 do   74.50   „
za ICO avsi. šilingov      264.25 do 270.25    „
Benečijske obveznice
dne 8. maja 1928: 78.25.
Rado:
Starec ob Recini.
Polmrak se je že delal; zadnji žar*
ki so mežikali čez Učko in škrlatili i
Velebitove čeri. Beseda je zastajala.
Oba   sva  bržkone  razmišljala,  kje
bi spet navczala besedo.
»Lep je ta kos naše domačije,«
sem na glas pomislil, ko je Vlada
odgrnila okno proti morju.
»Lep, a zame lc še malo časa,« je
vzdihnjla.
»Lcpota ostane in vi se tudi ne
boste odtrgali od krajev, kjer ima*
te svoje življcnje in spomine. Tudi
grdi in nevsecni so lepi, ker so naši.
Berač ima še svojo strgano kamižo*
lo rad, kcr ga zvesto spremlja.«
»Gospodiena, Vladice, tetice,« je
zažuborel srebrn glasek iz vrta.
»To sta pa Jako in Vanda,« je
vstala gospjpdinja in stekla naproti
došlecema.
Med vecerjo je Jako pravil svoje
zgodbe, ko je še kot mlad kurjae
ušel z ladje in se podal med brazil*
ske farmerje. Vedel je   pripovedo*
vati dosti in zanimivo. Bogatija ga
pa le ni mogla prikleniti na Ameri*
ko. Njcga, primorskega Hrvata, je
morje vabilo. Zvabilo ga je spet,
dokler ni prebrodil vseh petero oce*
anov in si zaželel končno počitka.
Z Vlado je govoril prav po očetov^
sko. Ona mu jc pravila »stric Jako«.
»Striček, pa povejtc, kako ste
morsko kačo ujeli,« sc oglasi mala
zlatolasa Vanda. Začudcno sem pre*
stal jesti. Ali sta Vlada in Vanda
sestri?
»S kakšnim letom ste pa šli iz Bo*
ke med mornarje,«  sem ga poskušal.
»Kdo pa pravi, da sem Bokljan?
Z Vlado sva rojaka. Ej, lepo je v. ..«
»Strieek, nikar,« je nenadoma
presekala Vlada besedo. »Nikar ga
ne silite,« se je obrnila k meni s tiho
prošnjo v očeh. »Vam bom jaz, ko
pride eas, vse povedala.«
Nekaj časa se ni čulo ničcsar kot
trkanjc vilic in no'zev. Skozi okno
je prihajalo šumcnje valov po
produ.
»Vanda, Vanda,« je Vlada nena*
doma vzkliknila in prijela v krčevit
objem malo zlatolasko. Dekletce je
pokrilo s poljubi Vladin obraz in
oči, ki so se lesketale v solzah. Zno<*
va sem se jel sam pri sebi čuditi,
kaj pomcnijo ti dramalični nastopi.
Komaj sem misel vjel za zaectek,
so nas zdramili akordi prav tistega
ognjcvitega čardaša, ki sem ga bil
slišal tedaj v »Budaiu«. Izpod Via«
dinih prstov so lili glasovi in napol*
nili s prešernim veseljem vso sobo,
vilo in park. Vanda je začela plos*
kati s ročicami in se vrteti po tak*
tu. Stric Jako, ki si je pravkar hotel
nažigati mornarsko pipo, je odložil
tobak in je z dobrodušnim obrazom
zrl na Vando in Vlado.
»Pojdimo se voziti; pa vlij, Jako,
beneina. da bo šlo ko senjska bur«
ja,« je velevala Vlada in odhitela z
Vando v naročju v zgornjc sobe po
kožuhe.
»Ah,  zakaj spet proč v  prokleto
tujino?« se je izvilo Jaku iz prsi, ko
je gledal za odhajajočima. Otrl si je
solzo in govoril sam s seboj: »Tu bi
I ostali, kaj nas briga svet in njego*
* ve marnje?    Ubožici obe in   jaz z
njima. Ničesar nam ne manjka, le
dem in eisto ime. Dom nam jem*
ljejo, dobro imc je svet obrizgal z
blatom. Pa pojdi, Jako, le, pa dihni
zadnjič kje tarn v brazilskih šumah.
Bog vedi, kje je zemlja zagrnila ne*
srečnega pobratima Pero .. .«
Stari kapitan je zrl pri tem samo*
govoru skozi okno tja po morju.
Kot da iščejo oči mirrfega zaliva,
kjer nc butajo valovi življenja ...
»Ne razumem vas, gospod kapi*
tan,« sem se naposled ojunačil, »še
manj pa gospodično Vlado.«
»Morda nas boste, ee vam bo ho*
tela povedati, kot je dejala. Sicer
je pa časa le tri dni. Dve kajuti na
parniku »Conte Grande« sem na
Vladin ukaz že veeraj naročil. Da*
nes jc pondeljek, da; v sredo gremo
na Reko in s parnikom v Jakin, kjer
se vkreamo na veliki brod.«
Gledal sem ga začudeno; on se je
pa spet razjezil, toda jezen sam
nase zastran svoje mehkobe, je za*
eel puhati pod strop mogočne
oblake.
(Dalje.)
»GORISKA STRA2A«
Stran 3.
Kaj je novega na deželi?
Podgora. (Težka nesreČa).
V soboto 19. ma ja ob 7l/2 zvečer
se je zgodila tukaj velika nesreea,
ki je zahtevala svojo žrtev. Ko sta
hotela 12 letni Chiapparini in 13
letni Tees, stanujoea v via Pozzo
štev. 4., izvleei neki tram iz stene
razpadle grofovske klcti, se je stena
nenadoma z velikanskim hruščem
podrla. Pokopala ie pod seboj
Chiapparini*ja in nekega 6 letnega
Perkota, stanujočega istotam, ki je
prišel slučajno gledat. Tees je uteg*
nil skoeiti na drugo stran. Chiappa*
rini*ja so našli takoj in avto »Zele*
nega križa« ga je odpeljal v bolnico
z zelo tcžkimi poškodbami. Perkota
so odkopali šele 3 ure po nesreči; bil
je seveda mrtev. Nesreea dokazuje,
da ljudstvo v Podgori trpi pomanj*
kanje, saj nima niti dcnarja za na*
bavo potrebnih drvi. Pa tudi stariši
naj pazijo na svoje otroke, kod se
plaziio in kje pohajajo. Nesreča ni*
koli ne spi. Lepo bi bilo pa tudi in
v marsiecm koristno, ako bi tiste
nevarne napol porušene hiše —
ostanke iz svetovne vojne — podrli.
Vašean.    j
Ajševica pri Gorici.              j
Dnc 17. t. m. je umrl gosp. Ivan !
Štrukcli, gostilničar na Ajševici. j
Vsled vojnih naporov se po vojni
nikoli ni počutil zdravega. Vcčkrat
ga je med tern easom hudo stresla
bolezen in končno ji je podlegel
kljub tcmu, da je bil tako močan.
Bil je znan kot poštenjak in je bil
zato splošno spoštovan, kar je do*
kazal tudi njcgov pogreb. Nešteto
prijateljev in znancev je prihitclo
na dan njcgovega pogreba sprem*
ljat ga na poslednji poti. Viduli smo
nad 10 lepih veneev in prcmnogo
šcpkov. Pevska zbora iz Lok in Aj*
ševice sta zapela pred hišo globoko
cbčutcno popevko, ki je vse Manila
do solz. Vsakdo se je spomnil na
rajnkega Ninota in je mislil z boljo
na družino, ki je izgubila gospo*
darja v sedanjih težkih časih. Rajn*
kemu naj sveti večna luč. Družini
in sorodnikom iskreno sožalje.
Na Vitovljah
v oerkvi M. Božje bo oba binkoštna
praznika služba božja kot po nava*
di. Spovedniki bodo pobožnim ro>*
marjem na razpolago. Ccrkev smo
z ozirom na skromna denarna sred*
stva prenovili, kor razširili in v no*
tranjosti prcslikali. Škoda, da ni
še novih zvonov — ki pa bodo v
tern mesecu vliti, v Lucca — in se bo
za binkošti samo veliki zvon glasil,
ki je pa bil pred 30 leti ran j en od
strele, pa ima kljub tcmu še vedno
cist in moean qlas. Gotovi pa smo,
da bomo ža drugi romarski shod na
vel. šmaren pritrkavali z vsemi tre*
mi. Vreme se je učistilo in zjasnilo
in upamo, da se je pratkar zmotil,
ki nam za binkošti prcrokuje slabo
vreme!
Kojsko.
Po ncnadni smrti nasega g. žup*
nika, katerega ne moremo pozabiti,
nas je dole t el a druga nesreča. Na
vnebohcd zjutraj je pred ma.šo v
cerkvi Sv. Križa zadela kap našega
organista g. Vida Kumarja. Umrl je
na koru, kjer je 45 let vodil petje v
božjo east. Ta smrt je pretresla ce*
lo faro. Na naš najveeji praznik
smo bili brez župnika in organista.
Pokojni je bil obče spoštovana ose*
ba, oec peterih otrok. S 15,letom je
začel učiti cerkveno petje. Doeakal
je 63 let. Sedaj spita z rajnim g.
župnikom na pokopališču pri Sv.
Križu. Bog jima daj veeni mir, nas
naj pa reši nagle in neprevidene
smrti!
Spodnja Idrija.
One 13. t. m. je obhsjal tiho in
skromno g. Anton Žonta svoj 401et*
ni jubilcj kot eerkvenik in organist
v Spodnji Idriii. Redck jubilej ki
ga lc malokdo doeaka, zato pa terns
bolj pomcnljiv! Kljub visoki staro*
sti 75 let — še vedno opravlja z naj*
veejo vestnostjo svoje službo. V
teku 40 letne službe jc preživel
okrog 20 duhovnikov, od katcrih jih
je že več odšlo v veenost. S službo
.cerkvenika je bilo združena do u?
vedbe nove postave tudi mrliško?
ogledna služba, katero je g. A. Žonta
zclo vestno izvrševal. Dasi so bila
pota velikokrat težavna in huda,
vendar ni opustil predpisanega
ogleda na lieu mesta. Tako vesten je
bil.
Dasi je spodnjeddrijska fara ena
najveeih in najtežjih farä, vendar
dohodki mežnarja in organista niso
zadostni, da bi se mogel v danih
razmerah dostojno preživljati. Zato
si je moral g. Anton Žonta iskati
sredstev ^a preživljanje še drugod.
Oprijel se jc slikarstva, ki mu je do-
našalo nekaj dohodka. Učil se je
slikarske umetnosti nainree pri sli=»
karju Razpetu nekako 7 let in dclo*
ma tudi pri Juriju Tavearju. Njego*
vih del je več okrog po dežcli. zla*
sti po Primorskem; tako so v Cerk*
nem slike na proeelju cerkve njcgo=
vo delo, potcm v podružnici v Za?
križu, v Novi.kih. na Banjšicah, v
Kobaridu in okolici itd. Do pred
vojne je še vedno hodil okrog in po*
pravljal ter renoviral, po vojni pa,
ko je v slikarski umetnosti zavel ei*
sto drug veter, je slikar Žonta An*
ton ostal takorekoč pozabljen izven
domaee fare. Domaeinom pa še se*
daj eno ali drugo stvar renovira.
popravi, pa tudi naslika. Zlasti na
pokopališču v Spodnji Idriji vidiš
vse polno slik in napisov, ki so delo
njegovih rok.
Ne bilo bi prav, če bi ob tcj pri*
liki pozabili omeniti, da je bil naš
jubilar tudi svoj eas ueitelj nastav*
Ijen z dekretom od okrajnega gla*
varstva. Toda radi malenkostnc
place, menda je dobival letno okrog
100 gld. je po pctih letih učiteljeva«
nja zapustil to službo in sr posvetil
slikarstvu. Vee njegovih ueencev še
živi, ki se ga spominjajo kot zclo
strogega in natančnega učitelja. Go*
tovo mu sednj ne zamerijo. saj jim
je želel le dobro.
Ob tcm redkem jubileju se ž njim
veselimo in radujemo tudi vsi fara*
ni in mu želimo, da bi lia Vsemo*
goeni še mnogo let ohranil čilega in
zdravega! Bog ga živi!
f Albert Lcban.
Sv. Hriž v Hojskem v Brdih.
Nt:slednji dopis priobčujemo, del
izpolnimo obljubo, ki smo jo dali
pokojnemu g. Albertu Lcbtmu. Bilo
jc tisti teden pred nenadno smrt jo.
G. Leb tin je bil zadnjič v Gorici.
Scsicila svu se, dn nekoliko pokram-
Ijüvü. V riizgovoru mi je pravil, ku?
ko misli poživiti bratovščino sv.
Urha in obhajati z vso slovesnostjo
praznik sv. Križn. Rekel mi je, čc
mu spvcjmem duljši dopis, v katet
rem bi opozoril javnost na ta dva
slovesna dneva. Obljubil scm mu
zlasti še, ker mi je rekel. da bo na;
pisal tudi par zgodovinskih spomh
now Dogovorila sva se, da mi po;
slje dopis vsaj do torka 8. maja
prcdpoldne. In drzal je besedo. V
ponedeljek 7. maja popoldne je na;
proval dopis in dodal sledeče sprem;
no pismo: »Dnißi Polde! Prosim Te
objsvi. kakor sem Te že prosil, prfc
ložcno v prih. »Straži«. Da si mi
zdrav in vesel! Tvoj Berto.« Pismo
je pripravil in ga pustil na mizi;
shizkinja naj bi ga bila drugo jutro
prinesla v Gorico. On je sei spat in
ni vcč vsial. Tista noč ga nam je
vzeia in nv/Mla toliko tuge preko
Brd in celotne nay.e domačije. Do;
pis nam je prinesel usodni torek ža;
\ htjoči brut, ko se je vraad od mrt;
! vaškega odra.
Vsa skrb, vsa vnema za vse dobro
ZAHVALA.
Povodom smrti naše nad vse ljubljenc dobre mame
Frančiške Brešjčsni
se prav srčno zahvaljujcmo vsem ki so prihiteli od blizu in daleč pospre-
mit jo k večuemu počitku, in ki so nam v ten prebridkih urah stali ob strani,
nas tolažili ter nam izkazali toliko sočutja.
Posebna zahvala še preč. gospodu župniku Drašček-u, preč. gospodu
župniku Kos-ii, gosp. obč. načelniku drju Bassi-ju gosp. Giraldi-ju in ^osp.
Bogoni. Čehovin-u.       Še enkratt vsem: Bog plačaj!
Štanjel na Krasu, dne 20. maja 1928.
Družina Brešjani.
in plemcnito, vsa ljubezen za pod;
vig domačc fare diha iz dopisa. Zato
bodi lasten dopis skr omen spome;
•nik delavnemu možu.
Urednik.
Prih. nedeljo 13. t. m. ob 4. uri
pop. bomo imeli v Kojskem sloves*
nost blagoslovljenja novega kipa,
sv. Urha; najprvo bo v župni ccr*
kvi nagovor, blagoslovljenje kipa,
pesem in potem proccsija s kipom
med pevanjem litanij v ccrkev sv.
Križa, postavitev kipa v oltar, šmar*
nice in na zadnje blagoslov. Stari
kip sv. Urha je ziginil s stranskega
oltar j a iz cerkve sv. Križa med sve*
tovno vojno; odnesli so ga, kakor
tudi driigih dyanajst manjših kipov,
najbrže vojaki s seboj v kaverne in
strelnc jarke. Ker je tu ustanovlje*
na bratovščina sv. Urha, stara žc
par sto let. 1. 1851. pa spremenjena
v isto sv. Urha in sv. Križa, razšir>
jena pred vojno po vseh Brdih, za-
to so Brici močno želeli, da sc na*
bavi čimprej nov kip sv. Urha in se
pri tcj priliki zopct poživi stara bra*
tovščina.
Na praznik vnebohoda pa ali na
«sv. Križ«, kakor pravijo Brici, bo
pa tu starodavni najveeji cerkveni
shod v Brdih. Zjutraj ob 6. uri skup*
no sv. obhajilo in sv. maša pri sv.
j Križu, ob 91/L> pa, ker je zaradi na*
i vala ljudij cerkev sv. Križa pre*
i majhna, pridiga in peta sv. maša v
župni cerkvi, na to procesija z Nai*
svetcjšim k sv. Križu, tarn blagoslov
i in konečno počešecnje svetinj sv.
Križa. — O priliki tega praznika za*
morejo oni, ki obiščejo cerkev s\.
Križa od poldnc prejšnjega dneva
in do solnenega zahoda na praznik,
prejeti popolni odpustek pod por4o*
iem, da prej vredno prejmejo za*
kramenta sv. pokore in sv. R. T. in
molijo oben em po namenu sv. cer*
kve. Ta privilegij je podeljen cerkvi
sv. Križa od sv. stolice v Rimu za
vse vecne case z »brevi«*jem od dne
11. maja 1856. — Ker bo vsled po*
manjkanja duhovnikov in radi praz*
nika na razpolago le par spovedni*
kov, naj romarji po možnosti opra*
vijo sv. spoved v domaei cerkvi.
Pred vojno so prihajali na ta dan
k sv. Križu romarji celo iz Goren j*
skega, Štajcrskega, Benečije itd., da
so bili deležni omenjenega odpust*
ka. Stajerci in Kranjci so imenovali
to cerkev »sv. Križ na jezeru«, mor*
da zato, ker izvira izpod malega
griea sv. Križa vee stalnih studen*
cev; uradno se imenuje sv. Križ v
Tabru, ker je bil na grieu tabor ali
obzidana utrdba, od katere str)ji še
danes en stolp, iz katerega sta zn*
easu svetovne vojne, ker nudi ta
Uric lep razgled. opazovala veekrat
bojno fronto Nj. veličanstvo kralj
in maršal Cadorna. Cerkev sv. Kri*
ža je znamenita zaradi velikegM
oltarja, ki je bil postavljcn v 15. ali
16. stoletju, sestavljen iz lesenih
rczbarij, ki predstavljajo na jako
nazoren naein trpljenjc in smrt J.
Kr. in razne čudežne dogodke o pri?
liki naj den j a in povišanja sv. križa.
Rajnki kardinal Missia je o priliki
kan. vizitacije t^koj spoznal viso*
ko umetniško vrednost tcga oltarja
in je povzročil, da se je zaeel zani*
mati-za ta oltar urad za stare umet*
nine na Dunaju. Na razpolago je k
sreei še on a fotografija tega oltar jc,
ki jo jc dal napraviti pred vojno
arheolog Drechsler.   Med vojno je
dalo voj. poveljstvo, ki je tudi spo*
znalo visoko vrednost teh rezbarij,
prenesti te v muzej v Firence; od
tarn so bile 1. 1924..prenešenc na svo*
je mesto. Velika Skoda je, da se je
med vojno poizgubilo vee original*
nih kipov, prvotno razpelo s srede
oltarja in tabernakelj; razpelo je po
iotograliji ponarejeno, tabernakelj
je pa v delu. Vlada je proglasila
cerkev in oltar za narodni (državni)
spomenik in sta pod njenim var*
stvom. Med vojno je bila cerkev po
treh majhnih granatah k sreei le
malo poskodoyana. Stranska oltar*
ja, tudi lescna, mize so vse zidane,
sta izdelana v baroenem stilu, sv.
Urha 1. 1698. in sv. Trojice 1. 1700.
Zajemljiva je tudi stara navacla v
tej cerkvi, da se pri pogrebih in čr*
nih mašah za ude bratovščinc sv.
Urha in sv. Križa pokrije krsta z
rdceim mesto s črnim pregrinjalom.
Stari običaj je tudi. da veliki zvon
ne zvoni ali kakor pravijo tu, »se
posti« od 11. ure zveeer na pustni
torek do »glorije« na vcl. soboto v
spomin posta in trpljenja J. Kr. V
prejšnjih easih, ko je bila ta cerkev
bolj vpoštevana, je na vel. soboto
naznanil »glorijo« in vstajenje naj*
prvo veliki zvon pri sv. Križu in po*
tern so se smeli šele oglasiti zvonovi
iz drugih cerkva v Brdih.
1>U
aski vestnik.
izpiti    za    I.    razred
Sprejemni
srednjih šol.
Učenci, ki mislijo polagati izpite
za sprejem v I. razred srednjih šol
(gimnazije, realke, učitelji.šča in
komplementarne sole), naj vložijo
do predpisanega roka prošnjo z za*
htevanimi prilogami na ravnatelj*
stvo sole, ki si jo izberejo.
Prošnja mora biti pisana na kol*
kovanein papirju za 2 L in podpisa*
na od očeta prosileevega, oz. od nje*
govega postavnega namestnika.
Prcdpisane priloge so sledeee:
1.  Krstni list, ki mora biti pravil?
no kolkovan;
2. Spričevalo o osebni istovetnosti
s sliko (certificato d'identitä perso-
nale), ki ga izda župantvo;
3.  zadnje šolsko spričevalo;
4.  spričevah o cepljenjii koz;
5.  spričevalo o bivališču   starišev
(certificato di residenza dei genito-
ri), ki ga    izstavi    županstvo.    To
spričevalo naj  predložijo vsi    pro*
silci, katerih stariši bivajo v goriški,
istrski, reški in zadcrski   pokrajini
ter v postojnskem okraju. Na pod*
lagi te listine so oprošeeni    pristoj*
bine za sprejemni izpit. Učenci pa,
katerih stariši bivajo v drugih   po*
krajinah (n. pr. v tržaški), morajo
predložiti mesto tcga spričcvala po*
trdilo, da so plaeali predpisano pri*
stojbino .za sprejemni izpit (60 L).
Vojne sirote in sinovi vojnih in;
validov so za vedno oprošeeni vseh
pristoj bin ter vsakega kolkovanja
prošenj in drugih listin; predložiti
morajo tozadevnO' spričevalo, ki ga
dobijo na županstvu.
Zadnji rok za vlaganje prošenj je
različen:
na gimnaziji do 25. maja;
na realki do 31. maja;
na komplementarni soli do 10.
junija;
na tolminski gimnaziji do 1. ju*
nija.
Sprejemni izpiti začnejo 18. ju*
nija.
Stran 4.
»GORIŠKA STRAŽA«
Listnica uredništva.
A. C, Trtnik: Na zadevo smo
opozorili drja Bitežnika, ki Vam
bo ob priliki odgovoril.
A. Č., Vodice * Podkraj: Vložite
prošnjo na ^ozdni inšpektorat v
Gorici, da Vam čiščenje pašnika
dovoli in Vam opusti ponovno po*
gozditev.
»PS«, Senožeče: a) zadevo gledc
vknjižbc izroeite kakšnemu no tar*
ju ali odvetniku v Postojni alj
Trstu; b) vložitc prošnjo na dav?
čni urad za zni/anje davka.
5. M., Jevšček * Livek: Rojstvo
ni merodajno, merodajno je dr?
žavljanstvo. Čc je tukajšnji držav^
ljan, mora odlužitl vojaško službo.
Ljuciska posojilnica v Prvačini
bo imela svoj redni občni zbor   na
binkušlni ponddjek ob 3. popoldne
v župnišču s sledečim dnevnim re*
dom:
1.  Poročilo naoelstva in nadzorstva.
2.  Odobrenje rač. zakl. za 1. 1927.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Slučajnosti.
Ako bi nc bilo navzočih zadostno
število članov ob določcni uri, se bo
vršil občni zbor pol ure pozneje ne
glede na števik> navzočih članov,
Načelstvo.
VABILO
na 34. občni zbor Ljudskc posojil*
nice v Trnovem (pri Bistrici), ki se
bo vršil v nedcljo dnc 27. maja ob
3M» popoldne v lastnih prastorih s
sledečim dncvnim redom:
1.  Čitanjc zapisnika zadnjega obč*
neßa zbora.          ,
2.  Odobritev raeunskega zaključka
za 1. 1927.
3   Volitcv načelstva in nadzorstva.
4   Slučajnosti.
Ako nc bo ob določcni uri za=
dostno štcvilo udclcžcnccv, se bo
vršil občni zbor pol urc pozncjc, nc
glcdc na štcvilo navzočih članov.
Načelstvo.
Ljudska posojilnica v Štanjelu
na Krasu
rc^. zadrinla z neom. zavczo
vabi svojc člane na
REDN1 OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo dnc 3. junija
1928 ob 9Vm uri v posojilniških pro-
storih.
Dnevni red:
1.  Poročilo načclstva in nadzorstva.
2.  Odobrcnje računskega zaključka
za 1. 1927.
3.  Volitcv načelstva.
4.  Volitev nadzorstva.
5.  Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ne bo navzo=
čih zadostno število članov, se bo
vršil pol ure kasneje dru^i občni
zbcr Y istih prostorih in z istim
dncvnim redom, nc ^ledc na število
navzocih članov.             Načelstvo.
Kuharica k duhovniku. Nastop
takoi ali pozneje. Pri duhovniku je
žc bila in je zmožna vseh del: —
Vprašanje naj se pošlje na upravo
»Öoriske Straže«.
Na dr. Krekovi meščansko s gos
spodinjski šoli v Zgornji Šiški pri
Ljubljani se priene novo šolsko leto
1. septembra 1928. Pouk traja 10
meseeev. — Sprejemajo se samo
redne ueenke. Pouk je teoretieen in
praktieen in se nanaša na ^ospo^
dinjstvo in splošno izobrazbo. Po? \
ueuje se tudi glasba in tuji ieziki.     j
Priglasi za sprejcm naj se pošilja* j
jo na vodstvo dr. Krekove meščans
skosgospodinjske šole v Zgorn.ji Šis
ški, p. Ljubljana VII. Pri vodstvu
sole, ki daje vsa zaželjena pojasnila,
so na razpola^o tudi prospekti sole.
— Zavod vodijo šolske sestre iz
Maribora.
lscem zdravega vajenca za kroja»
ško obrt. Gabršček, Voice št. 15.
hlapca poŠtenega. čvrstega vešee- ;
č*a voznika s konji in razumncga v i
poljedelstvu rabi tr^ovec JT Marmo* j
ija v Mirnu. Prcdnpst ima, kdor je t
žc služil. Plača po dogovoru.             |
Rablm strojnika k parni žagi. Pla
ča po do^pvoru. Naslov pove upra*
va »Goriškc Stražc«.
LJčenca poštcnih kmcčkih star=
šcv 14 do 15 let starcga. kateri ima |
veselje za mesarsko obrt sprejme 1
ti.-koi Franc Potočnik, mesar v Kne? \
žaku, (Fontana del Conte), pokr. j
Reka (Fiume.)                                   j
Na prodaj imam cno travcrso !
10.50 m dolgo, 50 cm visoko, cno !
lnlatilnico za 5 HP v dobrem stanju j
in en motor na nafto za 8 HP. — |
Naslov pove uprava »Gor. Straže«.
SEMENA.
Domača,   erna,   trilctna   detelja,
lucerna, trave eiste in mešane z dc*
teljo,   krmilna   pesa  nemška »Ma*
muth« in »lickendorf«, eebuljčck in |
vsa vrtna semena dobitc v trj^ovini |
Josipa Munih, Sv. Lucija  ob  Soči. \
Pozor! Kakor vam je znano, pro*
da ja kovae iz Lokavca na vsakem
scmnju v Ajdovščini in Vipavi. —
Prodaja garantiranc sekire in plan?
kaee; ob enem tudi kose »Merkur«,
klepjla itd. S spoštovanjem Leopold
Del Fabro.
L   KOMEL
Gorica — Trg sv. Antona št. 5,
kupi. vsako množino
PRŠUTOV
Plačuie po dncvnih cenah.

^dravnik
za zofoe in aista
Dr. !M KRAieBil
sprejema  W   G O R 1 O 8
Piazza delia Vlttoria ^tev. 20
in v svoji podružnici
pri SV. tUCIJI šiev. 35
Povodom bridke smrti našega nepozabnega
Ivana Štrukelj-a
iz   Kronberga
se podpisane družine prisrčno zahvaljujejo vsem onim, ki so se udeležili
pogreba. Posebno se zahvaljujejo veleuč. g. primariju drju Weinlechnerju,
ki je v dolgi bolezni znal lajšati bolečine rajnkemu v smrtonosni bolezni,
g. drju De Hiori-ju, preč. duhovščini, posebno preč. g. V. Vodopivcu, ki je
pri obiskih tolažil bolnika in družino, zboru iz Lok in Ajševice, ki je pri
pogrebu zapel ganljivo nagrobnico   in vsem darovalcem vencev in šopkov.
Žalujoče družinc:
Štrukelj, Castellan, Zuccato, Drufovka, Slamlč, De Bassa in dr.
Zaravilišče Booaška Slatina
Največje in najinodertnejSe urejeno zdravilišče v kraljevini SHS.
SVETOVNl ZDRAVILN! VRELCI :
„TEWPEL"         „STYRIA"         „DOMT"
Zdravljenje vseh bolezni želodca hi čreves, mehurja, žolčnib kainnov, srca, ledvlc in jeter
Sezona: 1. maja do 30. septembra.
Glavna sezona:   15. junija do 31. avgusta.
Cene zmerne.-Izven glavne sezone znatni popusti. - Svira vojaška "godba. - Radio
Največji komfort. - Prometne zveze zelo ugodne. - Na železnici izredni popusti. -
Razpošiljanje mineralne vode. - Zahtevajte prospekte !
Ravnateljstvo zdravilišča.
Pojasnila prebivalcem goriSke
pokrajine daje zastopnik tvrdkc
Temeljita izraba mleka doma, v rr»le-
karni in na planini je mogoča edlno
s pomočjo posnemalnika
DIABOLO
ki je prvovrsten švedski svetovni
izdelek, trpežen. priprost.
Cena  od 4OO Hr  naprej.
Plflčuje se Inhko v (Mill.
Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop-
niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez-
plačno na razpolago.
KSDT JONSON, B01ZAÄO
Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-H.
in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Bači 94
ZITZMANN   &.   JEŽEK
Tovarna orgelj, harmonijev
in klavirjev, - ustanovljena
1. 1925 —Delo prvovrstno, po
vsakem načrtu. Cene zmerne.
Glasbeni  svetovalec:
Emil   Komel,   učitelj  glasbe.
Odlične reference !!!
GORICA - Corso Verdi štev. 30
STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17
P
VLnoi*ejci in poljedelci!
Podpisana tvrdka smatra za svojo dolžnost javiti cenj. odjemalcem, da je za
nastopajočo sezono znatnoznižala cene zaglavne predmete,ki serabijo vpoljedeljstvu.
TrakOVI za Cepljenje, znamke EXCELSIOR (ne zamenjati s sličnim blagom iz
minule sezije) stanejo po 32 lir kg.
Kvasljeve trske proti boleznim na breskvah po L 2.30 kg.
Mineralno žveplo SAIM, ventilirano v vrečah, po 50 kg po L 60.- stot.
Modra qalica, prava angleäka, po ceni, ki se določi z ozirom na mnozino.
Čilski soliter, po L i30.- stot.
Nadalje priporočam svoje barve lastnega mletia, sestavljene z zajamčeno
čistim lanenim oljem. Te barve se nc smejo zamenjavati s konkurenčnimi bar-
vami, ki so mežane z manjvredninii olji, kar znatno skrajšuje trajnost barve, ki je
izpostavljena dežju. Mo[e barve so ljudje vedno rajši imeli kot konkurenčne, in
sicer radi trpežnosti, ki izvira iz prvovrstnih sestavin.
Za letos lahko nudim z oljem mlete barve po ceni, ki je znižana za 30% v
primeri s cenanii lanskega leta. To lahko storim, ker sem si po ugodnih cenah
nabavil mnugo surovin. V zalogi imam tudi bogato izbiro keitllCnih preparatOlr
najnovejših iznajdb za vinorejee. Posebej priporoeam novi aparat, ki popoinoma
odvzame vinu in sodom duh po plesnobl. Za zboljšanje vin imam v zalogi cistl
alkohol (ratificiran vinski cvet), ki ima 95 stopinj.
Tvrdka ANTON MAZZOLI - Gorica - via Carducci 6
Zaloga barv, firnižev, špiritov na debelo in drobno.
P O » R U Ž M I C Ä
~M\\mk Mitne \mk 9 Boric?
Telefon ätevilka 50                              Brzojavni naslov: LjuMjanoka b*ak»
DC|n!äS),m000   CBIlfFBIB   bjliBL]9llH   Dln/w!oiM).OOO
Podiv^ke h> agendje : Brežice, C«?!je, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatoc,
Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesio,   Ptuj, Prevalle, Rakek, Sarajevo,
Slovenjgradec, Split, Trsi. SezotsskH ekspozitura: Kogaška Slatina.
VSwge na knjižice po 4 %•
VEoge v tekoLem računu  lir  ali  dinarjev,  (najugodnejse
obresniL' mere).
ftakup valut, LekoY, dlewcx in ofclirx tej vojne odsKod-
p.ijie (bonov) po najugodnejših cenah.
U&bnaxila   v tu- in iTiozemstvo.
Borxni in ostali Uančni posli.