štev- (No.) 6. LEMONT, ILL., JUNE, 1926. LETO (Vol.) XVII. If undelivered return to: "AVE MARIA" P. O. Box 443, Lemont, Illinois. "AVE MARIA" Izhaja vsaki mesec. — Issued every month by THE FRANCISCAN FATHERS P. O. Box 443, Lemont, Illinois. Naslov uredništva in upravništva: P. O. Bo* 443, Lemont, Illinois. Tel.: Lemont 100-J-2 In the interest of the Order of St. Francis Naročnina $3.00 na leto. Subscription Price $3.00 per annum. Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, 111., under the Act of March 3, 1879. Acceptance-for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103. Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925. VSEBINA PETE ŠTEVILKE. Zakrament ljubezni. (Pesem)...............................................163 Prišli smo k Tebi. (Pesem) .................................................163 V Chicago. (Pesem)...............................................................165 Katoliška Amerika. (Pesem)..............................................165 Presveto Rešnje Telo. (Pesem).........................................165 Apostolu Slovencev. (Pesem)...........................................169 Spored evh. kongresa.....................................170 Naš evharistični kongres. .................................................171 Sliki na stemi. (Pesem)................................. 172 Evh. kongres in ameriški Slovenci..................173 lz Slovenije na kongres v Chicago......................174 Razlaga sv. maše. (Dalje)............................................176 Apostolstvo molitve......................................177 Tretji blagoslov. (Povest)............................................................................178 Pozdrav! ......................................................................................182 Spored kronanja lemontske M. Pomagaj......................182 Lemontska M. Pomagaj — kronana..............................183 Marija Pomagaj v Lemontu amer. Slovencem.............184 Beseda o Lemontu Slovencem čez morje........................185 Marija Pomagaj kliče idealne mladeniče......................186 Naš ma.inik pri Mariji Pomagaj ......................... 187 Spomini iz lenih dni...............................................................189- Na misijone v Indijo.................................................. ............191 O materinem jeziku, ki prav poučuje.........................193 Povest o dveh pošiljatvah.......................... 195 Tretji red — svetovna sila. .......... Imel je sv. Frančišek ovčico. (Pesem). Na razgledu..................................................... Darovi in zahvale....................................... Naš radio......................................................... 197 198 .200 202 204 • ^^^ Hjy ^ty Hjy Hj^ ^^^ Hj^ HŽ^ ^^^ ^^^ Hj^ ^^^ H}^ ^^^ ^^^ & X * I + ! + + + + * + * + * Apostolat sv. Frančiška. KAJ ZAHTEVA NAŠ APOSTOLAT? Apostolu ljubezen ukazuje, priskočiti na pomoč, kjer vidi, da gre za dobro stvar. Ljubezen se ne pusti prositi, zadostuje, da se ji pove, kje in kako lahko pomaga. Takoj je zraven. Ker se mora pa pri telesnih delih usmiljenja, kakor je miloščina, ozirati na svojo denarno moč, koliko zmore, koliko ne, se ji pri vseh podpornih ustanovah daje več načinov na razpola- venske naselbine in vsa dobro stoječa društva postala ustanovni člani. KAJ DAJE NAS APOSTOLAT? 1. Vsi člani postanejo deležni vseh molitev, žrtev in drugih dobrih del komisarijata, katerega matica je kolegij in samostan ob njem. 2. Istotako se bo za vse člane, žive in rajne, bralo na leto sto sv. maš. Mladino v kolegiju pa bomo vedno izpodbujali, naj se jih pri sv. go, kako svojim močem primerno lahko poma- mašah in sv. obhajilih spominja, ga. Tudi naš "Apostolat sv. Frančiška" ji daje 3. Imena ustanovnikov se bodo zdaj na po-na razpolago različne načine sopomoči. So pa sebni tabli obesila v cerkvici Marije Pomagaj, sledeči: 1. Redni član "Apostolata sv. Frančiška" plača enkrat za vselej $10.00. Če tega ne more, pa 50c na leto. Teh gotovo ne bo nihče ob koncu leta pogrešal. 2. Ustanovni član "Apostolata sv. Frančiška" plača $225.00. Toliko stane en aker zemljišča. Kako lepo bi bilo, ko bi vse večje slo- pozneje pa v večji in lepši cerkvi, ki jo bomo z njeno pomočjo pozidali na prijaznem hribu. To bodo naše ameriške Brezje. V naši cerkvi se vsako leto na dan vernih duš opravi en slovesni rekvijem za umrle ustanovnike. Rojaki, sezite po teh duhovnih delnicah! Enkrat jih boste najbolj veseli, ker se bodo najbolje obrestovale. Darove pošiljajte na: UPRAVNIŠTVO "AVE MARIA" P. O. BOX 443 LEMONT, ILL. ŠTEV. (No.) 6. JUNE, 1926. LETO (Vol.) XVIII. Naročnina za celo leto za Ameriko $3.00. Za Evropo $3.50. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50. iiiiillllllllliliiiiliiiiiiliiiiiiiillllltiiliiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 000200019053530202484848535348484848485353532353530248484853530202004848480000233023232302022348484848232323234853010223485302020002010101000202000200484823530148 4848482323235353000023235323534848232323485348235348530201010100532353485323534848232353484823535353482301000023235348 Zakrament ljubezni. Rev. P. Evstahij. Nežno se strinja z jasno belino krog, v Hostiji skromni biva veliki Bog! — Vemo in čutimo: to je Slrt-ivnost . . . Kakor duh je tvoje Telo, o Gospod! Vemo: Ti si Resnica, v Tebi ni zmot, prosti smo smrtnih prevar, ako, oprti na tvoje slovesne besede, verno prejemamo milosti dar, Tebe, Resnica, Življenje in Pot, Tebe, v človeštvu neskončno Modrost, Tebe, Zveličar Gospod! Tvoje sijajno Telo je med nami, vemo in čutimo: to je skrivnost! — Pravo človeško Telo je Besede Večne osebna lastnina, združeno z bitnostjo Božjega Sina! — Živo, presojno Telo je med nami . . . Vemo in molimo Tebe, Skrivnost! — Svetstvo ljubezni, Presvete Trojice drugi mogočni prestol! V duši je tretji prelepi prestol Božje in nerazdeljive Trojice, ako smo v milosti tvoji, sladki Zveličar Gospod! . . . Z vonjem nas svojim napoji, vzemi, posedi naše srce!-- Tvojega Srca plameni žare, v Rano nas milo pogrezni, Ti bodi v nas in v Tebi mi, tvoja Dobrota naj v duši živi, saj si nas zase izbral, o, zato si nam zlasti dal samega Sebe v zakramentu ljubezni! Hvaljen, zahvaljen za dar darov, hvaljen — med nami ostaneš do konca dni, Solnce življenja in Moč, Blagoslov! Rev. P. Evstahij. Prišli smo k Tebi, Zveličar in Kralj! Prišli smo k Tebi človeški rodovi, v Hostiji skriti Zveličar in Kralj, prišli od blizu, dospeli iz dalj,-- sprejmi molitve in pot blagoslovi! Oče si nam, Odrešitelj in Brat, Dobri Pastir in Vladar ljubeznivi, molimo, hvalimo v veri Te živi, naše ljubezni najvišji Zaklad!-- Misel nas druži visoka, le ena: tvoji podložni smo, tvoja smo last! — Hočemo peti v proslavo in čast Tebi, Modrost, od Očeta rojena! Ti si Mogočnosti blaženi Sin, Bog od Boga — v nedosežni Skrivnosti, Solnce lepote in Morje sladkosti, večno Bogastvo in Kralj visočin! Živa Mladost si, o Dete nebeško, v času postaneš — človeški otrok, tudi v plenicah ostaneš visok: skril si Božanstvo v naravo človeško, dal s« razpeti — kot Žrtev — na križ, sveti Pravici si dal zadoščenje, da bi prerodil človeštvo v življenje — ■— vernim je znova odprt paradiž . . . Vstal si od mrtvih, odplaval v nebesa, vendar med nami še vedno živiš skrit pod podobo — le raju žariš, — v REŠNJEGA sveti Skrivnosti TELESA.. —v školjki je biser... Kdo misli na to?! Cerkve katoliške — božji so hrami! . . . Tukaj Zveličar prebiva med nami: Hostija bela — na zemlji nebo . . . Pojdimo venkaj, na ulice mesta, zlata monštranca naj kaže Boga, vero naj živo nevera spozna, vidi naj svet, da je Cerkev nevesta, da jo nebeška prešinja Ijubav, vidi naj svet, da je lepa in čista duša samo, ki oklepa se Krista v materi Cerkvi, poslanki višav! Tebi prepevamo zbrani rodovi: srečni priznavamo tvojo oblast!-- Prejmi najvišjo proslavo in čast, sladki Zveličar, in vse blagoslovi: mesto Chicago . . . Ameriko. — Svet, novi in stari — družine, države! — Tebi naj bodo podložne postave, v dušah razlivaj se čednosti med! '"'""»mini........ ihiii>wiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiw 53485323234823480202000001022348485323232348484823484853234848535302000102532348485323234853230001010223485353234848532348485353234848230223020201240102020001020200005353024823484848482348480148234823234823532323530102 illlllllilllllllllMl1 ......................................................... IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlI .....Willi« 1:11111111111111«..... 'illlllllillllltlllllllllllllllllllllW llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll111111""1 urn............ 4848535323484853230200000001020202484853532323484853532323232348485301010100023200000101020201010102025300010102020202000000010202000001010202000102020200010202000000010110100000010001002301014853535353538900482302 llllllllllllllll Rev. P. Evstahij, O.F.M.: V Chicago. Pojdimo v mesto Chicago! Ondi bo blaženo slavje Kristu prepevalo zmago, zmago ljubezni . . . Hvalnica Evharistije nežno pretresa Višavje: vrsta za vrsto se vije-- — pesem ljubezni . . . V veri vsa srca edina! Cerkvi bo novo poglavje vrisala spet zgodovina v knjigo ljubezni . . . Katoliška Amerika. Dvigni se, Amerika verna ti, katoliška, in proslavi Kristusa, Kralja vesoljstva! Cerkev mnogo skušana, čestokrat ponižana, z Ženinom si križana, Cerkev vesoljna, ti samo Njegova si, polna blagoslova si, sveti Križ je sreče znak: Bog te priznava! Zdaj pa prišel dan je tvoj: Kristusu veselo poj, Kralju, ki s teboj živi v Svetstvu ljubavi. w mm Presveto Rešnje Telo. Šotor Modrosti, blaženstva žar, čudo skrivnosti: Stvarnik in dar! Prestol je Sina, skrito nebo, Božja lastnina — Rešnje Telo . . . Milosti mana, kruh za svetost, čednosti hrana, dušam sladkost! Mol jen in slavljen, Vrelec dobrot, ljubljen, pozdravljen, Kristus Gospod! i 1 i IMliiii HHlIllI. mm 'in. #. 53532353485323484801020202025323234853535353020000005348485348534823530253485348234848020200010053234848482353235323535353535348235323484848480253230100310153485301010223234800005348484853532323485390538948532353532390905323 015301000202010100000202010002000153000201022323020202000002000202020101020101000100024823232323535353 Rev. Aleksander, O.F.M. Apostolu Slovencev. (Dr. A. B. Jegliču.) Apostol naš prihaja, naš Metod . . . Z mladostjo apostolskega srca: kaj mu tegoba sedmih težkih križev? Prihaja z glasno radostjo moža, ki bo s slovenskim milijonom pripeljal majhno, toda verno ljudstvo pred Boga. Bog živi Te, apostol, naš Metod! 2e davno, davno smo Te čakali in smo želeli Tvoje dobre roke, da nas ljubo blagoslovi — kot je nekdaj nas blagoslav 1 jala — otroke — tam za vodami ... ko so okna in dobrave v slovenskih rožah pele Ti pozdrave . . . Glej naše hišice: ni v njih domačih rož, v vrtovih tu ni nageljnov, ne rožmarina — in mesto pesmi naših dedov našel boš morda le pesem brez sloven skega spomina. A vedi: v srcu hranimo še vedno zlati ključ: materin jezik . . . vera še je naša luč. Še smo korajžni fantje od slovenskih far z Gospodom v duši — kot v nekdanjih dneh, še smo dekleta neskaljenih src z Devico — Rožo Brezijsko v očeh, očetje, matere: vsi hodimo presvetlo pot, ki Ti si jo pokazal nam, apostol, naš Metod! Odprtih rok in src Te čakamo, da nas popelješ v solnce božjega Srca; odprtih src besede Tvoje čakamo kot smo je časih čakali doma. Povedal boš Ameriki in vsem svetu da smo Slovenci Tvoje ljudstvo: "Kladivo v rokah Boga." """Illllllllllllll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ 170 "AVE MARIA" & 3SR HF Častna straža pred Najsvetejšim, afi Spored evharističnega kongresa. Da bodo udeleženci svetovnega evharističnega shoda vedeli, kaj se bo vršilo te velike dni, kje in kedaj, podajamo tukaj spored, v kolikor je bil gotov, ko je šel list "Ave Maria" v tisk. 1. V noči od 19. na 20. junija o polnoči v vseh cerkvah slovesna sv. maša, pridiga in skupno sveto obhajilo vse župnije. K temu sv. obhajilu so povabljeni vsi katoliki vseh starosti in .vseh stanov. 2. Dne 20. junija, v nedeljo, ob 10. uri slovesna otvoritev evharističnega kongresa v stolnici Presv. Imena v Chicago. Pred sv. mašo slovesen vhod kardinalov, škofov in duhovnikov v stolnico. Za slovenske udeležence slovesna otvoritev v cerkvi sv. Štefana. Ob 3. popoldne velik ljudski shod vseh katoliških ameriških Slovencev cele Amerike, na 4715 W. Madison St. (cor. Cicero Av.) Udeleženci kolikor mogoče v narodni noši. Po shodu takoj v istih prostorih slavnostni banket v pozdrav dragim' gostom iz starega kraja. 3. V pondeljek, 21. junija, ob desetih slovesna sv. maša v Stadionu pri Field Muzeju, Michigan Boulevard in E. 12. ulica, katere se udeleži 60,000 šolskih otrok. Popoldne slavnostna zborovanja duhovnikov, častilcev Presv. Rešnjega Telesa, —- Sace.rdotum adoratorum— in Lige Presvetega Srca v Municipal Pier ob Michi-ganskem jezeru in Division Ave. Zvečer ob pol.osmih velika demonstracija katoliškega slovenskega moštva, društev Najsvetejšega Imena v cerkvi sv. Štefana. Slovesen sprejem novih članov, blagoslov nove zastave in obnovitev prisege. Slavnostna procesija. — Narodna noša. 4. V torek, 22. junija, ob desetih slovesna sveta maša v Stadionu za katoliško ženstvo in redovne sestre. Ob dveh popoldne zborovanje slovenskih duhovnikov v dvorani sv. Štefana. Zborovanja se smejo udeležiti tudi vsi drugi ljudje. Ob 4. uri zborovanje katoliških Slovencev, pri katerem so tudi duhovniki lahko navzoči. Ob pol osmih velikanska de- monstracija celega katoliškega moštva v Stadionu. 200,000 mož in fantov bo nastopilo. To bo ena izmed največjih demonstracij kongresa. Vsi moški morajo priti s svečami. 5. V sredo je dan, katerega lahko imenujemo slovanski dan. Posvečen delu za združenje ruske pravoslavne cerkve z Rimom- Ob 10. slovesna služba božja v staroslovenskem jeziku v stolnici Presv. Imena. Ob 2. znanstveno zborovanje vseh učenjakov, cerkvenih in svetnih, ki se bodo posvetovali o tem vprašanj,u z učenega, znanstvenega stališča. Ob osmih veliko ljudsko zborovanje vseh slovanskih narodnosti, kjer nastopajo tudi vsi pevski zbori različnih narodnosti. Udeleženci naj pridejo kolikor le mogoče v narodnih nošah. 5. v Četrtek v MundeleinU sklepna procesija s presv. ReS-njim Telesom. Narodna noša. V sredo, 23. junija bo še posebej dan, posvečen za višjo iz°* brazbo. Naš evharistični kongres. Ker so evharistični kongresi tako primerni našim časom, zato so rasli in se množili skoraj čudežno, šele 1. 1881. in sicer 21. junija, je bil prvi kon-Sres. Škof Gaston de Segur je bil navdušen za razširjanje češčenj.a Presvetega Rešnjega Telesa; zbral je okrog sebe dobro ljudstvo iz mesta Lille na Francoskem. Morda je hotel pokazati francoskim nevernikom, kako ži-v° vero so imeli katoličani. Morda Je bil samo goreč za to, da zadosti za vsa preklinjevanja in bo-K°strunstva, ki je ljudstvo ž njimi žalilo Krista. To je bilo pred 40 leti; kongres bila le majhna kopica vernikov vse je imelo le lokalen značaj. Kadar je kaka reč potrebna in je JUdstvu všeč, se gotovo tudi raz-,}ri- Katoličani so videli, da se Jlrn ponuja prilika, da pripoznajo svojo vero pred nevernim svetom; hoteli so se pa tudi navduševati seboj. Navdušenje je tako raslo, da se je zbralo čez 9 let na belgijskem 150,000 k.atoliča-J°v Evrope in Amerike, da na kol«nih počaste sveto ITostijo. V lle^aj letih je postal lokalen zbor ednarodnega pomena. ^ancija je mati evharističnih in imela je na svojih več takih zborovanj; na pri-er v Parizu, v Par.ay-le-Monial, ^ estu Presvetega Srca, in v Lur-kjer Zveličar dela čudeže po 0ji Preblaženl Materi, j tudi druge dežele so hotele v Vn° Pokazati, da jim je Zveli-Hr dobrodošel. k J'('tos je določena naša Ameri-v ®' fvojim svežim in močnim Plan čutom, da ima osemin->?.+R!aBqA3 tupojBupatu rjasfBAp kongres. Zato želi njegova emi-nenca, kardinal Mundelein, da se zbere tu celi svet in pokaže svojo vero. Mi imamo nad 20 milijonov katoličanov, ki so ponosni na svoje dosedanje delo. Poglej vse veličastne cerkve in velikanska šolska poslopja z najboljšim učnim sistemom na svetu, vso dobrodelno organizacijo in pomoč sočloveku, kjerkoli se pokaže potreba! Izkazali bomo Zveličarju tako slavo, kakoršne še ni prejel. K temu bo pripomoglo bogastvo dežele in duševna moč. Naša dežela je sprejemala z odprtimi rokami že stoletja narode vsega sveta. Sprejemala je uboge delavce in vsakovrstne svetne dostojanstvenike; sedaj bo pa sprejela evhari-stičnega Kralja in vse, ki mu sledijo. Naši zvesti katoličani željno pričakujejo, da javno pokažejo svojo globoko vero sorojakom Amerikancem, pa tudi starodavnim evropejskim cerkvam. Skoraj na sredi naše dežele stoji mnogomilijonsko mesto Chicago. Nobeno mesto ni ponojsnej-še na svoj katoliški živelj. V njem je nad poldrugi milijon katoličanov. Imajo več svojih cerkva kot katerokoli evropejsko mesto. Samo župnih cerkva je okrog 235. Tem načeluje kardinal svete rimske cerkve. Po svoji legi je Chicago središče železniškega prometa. Mesto leži ob velikanskem jezeru, ki je večje, nego Jadransko morje. Je pa tudi središče vseh dobrih cest. Zadnjih petindvajset let je mesto sprejemalo velike skupine gostov. V nekem pomenu je Chicago mesto konvencij vsega sveta. Pripravljeno je, da sprejme milijone gostov. Hoteli imajo prostora za stotisoče. Velikanske dvorane so dovolj velike, da bodo sprejele kongres. Leta 1923. je bila tukaj svetovna razstava. Tedaj je bilo mesto še v povojih in se je marsičesa naučilo od tistega časa. Rev. J. Plaznik. Osemindvajseti evharistični kongres ima edino ta namen, da sprejme Kristusa v presvetem Rešnjem Telesu. Kakor se spodobi naši deželi in katoliškim državljanom. Sedemnajst odborov, sestoječih iz duhovnikov in laikov, je neprestano na delu, da urejujejo in pripravljajo. Vsak katoličan v nadškofiji čuti dolžnost, da mora pomagati. Naša srca in hiše so odprte bratom po veri. Sveti oče, papež Pij XI., ima evharistične kongrese za tako važne, da bo poslal svojega osebnega zastopnika predsedovat kongresu. Zelo obžaluje, da ne more sam osebno priti. Preden se kongres začne, bo velika manifestacija na čast papeževemu poslaniku. Sprejet bo z večjo častjo, nego naš prvi kardinal, ko se je vračal iz Rima. Natančen program bo objavljen po cerkvah naše nadškofije in po listih. Za sedaj je toliko znano, da se začno priprave že v četrtek, 17. junija. V petek bo velikanska civilna manifestacija. Pravi kongres se začne v nedeljo. O polnoči bo sveta maša v vsaki župni cerkvi. Skoraj v vsaki bo tudi kak škof. Ker ima kongres čisto duhovni pomen, želi njegova eminenoa, da prejme tisti dan vsak katoličan sveto Rešnje Telo. Vsi duhovniki od drugod imajo pravico spovedovati, če imajo le to pravico doma. Lepše ne moremo začeti kongresa, ko da darujemo svetemu očetu milijon svetih obhajil. V nedeljo opoldne bo slovesen sprejem papeževega poslanca v stolnici. Ob istem času bodo tudi po drugih cerkvah pozdravljali razne cerkvene dostojanstvenike. Slavile se bodo pontifikalne in slovesne svete maše. V vsaki cerkvi se bodo čuli govori o sveti Ev-haristiji. V ponedeljek bo otroški dan. 50,000 otrok iz višjih razredov je naučenih, ,da bodo peli sveto mašo "De angelis." Sveta maša se bo pela v stadiju na voj.aškem polju ob jezeru. Ob straneh bo 100,000 sedežev, na sredi pa 60,000. Imeli bodo mikrofon in vse moderne priprave, da se bo slišalo petje na vse strani in vsak celebrantov glas. Sv. mašo bo služil eden kardinalov. i Najete so vse velike dvorane za sekcijske seje z glavnim stanom v kolizeju, kjer navadno postavijo kandidate za predsednika Združenih držav. Papež si je izbral posebno en predmet, ki bo središče vsega razmotrivanja. To je: "Sveta Evharistija in krščansko življenje." Največje učenjake so povabili, naj pišejo in govore o tem predmetu. Posledica tega bo tudi, da se bo katoliška literatura pomnožila. V torek je ženski dan. Tudi žene bodo imele posebno mašo, petje in godbo v stadiju. Notranji zbor bodo tvorile nune, zunanji pa druge žene in dekleta. Celo popoldne se bodo vršile sekcijske seje in pozornost udeleženk bodo obračali tudi na umetniško in in- dustrijalno razstavo v mestnem pristanišču. Večer spada možem. Pod vodstvom društva najsvetejšega Imena se bodo zbrali v stadiju. Kakih 200,000 mož bo dvignilo goreče sveče in ponovilo svoje obljube. Po blagoslovu se bo začula himna: "Slava večnemu Bogu !" Program za sredo je: Višja vzgoja, ameriški ponos. Začelo se bo zopet s sveto mašo v stadiju. Zbrana bodo vseučilišča, kolegiji in (akademije. Tu bo zbran cvet mladine. Pokazala bo, da je zvesta Kristusu kot Bogu, ki prebiva med nami. Zunaj mestnih mej je majhno mesto, imenovano po našem kardinalu Mundelein, kjer je škofijsko semenišče, vseučilišče Marije Jezerske. Skupina poslopij je razpostavljena na prostoru, ki obsega 1200 iakrov zemlje. Tu so gozdovi, parki in skoro tri milje dolga tlakovana pot okrog jezera. Na hribu je cerkev, med cveticami, grmovjem in nasadi pa se vije pot s hriba v dolino čez šest krasnih mostov. Jezus sam je ljubil prosta polja, ko je telesno bival med nami. Ravno v tak kr.aj bi bil šel molit ali počivat. Ta kraj je izvoljen, da bo videl vso slavo, ki jo bodo dali Jezusu. Pevski zbori bodo postavljeni v kratkih razdaljah, da se bo petje vedno nadaljevalo. Duhovščina bo imeJ la najlepša oblačila. Ob potu bodo podobe Jezusove obljube, da bo postavil presveto Rešnje Telo. Tudi ladje na jezeru bodo primerno okrašene. Mesto Chicago se je odločilo za veliko delo; kar hoče Chicago, to se tudi zgodi. Hoče pa to-le: Dati Jezusu tak sprejem, kakoršnega še ni bil deležen na zemlji; hoče biti gostitelj katoliškemu svetu za časa Kristusovega zmagoslavja? pokazati katoliškemu svetu, kako so ameriški katoličani vdani Kristusu na oltarju^ utrditi našo i'1 vero vsega človeštva v pravo Kristusovo pričujočnost; pokazati nevernemu svetu, kako živo vero imamo v srcih in tudi pokazati, kaka sreča je, da'imamo Kristusa med seboj; ponoviti oni pri-zor, ki se je zgodil tedaj, ko Je Peter v imenu vseh kristjanov pripoznal svojo vero, rekoč: "T1 si Kristus, sin živega Boga." Mrs. Nežika Tomec: Sliki na stemi. Na najbolj častnem mestu je, Jezus, slika tvoja. Pogled na njo krepi me, miru mi da, pokoja. Srce naj tvoje siplje blagoslov na hišo vsako; tolaži duše bolne, saj ljubiš vse enako. Obljubil sam si tistim, ki bodo te častili, da jim izpolniš želje, ko bodo te prosili. Zato te prosim, Jezus, za narod moj slovenski; kraljuj v njegovih hišah, naj izgine duh peklenski! "AVE MARIA" 173 Evharistični kongres in ameriški Slovenci. Very Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. VHARISTIČNI kralj pride k nam," je o-znanil eden naših največjih mož, kar jih imamo v Ameriki, kardinal Munde-*n> naš nadškof. "Evharistični shod bomo imeli." In vse po chi-caski nadškofiji se je zganilo in VeHkanske priprave so se začele. Več kot eno leto že krepko de-,uje veliki pripravljalni odbor, ki ima nologo pripraviti vse tako, da bo naš Evharistični Kralj Je-*Us Kristus dobil sprejem, kakor-®nega mu svet do sedaj še ni ni-k tra navdušenja in razpalila se bo nazaj v morda še večji ogenj, nego je plapolal poprej. In to krasno in krepko navdušenje, s katerim se je naš ameriški Slovenec vsesplošno odzval pozivu, da se uvrsti v te mogočne vrste katoliških narodnosti in se tudi začne pripravljati na veliki evharistični shod, je samo mogočen dokaz tega dejstva. Pred vsem gre zasluga za tako krepek odziv naroda naši K.S.K. Jednoti in njenemu glavnemu odboru, ki se je pod vodstvom svojega predsednika Mr. Grdine takoj odzval in na svoji januarski seji sklenil, da bo krepko posegel v te priprave. Samo malo smo omenili in poprosili, pa smo našli takoj krepak odziv. Enako tudi Društvo Sv. Družine. Tako je bilo mogoče sklicati za 25. januarij v "Slovenia" dvorani v Jolietu ustanovni shod slovenskega oddelka 28. mednarodnega evharističnega kongresa. Tu se je sklenilo, da naj tvorijo odbor slovenske sekcije vsi štirje slovenski župniki chicaške nadškofije in po dva laika iz vsake župnije, enako duhovni vodje, predsedniki in tajniki naših katoliških Jednot. Odbor se je takoj z navdušenjem lotil svoje naloge in začel s polno paro. Danes, ko pišem te vrstice, so hvala Bogu, priprave že precej v lepem redu in ako se ne motimo, bomo dosegli lep uspeh, katerega nas ne bo sram. Po celi Ameriki smo vzbudili med našimi katoliškimi vrstami precejšnje navdušenje in obeta se lepa udeležba pri shodu in krepko moralno in finančno sodelovanje vseh slojev pri pripravah. V slogi je moč in ta shod nas je v resnici našel združene, kakor nismo bili še nikdar popreje. Glavna odbora obeh naših katoliških organizacij sta v kras-pem pozivu navdušila članstvo, da naj sodeluje, pomaga in podpira to delo. Odbor slovenske sekcije je pozval vsa društva, naj pošljejo svoje posebne delegate, ki jih bodo pri zborovanjih zastopali in potem ponesli ogenj navdušenja, s seboj vsak v svoje društvo in vsak v svojo naselbino. Navdušili smo tudi svoje rojake doma v stari domovini, da se bodo udeležili shoda v izredno velikem številu pod vodstvom dveh škofov, Dr. Jegliča in Dr. Gnidovca. # * * Ameriški katoliški Slovenci pa pričakujemo od tega shoda tudi velikih koristi. Naše žrtve za to veliko delo ne smejo biti zastonj. Hočemo videti tudi sadove. Glavni namen evharističnega shoda bo: poudariti pomen presv. Evharistije za duhovno življenje. Vse obnoviti v Kristusu, je geslo sedanjega svetega očeta in ž njim seveda tudi nas vseh. Ta shod naj pokaže sredstvo, edino in pravo uspešno sredstvo vsakega duhovnega prenovljenja — presveto Hostijo, Kruh življenja! Veliki naš škof Mahnič je rekel pri hrvatskem evharističnem shodu v Zagrebu eno leto pred svojo smrtjo : "Krščansko življenje je evharistično, ali ga pa ni!" t. j. mora sloneti na prejemanju in če-ščenju presv. Rešnjega Telesa. — "Brez mene ne morete ničesar," pravi Gospod Jezus. Zato pred tabernakelj! K obhajilni mizi! Ali ameriški Slovenci ne potrebujemo tega duhovnega prenovljenja? O, pa še kako! Potrebujemo, potrebujemo novega, pravega krščanskega duha. Rane, ki so nam jih vsekali sovražniki Kristusovi, slabe organizacije, posebno slabo časopisje, se še niso zacelile. Ogenj ljubezni do Boga, do Jezusa, ki je ostal med nami po plohi polpretekle protiverske dobe, treba razpihati, razsvneti in slovenska plemenita duša se bo našla, bo zažarela v stari slovenski veri in gorečnosti. Da, ameriški Slovenci potrebujemo evharističnega prenovljenja po zgledu onega doma v domovini. Ta veliki evharistični shod ga nam more dati in ga nam tudi bo, samo ne prezrimo velikanske važnosti tega časa. Zato na shod v Chicago, kdor moreš! Pridi! Žrtvuj! Žrtvuj, če treba še več! Nobena žrtev naj nam ne bo prevelika za tako velikanske koristi! Mi duhovniki pridimo sem, o-grejmo najprej sami sebe! Pridimo skupaj, začrtajmo si pot na-✓ šega prihodnjega delovanja, da bomo veliki ob velikem času vsak na svojem mestu! Voditelji katol. organizacij, Jednot in društev! Pridite, da boste dobili novih smernic, boljših kot do sedaj za novo, katoliško vodstvo katoliških organizacij. — Pridite pogledat te milijone, ki se bodo drenjali okrog evharističnega Kralja! Pridite pogledat njih navdušenje, pridite poslušat njih načela, po katerih oni delajo, vodijo in napredujejo. Marsičesa se še lahko naučimo. Pridite, očetje in matere, pogledat, kako vodijo svoje družine drugi katoliški starši! Morda se boste marsičesa naučili, kar vam bo v veliko pomoč pri težkem in odgovornem delu, ki ga imate. Pridimo vsi k Jezusu! Pridimo! Hitimo k Njemu! Poklonimo se mu tudi mi in obnovimo svojo prisego zvestobe in ljubezni temu dobremu kralju, ki edini more naučiti naša srca, naše družine, naša društva, naše župnije, celi svet. Tu bomo prvič v zgodovini a-meriških Slovencev skupaj z naj-odličnejšimi voditelji slovenskega naroda iz domovine. Veliko jih pride! Pridimo skupaj! O, kako bodo to lepe ure! Da, veliki dnevi so tukaj! Veliki pa samo za one, ki bodo znali biti sami veliki! Velik čas bo to, pa samo za one, ki se bodo znali s tem časom okoristiti. Ce pa ta veliki čas ne bo obrodil za nas teh sadov, katerih pričakujemo, pa že danes lahko rečem : ne bo to krivda evharističnega shoda, tudi ne odbora slovenske sekcije, temveč . . . Iz Slovenije na kongres v Chicago. VeryRev-p ^^ čebuij, d.d., provincial- SE sluti, da bo svetovni evharistični kongres daleč nadkrilil vse dosedanje. Zato ga tudi katoliški svet nestrpno pričakuje. — Zlasti še Slovenci v stari domovini. Zakaj? Poleg omenjenega razloga brez dvojbe zaradi pre-svete Evharistije same, ki bo obhajala svoje zmagoslavje. Naše ljudstvo je Najsvetejšemu tako iz srca vdano, da je ta ljubezen značilna poteza njegovega lepega značaja. Nimamo bogastva, ne moči. Zato nas svet bore malo pozna in upošteva. Toda, imamo oltarje, pred katerimi se skoraj vsi vdeležujemo nekrvave daritve nove zaveze. Krasimo tabernak-lje, v katerih Gospod posluša našo večno molitev. Kar le mogoče pogosto in v največjem številu se zbirajo dobri Slovenci pri ob-hajilnih mizah, kjer vživajo kruh, ki vzdržuje naše nadnaravno življenje in izpopolnjuje naš značaj. Presveta Evharistija je naše bogastvo, naša moč, naše vse! Zato se nikar ne čudite, da veselo gledamo v prihodnje dni, ko se bodo milijoni poklonili Gospodu našega ljudstva. Radujemo se pa evharističnega kongresa tudi zavoljo naših ameriških rojakov. Dana jim bo priložnost, da bodo pred odbranim svetom manifestirali svojo ljubezen do Gospoda. Prepričani smo, da bodo člani našega naroda, ki so z doma prinesli ljubezen do presvete Evharistije in so jih v ljubezni do nje tudi njihovi novi dušni pastirji dalje vzgajali, svojo sveto nalogo častno izvršili: Slovencem v ponos, našemu skupnemu Gospodu pa v nemajhno zadoščenje in v veliko radost. Umevno, da se je ob omenjenih mislih vedno bolj javljala in obli« kovala tiha želja: ko bi bilo goče, evharistično slavlje v Chi-cagi tudi osebno doživeti! Tolik0 bolj, ker so prihajali iz krajev> kjer pripravljajo Gospodu slavnostne dni, mikavni klici: Prl" dite! Najbrž sva se midva s P. l>aCl* fikom prva iz domovine odzval vabilu naših ljubih sobratov. Na* ravnala sva korake proti dežel«- ki sedaj spleta za presveto Evh8 ristijo najlepši in največji venec' kar so jih kedaj ovili okoli sve Hostije. . *' Mislim, da lahko trdim, da J^ bilo najino potovanje v znamenj presvete Evharistije, ki je že koj prvi dan v Schwarzachu n Solnograškem stopila v ospredJ^ V cerkvi čč. sester usmiljenk 8 v nedeljo, 18. aprila, maševa1 ' Zelo nam je ugajalo mirno in brano petje ter zgledno obna^ nje tamošnjih vernikov, ki so "AVE MARIA" 175 malega vsi pristopili k mizi Gospodovi. Pridiga med sv. mašo Jini je bila najlepša priprava na sv. obhajilo. Doma so nama naročili, naj se Jih spomniva pri Mali Cvetki v Lisieux-ju. Dano besedo sva možato izpolnila. Srečna sva bila, da sva mogla maševati na grobu ev-haristične rože. Naj le veliko cvetja milosti natrosi v najini duši in v duše tistih, ki sva zanje Prosila! Na parniku "Paris" sva lahko sleherni dan maševala. K sv. maši So ponajveč hodili naši ljudje, ki so se vračali v svojo novo domovino. Tudi nekaj drugih potnikov Je Gospodu delalo druščino. Posebno goreč je bil mlad zdravnik Manile, ki sem ga pozneje v New Yorku sprejel v III. red. Naj 0lttenim še nekega japonskega ^seučiliškega profesorja. Ni sicer katoličan, pa se je vendar močno zanimal za sv. Frančiška. Omilil J1111 je svetnika Jorgensen s svojo knJigo o našem serafinskem očetu. ki jo je Japonec popolnoma Preštudiral. Tako-le sem si mislil: Glej, zdravnik s Filipinov kar gori za Frančiška; profesor z Japon-sl{ega serafinskega očaka dobro Ppzna in visoko ceni, kaj pa mi, 1 se imenujemo Frančiškovi sinovi? V New Yorku in Bethlehemu, a<> sem se ponovno prepričal, da 80 naši ljudje resnično evharistič-V prvem mestu je v začetku niaJa skoraj vse hitelo k sv. ob- hajilu, v drugem sem pa med ob-hajanjem naše mladine občudoval njeno zbranost. Za vse to pre-sveti Evharistiji največja zahvala! Midva sva tu. Drugi rojaki nama bodo še sledili. Pravijo, da jih bo lepo število. Posebno prevzvi-šeni ljubljanski vladika, ki je s svojim delom in trpljenjem, še bolj pa z molitvijo zarezal globoke in široke brazde v srca svojih vernikov in Slovencev sploh, prihaja z velikim veseljem. Ne bo nas torej malo. Vsi smo pa že sedaj v radostnem prepričanju, da bomo v navzočnosti presvete Evharistije ameriškim prijateljem in znancem pogledali v obraz, jim segli v roke ter si ž njimi vred znova napolnili sreg, z najlepšo in najhvaležneišo ljubeznijo. Saj jo poznate: ljubezen do presvete Evharistije! Razlaga sv. maše. (Dalje.) t P vV II. del. IRISTOPNA molitev je končana. Prišel je tre-notek, da stopi maš-nik na skrivnostno Kalvarijo, na kateri je kot nekdaj Mojzes na Sinaju bližji Bogu nego pričujoče ljudstvo. Mašnik sklene roke, jih zopet razprostre in reče: Oremus, molimo ! — Te besede, ki se večkrat ponavljajo med sv. mašo, so resen opomin m.ašniku in vernikom, naj se varujejo raztresenosti in naj si ohranijo duha molitve. Med potjo k altarju moli mašnik : Odvzemi nam, prosimo, o Gospod, naše grehe, da vedno s čistim srcem stopimo na presveti kraj. Po Kristusu, Gospodu našem. Za nas vse bo prišel nekoč tre-notek, ko bomo po končanem delu in trudu stopili v mesto živega Boga, v nebeški Jeruzalem. T.a vstop bo pomenil konec našega potovanja in začetek našega večnega, popolnega veselja. Hrepenenje po popolnem očiščenju izraža tudi zadnja pristopna molitev, ki jo moli mašnik sredi altarja globoko sklonjen. Roke ima sklenjene in na rob altarja uprte: Prosimo te, Gospod, po zasluženju tvojih svetnikov, katerih svetinje so tukaj, in vseh svetnikov, da nam milostno odpustiš vse grehe. Amen. V vsakem altarju so shranjene svetinje, to se pravi, ostanki svetnikov. — Med to molitvijo mašnik poljubi altar. Poljub pomeni v sv. pismu znamenje spoštovanja, češčenja in hvaležnosti. Pri slovesnih mašah sledi takoj po teh molitvah kajenje altarja. Raba kadila pri bogoslužnih opravilih je starodavna. Že v starem zakonu so poleg drugih daritev darovali tudi olje in kadilo. Frpd skrinjo zaveze v najsvetej* šem je stal kadilni altar, na katerem so zažigali kadilo. Kadilo so rabili tudi pogani. Zažiganje kadila pred maliki so imeli prvi kristjani za pravi odpad od vere. Zato so si dali zvesti kristjani rajši sežgati roko, mesto da bi stresli kadila na žerjavico pred maliki. Prvi, ki so Kristusu poklonili kadilo, so bili sv. Trije Kralji in so s tem pričali svojo vero v njegovo božanstvo. Zelo zgodaj je tudi sv. cerkev začela rabiti kadilo pri službi božji, seveda ne kot daritev, temveč le kot dodatek k daritvi. Kadilo pomeni tudi molitev, ki se dviga iz pobožnega srca k Bogu. Zato pa mašnik moli: Moja molitev naj pride kot kadilo pred tvoje obličje. Kajenje se ponavlja pri slovesni sv. maši štirikrat: pred vhodom ali introitom, ko se poje e-vangelij, pri darovanju, pri povzdigovanju. 2. VHOD. Ko je mašnik poljubil altar in ko se je (pri slovesni sv. maši) končalo kajenje, gre mašnik na listno stran altarja, se prekriža in začne moliti vhod ali introitus. V času sv. Gregorija Velikega se je mašnik v žagradu oblekel in je šel s procesijo pred altar. Med tem so peli "vhod," ki je bil takrat mnogo daljši. Peli so predpe-vek, ki je večinoma vzet iz sv. pisma in se vjema s pomenom praznika, in en cel psalm. Dandanes sestoji vhod iz pred pevka in samo ene vrstice kakega psal-ma, ki se sklene z "Gloria Patri..." Ta izprememba je prišla v navado, ko so se uvedle tihe sv. maše, katerih v začetku sploh ni bilo. Pristopne molitve so pri vseh mašah enake, introitus se pa spreminja prazniku ali dnevu primerno in nam večinoma spri-čuje čuvstva, s katerimi nas tisti (lan yalbi sv, cerkev k sv, maši, Po raznih virih priredil Rev. Jos. Pollak. 3. KYRIE. Ko je mašnik zmolil vhod, gre zopet na sredino altarja, prikloni glavo pred križem in začne s služabnikom vred klicati k presv. Trojici: Kyrie eleison, Christe eleison: — Gospod, usmili se nas, Kristus, usmili se nas! . . . V prvih časih je ljudstvo te klice tako dolgo ponavljalo, dokler ni dal mašnik znamenja, da je dosti. Sedaj je predpisanih devet klicev. Vsako božjo osebo kličemo po trikrat, da ž njo obenem molimo, oastimo in prosimo ostali dve božji osebi. Latinski obred je povzel te besede iz grškega jezika, kakor besede: amen, aleluja, hozana— iz hebrejskega. Najbrž zato, ker so postale zavoljo pogostne rabe popolnoma domače in je vsakdo vedel, kaj pomenijo. Nekateri razlagavci mislijo," da raba treh jezikov pri sv. maši spominja na napis na Jezusovem križu. Ni molitve, ki bi bila nam objokanim otrokom Eve bolj pri" kladna, ko klic: Usmili se nasi Saj smo polni grehov, bridkosti, potreb in skrbi. Ali bo tako zdi-hovanje ostalo neuslišano? Ne; Zdihljaji, ki jih pošiljajo verniki z mašnikom vred k Bogu, predero oblake in nam zadobe usmiljenji če smo skesani in polni otroškega zaupanja. 4. GLORIA. Ko se je mašnik z devetkrat" nim "Usmili se nas" globoko P0' nižal pred Bogom', se naenkra povzdigne takorekoč v nebesa 10 se pridruži angelom, da v njih°* vih vrstah Boga moli, hvali in Č*' sti. Zato poje ,ali moli: Gloria >n excelsis Deo ... Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje ! Hvalimo Te, slavimo Te, limo Te .poveličujemo Te, zahvaljujemo Te zavoljo Tvojega veli" častva. Gospod Bog, Kralj nebeški, Očp vsemogočni. Gosp0 edinorojeni Sin, Jezus Kristus, gospod Bog, Jagnje božje, Sin Očetov. Ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas. Ki grehe sveta odjemlješ, sprejmi našo prošnjo. Ki sediš na desnici Očetovi, usmili se nas. Ker Ti sam' si svet, Ti sam Gospod, Ti sam najvišji, Jezus Kristus, s Svetim Duhom v slavi Boga Očeta. Amen. Ker je ta pesem veselega značaja, se opusti pri črnih mašah m tiste dni, ko oznanja Cerkev Pokoro in žalost. Ta slavospev je iako star. Trdijo, da ga je sv. Hi-larij predelal iz grškega bogoslužja. "Slava Bogu na višavah." Tako so pele angelske trume v božični noči. Angeli se nikoli ne naveličaj o slaviti Bog.a in prepevati njemu v čast. Sv. Janez je slišal y skrivnem razodetju: Veselimo ln radujmo se in dajmo mu čast. po tem prelepem zgledu se ravna tudi Cerkev in ž njo vsi zares dobri kristjani. > a Prenehanje protikatoliškega ščuvanja. Hudobni duh nikoli nc miruje. Če bi fstusova cerkev pojemala ,bi bil lep )llr- Satan bi nas pustil spati in bi sani aspa'- Čim več dobrega se stori za Bo-tem liuje se zaletava hudobni dull v Vsc' kar je božjega. ^Svetovna vojska je prinesla nekaj do-CK». Ljudje so se začeli zavedati in ^DreRledavati .Nemčija je imela namen, Proslavi štiristoletnico protestantiz-j^-1 "a ta način, da podjarmi vso Evropo j jal<° Prisili ves kontinent, da proslavi s{. ; človek obrača, Bor obrne. Voj-!>o'l pr'nes'a Lutru slave, pač pa potit n ?oraz- Protestantska vera je prak-Zginila. Njihove cerkve se se drže Rlc r"-ctl' a ta Poslopja jim služijo kot ]:•■»111. ' zabavišča in za reševanje po- l,Cn,h vprašanj. kv^'^ v°jsl<0 jc rekel neki profesor cer-"e *Rodovine na vseučilišču v Wasli- Ilvala in češčenje, ki se izreka v prvem delu, velja njemu, ki je: "Gospod, Bog, Kralj nebeški, Oče vsemogočni." Od Boga Očeta se pa obrne v nebesa povzdignjena duša k njemu, ki je: "Edinoroje-ni Sin, Jagnje Božje." Ime Jezus Kristus obsega v sebi vse skrivnosti odrešenja. To ime je nad vsa imena. Pred njim se morajo pri-pogibati kolena vseh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Med naslovi, ki ž njimi časti Cerkev svojega ženina, je tudi naslov Jagnje Božje. Pa kakor bi ne hotela takoj dodati vsega, kar sledi iz teh besed, povzdigne še enkrat glas k prevzvišenemu klicu : Sin Očetov. Potem se šele drzne spomniti svojega ženina, da je postal daritveno Jagnje, ki od-jemlje grehe sveta. "Ki grehe »veta odjemlješ." Ti, ki si nas s svojo krvjo milostno odrešil, ne zapusti nas, temveč: "sprejmi našo prošnjo." Od Jagnjeta, ki je bilo umor- ingtonu: "Nikoli še ni katoliška cerkev tako procvitala, kakor bo prihodnjih 20 let." Res je. Ljudstvo je začelo misliti samo zase .V protestantizem ne more verovati. Ali veruje, kar uči prava katoliška ccrkev, ali pa nc veruje ničesar. Ker je pa katoliška cerkev tako napredovala, je začel delati tudi hudobni duh. Kaka razlika med predvojno dobo in sedaj! Prej je bilo ameriško pravilo, da moramo spoštovati versko prepričanje vsakogar; sedaj je p.\ postala, po mislih nekaterih debeloglavcev, Amerika strogo protestantska dežela, iz katere bi morali biti ekgportirani vsi drugoverci, najprej seveda katoličani. Po njihovem mnenju je Amerika samo za severne narode. Dasi so živela vedno skrivna in napol skrivna društva, katerih namen je bil, izpodkopavati ugled katoliške cerkve, vendar niso nikoli tako besnela, kakor ravno sedai. Vsi poznamo Ku Klux Klane. Glej, kam nas hočejo pripraviti! j eno, povzdigne sv. cerkev oko k Jagnjetu, ki kraljuje v nebeških višavah. Vtopi se v globočino božanstva Jagnjetovega in ga moli z besedami skrivnega razodetja: Cast Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu. Sv. Filip Nerij je na dan svoje smrti zgodaj maševal. Pri Gloriji se je zamaknil, začel peti in je pel ta slavospev tako pobožno, kot bi bil že med angeli v nebesih ! — O, da bi tudi mi molili ta slavospev vedno z angelsko po-božnostjo! Sv. cerkev je na tem svetu vedno v bojih. Vendar odmeva v njenih svetiščih ta pesem, ki vsakega napolnjuje z radostjo. Viharji besne okoli nje, ona pa zaupno poje slavo Bogu in oznanja mir ljudem na zemlji. Da, tudi v najhujših bojih lahko veselo poje, ker ji je zagotovljena končna vesela zmaga . . . (Dalje prih.) Rev. John Plaznik. Uvedli so prohibicijo ,da bi zatrli sveto mašo; zatreti so hoteli katoliško šolo in sploh nas hočejo ovirati .kjerkoli mogoče .Bog lahko obrne in tudi res obrne vsako slabo reč na dobro, vendar pa ga moramo za to prositi. Če bi nas nihče ne dregal, bi postali mrzli in bi najbrž zmrznili .Sicer je pa res, kar je rekel neki protestantski minister: "Ako bi papež hotel iznajti sredstvo, da bi uničil protestantizem, bi ne bil mogel iznajti ničesar boljšega, kakor ustanoviti Ku Klux Klan." Molitev vsakdanjega jutranjega dobrega namena: O presveto Srce Jezusovo! Po rokah prečiste device Marije ti darujem vse molitve, dela in trpljenja današnjega dneva v spravo za vsa razžaljenja, ki jih trpiš v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, in za prenehanje protikatoliške-ga ščuvanja. Apostolstvo molitve. ^e«ečni namen apostolstva molitve za mesec julij. Tretji blagoslov. i. 1L0 je devetindvajsetega oktobra v sv. letu 1925. — Nonina* Iler-m e 1 i nda je dopolnila tisti dan svoje 86. leto. — Sključena in trudna se je vračala iz cerkve. Vsak njen korak je bil premišljen in natanko odmerjen. S čudno kljukasto palico si je lajšala hojo. Koničasto spodnjo ustnico je venomer premikala in glasno molila na molek, ki se ji je ovijal okrog koščenih rok in enakomerno tolkel ob palico. Pa je prenehala tedaj starka s svojo molitvijo in je začela govoriti vsa zamaknjena vase: "Bog tako hoče. V cerkvi mi je prišlo na misel — prav pri povzdigovanju in ravno na moj sveti godovni dan. Seveda — Bog tako hoče. — Eh — eh. — Prav je, da sem se mu zaobljubila. Roza-lija bo morda huda — pa naj bo! Zdaj t.ako nič ne pomaga — zaobljubila sem se in je konec prepira. Videla sem Pija IX., videla Pija X., in kdo mi bo branil, da ne bi pozdravila še Pija XI. ? Ce sem prejela dva najvišja blagoslova, zakaj naj ne bi še tretjega ? V tretje gre rado — vsaka tretja reč je popolna. In sveti oče Pij XI. je ravnotako namestnik Kristusa, velikega Boga, kot sta bila prejšnja dva Pija in njegov blagoslov je blagoslov Kristusa samega. Letos je vrhu tega še sveto leto. Moram, moram, — o Madonna santa ed Antonio santo mio, kam sem se spet zamislila! Pa sem Jezusu rekla, da bom celo pot molila.—Ceščena Marija..." In zopet se je potopila v pobožno molitev. Pot je bila težka, u-trudljiva za bolehno starko. Tež- * Nonina — babica. ko je sopla in vedno težje premikala okorele noge. "Eh — eh,—ne bo šlo lahko— ne bo," se je naenkrat prestrašila. "2e ta kratka pot do župne cerkve mi je vzela sapo — ne bo šlo lahko. Eh — včasih — zdi se mi, da še ni dolgo tega, — kako sem bila naenkrat v cerkvi .Niti deset minut nisem hodila. A danes — eh — eh — pol ure, tričetrt — pa še nisem doma. Ti trdoba ti grčasta — kako se vendar človek spremeni! — Odpusti mi, Madonna santa! — Češčena Marija. — Pa, Rim je daleč — dve debeli uri z vozom — peš ne bi nikoli prišla. — O mio Santo, moj Svetnik, ti mi izprosi milost, da bom mogla izpolniti, kar sem obljubila. — Pa kaj vendar mislim! — Zdaj me ne premoti nobena stvar več! — Češčena Marija —" In res je ni nobena stvar več premotila. Z napol zaprtimi očmi je drsala prav počasi po prašni cesti. Enakomerno je tolkel molek z debelimi jagodami ob palico in palica ob trda tla. Mimo nje so se pripodili tedaj trije kričavi dečki in gazili z neznansko slastjo cestni prah ter ga stresali drug drugemu na glavo in za vrat. Starka je pogledala kvišku in se nasmehnila. Pred njo so trepetale v jutranjem soln-cu Sabinske gore — bila je doma. II. "Kdaj naj ji razodenem?" je preudarjala llermelinda ves dopoldan. Ves dopoldan je bila razburjena in nemirna. Še celo med kosilom, ko je sedela sredi onih, ki so jo tolikanj ljubili in ji pripravili za njen god naravnost gosposko pojedino — še takrat je bila vsa raztresena. "Nonina, draga nonina, jejte vendar! Za vas sem vso to pripravila. Ali vam ne tekne? Ali ste bolni? In tako malo pijete!? Ali vino ni dobro?" Tako je kopičila Rozalija vprašanje na vprašanje P. Krizostom Sekovanič: in s skrbjo gledala starkin bledi, zamišljeni obraz. "O, Rozalija, kako si skrbna! Moja lastna hči bi mi ne mogla streči bolj kot mi strežeš ti, — toda saj veš, stari ljudje nimajo teka." Komaj je to odgovorila — pa je že začela znova preudarjati: "Danes— še danes se ji moram razodeti. Danes ne bo tako huda, ne bo me kregala, ker je danes moj praznik. Popoludne, ko bo pomila posodo in se vsedla tja k zadnjemu oknu in bo začela šivati — tedaj, ah tedaj — ko bo vsa mirna in zadovoljna — tedaj ji bom pa povedala vse od konca do kraja — vse, vse. — Sina ne bo treba še poseb'e prositi — storila bo to Rozalija. In kar odloči ona — to je odločil že tudi Satur-nino. O — in jaz bom šla v Rim. Kosilo je bilo ktfnčano. Družina se je razkropila po opravkih-Rozalija je pomivala v kuhinji posodo, stara llermelinda pa j® čepela pred hišo na nizki stolici in zrla trudno predse. Nič ni čutila solnca, ki se je s svojo topl° ljubeznijo kar vsesalo vanjo, ni* se ni zmenila za poredne muhe, ki so ji sedale na roke, na lica in celo na nos. Le če se je katera iz' med njih tako daleč izpozabila ter ji sedla naravnost na oko -j" le tedaj se je starka zgenila in napravila kretnjo s svojo roko vsa žalostna in nestrpna: "Kaj, če mi ne dovoli — ah —' pa sem se zaobljubila. Kaj če se mi bo smejala, češ: nonina, kako si vendar otročja! V teh letih —" pa želiš v Rim, med tisto strašno gnječo — ha, — to ni mogoče, -"* le poglej, kako si slabotna! bi mogla prenesti tega napora-Saj še do farne cerkve komaj Prl" ležeš, ko je le dva lučaja daleč-Ne govori več o tenv — nikamor ne greš. Ker te imam rada — 7j&~ to to ne pustim! Umrla bi tam.-- llermelinda se je mrzlično zKe" nila in vzdihnila: ''Moj Bog, kako sem vendar otročja ! Take nepotrebne stvari Premišljujem. Solnce se že nagiba in jaz zapravljam čas. Morda šla Rozalija že po drugih o-Pravkih in ne šiva več." Z velikim naporom se je dvigala ter se opotekla preko hišnega praga. V sobi pri zadnjem oknu je se-de'a Rozalija in šivala. Hermelinda se je oddehnila in se zgrudila dolgo klop ob zadnji steni ter Se hotela zbrati: "Kako naj začnem ? O sveti Anton, pomagaj!" Stresla se je v veliki bojazni in bolj zahropela kot izgovorila: "Rozalija! — Rozalija!" 'Kaj je novega, predraga nonina?"^ odgovorila gospodinja, lle da bi se okrenila. "V Rim bom' šla!" se je iztrga-lo starki iz grla. Rozalija je povesila šivanje in Se Prestrašena okrenila. "V Rim bom šla!" je ponovila Hermelinda. . Gospodinja je odložila šivanje m vstala. Obšla jo je čudna gro-^a. Kaj Re genjcj meša? Začu-lla je v prsih veliko tegobo: mor-a mi jo hoče Bog vzeti prav da-IlGs. na njen godovni dan. V hipu j? Se ji zameglile oči. Zdaj ji je 1,0 naenkrat vse tako jasno: poznala je, da ljubi to starko kot je ljubila svojo rajno mater. Stopila je k njej in jo mehko °ojela: br ^onina m«ja, ali vam ni do-\ Ah ■— že opoldne ste se mi Geli tako slabotni — pa mi ni v lsl° na misel, da bi vas spravila Posteljo. — Uboga nonina P n v Grmelinda se je hipno vdala ljubkovanju in neznana . ' kost se ji je razlila po vsem e'esu. jal"Saj mi ni nič hudega," jo de->«sto mirno. "Saj sem zdra-v sem samo, da bom šla H0^°Zilj'ja se je začudila odloč-k0).' njenega glasu. Stopila je za "p naz&j in jo vprašala: a kaj boste v Rimu?" "Svetega očeta Pija, Gospodovega namestnika, hočem videti!" "Kaj vam je vendar prišlo na misel. Saj veste, da vas celo v župno cerkev pustim zelo redko in silno nerada. In cerkev sv. Petra ob slovesnostih, ko stopi sveti oče vanjo--. O nonina, ne govoriva več o tem!" "Rozalija, ti me moraš pustiti!" je izgovorila Hermelinda trdo in oči so se ji jezno zasvetile. Rozalijo je obšla nova groza. Sedla je k starki in jo tesno objela ,kot bi se bala, da ji ne uide že zdaj v Rim. "Nonina, moja nonina," ji je začela šepetati, "saj veste, da vas ne morem pustiti nikamor — preveč vas imam rada--. Vi bi čisto gotovo umrli v tisti strašni gnječi, ko bi čakali na svetega očeta--. O, že vožnja bi vam škodila!" Rozalija je pričela jokati. Mirno jo je poslušala Hermelinda, toda, ko je videla njene solze — tedaj jo je vsa odločnost minila. Mehko je zaprosila: "Rozalija, pusti me v Rim! Glej, zaobljubila sem se." "Zaobljubili ste se?!" je krik-nila gospodinja. "Komu ste se zaobljubili??' "Jezusu in Materi božji in svetemu Antonu." "Jezusu in Materi božji in sv. Antonu," je ponovila Rozalija. "O Bog! — Nonina, umrli boste!" In zopet se je potopila v solze. "Rozalija, poslušaj! Danes zjutraj sem se zaobljubila — prav pri povzdigovanju. Pogledala sem sveto Ilostijo in kakor iz nebes mi je padla ta misel v glavo. Jezus hoče ,da prejmem blagoslov za pot v večnost od samega papeža. Jezus tako hoče — zgodi naj se njegova presveta volja." V sobi je zavladala tišina. Na klopi ob steni sta sedeli Hermelinda in Rozalija. Prva se je potopila v prijetne romarske misli, druga pa si je pokrila obraz s predpasnikom in je krčevito jokala. Po možganih ji je divjala ena sama misel: "Umrla bo, sirota — čisto gotovo bo umrla." * * * Saturnino se je vrnil proti večeru s polja in Rozalija mu je vzdihovaje razodela Hermelindi-no nepremišljeno obljubo. "Če se je zaobljubila," je dejal Saturnino s poudarkom, "mora obljubo izpolniti in nihče nima pravice jo pri tem ovirati — tudi midva ne, ker sicer je nevarno, da pride nad naju kazen božja. Najina sveta dolžnost je le podpirati jo, da se bo srečno vrnila." III. 15. november svetega leta 1925. — V vatikanski baziliki so slavili 16001etni jubilej nicejskega cerkvenega zbora. Trg svetega Petra je bil življenje in zopet življenje. Nepregledne množice valove po njem in izginjajo v o-gromno baziliko kot čebele v panj. V to veselo šumenje trobijo avtomobili v najraznovrstnejših legah in vozniki zehajo neprestano svoj zategli ooop ter se komaj, komaj prerivajo s svojimi kočijami skozi gnječo. "Saj ne moreva naprej," se je prestrašila Hermelinda, ki je sedela v dvokolesni karoci in se o-klepala z desnico Saturnina. "Potrpljenje, mati!" jo je hotel tolažiti sin, pa že se je razsrdil nad množico: "Oooop! Kako so vendar ljudje nesramni! Konj mu prha v lase, pa se še ne gane ne — ooop!" Saturnino je skočil s koleslja, dvignil mater s sedeža ter jo postavil na tla. "Pripravite vstopnico!" ji je še dejal. "Pa veste, mati — kakor sva se domenila. Pred vrati me počakajte. Prav počasi pojdite po stopnjicah — se vam' prav nič ne mudi. Čez par minut bom že nazaj in potem bova šla skupno v cerkev . . ." Ni še prav izgovoril in njegov voz si je zopet delal pot skozi velikansko gnječo. Starka pa je izvlekla izpod jopiča rdečo vstopnico in rožni ve- 180 "AVE MARIA" nec ter je prav počasi lezLa proti cerkvenim vratom. Po stopnicah so stale dolge vrste vojakov, ki so pazili, da bi se ne izmuznil kak nepoklican gost v baziliko. Hermelinda jih niti opazila ni. Živela je samo vase zamaknjeno življenje — vsa srečna je mislila edino le: na cilju sem! "Ah — videla ga bom," ji je vriskala duša, "videla ga bom in prejela njegov blagoslov. Saj bo ta blagoslov za zadnjo uro — za zadnjo mojo pot, za pot v večnost. — O Hermelinda, dva Pija si že videla — danes boš videla še tretjega. Dva velika Pija sta ti že dala blagoslov — danes ti ga bo dal še tretji. Jezus je hotel tako — jaz sem njegova pokorna dekla. Zgodi naj se volja božja!" Prišla je do vnat. Naslonila se je na mramorni podboj in zastr-mela po trgu, iz katerega je kipelo čudežno življenje . . . Ljudje so hiteli v gručah mimo nje in izginjali v svetišče. "Kako se jim mudi," je pomislila. "Pa, saj ni čudno — vsak si hoče preskrbeti boljši prostor, da bo mogel natančneje videti namestnika Kristusovega, da bo bolj občutil njegovo bližino in njegov veliki blagoslov ... In jaz ? Kaj če zame ne bo ostal nobeden primeren prostor, če bom daleč proč odrinjena — brez blagoslova ? — Morda svetega očeta niti videla ne bom s svojimi slabimi očmi radi prevelike razdalje? O Bog!" Zatrepetala je v tihi grozi in pogledala preko stopnjic, če se morda sin že vrača. Pa kako naj bi ga bila razločila izmed tolikih? Morda se še ne vrne kmalu. Kaj če ni dobil prostora za konja in voz — in ona ga čaka tu zastonj. Srce ji je burno trepetalo. Ljudje so drli v cerkev kot mogočna reka. "Kako sem vendar nesrečna!" je vzdihnila polglasno. "Mislila sem, da sem že na cilju — pa — morda svetega očeta niti videla ne bom." Solze so ji zameglile pogled. Tedaj pa je prihitela po stop-njicah zopet velikanska gruča. Hermelinda se je hotela oprijeti za podboj — pa je bilo že prepozno. Gruča jo je odnesla preko praga v cerkev. Ni si mogla prav predstaviti, kako se je vse to zgodilo. — Stala je sredi leve ladije in zrla zavzeta krog sebe. Blesk svetišča jo je omamljal. Zopet sta ji legla na dušo čudovit mir in pa trdna zavest: na cilju sem! Vsa bazilika je šumela v tajnem šepetu, polna prazničnih obrazov in nedeljske obleke. Papeževi stražniki s silno visokimi črnimi kučmami in belimi hlačami so važno koračili po ladiji in pazili na red. Kaj malo se je menila Hermelinda za vse to. Njene slabe oči so iskale primernega prostora, od koder bi mogla dobro videti Kristusovega namestnika. Bazilika je bila — kakor vedno ob enakih prilikah — po dolgem razdeljena v tri dele z lesenimi ograjami. Srednji ozki pas je bil odločen za sprevod papeža in njegovega spremstva. Ob ograjah se je kar trlo ljudi. Srečen tisti, ki je prišel dovolj zgodaj ter je našel prostor tik ograje. Počasi je lezla Hermelinda proti velikemu oltarju in željno iskala mesta, ki bi bil zanjo. "Sam Jezus se me je usmilil," se je nasmehnila vsa srečna, ko je našla tak kraj. Pred njo so stale tri majhne ženice in se naslanjale na ograjo. Hermelinda je pogledala čeznje in videla pred seboj tisti ograjeni pas, po katerem bodo prinesli svetega očeta. Začela je moliti rožni venec. Okrog nje so se kmalu nabrali novi gledalci in čez četrt ure je bila Hermelinda sredi najhujše gnje-če. — Ob devetih je prikorakala v cerkev palatinska papeževa garda ter se vstopila v dveh dolgih vrstah na vsako stran lesene ograje, da napravi papežu časten špi-lir. Hermelinda je bila tako zatopljena v svojo molitev, da ni nič slišala in nič videla. Njena duša se je pogovarjala z Bogom: "Gospod, kako si vendar ti dober! Hotel si,da sem prišla v Rim, in zdaj me tako ljubeznivo vodiš, mene slabotno starko, ki bi brez tvoje pomoči ne mogla storiti niti enega koraka. Ti si hotel — zdaj sem' tu, da prejmem od tvojega namestnika na zemlji blagoslov za romanje v nebo . . . Seveda, Saturnino se bo prestrašil, ko me ne bo našel pri cerkvenih vratih — a kaj, ko si pa ti, Jezus, tako hotel. Saj sama nisem vedela, kdaj sem prišla sem--." Po cerkvi je jeknilo rezko p0' velje. Palatinski vojaki so zavzeli pozor. S prožnimi koraki je sla mimo sijajna papeževa garda "dei nobili." (Garda dei nobili je garda plemenitnikov.) "Kakor sanje so šli mimo ti mladci," je pomislila Hermelinda, "kakor sanje — kakor moje življenje— trenotek — in vse je končano. Kaplja, ki kane s strehe 'n se v 100 barvah zaiskri v solnčnih promenih — pa jo v istem hipu že popije zemlja — in ni je več.-Kaj bi bilo moje življenje breZ tebe, Gospod! Sanje, kaplja -** niti toliko bi ne bilo vredno moje življenje---. Ah! Ah!—- Hermelinda se je zgrabila za prsi. Zazdelo se ji je kot bi J1 nekdo predrl pljuča in srce s tenko razbeljeno iglo. Zgrudila bi se bila na tla, da je ni držala P° koncu gnječa, ki se je vsak tre notek večala. "Umrla bom," ji je zajokaj duša. "Umrla bom, ne da bi PreJ videla svetega očeta, ne da bi Prati v znamenje, da je sveti oče Prestopil prag bazilike. Hermelinda je zbrala zadnje *n°či. Njena duša je molila, ječa-J* in prosila. "Gospod—Gospod!" Široko je razprla svoje oči, da bi b°lje videla — a kaj je to? "Jezus! Jezus! saj nič ne vidim !" je kriknila v mrtvaški gro-2i vp,a njena notranjost. "Bo-o-g! čepela sem--. Tema--. Smrt — prob — mrliči--po- Vs°d tema — noč--." Hermelindine oči so bile vse ^zsolzene, mrtve — brez luči. ni videla sprevoda, ki se je Pomikal mimo. — Uboga Ilerme-nnda! Kolik sijaj gre mimo tebe ln ti ne vidiš nič ! Prvi jc šel grški klerus, za njim Krški škofje s prekrasnimi kronali na glavi in v orientalskem or-nato štirje arhimandriti '^ji predstojniki v samost.anih grškega obreda) in patriarh, ki aJ bi ta dan ob navzočnosti sve-r?Ra očeta opravil najsvetejšo da-. ev Po grškem obredu. Sledila ® dolga vrsta Švicarjev v svojih olsanih uniformah, za temi rdeče navljeni papeževi komorniki, v'lto Plemenitaši v dragocenih ^^skih oblekah z zlatimi porta-8o, !n neštetimi odlikovanji, — vi-1 vojaški in civilni dostojan- stveniki, slednjič dolga vrsta škofov in kardinalov. — Oddelek papeževe telesne straže je šel tik pred tronom in na obeh straneh trona. Tron so nosili izredno veliki papeževi služabniki, velikanski baldahin pa prelati. Hermelinda je slutila, da gre sprevod že mimo, a sveti oče mora biti še daleč — tako je presodila po ploskanju in po klicih, s katerimi ga je pozdravljala navdušena množica. Kakšni slovesni trenotki so bili to! Vse lepo je bilo združeno v eno samo popolno lepoto: sijaj vatikanske bazilike, navdušenje množice, srebrna melodija trobent, papeževo blesteče spremstvo — in visoko gori na tronu med dvema ogromnima pahljačama pod zlatim baldahinom — sveti oče z biserno tiaro na glavi, odet v težak brokatni pluvijal, deleč blagoslov zdaj na desno, zdaj na levo. — Vse, kakor v davni čudoviti pravljici. Hermelinda je začula okrog sebe burno ploskanje in navdušene vzklike. Začutila je bližino svetega očeta in njena duša je zajokala tako turoben jok, kot ga še ni zajokala v vseh svojih šest-inosemdesetih letih. "Jezus! — Jezus! — daj, da vidim!" Tedaj so ji padle luskine z oči! Tam gori na vzvišenem zlatem stolu sedi sveti oče Pij XI. ves o-žarjen od nebeške luči. Kako dobrohotno se mu smehlja obraz. Ah — zdaj je razprostrl roke proti njej — o presrečna Hermelinda! Zdaj je napravil znamenje križa — in veliki njegov blagoslov je legel v njeno srce — veliki blagoslov za romanje v nebo . . . Čutila ga je . . . Svetega očeta so odnesli mimo. Hermelindi se je zazdelo, da se ji nekdo bliža — tako lep — tako neskončno lep--in za njim še nekdo drugi — prav tako ožar-jen od najjasnejše luči. "Proti meni gresta!" se je zavzela. "Pome gresta! — O svetnika božja!" Hermelinda jih je spoznala. Bila sta Pij IX. in Pij X. * * * Ljudje so kriknili in napravili prostor. Dva paznika sta odnesla Hermelindo iz cerkve. Pritekel je zdravnik in ugotovil smrt. Čez tri dni so jo pokopali v njenem rodnem kraju pod Saba-tinskimi gorami. Pogrebci so se razšli — le Sa-turnino in Rozalija sta ostala, da se še enkrat poslovita od tolikanj ljubljene. Saturnino se je zgrudil na kolena v travo in si pokril obraz z rokami, Roz.alija pa je položila na grob venec in zasadila v grobno prst tri goreče sveče. "Nonina moja, moja ljuba no-nina, počivaj v miru! Prehitro si šla od nas — pa je bila tako volja božja. — Jezus je tako hotel in Mati Marij.a in sveti Anton, — a nam je hudo — hudo---. Naj te spremljajo vso večnost blagoslovi treh namestnikov božjih — nonina moja---." Hladen vetrič je zavel od Sa-batinskih gora. Na večernem nebu so zatrepetale tri zvezde . . . 182 "AVE MARIA" GLASOVI od naše Marije Pomagaj m® Pozdrav! Very Rev. Kazimi«"* AŠ dan! Lep bo za vse ameriške Slovence, prelep in pomenljiv! O, vsa verna slovenska srca po vsej Ameriki združimo se za ta dan vsaj v duhu vsi, vsi — okoli naše "Marije Pomagaj!" In ko bo naš narodni voditelj škof Jeglič položil na glavo naši materi Mariji krono — simbol vladarstva, izvolimo si vsi to nebeško mater znova za svojo Kraljico in zakličemo proti nebe-som iz dna svoje duše: Češčena Kraljica, Kraljica tudi ameriškega slovenskega naroda, življenje, sladkost in upanje naše, češčena! * * * Vi pa, predragi sobratje in sosetre v narodu, ki boste za ta dan prihiteli od blizu in daleč na naše revne ameriške Brezje, da boste kot zastopniki svo* jega naroda ob tej slovesni priliki dvigali svoje srce in svoje roke v prisego zvestobe tej naši Kraljici a-meriških Slovencev — prisrčno pozdravljeni! Pozdravljeni mili naš vladika in oče, škof Jeglič! Kako veseli smo, da nam je milost božja naklonila to srečo, da boste to slavnost izvršili ravno Vi! To nam je dokaz, da nas Bog še ni zapustil, da nas Kraljica Marija še ni pozabila. Pozdravljeni, mili vladika, škof Gnidovec, d® ste tudi Vi pustili svoj težki misijonski delokrog 'n prišli k nam za ta veliki dan! Pozdravljeni, preč. p. provincijal, P. Regalat Čebulj, da ste stopili na to za Vas težko pot in prišh med nas! Tudi Vaša navzočnost ob tej priliki i«11® velik pomen za nas. Pozdravljeni čč. gg. duhovniki iz domovine »n iz Amerike ta dan v našem krogu. Radujeme se Vase navzočnosti in se Vam zahvalimo za Vaš obisk >n udeležbo. Pozdravljeni vsi naši bratje in sestre iz dom®' vine in iz cele Amerike v našem krogu. O, hvala Vam, da boste prišli, da se bomo skupno poklonil' nebeški Kraljici in obnovili svojo ljubezen do nJe' O, napijmo se sladke ljubezni do Nje in ponesimo to ljubezen in zvestobo širom Amerike po vseh naših naselbinah, in delajmo, da bo slovenski narod os ta Marijin narod, da bo Marija naša slovenska Kralji«*' Vse vas kot t. č. predstojnik našega komi«®1"1' jata v imenu vseh svojih dragih sobratov kakor tu1*' v svojem prav iskreno pozdravljam in Vam kličem naš prisrčni "Dobro došli!'' * * * Češčena Kraljica! Spored kronanja lemontake Marije Pomagaj v nedeljo, 27. junija 1926. Na predvečer, v soboto, 26. junija, ob pol osmih litanije z blagoslovom in spovedovanje romarjev. V nedeljo zjutraj bo več »vetih maš, pri katerih se bo delilo »v. obhajilo. Ob 11. uri se začne slovesnost: podoba Marije Pomagaj se v pro^ cesiji odnese na grič za cerkvijo, kjer bo takoj nato škofova maša s pridigo in kronanje. Po kronanju se podoba prenese v slovesni procesiji nazaj v cerkev. Sledi odmor za kosilo. Ob 2. uri pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim v cerkvi. Po blagoslovu ljudski tabor pri Jezeru na griču. Govorili bodo n« najodličnejši govorniki izMeC ameriških in starokrajskih r° marjev. Po taboru prosta zabava farmi. Za pokrepčila bodo zft' dostno skrbeli šotori. Dostavek: — Med sv. mašo n griču bo pel cerkveni pevski "Adria" od sv. Štefana v Chica«^ Za vse točke sporeda vel'1 novi poletni čas. "AVE MARIA" 183 Lemontska Marija Pomagaj - kronana. LOVENCI v Ameriki še nismo imeli slovesnosti, kakoršna bo v Le-montu pri Mariji Pomagaj na kresno nedeljo letos 27. junija. Tedaj bodo ljubljanski knezo-škof Dr. Anton Bonaventura Jeglič kronali milostno podobo Ma-riJe Pomagaj, h kateri se ameriški Slovenci zatekajo s tolikim županjem. Kakor je Marija Pomagaj na ■^rezjah v stari domovini središče castilcev Marijinih, tako je postala Marija Pomagaj v Lemontu središče za verne S.lovence v A-meHki. Iz tolikih pisem, ki doha-jajo dan na dan, vidim, kako naši yerni rojaki širom Amerike časte ln ljubijo Marijo.'Koliko srčnih Prošenj ji pošiljajo sem, kako tnnljive so njih zahvale za uslišano molitev! Tu vidimo vsak dan, ako se izpolnjujejo besede sv. "ernarda: "Še nikdar ni bilo sli-.ati, da bi ne bil uslišan, kdor se M Zaupno zatekel k Mariji." Saj arija je naša srednica pri Bogu, Jenem Sinu; njena prošnja pa žSe Premore. Po Mariji se pribli-'am° Rogu, po njej ga popolneje Jdemo, po njej ga nežneje lju-^ in mu zvesteje služimo. Nas bj°h 8rčna prošnja bodi torej, da 'meli presveto Devico vedno in W "ajpopolnejši vzor kot mogočno pomočnico. im^,1Um Je Prav koristno, da ^j511"0 Marijino podobo pred oč-8Vo -a.Se 'ažje povzpnemo s lju(Jlmi mislimi k predobri in pre- eznivi naši nebeški Materi. dVo.Sakemu Slovencu je pa brez Prili k najbolj znana in najbolj MJ.ubljena Marijina podoba: V8e;ja P°magaj na Brezjah. — Že g0 rJe Znano, koliko milosti je nj0 Podelil ljudem na priproš-^°z-janske Marije Pomagaj. Vernih°Sij° torej teže srca V8Qh To ?Vencev v (lomovini. 8v°jo dobro nebeško Malor hočemo imeti pred očmi tudi mi, verni Slovenci v Ameriki. Tudi mi bi radi zrli v ta mili obraz Marije Pomagaj, kakor smo zrli, ko smo bili še v domovini. Toda predaleč so Brezje na Gorenjskem, ne moremo iti tja, kamor nas tako vleče srce ... Mi ne moremo iti na Brezje, je pa Marija prišla k nam v Ameriko. Imamo isto lepo podobo Marije Pomagaj tu v Lemontu. Naslikal jo je prav moj-stersko naš akademični slikar, Rev. Blaž Farčnik, O. F. M., iz Ljubljane, ki ji je na Brezjah vdihnil materinsko milobo, da že sam pogled na to podobo razveseli naše srce. Ta lepa slika Marijina je nam v Ameriki nadomestilo Marijine slike na Brezjah, kakor je Lemont postal naše Brezje in nam nadomešča božjo pot na Brezjah v stari domovini. Zakaj si je pa Marija izbrala ravno Lemont za naše Brezje? Ker je Lemont lahko dostopen za naše rojake širom Amerike, ker je nekako v sredi med njimi. Iz tega središča naj bi se širilo če-ščenje Marijino med ameriškimi Slovenci. Od tukaj naj bi ljubezen do Marije prišla v vsako srce našega rojaka blizu in daleč. Po Mariji Pomagaj naj bi prišli nazaj k Bogu vsi, ki so tu zašli od Njega. Zato bo torej slovesnost kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, naj bi Ona, kraljica nebes in zemlje, zavladala v srcu vsakega našega rojaka v Ameriki. To je namen in pomen kronanja podobe Marije Pomagaj v Lemontu : razširiti in poglobiti če-ščenje Marijino med našimi ameriškimi rojaki. Od tukaj naj se češčenje Marijino vedno bolj in bolj množi in krepi v srcih Slovencev širom Amerike po naši Mariji Pomagaj in po našem listu "Ave Maria." lies jo, človek lahko moli k Ma-1'jjj in k B«)gu povsod, povsod za^ Rev. Benigen Snoj, O.F.M. dobi prava molitev uslišanje. — Resnično je pa tudi, da Bog na posebnih krajih rajši usliši molitev in hoče, da ga na kraju, ki ga je sam izbral, častimo in molimo. Zato hoče, da hodimo ob nedeljah in zapovedanih praznikih v cerkev, v njegovo hišo, k službi božji. Poleg tega so nastala razna božja pota. Že v stari zavezi je bila navada, hoditi na božja pota, kakor nam pripoveduje sv. pismo. Iz sv. pisma nove zaveze vemo, da so apostoli in pobožne žene obiskovale grob Kristusov. Apostol Pavel je iz Mileta hitel v Jeruzalem, da bi tam obhajal bin-koštni praznik. Cerkvena zgodovina poroča, da je bilo v navadi že v začetku katoliške Cerkve — in tako je ostalo do današnjih dni — romanje k božjemu grobu v Jeruzalem, v Rim na groba prvakov apostolov sv. Petra in Pavla in na mnoge druge, Bogu posvečene kraje. Sv. Cerkev sicer romanja ne u-kazuje, pač pa priporoča. Vsi-kdar je pa obsojala in prepovedovala vsako zlorabo in vsak nered na božjih potih, a romanje samo na sebi, kot naraven pojav ljudske pobožnosti in žive vere, je nasproti krivovercem vedno zagovarjala in branila. Romarje, ki odhajajo na božjo pot, posebej blagoslavlja. To uči sv. Cerkev o božjih potih. Ona tudi uči, da moramo častiti svete podobe, ker nam predstavljajo nekaj častitljivega; toda češčenje, ki ga podobam izkazujemo, ni namenjeno samo podobi, temveč v prvi vrsti temu, kar podoba predstavlja. Tako naroča tridentinski zbor, da moramo imeti podobe Kristusove, pre-blažene Device Marije in svetnikov zlasti v cerkvah in jim izkazovati dolžno čast in češčenje, ne kakor da bi verovali, da je v njih božanstvo ali moč in kaj od njih prosili, ali da bi imeli zaupanje v podobe, kakor so nekdaj maliko-valci stavili svoje zaupanje v ma-like; temveč mi častimo podobe zato, ker dajemo čast njemu, kogar podoba predstavlja. Po podobah, katere poljubljamo, pred katerimi se odkrivamo ali pokle-kujemo, molimo Kristusa in častimo svetnike. Svete podobe, pravi sv. Gregor, so knjiga neuče-nim, iz katere se morejo učiti skrivnosti sv. vere. Po njih si predstavljajo, kaj je Kristus storil za nas in kaj so svetniki storili za nebesa, in to jih nagiba k hvaležnosti in ljubezni do Boga ter k posnemanju svetnikov." Med svetimi podobami so tudi takoimenovane čudodelne podobe, kakor so nekatera božja pota v krajih, kjer Bog večkrat stori očiten čudež. Take čudodelne podobe, bodisi Matere božje ali svetnikov, in taka božja pota, na katerih Bog čudovito na priproš-njo Marijino in svetnikov pomaga vernikom, ki v svojih potrebah obiskujejo take kraje in časte take podobe, nahajamo marsikje po širnem svetu. Sv. Cerkev seveda dovoljuje vernim častiti kot čudodelne samo one podobe, o katerih se je natanko po strogem preiskovanju prepričala, da so se zgodili po njih čudeži. * * * Podoba Marije Pomagaj na Brezjah je splošno znana kot čudodelna. Zato je vsem vernim Slovencem tako priljubljena. V zahvalo ljubemu Bogu in Mariji, njegovi Materi, da je po tej milostni podobi prišlo na svet že toliko izrednih dobrot, bomo ameriški Slovenci združeni z zastopniki starokrajcev posebej kronali svojo Marijo Pomagaj. Ona je skupna dobra mati nas vseh, vsak naj prispeva za njeno krono svoj posebni biser— hvaležnost in ljubezen svojega otroško vdanega srca! Marija Pomagaj v Lemontu ameriškim Slovencem. Poletna sezona pri naši Mariji v Lemontu se je pričela in slovenski romarji od blizu in daleč prihajajo, da se poklonijo svoji Materi. Kakor vsaka Marijina božja pot, tako je tudi naša nekako družinsko ognjišče, kamor rado pohiti verno srce, v hvaležnosti prekipevajoče in v žalosti stokajoče . . . Vendar naš Lemont ni navadna Marijina božja pot. Naša Marija Pomagaj je skupna božja pot vseh dobrih ameriških Slovencev. V starem kraju romajo naši ljudje na Brezje in se zaobljub-ljajo Mariji Pomagaj, kadar so v stiski. Mi iz Amerike ne moremo tjakaj. Zato smo si tukaj ustanovili svoje ameriško Brezje. Kako pri srcu je to ameriško Brezje dobrim ameriškim Slovencem! Pravijo, da so tukaj kakor doma, da je frančiškanski Lemont tudi njihov. In prav imajo! Zato smo pa tudi mi bolj smeli, kadar trkamo na njihova srca. Ne bojimo se, da bi jim bili v nad' lego s svojimi ponavljajočimi se prošnjami. Vemo, da si mislijo: naj bo; dali bomo, saj gre za našo stvar in za naše ameriško Brezje . . . In res, naročajo se na naš list "Ave Maria," vstopajo v aposto-lat sv. Frančiška, pošiljajo za de-vetdnevnice itd. Od blizu in daleč prihajajo pisma in v njih darovi za lučke pred Marijo Pomagaj. In mi jih prižigamo, da v imenu dobrih ameriških Slovencev plapolajo kakor tiha, pobožna molitev . . . Posebno v majniku jih je zgorelo nešteto in vse so pričale o vneti ljubezni do naše Marije v Lemontu. Tako tesna postaja vez med našo Marijo in katoliškimi Slovenci v Ameriki, da si kmalu ne bomo mogli več misliti enega brez drugega. Vsak nov romar, ki pride semkaj, nas potrdi v tej misli. Protu koncu meseca aprila je prišla iz So. Chicago neka mati z majhno deklico, Hudo bolna je Rev. Salezij Glavnik, O.F.M- bila ta deklica in mati je obljubila, da jo bo pripeljala v zahvalo pred našo Marijo, ako bo o* zdravela. Hčerka je ozdravela m mati je izpolnila obljube. Drugo nedeljo v majniku se Jc pripeljal semkaj neki Mr. iz J lieta, nalašč zato, da je naročij mašo na čast in zahvalo MarU1 Pomagaj. Uslišala ga je bila, k0 je prosil za svojega nevarno obolelega sinčka-edinca. To sta samo dva zgleda mnogih drugih. Ne malo top'1 zahval za uslišano prošnjo P® pride na naš "office," zlasti od ^ stih, ki so predaleč, da bi priŠU osebno semkaj pred Marijo. Kako veseli bodo pač staro krajski Slovenci, ko bodo na ^ ne oči videli naše ameriško Bre zje! Pa še bolj veseli bodo, K x- C 0- jim bomo povedali, da se nasi »< venci vedno bolj v ljubezni oK ^ pajo Lemonta in Marije 1 °n >j gaj. Potem bodo tudi oni še bo ljubili svoje Brezje . . . Beseda o Lemontu Slovencem čez morje. YMKAJ v Ameriki so nam izginili!" Tesnobna pesem, besede žalosti! Domovina jih ponav-__lja s pesnikom, kadarkoli ji vstane sin ali hči in ji Pove: Poromal bom tja za deveto Vodo, kjer sreča sije. — Z očitanjem se poslavlja domovina in z žalostjo: kot da sta si smrt in A-merika sestri in kakor da ni Matere vseh mater tam za morjem... Domovina, ali je bil že kdo izgubljen, ki ga varuje božja Pomočnica? Kako moreš reči, da je Tebe in Tvojo dobroto zatajil, če Pa nosi v sebi najdražjo slovensko Svetinjo, Svetinjo, ki že stoletja biva na tvoji zemlji pod triglavskimi gorami in sluša utripe Mojega življenja: Mater božjo ^rezijsko, Mater, ki so hiteli k njej tvoji sinovi in ji obešali na altar berglje trpljenja, bridkosti ln grehov, hitele hčerke tvoje in Posvečale dušo in telo Njej—De-livki tolažbe in zdravja! Sla je za svojimi varovanci tja Preko morja in zdaj biva v tihem Lemontu! Lemont, Brezje! Dvoje lJ°žjih misli, ki se iz njih razliva beseda in Življenje v slovenska srca. Brezje poznamo vsi — beli spojin otroških let! Vse naše želje, naša hrepenenja so vrela tja. Lcmonta ne poznamo vsi, zlasti 11(3 vi, ki ste še ostarli v domovini! Tako si ga morda predstavljate sem si ga predstavljal jaz: kraj tuj in mrzel, kakor je tujina ^°dno mrzla; svetišče Marijino: rdo ameriško brez slovenske du-Se; romarji: mrki ljudje, ki ne Poznajo druge pesmi v sebi kot Pesem kruha in dolarja, ki jim •1° domovina užgala na čelo pe-izseljencev - brezdomcev! Ali n>ma nekaj težkega v sebi bese- da: izseljenec? Tako sem si jaz predstavljal ameriško Brezje, dasi sem jih ne-r koliko poznal iz "Ave Marije." Toplo so jih opisovali in slikali naši Amerikanci, a v dušo mi njihova slika ni šla, ker si nisem mogel misliti Svetinje naše na ameriških tleh. Banke s trideset nadstropji, hoteli-nebotičniki, tovarne, materija in zopet materija — pa slovensko Brezje, duša pobožnega milijona! In vsi drugi ste morda ravno tako mislili. S takimi mislimi sem se tudi odpravljal na ono dolgo romanje v Lemont. Ali je Marija hotela, ali kaj; ravno na dan one velike božje poti, ko so naši borci iz svetovne vojne hiteli na Brezje, da se skupno zahvalijo Mariji za milost zdravja in življenja, smo se odpravljali mi na ameriško Brezje! Kakor da nam je hotela reči Marija: Kraljica Slovencev sem, doma in na tujem, in ne bodo izginili tamkaj v Ameriki, ne narodu, še manj pa Bogu, če bodo nosili brezijsko podobo v duši! Tako kot so jo nosili ti-le vojaki v fronto: na čepicah in krog vratu. In sem jih pripeljala nazaj očetom in materam, ženam in de-ci! Eno domovino imamo mi katoličani: božje kraljestvo, kraljestvo ljubezni, in kdor bo šel z menoj na fronto za domovino vseh domovin, za Kralja kraljev, bo ohranil vernost in vdano zvestobo tudi svojemu jeziku, svoji zemski domovini. Lemont! Kako sem se zmotil in kako se motijo vsi tam za morjem, ki mislijo, da v tebi ni slovenske duše! Pomočnica lemont-ska naj bi ne bila naša mati z Brezij, ona Mati, ki ji že z obraza seva vsa dobrota, vsa lepa ljubezen do slovenske domovine? En sam smehljaj je je, naše soln-ce sije z njenih oči, naše pesmi ji trepečejo na ustnah in lica ji žare v milosti božji kakor pri nas doma. Rože krog altarja: lilije gorijo, kakor one 8 slovenskih Rev. Aleksander Urankar O.F.M. gred in nam — vernikom — gorijo srca zdaj v šmarničnem mesecu kakor nekdaj, nekdaj, ko smo še z brati, sestrami, očetom in materjo slušali šmarnice in besede Marijine v domači cerkvi. To je naša ameriška Marija Pomagaj. In Brezje? Na hribčku smo; ni sicer Triglava tam zadaj in njegovih sivih bratov, ni Bleda v dalji, ne gorenjskih obronkov, tudi hišica Marije ni velika, pa imamo voljo kot se "šika." Morda ji v nekaj letih postavimo cerkev, ki bo vredna sestra Marijinemu domu v starem kraju. Pokazali bomo domu in svetu, kaj zmoremo fantje iz "Krajnšče doma, slovenskega duha, slovenskega srca," povedali bomo, da je Marija Pomagaj v Lemontu — Kraljica slovenskih izseljencev! Zdrava bodi! P. Krizostom. Zdrava bodi, jasna zvezda, Ti Kraljica vseh zvezda! Vsa si lepa, vsa si čista, Limbar v rokah Ti miglja. S prameni si vsa odeta, Z žarom solnčnega zlata, Z rožnim vonjem si ovita, In z meglicami neba. Kadar se stemne oblaki, Vate vpiramo oči, K Tebi kličemo v težavah: Mati, smrti nas otmi! Ti si naša mila zvezda Sredi temnega neba — Sij nam ob težavni uri Kot svetilnik kraj morja! VV//V/ 186 "AVE MARIA" Marija Pomagaj kliče idealne mladeniče. EPE dni preživljamo frančiškanski kleriki bogoslovci v našem samostančku pri Mariji Pomagaj. Kmalu bo minilo leto dni, ko smo prišli sem, in reči moramo, da nam je kljub pomanjkanju tega ali onega dobro tukaj. Zavedamo se, da smo pod Marijinim varstvom, in v tej zavesti imamo vse in komaj čutimo, da še ni vse tako pri nas, kot bi si človek želel. Od različnih strani smo prišli skupaj, tu pod okriljem nebeške Matere smo se našli in ostali v bratovskem objemu. Ko smo kot majhni dečki gledali v božji svet okoli sebe, ko smo začeli hoditi v šolo, ko se je prvič pojavila v nas želja po altarju in duhovniškem poklicu — kdo je takrat slutil, kje mu bodo dozorevali dnevi pred novo mašo, kdo si je sam izbiral tovariše in sobrate, ki mu bodo delali družbo v tistih izvoljenih dneh? Nihče sam! Ali bil je že takrat nekdo, ki je mislil na nas, ki je naravnaval naša pota tako, da smo se našli, da smo se združili v eno samo bratsko enoto, da smo podpora drug drugemu in izpod-buda na prelepem potu do cilja. Ko nismo mi še nič vedeli drug za drugega, je že mislila na nas vse in na vsakega posebej naša dobra nebeška Mati in je že vedela, da nas bo ob svojem času združila kot venec okoli svoje podobe pod naslovom Marije Pomagaj . . . Saj vemo: Ce je Marija dobra mati vsakemu kristjanu, koliko bolj tistim, ki se pripravljajo na visoki poklic, da postanejo v duhovniškem stanu takorekoč tisto, kar je bil njen božji Sin v človeški podobi na zemlji: Srednik med Bogom Očetom in med ljudmi. Kdo bolje razume nego Marija, kakšen pomen imajo besede, Ki ,JJh beremo na novomašniških spominskih podobicah: Ego sum alter Christus, jaz sem drugi Kristus . . .? Prav v letošnjem majniku, tem prekrasnem Marijinem mesecu, preživljamo dneve, ki so višek sreče in blaženosti za vsakega mladeniča, ki vztrajno nadaljuje korak proti altarju, kjer bo prvikrat zapel angelsko himno: Gloria in Excelsis Deo . . . Ordinacije ali posvečenja se vrše letos zavoljo bližnjega evharističnega kongresa nekoliko prej in tako je naša pot krajša in cilj se je sam od sebe približal. Rev. Dominik, O.F.M. Rev. Francis, O.F.M. Od naših klerikov sicer nismo letos še vsi tako srčeni, da bi bili deležni posvečenja v mašnike, oziroma vsaj v dijakone. Iz naše častitljive osmerice jih je pa vendar pet, ki jim bo ostal letošnji majnik v posebno prijetnem, da, v svetem spominu. Ostali trije se pa veselimo sreče starejših sobra-tov, doživljamo v njihovi sreči svojo lastno srečo, ki z božjo pomočjo tudi nI več daleč, in tako so letošnji majniški dnevi res za vse nenavadno lepi in pomenljivi. V nedeljo, 16, maja, so prejeli Fr. Benedikt Hoge, O.F.M. posvečenje v dijakone trije naši sobratje. To so: Fr. Andro, Fr. Paškal in Fr. Pavel. Tako so dosegli predzadnjo stopnjo pred posvečenjem v mašnike. Prihodnje leto jim pa obeta tudi še to, kar je letošnje odreklo. Vsem prav iskreno čestitamo in iz srca želimo, da bi jih Marija Pomagaj varovala in čuvala vsake nesreče, ki bi jim utegnila preprečiti dosego tako zaželjeaoga cilja. Sobota, 29. maja, bo pa prelepi dan mašniškega posvečenja za naša dva najstarejša. Posvečena bosta v stolni cerkvi Najsvetejšega Imena v Chicagi. To sta Rev. Dominik Dohanjoš in Rev. Frančišek Vilha. Novi sv. maši bosta imela vsak v svoji domači župniji in sicer Rev. Dominik v ponedeljek, 31. maja v cerkvi sv. Jožefa, Hazle-ton, Pa., Rev. Frančišek pa v nedeljo, 6. junija, v cerkvi sv. Družine v New Yorku. Obema bo pridigal Very Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M., ki je bil že od vsega začetka povod in orodje v rokah božjih, da sta ravno po tej poti dosegla novomašni-ško glorijo. Čeprav bosta naša prva novo-mašnika darov.ala svoji prvi najsvetejši daritvi daleč od nas, bosta vendar tista dva dneva velika praznika tudi za naš samostan v Lemontu. Z njima v duhu združeni bomo pošiljali k Bogu goreče molitve, da bi se nad njima ures ničile prelepe besede, ki jih ima ta zapisane na spominskih podo bicah: "Duhovnikovo srce je al tar, ki se vsak dan na njem da ruje Kristus in od koder želi raz širiti svojo svetost in svojo ljube zen čez in čez po vesoljnem sve tu . . ." Blagoslavljali ju bomo blagoslovom svetega očeta Fran Čiška: "Gospod naj te blagoslav lja in te čuva. Naj ti pokaže svo je obličje in se te usmili! Naj obrne svoj obraz H tebi in naj da mir . . ti AVE MARIA" 187 Cilj, ki sta ga tako srečno dosegla, cilj, ki je tudi naš, naj pa navdušuje nas, ki hrepenimo za njima, in nas izpodbuja, da pogumno in z Marijino pomočjo premagujemo vse težave, ki nas morda še čakajo, in se od nobenih morebitnih ovir ne damo ostrašiti. Prav tako naj naša prva novo- mašnika kličeta za seboj še druge idealne mladeniče po širni Ameriki, ki že morda nastopajo tako pot, ali pa vsaj čutijo v sebi tajno nagnjenje in skrivnostne klice, da bi jo nastopili. Naj bo prva presveta daritev naših novomašnikov položena na -©-& Naš majnik pri Mariji Pomagaj v Lemontu. EVEDA ne bo več maj-nika, ko se bo moj spis prebiral tiskan po širnem svetu, toda danes, ko to pišem, je ravno v najlepšem razmahu. In ker je od majni-ka že toliko peres na svetu pisalo, zakaj ne bi enkrat poskusilo še moje. Naš majnik na ameriški farmi res ni tako čarobno lep, kot je čaroben spomin na majnik stare domovine v naših srcih. Oko in srce Pogrešata tega in onega, po čemer hrepenita, pa nimata kje vzeti. Vendar ima tudi naš majnik svoje darove in lepote, o katerih se izplača malo posanjati in tudi kako besedo zapisati o njih. Utrujena od dnevnega dela sva sedela oni večer s sobratom na Sriču za samostanom. Nenadoma vzklikne sobrat: "O, krasni maj, kako ljubki so tvoji dnevi, kako krasne so tvoje noči!" — Videlo se mu je, da njegov vzklik ni ponarejen, da prihaja iz iskrenega srca. Pogledal sem okoli sebe in °zrl sem se v svojo lastno notranjost, pa sem moral priznati, da njegov vzklik tudi moja last. °bro sva razumela s sobratom ( rug drugega, toliko bolj morda ker sva oba šele pred krat- kim Prišla iz velikomestnega zi- *j°vja sem v čudovito širokogrud-°8t svobodne in cvetoče prirode božje ... ^a, lep je takle majniški večer "a naši farmi. Oko ne pogreša bc- kga cvetja po drevju okoli sebe, iz travnika vstajajo pestrobojne cvetke, neštevilne zvezdice se prižigajo na nebu in pošiljajo navzdol pozdrave z drugega sveta. Tako se nekako meša lepota zemlje in neba v eno samo prekrasno sliko, iz katere zajema srce, kolikor hoče, in se takorekoč nikdar ne naveliča. Zdi se, da se je vsa lepota našega majnika zedinila v en sam venček, ki obdaja majhno jezerce na enem od treh farmskih gričev. Kdo bi nam torej zameril, če skušamo vsak večer vsaj nekaj trenotkov preživeti tam v njegovi neposredni bližini ali celo v čol-niču na njegovih ne prenevarnih valovih. Nikjer se ti po dnevnem naporu ne odpočijeta tako resnično duša in telo, nikjer tako, pravim, kot pri našem priljubljenem jezerčku. Človek bi najrajši kar zunaj ostal vso noč ali vsaj ves večer — toda vsaka reč ima na svetu — zlasti v samostanu — svoj določeni čas. Kar naenkrat se oglasi mali zvonček v stolpiču pod nami in ti naznani: pokorščina te kliče k večerni skupni po-božnosti. Pa ni težka ta pokorščina. Tudi v cerkvici čaka majnik, vernemu srcu, ki je polno ljubezni do maj-niške Kraljice, še stokrat lepši od onega na zeleni farmi. Še lepša nego večeri se mi zde majniška jutra. Čudovita svežost, ki se da le občutiti, ne pa opisati, vlada v teh jutrih na našem gričku ob jezeru. Majnik poje v vsej svoji prešernosti čez hrib in plan altar Najvišjega tudi v ta namen, da bi si Marija Pomagaj izbrala med našo mladino še več svojih ljubljencev, ki jih bo poklicala k sebi, da bi ob njeni strani kot nekdaj sam božji Zveličar rasli v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh . . . Fr. Akurzij, O.F.M, in budni ptičji pevci prepevajo ž njim, da nehote še tvoje srce zapoje ono znano: Le kliči nas, venčani maj, le kliči k Mariji nas v raj. Ali tudi v jutranji zori se ljubitelj prirode božje, ki si obenem menih, ne moreš dolgo prepustiti uživanju majniških čarov pod milim nebom. Ob petih se že oglaša zvon in naznanja, da se pričenja v cerkvi jutranja pobožnost. Že kleči zbrana samostanska družina pred podobo Marije Pomagaj, da si izprosi po Mariji od Boga potrebnega blagoslova za novi dan. Takoj po jutranji molitvi je glavna sv. maša in po njej šmar-nice. Kar dvojne imamo: slovenske in angleške, da bi kdo ne bil prikrajšan. Ob nedeljah pa zavoljo zunanjih gostov napravimo šmarnice popoldne in vselej jih poleg domačih poslušajo Marijini častilci iz Chicage, iz Jolieta in od drugod. Pa četudi bi se ne ozirali na te, nam ob nedeljah ne kaže imeti šmarnic zjutraj. Skoraj vsi naši patri namreč že v soboto zvečer odidejo na razne strani v dušnopastirsko pomoč čez nedeljo. Drugi dan popoldne pa zopet drug za drugim prihajajo in šmarnice nas zopet večinoma vse zberejo pri Mariji Pomagaj. Cerkvico in Marijin altar imamo za silo okrašen. Spodobilo bi se sicer kaj več, pa temu primernih cvetlic nimamo na izbiro, ku^ povati jih pri vrtnarju pa pride izredno drago. Marija gotovo u-pošteva naše skromne razmere in našo dobro voljo . . . Namesto tega pa gori pred milostno podobo vsak dan veliko število lučk, ki so jih naročili dobri Marijini častilci širom Amerike in želijo, da bi gorele pred Materjo po njihovem namenu. Naši cerkvici se obeta v najkrajšem času nekaj novega, prav za prav celo dvoje. V nekaj dnevih bodo dospele nove klopi, ki so že dalje časa naročene. S tem bo zamašena velika vrzel in izpolnjena tista praznota, ki gotovo vsakega obiskovalca naše cerkve dosti neprijetno dirne. Cerkev brez klopi kar ne more napraviti vtisa, da si prišel v hišo molitve. Tudi križev pot menda ni več posebno daleč. Kedaj bo, za sedaj še ne vemo. Cene se glase menda precej visoko in naši cerkveni "rektorji" se kar ne morejo odločiti za zadnjo besedo . . . Tako sem malo opisal naše majniške večere in jutra, mimogrede sem pa še to in ono omenil. Toda med jutrom in večerom je dan, ki je sedaj že precej dolg, včasih bi rekel, da skoraj predolg ... In vsak teh dni hoče biti napolnjen z resnim delom po načrtu, ki ni sicer menda nikjer zapisan, vendar se vsi hote ali nehote po njem ravnamo: vse urejevanje naše mlade "države" se ima pričenjati pri cerkvi in okoli nje, odtod naj pa prodira smoter-no na vse strani do njenih skrajnih mej ... In to urejevanje zahteva mnogo prav resnega dela. Vedno več reči vidimo, ki jih je še nujno treba napraviti, naloga za nalogo se pojavlja, toda dostikrat ostane katera neizvršena, zakaj tudi pri nas je tako, da je delavcev premalo. Sicer ne morem reči, da obupavamo, saj smo dobili pred kratkim dva krepka nova pomočnika v osebah dveh novih kandidatov, ki želita v do-glednem času prejeti kot samostanska brata redovno obleko sv. Frančiška. Veliko sta že poizkusila po svetu, pa sta prav zado- voljna, da sta našla pri nas uresničenje tega, k čemer ju je gnalo bogoljubno srce . . . Sploh je pa pri nas tako, da mora vsaj včasih prijeti za delavsko orodje vse, kar živi in diha pod našo streho, pa naj ima drugače tako ali tako nalogo pri hiši. Gre nam za to, da damo okolici naše cerkvice in samostana vsaj nekoliko praznično lice za tiste slavnostne dni, ko se bo vršilo težko pričakovano kronanje Marije Pomagaj. Takrat bo prišlo gotovo mnogo naših znancev in častilcev Marijinih od blizu in daleč, mi bi pa radi, da bi videli pri nas kaj lepšega kot jim je bilo mogoče pokazati lansko leto. Zato si hoče vsakdo pod streho naše hiše pridobiti nekaj zaslug pri tem obnovitvenem delu. Tako se tudi naši kleriki bogoslovci ne ustrašijo lopate in krampa, pa tudi samokolnice ne. Komaj je eno delo malo pri kraju, že napoveduje naš predstojnik "ofenzivo" na drugem koncu. Naj povem, kako se mi je godilo enkrat zvečer. Vršil se je generalni posvet za naslednji dan. Menda je Father predstojnik mislil, da nam manjka koraj-že, ker je toliko navduševal in priganjal. Vseplošni "juriš" ali šturm za drugi dan, ki je veljal preobilni zemlji na nepravem mestu, je posvetovanje tako podaljšal, da se mi je zdelo že kar preveč. Najrajši bi jo bil potegnil spat. Toda kaj sem hotel, treba je bilo počakati konca. Pa še ko sem končno prišel k počitku, mi je vso noč brnelo po ušesih od one preklicane "mitenge" in mi je delalo strah pred bodočim dnem . . . In res — drugi dan prihrumi cela samostanska armada, oborožena s krampi in lopatami. Se par resnih pogledov in pričelo se je delo kakor za stavo. To vam je bilo "befelov!" Na licu mesta se je vsa reč videla precej drugačna nego prejšnji večer na posvetovanju. Ta ali oni med novodošlimi delavci je imel svojo misel in ji je hotel zgovorno priboriti veljavo. Tam je treba nasipati, tu zopet kopati, tam je hrib previsok, tu jama pregloboka, ona krivina noče prav v "žnuro" itd. Komu bi človek najbolj verjel? No, kar nas je bilo "gmajnarjev," smo se držali svojega starega komandanta, ki mu je Father John ime; on ne zna samo poveljevati, ampak človeka tudi lepo potrošta, češ, le še malo potrpi, ko bo konec, boš pa sam svojega dela vesel. Tudi usmiljenja mu ne morem ravno odrekati, saj dovoli o primernem času tudi nekoliko oddiha, za kar seveda žanje primerno hvaležnost . . . Tako je prvi dan one velike ofenzive še dosti dobro u^pel in tudi drugi je imel kaj poka jati. Tretji dan so pa. nekateri od šturm-kompanije bolj in bolj o-gledovali svoje roke, zakaj krampi in lopate so jim precej stanjšali kožo na njih. Marsikdo bi se bil menda sramotno podal, da ni bil vedno za petami gospod kapitan in nekateri njegovi pribočniki, ki so s svojim dobrim zgledom do konca vzdržali vztrajnost vseh — in tako smo res odnesli slavno zmago. Hribi so se ponižali, doline zvišale in iz razora-nih bregov je nastala lepa ravni-nica. Tako je bilo torej z našo of; i-živo. Že smo mislili, da smo rešeni vsega hudega, upali smo, da p ••• de sedaj mir po boju in da boni'' odslej le tu pa tam vzeli v roke grablje in počasi potegnili ž njimi v kraj razne smeti in kar je podobnega po travnikih naše farme. Toda že je bilo tu novo povelje: Ljudje božji, sedaj pa na njive! Treba je orati in sejati. — In te naše njive niso kar tako. Komaj jo pregledaš od konca do kraja. Ce bi bile tudi tako rodovitne kot so prostorne, to bi se res nekaj roklo. Kljub temu smo se z dobro voljo spravili na delo in imamo utemeljeno upanje, da bo vsaj nekaj v jeseni spraviti Pod streho. iii^nuninniimniiiiiaMiiHHiiiiuiiiiHuiiiiDiiiittiiuHniiiiiiiiiniujiiiiiimiiiaiiiiiiniuiuiiiiiiiiuiiai m Spomini iz lepih dni. Piše K: (Dalje.) •lummuuainMMiiiiuiHiiiiiiuiuMiiuiiiiiuuniiiiiiiia^ tR OMAR v Lurdu, ako hoče Lurd videti, ka-koršen je, ne sme zamuditi procesije s presv. Rešnjim Telesom vsako popoldne ob treh, kadar je kako narodno romanje, procesije s svečami zvečer ob sedmih, ne sme pozabiti obiskati "Kalvarije" in gore Pic de Jur (Pik de žur). Procesijo s presv. Rešnjim Telesom smo videli takoj prvi dan. Kakor že omenjeno, je bilo ravno narodno belgijsko romanje. Več tisoč belgijskih romarjev je bilo v Lurdu. Pripeljali so s seboj okrog petsto bolnikov. Ko smo se dopoldne namolili, 81 ogledali vse tri cerkve in se na-obedovali, smo šli takoj nazaj Pred cerkev, da ne zamudimo, ^r je v Lurdu najlepše — pro-Cesije s presv. Rešnjim' Telesom. Ko smo prišli pred spodnjo cerkev presv. Rožnega Venca, je "Ho v polkrogu pred cerkvijo vse Polno vozičkov s težko bolnimi "olniki. Manj bolni, slepi, pohab-Jeni itd. so sedeli na klopeh. , Točno ob treh je prišla procesija iz cerkve in šla mimo bolnikov !l'je okrog kipa Brezmadežnega Početja nazaj na ta velikanski Prostor. Tu je šel škof, ki je no-®u Presv. Rešnje Telo, od bolnika ° bolnika, se pred vsakim usfca-11 jn vsakega blagoslovil. To so ti'8t.1 skrivnostni trenotki, ko se je ajveč čudežev zgodilo v Lurdu. so Mariji k Jezusu." K Mariji ' l)r'«li ti bolniki prosit ljubega ' ravja. Toda Marija sama ne ravlja. Ona samo posreduje, j ^ubeča mati se obrača k svo- bol U- JezU8U za ubogega nika in Jezus ga ozdravi. Tu je Marijina slava Jezusova slava in po Jezusu Marijina. Da, to so ginljivi prizori! Na vozičkih in na stoleh čakajo ubogi bolniki Jezusa, zdravnika vseh zdravnikov. Dopoldne so upali dobiti zdravje pri kopanju. Razočarani so bili. Bolni so stopili v kopel in bolni iz kopeli. "Nisem bil vreden!" je marsikdo izmed teh siromakov vzdihnil dopoldne in si obrisal solzo. "Morda popoldne!" je pristavil vsakdo in novo upanje je napolnilo stiskano srce. Težko so potem ti ubožci čakali tretje ure popoldne. Z novimi nadami so se d.ali peljati k Jezusu. Da, čitatelj, ako boš kedaj tako srečen, da boš v Lurdu, opozarjam te: pazi na te bolnike! Ginjen boš! Če si ne vem kako trdega srca, premagalo te bo! Misli si velikansko stavbo: tri cerkve ena vrh druge. Pred cerkvijo velikanski, z belim peskom posut okrogli prostor. Popoldansko solnce razliva svoje zlate žarke po tej skrivnostni okolici. Valovi reke Gave žubore na desni. Tisoči ljudi stoje v polkrogu okrog tega prostora. Pred njimi vozički z bolniki. Slovesna procesija se počasi pomika od bolnika do bolnika. Sredi tega prostora stoji duhovnik in moli, ne, kriči molitve, ki jim vse ljudstvo z navdušenjem odgovarja, ne, kriči jih v svetem navdušenju. Ti čutiš pričujočnost božjo. Pozabiš, da si na zemlji. Prevzamejo te čuvstva, kakoršnih še nisi nikdar imel. Navdušenje raste. Tam kriči bolnik in prosi Marijo, prosi Jezusa zdravja! Srce mu koprni po zdravju, morda po tistem zdrav- ju, ki ga je sam preje lahkomiš-ljeno zapravil. "Hozana, hozana Sinu Davidovemu !" vzklika duhovnik sredi prostora. "Hozana! Hozana Sinu Davidovemu !" vzklika za njim več tisoč grl z navdušenjem, s čutom, s srcem. "Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem!" "Ti si Kristus, Sin živega Bo- ga t» "Gospod, mi verujemo, potrdi našo vero!" "Gospod, reci samo eno besedo in jaz bom ozdravljen!" "Jezus, Sin Davidov, usmili se nas!" "Jezus, Sin Marije Device, ,u-smili se nas!" "Gospod, tisti, ki ga ljubiš, je tu bolan!" "Gospod, daj da vidim!" "Gospod, da zopet slišim!" "Gospod, daj da shodim!" "Marija!" "Marija, naša mati! Prosi za nas!" "Marija, Brezmadeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo 1" "Mati, usliši nas!" "Mati našega Zveličarja, prosi za nas!" Vse nestrpno pričakuje čudeža .. . Vendar — duhovnik s presv. monštranco se pomika dalje in dalje, čudeža le ni. Razburjenje narašča. Ljudstvo moli in joka, joka in moli. Bolniki zdihujejo. Duhovnik sredi prostora poklekne in razprostre svoje roke in moli dalje, ljudstvo mu odgovarja. Da, to so trenotki, ki se ne dajo popisati, moje pero je preokor- no. To se da samo videti, samo čutiti. Skoraj je leto, kar sem bil priča teh velikih trenotkov, pa še danes gre neko čudno čuvstvo po meni, kadarkoli se na vse to spomnim. Ce bi tisoč let živel, tega ne bom pozabil. Ko je duhovnik blagoslovil vse boblnike, se je obrnila vsa procesija in odšla nazaj v cerkev. Čudež? . . . Nihče ni bil ozdravljen! Bra-cadierji so stopili za vozičke in žalostna procesijia se je razvrstila nazaj — v bolnišnico. Ubogi trpini! Razočarani, s težkim srcem so šli nazaj. Vsi so potrti. Veliko jih joka. Zaman! Trpeti bo treba, dalje trpeti in nositi težki križ raznih ran, raznih bolezni, raznega trpljenja. O človek, če hočeš vedeti, kaj je zdravje, les pridi! Po procesiji je bilo le malo časa za večerjo, potem smo morali pa zopet nazaj za večerno procesijo. Ta se začne pri lurški votlini. Tisoči ljudi so tu zbrani v večernem mraku. Ko pride duhovščina pred votlino, zapoje lurško pesem, ki je tako preprosta, da jo vsakdo takoj zna, vendar tako melodijozna in tako v srce segajoča, da bi jo človek celi dan pel, pa bi se je nikdar ne naveličal. MESEČNI PATRON BI. Mihelina, vdova 3 .reda. V Italiji je bila rojena kot hči bogatih staršev, ki so jo krščansko vzgojili. Kmalu so jo omožili. Svojega moža in edinega otroka je ljubila v Boru, toda skoraj bolj kakor Boga. To Bogu ni bilo všeč; moža je poklical k sebi. Sedaj je bila navezana še bolj na edinega sina in ga pre- Opeva prikazovanje Marijino Bernardki. Vsaka kitica se konča z: "Ave, ave, ave Maria! Ave, ave, ave Maria!" Po štirje gredo romarji v vrsti. Vse poje, vse moli. Tu smo slišali petje v angleškem jeziku, tu v belgijskem, tam v francoskem, mi smo jo vrezali kar po slovensko. Nekaj veličastnega je tudi ta procesija. Kakor bi tekla reka gorečih svečk, tako se zdi človeku. Temno je že. Ljudi ne vidiš več razen glav, ki jih obsevajo sveče v rokah. Procesija gre izpred votline po parku po eni strani doli, po drugi nazaj. Pred cerkvijo Rožnega venca se vstavi in se kmalu napolni ves trg. Mi smo šli hitro po rampah na prostor nad prvo cerkvijo, da smo imeli celo množico ravno pred seboj. Veličasten prizor! Škoda, da ga ni mogoče naslikati. Bilo bi nekaj posebnega. Ker je bilo belgijsko narodno romanje, so imeli belgijski škofje vso pobožnost v oskrbi in se je tudi red za drugi dan oznanil v belgijskem jeziku. Voditelj romanja je izpred cerkve na stopnicah povedal, kje se bo spovedovalo, kedaj bodo maše. Prečitali so tudi brzojavko, s katero je romarje pozdravil kardinal Mercier. Tri Ceščene Marije so zmolili zanj, ko so prečitali brzojavko. Nato so zapeli koralni "Credo," kakor se poje pri sv. maši. Tudi to je bilo nekaj veličastnega. Nekako tri tisoč ljudi, zvečine moških, je pelo. Kaj takega še nisem čul. Tu sem videl, kako mogočno doni koralna pesem, ki se zdi nekaterim tako mrtva in tako zastarela in okorna! O ne, ne! Ni mrtva in zastarela, še najmanj pa okorna! Samo znati jo je treba. Ti Belgijci so jo znali. Bilo je res lepo. Potem smo se razšli. Nekateri smo šli še nekoliko k jami pomolit, drugi so šli takoj v hotel. Mi smo kmalu odšli, ker smo bili že utrujeni in smo se napravljali, da gremo drugo jutro naprej proti Rimu. In bi bili tudi gotovo odšli in prav za prav smo res tudi že odšli iz Lurda, ne pa s postaje, ker smo — vlak zamudili. Pred nosom nam je odpihal, mi smo pa od jeze pihali in se držali — no, kajpak, jezno in nejevoljno. Jaz sem bil pa še malo hud na tiste, ki so bili nezgode krivi. No, Pa o tem prihodnjič. (Dalje prili.) več ljubila; to ni bilo Bogu všeč. Tudi otrok zboli in umrje. Dvajset let stara je postala vdova. Sedaj je začela v Bogu ljubiti sirote, vdove, siromake in bolnike in jim pomagala v njih potrebah. V njeni hiši je našel vsak svojo pomoč. Tako je bila radodarna, da je vse svoje bo-Kastvo razdelila ubogim .Za svoje stare grehe je delala ostro pokoro. Romala je v Jeruzalem in prav pobožno obiskala Kaljvarijo in druge svete kraje, kjer Jc premišljevala Kristusovo trpljenje. Ko je vrnila domov, je še povečala svoj1' gorečnost in podvojila pokoro. V 11101 tvi, pokori in v dobrih delih se je PrcS® lila v večnost dne 19. junija 1356. Sye^ Cerkev je potrdila njeno češčenje; ti J pa posnemaj v telesnih dobrih delih, Na misijone v Indijo. |OŽNJE po morju nikakor ne mislim opisovati. Poznate jo do-V°1J sami- Vsak, ki je 01 i I zapustil stari kraj in a—"^-^. B odšel, da si za daljši ali krajši čas v Ameriki poišče novo domovino, ve, da ni nič kaj Prijetno, darovati Neptunu in se boriti z morsko boleznijo, življenje je pa pač na vseh parnikih yeč ali manj enako. Zato se ome-J*m le na nekaj podrobnosti. Ker je bil naš p^rnik last angleške družbe, smo imeli za tovariše večjidel Angleže. Katoličanov je bilo poleg nas malo: dve sestri frančiškanki, Francozinji, Par sester sv. Križa, en mladenič Vlsokošolec, Indijec, in še par dam. Poleg teh je bilo nekaj Francozov, ki se pa naše službe "ožje niso nikdar udeležili — bili so torej "suhe veje." Ze proti Koncu vožnje nam je neki "stewed" iz Goe (Indija) povedal, da vsi "stewardi" indijski katoli-Cani, ali k službi božji niso mogli nikoli. Siromaki! Splošno je pa bilo vse ladijsko °sobje prav zanimivo in istotako potniki. Imeli smo precej tovari-ev Indijcev s turbanom in brez na krovu smo srečavali in-•Jske princezinje, bilo je pa tudi ekuj dijakonis in baptistovskih ^uhovnikov, pa tudi brez "Reve-' ndov" anglikanske cerkvene °bčine nismo bili. Vsega šumnega življenja, ki .niki na ladji preganjajo ž Jim dolgočasje in enoličnost v°žn' lež se Je, smo se mi prav malo ude-evali. Stewardi in potniki so nam čudili, ker smo imeli po-^ noma drugačen dnevni red ne-j °stali ladijski stanovalci. Vse j80 spalo, ko smo bili mi že na « b> da smo imeli sv. mašo v bilo Sl° roomu'" ker pozneje ni več mogoče. Ob nedeljah in praznik Brezmadežne smo pa sv. mašo opravili kar v ka- binah. Tudi pridigo smo imeli. — Tesno je bilo, pa je le šlo — in tako sem prvič v življenju prisostvoval sv. maši in poslušal pridigo — s postelje . . . Sredozemsko morje je bilo ves čas do Port Saida, ko smo zavo-zili v sueški prekop, zelo nemirno. Enkrat nam je vsa posoda zropotala na tla in vsi krožniki. Precej se je je razletelo v črepi-nje. In ko sem proti večeru sedel s tovarišem na srednjem krovu, se je močan tok zagnal čezenj, da je bil v hipu umit in opran. Hotel sem ustati s svojega sedeža, a takoj bi me bilo vrglo, da me ni prijel indijski gentleman in me obdržal v ravnotežju. Ko sem pa malo pozneje hotel jaz njemu napraviti enako uslugo, sem bil prepočasen — mož se je že pobiral s tal, toda brez najmanjše nejevolje. To je hudomušnost morskih valov, ki sicer modernemu parniku ne morejo storiti nič hudega. Ali če bi se vozili po takem morju s starimi jadrnicami — to bi bil Bogpomagaj . . . Poslednje pozdrave smo pošiljali Evropi, ko smo se oddaljevali od sicilijskega obrežja. Blizu tega otoka je namreč vozil naš parnik. Tako smo imeli vsaj priliko, občudovati čarobno razsvetljena mesta, ki so nam znana izza časa potresa 1. 1908. Ker je bila noč, se seveda razen luči ni moglo nič drugega razločiti. Adijo, Evropa, pa zdrava o-stani . . . Kdaj bo svidenje? — Toda na to misliti bo še čas, sedaj ga porabimo drugače. Ze na parniku smo se poprijeli angleščine, saj je tudi Indija pod imperijem Britanije. Tovariš mi je rekel: "Ves svet vladajo Angleži." Pa kljub temu jih je neprestano pomiloval: — "Ubogo ljudstvo, ki ne jadraš z nami v Petrovem čolniču!" Kmalu sem opazil, da tudi an- Salezijanski br. Martin Berlec. (Dalje.) gleščina ni povsod enaka. Indijska izreka se razločuje od evropske in ta od ameriške. Imam namreč že dalje časa angleško slovnico. Pred par leti mi jo je kupil brat, ko sem namerjal iti mimo kipa Svobode. Ker pa iz raznih vzrokov nisem šel, sem obesil slovnico na kol, a sedaj mi je — kot vsaka reč čez sedem let — zopet prav prišla. Večere smo imeli zelo lepe. Ko so bili sopotniki v "smoking" in "music roomu," smo se mi spravili na stolpič in smo prepevali in opravljali večerne molitve. Ostali so peli po svoje, midva s tovarišem Karlom sva pa po slovensko zakrožila. Vsak po svoje: spodaj je bil pogosto ples ali so pa peli "Home, sweet home," "The last rose of summer" in "We are mariners of England," zgoraj se je pa dvigala iz src molitev misijonarjev in tuja ušesa so čula tudi našo: Lepa naša domovina, oj junaška zemlja mila . . . Ljubi so mi bili ti večeri, ko je šumelo morje, pogledovale zvezdice z južnega neba; dragi so mi bili, ko je oko občudovalo lepoto stvarjenja, ki se javlja tako veličastno tudi na morskih valovih, srce pa hrepenelo kvišku, k Bogu in njegovi Materi, Morski Zvezdi .. . Cez dan pa — saj veste, kako je. Igrali smo "tennis" in druge igre, ki ugajajo in se morejo igrati na krovu ali v dvorani. Komur se pa ni ljubilo igrati, je vzel knjigo v roke. Zelo sem se začudil, ko sem zapazil v rokah nekega baptista francosko pisano življenje sv. Klare. Kakor so mnogi versko nestrpni, tako se drugi na-gibljejo h katoliški cerkvi. Ce bi katoličani vedno prav ravnali in če bi imeli vsi, ki iščejo resnico, priliko, da jo spoznajo — koliko zašlih ovčic bi se vrnilo nazaj k t materi Cerkvi! Da bi bil skoraj en hlev in en pastir! — Dva baptista sta bila ves čas prav prijazna z nami in tudi poslovili smo se jako ljubeznivo. Veselo smo pozdravljali Les-sepsov spomenik, ko smo se bližali 'prvemu pristanišču na naši vožnji, orientalsko lepemu, slikovitemu Port Saidu. Radostni smo bili, ko smo zagledali belo mesto — menda nič manj nego Kolumbovi mornarji, ko so zagledali suho zemljo. Kakšno življenje! Na Jutrovem smo . . . Prepustili smo se čolnarju, enemu izmed mnogih, ki so se nam ponujali. Halja mu je frfotala v lahnem vetriču — nam je to dobro delo, ker se je že pričenjala afriška vročina. Še bolj prav nam je pa prišlo, da smo mogli po tako dolgi vožnji stopiti malo na suho. Mesto ni staro. Zraslo je kakor čez noč. Ni še dolgo, ko je Les-sepsov um z zamislijo sueškega prekopa skrajšal pot v Indijo — toliko je pa stara tudi zgodovina tega mesta. Bazari in turške kavarne, ženske z zakritimi obrazi, poredni paglavci s cigaretami, koze sredi mesta na peščenem travniku, iskri konjiči poleg avtov med evropsko zidanimi palačami, vitki minareti turških mo- lilnic — te in take reči dajejo mestu poseben značaj. O čemer sem doslej samo bral in si predstavljal v živahni domišljiji, to sem sedaj gledal s svojimi lastnimi očmi. Čeprav paše očem ni zmanjkalo, sem vendar z besedami skop, zakaj preveč bi se zavleklo, če bi hotel začeti popisovati. Ne vem, zakaj je neki star bradat muslim tako kričal na nas, ko smo se na povratku malo pomu-dili na prekopu. Hoteli smo napisati prve pozdrave v domovino in si malo natančneje ogledati pisano življenje pristaniškega mesta na Jutrovem. Mi seveda kričača nismo nič razumeli, ker je kričal v arabskem jeziku. Morda je bil hud, da mu nismo dali bakšiša. Vse, kar smo mu mogli dati v odgovor, je bilo to, da smo se mu prav zadovoljno smejali. Pa smo zopet posedli v čolniče. Za nami se je belilo mesto, osenčeno od palm, kmalu smo bili zopet na krovu našega ljubega "Rawalpindi." Tu so hoteli nekateri kazati svoje čarovniške umetnije, pa jim kapitan ni dovolil. Okoli parnika so pa plavali Arabci in kričali, naj jim spuščamo denar v morje. Bliskovito so švigali ponj v globino. Zopet drugi so prodajali jutrovske tkanine in so znali poleg arabščine tudi angleščino, francoščino in italijanščino. Kakor pravi Babilon je bil ta čudni dirindaj okoli nas. Popoldne se je začel parnik polagoma oddaljevati naprej P° kanalu. Lahno je plul, zakaj veliki parniki smejo le počasi voziti po tem prekopu. Na bregovih smo videli beduine pri delu, ker je treba kanal vedno popravljati-Tu pa tam je bila kaka koča, daleč zadaj puščava, z drugega brega so nas pa pozdravljali gaJ1 krasnih palm. Z vlaka, ki je dr-dral tik ob kanalu, so nas P°* zdravljali potniki in mi jim nismo ostali dolžni . . . Koliko srečan.1 je v življenju, ki se ne vrnejo nikoli več, vendar zapuste ljube spomine . . . Solnce je zašlo v puščavi, nastopila je noč. Razsvetljevali s° jo reflektorji—rumeni, rdeči, zeleni — da se preperči nesreča-Ko smo drugo jutro pogledali v beli dan, je bil Suez že za nanj1 in naša vožnja je'šla med Arabijo in Afriko. Videli smo le skalnate čeri na obeh obrežjih Rdečega morja, menda blizu tam, kJel je faraon Ramzes II. utonil s svojimi vojaki, ko je vdrl za Mojzesom in Izraelci. Toda Palestina je ostala tudi nam — kakor voditelju Izraelcev — le obljubljena dežela — še naše oko je ni do* seglo . . . (Dalje prih.) MARIJINI PRAZNIKI V JUNIJU. Praznik Marijine vedne pomoči 16. junija. Marija je Mati božja in kot taka nam lahko pomaga in tudi hoče ker je naša Mati. Tega nas prepričuje sledeča resnična dogodba. Blizu mesta Mehike (Mexico) v srednji Ameriki, je živel dobro stoječ in veren gospodar. Nekega dne sedi med svojo družino in se ž njo lepo razROvarja, kar stopi k njemu poveljnik oboroženih mož in ga vpraša: "Ste vi, Dominik Ortiz?" "Sem," odgovori mirno oče, nič hudega ne sluteč. "Pojdite z nami," mu reče poveljnik oboroženih. "Rad bi vedel, kaj hočete od mene?" "Ustrljeni bodete," mu odgovori poglavar oboroženih mož. Ko to zasliši mati, se zgrudi in omedli, otroci ga objamejo; starejša hči pa zbeži k bližnji kapelici Matere božje prosit pomoči. Očeta so zvezali in odpeljali. Zvezali so 11111 že oči, da ga bodo ustrlili. — Kar zakriči mož: "Stojte! Ta mož je moj prijatelj in je nedolžen." Poglavar mu verjame in izpusti vsega prestrašenega očeta, ki se vesel vrne k svoji družini. Začedcni gledajo svojega zdravega očeta, ki jiin ve- sel pove, kako ga je rešil gotove mož, katerega še ne pozna. Go pa ^.ja ča oče, kje ie starejša hčerka, iskat in jo najdejo v kapelici, kjer se ^ li pred podobo Matere božje, da bi r . očeta Kotove smrti. Hčerkino {oVe Mati božja uslišala in očeta rešila K smrti. Nato so vsi zahvalili Pres,v ,e|jk<> vico Marijo za to nenavadno i» N ^4 milost, fSt. Kranzisci Glocklein Seite 244.) f0Si V dušnih in telesnih PPtrcba . Jjnifl> Mater božjo pomoči in sicer s _ 1 p A' r' zaupanjem! O materinem jeziku, ki prav poučuje. ATI, pomni: Otroke je je treba, kakor hitro se pameti zavedo, kr-ščanako učiti. Kaj se i^JtiH? to pravi? ^====£1 Ali je krščansko Poučevanje otrok v tem, da jim stiskamo v spomin očenas, češče-bomarijo, vero, šest resnic, božje 111 cerkvene zapovedi, najvažnej-Sa Poglavja iz katekizma? fra, to že tudi mora biti. Toda ® tem samim se mati ne sme za-ovoljiti. Kaj pa pomaga določene molitve na pamet znati, a jih moliti? Kaj pomaga, zapovedi a Prste naštevati, a jih ne izpolnjevati? Vse verske resnice v gla-1 j?1^' a ne P° nj'h živeti? Krščanstvo ni samo lep nauk, ^canstvo ^ato nakimi resnicami vse prepojiti, v. ® da bo krščanstvo postalo Jenje njihovega življenja, ^.^e samo spomin, tudi volja, tu-^uvstvo, celega otroka naj pre-skill*16 čudotvorna moč krščan- £ resnic in zapovedi! r0 . 0 l)a treba otroku verske utrn'Ce Podajati dan za dnem ne-u^udljiv9 — in treba mu jih je mora biti življenje, morajo starši otroke s kr- podajati tako, da bo otrok nujno po njih uravnaval svoje dejanje in nehanje. Na tak način bo materin jezik, ki prav poučuje, govoril otroku zlasti o vseh najvažnejših resnicah in zapovedih. Ena prvih takih resnic je namen, za katerega je Bog človeka ustvaril. O tem namenu bo krščanska mati govorila pogosto, na primer takole: Glej, otrok, mi živimo tu na zemlji le kratek čas, le negotov čas. V enem mesecu lahko umrjemo, lahko pa tudi prej, lahko jutri. Treba je lepo živeti, da bomo srečno umrli. Zakaj, kakor umrjemo, tako se nam bo potem godilo vekomaj. Po smrti pridemo v nebesa k Bogu, v večno veselje — ali pa v pekel, v večno žalost, kakor si tu na zemlji zaslužimo. Mi torej nismo na zemlji zato, da si nabiramo bogastva — in tisti, ki vsem željam svojim lahko ustrežejo, zato še niso srečni. Tudi nismo na svetu zato, da smo češčeni in slav-ljeni — in tisti, ki jih ljudje hvalijo in povzdigujejo, zato še niso srečni ... Mi smo na svetu samo zato, da pobožno živimo, tako, (Po dr. Opeki: Velika skrivnost.) kakor Bog zapoveduje, in po tem kratkem življenju v nebesa pridemo. Če tja gor ne pridemo, o-trok, bi bilo bolje, da bi nas na svetu ne bilo. Zato pa moramo moliti in svoja dela Bogu v čast in za nebesa opravljati. Do Boga je treba vcepiti otrokom kar najvišje spoštovanje, si-novski strah in najprisrčnejšo ljubezen; do greha pa, ki je ža-ljenje božje, kar največji stud. Tu imata oče in mati pogosto po-učavati. Na primer takole: Otrok, kakšen siromak bi bil, če bi ti u-mrl oče ali mati ali celo obadva! Kdo bi ti potem skrbel za stanovanje, za živež, za obleko? Kdo bi te učil, negoval, ljubil? In vendar, čuj, otrok: tisočkrat večji siromak bi bil, če bi z grehom izgubil Boga! — Če bi naenkrat oslepel, bi ne videl ne očeta, ne matere, ne bratov, ne sester, ne soln-ca, ne zvezd, ne zelenja, ne cvetja — ah, kakšna strašna nesreča! Toda, otrok: z grehom izgubiti Boga, je nesreča tisočkrat večja. Za greh se pride v pekel. Otrok, ali si misliš, kaj je to? Sv. Lovrenca so živega žgali na ražnju -m o; tfpoj, j^uijaioq bus^bjj —? ti senca ni v primeri s peklenskim ognjem, ki nikoli ne ugasne, ki žge zmerom, zmerom . . . Kakor odvračati od greha, ki ga Bog sovraži, tako je treba dalje otroka navajati na krščansko čednost, ki jo Bog ljubi, zlasti na ponižnost, krotkost, pokorščino, zadovoljnost, delavnost, potrpežljivost. Tu bo krščanska mati pogosto, pogosto pripovedovala o-troku o Jezusu, božjem dečku v Nazaretu; kako je živel skrit pred svetom, kot preprost roko-delčič, ob skromni hrani, uborno oblečen, pokoren Mariji in Jožefu, v delu in molitvi, on, ki je najvišji Gospod nebes in zemlje. Ah, o Jezusu, mati, o Jezusu ne boš nikoli dosti povedala svojim otrokom! Ob vsaki priliki kaži nanj! Uči jih, zmerom na Jezusa misliti, v duhu na Jezusa gledati! Otrok, kaj bi dejal Jezus, če bi ti to in to napravil? . . . Otrok, kaj bi odgovoril Jezusu, če bi te vprašal, zakaj si to in to storil?... Otrok, kaj bi naredil Jezus v tem in tem slučaju? . . . Premisli, pre-udari in tako naredi! Tako govori, draga mati, tako govori: to je jezik, ko prav poučuje, to je krščanska vzgoja, to so solnčne višave pedagoške u-metnosti . . . In kakor na Jezusa, tako kazati na Marijo, Mater božjo. Ljubezen do nje je solnčna roža v mladi duši. Zato je treba, da materin jezik, ki prav poučuje, zopet in zopet drami to ljubezen. In ljubezen in sveto spoštovanje do angela varuha in do otrokovega nebeškega patrona in do drugih svetnikov, zlasti tistih, ki so vzorniki mladine . . . Prekva-siti, vsega prekvasiti otroka s krščanstvom! Vsega napolniti s krščanskim duhom! Zato tudi mnogo govoriti o godovih in praznikih cerkvenega lela. o cerkvi in službi božji, o molitvi, o sv. zakramentih. Učiti moliti zjutraj, zvečer, pred jedjo, po jedi. Vne-mati za prejemanje sv. zakramentov, buditi,, ko pride čas, lju- bezen do pogostnega sv. obhajila .. . Vsega napojiti, vsega prepojiti otroka s krščanstvom. Vsega pre-stvariti z njegovim duhom. Zato, mati, uči otroka ne samo ljubezni do Boga, marveč tudi ljubezni do bližnjega, usmiljenja in dobrotljivosti do ubogih, potrebnih, trpečih. Pripoveduj, da je siromak, ki trka na vaša vrata in prosi ubogajme, otrok božji, po božji podobi ustvarjen, z Jezusovo krvjo odrešen, brat Kristusov; da v njem takorekoč Kristus sam trka na vrata in prosi; da Kristusu da, kdor siromaku da; da bo Gospod povrnil vsak kozarec vode, vsako drobtinico, darovano ubožcu v njegovem imenu. Vse to, mati, pripoveduj otroku pogostokrat, pogostokrat, vedno spet iznova ... in še mnogo drugega, zdaj to, zdaj ono. Še mnogo drugega, še mnogo drugega, krščanska mati! Jaz bi moral pisati list za listom, več ko eno številko Ave Marije, če bi se hotel le dotakniti vsega, kar in kakor naj jezik mater, ki hočejo svoje otroke krščansko vzgojiti, poučuje te otroke. Toda, matere, ve mi pravite: Le kje otroke takole poučujejo... Nikjer, skoraj nikjer . . . O res, ni ga skoraj slišati krščanskega govorjenja po naših hišah in družinah, ni ga slišati. Premnogo naših hiš in družin je razkristjanjenih, zato pa tudi prihaja taka mladina iz njih. Pravite: saj ne utegnemo . . . Ah, nikar, matere! Toliko drugih reči utegnete, manj važnih, nič važnih, nepotrebnih. Da pustim vse drugo, koliko nepotrebnega govorjenja narede starši s svojimi otroci! Koliko praznega, ničevega govorjenja ... In za tako važno učenje — ni časa ... O, mora biti čas, mati, čuj, za krščansko poučevanje otrok se mora dobiti čas! Ali si pozabila, da je krščanska vzgoja otrok zapoved božja? Da je od nje zavisna večna sreča tvojih otrok? Pa tudi časna in večna sreča tebe same? Pa saj poučuje šola, cerkev . . • pravite. Seveda poučuje in krščanski starši morajo vedno skrbeti, da njihovi otroci dobivajo ta pouk. Toda, starši, matere, če ve nič ne učite, preden začne učiti šola, cerkev — kako trda bo zemlja, v katero začne duhovnik sejati! In če vi nič ne učite, ko že duhovnik uči, ali se ne bo začela kmalu dvigati v otroku misel: Kako je vendar, da oče, mati, nikoli ne govorita o vsem tem, o čemer govori katehet? In ta misel — ali veš, mati, kako hudih posledic rodovitna je lahko taka misel, kako usodna je lahko za otroka in zate, mati? Ce začne otrok dvojiti, dvojiti o vsem — tudi o lastnem očetu, ° lastni materi? . . . * * * Kako rad bi še pisal o tem predmetu! Pa moram za enkrat končati, da ne bom predolg. Za sklep vam podam, zelo spoštovane matere, neki testament, natisnjen 1. 1892. v nekem nemškem listu. Ta testament, ki je meni s silo stiskal solze iz oči, je napisala pobožna mati sinu bogoslovcu* ki je bil že blizu nove maše, a Jc mati vedela, da je ne bo učakala-Glasi se: Testament za mojega sina N-N> Še tebi, moj najljubši, moj izvo-ljeni otrok, nekaj besed kot oporoka tvoje umirajoče matere. Tebi zapuščam za največje bogastvo ubogega Jezusa, ki te je izbral za učenca in apostola, njegovo zaničevanje sveta, njegovo splošno človeško ljubezen, njeg°' vo neomajno vnemo za čast ne' beškega Očeta. Njegova ponižnost in krotkost naj napolnita tvoje srce, da ne bo prostora v njem za posvetnost in samoljub-nost. Umirajoča želim dvigniti roke, da te z Marijino pomočjo blagoslovim. Blagoslavljam tvoje srce, da bi utripalo in živelo samo za čast božjo in zveličanje duš. "AVE MARIA" 195 Blagoslavljam tvoja usta, da bi se odpirala samo za češčenje božje; tvoj jezik, da bi vsaka beseda, ki jo boš spregovoril na prižnici in v spovednici, kakor na obe strani brušen meč rezala v srce grešnikom. Blagoslavljam tvoje oči, da bi se obračale samo k Bogu in njegovi najsvetejši volji in bi bile enkrat tem vrednejše, gledati njegovo obličje. Blagoslavljam tvoja ušesa, da bi bila odprta vsem, ki pomoči iščejo in prosijo. Blagoslavljam tvoje roke, da bi v najsvetejši daritvi zmerom vredno povzdigovale najsvetejše Jagnje k nebesom in ga — dal Bog! — nikdar ne položile na nevreden jezik. Blagoslavljam tvo- je noge, da bi vsak tvoj korak šel za ljubim Dobrim Pastirjem Jezusom in bi ti vse tebi izročene ovčice in jagnjeta po varni poti pripeljal do nebeške paše. Bodi mi posebno dober pastir svojih sester in bratov, če bi kedaj kateri po nesreči zašel na krive poti. Čuvaj z otroškim srcem nad dušo svojega očeta, da bomo enkrat vsi skupaj okrog tebe zbrani v veselju prepevali nebeško alelu-jo. Blagoslovim še enkrat tvoje telo in tvojo dušo, da bi bila celo tvoje življenje v tistem blaženem razpoloženju, kakor na tvoj sva-tovski dan pri presveti daritvi potem, ko te bo škof mazilil in poljubil — in da bi ti, vedno močan v vsakem boju, pogumno šel nasproti satanu, svetu in mesu . . . S temi opomini, moj ljubi otrok, se potolažena ločim od vas in u-pam, da ti mojih besed ne boš zavrgel, marveč jih neizbrisno o-hranil v srcu — sebi v večno srečo, meni v večno tolažbo. Spomni se me tudi pri presveti daritvi, če bom iz vic klicala k tebi, moj sin. Ti mi lahko največ pomagaš, pomagaj mi! — Kakor Bog hoče, kadar Bog hoče! — Tvoja umirajoča mati . . . Predraga krščanska mati! To je bil jezik, ki je prav poučeval otroka, tudi že odraslega otroka. Bodi blagoslovljen tak jezik! Povest o dveh pošiljatvah. STAREM kraju pri Brtonceljnovih je bilo. Poštar pri fari jim je sporočil, da jim je dober prijatelj iz A-merike poslal velik zaboj. Taknat — v času svetovne vojske je bila to prevesela novica. Z največjo naglico je nitel Tone z vozičkom na PoŠto in je pripeljal mnogo o-''etajoči zaboj. Preden je mogel dobro povedati, koliko je moral plačati poštarju, ker je bila pocuka težka in registrirana, so se Ze trije naenkrat lotili odpiranja £!ll)oja, da bi čimprej zvedeli, aj se skriva pod močno pritrje-lllm Pokrovom. Sekira je hitro opravila svoje Jj®1.0 >n klešče še hitreje, odstna-Ui so debelo plast papirja in na an je prišla velika, skrbno po-a in povezana papirnata škat-• Ni bilo časa, da bi razvezali zle — škarje so morale na po- moč. Papir in vrvice so zmetali proč, pokrov so dvignili in zopet je bila pred njimi papirnata škatla, manjša sicer od prejšnje, toda nič manj skrbno zavita in povezana. Pa so spet zapele škarje in je završal papir, spet je počil pokrov, toda nič drugega se ni prikazalo začudenim očem, ko nova, prav tako lepo povezana — škatla . . . Brtonceljnovi so strmeli, majali z glavo in postajali odkritosrčno nejevoljni. Ko so še dalje razvijali in v nobeni naslednjih ška-tel niso našli drugega ko same škatle, so začeli dajati duška svojemu gnevu v dokaj trdih besedah. Naenkrat se Tonetu posveti v glavi, prst zapiči v čelo in vzklikne: "April!" Vsi so prenehali z delom in pomenljivo pogledali Toneta. Resnično, v dveh dneh bo prvi april. Nagajivi Amerikanec se je torej urezal samo za dva dni. Ampak B. taka šala pa vendar ni umestna! Naj človek samo premisli: Toliko skrbi in bridkosti prinaša vsak dan v tem strašnem času, vse je že lačno in strgano, tako lepo so bili pisali onemu Amerikancu in pričakovali od njega vse najboljše — sedaj si pa neusmiljeni človek drzne s tako sirovo šalo na dan . . . "Nič ne rečem," je dejal Tone, "če bi mi Miklavž v društvu prinesel kaj takega, bi se seveda smejal, da je pa to iz Amerike prišlo, me pa v dno duše jezi. Pa še tako drago je bilo treba plačati . . ." Umolknil je, stisnil zobe in o-brnil hrbet škatlam. Se z večjo jezo in s hujšimi besedami so se poslovili od škatel drugi Brtonclji. Mati je celo bridko zajokala in zaprla vrata v kuhinjo za seboj. Čez dobro uro se je vrnila Metka z grablja- 196 "AVE MARIA" mi k razvalinam amerikanskih škatel in je z vidno nejevoljo zmetala vse skupaj na smetišče. Naslednjih osem dni je bilo pri Brtonceljnovih zelo dolgčas. Držali so se kot jesensko vreme, samo od časa do časa so se odprla srca in usta, toda nič dobrega ni prihajalo iz njih. Sama strašna jeza in neugnano zabavljanje na nesrečnega, neusmiljenega Arae-rikanca. Čez osem dni se je pa nekaj čudnega zgodilo. Metka je nesla smeti iz kuhinje in jih je treščila med kokoši na smetišče. Kure so planile kvišku in zakrilile s pe-rotmi. Papirnate razvaline ame-rikanske škatle so se pod močnim zračnim pritiskom razletele na vse strani in tik pred Metko je padel kos papirja, ki je bil podoben majhni kuverti, na njem je pa bilo nekaj napisano. Pogleda od blizu — bil je naslov na njeno mater . . . Končala se je vsa stvar takole : V tisti kuverti so našli drag amerikanski bankovec in pismo: "Pošiljam Vam ta denar, da Vas rešim iz stiske, v katero Vas je spravila nesrečna vojska. Ker je dandanes nevarno pošiljati denar po svetu, sem si izbral nekoliko čudno pot, vendar mislim, da je najbolj zanesljiva. Upam, da se bo ta kuverta pri razvijanju škatel našla . . ." To so Brtonclji in Brtoncljevke debelo gledali in gledale, to jim je bilo žal vseh nelepih besed, ki so jih v teku nesrečnih dolgih osem dni izbruhnili na račun a-merikanskega dobrotnika . . . Brtonclji so si odpomogli od vojskinih stisk in težav. Nič več niso tako težko pričakovali konca nesrečnega klanja. Toda, ko je prišel kljub temu dobro leto po tistem konec, se je oglasila pri Brtonceljnovih druga nesreča, ki je noben Amerikanec ni mogel olajšati. Mati je zbolela za rakom v želodcu in Metka se je prehla-dila, da so ji zdravniki napovedovali jetiko . . . Nobeno pero ne more popisati strašnih dni, ki so se naselili v Brtonceljnovo hišo. Bolezen obeh se je vlekla v brezkončnost, hirali sta in hirali, zdravniki in zdravila so stala vsak dan več — u-panja na ozdravljenje pa vsak dan manj. Vse je bilo narobe pri hiši, vse je šlo stalno in z neustavljivo naglico rakovo pot. Nič drugega nisi slišal v hiši in okoli nje, ko v srce segajoče zdihovanje in tarnanje, da si moral hočeš nočeš sam zdihovati ž njimi. "Oh, da je moralo ravno k nam priti tako gorje! Komaj smo si malo opomogli, komaj je začelo sijati nekoliko bolj prijazno soln-ce — pa ta strašen udarec. Dru-godi so že večinoma pozabili, kako grozno je bilo med vojsko, žive zopet lepo in zadovoljno življenje, pri nas pa tak nepopisen križ." "Vdajte se v božjo voljo," je tolažila dobra soseda, "Bog že ve, kaj dela. Gotovo ima z vašo hišo posebne namene. Bog je dober oče tudi takrat kadar nas tepe . . ." Bolnica je od vseh strani premišljevala te besede, pa jih ni mogla razumeti. Bili so časi, ko je mislila, da kot krščanska žena prav dobro razume tako in podobno govorjenje. Toda, ko je prišlo tisto strašno nanjo samo, se ji je vendar zdelo vse tako čudno in nerazumljivo. Bog pošilja ... Iz ljubezni pošilja . . . Kogar Bog ljubi, ga tepe ... To naj razume, kdor more, njej ni dano razumeti. Podobne misli in še hujše so mučile tudi Metko. Njo še bolj. Mlada je bila in mlada kri je zahtevala življenja. Kaj vse si lahko privoščijo njene tovarišice — ona pa taka sirota ... In pra-vijo, da ji je Bog to poslal. .. Zakaj, čemu? Če ji je res Bog namenil kako posebno pošiljatev, zakaj ji ni poslal kaj drugega?— Dobra soseda je prihajala dan za dnem. Bolelo jo je, da njene tolažilne besede pri nesrečnih bolnicah tako malo izdajo. Zato je sklenila, da ne bo več sama dosti govorila; v nedeljo popoldne je vzela s seboj k bolnicama lepo knjigo, ki je razlagala smisel in pomen trpljenja. In je brala počasi in razločno: "Vselej, kadar nam pošlje Bog preizkušnjo, bridkost, trpljenje, pošlje zraven tudi pisemce, ki se nekako takole glasi: To trpljenje, to bolezen sem ti»poslal zato, da ti pokažem svojo posebno naklonjenost. Hočem te obvarovati nevarnosti in strupa sveta, ki ti je grozil škodovati. Ti misliš, da je to kruto od mene, v resnici je Pa to samo dokaz moje posebne skrbi za tvoj dušni blagor .. ." In knjiga je nadaljevala: "Tako ali podobno pisemce prilaga Bog svojim pošiljatvam —■ škoda, da malokdo to pisemce bere. Z veliko nejevoljo sprejemajo navadno ljudje božje poši-ljatve, tarnajo in godrnjajo, Prl tem pa pozabijo, pošiljatev do dna pregledati, in tako ne najdejo priloženega pisma . . ." Mati in Metka sta se pomenljivo spogledali. Obema hkrati je prišlo na misel, kako so pred tremi leti razvijali amerikanski zaboj. Zagledali sta se vsaka v svoj kot pod stropom in sta mislil1' mislili? . . . Razumeli sta božjo pošiljate^ in sta odslej z veliko potrpežljivostjo, da, skoraj z veseljem pre' našali svojo bolezen . . . Tretji Red -- svetovna sila v boju za Boga. Rev- Beda Hess' 0 M C- Opomba:—Ta članek je prvi v daljši vrsti člankov, ki so pisani kot priprava na drugo splošno konvencijo Tretjega Reda sv. 1'rančiška, ki se ima vršiti od 3. do S. oktobra 1926. v mestu New York. Pripravlja jo izvrševalni odbor splošne organizacije Tretjega Reda sv. Frančiška v Združenih Državah. E C internacijonalnih organizacij se je že ustanovilo z namenom, da bi si podjarmile svet. Vsi pozna- __mo i n t ernacijonalo boljševizma, ki je dovolj žalostjo dokazala svojo svetovno moč, je uničila mogočno svetovno Cesarstvo in ga vrglo ob tla, da Se ne more več iz lastne moči pojaviti na noge. — Prav tako znana nam je internacijonala frama-sonstva, ki je še toliko nevarnej-sa, ker ne dela odkrito, temveč s Pomočjo skritih in zahrbtnih 8Pletk. Ta internacijonala je s ®v°jim pogubonosnim delom pre-resla in vrgla ob tla že marsika-. 0 kraljestvo, ki ji ni bilo všeč, 111 je povzročila neizrečeno mno-80 Korja družinam in narodom. ^Veliki papež Leon XIII. je do-ro poznal svet in je naprej vi-el> kako velik vpliv in kako silno la°C' dobiti internacijona- .1 ^ačel je iskati drugo interna-2 J.°nalo, ki bi mogla odtehtati in avr©ti črno delo prativerskih sil. ^bfki • • ..i _ v* »k r Je tretJ| re" 8V* Franci- Takole je pisal: to yso resn°bo smo priporočili o^ično ustanovo blaženega n v.cl ^ranČiška vsem vernikom v vitm encikilki 'AusPicato-' Po»la" stj • Vzr°k vsega zla v sedanjo-Je to, ker se zanemarja kr- ščanska krepost. Še več zla se nam pa obeta v prihodnjosti. Ako hočemo to strašno nevarnost odvrniti od sebe, se moramo v zasebnem in v javnem življenju kar najhitreje mogoče povrniti nazaj h Kristusu, ki edini more za vselej rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu . . . Ravno tretji red pa sloni skoz in skoz na izpolnjevanju Jezusovih naukov. Sveti ustanovitelj ni imel nič drugega pred očmi, nego željo, da bi verniki po njegovem tretjem redu bolj praktično po krščanski veri živeli." ■ Zgodovina tretjega reda in že sam pogled na njegove predpise očitno kaže, kako zelo pospešuje ta organizacija med ljudmi pravi-coljubnost, poštenost, nepokvar-jenost in smisel za življenje po veri. Sovražniki naše vere so radi ali neradi pripoznali, da je tretji red resnično postal svetovna sila in internacijonala dobrih. Neki voditelj francoskih fra-masonov je dejal: "Samo še eno svetovno silo poznam, ki se je imamo bati, to je tretji red . . ." Papež Pij X. blagega spomina je izjavil, da je tretji red najučinkovitejše sredstvo, da se vcepi srcem vernikov resničen krščanski duh, duh discipline, duh miru, sreče in zadovoljstva — in prav s temi sredstvi bo tretji red rešil človeško družbo. Papež Benedikt XV. je klical vesoljnemu svetu: "Prepričani smo, da bo duh tretjega reda, ki ga vseskozi preveva evangeljska modrost, zelo veliko pripomogel k prenovitvi javne in zasebne morale, če bi le tako zacvetel med nami, kot je cvetel v dobi, ko je sv. Frančišek vsepovsod pridigal z besedo in z zgledom kraljestvo božje." Sedaj slavno vladajoči sv. oče Pij XI. je izrekel to-le misel: "Če bi sv. Frančišek ne bil nič drugega storil, ko ustanovil tretji red, bi mu že samo to zagotovilo častno mesto v cerkveni zgodovini." Zakaj je pa tretji red sposoben, da preplete vesoljni svet z internacijonalo dobrih in ga pre-ustvari? Zato, ker si je vzel za podlago svojega dela Gospodovo pridigo na gori. "Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo." Mamonizem je prekletstvo naše dobe. Obžalovanja vreden konflikt med kapitalom in delom in socijalni nemir med raznimi stanovi — vse to zlo ima svoj izvor v mamonizmu. Ideal uboštva, kot ga je oznanjal in udejstvoval asiški ubožec, je dovolj močno sredstvo, da odpre ljudem oči. S frančiškanskih vrtov "Poželenje oči" je treba dušiti v sebi v duhu zatajevanja in odpovedi. Ravno to je pa vogelni kamen tretjeredniškega življenja. "Blagor tistim, ki so čistega srca, ker Boga bodo gledali." Papež Benedikt petnajsti dostavlja tem besedam sledečo razlago: Ne moremo dovolj obžalovati slepote mnogih žensk vseh starosti in poklicev, ki mislijo samo na to, kako bi ugajale drugim, pri tem pa ne pomislijo, kako zelo s svojo nedostojno modo odbijajo vsakega dostojnega človeka, še bolj pa žalijo Boga. Ne zadovoljujejo se samo s tem, da prihajajo v javnost v taki opravi, kakoršne bi se bile nekoč sramovale; ne obotavljajo se celo prihajati v takih oblekah v cerkev in prisostvovati božji službi. Da, bližajo se tako tudi evharistični mizi, kjer se prejema Začetnik vse čistosti. Ne bomo omenjali posebej različnih vrst plesov, ki so vse ena slabša od druge; zane-šeni so ti plesi od barbarov med nas z namenom, da postanejo moda kulturnih ljudi — zakaj nič ni bolj pripravno, odpraviti iz naših vrst vsako sled dostojnosti. Naj naši tretjeredniki posvete tem rečem vso pozornost in kmalu bodo dobro razumeli, kaj zahteva in pričakuje od njih naš čas kot od nasledovavcev svetega Frančiška." "Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli." Komaj bi se našel Frančiškov učenec, ki bi bolje razumel duha uboštva asiškega serafina, kot je znani moderni apostol ljubezni, svetniški Friderik 'Ozanam, ustanovitelj družbe sv. Vincencija Pavelskega. Čudovita pravila, ki jih je ta mož sestavil za vodstvo svoje družbe, so na vso moč podobna besedam, pisanju in nauku asiškega siromaka. Današnja doba odpira zelo ši- roko polje za izvrševanje te prekrasne krščanske in frančiškanske čednosti. Zato mora biti geslo tretjega reda: "Vsak tretjered-nik — goreč Vincencijanec!" Tako smo se samo površno dotaknili visokega cilja tretjega reda, ki je: odtrgati srca od posvet-nosti; goreča ljubezen in pripravljenost za žrtve; odkritosrčna junaška ljubezen do Boga in bližnjega. Mnogi učeni ljudje radi primerjajo dvajseto stoletje s trinajstim, v katerem je živel in deloval sv. Frančišek. Podobnost je res zelo velika, tako z ozirom na pobožnost, kakor tudi z ozirom na brezbožnost naše dobe m Frančiškove. Tretji red se je izkazal v trinajstem stoletju kot resnično zdravilo razrvanih razmer — daj Bog, da bi se znova izkazal kot "internacijonalna organizacija vseh dobrih na celem svetu" — v dvajsetem stoletju! Imel je sveti Frančišek ovčico. . . Imel je sveti Frančišek ovčico. Povsod mu je sledila. Kadar je Frančišek molil — je ž njim molila. Kadar so bratje v koru peli — je poleg Frančiška stala in pobožno meketala. Njena volna je bila kot biser čista kot Frančiškove svete roke, kot njegovo nedolžno srce. P. Krizostn nima nič opraviti z znanostjo. Arzenodo de Sonto pa se je pritožil c 'VVvišje sodišče ,ki mu jc dalo prav. . ('isče je odločilo, da jc ministrov od- lok nezakonit, ker so vseučiliški profe-hrr« medicine spoznali razpravo za do-? 1,1 strogo znanstveno in nima niti . tor niti minister pravice tega odloka *P*eminjati. 'ako je mladi neustrašeni katoliški ' ravnik zadal portugalskim jakobincem novo blamažo. : n tej priliki spominjajo listi, da se podoben slučaj dogodil že leta 1912. ra 'ranči ji. Dr. Jeanne Bon je napisala ,j(^avo "O nekaterih lurških ozdrav-taj|>1.1'1'" ^e tla bi se bila v razpravi do-»,i_n,'a Nadnaravne pomoči, je s čisto *n spodbudna. — Ureditev in priprava Zla^e knjige je zahtevala zadnje čase tolik0 dela, da so bile par tednov tri moči neprestano zaposlene. Te pa iz tega nastala tudi lepa knjiga, ki bo trajen kras in spomin na izvršene posvetitve in izraz gl°' boke pobožnosti našega naroda do presv. Srca Jezusovega. Knjiga obsega sedaj 11.365 priglašenih slovenskih družin, ki so na svojem doi«u postavile prestol Srcu Jezusovemu in se Mu slovesno posvetile. Razdeljena jen štiri dele po deželah, kjer prebivajo Prl* glašene družine: Slovenija, Italiia, Avs-trija, Združene države severne Amerik • Vsak oddelek krasi lepa naslovna slik Srca Jezusovega z rdečini napisom in ie razdeljen na škofije in nadškofije dotiC0 dežele. Po škofijah se vrste posaniezn^ župnije v abecednem redu in v vsaki zuP niji podatki onih družin, ki so prigl®sl._ posvetitev. Vse družine so pisane s P1 salnim strojem, kar daje celi knjigi "CP ^ enotnost in monumentalen značaj. SP^f dai na prvi strani Se slovesna dedikaci) vpisanih družin, nato sledi ooseben 11 s podatki posvetitev škofijskih vseh patero slovenskih škofov. — • je vezana v lepo rdeče usnje z z'a" napisi in zgoraj pozlačenim robom to krasijo trakovi v* slovenskih barvaj Odlikuje se po plemeniti preprostosti strogo izpeljanem umetniškem okus«- V tej Zlati kniigi ie tudi 55 sloveris^^ družin it slov. župnije sv. Cirila in . toda v New Yorku. ki jih je poslal župn Rev. Benigen Snoj, O. F. M. V dru« Zlato knjigo želimo več ameriških vencev. Ako računamo na eno družino PoVf).rep no po 8 do 10 članov in to lahko sto""..^ ker so med njimi nekatere števil'1^ družine (župnije, društva itd.V v1' ' jg da po tej Zlati knjigi manifestira^ > 100 tisoč Slovencev za idejo socialn^. kraljestva presv. Srca Jezusovega v slu zadnje okrožnice sv. očeta P"'-1 Zal, da je mnogo družin zakasnilo ^ povedani rok za priglasitev in zato mogle biti več sprejete v to prvo Vse te in naslednje, ki se priglasijo. vpisane v drugo Zlato knjigo, na K ^jj bo treba kmalu misliti. Naj bi J"'a ^ ta tako lep in veličasten izraz d'obo ^ češčenja presv. Srca Jezusovega v'spre-šem narodu. Vse nadaljne prig'a*e „ tt iema Tajništvo posvečenja družin ^ Slovenijo v Ljubljani, Zrinjskega c. • 0 Italijo: Gorica, Via Torrente-M.0^;,., kjer se dobe tudi vsa potrebna P°J in tiskovine. Darovi in zahvale. kolekta v denarju. (Od 15. aprila do 15. maja.) a šmarnice i nza lučke pri Mariji Pomagaj v Lemontu. -.^ary Zot .Cleveland, O., $2, Jožef Dra-j, • Chicago $1.50, Mary Hiti, Chicago , ' Agnes Grcnnan, Hartford $1, Mrs. j.' Hočevar. Cleveland $1, Mr. in Mrs. fantič, Chicago $1, Julija Blanda, St. uis Frances Starman, Alix $2, Bar-nj,ra Globočnik, Chisholm $1, S. Galdo-u •Minneapolis SI, Katarina Kotze 20c, rs. Frances Razpet, Pueblo $1, Hele-s tiQjicnik, Sheboygan $2, Ana Ivanič, $1' Ivanka Koželj, Collin--.ood $i pranceS Spjier, Pueblo $1, Mrs. beV Chicago $5. Mrs. Tancek, Barij V?" $1. Francis Horvath, Chicago G' Jc,li Jeršek, Waukegan $1, Mike erdovifs, Chicago, $2, Ana Brinovec, Jutland $2. Tereza Sovlin, Cleveland p* Franč. Brodnik .Clevelan d$l, Mary anmšek, Cleveland $2, Katarina Urbas, ♦."veland $1. Mary Zerovnik, Cleveland -prances Rus, Cleveland $5, Mary Sve-p' L'eveland $1, Jos .Miroslavich, Etna, U.' Elizabeth Komin, Cleveland $6, Aary Grahek, Milwaukee .Wis. $1, A. ;.,rk°. Clevel and $1.50, Antonija Šeston, Pa V»iand 2Sc- Ar,,cs H°t«jec, Shields, W, F. Paulin .Cleveland $2, Mr .John Šl!°rUC',ar' Calumet. Mich. $1, Frances Ku'J. Cleveland $2, Jera Urbančič, Cle-S;a,ld $1, Mrs. Frances Perko $1, Fr. 'monich, Sheboygan $1, Mihael Sedla-c*' St. Louis, III. $1, Mrs. John Perko, ^'fii-eland $1, Jennie Zorko, Cleveland 0 r' 1 ' Grosdeck Jr., Pittsburgh $5, $220* KrivitZi Port Washington, Wis. • Jožefa in Neimenovana, P. W. p.' '"ranese Beguš. P. W. 50c, R. in A. $1 ,r' P- W. $1, Hermine Candek, P.W. | V rank Visočnik, P. W. $2, A. Volov-, ' P- W. $1, B. K., Marijina častivka, """»n, Pa. $1, Rev. J. Cherne, Sheboy-j" Frances Russ, Cleveland $5, Kat. M°ytz- Denver, Colo. $5, Mary Chernich, , w Duluth, Mich. $1, Margaret Zaletel, 1>-, "'i'1 Jožef Rudman, Wilkinsburg, j^V Frances Vrabič, Milwaukee, $5, VSs Mary Gostič .New York $1, Mary estek, Cleveland $1, Ivan Perša, Cle-L'a!"l %(>. Rozi Bizjak, Cleveland $1. jJ u,s Srcbernak, Detroit $5, A. Glatz, $sCvv York $.3, Katinka Pavlič, New York ftl eo- Gabrijan, Ambridge, Pa. $2, ft* R. Čiček, Albany $2, Mary Puhek, Jol $Sl Frank Sajovec. Cleveland $1, j, ' Snharolnik, Cleveland $2, Mrs. Mill, ochevar, Bridgeport $2, John Bregar, rcst City $.1, Mrs. Mary Novak, Cle- rov-i Rosic Mamo- lo,iet $1' R cal ' Waukegan $5, John Fraus, Chi-j T,0 $1. Frances Gregorich .Chicago $1, H(v i vtC| Pueblo $2, Ur. Rabič, Gra-w*' Minn. $5, Mrs. Balasli, Buffalo $2, 1 ®ry Gorčič, Milwaukee $1, Roza Pre-V.,1 Cleveland $5, Helena Grčar, Cle-wnd $5, Petor Bukovec, Cleveland $3, Prebclich, Ranpe, Mich. $1, Mary Štukelj .Calumet, Mich. $1, Joe Oster-man, Baraga, Mich. $1, Alois Blažič, Leckrone ,Pa. $2, Frank Košmerl, Cleveland $5, Frančiška Cernigoj, Cleveland $5, Mrs. Travnikar, Cleveland $1, Frances Onik, Cleveland $1, Matilda Nosse, Cleveland $5, Mary Maček, Moon Run, Pa. $1, Mr. in Mrs. Jakob Šega, Joliet $5, Mr .in Mrs. Louis Šega, Joliet $5, Marija Krulc .Cleveland $1. $10.00 je darovala Agnes Hotujec. Po $5.00 so darovali: Terezija Pirkovič, Mike Trinko, Mqry Hogc, Frank Pri-stow. Josephine Sivic, Jera Trhlen, Matt Zugel, Geo. Frankovič, Mrs. Maronič, Antonia Fisher, Geo. Frankovič, Barbara Golobic, Mary Kobal, Mary Tomažič, Fr. Kandit. Po $3.00 so darovali: J. Gasparič, Fr. Pirkovič, Marv Zorc, Mary Koren, Mary Intihar, M. Molek. Po $2.00 so darovali: Ana Zagar, Mary Prah, Math Kremesec ,Marv Pogačnik, Mary Swigel, Nick Simonič, John Kern, Amalia Mišic, Neimenovana, Frances Montenger, Johatia Kirn, Helen Stutts, Mary Stcrbenc, Julija Toniažič, Marija Zbačnik, Marko Bluth, Math Flajnik, Elizabeth Komin, M .Hebein, Joe Tau-cher, Joe Spiler, Paulina Trgovac, Mary Petach, Frank Sajovic, A .Zobec, Mrs. Tratnik. Frank Sajovic M. Tomec, Antonia Nemgar, Mary Spehar, Helena Katzman. Po $1.00 so darovali: U. Katič, Ana Cesnik, Louis Berse, Helena Goličnik, J. Svete ,Mary Drašler, Geo. Lobas, Mary Rohan, Mr. Oražem, Mary Lovšin. Mary. Pogačnik, Jennie Stefanič, Marg. T.uteršek, Mrs. Rački, J. Skrabe, Molly Sajec, Louis Rajčcvič, Frances Loščar, Mary Sivic. Frances Tončič. Mary Swan, Jennie Petkovšek. Kate Novak, A. L. Pandi. Josephine Feme. Rose Bonibach, Mrs. Sauly. Mary Pristavec, Terezija Grum. Mike Krže. Mary Marohnič, Ign. Groznik. Neža Gore, Pavlina Ožbolt. Marv Stcrk. I .Horvat. P .Mikula, Rose Starman. Joe M urn, Anton Squall, Josephine Zupan Anna Božič, Mary Str-nad, Ivana Zaletel, Frances Pevc, Leo Dnli-'Sek .Marjeta Drobnič, Marv Intihar. Barb. Omahne. Frank Rink, Mary Aufderklam .Anton Zalar, Ivana Mer-kun. Bara Bučar, Mary Novak. John Petek. M. B., Milwaukee, Ana Gliker. Anna Sliebat Peter Kočevar, Nicholas Bado-vinnc .Acnes Gran. Mary Goričan. Jo-sepha Filipčič, F. Milavec, Frances Plane, K. Ružič. Barbara Gregorovič. L. Smertič. Anna Koren, Anna Blakac, Ana Kobe, Barbara Strucel. Marv Kocjančič. Marv Vaida. Marv Radoševič, Anna Rut-kovič, Marv Koniick, Blaž Maličnik, Mary Snežič, Joe Drčar, Frank Grebene, Mary Sredenšek. Neimenovana, Katie Larja, Franc Trlep, John Krushitz, Fr. Perovšek, Tera Omahetl, Katarina Pe-ternel. Frances Burkatt, Frances Peterka, Marjana OsmJ^r, Jerozija Fisher, Maria Kolman, France Murn ,A. Žigon, Mary Čeme, Mary Rejc, Marko Plut, Mary Toleni, Filipina Zagar, M. Progar, Joe Kobal, Agata Dežman, Neimenovan, Josipina Pajk, Mrs. Majerle, Fr. Cerkve-nik, Fr. Sajovec, M. Cook, Jožefa Jazbec, U .Murn, M. Intihar, Francis Spilar, Aloisia Stare, Mary Zore, Mary Božič, Louise Nose, Louis Žitnik, Jožefa Ma-tzanik, loliana Artač; Joseph Martinčič $1.25. Po 50c so darovali: Ursula Babič, M. Bulic, Neimenovana, Ana Schwab, M. Klobučar, G .Močivnik Jacob Tomsha. Manj kot 50c darovala: Frances Cerkvc-nik. Darovi za list "Ave Maria." (Od 15 .aprila do 11 maja.) Mary Blazich $20.00. Po $5.00 so darovali: Terezija Pirkovič, Frances Črnigoj, Josephine Sivic. Po $2.00 so darovali: Mary Hegler, Frances .Zorko, Frank Shuster, Mary Kržišnik .Mary Zupančič, Anton Strniša. Po $1.00 so darovali: Uršula Babič, Frank Zalokar, Jos. F. Muhič. Po 50c so darovali: John Mesec, J. Burgstaler .Frances Vouk, B. Globočnik. Darovi za kolegij sv. Frančiška. Neimenovana $15.00. Po $5.00 so darovali: Mrs. Borgula. Fr. Chcrnc, Frančiška Crnigoj, N. Zakraj-šek. Po $1.00 so darovali: Frank Sajovic, Rridgct Rome, Jožefa Pintar. — G. Motivni k50c, Anna Lumpert 25c. Za Apostolat sv. Frančiška. Frank Narobe $10; M. Benčič $5, Dr. sv. Družine št. 6 DSD. $10, Mary Žerov-nik $10, John Virant $10, John Centa $1, Marv Hegler $1, Mrs. J. Kastelic $2, Fr. Saiovec $1. Anna Simončič $2, Katar. Judnič $5. Joe Osterman $1, Terezija Pirkovič $30. Geo. Lobas $10, Elizabeth Lobas $10, Katarina Leposhak $1, Ign. Stepic $10. Jennie Stefančič $1, Matt Zu-eel $10, Marv Grizold $10. Joe Murn $1, Mary Stukel $1. John Suhadolnik $2, Mary Ciika 50c, Mary Lužnar 50c, Mary Siinolič 50c. Mary Benčič $5, Alojzija Rožich $17.25, Terezija Fisher $1, Mary Rejc $10, Maria Koman $5, Marko Plut $10, Ana Srluvab 50c, Frances Vrabič $10. Ana Shute $10, Anton Loščar $5, Tohana Belim 50c. George Belim 50c, Frances Loščar 50c. Jos. Loščar 50<% Frank Swader 50c, Beadi Swader 50c. Za samostan. Charles Bregantič $28, Frances Brodnik $1, Katarina Urbas $1, Frances Skulj $1, Max Krolnik $2. Darovi za cerkev Marije Pomagaj. J. Hočevar $1, Jos. Miroslavič $2, Mary Yan $1, Frank Košmerl $5, Ana Kovač $1, Marti nCesnik $1, Marko Bluth $1.75 .Anton Squab $1. Joseph Grdina 50c, Anna Schwab $1, Frank Mortal $1, J. Petkovšek $1. Za sv. maše so poslali: Frances Mohorič 1 (1), Mrs. J. Perko 2 (2), N. Simec 5 (5), Ana Zele 2 (2), Mary Urič 1 (1), Maria Rigler 1 (1), Katarina Urbas 1 (3), Joseph Miroslavič 1 (3), A. Seston 1 (1), Maria 2agar 1 (1), John Klobučar 2 (2), Neimenovana 1 (1), Ana Kocmur 2 (2), Mary Gostič 1 (2), Joseph Zakrajšek 2 (3), Rose Mance 1 (1), Mary Sorčič 2 (2), Roza Prelogar 2 (2), Aloisia Zupančič 2 (2), Frank Za-lokar 1 (1). Ignac Gliha 1 (1), Mary Rohan 1 (1), Mary Lovšin 4 (4), Ignac Ste-pic S (S). Rev. J. Trobec 10 (10), Mary Luteršek 1 (2), John Pristov 1 (1), Frančiška Montengen 2 (2), Jera Trhlen 2 (2). Katie Novak 1 (1), Terezija Grum 2 (2). Fran kTirkovič 5 (S), Marko Bluth 1 (1), J. Klein 1 (1), Mary Sterk 1 (2), Helena Zore 1 (1), M. Prhne 2 (2), Mary Strand 1 (2), Jožefa Pintar 4 (4), Mary Horvat 1 (1), Ivana Merkun 4 (4), Lucija Pozareli 2 (2), John Petek 1 (1), Ivana Glikar 1 (1), M. Ivanetich 2 (2), Antonia Nemtrar 1 (1), Mr. Filipovič 1 (1), Blaž Močilnik 1 (1), Katie Zarja S (S). Takob Trlep 1 (1), Cecilia' Mlakar 3 (4.SO), Paulina Trgovac 1 (1), Neimenovan. Greaney 1 (1), Marko Bluth 2 (2). Maria Kolman 1 (1), John Ažman 1 (1), Marko Plut 4 (4), Frank Sajovec 3 (3). Marv Nemanič 1 (1), Frances Novak 2 (2). Tacob Šega 1 (1), Emilia Tri-bnla 1 (1). M. Cook 2 (2), M. Krulc 2 (2). M. Intihar 1 (1), Neimenovana, El-cnr 1 (1). Antonia Seistoh 10 (10), Ema Pa ki ž 1 (1). T. K. 1 (1), Mary Petek 1 d). Ana Valter 2 (2), Frank Babič 5 (S). Helena Povše 2 (3). Frances Kostelo 1 (1). Marv Brodarič 1 (1), Rev. J. J. O-man 1 (1), Marv Stukel 1 (1). Barbara Kambič ? (2). M. Goscnca 2 (2), Ivana Slmrenčrk 1 (1), Katarina Spraicer 1 (1), N. N. 2 (2). Toseoh Fajfar 1 (1), Antonia Voerič 2 (2). Mary Lcben 1 (1), Armes Kompare 1 CI), Frances Omers 1 (1). Martin Vičič 2 (2), Tohana Kristo-pel 3 (3), Mary Kukar 1 (1), J. Bevc 1 (S). Mamie Konda 1 (1), Mary Stcrnad 1 (1), Uršula Kropeč 3 (3). Razno. Jakob Stergar, Indianapolis $1 za cerkev v Šiški: Martin Tomcc, Chicago, v isti namen SOc; Katarina Stefanič $5 za karmeličanke na Selu; Ana Lazar $12 za orgije v Lemontu. Za zvonove istotam so darovali Jakobu Shegi: po 5.00 Bačnik Jakob, Will County Produce Co., Hol-strom & Pilcher, Trubi Co., John Sprai-tzer $2, Mary Vrančur St. $1.50. — Po $1.00: J. Daler, B. Levn, Samuel Do-brojevič, B. J. Delihanti; — V. Tren-bery 50c, Sidler Miler 50c. Neimenovana iz Forest City je poslala za križev pot $51.50. — Razen neimenovanih so ji darovale sledeče: po $5.00: Mrs. Mary N., Mrs. G., Mrs. J., Mrs. U. Po $3.00: Anna Komin, Anna Bregor, Ivana Kres ,Mil. Železnikar, Fany Slap-ničar, Josephine Bučeneli $2.50. Po 2.00: so darovali: Mary Svigel ,Mrs .Zidar, Ana Gerchman ,Mrs. Mehevc, Mrs. Lovš $1.00. Mr. in Mrs. Koshar, Chicago, 111., sta darovala za zlati prt na oltar Marije Pomagaj $15.00. Mr. Marko Bluth, Joliet, III., je nabral za zlati prt $13.25. — Darovali so mu sledeči: Po $1.00: Marko Bluth, Frances Rus, Mrs. M. Mcteš, Frances Muren, Mrs. M. Skul ,Mrs. L. Rački, Mrs. M. Malikovec Neimenovana, Mrs. A. Ursich, Mrs. M. Papež, Mrs. Anna Loparetz; Mrs. A. Turk 25c, Mrs. M. Smrekar 50c, Mrs. B. Klepec 25c, Mrs. F .Muren (Stone Street) 50c, Mrs. A. Kolman 50c, N. N. 25c. Vsem Bog stotero povrni! Zahvala šolskih sester. Clcvclatidska naselbina nam je s sodelovanjem preč. g. župnika Mihaela Do-mladovca poslala Ič pprispevek za našo farmo. Društvo sv. Krunice in dekliško društvo presv. Srca Jezusovega sta skupno priredila zabavo, ki jc dala čistega dobička $210.00. niške Kraljice stotero povrni! Ljubi Bog naj iitn na priprošnjo Maj-DAROVI V BLAGU. Barbara Vranišič, Joliet, umetne lilije za Marijin oltar; Antonija Nemgar, F.le-veth .perilo; Miss Helen Flainik, Am-bridgc, palo, korporale. purifikatorij in robčke; Ana Jakše, McGregor, rožna semena; Mr. in Mrs. Jakob, Joliet, dragocen ciborij; Frank Perovšck, Willard, kolač sira; družina Turk, Joliet, rože in jestvine. Popravek. Mrs. Mary Bombač iz C'e' velanda je nabrala za kolegij $150.00, 'ie samo $100.00, kot je bilo zadnjič pom?' tonia natisnjeno. — Prosimo oproščen)3 in še enkrat iskren Bog plačaj! NA ZAHVALE ZA USLIŠANJE. Forest City, Pa. — Zahvaljujem se Materi Božji, sv. Jožefu in sv. Tereziji, Ma Cvetki, za uslišano prošnjo v moji bole*111 po operaciji. Priporočam se še za popolf0 ozdravljenje. S tem izpolnjujem, kar sd11 obljubila, in darujem majhno svoto z* podporo lista. Josephine Sivic- Ely, Minn. — Zahvaljujem se presv' Srcu Jezusovemu in Materi Božji za u. slišano prošnjo in prilagam obljublje'1' majniški dar.—Neimenovana. ^ — Zahvaljujem se presv. Srcu in riji Pomagaj za uslišano prošnjo v ro°J' bolezni,—Alojzija Stare. Detroit, Mich. — Zahvaljujem se Ma" riii Pomagaj za uslišano prošnjo za o zdravljenje mojega sina .Polna zaupa"Ja na Marijo in sv. Terezijo prosim zdravJa še zanaprej—K. K. za vso družino. Cleveland, O. — Prisrčno se zahvaljujem Mariji Pomagaj in sv. Tereziii " . Cvetki ,za uslišan oprošnjo v mojih stl skah.—Ana Brinovec. Cleveland ,0. — Zahvaljujem se M»r'" ji Lurški in sv. Tereziji za uslišano Pr(]s njo ,da so mi bile polajšane hude bo' čine.—Lucija Pozareli. Greany, Minn. — Dolžnost me vcze> da se javno zahvalim ,kakor sem obU1' bila. V hudi bolezni svoje hčere sem ',0 nico priporočala najsvetejšima Srccn,a Jezusovemu in Marijinemu. Za izkazano pomoč prisrčna zahvala. V podporo l>sta prilagam en tolar.—Ur. Babič. Joliet, 111. — Zahvaljuje mse MarW Pomagaj in sv. Tereziji za srečno Prc' stano operacijo.—Terezija Kodrič. ZAHVALA SLOVENCEM V DETROITU. Tik pred sklepom lista nam jc prinese naš misijonar iz Dctroita dar za koleg1]-$118.35 kot čisti dobiček prijateljsko prireditve, ki so jo naplavili Slovenci " sklepu sv. niisijona. — $15.00 kot dar društva Marija Pomagaj v Dctroitu. Bog plačaj! "KOLEDAR AVE MARIA » ZA LETO 1927. mislimo Ze sedaj, zato pošljite hitro spise in dopise. UREDNIŠTVO "AVE MARIA." NAŠ RADIO Lemont, 111. — "Jaz jemljem slovo. . ." ^anienil sem se, da se preselim iz Chicago v New Jersey. Pred svojim odho-oni prav lepo pozdravljam vse prijatelje 111 znance v Chicagi in Clevelandu. Po-Q 1)1,0 še v Clevelandu, kjer sem bival llad 20 let. Spomini na bivanje v Chi-j-~aRi in Clevelandu mi bodo ostali vedno Jubi in dragi. Lepo je bilo biti skupaj z dobrimi rojaki. Vseh sem se pravkar spomnil pri Mariji Pomagaj v Lcmontu, ^Jcr sem obiskal pred odhodom ameriške rpzje in naše očete frančiškane. Od tu Pošiljam pozdrav in prijateljski z Bogom P^J omenjenim rojakom. Upam, da me bo tudi v novi državi sPremljal blagoslov božji, kakor me je spremljal doslej v obeh dosedanjih na-c'oinah. Rad bi, da bi se z dragimi mi r°J.iki še kedaj in sicer kmalu videli. Ako j ' Pa bodimo združeni v skupni ljubezni naših vzvišenih vzorov in po našem atoliškem časopisju. — Torej še en poprav in Bog živi vsel Mr. Ignacij Gliha. __Minn. — Častiti gospod uredniki p 1 • p5vi vrst' V®111 čestitam, ker ste Miljo številko našega lista tako lepo u-■5"''i da tako lepili člankov dosedaj še .'*oh ni prinesel. Čast takim pisateljem jfog naj jih nam ohrani! — Kakor je hst lep, zasluži, da bi bil še vse bolj . azsirjcn. Jaz ga imam že okoli 14 let Ka cimdalje bolj cenim, posebno pa Postujem tistega, ki ga je ustanovil. Bog £? z'vi in Mati Božja, pa tudi vse tiste, se sedaj trudite in nam kaj lepega ] a,)|scte za naš prelepi list. — Kakih 10 p ' ""slim, jc minulo, ko so nam Father kal- 'ak° 'epo P'sal' °d svetih krajev, der°-S° tanl 111 ka'<0 so Sanl> vse v'" 1 'n slišali. Mislila sem si: Srečna Ka, ki hodi tam, kjer jc nekoč hodil "\nai gospod Zvcličar! Tudi še mar-j, j1' drugega lepega so nam napisali. Il°.em so pa kar utihnili in ko ni bilo 0 »enega glasil več o njih, sem mislila, a so umrli. Ali glej jih, kako lepo nam Mju* r.az'aKaio sv. mašo! Tudi Father 'klavčič nam zmerom kaj lepega napi-s_ 'o- Svet jih jako pohvali. Njihovi spi-Pl Rn zelo zanimivi. In zopet Father aziiik — oh, kako lepo po očetovsko ,llI'nJ'az'agaio Jezusa v presv. Zakramen-lio 'akili gospodov potrebujemo in 1T1-Cr.ni0' Bog nam jih ohranil Posebno pa neb "1' C'a 1)0 tisti žc' vc'i'<0 Plačilo v novji81'1, V' 'c to v0'"'0 delo začel in usta-' |a list, ki nosi prelepo Marijino ime. „ 111 s,mo amerikanski Slovenci lahko čec°Sni'. 'mamo med seboj tega gorenj a misijonarja in branitelja sv. vere, , 7 nam je dal tudi naš list, Fathra Rev. Ovc Nai Ka 'datijo izgubljene p0 C Pn umazanih listih, v očeh tistih, k! na"lo {n vi(Jimi njihovo delo, nju jip morejo vzeti časti. Sicer bo pa Bog bolje plačal, saj vemo, da svet ne pozna pravega plačila. — Se enkrat torej lep pozdrav in zahvala vsem sotrudnikom naše "Ave Marije." Zvesta naročnica Kati Spreitzer, Deveta dežela, — Lepa hvala za Vašo nerodnost! Že tako je težko agitirati za "Ave Marijo". Vsak pravi, da Ave Marije nimajo nič k merki in je ž njo prav tako kot z otrokom brez matere: enkrat pride sredi meseca, enkrat na koncu, kratko, nobenega reda nima. In zdaj se tudi jaz odpovem. . . i. t. d. Ena huda. Nova vas pri Rekeku, Slov. — Prečasti-ti oče in urednik! — V duhu pohitim s svojim iskrenim pozdravom do njih. Težko mi je, da zavoljo svoje hude bolezni že poprej nisem mogla napisati nekaj vrstic, da bi Vam povedala, kako silno rada b^-rern prekrasni list Ave Maria in Koledar. Prebiranje tega mi je vedno v nepopisno dušno tolažbo, saj sem že celih 22 let priklenjena na bolniško ptfsteljo. Moja bolezen je tako huda, da se sama ne morem nič premakniti, samo kar me prenesejo. Žile in kite se mi krčijo in mozeg je bolan, potlej si lahko mislite, kako tolažbo zajemam iz Vaših spisov. Ko berem, me večkrat solze zalijejo. Posebno ljube so mi prelepe pesmi, ki jih tolikokrat berem, da mi ostanejo kar v spominu. — Je že 21 let, odkar so mi umrli oče in mati, sedaj pa še moj ljubi brat, ki jc največ zame skrbel v moji bolezni. Ali dobri Bog me vendar ni zapustil. Dal mi je veliko prijateljico in dobrotnico, gospo An. Mlakar v Ameriki, in sem že nešteto dobrot od nje prejela. Za vse naj ji bo ljubi Bog plačnik. Istotako tudi Vam, častiti oče, ki mi pošiljate ta dragoceni list. (Mislim, da jc tudi to zasluga Vaše dobrotnice, ne naša. Op. ur.) Tudi drugi ga jako radi berejo in vsakemu je nad vse všeč. Pravijo, da bi morali ta list brati po celem svetu. Jaz bi ga silno težko pogrešala, če ga ne bi več prejemala. Molim in darujem tudi sv. obhajilo, da bi Bog obilo blagoslovil Vaš trud ill. Vam dal veliko naročnikov. Jaz Vas kar občudujem, da se toliko trudite za slovenske ljudi tam v Ameriki v čast božjo in slavo Marijino. — Oprostite moji slabi pisavi, ker pišem na postelji, in sprejmite moje vdane pozdrave! Hvaležna Terezija Ivančič. Julijska Benečija. — Velecenjenil Koledar Ave Maria sem prejel. Jc lep po obliki, pa še lepši po vsebini. Razvidi se iz njega, da katolik, ki ostane zvest praporu Kristovcmu, ostane zvest tudi svojemu narodu. Vidi se tudi, da vi Amerikanci živite res svobodne v svobodni državi. A mi smo siromaki v Julijski Benečiji. LP spovecjnipa jp Jmla Bogu še prosta, pa bo tudi kmalu prazna, ker ne bo pastirjev, da bi pasli zapuščene ovce. Število naših duhovnikov se čim-dalje bolj krči. V prejšnji trnovski de-kaniji so v teku par let umrli kar štirje, nadomestka pa ni od nikoder. — Pozdrav po Jezusu in Mariji svobodnim bratom v Ameriki! J. G. Sv. Lenart nad Šk. Loko, Slov. — A-merikanske liste sedaj redno dobivam, samo aprilska Ave Maria se le nekje zakasnila, menda je tega kriva velika noč. Za Ave Marijo pravi marsikak duhovnik, da bi jo koj tudi našim ljudem priporočil, če bi le finančno vprašanje bilo u-godnejše. List je pa jako lep. — Začetek maja je pri nas grd in nam bo snedel vse sadje. Pa ne moremo nič pomagati. — Ljudje so se zdaj pozdravili, bolno je bilo skoraj vse. Pred kratkim smo imeli romanje k Sv. Hemi na Koroško. Bilo je prav lepo, vreme krasno in pot zelo prijetna. Koroška dežela je res lepa, kako je je škoda! — Pozdrav in Bog živi! Janez Langerholc, župnik. Cleveland, O. — List Ave Maria je zelo zanimiv in lep. Moral bi biti v vsaki hiši. Večkrat mi je na misli, da bi poslal kak dar za ta list, toda, kadar imam denar, pozabim, kadar se pa spomnim, pa denarja ni. Pa o priliki bom gotovo poslal, saj je tistih $15, ki sem jih dal svoj čas za dosmrtno naročnino, že davno poteklo, čeprav nisem še umrl. Bo že enkrat nekaj. — Pozdravljeni vsi! Rev. J. Oman. Milwaukee, Wis. — Pošiljam en tolar v dar Ave Mariji. Oprostite, gospod u-rednik, decemberskega svojega daru nisem nič našla tiskanega v listu. Pa nič zato, samo da sem dala in da ste le prejeli, pa sem vesela. Dobro vem, da imate dosti opraviti, pa se Vam kakšno ime pri tem obilnem delu prav lahko izgubi. — List Ave Maria zelo rada berem. Iz srca želim, da bi mogla dobiti novega naročnika, da bi bil še kdo drug vedel. Potrudila se bom na vso moč. Kako rada bi tudi enkrat prišla k Mariji Pomagaj! Hvala lepa vsem tistim pisateljem, ki tako lepo pišejo v Ave Marijo 1 Naročnica Antonija Hudales. Rice, Minn. — Ave Maria je jako zanimiva, le tisto o tretjem redu pri Sv. Štefanu je — no, kaj bi rekel? Sicer je pa bilo že po misijonu zopet 27 novih sprejetih v tretji red. — Pozdravi Janez Logar. (Nas zelo veseli. Prosimo, da bi odslej brali vsak mesec pod rubriko "s frančiškanskih vrtov" o tem, kako se giblje vaš tretji red, ki ga menda nima para med Slovenci v Ameriki. Da, tudi dopisovanje morate odslej sami oskrbovati — to je med drugim tudi — your business. . Ur.) Odpustki meseca julija. Urejuje Rev. John Miklavčič. KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. Primorski Slovenci so si ustanovili lastno Mohorjevo družbo v Gorici. Italija ni dovolila ,da bi stara naša Mohorjeva mati pošiljala knjige iz Jugoslavije v primorsko deželo. Zavedno primorski rojaki pa niso zgubili poguma. Koj so šli na delo in so si zgradili lastno Mohorjevo družbo. Lani je družba štela že 18,200 članov. Izdala je Koledar in še tri druge knjige. Mesečnik "Naš dom" v Mariboru takole piše o teh knjigah. "Reči moramo o Goriški Mohorjevi družbi ,da je podala letos Primorcem nekaj izredno lepega. Najlepši je Koledar. Lepo opremljen z lastnimi slikami ima pestro vsebino, ki ni samo poučna in zabavna, temveč ima trajno vrednost zbornika naših Primorcev. Pokazuje solnčno primorsko deželo, njene šege, zgodovino, sedanje potrebe in boje. tako da je Koledar viden izraz življenja naših ločenih bratov. Kot jubilejna izdaja k svetemu letu je bila izdana knjiga znamenitega francoskega pisatelja v krasni slovenščini: "Sanguis martyrum" (Kri mučencev) iz mučeniške dobe prve cerkve. V Socialni Čitanki podajajo voditelji socialnega pokreta poljudno razlago najbolj perečih vprašanj ,ki zadevajo osebnost, družino, družbo .stanove i nnarod. V "Nevesti s Korinja" pa pisatelj Jaklič nudi lahko-veselo in zdravo-domače čitivo, ki bo vsem služilo v zabavo i npouk. Goriški Slovenci so z le-tošniimi Mohorjevimi knjigami pokazali, da niso klonili, temveč da gredo smero-dajalno napre jv delu za svoj dom in narod." KAJ PA LETOS? Letošnjo iesen bo Goriška Mohorjeva družba uoslala svoiim članom pet knjig, in sicer: 1. Veliki Koledar, s slikami. 2. Ksaver Meško je napisal liubke Legende o sv .Frančišku. 3. Naši malčki dobijo "Otroško čitanko" s slikami. 4. Pre!r"i novest Bogdan Veneda "Nesrečno zlato" nam oonisu'e zločine in zvijače hudobne ženske ki io žene pohlep za tulim zla-♦nni Čisti 1'iiboTen n;e hčerk" Bririte io reši kazni. — Roma" ie domač, naneto nisan. da ra ne odložiš, če si ca začel brati. 5. Slednjič dobi' udie še lepo po-fft <■' kmečketra ž;vlienja. Roiaki v Ameriki I Za vseh net knjig "'ačnš en dolar! Te kniijrr bodo razvese-tjr>v-,te naše družine, nas bodrile m sno-)"iniale na naše brate nod ltaliio. Kar 1'itro se vpišinio za člane Goriške Mo-I'or^ve družbe. Naše družine, slovenske kniižnice. še vedno ie čas .da se nrinda-'ite! Slovenska društva, naročite vsai za svoio kniižnico kniige Goriške Mohorie-ve družbe! K TE NAROČIMO? Naročite lahko: 1. Pri slovenskem -/minem uradu. 2. Direktno pri Mohorjevi družbi: Gorica—Gorizia, Corso Verdi No. 1, prov. Friuli. Ttalia. 3. Pri glavnem poverjeniku Goriške Mohnrieve drn/h" v 7dm»pnih dr/avnh na naslov- Rev John K. For'in, I.rroilt, II!?.. nox 443, 1. Praznik najsv. Krvi. Popolni odpustek za člane altarskega društva. 2. Prvi petek v mesecu. Marijino o-biskanje. Popolni odpustek za vse, ki prejmejo sv. zakramente in nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. Očeta. Tretjered-nikom vesoljna odveza. 3. Prva sobota v mesecu. Popolni odpustek za vse, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo pobožne vaje v čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za .njej storjena razžaljenja. 7. Praznik sv. Cirila in Metoda, slovanskih apostolov. Popolni odpustek vsem, ki opravijo pobožne vaje na čast sv. Jožefu, in udom apostolstva sv. Cirila in Metoda. 8. Sv. Elizabeta Portugalska. Popolni odpustek vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška, tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne. 9. Sv. Nikolaj in tovariši, mučenci I-reda. Popolni odpusted kakor včeraj. 11. Nedelja, druga v mescu. Popoln' odpusted za člane društva Najsv. Imena. 13. Sv. Frančišek Solan. Popolni odpustek kakor 8. dan. 14. Sv. Bonaventura, kardinal in škof, »poznavalec I. reda. Popolni odpustek kakor 8. dan. 16. Petek. Marija Devica Karmelska-Popolni odpustek v Karmelskih cerkvah vsem vernikom tolikrat, kolikorkrat o-biščejo' cerkev in molijo po namenu sv Očeta. 22. Sv. Lovrencij Brindiški, spoz. I-reda. Popolni odpusted kakor 8. dan. 25. Nedelja, zadnja mesecu. Popoln' odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. John Gornik Trgovina za obleke in krojačnica 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Vsem Slovencem in Hrvatom se priporoča v nadaljno naklonjenost! Frank Kužnlk Slovenski trgovec z mešanim blagom 3535 EAST 81st ST., CLEVELAND, OHIO . Čte.-------M Priporoča rojakom svojo trgovino z raznimi oblačili za ženske in otroke. — Najboljše blago za prav nizke cene. Izprememba uradnih ur. Z ozirom na obstoječi pravilnik čikaških bančnih društev in za l.ažje ravnanje po teh pravilih si je upraviteljstvo in častništvo naše banke osvojilo uradne ure, ki se začno prvega junija 1926. Banka bo odprta v ponedeljek in soboto od 9. ure dop. do 8. zveč. Druge dni od 9. ure dopoldne do 4. popoldne. Vaše sodelovanje in naklonjenost v izvajanju te naredbe nam bo jako ljuba. Kaspar - American State Bank t 1900 Blue Island Ave. Chicago, 111. največja banka na zapadni strani. Phone Nevada 4962 BUCKEL BROS. T. P. BUCKEL, Treas. ALTAR BUILDERS & CHURCH FURNITURE 2834-2836 WEST LAKE STREET CHICAGO, ILL. KAKŠEN NAJ BO VAŠ DOM!!! Sedaj je tisti čas, da si opremite, očistite in prenovite vašo hišo za letno sezono. Zima vam je pokvarila mnogo pohištva: Blazine in druge posteljno opravo. Poleti vas bodo prišli obiskati vaši prijatelji kako vam bo ugajalo, ako boste imeli lepo moderno pohištvo! Mnogi ki so pri nas kupili pohištvo, ga danes po desetih letih ne dajo za isto ceno. Vidite, kako pametno je bilo kupiti dobro pohištvo: Ves ta čas so imeli pohištvo za hišno opravo, kar jim je bilo v veselje, in je še več uredno danes. Predno greste kam drugam, oglasite sa pri nas! Mi dajemo na lahka odplačila in sile ne delamo nikomur v tirjavi, vsi naši odjemalci to vedo. POSEBNO SO VABLJENI ŽENINI IN NEVESTE. _ Kadar imate pa pohištvo že v svoji hiši je pa še druga potrebna stvar, namreč: Victor Grama-fon in plošče. Vsaki ve, da so "VICTOR'S NAJFINEJŠE V AMERIKI." Boljših muzikaličnih aparatov ni, kakor so najmoderneje sedaj na razpolago "VICTOR" aparati. Ko slišite Victor Gramafone VITO-NOLAS, se vam zdi, da slišite velike orgije in prave cerkvene pesmi, ali pa da slišite iz zvonika krasno potrkavanje. Nikdo ne more verjeti, kako močne glasove imajo in kako jasno in različno se sliši. Pridite ali pa pišite za pojasnila. Drage volje vam pošljemo vsa pojas- n,la. Ko boste slišali te novovrstne muzikalije, se boste čudli, da se more kaj sličnega doseči, kakor so te plošče in gramafoni. Za obilo naročil in udeležbe se priporočamo: A« GRDINA ill SINOVI 6°19 St. Clair Ave. Podružnica 15301-7 Waterloo Rd. Stanovanje 1035 E. 62nd St., Cleveland, O. PHONE 600 North Broadway Street, Joliet, Illinois Lumber — Doors Windows — Sash and Interior Trim GOOD — WOOD — GOOD Največja zaloga vsakovrstnega lesa. — Pri nas so uslužbeni Slovenci. Stavbinsko društvo 'SLOVENSKI DOM' Najstarejše Slovensko društvo te verste v Chicago. Izdaja NOVE SERIJE vsake 3 mesece. Ta je vsaki PRVI TOREK meseca Januarja, aPHla, julija in oktobra. Društveno premoženje $490,000.00. FRANK GRILL, preds. LOUIS DULLER, podpred. JOSEPH ZUPANCICH, tajnik. JOHN PERSELICH, blagajnik. NADZORNIKI Ant°n Kremesec John Densa John Petrovič Frank Kozjek Leo Jurjovec Peter Prach Andrew Glavach. Martin Kremesec '**" »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»tmi«««*' Continental Clothing House ^^*mCr Company 1,10 mokro in zgotovljeno ,. perilo 501 So. California Ave. Rockwell 1230_ „ Math Kajžar P arpenter, Cabinetmaker a,ntcr and Paperhanger W. 22nd Pl. John Kosmach Carpenter Contractor Cat, i arve in železnina 1804 W. 22nd St. Math Kremesec Mesar Canal 63ioMcat Markct ---^ 1912 W. 22nd St. pr Martin Launch oaaJalec hiš in zemljišč Can . Real Estate <15777 1900 W. 22nd Pl. £dini s]o. Ivan Račič 1952 W. 22nd Pl. Pozdrav vsem gostom in obiskovalcem Evharističnega kongresa od članov Slovenske Trgovske Zveze. Vabilo in priporočilo. > Na.juljudneje vabimo vse obiskovalce evharističnega kongresa, da se za časa svojega bivanja v Chicagi oglasijo v naših trgovinah in lokalih. Naj si blagovolijo ogledati naša podjetja in gotovo si bodo radi pri nas preskrbeli svoje potrebščine. Več naših trgovcev tudi prodajo spominke na evharistični kongres. Se Vam priporočajo vsi na tej strani navedeni Člani Slovenske Trgovske Zveze. Ashland Garage Martin Miller Auto Repairing & Overhauling Batteries, Tires, Gasoline, Oils Day and Night Towing Service Canal 0393-4590 1600 S. Ashland Avenue Andrew Battistig Stavbenik—General Contractor Roosevelt 8766 1901 W. 22d St. John Fabian Tailor Cleaning, Dyeing & Repairing 1932 West 22nd St. Martin Gabor Expressing—Moving Coal & Wood Roosevelt 4195 1845 W. 22d St. John Gottlieb Notary Public Dry Goods—Oblačilno blago Canal 3073 1845 W. 22nd St. Steve Gyura Meat Market—Grocery Roosevelt 8718 1657 W. 22d St. Louis Kerin Soft Drinks, Candy, Notion* Cigare in cigarete Roosevelt 8386 1840 W. 2Zd St. Anton Kosmerl First Class Barber Shop Canal 0276 1948 W. 22nd St. Kukman Bros. Grocery & Meat Market Canal 0572 1901 W. 22nd St. Joseph Perko William B. Laurich Attorney and Counselor at Law Suite 401 Roosevelt Bldg. 179 W. Washington St. Residence, 1900 W. 22nd Pl. Franklin 2079 Joe Papesh - Prevaža pohištvo - Premog in led Canal 2686 1825 W. 22nd St. Canal 2521 2101 W. 22nd St. Anton Tomazin Soft Drinks, Candy, Magazines Cigare in cigarete Roosevelt 8840 1903 W. 22d St. Frank Tomazich Grocerija—Sadje in zelenjave Canal 2910 1858 W. 22nd St. John Terselich Ice Cream, Candy, Cigars Cigarete in šolske potrebščine Canal 2115 1847 W. 22nd St. If you want bargains—see us Zupancich & Jurjovec Real Estate Loans & Insurance Notary Public 1824 W. 22nd Place, Chicago Telephone Canal 7130 Residence Phone Canal 3839 Louis Stritar Expressing — Moving Coal & Wood Roosevelt 8221 2018 W. 21st Pl. Anton Wencel Mlekar Roosevelt 3673 1818 W. 22d St. •AVE MARIA" INIIIMIUIIIIIIIIIIUnilimilllllUHUHIIIIIICIIMIIIIIUIIUIIIIIIlim MARTIN LAURICH Prvi in najstarejši Slovenski trgovec s hišami in zemljišči v Chicagi, roja- 3 I kom jamčim, da boste vedno pošteno postreženi. — MARTIN LAURICH J Real Estate Office — Phone Canal 5777 1900 West 22nd Place, Chicago, Illinois. § lllllllllllJC3IIIIIIIIIIIIC3lllllllli1IIC3tFIMMIIIIIC3llllllllliMC3initlllMIICJIIIIIIIl[friC3llllllllllllC3llltl[ttllllCJII4llllllll1C3lirillllllirC3MltrilllIIIC3lllllllllirtCyZ'> JOHN J. POWALISZ, JR. STATE LICENSED PLUMBER Main and Lemont Streets, Lemont, Illinois Phone 38 - R. JOSEPH PERKO 2101 West 22nd Street, Chicago, Illinois SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI. — NAJBOLJŠE BLAGO IN ZMERNE CENE. FRANK BANICH 1902-1904 West 22nd Street, Chicago, Illinois. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKO. Rojakom se priporoča za naklonjenost. — Blago razpošilja na vse kraje Z. D. in tudi v stari kraj. — $ MATH KREMESEC o SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street, Chicago, Illinois Phone Canal 6319 Zaloga svežega in prekajenega mesa. i Poklon od FIRST NATIONAL BANK Lemont, Illinois. JOHN KOSMACH EDINA SLOVENSKA TRGOVINA S ŽELEZNINO. Vedno velila zaloga različnih barv in stekla. JOHN KOSMACH < j 1804 West 22nd Street Chicago, Illinois. Sprejema vsa stavbinska dela. Popravlja hiše. Poklada atenski papir. — Rojaki podpirajte svojega rojaka. VI ne morete biti zdravi brez notranjega reda in čistosti- Triner s Bitter Wine vam očiščuje črevesje, j0 ohrani čiste in v redu. J® najboljše zdravilo slabemu teku, zaprtju- jmftagU •oJSVr"vTiiO glavobolu, nervoznosti vsem drugim notranju* nerednostim. Dobite ga pri vseh drugistih. JOSEPH TRINER CO. 1333-45 S. Ashland Ave. Chicago, lih____^ FIDELITY ELECTRIC SHOP FRANK SHONTA, lastnik HI- bščin- 2049 W. 22nd St., Chicago, Velika zaloga vseli električnih potre Phone Canal 5190 J. N. PAZDERTZ SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA. Najboljše blago in zmerne cene. Cor. Center and Hutchison Streets, JOLIET, ILLINOIS___ MICHAEL TRINKO PLASTERING CONTRACTOR- Slovencem se priporoča. 2114 W. 23rd PI., Chicago, * JOHN F. GLOMB — FOTOGRAF in SLIKAR - ni m- 2006 W. 22nd St., Chicago, ANDREW GLAWACH — AUTO LIVERY — Svoji k svojim. Phone Canal 5889 1844 W. 22nd PL, Chicago^ MIKE ZELLE SLOVENSKA GROCERIJ* 6314 St. Clair Ave., Cleveland 9' Se priporoča v naklonjeno»t!