i t
xxvn., R. 14
rt--[ n k-.
3» aprila 1^45
UR
a.—
^BEH^NISTVO, TJPRAVA TS PTSKRATm ODDELEK:
LJUBLJANA, PXJCCTNIJEVA UL. 5 TELEFON ftT. «1-22, Sl-23,  31-24,  Sl-25 te
PONEDEUSKA UDAJA
fTSFTA.TA VSAK PONEDKLJBK. £0? TTjOAJA »JUTRA*
Erbitterter Widerstand nnserer Troppen zwischen Kleinea Karpaten und der Waag
Fortdaaer der schweren Abwehrkampfe Kampfe um Reoklinghausen —
Aus dem Fuhrerhaupto.uartJer,  2. April.
(DNB.) E>as Oberkorrmiajuio der Wehr-macht gibt bekannt:
Su<lw<«*tlich des Plattensees nnd hi der Grenzstedung sudvvestlich Steinamanger tvehrten onsere Verbande bcftige Angriffe der Bolschewisten ab. Lra oberen Raab-Tal konnten die So^jets dagogcn nach Nord-wc*>ten Boden gevvinnen. V\ »-stlich des Neo-siedierSe«« wurden feindiiche Panzerspitzen in harten Riimpfen am Leitha-Ab.tchnitt und am Siidraiid des Leitha-Gebirges auf-gefansron. >»i>rdlich der Donau I cisti ten un-sere Trupp<n zv.ischen dem Ostrand der Klein«n Karpaten imd der Waag dem nach Noro\ves ten drangenden Gegner erbitterten WJderstand.
Erneute feindiiche I>urchbruch^ versuche in Oberschicsien scheiterten zvvischen dem Sch\»ar/.v>as>er und Jagerndori an der Standhaftigkeit unserer Divisionen, die in der zwetten Miirzhalfte mit dem Ab-chu »s von 952 Panzern einen bedcutFamen Ab-WfcJirerfolg errangen. I>ie Besatzung ven Bresiau sehlug starke, von Parzern und Schlaeht fllegern unterstutzte Angriffe ab.
Mit unvtrmindort starkom Krefte »uf-vvanu Setzten die Soujets an der D.mziger Bocht ihre Angriffe in der Oxlujftor Kampe und gegen die vvestliche \VeichsWmVderui.g fort. Sic ko"n^n jodoeh nar \venig Geliinde geuinnen und verloreu 39 Paiizer.
Nordwestlich Doblen zerbrachen die mit ncu hc rangef iihrten Krsften gefimrten An. griffe des Keindes am entschl«..sseaen VVi-derslaad unserer Kurlaiidkiimpfer.
Im Vlesten dauern die sehw»ren Abvvehr-kiL.«ef. uu holianiischen Grenzgt biet zvvi-scaea d^in Nicderrhciin und Enschede an. O^tUch I^rgstvir.rurt hielten unsere Trup-pea das Vordringen des Feindes auf. Anoh bei Mfinster behaupfceten sle sich gegen starke Angriffe OsUich und siidhch d&von konnte der Gegner bis an die Kander des Teutoburger VV.-ldes beidei^ctts Birlefeld durchiitoss.en, wurde dann aber untrr hohen Panz r- und MenschenverJusten zum Stehen gebracht. Von Siiden hervorgehend haoen die Amerikaner den Raum Sost—Uppstadt erreicht. Am Nordrand des Indus^egebie-tes sind ura Keckliiighauscai hcfiige Kan.pfe im Gaage.
im hollandlschen Gren/gebiet — Heftige Angriffe auf Kassel geseheitert
An der unteren und naittlcren Sieg vrurde durch harten \Viderstand und im Gegenan-griff ein Vordringen des Feindes verhindert. Auch am Rathaargebirge und im Raum von Hinierberg uurden zahlreiche Angriffe ab-ge\viesen.
Eine iPOtt im RQcken der Amerikaner steiiende Kampfgrupi>e der Waffen - SS, durch eine Fahmuijunkerschule des Heeres verstiLrkt, hat in den letzten drei Tagen dem Gegner schuerste Verluste zugefiigt und mehr als 25 Angriffe bis zu Regiments-starki* zuruckgeschlagen. 38 Panzer und ge-p.mzerte Fahrzeuge, zahlreiche Las.kraft-uagen n. Maiinschaftstransportvvagen wur-den erbeutet oder vernichtet und mehrere Hundert Amerikaner, da run ter 50 Offiziere, ais Gt faogene einge:iracht.
Angriffe auf Kassel scheiterten unter starken Panzerverlusten fiir den Feind. Z-.vist Iien der \Verra und dem Kinzigtal hat sleh der Dnick des Gegners vor ailem nord-lieh der Rhon verstarkt.
Im Spessart, sovvie zuisehen der unteren Taul>er und dem Main-Dreieck sind erbit-terte Abuehrkampfe entbrannt. Aus dem Gebiet z\vischen Rad Mergentheim und der Rhein-Ebene siidlich Heidelberg driielct der Feind vveiter nach Suđen. In der Rhein-Ebene selbst gelang den Amerikanern ein Einbmch bis Bmchsal, dooh vrurden ihre den ganzen Tag iiber niederholten Angriffe auf die Stadt selbst blutig zuruckgeschla-gen.
Tag- nnd Naehtansrlffc unserer Luf\vaffe riehteti^n sich mit nachhaltiger Wirkung ge-gen die feindlichen Naehsehubverbindungen.
An der West-Alpen-Front konnte der Gegner erst nach siebenmaligen starken Angriffen e.inen Stutzpunkt am Kleinen St, Bernhard nehmen.
In Mirtclitalipn scheiterten zahlreiche Auf!;lan;ngsvorstosse der Amerikaner sud-wet& rlich Bologna,
Nach langeren sehweren Kampfen in Rroatien ist sowohl Im Raum von Bihae wie in Ost-Bcsnien eine Kampfpause ein-getrett-^n.
Bei Angriffen amerll:an!*^her Terror\*er-t b::nde gegen Orte in Siidostdeutscbland ent-| standen Personenverluste und sch\vere Hau-serseh g den, vor ailem un Stadtgebiet von IMa-rbTirg an der Dran.
Cgz&čm o&pss aalife čet med Malimi Karpati
in reko ¥ah
Kađalje vanje hudih obrambnih bojev na   nizozemskem  obmejnem  področja — Ogorčeni boji za BecMinghausen — Izjalovljeni napadi na Kassel
F&hrerjev glavni stan, 2. aprila. (DNB.^ Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Jngpozapadjio od Blatnega jezera in na obmejnem položaju jugozapadno od Szom-batheljja so nasi oddtlki odbili močne boljševičke napade. V zgornji dolini reke Rab so pa Sovjeti napredovali proti se vero za pa-du. Zapadno od JVežiderskega jezera so biie sovražnikove okiopniške osti v hudih bojih zaustav I j e ne na odseku Litave in na južnem robu pogorja Letthe. Severno od Dunava so nudile nase čete sovražniku, ki je silil proti severozapadiL, ogorčen odpor med vzhodnim robom Malih Karpatov in reko Vah.
Izjalovili so se obnovljeni sovražnikovi prebijahu poizkusi v Zgornji šleziji med Schvvarx\vasserjera in Jpgerndorfom ob vztrajnosti naših divizij, ki so v drugi marčni polovici d ose g »e j>omemben obrambni nspeh z imieenjV'm 952 okiopnikos'. Breslavska posadka Je odbila močne napade, ki so jih podpirali oklopnfki in borbeni letalci.
Z neznranjšanim posegom sil so nadalje-Ttaa Sovjeti s svojimi napadi v Gdanskein zalivu na Oxhcfter Kampe in proti zapadni Vfcdini nižini. Vendar so le malo napredovali in izgnbiii 39 oklopnikov.
Severozapadno od Doblena so se razbili r.b odločnem odporu naših knriandsldh borcev sovražnikovi napadi, ki jih je izvedel z novodovedenimi silami.
Na zapadu pa še trajajo hudi obrambni boji na razo?:emskem obmejnem področju med spodnjim Renom in Enschedom. Vzhodno od Burgsteinfurta so naše čete zadržale sovražnikovo napredovanje. Tudi pri Miin-strn so se uveljavile proti močnim napadom. Vzhodno tn |ngov^ho<lno od tod je uspelo sovražniku, da je snnil do robov Teu, tobnrškecra gozda na obeh straneh Bielefei-da. vendar pa K hil zaustavljen z visokimi izgubami na moštvu in oklepnikih. Američani so, napadajoči z juga. dosegli področje Sost-Lippstadt Ogorčeni l>oji so v teku za Reckhnghausen na severnem robo mdu-striiskega področja.
Ob spodnjem in srednjem teku reke Sieg
Japcscl zadajafo Američanom seprestaeo
Tokio, 1. aprila. Sobotne vesti z bojišča por oča - o o sc*v r n;: n'Azcv c m izkrcanju na Fi-
fiDinslGh tokih. So\TSžniK je zgodaj zjutraj 26 marca izlcrcal v varstvu več fcn-žark približno 1500 mož in 10 oklopnikov iz 30 izkrrcvalnih čcinov na obali otoka Cebu. ležo( -m zapadno od Leyte. Nadaljnja pod bnosti o obran>briem boju. ki so v teku 5 km severno o.! gia\Tieg-a mesta na otoku, še niso znana.
Tokio, 1. aor. Japonske edinice se še na-dal"ie borilo ~ s sovražnikovimi silami na X:vi Gvineli. Tako so napadli Japonci, kaker poročalo z nekega oporišča v južnem Pa^fiku", 20. februarja sovražniKove postojanke pri ^an Sponi na severni osti Ptičje.-a polotoka in zasedli San Spor
Cesarski glavni stan javlja: Sovražnikovi letalski napadi so 30. marca prenehali, nasprotno pa sovisžnik še nadalje obstreljuje glavni otok Okinavo s svojih Indij. Naše zračne in pomerske obrambne sile so prizadejala sovražnikovim vojnim ladjam še sledeče izgube: potopile so 2 letalono-
I silki. eno oklopmco. 4 kri7irl--e. 6 ruŠUr cev. enr> prevozno lalio in 16 bo i;..h č i-nov neznanega tipa. Pcškc;lova!e 90 eno okloprrco. eno oklopnico ali križarlv". eno križaa-ko. 5 rušlcev. eno prevozno ladjo in 11 vojnih ladij neznanega tipa.
Nova stranka na Jaooriskem
Tt>klo, 1. apr. Japonska poročevalska agencija poroča, da je bila doseciJinja edina politična stranka na Japonskem uradno fazpuščena tn ustanovljena nova stranka, ki poziva v sedanjem kritičnem polc*aiu
k narodni slogi. Ministrski predsednik K.130 je prisostvoval z vsemi člani Kabineta otvoritvenemu zborovanju nove stran, ice. k: se naziva »Dia Ntopon Soijlkaic (Politično združenje Vefflce Japonske). Namen stranke je. osnovati v vseh r.~r-d£h prebivalstva močno organizacijo za premostitev vseh težkoč in za obrambo dežele. General Jiro Minami je prevzel pred-aedniSko mesto nove stranke.
Stojte in berite se!
Državni tajnik Ha—M— na neketsi zborovanju NSDAP
Berlin, 1. apr. Na nekem zborovanja NSDAP v M onako vem je državni tajnik ministrstva za prosveto in propagando dr. Naumann predočil voditeljem okraja Mo nakovo sliko položaja. »Četudi bo šla vojna črta skozi Nemčijo,« je rekel med drugim, r se ne bo našel niti en Nemec, ki bi bil pripravljen izročiti domovino našim sovražnikom. Naše življenje je težko, bombni teror je težak. Obroki življenjskih potrebščin so zopet zmanjšani. Toda to tisočkrat lažje prenašamo kakor bi prenašali suženjsko življenje, kakršno so naši sovražniki namenih' možem, ter sramotno življenje, kakršno naj bi živele naše žene, hčere in matere. Zaradi tega stojte in borite se pod zastavami Adolfa Hitlerja! V tem znamenju bomo gotovo zmagali!«
O vojnem položaju je državni tajnik dr. Naumann poročal: ^Kljub izgubi področij z dragocenimi surovinami smo v položaju proizvajati in pošiljati na bojišče teliko orožja kolikor ga potrebuje hraber vojak, da se lahko bojuje, da lahko zadaja sovražniku izgube in da mu dokaže da se ne pustimo premagati. : Govornik je primerjal sedanji obupni življenjski položaj v zase-
denih krajih s položajem, ki je v teh krajih vladal za časa nemške zasedbe, Nemčija je zasedene dežele vselej obvarovala lakote. Evropi ne bi bilo potreba niti en dan gladovati, če bi uporabili skušnje nemškega vodstva. Ce pa razdelimo Evropo na različne interesne in zasedbene predele, potem mora postati Evropa celina lakote, naraščajočih epidemij in množične revščine.
Dr. Ley poziva aktiviste
Berlin, 1. apr. V listu .»Angriffe je objavil dr. Ley nek članek, v katerem poziva »aktiviste na bojiščei z ozirom na položaj na vzhodu in zapadu. Dr. Ley končuje ta članek s pozivom: »Pozivam vse aktiviste v stranki in vsem narodu, da se zberejo okrog Fiihrerja in da z vso srčnostjo branijo našo zastavo. Ničesar ni, kar bi moglo zrušiti mojo vero v našo zmago. Večno hlapčevstvo ali svoboda? Kateri Nemec bi še premišljeval, odločiti se za svobodo? Pot v svobodo ie posejana z žrtvami. Pot v suženjstvo pa pomeni, da gre ves nemški narod v smrt. Borimo se torej za svobodo. Aktivisti, na bojišče!«
kako ravna Stalin s svojimi zavezniki
V San Franciscc bo pcslal le predstavnike tretje in četrte kategorije
Spor zaradi poljskega zastopstva
je bilo z močnim odporom in s protinapadom onemogočeno sovraž ikovo napredovanje. Številni napadi so bili  odbiti tudi ob pogorju Itothiiar in  na področju pri Win- . ter bergli.
Neka bojna skupina orožja SS, ki jo je j pojačala šola praporščakov vojske in ld je ! bila daieč v ameriškem zaledju, je prizaue- 1 jaia sovražniku v zadnjih treh dneh najlež- j je izgube ter odbila več kot 25 napadov do jakosti polka. Pri tem je bilo zaplenjeno ali uničeno 38 oklepnikov in okiopniških vozi L, številni tovorni vozovi in prevozni vozovi za moštvo; več sto Američanov, med njimi 50 častnikov, je bilo ujetih.
Napadi na Kassel so se izjaio\ili ob visokih okiopniških izgubah za sovražnika Med Werro in dolino Kinzig se je sovražnikov pritisk cjačal predvsem severno od Khona.
Ogorčeni obrambni boji so divjali v Spes-sartu, kakor tudi med spodnjim Tauber-jem in Mainskim trikotom. Iz področja med kopališčem Mergentheimom in Rensko dolino južno od HekUlberga pritiska sovražnik nadalje proti jugu. V Renski dolini sami je Američanom uspel vdor do iirach-sala, vendar so- bili njihovi napadi na mesto samo, ki so bili ponovljeni tekom vsega dneva, odbiti v krvi.
I>nevniri in nočni napadi našega letalstva so se usmerili s stanovitim dejstvom proti sovražnikovim preskrbo valnim zvezam.
Na bojišč« v zapadnih Alpah je uspelo sovražniku, da je šele po sedemkrat izvedenem napačni zasedel oporišče ob malem Sv. Bernardu.
V srednji Italiji so se jugozapadno od Bn-logne izjaloviti številni ameriški ogled aišld sunki.
Po daljših hudih bojih na Hrvatskem je prišlo do premora v borbah rak«» na področju p;I Bihaču, kakor tudi v vzhodni B-?snL
Pri napadih ameriških strahoveJnih oddelkov proti krajem a- jugovzhodni Nemčiji so nastale izgube med prebi\ alstvom in težke poškodbe hiš. predvsem v mestnem področju Marborga ob Dravi.
Stockholm, 1. apr. Da bi kar najbolj podčrtale važnost predstojeće konference v San Franciscu, so Anglija in Zedinjene države vrgle v to dirko na Pacifiku svoje najboljše politične konje. Anglija pošilja zunanjega ministra Edena z zelo reprezentativnim hlevom, Z e dinje ne države prav tako najboljše, kar zmore Washington. Z napetostjo se zato pričakuje tudi imenovanje sovjetskega zastopstva na kcipierenci v San Franciscu. čim bolj znan bo sovjetski zastopnik, čim višji bo njecrov čin, tem bolj se bo pokazalo, koliko važnost pripisuje Sovjetska zveza tej konferenci.
Na žalost Angloameričanov pa se je kmalu zvedelo, da ne bo prišel v San Fran-cisco niti Molotov, niti kaka druga sovjetska veličina. Pred nekaj dnevi so zagotavljali, da bo So"jete zastopal Litvinov-Fin-kelstein, že lz Ženeve znani protiigralec zapadnih velesil. Tudi ta vest se je medtem izkazala za raco in v Wash!ngton je sedaj prispelo za zapadni velesili žalostno sporočilo, da bo zastopal interese Sovjetske unije na konferenci v San Franciscu samo njen veleposlanik v Zedinjenih državah Gro-nikov. To sporočilo je težak udarec vplivu 7-apadnih sil, saj je samo ob sebi razumljivo, da ne bodo poslali brez dobro premišljenega namena samo Gronikova v San Francisco, potem ko se je bi-lo že izvedelo, da mislita Anglija tn Severna Amerika od-poslati tjakaj svoje najvišje zunanjepolitične zastopnike.
Tudi doslej je bilo vedno tako pri vseh medzavezniških konferencah, katere so protežirale zapadne sile. Vselej so morali najvišji zastopniki zapadnih velesil priti v Sovjetsko unijo k Stalinu ali pa je ta poslal zapadnim silam kot svojega zastopnika kakega politika tretje ali četrte vrste.
Huda trenja med zavezniki povzroča slej-
koprej tudi vprašanje poljskega zastopstva, i cinizmom.
V ZNAKU »SVOBODE«
Pravkar je bila objavljena neka izjava sovjetske vlade o tem. da v San Francisco ni bil povabljen varšavski poljski odbor, in o protestu tako zvanega »poljskega sveta demokratske edinosti«, kakor se imenuje londonska podružnica tega sovjetskega odbora. Izjava pravi v začetku: .Kakor je že znano, je sovjetska vlada obvestila Zedinje-ne države in Veliko Britanijo, da smatra za potrebno, da bodo v San Franciscu prisotni zastopniki sedanje varšavske vlade kot edine legitimne sile na Poljskem, če do 25. aprila, to ie do pričetka konference, ne bo sestavljena redna poljska vlada na široki podlagi.«
Sovjetska vlada daljp ugotavlja, da bi bila odsotnost zastopnikov tako velikega naroda, kakor je poljski, na konferenci v San Franciscu enostavno nedopustna in da je zato predlagala Zedinjenim državam in Angliji, naj povabijo zastopnike poljske vlade v Varšavi. Odklonilno stališče, da nimajo stikov s to poljsko vlado, Je nezadosten izgovor. Saj tudi sovjetska vlada ni protestirala proti temu, da so povabile Ze-dinjene države in Anglija nekatere južnoameriške države, s katerimi sovjetska vlada prav tako nima nobenih diplomatskih stikov.
Na koncu pravi izjava, da pričakuje sovjetska vlada skorajšnjo rešitev tega vprašanja.
Ženeva, 2. apr. List >New Tork Telegrama obtožuje Sovjetsko zvezo, da ne smatra konference v San Franciscu za dovolj važno, ker hoče odposlati samo drugovrstne osebnosti in ker Že ponovno ni izpolnila svojih obljub, kakor v primeru Poljske in Rumunije. V neki razpravi angleškega Usta T>Manchester Guardian« se glasi, da gledajo na konferenco v San Franciscu narodi in vlade s skepso, da, celo s
Predlagamo ta državu' grb za novo osnovano bolgarsko sovjetsko
republiko
Komunizem in gospodarstvo
Danes doživljamo tu<ti to, da kcunumsU
trdijo o sebi, da niso komrmisti. V zavesti, da so manjšdcsa in da c^gromna vočina našega naroda odklanja politične in gospo-Oirske c&je komiurt'^zma, komtmase. zatajujejo in zanikajo sami sebe, kjer in kolikor se jim zdj to iz taktičnih razlogov potrebno, ne da bi se s tem v resnici imoveriH svojam >večn±m« načelom.
Tako med drugim ničesr.r bolj re zanikajo kakar tudi očitek, da hočejo popolnoma prevrniti lastninsko pravne temelje ,n gospodarstvo sedenje družbe z odpravo zasebne lastnine in pobude v gospodarstvu in s p:družabljenjem vseh malih in vettdh, ni iravruh in umetnih pr^'ozvw.jalnih sredstev. Tudi v sporazumu Tito-šubašiČ so »-pristali« na nedotakljivost zasebne le.sru ine in pravico zasebne gospodaiske delavnosti. I k postopanje ukazuje koniunistom trenutna razvojna stopnja njihove ivvolue o. ko jim iz notranjih iz zunanjep -1.tečnih razlogov še ne kaže. da bi cdkrih vse svoje karte. Komunisti so potrpežljivi, ker po njihovih načrtih pride vse na vrsto ob sv;jem času. Vprašanje zasebne 1? «<D <"ne b> neizbežno >dozorelo«:, ko bodo trcfcKjše sedeli v sedlu.
Beseda sama pove. da bi krcnunizem prenehaj biti komunizem, ciko b se Ckhvk -1 svoji temeljne zahtevi po cdpravi zzi^ebne lastnine in zasebnega gos'xx: 1 \eajr. ter uvedbi skupi cga imetja in dela. S tem bi k>nurnisti zavTgh" vso svojo m se'no zgradbo, da je snovni svet edina resničnest in vsi duševni pojavi le odra^ te resor čs 10-st:. da ima vsak nazor svojo obraz4ozit*.-v v gospoda rs", dh piilikah svojega časa, da zg'dovno človeštva odreja le raJEVOJ pro-Lz.voxIn'h sil, da je zgodo\inski proces osnovan zgjlj na dKMmflOCDetn raza-ednem boju med posedujočimi in izkoriščanimi, da nosi j vsak družabni red v sebi kal 1'stne pro-p^isti, da nujno pride do dnž-.bnega nasl-nega prevnatta.. čini pridejo piolzvodt-e sne v prclislovje z lastninsko pi-avnimi odnosi in končno, da se more komunistična, hvezr-nassredna družba ureenflčfttli le s popolnem porlruža'tljenjem lastnine.
To »o glavna bojno ges^a konnmtzrna, s katerimi je re\Tohie:oiiiral do'.avstvo. TVm temeljnim načelom, na katc.ih sto z/r 1-jeni kiomir/Trtiči >o teorija ba praksa in ki so vsebovan« v vseh komunist lčrnh učbesni-k h in programih k« vpnomk IEifio h strank, se komuni ti d cele j niso iskreno odrekr z nobenim reviziojiist'.ćrian sklepom svodih pi'1-stojnJn erganev, pač pa so dobil^ od teh organov pooblastilo, dia. smo jo z ozir ra na k« Ikretaie razmere tak! 3iirati tn.id s samim! načeH. V p. Steni polr.tikl nnčela ne mo:*ejo biti predmet k on .piv;:1. . o:. M. varujemo v načelnost komunistev glede sano_ tra, zate- pa ne verujemo njrih breznač^'lm taktiki, ki jim dovoljuje, di zataje vsa svoja načela, čc je to potrobnn za zanago teh načel — >po ovinMtic zo d. jstvo, da naomjo Iconatuiist: taktizirat.'. s sadnimi ir\'- ^~ jisni načeli, je znak nj"h slabosti ^x> m :-viaj&nostL Se večji poraz komunistov bi pa seveda bfl, če bi to njih ravnanje ne bdio samo taktika, marveč dejanski odstop od s-. , .h načaL ker bi bilo to priznanje, da so biii v popolni zmoti. V vsakem primerri so leomunisti v težlcom precepu.
KoriiiunJsti dej^imsko \'^5^a.jarJo pni svojem dogrnaitacnem in celotnosti eni nazi-ranj-u ter odT-claflija.jo vsbIlo socialno go-spotiarsko reformo, ker vkSjo v njej le rz-s 1 jeno .••koncesij "sc na temelju starega lastninsko pravmega reda, medttem ko jtm pomena revolucija popcOno sprememb o prav tegra temelja sr^mega z vso >nai_ sta\^Do< menhih in duhovniii vrednot, ki jih oni iimarRrJejo >nvisčanski predsociki in utvare« in s tem spremembo >v4adte*jcćeera razreda*,
Stfjno s tega vidika je treba — dtrugnčo sploh nj mogoče — razumeti trtariutni xpri-stanek« kocnunistcfv na atažđce do z»sebne lastnine itn ^.v-^^d-icrstva. kakor je bi!r> formulirano v i> aih >apc»— fcmibVž in xL-kia^*acijiah-c.
V tej huč?i so zajJlnrtva gHDapodarska v^janja Kardelja, ki jah prinaša >L<juKlska pi"avica< z dne 10. marca t. 1. Kardelj je v nekem svertem zadnjem govoru mod dni. gim. rokei: >Med r>'u k«J • o^isvobodilno borbo so biie v Jugoslaviji zrušene poB tJČne pozicije ro-ikoiortarrdii kapitaJis1ačn-h khk .. Tisti, ki nas n so mog-h, potolči niti rta bojišču, niti politično, bodo p:d2lkušai: in poizkušajo, da bi nas zioiiiili na področju gcspodiaastva. Tu je prod naanri nova fronta .. . Ako bi se vrnili na staro, bi se zgodilo, da bi b-ia p stična oblast v rokih demokrat-či lih. sil, a gospod:irske posidjo v rotoall realicije . .. Zveza elem r^ticnah si, s proletariatom na čelu, se bo morala na-sloniti na lestne ekonomske p"xzdcije, to je na močan državni gosp.darski sektor, od koder bo mogla vpiLvati no. gr^pi-Kiarak: razvoj. <
Iz ust komunista ni mogoče teh besed drugače razumeti, kakor vojno rjGg>*ved vsemu zasebnemu gospodarstvu in ne samo nesociainemu i^Griseanjjn. Na prvn stopnji svojega >g"«r>xle irskega progrania< se hočejo komunisti polastiti cbenem s potitid^o oblastyr vsega dosedanjega >državnega go_ spridarskega sektorja«, ki ga nameravajo za enkrat razširiti ne samo z zaplembo sovražne imovine, marveč tudi r. zaplembo imov.ne dorrjaćih nar-inih izdajalcev, voj_ nin zločincev in njih *rxxmagaćev<:. po ko-munističnih deftnicojah teh »zločincev« bi bil obseg- te imovime zelo velik S to >ute-meljitvijo« bi radi izvedli večiniskj del svojega razlastitvenega programa. Poleg teg** izdelujejo že sedaj načrte, kako bi podvrgli svoji strankarski oblasti nase zadonižniStvo, kateremu napovedujejo čstko >v»eh uspravnih in nadzornih odborov«. Kardelj je odkrito povedal, da hočejo imeti kormmdati ne aamo prevledučočo politično, mfirveč tUdI popobao gospodoreko oblast, ker smatrajo drugo za pogoj prve. Ta cilj bodo skudoji doseči z zlomom vsake zasebne gespetiar-ske delavnosti, kar naj pofftopoma privede do popolnega držeivnega kaputaSzina, ki jo začetek in konec k^^unistS&nega mmim
Stran 2
»StOVENSICI   NAROD«, torek, S. aprtfci 1943
Stev. TJ
iz cSneva v
Pregled pomembnejših domobranskih uspehov v preteklem mesecu — Komunisti izgubili poleg večjega števila ujetnikov nad 700 mrtvih
Vrli domobranci, ki so neprestano na nogah, so poleg manjših dnevnih akcij v času od 26. februarja do 25. marca izvedli proti
komunisUčJiim tolpam, ki se še potikajo po naših krajih, tudi nekatere akcije večjega značaja. Te akcije so bile omejene predvsem na sledeča področja: Žužemberk — Trebnje — Primskovo — nem&ka meja; Velike Lašče, Ribnica in Novo mesto. Na ostalih področjih v omenjenem razdobju ni bilo pomembnejše delavnosti. Končni rezultat enomesečne borbe proti komunistom je bil za slednje ponovno porazen, če prištejemo domobranskim uspehom Še velik uspeh, ki so ga dne 8. marca dosegli na Angelski gori srbski prostovoljci, ki so pobili okrog 250 tolovajev, presega število mrtvih komunistov številko 700. Veliko število tolovajev je bilo ob priliki enomesečnih akcij tudi ujetih, zelo mnogo pa je bilo težje in lažje ranjenih. Tudi plen, ki so ga domobranci ob priliki svojih operacij zasegli, je zelo velik.
Področje Žužemberk — Trebnje — Primskovo — nemška meja je bilo v označenem času gotovo najbolj razgibano. Presekana pot med štajersko in Dolenjsko dela komunističnim tolovajem vedno večje preglavice. Stalno poskušajo, da bi si ponovno priboril: nemoten prehod iz enega predela v drugega, a domobranci jim njihove poskuse krvavo preprečujejo. Tudi v zadnjih dnevih preteklega meseca so hoteli komunisti izvesti poskus prodora. V ta namen so zbrali vse brigade VII. korpusa. Prebili so se preko glavne ceste št. Vid—Novo mesto ter posedli kraje okoli Čateža — Primskovega — P<;!jan in Sv. Križa pri Litiji. Glavni namen tega premika je bil izsiliti za vsako ceno prehod komore VII. korpusa, ki naj bi prepeljala municijo, obleko in hrano komunistom iz tako imenovane XIV. divizije, ki se giblje na Štajerskem. Ta »divizija« se v poslednjem času nahaja namreč v velikih neprilikah. Zaradi neprestanih akcij. Id se vrse proti njej, ji je začelo primanjkovati vsega, posebno pa municije in obleke.
Tolovajska komora VTL korpusa je naložila okrog 100 voz raznega blaga, ki ga je seveda v glavnem naropala po Beli Krajini in dni-zod. Na vozovih in nekaterih tovornih avtomobilih se jim je posrečilo spraviti ves material iz Bele v Suho Krajino, kjer pa so ga morali pustiti, ker ni bilo prehoda preko Krke. Poleg tega so j'h domobranci stalno vznemirjali. Zato so tolovaji morali ohraniti >elastičnost« svojih edinic, da so se lahko izogibali neprestanim napadom.
Istočasno, ko so komunisti posedli zgoraj naznačene položaje, so se začele tudi na štajerski stran: pomikati rdeče edinice proti meji. Toda sreča tudi njim nI bila mila. Domobranske edinice iz Litije ter nemški odredi so jim bili stalno za petami, z južne s. rani pa so dolenjski domobranci izvedli akcijo, ki je štajerske tolpe pritisnila proti dolini Mlme in jim na ta način onemogočila prestop meje. Me.ničaninova udarna skupina je v tem času nadzirala vse prehode preko Krke pri žržcmberku in Stran-ki vasi, nekateri drugi oddelki pa so držali v šahu prehode proti Soteski in proti Izviru Krke.
Komunistični načrt je bil tako temeljito prekrižan. Tolovaji svojega trena z darili za svoje štajerske »tovariše« niso mogli spravit: preko meje niti v manjših skupinah in sploh niso dobili s Štajerci stika. Četudi bi se jim morda posrečilo, da bi prestopili mejo, svojega tovora ne bi mogli spraviti čez Savo. Tako se je zgodilo, da so komunisti okoli Kuma in Litije dobili kot darila le krogle, ki so temeljito opravile svojo žetev. Tolovaji VE. korpusa so se po neuspelih prizadevanjih začeli hitro umikati. Pritihotapili so se v manjših skupinah nazaj preko glavne ceste fet. Vid— Novo mesto in nad izvirom Krke v Suho Krajino in Kočevski Rog. Med potjo so imeli ponovno velike izgube, za katere pa so se maščevali z junaškim ropanjem pri Icmetih.
Njihove izgube so bile sledeče: v bojih s IV. bataljonom so v času od 6. do 23. II. izgubili na področju Žužemberka 48 naštetih mrtvih; 5. III. je bilo od tistega bataljona na istem področju pobitih 21 tolovajev, ki so se bili dobro zabarikadirali v bunkerje; zaplenjen je bil tudi velik plen. I. bataljon je v času od 27. n. do 4. in. v svojih akcijah na mejnem sektorju okoli Poljan, Primskovega in Moravč potolkel nad 20 tolovajev, ki so poleg mrtvih imeli tudi zelo veliko število ranjencev, število mrtvih in ranjenih pa bi bilo gotovo še mnogo večje, će se ne bi bili komun'sti po začetnih izgubah jad m o umaknili. Vendar fo tudi svoj beg porabili za napad na vas Lese misleč, da niso zasedene. Imeli pa so smolo. Drugi dan po omenjenem napadu so pri Ambrusu iz teh bojev pokopali 34 mrtvih.
Vel'kolaški bataljon je imel zelo uspešne akcije pr m psi Vooieah in Mo-
savski gori. Dne 7, marca je trčil na ko-munsLfco XII. bitgado in na takotmeno-vani D« »Ienj.ski cdred, ki sta imela v teku bojev S mrtvih in 25 rcnjenih. V n'či med 7. :n S. marcem sta se nato hotelj obe omenjeni tolpi uanaknStj preko ceste pr^ti Krki. To pa j c uspelo le Dolenj3kemu odredil, docira je morala XII. brigada bež»:<ti nazaj. Ob tej priLiki so domobranci zajeli 4 tolovaje. Kako težke so b !e kemunistične izgube, je najbolje rezvidno iz izjave enega izmed ujetih tolovajev, ki je pripoved »val, da je štel odred pred odhodom proti meji okr:g 180 mož. od katerih pa je bilo tekom Badnjih bojov pobitih in ujetih 6S. Največ izgub so -meh ob priliki prebijanja preko ceste, ko so se m oral j umikati.
Na Kremen jaku je bil 8. t. m. hud spopad domobrancev iz I. bataljona, ki so bli v akc:ji proti Lučarjcveru kalu, z rdečimi tolovaji, k: se se že vrnili preko Krk?. Borba je trajala nepretrganih 6 ur. Potrtih je bilo 74 komunistov, zelo veliko pa je bilo tud: število ranjenih.
Položaje °krog Žužemberka in Stranske vasi je ves omenjeni čas di*z»3l IV. udarni bataljon. Na stalnih pohcidih in pri napadah na komunistične zasede, patrulje in bunkerje je bilo pobitih nad 30 tolovajev. Bataljon je poleg tega zaplenil mnogo materiala in porušil precej komunističnih bunkerjev.
H. udarni bataljon je v tem času poleg sakodnevn h   patrolnh   pohodov izvedel udi dve večji akciji. Prva se je vršfla v '   eii 26.. 27. in 28. februarja proti Preži-ju. V tej akeji je bilo pobitih 9 tolova-
jev. V dneh 5. in 6. marca pa je bataljon izvedel drugo akcijo proti Knežji Njivi — Metljam. Tudi v tej akciji je tak) pobitih 9 kornunistav, 3 pa so bili ujeti. V teku ostalih akcij je bataljon pobil 27 komun--atov ter zaplenil precejšnjo količino orožja in drugega materiala v nekem skladJšču na j Snežniku.
Na področju Ribnice in Kočevja ni bilo večjih akcij. Stalno pa so se vršil- patruljni pohodi, na katerih so dom Znanci pobili nekaj tolovajev. Nekateri so bdi tudi »ajesti, oz. so se sami predali.
V Suhi Krajin: je veliko!oška udarna skupina pn Prevolan dne 23. februarja pobila 7 komunistov, 24. februarja pa je isti bataljon pri Ambrusu in žvirčah pob 1 še 15 tolovajev, 3 pa je ujel. Zaplenjeno je bilo številno avtomatsko orožja. Izvid-niška patrola posadke Velike Lašče je 26. februarja v vasi Kamen pobJa 4 komun te iz tolovajske patrole. V dneh od 28. febr. do 13. marca je bil bataljon v ckciji v smerf PonJKve—Zdcnska vas—HOčevje— Krka—Zagradec, kjer je v sodelovanju z ostalimi enotami dornobranstva nastopia v več borbah, V vseh teh bojih je bilo pobitih njostetih 63 banditov, ujeta pa sta bila 2. Mnogo tolovajev je bilo tudi rrnje-nuX vendar njih števJc ni točno ugotovljeno. Patrola iz posadke Velike Lašče je pr: Brezovem  pcibiia. 5  tolovajev,  7  pa jib je
ujeda. Neka druga patrola je pri Ambrusu pobila 3 komuniste.
Bataljon je v teku svojih akcij skoro vedno naletel komuniste, kj so rc-pali po vaseh v Suhi Krajini.
Tudi na nOvome$Kem p°drcčju je vladala ves čas živahna domobranska de'av-ncBt. Posadke področja Novo mest<-> so na
svojih pohodih v času od 26. februarja do 10. marca pobile 48 tolovajev, 16 pa so jih zajele. Nekaj g:šarjev sc je sanuh pnjav-iio. Komunisti so beležili tudj veliko število ranjenh. Zoaoilno je, do jc belo v borbah na tem pedročju pobitih tudi mnogo ital-jar.£kih. k<*mun.st v Na področju o.-volj Gorjancev vzdržujej,, domaći komu-msti namreč ker dve laški Komunsiičn: brigadi, in sicer brigadi >Pcntanot« in »Garibaldi«, ki ju uporabljajo predvsem za ropanje, ker se slovenske brigade niso ^cazaie dovolj agilne, d očim so laški pri-tepenci v tem p:giedu pravi strokovnjaki. Da gredo nar-p*.-ne stvari potem itak vse v en koš. je na dlani.
Poleg uspesniih akcij, ki so jBi v ozrta-če>nem času isvrćLli naš. Ui.< ..jOrar.ci. je treba, omeniti tudi velik uspeh srbskih pr*J-si.ov°ljcev, ki so, kot smo omenili že zgoraj, dne 8. t, m, dosegli pomemben uspeh na Primca-skeni pri AngreJjski gor*. Pobili so okoli 250 tolovajev, zajeli pa so jih 1S0. Zaplenili so tud: mnogo težkega in lahkega orožja. Izgube so imeli tudi sarni. posebno zaradi tega ker so morali naskok svršiti preko 50 m širokega minskega p:*lja.
Iz tega priltaza je razvidno, da so bili uspehi naših protikomunstičnih edinic v preteklem mesecu res pomembni. Ce upoštevamo poleg- g*omjih podatkov šg neloa.-tere n*ajn:vejše uspehe, ki so jih dosegb v borbi s komunisti zlasti novomeški domobrane:, moramo ugotoviti, da bodo zna-štoJe komunistične tzgrube od 25. februarja pa do konca meseca oko1! 800 tolovajev, kar je co-tovo izredno boleče dejstvo za njihovo vodstvo, ki že itak več ne ve cd-kod naj jemlje svež človeški material.
0 novi E
vro
V 15. Številki »Slovenskega domobranstva«, ki prinaša spet vrsto tehtnih člankov, objavlja med drugimi m adi publicist Stojan Savinje pod gornjim naslovom naslednji Članek, ki ga zaradi aktualnosti v celoti poaaiiskujemo:
Prve svetovna vojna se je bila končala na bojišču. Dne 7. februarja 1919 je tedanji francoski ministrski predsednik predložil nemški vladi predloge in sklepe Takrat bržkene ni vedel, da so v tem trenutku, ko je izročil nemškemu zastopstvu zvezek mire .nih ponudb, v Evropi nastala nova nesoglasja. To je bil prvi korak, aa doživljamo trke dni.
Tokrat so . ep.ili. da je že vsak posameznik vso preveč izgubil v vojni in prehudo trpel, da bi si še kdor koli želel vojne. Takšno je bilo stvarno stanje v skoraj popolnoma uničeni Evropi. Toda trpljenje in osebne izgubo niso bile od-ločiine. Vse jasneje je postajalo, da s« Evropa v vrtoglavici približuje izdajstvu in novim nesrečam. Evropa je bila tako krvava in izčrpana, da je bi1-, vre Sna In potrebna sočustvovanja. Tega pa niso občutile bankirji, borzni mešotarji, industrijalci, mnogi politiki in d i p: ornati, ki so bili prepričani, da se bodo tudi po versai-sklh pogodbah spet uresn.čiij njihov; načrti. Vodite]ji evropskega političnega in gospodarskega življenja so bili g^uhi in slepi. Edini, ki so vso to zrno'o spoznah, so bili zastopniki duhovne zbranost., tako zmagovitih in premaganih narodov. Te s< pomilovalno imerjovaii- fdo_ofe. učenjake in umetnike .
Nič Čudnega* da je prav francoska duhovna elita prva opozorila na to zabloao in poklicala vse dobro misleče na duhovni odpor. Tak duh je svetu dime? potreben. Za> o ga je treba oživeti in okrepi'i.
Danes vse zanima usodo, povojne Evrope. V resnici je to vprašanje rajbolj perečo svetovno vprašanie Ma^eraine sile in nagibi so vse prešibki, da b: obnovili Evropo. Njej je potreben sve \ .01 duhovne obnove! Evropa mora d« živeti nov preporod, ki ji bo uravnaval poti za medsebojno življenjske oblike njenih narodov. Posledica evropske razcepljenosti je dobila svoj temelj v njeni zgradbi v specifični značilnosti evropske dušo — v pohlepu in strastnem iskanju lastnih korist: posameznikov in narodov ter v bojo za prvenstvo nad drugimi. Evropa pod takimi pogoji ne more vzdržati! Evropa se more ohraniti in obdržati svoje prvenstvo
?amo v svoji duhovna: enotnosti in skupnosti, v svoji ljudski kvaliteti, nikakor pa ne več v svoji razcepljenosti in večnih duhovnih nasprotstvih.
Ta duh je nasproten izolacioniranemu nacionalizmu, upira pa se tudi mednarodnosti. Misel evropske raze ep! tenori se v preteklosti ni izčrpala, ker je služila ustvarjanju političnih blokov. Ta m'sel Je izoblikovala mednaro;me odnose v Evropi Po tezi Azcepljenosti E\Tope prihaja danes on. feteza evropskega zecBnjevenja. Evropa torej niso sanje, temveč zgodovinska nujnost.
Kdo more biti nosilec te nove m;.sJi? Temeljna osnova evropskega obstanka je enotnost duha in življenja. Naš rod mora doživeti nov preporod! Noš novi rod ne srne prinesti hkrati z življenjem s seboj tudi stare želje po maščevanju. Vsi moramo spoznati, da v bodočnost: ne smemo vol na pol, na kovvr. so trpeli že naši očetje :n dedje. Zaradi tega je potrebno, da pr; oceni evropske vojne pristopimo k novemu stališču — namreč vsi evropski narod: — in ne služimo več vodnim šablonam, ki nam jih vsiljuje zgodovina.
Ta vprašanja so v zvezi z novimi zahteve mi evropske stvarnosti, k. jo mora izp-olnti boi oči nocilec evropskega duha.
Za rešitev Evrope in njenih narodov so potr-ebcai vel k: rof-s-Veci, k: bodo imeli vso ob las-: na--J rv.rodi. ker je sila njihovega duha triko močna. Naša doba ne bo doba H1 oral i zrna, temveč doba reda. avtontrte.
ce. če hočemo, da vz~ržimo In tu je vrednost evropskega človoka.
Evropskih problemov seveda ne bomo rešiliL če jih bomo reševali na hitro. Evropa prinaša vse te probleme samo ? sebo: in jih mora .-ama reševati Usodno bi seveda bilo, če ne bi pri tem poslušali več glasov njenih duhovnih vod tel j ev. Tedaj bi bila zopet prepuščena prok>i polj. ičnih pustolovcev, ki L^-cejo v evropslcem razdoru svoje k-risti.
Ob tej prilixi moramo ponoviti Didc-ro-tove rndsli- »V življenju zahtevate sužnie. ni dopustno, neodpustljivo pa je imet sužnje in jih inu nova:-; svobodne.« —Zato duh z Jalte ni evropski duh.
Naš obstoj je v evropski skurvnr.cM. Ta pg je daleč od aziiai'ske mongolske m.s -niče in d<jJeč od dilrtirpnih krimskih sklepov, ki vodijo naš narod v pogubo. Na< obstoj je v evropski in naši lastni narodni ir» slogi! Po tej poti hodi tud narod s slovenskim domobranstvom
zadržijo Jn oatatarjo   runogotere zasede ki
premetenosti, obrambe v kleteh in pod strehami kakor tudi čas, da se mom njegova pehota odpovedat^ podpori bojnih vetz in topov, katerih razsodnost in gibljivost trpi v morju has, ter so skoraj brez obrambne možnosti izpostavljeni izza kritja sprešenrm prototariko^rskim pestem.
Tako nalaga borba za odporno središče >mesto< vodstvu, posadki in prebivalstvu najtežje naloge. Ko se eksplozaje grano t združijo z ropotom gorečih podi raj .čoh se his v peklenski trusč. ko nastanejc borbe moža proti možu za vsako ruševino, ko se napnejo živci do skrajnosti, nastane najtežja preizkušnja za junašk"- poznvoval-nost vsakega posameznika Za-to spadajo posadke, ki opravljajo svojo dolžn-: et v bojih za mestna odporna gnezda, med največje junake v tej vojni.
r za
s prt bitjem z:dov zvezne poti. V stranskih ulioah, na sir* ciskth trg-rh, na tovanioakLh dvo iičh se razpoetav^p v krtje rezerve, odkoder se morejo po dol" čeoih in ozna-;   ...i poteh neopazno dovajati na ogr zeva
Vloga mest v sedanji veji
Vsako mesto sc pri sodobnem mc'tiu b^evanja lahko sp^c:nc»ii v nepremagljivo trdnjavo, ki zadaje napadalcu najhujše udarce
Dolgro trajaječe borbe za velika mesta ne , ovire, mine, pasti za tanke. itd. Tako na-dopuščajp sovražniku, da bi se okorMU z | s>:g v.- - -,-no«u za fionkbvanje i.n uč.n-obi>3mbno^o3podarskim,i silami velik onest- I v.tost strogega orožja, stroge n proti-ne i': dustrlje. V trenutku, ko naj bi sla, I tankovai-ih topov, na cestnih križasčifa in fronta levo in desno ob velikih meotih. za- | mestnih tr^.h. Skozi dviršča se napravijo pira borba za njo sovražakove dovozne ceste, pr: čeimer pomaga bvaniicem v. Muh mest tudi novodobna umetost utrjevanja. Tej je manj do čim trdnejšeg-a ob oia stalnih utrdb, katere bi končno veivj^le podlegle sJnrim udarcem iz d»-ljav3 izstreljenih ! uie^La, Tako more b aaiJec žilave vztra go-anat in o»:«mb iz zraka, kot do v glob no raporejene mreže poljskih utrdb ck:Ogf objekta, kateri se zrpvt zapira Ob prot -udarcih ter se elastično vdaja ob prevelikem pritisku in se v njh zonjkah prestreže sovražni pritisk.
Tako smo v sedanji vojni že neštetdoet doživeli, da so velika mesta večkrat postala čez noč trdnjave, oziroma so se sp.e-moruLa znova kljub svojim zastarelim stolnim utidibam v trdnjave, ki so se mogla presenetljivo dolgo upirati.
V nasprotju s prejšnjimi trdnjavrkfrni vojnami, ko ao se vodile borbe izven trd-njavskega pasu, so se zdaj boji prenesli tudi v simo mestno središče, katero se preured; v celoti za obrambo v odsek"h. Mestni okraja in h>irai bl<*ki se spremenijo v odporna gnezda, kleti v bojne bunkerje. Stera pomožna sredstva cestne borbe, ka-
jati ne   ij. .vi nrd: v v vsaki hiš . v
vsalvem mestnem okraju. io.kor stiti vsoko ug-LKln-* ur .il:o za r/rai na sovražnika s BtnsnJ ali izza hi"bta ter g"a uničiti ali ga vsaj vreči zpet iz m?sta. Pri tem ga p d-pirajo daj ;Oi?t:eine baiterije, ki so postavljene izven meetneg-a jedra, in bojnj letedci i^ven medine meje. Sc potem, ko se v toči sovra^n h ^: "nat in lr*aiskih b mb zrušj: pročelja hvš. najdejo b*a.nilici kiitje v kleteh, v bombnh 1 >.ikih, za ruševinami. Cazstreljer.e ki rasstrgrane žične nape"jave se nadomestijo z brezžično telegrafijo. Ako je mestna preadloj. odrezana od svojega zaledja, se osl^rbuje z municijo, hrano in zdrav-ii s pomočjo letal iz zraka. V mestu ostali prebivalci por a .ga jo posadki pri oskibovanju ranjencev in bolnikov.
Napadalcu se le redko posreči v prvem zaletu zavzeti skupnost h š. Pret-~<!č> se mora le s pomočjo načrtnih posemeznih na-
kor barikade, strelske Ene, strelke posto* | padov cd o&seka do cdse-ka. Se pri tem mu janke, pridejo zopet do veljave. Njim se | preti nevarnost, da se sila njegovih sun-pridruž jo sodobna bojna sredstva:   žične | kov lazdiooj v ceatnem omrežju,   da ga
Izšla je dr. Danila Gre gorica knjiga
Jugoslavije44
K.upiLe jo lahko v vsaki knj:--.^rni in trafilu ali pa v upravi dožbe »Luč« — J31ei\veisova št. 13/m. — Cena Lir 50.—.
Na podlagi poziva, ki ga je izdal Uoherer SS- und Po!izeifuhrer ini \Vehrkreis XVIII. SS-Ober^ruppenfiilirer und tienerai der lJo-lizei Rosener, se moriijo vse neporočene ženske v starosti iti do 45 let javiti na vpisovanje in to na istih /rr^asevaJisicih, kakor so bila določena za moške.
Javiti se morajo (po začetnih črkah svojih priimkov):
dne 3. aprila  1915 A—G;
dne 4. aprila 1945 H—L in N; dne 5. aprila 1945 M, O, R, F;
dne 6. aprila 1045 S—Z.
ZGLASEVAL1SĆA poslujejo v teh dneh od 7. ure zjutraj do 20. ure svečer in so naslednja:
Okraj L: mestno središče in Bežigrad.
Ta c»kraj je znotraj sledečih meja: 2e:eo. niške proge na Kamnik, Gorenjsko in Trst, Erjavčeva cesta^ Grad:šče, Kongresni trg. Dvorni trg-. Ljubljanica Resi jeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna. Dečkova ulica, proti severu pa mestna meja,
Zglaševolišče: Miklošičeva 20, — sobi st. 2C0 in 201.
Okroj II.: Cdmat—Moste.
Obsega vse preb valstvo znotraj sledečih meja: Resi jeva cesta, Oi-tcmirova ui.ca. Pd-žaona, DečKova uiica, meatna meja proti severovzhodu do Ljubij^uiice prj Fužinah in Ljubljanica do Resljeve ceste.
Zarlaševal šče: Duča Ant"n, Slajmerjeva cesta 1.
Okraj III.: Poljane-Kodeljevo-štepanja vas.
Znotraj sledečih meja: Proti severu Ljubljanica od Tromnstja do Fužin, proti vzhodu mestna meje do vrha Golovca, proti jugu G:<lovec, cestno križišče Dolenjske železnice s Hradeckeg-a cesto, Grajska planota. Grad, Mestni mag" strat in Strl-barjeva ulica do Trom os tja.
Zgla&evališče: Lauter Jesk°f Poljanska cesta 21.
eio^iie službe
Okraj IX.: Stari trg-rru4e^Trnovo-R4ikovnik
Znotraj sledečih meja: Tromcv*tje, Stritarjeva ulica, Mestni magistrat. Grad IcrrZSče Hradeckog:a ceste z Dolenjsko fteti a ico, Golovec, bi-k proti \~zhodu m mestna mejo proti jugu (vključno kraj Crna vas), proti S vzhodu do Malega gTabna in vzdolž njega do Zelene poti, od tam čez Kope hi ko ulico, Gredaščico Gorupovo ulico, Gnidisče, Kongresni trg. Dvorni trg in Ljubijamco nazaj do TromoPtja.
ZglaševaliSee: Kažem Zoran, žabjek 5.
Okraj V.: Rožna dolina—Vič^—Bnlo.
Meje: Proti severu Rvžnki. Drenikov vrh, šišenski vrh, gTad Tivoli, Erjavčeva cesta, proti vzhodu: Gradišče. Grrupova uliea, Grado^čoa, Kopali^kn uMca., Zelona pot, proti ju mi Mali graben, pxot; z.ih xhi mestna meja.
Zglaševališče: Hr^vatln MaK^. RlmsKa cesta 24.
Okraj VI.: Siska—Dravi je.
Meje: Z^le^znlske proge trn Kaornik, Oo-renjsko in Trst do kržižča z Erjnvčevo cesto, grad Tivoli, Si.^nski vrh, Dremkov" vrh. Rožnik proiti zahodu do mestne meje in zatem do kamniške žel. proge.
Zgiaševahšče: Šanc Jurij, G<*spnsvetRKa (CeIo\šiia) 72.
Vse mejne ulice spadajo v okraj, kjer se prvič imenujejo in sicer: Erjavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg. Res'jeva cesta, Črtomirova ulica, Dečkova usca — vi. cknaj.
Hradeckega cesta, Stritarjeva ulica — v III. okraj.
Zelena pot. Kopal ska ulica. Gorupova idica v IV. okraj.
Vse poz\Tane ženske naj se ja\ijo na Jcgla-SevaliSfih pravočasno, da se bo moglo vpisovanje gladko in čim hitreje opraviti. — Javiti se morajo vse neporočene ženske navedenih letnikov razen tistih, ki so že v delovni službi.
Berlin v poki bojni pripravljenosti
Nemška Drestolaica sc je spremenila v ogromno trdnjavo, v kateri je vsaka posamezna hiša spremenjena v utrdbo
Berlin, ki ga je zračna vojna od vseh mest v Nemč:j najbolj prizadela, =e oborožil je za obrambo, da bi bil pr pravile , na vse možnosti. V nekem poročilu tednika »Das Reich* o pripravah glavnega mesta za obrambo beremo naslednje:
Po vojaških načrtih je bilo veliko me?to s svoje obširno okolico razdeljeno v oblik: pahljače v posamezna obrambne odseke, ki so pod poveljstvom ;zkušenih oficirjev z vzhoda Utrjevanie odsekov vod: štab izkušenih pionirskih oficirjev v sm slu izkustev iz obeh vojn in vseh bojišč m z nov'vdobnimi sredstvi p:onirske tehnike
Po opisa naravnih ovir vse okrog glav-nego mesta kakor tudi novih umetnih naprav, kakor tankovskih zapor, strelskih p os* o j m k itd.. č::amo v članku dobesedno:
»Pc nači-u letal kega obveščanja je razporejen okrog mesta obroč tankov, da se pravočasno pres'reže sovražnikovo tipanje m premikanje. Trdnjava ima veliko glo-bno ter ie urejena za obrambo z vseh strani, tako da računa s preseneti j rvirni oroclori. z načrtaifan frorrfarnian nrebija-njem v velikih skupinah- z napndi od stra-
ni in B koncentričnimi napodi kakor tndi s pristajanjem iz zraka Obkoljevanje torej ne bo naletelo na velik kotel Berlin, temveč na ogromnega ježa in njegove bodice.*
Na nekem drugem mestu poročila beremo: »Vrtilna plošča velikome^tnega prometa omogoča premikalno uporabo razklanih rezerv prav tako. kakor presenetljivo tvoren je la-sinih težišč. Ce b* se borba za Berlin pomaknila z obrambah postojank okrog mestnega roba do samega mesta, tedaj bi se začeie namesto borb na odprtem uničujoče borbe po ulicah in hišah. Pri tem bi bili branilci deležni vseh prednosti lastne zemlje, dočim bi nasprotnik tičal v labirintu njemu tujega morja hiš.«
Du£a obrambe je minister dr. Gobbels. državni komisar za obrambo in berlinski Gaulerter. Vojaški poveljnik obrambe Berlina je Generalleutnan-t Kitter ven Hauen-schild, poveljnik obrambnem okrožja Berlin, ki ie v tem svojstvu neposredno podrejen Fuhrerju ter ima vse dolžnosti in pravice poveljnika trdnjave.
Razgled p® svetu
AMERIČANOV JE PADLO ŽE NAD 1 MILIJON
V*mi?t. rmerlškerl^ vcjnegz ministra PsV-terron ie ip dni podal iz'dvo. da w od 7.?-četka vojne de ,7*' nadJo na v^h bojiJčih žc nad / mSijon ameriških vojakov. Samo v
nrvi" polovici meseca rnarca so znasa'e smerf-.šA-v ;z«':be 91S0? mrž Ker pa v Amerik: daje io t.'^'a prizn^r.iz o s\oj:h iz£ubsh z<lo\] v obrokih, ie računeti « fem, da so ameriške izgube še znatno višje Že te btc\nlke r,a so zgio-/.ile amer^ko javnostt ki se zaveda, da bo moralo se mno^o Američanov na tujih tleh žrtvovati svoin kri, preden bo konec hhko-rMseino započete vojne.
AMERIŠKI SRBI ZAHTEVAJO SVOBODNE VOLITVE Združenje Srhov v Zcdinjtirh drisvuh ie postalo Rooaeveitu snomenico, v kateri zihtv-vajo. naj se postavi posebrji med zave zn'3: a komisija, ki naj nadzira izvedbo napovedariih ^svohru^nibr \folitev v Titoi JugOSi&vifl. Ameriški Srb! namreč prav n:č ne zaupajo Titu m njegovi \4a6% da bi žara iz\'cdla svobodne \ditve in zahtevajo zato mednarodno kontrolo.
STARA IGRA WASHINGTONA Filipinci sedaj vidijo, da VFashington nika kor ni tpremenil svojega zadržanja do Fiiipin skih otokov. To je stara igra Roo*evelta. v kateri sicer mnoeo obljublja, toda uresničitev vselej odgodi. Bivši visoki komisar za Filipine Mac Nult }e namreč izjavil v nekem intervju ju% da na? bi izjavo o neodvisnosi: Filipinov odgodili vsaj za čas, da se bodo otoki opomogli od vojnaga razdejanja. Takšna odeoditev. tako meni ameriški komisar, bi v ameriškem kon ere<u naletel} na »simpatičen« sprejem. Pripomniti je še treba, da je obljubil Rooscv'elt Filipinom neodvisnost aa 6. julij 1946.
PREVARA STRADAJOČE EVROPE Zaradi kritičnega prehranjevalnega položaja v Angliji je naslovit »Dailv Matht naslednje besede na naslov Zedinjenih držav:
K zadnjem četni je h-.ln iostran in m*rr?m Atlar.tlka mnogo goi-orjeno o prehran reva!nem položaju. Žal je videti, da imajo Američani napačne predstave o nuših yr>!n£;.h. Zdto je h'/' skrajni čas. da jc gospod Churchi! razložil, kako je z ameriško pravljico o britanskih ftvB* skih gglogaht kj da znašajo 700 milijonov ton. V resnic? znašajo zaloge Angli;e manj kakor 6 mibionov ton. m to število bo padlo do junija na 4J50.000 ton. Obžalovanja vredno jc, da je prišlo do angto-amerttke$i spora zaradi zma^išrnih ameriških pnilik iz polnih ameriških zalog. Med tem časom pa moru Evropa gladovati. G'ede na to. da v E\Topi vs<ko-dne\rno umirain Ijudie od lakn*e, nimajo Ame ričani in Anlfcži v prmerjaii s tem nobenega razloga, da bi se pritrjevali.
Kada? pattiUete z vls&om
mislite vedno na t«: če je zaredi nevarnosti letaiskrjra napada odrejeno, da se vlak izprazni, potem tako hitro kot le mogoče bežjii posamezno, ae v skupinah, vsaj knklh 300 do 400 m daleč stran od vlaka in poiskati kritje v gozdu, pod drevesi ali za grmovjem, će to ni mogoče, izkoristite vsako giobel v bližini in se% vrzite v njej na tla. Temna odeja fcčlti pred mrakom in zakrije ob enem morebiti kričečebarvna obleko. V sploftnem pa: mir, dokler nevarnost ne mine! Po-t^m verjetno tuli obvez, ki jih Je priporočljivo imeti "na potovanju vedno pri sebi, ne boste potrebovali.
Štev. 14
SLOVENSKI    NAROD«, torek. 3. aprfla 1945
Stran 3
otna velikonočna nedelia
Ob 50-letnici ljubljanskega potresa 14. aprila 1895
Starejšim Ljubljančanom utegne biti še ▼ živem spominu, ua je bil prav na velikonočne praznike pred 50 leti, dne 14. aprila 181)5, v Ljubljani in njem okolici hud potres. Le malo je manjkalo, da se naše lepo ln staro mesto ni popolnoma porušilo — vsaj ljudem se je takrat tako zdelo. Potres je tedaj povzročil veliko škodo, Ljubljančani pa so vrh tega prestali mnogo strahu. Imel pa je ta potres tudi svojo dobro stran, ker se je Ljubljana pri obnovi modernizirala in prav za prav od takrat beleži razvoj iz starega v moderno, sodobno mesto. Dogodke tiste strahotne velikonočne nedelje popisuje očividec g. Ivan Primož L-t takole:
Na velikonočno soboto ln Se v nedeljo dopoldne je po malem rosil dež, popoldne pa se je nebo zvedrilo, pobijalo je sonce in zapihljal je prijeten spomladanski vetrič. Nastala je prav sanjava pomladanska noč. Kmalu po 23. uri pa je mirne Ljubljančane prebudil močan potresni sunek. Vse mesto se je zamajalo v svojih temeljih. Začeli so se rušiti dimniki, zidovje je hrcščalo in pokalo, s str^h se je vsul a opeka in zdelo se je, kakor da je napočil sodni dan. Ljudje so preplašeni planili iz postelj in polotil se jih je paničen strah. V hipu je bilo vse na nogah. Vse je drvelo iz hiš na piano, po večini le na pol in skrajno pomanjkljivo oblečeni. Povsod se je razlegal jok, vik in krik. Odigravali so se pretresljivi prizori. Enim so se ježili lasje, drugi so sklepali roke, tretji so brezbrižno buljili predse, zopet drugi so stiskali k sebi otroke in Iskali zavetja pred tajno razbesnelo silo.
Prvi potresni sunek se je pojavil točno ob 23.16. Zaslišalo se je zamolklo podzemeljsko bučan je ln že v naslednjem hipu pe je jelo tresti s tako silo, da so se začele hiše rušiti. Zdelo se je, da se bo zdaj zdaj odprla zemlja in da se bo vse po-gTeznilo v temen prepad. Ta sunek, ki je bil najmočnejši, je trajal 23 sekund. Po-
vzročil je največje razdejanje. Ob 23.20 je sledil drugi, slabejši sunek, ki sicer ni več povzročil tolike škode, toda povečal je splošno paniko. Vse, kar je bilo še v hišah, je zbežalo na prosto. O 23.41 je sledil tretji sunek, še dokaj močan, nato pa ob 23.45 zopet izredno močan sunek ki je bil sicer kratkotrajen, a tem bolj učinkovit. Do 4. zjutraj je sledilo še 47 manjših in slabejših potresnih sunkov in ljudje so imeli občutek, da se zemlja trese tako rekoč neprestano.
ze po prvem sunku je zavladala velika panika. Ljudje so pobegnili iz hiš na trge Zvezda, Tivoli, šentjakobski trg. obrežja Ljubljanice in Gradaščice ln drugi odprti prostori v mestu so bili polni ljudstva. Do jutra je bila tako rekoč vsa Ljubljana zbrana na raznih večjih trgih. Nihče si ni upal ostati doma, a mnogi si niso niti upali 4ti pogledat, ali njihov dom sploh še stoji Vsak sunek je strah še povečal. Razširjale so se tudi najbolj alarmantne govorice. Tako se je celo trdilo, da je takrptni zelo upoštevani potresni strokovnjak Falb brzo-javil, da bo sledil še nov potres, pri katerem se bo Ljubljana dobesedno pogreznHo Mnogi se zaradi tega niso čutili več varne ter so pobegnili na deželo. Na velikonočni ponedeljek so se odpravljale iz mesta cele karavane. Brez pretiravanja se lahko trdi. da je najmanj 20.000 ljudi spalo izven mesta, kdor pa je ostal v mestu, si ni upal prenočevati doma, marveč so se ljudje še vedno zbirali po trgih, stiskali po raznih zatočiščih in prenočevali na vozovih in v sodih. Znani ljubljanski zeljar Fran Jakopič iz Krakovega je dal v ta nare en na razpolago 150 velikih kadi za kvašenje zrlia. V ponedeljek popoldne je bilo mesto kakor izumrlo. Ker je pritiskal mraz, je ljudi, ki so prenočevali na prostem, hudo ZeMo in mnogo jih je tudi obolelo. Pravo človekoljubje sta pokazala trgova Krejči in Kirblš na Kongresnem trgu. Prvi je iz-
Nenavadno ugodna življenjska bilanca Ljubljane v !. 1944
Število rojstev je absolutno nenaravno poskočilo — Nenavadno je tudi, da se je rodilo kar 100 dečkov več kakor deklic
Mestni   zdra\-stveni   urad, ki ga vodi
mestni fizik dr. Mavricij Rus, nam je te dni poslal zgoščeno poročilo o zdravstvenih razmerah mesta Ljubljane v lanskem letu. Iz njega izhaja, da so bile zdravstvene razmere v Ljubljani tudi lani, čeprav živimo v izrednih časih, primerno zadovoljive in. da je bilo prebivalstvo kljub raznim težavam, Id njegovo odporno silo v izdatni meri zmanjšujejo, obvarovano raznih težjih obolenj, epidemij in smrti
Le*a 1941. je štela Ljubljana P2.651 prebivalcev. Naslednja leta se je število prebivalstva zaradi priseljevanja in odseljevanja zelo spreminjalo. Sredi lanskega Jeta se je nekako ustalilo in znašalo približno 90.000. Vsaj toliko je bilo običajno izdanih živilskih nakaznic. Ker se mesto razprostira na površini 68 kv. km in 855
levadr. metrov, znaša gostota naseljenosti 120*> prebivalcev na k v. km. To je razmeroma nv.'ko število :n ga moramo pripisat; prodnem dejstvu, da je mestna periferija redko naseljena in ima pretežno kmetijski značaj. V Ljubljani je 6740 str.no vanjski h hiš. od teh približno 600 z izrazito kmečkim značajem.
Lani se je v Ljubljani rodilo 1780 otrok.
Na prvem mestu posveča poročilo pozornost lanskim rojstvom. Lani je bilo v Ljubljani rojenih 1780 otrok. V 30 primerih so se rodili dvojčki, v enem primeru pa trojčki. Babice so javile 247 porodov, ženska bolnišnica in zdravstveni zavodi pa 1501.
Starost porodnic je bila naslednja' od 15. do 20. leta je rodilo 26 mater, od 21. do 30. leta 728 mater, od 31. do 40. leta 875 mater, od 41. do 45. leta 110 mater m od 46. do 50. leta 9 mater. Slcupno je lani rodiio 1748 mater. Med temi jih je rodilo 6Gi prvič. 514 drugič. 217 tretjič. 120 četrtič* 68 petič. 39 šestič, 21 sedmič- 18 osmič. 6 devet:č. 8 desetič in 13 enajstič in v več pri merim
Velika večina porodov je bila pravočasna. Med rojenimi je bilo 1649 zakonskih in 99 nezakonskih otrok. Živih se je rodilo 1744 otrok, mrtvih pa 36. V 186 primerih, je bila potrebna zdravniška pomoč. Na porodniški mrzlici je obolela ena maiS, ki je umrla.
Pomagajte pomoči potrebnimi
Damsčinke so rodile 1318 otrok, 1255 zakonskih tn 63 nezakonskih. Dečkov j3 bilo
rojenih 709, deklic pa 609. Dvojčkov se je rodilo domačinkam 21 parov. Na tisoč prebivalcev odpade 14.64 rojstev, kar je mnogo ugodneje kakor lani in prejšnja leta. Največ otrok so rodile domač oke v starosti 31 do 35 let. Največ naraščaja so imeli kakor običajno javni namešr aa a obrtriiki in delavci Tudi med domačinkami je vel:ka večina mater rodila prvič, in
to v 534 primer h, drugič pa v 424 pri" meri h.
Nezakonske matere domačinke so rodjle lani 63 otrok. 31 dečkov in 32 deklic. Od vseh porodov mater domačink je bilo lani 4.8 •/« nezikonskih, torej manj kakor zadnja leta. Nezakonske matere so razmero -ma mlajše od zakonskih. Na i več je med
njimi služkinj in nižjih uslužbenk. V 47
primerih so rodile prvič, v 10 drugič, V 4 tretjič, v 2 pa četrtič. Med nosečnostjo je umrla ena domačinka zaradi posledic splava, V Ljubljani je lani delovalo 15 babic, od teh so 4 honorirane od mesta, da nudijo porodno pomoč nepremoin m meteram,
Umrlo je lani 1326 Ljubljančanov.
Na drugem mestu se poročilo bavi z umrlji vost j o I j ubij anskega preb i valstva. Ljubljančanov je umrlo lani 1326. in to 622 moških in 708 žensk. Umrljivost je znašala 14.73 na tisoč prebivalcev, kar je precej več kakor predlanskim (11.57) in prejšnja leta, ko se je gibala umrljivost večinoma okoli 10 na tisoč prebivalcev. Lanska kakor tudi predlanska številk a irrnrlji"\T)Sti najbrže nd povsem točna. Verjetno je, da je še precej višja, ker je bilo mnogo oseb pogrešanih. V tej številki niso všteti tudi mnogi domačini, ki so umrli izven stalnega bivališča in zanje zaradi rzredn.ih prilik ni bilo mogoče dobiti uradnih dokazov o smrti.
Vzroki umrljivosti so bili naslednji: tuberkuloza je pokosila 237 oseb, bo'ezn. srca in žil 231, ostarel ost 197, rak in druge zle novotvorbe 115, živčne in duševne bolezni 121. bolezni dihal 106, bolezni prebavil 60. smrtne nezgode 34. bolezni novorojenčkov 49, bolezni sečnih organov 36, koristi tuci ona lne bolezni 21, nalezljive bolezni 23, samomori 20. bolezni v nosečnosti m splavi 2, spolne bolezni 4, kožne bolezni 9, bolezni  organov za gibanje 4. ženske
posodil znanim in neznanim ljudem, kar je imel v zalogi kožuhovine, drugi pa je kiep-čal ljudi z žganjem in likerji, ne da bi vprašal za planilo. Seveda so se tudi takrat našli brezvestni ljudje, ki so izkoristili splosro nesrečo in navili cene, kar je Ljudstvo zelo ogorčilo.
župan Peter Grasselli je i^dnl oklic, v katerem je demantira! neosnovane alarmantne vesti in zagrozil s strogimi kaznimi. Organiziral je tudi takoj pomožno akcijo. Vojaška uprava je dala na razpolago vojaške šotore in pričelo se je tudi takoj delo za ugotovitev škode in za pomoč najpotrebnejšim. Po uradni cenitvi je znašala škoda, ki jo je povzročil potres, nad 4 milijone goldinarjev, kar je bila za tedanje razmere ogromna vsota. Posebno toplo se je zavzel za Ljubljano takratni poslanec in poznejši dolgoletni ljubljanski žnnan pokojni Ivan Hribar.
Ker so bile tudi cerkve pri potresu hudo poškodovane, je tedanji knezoškcf Missia odredil, da se darujejo msše na prostem. Dopoldne in popoldne .so bile maše in cerkveni obredi v Zvezdi, na šentjakobskem trgu. na Križevntškem trgu in pri kapelici na Polju blizu cerkve sv Petra. Pri tej kapelici 1e bilo na velikonočni ponedeljek zbranih okoli 15 000 ljudi, ki so goreče molili za od vrnitev nadaljnje nesreče. Prirejale so se todi procesije. Se danes se na velikonočno nedeljo popoldne vrši spokorna procesija iz «;*r!r^ cerkve za odvrnitev šibe božje — potresa
O nesreči, ki je zadela Ljubljano, je takrat obširno pisalo vse evropsko Časopisje in Ljubljano je postala po tei nesreči znana daleč po svetu. Velikopotezna pomožna nkcija. zlasti na brezobrestno posojilo, ki ga je priskrbel Ljubljani • takratni mestni občinski svet. sta omogočila, da si je porušena Ljubljana opomogla iz razvalin tor se povzpela iz dni strahote, grozote in razdejanja do sedanjega modernega mesta.
bolezni 4. krvne bolezni 6. smrti v zvezi z vojno pa je bilo 37
Kakor predlanskim je tudi lani tuberkuloza na prvem mestu smrtnh vzrokov. Ze drugič po zadnji svetovni vojni je ta številka tsko visoka in lani še precej višja kakor predlanslrm (185). Zelo je poskočilo tudi število umrlih za boleznimi srca in žil (predlanskim 185). Tudi samomorov in smrti v zvezi z voino je bilo lani več kakor predlanskem. Nekoliko se je dvignilo število umrlih za bolezjiimi dihal in nalezljivimi boleznimi.
Lani so umirali Ljubljančani v naslednjih starostnih dobah: do enejJa me<=ec« iih je umrlo 54, do 2 mesecev 2, od 3 do 12 mesecev 29, od 1 do 2 let 15, od 3 do 5 let 19. od 6 do 10 letlO, od 11 do 15 let 8 od 16 do 20 let 15, od 21 do 25 let 35, od 26 do 30 let 42, od 31 do 35 let 54, od
36 let do 40 let 49, od 41 do 45 let 57, od 46 do 50 let 60, od 51 do 55 let 79, od 56
do 60 let 102. od 61 do 70 let 252. od 71 do 80 let 274 in nad 80 let 159.
Otroška umrljivost je bela precej večja kakor predlanskim. Treba pa je upoštevati, da se je lani rodilo nekoliko več otrok kakor predlanskim in je razmerje zato še vedno ugodno Za razi.ko napram predlanskim je lani umrlo »a jveč ljudi v starosti od 71 do 80 let (lan." največ v starosta nad 80 let)
V letu 1^44 je bilo Število porodov skoraj enako številu smrti, kar je n?navaden pojav. Vsakdo bi pričakoval nasprotno: povečano število smrtnih primerov, zmanjšano število rojstev. Absolutno število roj-
stev je nenaravno poskočilo. PoročMo mestnega  fizikata  poudarja, da ta skok
na videz sicer popravlja vitalno statistiko in ustvarja dojem mirnih časov, vendar ni običajen pojav. Vzroki za to leže bržkone v tesnejšem sožitju v družinah, morda pa so tudi izraz neuravnovešenosti posameznikov ali celote. Možne bo seveda Še druge razlage
In še nekaj je nenavadregi Število rojenih dečkov je občutno višje od števila deklic. Čeprav je že skoraj reden pojav, da se rodi več dečkov kakor deklic, ie ta razlika lan: v korist dečkov naravnost ogromna. Porok je bilo lan: v Ljublani 615 (predlanskim 576) V n. •. - -em Številu so vštete tudi poroke nestalno v Ljubljani bivajočih oseb.
Ktslturnl razgledi:
Uspela koncertna prireditev ljubljanskega radia
Pretekli torek je priredil radio Ljubljana v dvoran: kina »Union« koncertni večer. Na sporedu so bile pretežno volcalnoscl stične točke. Markantno obsležje je vtisnil koncertu komorni pevec dr. Jullus P o 1 t z e r. ki ie ob spremi jeven fu nadega priznanega pianžsta Marjana L i p o v š k a ahsolvral pretežni del sporeda. Prired.tev je vzbudila živo zanimanje in je giasbo ljubeče ljubljansko obč nstvo popolnoma napolnilo veli Jv o dve rano.
Dr. Poltzer je naši glasbeni publiki s svojimj koncoitnmi rastopi. z1ast; pa kot t pičnj 'vagrnerjVunski tenor v naslovni vlo, g- >Tannliauserja« že dobro znan; z tto je predstavljal njc.gov na rt-p še prav po seb-no privlačnost. Z izrazito koncertnim programom, s pretežno liiićn_mi motivi je mogel priznani pevec pokazati v raznih rovih odtenkih kvalitete svojega glasu in svojo občudovanja vredno pevsko tehniko. Nje-■ "v gias je zvenel v vseh legah tako sklad-la je zlasti z nekaterimi Schubertovi-
mi, VVolfovimi tn Pfltsnerj vi::v. posm-mi vzbudil vsetransko pozom« et in navdušen e»plavz. Ob koncu je moral dodati ie eno pesmeo.
Kot edina instrumentalna točka je bila :ia sporedu Brahmsova »Sonata a: vioJ-Jnn jn klavir št. 3<. V proci/.m tnterptetaotjl in z lepimi umetniškimi odi i k and jo je p: d al voli ni at Miran Viher ob odi eni sprem, ljavi pian'sta Marijana Lipcvška; ota priznana umetnka sta dosega popoln usjpen in ju je občinstvo nagradilo z živ.iiuvm aplavzom. Občinstvo sc je aadovcrjno raz-11 a jalo s te VOe St ransko u spe1 e priredit ve.
Pri tej prflSd pa moramo ponovno oži. gosati zamud čke. ki s svoji n salo en Hm piihodom   motijo vestne; - L
skovalce v umetniškem UJKUCU, Zato X*\ bilo prav, da se v bod* brez ogojno 'vra-komur zabrani dost->p v koncertno dvorano po pričetku koncerta in da pripuste zamudniki v dvorano šele v o ru.
—mi—
IV. favna produkcija Glasbene Matice
Pretekli ponedeljek je bila v mali G&~ harmonični dvorani, ki je sedaj na novo urejena in popravljana, že četrta javna produkcija gojencev Glasbene Matice. Nastopilo je šestnajst gojencev, izmel katerih so vsi, razen ene pevke in enega flavtista, pianisti.
Iz šole gdč. Seifertove je nastopil M^r-lelane Marko (1. r. n. š.). ki je zaigral čaj-kovskega »Koračnico svinčenih vojakov« in Couperinovo »Kukavico«. Njegov brat Joft; Martelanc (1. r. n. š.) iz iste šole je zaig"-1! Vilm ovo skladbo > Ubogi starček« in Schummanovega >VcS3le<ra kmeta«. Goli Andreja (2. r. n. š.) iz šole g. Demšarja je prepričljivo podala dve Dusnkmc-vi kla-% i ki pravljici, v Kovače in »Tigrovi mladiči«. Zelo ie ugajala, mala Ko&ak Alenka (2. r. prp). ki je tako pogumno kot korektno zaigTala tri, za njeno stopnjo že precej zahtevne skladr>e Grečaninova. Humm-lovo »Vrnitev domov* in »Težavno pot« je dobro zaigrala »NuSa Pompe (1. r. n. S.)
iz š^-le gdc. Kol a riževo Kalan Pavle  (4. r.
n. š.) ie prednasal Schuhniannovo r Spomin r. in Novakov »Furlant«. Obe skladbi
sta precej zahtevni in je zlasti drugo zelo
dobro odigral, medtem ko ie pri prvi bilo nekc-tiko preveč pedala. Jelinčiči N ' r. n. š.) je vsebinsko nekoliko medlo zaigral dve Schumannovi sklalbi »Prva bol t in »Divji jezdec«. Zelo dobro se je odrezala mala Kovan Biserka (1. r. n. š.), s skladbo Mirce Sancm:-ve: »Pleži. pleši. Kosmatinec-t. Skenančeve tri i-Na vasi«,
>JST očrni spev« in »Podoknico« je zaig-i al a Magda Dimnik (1. r. n. t.) in žela toplo
priznanje. Zadnje točke sporeda, kakor tudi pevska in flavtistov a točka so bile že bolj zahtevne in tehr.ično bel j problematične ter so zahtevalo še večji spretnost
od izvajalcev. Tako Pavletie Nevenka (1. r. n. š.),  ki je  zaigrala  VVilmove »Mo-
žičke«. kiikor Bened.k .Auioa. (3. r. n. S.),
ki je zaigrala valček Rebik va ln Ukimov »Ples palčkov«, sta eelj zasluženo prizna« nje. Kot najboljši točki klavirskega dela sporeda sta izstopala ŽntL-.r%ć Jaš (.1. r.)
in Samsa Eva (4. r. n. L). Prvi je ejsur-no in prepričljivo podat dve zanimivi r.klad-bi Bortkie\vicza, »Harlekm« in »ModVO-iek«. Eva Samsa. ki je late tako za:grala skladbo Bortkiovvicz i >Past r in pastirica«, pa je pokazala že veliko tehnično spretnost in upravičeno vzbuja prav kot anidarsUS lepe nade za ugoden nadaljnji razvoj. Kot edini flavtist je nast pt Branko Korošce (2. letnik). Dokaj dobro je zaigral Quin_
tzov »P.eludlj in Givoto •  \ : ,
neta Stular iz ftole prof Wlstinghausi
je zapela po eno Ad;uničovo in Ipavćovo pesem. Ima precej voluminoz.^n elafl ln bo ob nalaljnjem šolanju gotovo dosc      : *
lepe uspehe. Za uspešen konec \ e<*  ; ■ MM
slišali Se Schubert ve varijacije v r»-duru. ki sta jih izvajala Majda ierraaa (l. r. v.
š.) In prof. Gojniir I5«-m&ur.
Na sporedu so bila od ena in dvajsetih del samo štiri dela  slovenskih  RVtOl sv,
čemer se nokcliko čudimo, p&j tfnnffnn Slovenci hvala Botru precei tozadevne litera-ttrie. Tudi smo poerrc^ili violinistov. Pohvaliti pa moramo tako prizadevanje eto-jencev ka!c:r profesorjev, d;\ klju'i težkim
časom, ko imamo vsakovrstna skrbi, se
vedno tako vztrajno št.u«:im*"> OStrOflUl vzgajajo nov mlali rod slovenskih mnzi-
kov. Občinstvo, k: je i zanimanjem sadilo posameznim točkam sporeda, je n i-stopajočim   s   toplim   aplavzom iy-rp.-*al:>
svoje priznanj,? in i številnim oblakom obenem oddolžilo Gki.^brn: Matici, ki je tu-dj v sedanjih čnsih -rfr'rila rr-e<»ta ■VOjl tradiciji in ki tako uspešno vrni svojo kul1l^•-no-vzgpojno misijo.
—n
Gregor v naših priimkih
»SAMOMOR JUGOSLA^JE« je po-\^em zadet naslov knj<ge, ki zo je napisa! dr. Danilo Gregorič. Sami smo bili krivi, da smo izgubili svobodo, ker smo pustili na čelo države ljudi, ki se nso hoteli ali pa so bil! preslabotni, da bi se zoperstaviii načrtom od Židov vodenih masonskih lož.
Založba »Luč«. — Prevod dr. Frana Zupana.
Sv. Gregor, apostol in nadškof Armencev, ki je umrl okoli 320., je dal ime sedmim papežem, med katerimi sta najvažnejša dva: Gregor VII. (1073—85), znameniti reformator in graditelj papeževe svetne oblasti, s prvotnim imenom Hildebrand, ter Gregor Veliki (590—604), ki je pri vedel v krščanstvo Longobarde in Britance ter prenovil cerkveno petje, k: se zato imenuje po njem gregorijansko. Ime tega velikega moža, katerega god praznuje cerkev 12. marca, je še dandanes po naših krajih zelo priljubljeno. Sv. Gregor velja za zna-n.lca pomladil ki prinaša v deželo vigred in ženi ptičke, kar ie tako lepo vpletel v svojo Dumo Oton 2upanč'č O priljubljenosti nagega svetnika pričajo r.ekatere cerkve in kraji, pa tudi prgišče splošnih izrazov spomnja nanj: babji Gregor se imenuje babjak. z izrazom gre^orščaic označujejo na vzhodnem ozemlju mesec moreč, gregorščica je trobenti ca, gregor-čki pa papirnate hišice in cerkvice, ki jih spuščajo na večer pred Gregorjevem po reki Bistrici v Tržiču in tudi drugod
Prijeten obisk
Po več letih me je obiskala Sonja s svojim otročkom. S težavo sva zvlekli voziček v tretje nadstropje in ga potem rx>rinili v moj salonček. Saj se vendar spodobi, da sprejmem staro prijateljico v svoji najboljši sobi. ,
»Tak pokaži mi vendar svojega prin-čkn,« sem hitela, ko sva zaprli vrata za seboj. »Izrezani papaček«! sem se hotela podobrikati. dasi se mi zde majhn« otroci vsi enaki kakor fižolki iste sorte.
»Meniš.« mi je odvrnila Sonja, »splošno pa pravijOj da je čisto moj. Le poglej te lepe očke. plemenito črto obrvje, srčkana ustcca in prelestno bradico: ali ni to docela moje?«
»Da. da, če v podrobno pogledam, je pač le tvoj, ves tvoj, draga Sonja. Kako mu je pa ime, srčku?«
»Krstili smo ga za Boža, kličemo ga pa Memi, Memica. Veš. ko je začel momljati prve be?ede. sem ga vprašala*. Božek moj zlati, povej, kako ti je ime! Pa mi je odgovoril me-mi. No. sem si rekla, če s; je sam izbral to ime. pa naj ga ima. Momica moja*
»Sedive vendar, ljuba moja Sonja, tule prc>siim in kam naj zapeljeva voziček? Morebiti tukaj le k peči?«
»Bog ne daj k peči! Tam je pretopio za mojega kebčka, ne, k oknu pa tudi ne, tam bi utegnilo biti prehladno za mojo žabico.«
Pa sva prevažali voziček po'sobi, da so bila vsa tla križasba in preproga progasta od vtiskov prašnih vozičkevih koles z gu-
ma*=rfimi obroči. Končno sva se odločili za prostor pri steni ob mizici, na kateri je stala vaza s cvetlicamL
»Pri rožicah naj bo moj srček, ki naj mu cveto vse njegovo življenje«, je zaključila Sonja najino prvo delo. Potem sva sedii in se zatopili v pogovor o ča-ih. ko sva bile zaljubljene v licejske profesorje.
Kar naiu prestraši ropot in žvenket" Memi ie bil zagrabi] za vezeni prtič na mizici in ga z vazo in cvetlicami vred potegnil na tla.
»Joj, moja vaza«, sem hotela zavpiti, pa me je prehitela srečna mamica, dvgnivs: srčece iz vozička" »Ustrašil si se, kajne, Memiček moj? Nič ni hudega, nič. srček moj. Na, lej, malo popiham te, pa je vse dobra Kaj ne, rožico s: hotel imeti, pa si potegnil prtič k sebi, češ, tako dosežem šopek. In močan si, ljubček moj! Tolkšno vazo, polno vode, si kar samo z eno rokico prestavil. Močan si, ljubi moj fantek, pravi junaček!«
Nastopiti je morala Ančka iz kuhinje, da je pospravila črepinje in pobrala z več krpami razlito vodo.
Meni je bilo zelo žal za vazo, poročno darilo moje umrle sestre. Tečko sem zadrževala solze in le površno sem mogla slediti pripovedovanju Sonje o telesnih in duševnih velezmožnostih njenega princa.
Memi je spet ležal v vozičku, cepetal z no žicami in žvečil vogal odeje. Sonja ga Je pogledavala s srečo in ponosom v očeh. Pa*se je naveličal odeje in oglasil z pre-sekanim »fo-ga«. Sonji se je od radost?: raztegnil obraz. »C u ješ. Čuješ«, me je prijela za zapest, »cuješ, go-ga je rekel- go-
ga. Veš, kaj je to? Oj, ti zvita bučica. ti! Prisluškoval je najinemu rargovoru in slišal, da ti pravim Gnbr.jela. Vid;š. goga pomeni gospa Gabrijela. ~eved.3 okrajšano, kakor n. pr. Peko Peter Kozina, Ali ni to srekano od njega?«
Nasmehnila sem se in prikimala, pa šlo mi je že nekoliko v jezo. Skoraj bolj me je prijela goga kakor izguba dragocene vaze. Pa kaj, človek se mora mirit:, če ima ljub obisk poleg sebe. Stisnila sem zobe in se del a "a na moč pozorno, ko je Sonja nadaljevala slavospev svojemu pre-brisan Scu.
Preb ris- nček je Ie?r.? r>e!-:a; čr-sa mirno, nato pa je malo postokal in spet utihni. Kmalu potem se m: je zdelo, da čujem rahlo kapljanji. Planil; sva k ^ »z;čku. Zadovoljnega obraza naju je gledal pomirjeni Memi. Kar sva ugotovili, je t>'lo porazno. Ančka je mora'a spet nastopiti, tokrat s toplo vodo, jaz pa s prtiči. kajti svežih plenic Sonja ni imela c seboj. Dve skledi vode in tri namizne p rtiče smo porabile, da je Memi spet čeden in suh ležal v vozičku.
»To ti je diplomatek. tale moj Memica«. se je smejala Sonja, »nikelj ne pove prej, kaj prav za prav namerava. Pravi državnik, diplomat skoz in skoz«, je hitela razlagati.
Od vozička je kapljalo, poredko, pa vztrajno. Oj, prav imaš, Potrata, tudi kaplja za kapljo stori veliko škodo! In kapljalo |e na mojo preprogo.
Voz:Č:l: sem odrinila v predsobo Ančk-v nadatJDje pos:c*vrr.;e. Memico pa sva položUi na kavč in ga zaslonili s foteljem, da no bo k^k^ &ev£ Pflgagpaj
Memi je po svojih junaških činih sladko zasipal, Sonja pa je nadaljevala hvalnico svojemu srčku: »Diplomat bo naš Memi, za diplomatsko kariero kaže vse sposobnosti, Bog ve, kje so take šole? Gotovo v kakem velikem, oddaljenem mestu. Oh. pomisli, Gabrijela, pa bo moral od mene. ':: leč proč v širni svet. 2e zdaj me srce boli, če pomislim na ločitev. Ali pa poj-dem z njim, kaj misliš, ljuba moja Gabrijela? Daj mi dober nasvet! Kaj bi ti đto-riTa na mojem mestu? Le kje so te vrste šole? Daj, prinesi leksikon, da pogledave.«
Iskal j sva po leksikonu, pa nisva mogli kaj točnega ugotoviti. To je Sonji še povečalo žalost in skrb, da je vzdihni'a: »Joj, kakšne skrbi ima človek z otroki. Boga hvali, Gabrijela, da si sama.«
V svojem razpoloženju sem se mu na tihem res zahvalila in mislim, da mi m zameril.
V tem se je začulo odpiranje predsobnlh vrat in koj nato je vstopil moj mož. Pozdravil je Sonjo, povohljal po sobi in si takoj nažgal cigareto. Sonja se je malo namrdnila in postala redkih besed, v tem pa je že prišla Ančka povedat, da je "večerja pripravljena. Imam jo tako naučeno, če obisk ne ve, koliko je ura.
Sonja je dvignila Memico. da ga odnese v voziček. Moj mož ga je s kazalcem na-lahko pobožal po bradici rekoč: »Ti smrd-ljivček, ti.« Sonja ga je ošinila s srepim pogledom.
V prednji sobi smo se poslovili »Pa se spet kaj oglasi«, sem rekla Sorfji med vrnit. Moj mož pa je molčal kakor min:?ter Gregor ob Krpanovem slovesu z Dunaj-j
P. S. Tistih treh prtičkov še do danes nisem dobila vrnjenih, S. B.
po Gorenjskem O vlogi n pomenu svetega Gregorja v življenju in običajih našega ljudstva giej najnovejšo knjigo M. Turnška »Pod vernim krovom«, sir. 13* do 136.
Ime Gregor je grSkega porekla. Grego-rios pomeni »bdeč. buden, fitrjec« Ln zategadelj bi ga mogli klkati po Haie Budin ali Budislav. Ime je spadalo po pričkanju starih urbarjev' v srednjem veku med naša najbolj rabljena krstna imena in temu dejstvu se imamo zahvali'! /a množico priimkov, izpeljanih iz tega imer\,.
Iz polnega imena nahajamo priimke: Gregor, Gregorc, Gregoreo. Giegorek, Gregorček, Gregom, Grgorin, Gregorin-čič, Gregoretič, Gre s orač. Gregori, Gre-gorka, Gregorovič, Gregoreve •. Gregorev-čič, Gregorčič. Gregorič in rMVujčerio Gre-gorig, v narečni obliki G erg ori č in Hre-horič, dalje Gregurka in Grcfmrec. Gregorc pomeni tudi moža, ki je doma od Sv. Gregorja pri Velikih L-ašcaii. Priimek Gregorec se naglasu je na vzhodnem Štajerskem na zadnjem zlogu kot Gregorec in naglašeni e ostane tudi v vseh gfrklfrflh in pridevniku; o oblikah Gregorec. GfOgore-ca, Gregorečev primerjaj mnenje J. Gla-serja v CZN 1P33. 36. Z imenom Gregorja bomo družili najbrž tudi takele priimke: Gragoranc in Grc^orja-.eo. Gregoršanec, Gregorčar, Grikoršnik, Regošek in pod,
-     - ''   —  • ' •   - • -n
Prispevajte za velikonočno zbirko socialne pomoči!
Pomagajte pomoči potrebnim! Olajšajte bedo revnim!
Knjižne itevosti:
Lojze Zupane: »Mlini stoje«,
V izdaji *Dcbre knjige« je izšel nedavno izvirni slovenski roman Lojzeta Zupanca »Mlini stojer. Zanimanje, ki ga je zbudil med čitatelji, je najboljše spričevalo za pisca in priporočilo za izdajatelja. Zupančev roman je zajet iz domaČega belokrajinskega življenja ob Kolpi in nazorno slika žitje in bitje našega življa. Id se na tem prelepem koščku naše domovine nbija za skromen košček kruha, in to skopo zemljo ljubi z vso svojo dušo. Spretno vpletena ljubezenska zgodba prikazuje borbo med starejšim, konservativnm rodom ln naprednejšo mladino, ki se ne briga za zastarele tradicije in predsodke ter si skuša po svoje uredili živijenje. Zupančev roman ^Mlini <:*toi7 x predstavlja pomembno obogatitev Blov< -skega slovstva. O njem bomo Se A grmejo spregovorili, za danes pa priporočamo vsem, ki tega tsvtrnega slover T- dela o© niso prodltail, da si g;?. Čimprej naroče.
■5 T O V E V S FT ?   VARO O«, torek. 3. aprila IftBS
Štev. 14
I
L02SA »LUČ«
LJUBLJANA
RAZPISUJE
TRI NAGRADE ZA IZVIREN SLOVANSKI ROMAN Ali POVEST:
I- NAGRADA II NAGRADA III- NAGRADA
Lir 30.000.— Lir 20.0«)0.— Lir i0.0Oi».—
JL Delo mora obsegati vsaj 10 tiskanih poJ.
2. Dogajanje romana ali  pove.-ti naj bo  zajeto  iz življenja našega človeka.
3. Nagrajeni pisatelj dobi pole^, nagrade še običajen pisateljski honorar po tiskovnih pol ah.
S podelitvijo nagrade in p sateljskega honorarja so odkupljene vse avtorsice pravice.
4. Založba Luč" si pridrži pravico, da prve nagrade ne podeli, če nobeno delo po niem presoji ne ustreza v obeh glavnih ozirih. t. j. oblikovno in vročinsko.
5. Založba  ^Luč«  je  pripravljena odkupit:  tudi  ncnagirvjena  dela.  če  ji bodo
ustrezala.
5. Ce bi založba 3>Luč« smatrala, da nobeno poslano delo ni T-T>Hino tudi ne druge ah tretje nagrade, bo natečaj pcaaljšala, vendar v tem primeru nima pravice Ž3 vposiaruh del odkupiti.
7. Rokopisi naj bodo t pkani v dveh izvodih in opremljeni z avtorjeve šifro. IstJ šifra naj bo napisana na ovitku posebne, zalepljene kuverte, v kuverti sazni naj bo pa navedeno avtorjevo ime in naslov.
8. Rokopise sprejema založba »Loče do 1. julija 19-15.
ZALOŽBA »LUČ« — LJTrSI^IAXA, KLEnVEISOVA CKlsTA šT. IS/m
Ako želite prodati
oblačila, čevlje, per3o
posteljnino m slične predmete ter sami ne utegnete priti v nas lokal, prosimo, j da nam to ustmeno ali tOiefonično sporočite. Poslali bomo k vam na dom svojega nakupova'ca.
Nakapovahrica Socialne porneči
j Ljubljana, Gradišče št. 4, tel. št. 30-39
Dobrodelni konoert v prd ljubi an-kim b^nioardiriincem. Združejni pevci z VrhnL e, Verda n Stare Vrhrike prirec^ na Belo ne_ edjo dne S. t. m. ob 17 V dvorani Proevet-i e^ra đema na Vrhniki dobroceini koncert v prid oškodovancem letalskega strahova In ega na pada na Ljucl-jano — Prireditev bo pod pokrovitelj:.v:m gg vrhniškega žutima Ignaca Hrena in pcvei.jnika "Z^kiP majorja Lehmanna
Prazniki m
Ljubljana, 2. aprila.
letošnji velikonočni prazniki rx> bili topli in prijetni kakor srn?- s; jih >eleli. — Z.--, i u- :. • bil za rast n orst rastlinja nravi blagoslov, po kateiem trav'-mki in polja vidno zelene, gozd Da se tudi že začenja ogrinjati v zeleni plašč. Vsepovsod cčituieio znaki pomladi, poraja se novo življenje.
Velikonočni čas in z% njim zlruženi običaj} imajo med ljudmi* prav toliko mi':a kake i božični prazniki. Za stare in mlade je doma polno opravkov, še posebno pa v cerkvi toliko obreuov in cereminij, ki clo-veka neprestano snominjajo in ooominjajo na Veliko ncč. Tudi letos so tekli tako kakor prejšnja ieta, sprememba je bila pri večini le v kuhinji pri priDravljanju praznških dobrot. Najobičajnejši veliko, nočni priooljšek — šunka oz. prekajena svinjina pa je bil ?koro na vsaki" mizi. čeprav v bolj sk:*omni količini.
V mirnem času so bili velikonočni pra7>
niki po navadi dobrodošla priložnost za daljše in krajše !;:lcte. Avtobus; in vlaki so s težavo sprejeli vsi potnike. Zlasti do bližnjih izlet isč so bila prometna sredstva prenatrpana čeprav se je pretežna večina Izletnikov odpravila na pot peš. Eni so izrabili sončni dan za i7prehode po Rožniku in Golovcu, nekateri pa so poiskali ".-^■r- ^ •• Inllčeu in kinematc.rrnfih. Go. Bt'Ine so bile prav lebro "»biskane. — Lfjudje so se zadovoljili s pokali ca mi in podobnim. Za žep so bolj priporočljive kaker alku aolne pijače, dobiš jih lahko brez pro-tekeiio pri natakarici, zdravju pa tudi meni a nič no škod: jo. Gostilniški gostje j*o se že tako naudili na to pijačo, da bodo oštirjj po vojni morali vložit: precej truda, pri len b do uvedli pitje alkoholnih pijač v ..:>• >o      ki je bil v navadi.
Oba praznika je vodstvo Socialne pomoč", porabilo za denarno zbirko. Požrtvo-v - bi alci so ol jutra do večera no b opominjan ljudi, nr.j s primernim donarrcm -sr.eskom pomagajo tistim, ki so j.ih vojne grozote nojboij prizarlele. O uspe. I o Icrane nr.^;- ke tvorno med tednom po-crrobriejo poročali.
O o veznice cl klovne službe, ki se morajo v teku tocTr a javiti na zgl iS »valiscih, rti-.^o i >7o prese Cene, ko so čitale v dnevnikih pbz*v ra priiavo. — čenrov tistim, ki že hodijo na delo. ni nič hudega in še prav nasprotno vsaka s svojo zdravo barvo očit v je. da ii delo na prostem ne škoduje, bi marsikatera rajši ostala 'oma eggoma pri svojem dosedanjem delu. Korist skupnosti pa zaenkrat narekuje diTi-gače in ter.ni se k1 treba voljno CKržvBJtL
— POdpirancesrj Ljubljanskega podpornega odbora. V mesvcu aprilu naj predkv žšjo i tP .aiici svoje podporne knjižice v naši  vSsajmi  v  Pri.neićkanski   ulici  6 1 po
itoeoednean redu. in sicer: dne 3. aprila črka A. B; 5. aprila C, C, D. E in F: 6. aprila G, H; 9. etpeSla I. J; 10. aprila K; 12. april? L. Iti: 15. aprila JN, O. P: 16. aprla K. S, Š: 17. apriia T. U, V: 19. -eipri-ia Z in z. ZomivV- vlagajo knfižice dne 20.. 23. in 24. a.p: ii a. Nov; prvaci morejo vl^^gari proarje v; Vi .lavnik razen srede in sob-te. Pođ^žranoi, ki jim jo biia podpora v maicu dosl. tvljena na c vm o ' ko-
merkoli. bodo prejemali podporo na cican tucii v aprilu in v bodoče.
— Stanovanja t~i oškodovanec po vo.fnih
dojroc'kih. Kot je bilo že objavljeno, manjka
Zatemnitveni čas
za teden ki začne 2. aprila 194o in tee> do vštetega 8. aprila je
od 20,25 do 6-20
mnogfo stanovanj za družine, oškodovane ob letalskih napadih. Ker hišni lastniKi in najemniki kljub pogivom nso prijavili prostorov, ki bi jih lanko iod^^^'.i1' bo na nove u?=rtanovliena tričlanska komisija za rekvizicijo stanovanj v torek 3. aprila pričela s pregledi stanovanj po mestu Vsa stanovanja, ki nkso aovoij zaseden-., bodo rekvirirana ha dodeljena oškodovancem oo vojnih dogodkih. Hi ini gospodarji in najemniki lahko sami naznanijo nezadostne zasedena stanovanja pri 3tanovam-:kem uradu na magistratu in tam snoroče tudi želje, katerim oškodovancem naj bi se ni hovi prostori dodelili.
— Popravilo perila ošlcodovarcem po b°mbn?iii napadu. Tvrdk<3 A. H R. 1 ^s^_ ca ga, Auersperg, Novi trg 5-Ll. je obvestila Scca&io pomeč, da je pripravljena za d<bo dveh mesecev sprejemati v brez-plajčso popraviio perilo o^kod^vnncev po bcBnbsiem napadu. Vs. prizadeni, ki se želijo poslužiti te ugodnosti, naj se jav-ijo v pisarni Se rine pomoči, kjer prejmejo posebno nakaz!] o za tvrJko
V sredo 4. t. m. bo ugw aorila Drama \ prevedu m priredba dramaturga prof. Janka Modra Gri)llp*ati^zerjevo pet dejansko tragedijo: »Ljubezj m morja v;;lovi«. E>eio bo zrežikag Peter BCalec, i\\ se je predstava v L.ju bi lani s tremi rež" Jami. Ko se je vrnil pred desetini: let z gledališkega stiokovne-ga Stu diria v inpzecnstvu, je zrežiral Arxovo ^IzJajo pri Niovari«, ktjisae.ie Knittlovo *Vio malo«: in pred nekag sezonami Schiller-jevo »Kolarstvo in lj"abez3 >^ Za časa njegovega angažmana, v marflbcrs.-;em g.e.ia-lišču so bile poleg raznih slovenskh del njegove najvidnejše režije: Begovičev v Božji človeka. Haverjeva »Prva legija« in capkova »Bela bolezen«.
Gr^lparzerjeva Idasčna tragedija obravnava v 3 dejamjih (S slikalo.) m^tiv ljubezni med Afrodit ino svečenico H ero m I^er^drOm, ki iz Ijubezioi do nje preplava Heisapont. Hero biva v templju v Sestoso, kjer je njen . -c veli Ivi duhoven Leander po s svo.i:n prijatiajem Naukleroni onkraj Helespn.:a v Abvdu,
Osnow igre je tragična moč ljubezni, Id crr^ preko človeških postav in dolžnosti. . per njo n; upora, ker je usodna, t. j. i ku od Boga v naprej določena. Niti moč prijateljstva, n^ti rodbinska avtoriteta je ne more uničiti, dokler ne pofteineta končno Hero in Learuder zaradi človeških za-kaov o p:0movanju ča^ti m dolžnosti končajo tragični žrtvi usode.
Režlsja- Peter Malec prav-; o svoji režij: Lega delac »Ta tiag^edija se lahke intei-pre ira. rsa dva. načina: ali na povsem strogo klajsčni nač'n oili pa nekoliko svobod-neje, kot pr-vijićna. baladna zgodba. Odio-aa sem s c za dia^gega., ker je ta mojemu pcjm.»vanju in fiustvoveaiju te igre bližji in se mi zdi današnje mu dojemanju Ivla-^iicnre igre bližji .n 90&A»*£$8L<
Zasedba vlog je sledeča: Hcro-M. TJkrnar Bcltaijeva. veli,ri duhoven, njen stric - S. Sever. L1 M Bitenc, Naukleros. nje-
gov pri.jaJteJ.i-B. :vL"klavc. Jeunta-IVl. Fuglje-va, var.-h besnp>rja-J. Košuta. Herina. mati-3. Kraljeva. Načrte za insc: nacije je napravil po režiserjevi zamisli inž. arh. B iOr^vnsL, kostume je itabraSa D. KaČ°rjcva.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERNO GI^riDAHIščE
Torek, 3. opriOa zaprto (generuil-ka)*
slanica:
Pirhe js priKSsel
>Cin, eritn, cšu.« je potrkajo na okno spalnice Kotaineve Milke.
>A3_Llka, dušica lniOjja, aM že sp:š? Milka!«
Posta-ven, m>?d in krepak fant je na tisto sob' to z\-ečer slor. .1 na oknu
in  poki  hrepenenja  čakal od-rvora.
>Miika.< je pričel ponovno, »prkri k oktra! Piinesel sem ti pirhe.«
Olvno se je oddr/.niro.
Mesečina, jo obifla krasen obrezek mlade kmetske dekliice.
>Pavel,« je šepnila pritajeno^ 3>pa prav nocoj si prišel. Nas oče so še zunaj. Vsafc čas utegnejo priti. In tako mesečna noč je necoj. Spoznali te b;do. Beži!«
»Cemu naj bežim! Vafl cče me ne morejo, vem. Sem jim pač pr ere ven zet. Veš, Milka, moja. včas-ih s; želina, da bi tudi ne bila bocrata. Potom bi me ne odganjali. So jas bi \-saj rahko dokazal vašemu očetu in v&ecau svetu, da mj ni za denar. Tebe, samo tebe imam rad, dekle moje-!«
r Ne gOVCri sti   Pavel! Potrpi!
Saj imava »e čas. Bo že kako! Kaj imaš pa tu?«
— tri pirhe sem ta prinesel. Sam ■ :    ' ■   r "    ^:-/ k: i  ^en1 n.nje
venske in vanje za-psal naoini iunem. L#e
pc grle j jib ! c
>Hv!a ti. dm^rec!    Zelo sem1 j5ii vesela.
Vedno misliš name.«
»Vedno, srce moje. I>an m noC. In če bi imol   tri   gTadove,   vse  tri   bi  ti pc&Lonil.
ljubljenka moja!«
»Ah no, že spet kvasiš nemnnosti. Zdaj pa pojdi, Pavel! Na vasi je nekakšno vpitje. Aii čuješ?«
»Nič ne čujem. Pusti me, naj vsaj še en casek gledam v tvoja lepa modra očesca, saj —«
Vasovalcu preseka besedo giasen vrišč, pomešan s človeškim vpitjem in pasjim la-ježem.
>Očetov gias,^ zatrepeče dekle.
V naslednjem tremitSku prisopiha izza
ogto sosednje hiše stari Kobar in obupao zaJAilače-
»Poenagajte! Karo ...«
Takoj za njim prro;"dj.- z ostankom verige na vrotu ogromen pes in vize Kotama na tla.
M. Bos   presunljivo sjakriči.
Pavlu je v hipu jasna vsa srtoacrja. S?o-sedov pes Karo, reočna in zlobna p». s;a ;..rha. je najbrž utrgal verigo prav tecl^j, ko je šel nukno Kotar. Ves divji se je o "?n<d za starim možem in zdaj ga
B tu na tleh.
Kaloor ris se vrže mladenič na živi klobčič. Z golimi rekami zgrabi pasjj vrat in g>a stiane tako močno, da kosmatinu za-mohija jezik iz gobca. Nalo mu zavije glavo, da zahre^če kevsti. Iz pasjega grH bušne votlo grcanje. A le za trenutek. Nafto se mirha iztegne in — obleži.
Pavel pomaga Kotar ju na no_.e:
-Očka, ali vas je kaj ugriznil?«
Kotar 3i iztreplje ob.eko in se ogkdnrje:
»Menda ne. Ni imel časa ker si — a-a-a, ti si. Pavel "Pcirej tebi se iiriam zahvaliti. Ampak mojstrsko si ga. Res si ga.«
iEh, malenkost, oče!«
»Kaj malenkost — življenje 3} m" rešil. Ta pešast pasja bi me faAa L'bko raztrg~la na kosce. Tega ti ne pozahiin nikdar. Kaj zahtevaš? KoKko ii»"ćeš? Kar reci in jutri
ti odšštejem!«
oOče,  ni  mi  za denar, c  odkima PaveL
►Oe pa mislite, da sem res tej zasSmžil.
potem mi d)eyjrte tisto, kar je najdražje vam in meni. Oajte mi Milko asa ženo!«
Starčev obraz je dobil nekam čudne potege. >
»Kaj, kaj pravdiš rarrte ? I>a bi te — toda ne! Sicer bi te drugače pošteno stresel za ušesa, ali — danes ne. Ujel si me, veš. Prav ujel si me. ti kujon. Pa naj bo! če je Milici prav-, naj bo še mena!«
Zdajci prihifti iz spajmie- MBka in pade očetu okrog vratu: *
»Očka moj.  a»fc   ste še žrvi?«
»se. še. otrok moj. Je že vse dobm Pavel, lahko noč! Jutri pa le pridi malo v vas. da se pomenimo da£j>e!«
»Jttbu-hn-nri,« za<ktrl iz grla srečnega vasovaica in že gn zagrne nrč.
Oddaini^ka sknpma Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
TOKtK. 3. APRILA
7.00—7.10: P. . — .o v moiocmi. 7.10 .io 0.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.o0 do V 10: Poi^C.Ia v sioveasC-ni. 9.-jO 9.10: Poročila v nepošcini. 12.00—12.30: Ncno-^d sp ireda — raco opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: PotuSb v nemščim; poročU»£ o i .o.-, ju m pur-'\-i!a v slovenščini, 12.45 do 14.00: I . t za raz/euiilo. — R-idijski orkester vodj D. M. šijanec. 14.00 -14.15: r*c>!oči.a v nej^iščini. 14.15 —lo.00: Oartd-njU nemški spored. 16.00 -17.00: Vaš:a g-CKlba ai brata Peti o.oi o. spremljata na harnroniki Avgc. Stanko -n na kitari Franc Stanič. 17.00 -17.15: Poiočila v nemšeiri in
■ iii. 17.15-—18.15: Salonski orkester voo Altei-t Dermelj. 18.15 18.-i5: Sra el »Štirje fantje«. 1S.45—19 00: Zdi v vriska ura — dr. šo.lomun Branko: O ro-vo.'u pediatrije v zadnjih desetletjih. 19.00 "ie 19.30: Slovenska ljudska oddi ja 19 30 de j9.45: Poročila v slovenščini 1P 15 20.00: AJctaaZno predavanje 'pronos>. 20 00 do 20.15: Po-očilr v nemščni. 20.15 22.00-Iz opemegS sveta — Mozart: ^č> robna ptščal«. — Radijski orkester' ved: Mirko Pohič. 22 00- 22.15: Poročfla v n^-rš '?ni n napoved srooreda. 22.15—24.00: Glasna pr-d polnočjo (prenos).
Križanka št, IS
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. stenska preproga, 7. začetek maja, 8. v brezdnu, 10. bog v starogrški mitologiji. 12. mrtvašnica v Ljubljani, 14. veselje staršev, 15. jezero v Sibiriji, 16. bog v germanski mitologiji, 17. kmečko orodje (množ.), 18. kdaj, kdaj koh (srh.). 22. skrhane, brezčutne, 25. prislov. 26. kri-voverec, ki ga je obsodil cerkveni zbor v Niceji 1. 325, 27. nemško moško ime, 28. pravijo, pripovedujejo, 29. pritrdilnica (narečna oblika), 30. kratica za nemško pol-vojaško organizacijo, 31. francoski državnik, kardinal (1602—1661 >.
Navpično: 2. zavitki, paketi, 3. naziv za vrsto leposlovnega dela, 4. vrsta piva. J5. jezero v koroškem narečju, 6. starogrški nauk, po katerem so užitki cilj stremljenja po sreči, 9. večja gospodarska prireditev, 11. ocena, 13. eden Izmed mnogih na glavi, 19. podredni veznik. 20. moško ime. 21. je v sodnem postoku edino odločilen, 22. mesto na Oešlrem, 23. opravljati poljsko dek>, 24. poziv pri polnih kozarcih.
Rešitev križanke št. 9
VodOravno: 1- strd. 4. svit, 7. tropa. 9. re, 11. uho, 12. ši. 13. onozc-rUie, 16." trk. 17. len. 18. gos. 19. niz. 20. top, 22. riž. 24. Anatolija, 27. Pi. 28. ode, 29. ar, 30. u0 :L 32. Rjna, 33. arak.
Navpično: 1. strtp. 2. nt, 3. Drus, 4. spor, 5. vi. 6. talen. 8. ohol, 10. ep^orl. 12- SSe-14 okopa, 15. Il^ri. 20. t-nir. 21. bodi, 23- žarek, 25. toča. 26. leta. 30. nu, 31. Ir.
a — av — bad — bel — ber — bi — bub
— ca — ca — ce — ci — če — de — d i
— di — do — e — e — en — ev — ez — go — griž — ja — je — ie — ju — ka — kil —'ko — kop — le — rjaj — lo — lu
— lum — mec — na — ni — ni — ni — o — ok — or — na — pri — ra — ran —■
ret — ri — rib — ro — tu — slav — smo
— to — tor — vi — vi j — za — zav — ze — zrna — zo.
Iz teh zlogov sestavr 21 be-^ed s Dcme-nom: l1! država v Južni Ameriki 2 hvalim nadležna Žuželka, 3) splošni po* od (tuj.), 4) maščevalne beorinje. 5) nrlaf, 6> Prešernov nri^atelj. 7) svetopisem ka Doeoa, 8) prebivalec evropske države. 9) paneževa poslanica (tuj.), 10) satan. 11) mesec. 12V mesto v Zp-savju. 13> mesto in srrad v Madridski pokrajini. 14) slovensko moško irre. 15^ samostanski nre^^tolri k (tuj.). 16> zemliina. 17) me&to v Palestini 18) visoka olaneta n^ GSorenJsfcern 19^ vojaSk' s-^n51-: (tuj.) 20^ kar se enkrat ugrizne  21) trg v Lnibllansk1 Dokrajlni
Prve črke in nato sadnje, oboje brone navzdol, oovedo citat iz Prešernove pesmi •>Slovo od mlal#sti«. t
Rešitev zlogo\mice §t. 12
1> črile. 2) Or\^eto 3^ Eskimi. 4> ujna. 5) IndOGrermani. 6) aoneree. 7) Oldenburs:. 8) Albanija. 9) Irokezi. 10> I>av^d, 11) re-neo-ot. 12V Islandija. 13> Krakovo. 14^ Ro-
mira'. 15) Ulianovsk. 16) F^hiard. 17) Sto-piče. 1,8) joel, 19) Nioba.
»Ciovel*u nd dano, da. bi odvrnil, kar mu
je usojeno.«
Dotrpela ie gospa M a r n Jožefa, mati znanega scKŠiamega delavca Marna Jožefa. Pogreb blage pokojnice bo danes ob pol 10. uri te kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Botfc H ohranjen Mag spomin! MnnnvHaavBnaBHDRaHHnBi
Urejuje:  Rudolf Ozrna — Za >Narodno
tiskarne cl .d.« kot lekarnarja: Fran Jcran — Za inseratm del odeovoren: Ljuoocnlr
UiSka kuha s plinom. Izpod oAega m od-krtv<:.j lonca sikajo iczičk: pUnskega plamena: šašasBŠ^  Para po!m kuhn o
POTRATA porogljivo: »Ds. da. L 'ryku je moja zaveznici. V Ljub lji.m  imam  dosti znank   m   pniateijic. toda Urška mi te najbolj pri srcu. Ce bi vseh 5(H*0 Ljubljančank, k; ime jo pln.-ike kuhalnike, ku ha.e s pxinom po nienem vzorcu, bi »prif:kz>Jo<r i/.pod dna lonca v moje nenasitno malho na leto več ko 60.000 lir. Gospodinje, posnemajte i rško!« _ _
Boj POllvLA.TI!
Lojze Zupane:
Jarčlca
Kar taltoj povem: nisem prijatelj keko-si: Neumne m nesnažne živali so* to. Za samo škodo so pri hiš:. Po vrtovfb brskajo, uničujejo sadike in posevke ter pehajo marljive vitnarje v obup, da s; pulijo lase 4n neusmiljeno preklinjajo Kar se pa snage t.če. vam moram zaupati da imam že rajši mačke kakor kokc-ši. . .
Porečete: s-Hja. prijateljček to je že res. Kaj pa kekošja pečenka, he?«
Prosim, to je pa povsem druga zadeva! živih kokoši ne t:pim v bližini, to je res. Kar se pa zaklonih in lepo oskubljenih tiče — nu, mislim da mi boste verjeli, da spadam k tistim ljudem, ki vsem mrtvim izkazujejo pietetno spoštovanje. Pečenim kokoškam pa vedno in ob vsaki priliki prav rad izkazujem pietetno in apetitno spoštovanje . . .
Vsega tega vam ne pripovedujem kar tja v tri dni. Moja žena prav dobro ve, da živih kokoši ne maram. Toda vprav njena skrb za kuhinjo je b la men la vzrok in povod, da je že lansko poletie prinesla domov majceno pišče. Bil je to zares drobcen, z rumenim puhom porasel kebček. ki }e neprestano čivkal in se mi v kuhinji nastavljal ped noge. Nekajkiat sem ženo prosil, naj piščanca odnese v drvarnico. Vse moje prošnje pa so bile zaman vse dotlej, dokler se nisem nekega dne spotaknil, ker sem se mnaknil kebčku, da bi ga ne pohed 1. Toda m^j umik. ki ie izzval .-pctikljaj. je bil usoden: prevrnil sem stol, na katerem je bila polna kebiica vode, z glavo pa sem treščil ob kuhinjsko omaro. Ah, kakšna poplava je nastala v kuhinji! Voda je skozi nagnite podnice curljala v prvo nadstropje, kjer stanuje hišni gospodar. Vpitje. Skoda, grožnja s sodnijo ... ne. ne bom vam ponavljal vsega, kar se je zgodilo. Koma-j sem se izmazal iz neljube zadrege, naš dični gazda pa je Še danes hud name. četudi sem mu škodo povinil z obrestmi. To. da sem si potolkel glavo, da še danes razkazujem obrunek na čelu in da sem prevrnil omaro in razbil ves porcelan, na vse zadnje niti ni tako zelo važno. To spada v kroniko naših druž-nskih nesreč.
Ampak ta nesreča je ženo le izmodrila. Dosegel sem. kar sem že dolge tedne poti-hem želel. Piščanec je moral v drvarnico in v naši kuhinji sta bila poslej spet ted in snaga v gosteh.
Toda dejal sem vam že. da je moja ženka skrbna gospodinja. Ko je kupila piščanca, je že sanici?., kakšno imenitno kuoMjo je napravila. Ce sem jj oporekal, me je zavrnila, da ona že ve ksko in kaj, ker se razume na trgovske posle. Tega talenta pa jaz nimam.
Spominjam se še dne, ko je s piščancem v torbici nrišln domov.
^►Oh. Koki,« je zmagoslavno gostolela. »videl boš. prišel bo dan, ko bo tvoja enodnevna plača komaj zal ost ovala za eno jajce. Takrat boš šele spoznal, kako koristen in hvalevreden posel je — gojiti jar-čico. . .«
]Map<d sem šobo m molčal. P^č.i^oo pa je rasel   In po sreči, ki se moji ženki ni
doslej nikoli izneverila, iz tega piščanca nf zrasel petelmček. kakoi sem potihem vedn~ upal. ampak iarelca.
Prišla je zima. Dolga in neusmiljena. Dnevi so se vrstili drue: za drugim kakor jagode na molku, vrn dolgi, sivi. pusti in prazni. Pusta in nrazna pa je bila nekega dne tuli škatla, kjer je žena shranjevala kr~:o ničo, Potihem sem se snet razveselil češ. zrnje je pošlo in zdaj bomo zaklali jarčico, io oskrbi' in sr" za božič privoščili masten cbed. Toda tudi to rrioie iro^n^e *e šolava lo r>o vodi. Ko sem zrni samo narahlo omenil, kaj mislim, me dva dni soleh m pogledala.
Potem som nekega -1ne čitat v oglasnem delu časnika sledeči oelas: Gcjzerje, močne, malo nošene, št. 45. iz pravega krom-usnja, zamenjam za kurjo pičo.«
0'orr'' ftem ?e k ženi in važno spregovoril: »Glej,  ljuba ž^nka zima ie. trda
gre ljudem za dobre fievijfe, pa se še naj-dejo bedaki k-: zamenjujejo gojzerje za ničvredno kurjo pteo, namesto da bi kokoš pojedli ta tekali ekrog v dobrih, nepre-mcčTjlvflj čevljih . ..«
Jo->. bolje bi bilo. da sem molčai! Kajti ženka, se je postavna predme, se podbočila in zasopla: »Tako govoriš ti, ki se ti uboge, lačne živali ne smilijo! Ah. kar sram me je. da imam takšnega trdos:čneža za moža. Bedaki so torej ljudje, ki nosijo v prsih usmiljeno srce? In kaj bi napravil ti. če bi imel jarčico. pa ga nimaš zrnja pr* hiši. da bi "je- nasitil?«
Pograbil3 me ie jeza. In ker sem takšne narave, da se ra 1 pr<*rnram. sem zakri<T~': »Kai bi napravil?" Vidim, da ste ženske zares kratke nameti! Ne vem. če je zaies tako težko zaklati kekoš jo pojesti in obdržati čevlje v teh dneh. ko je na cestah sama bliuzga ...«
Takrat se mi žena zanič!jivo nosmehne:
«Že \*idim. da si nepraktičen človek. Niti za nekaj dni ne misliš naprej. In sploh — da boš ve lel, ta oglas sem napisala jaz ., .<
Kar dib mi je zastal. 7^Sto vragov!c sem obunano zaklical in skočil nokonci ter pohitel k polici, kjer sem imel spravljene
svoje  gcjzerje. Pogledam — gojzerjev ni. »Torei si jih zomenjala za kurjo pičo?«
je planilo iz mene.
Pristopila je k meni, me nežno pogladila po zardeli pleši m me pričela tolažiti:
»No. Kcki, ne bodi vendar hud. Toda uboga jarčka . . . Nisem je mogla več gle-lati. ker je tako žalostno postavala v kotu in se kuhanih Irrompirjevin olupkov niti dotaknila ni . . .«
»O000, prekleto! Zbogom. mo"*i gn^zerji!« sem obirpano ponavljal, v mislih pa koval načrte o maščevanju.
Minil je mesec in igra z zamenjavo blaga za kurjo pdčo se je ponovila. Počasi sem
dognal, da je zmanjkala moja najlepša srajca. A ko je sinko Fridolin prišel nekega dne k meni in mi pokazal raztrgane čevlje, sem ga samozavestno in pokroviteljsko poglr.dil po kodrasti glav ei in ga potolažil: »Nič ne jadikuj, Tae! Tu i na to sem mislil v zlatih časih, d a bo potrebno nekoč tvoje čevlje podtemplati s p.a\;m usnjem .. .j Ko pa sem potlei med šaro na omari iskal usnie za F'idolirtove raztrgane čevlie, sem žalostno vgoto\nl, da usnja ni. 2ena ga je biia zameniala za — kurjo pičo.
»Prekleta kokoš!« sem jezi ji vo mrmral, potihem pa Se zmercin koval načrte c maščevanju.
Da maščevanje je sladko! r*o je že s-tar pregovor. Vse sosednje jarčice sc že zd IV-naj nesle jajca in sose^le so se hvalile, koliko jajc da "imajo v shrambah, pripravljenih za Velko n č. Le naša iarčica ie. ne meneč se za ženine nobožne leije n same o jajcih, pcž ešno zoba!a zrnje, se sprehajala po prazni drvarnici, posedala ce. praznem gnezdu m erljala za pi*azen nič. Ko sem se lezi!, da redimo žival. Ki nt petelin ne jarčka, ampak pravcato zmene. me je zora tolažile.: K l<f. nikir se vendar rie jezi! Jeza t; škoduje. Potrpi, videl boš. po dnevu sv. Neže. če ne že prej, to tudi naša jarčica poplačala meni in tebi vse skrbi in Izdatke, ki smo jih Imen ta njeno STOJ
Priš'a je končno tudi sv. Neža. Ta dan sem v pratik: rd^če podčrtal. Saj menda poznate tisti pregovoj o tej zašeitnlei mladih kokoši . . . Ne. vse naše pričakovaoje je bilo zaman. Naša jarčica ie tudi ojls' -nje dneve ??•"••» zTrii^. p^zr^e m oje r.ojzerjc, pozobala mejo srajco,' probavila Frič^lmo. ve podplat« za čevlje in še marsikaj, o Co-mer je pa žena trdovratno molčala — toda jajc ni bilo in jih ni bilo.
Na predvečer Senlnega godu tem pa na-
brusU noZ. ^ITa. prišel je dan ploi1 ko - a ma - sevanja!« sem se veselil in poskušal ostro rezilo. vTa!:o. rezilo ie ostro kakor \ treba in jutrj na vse agodaj vK>m rr.klal vražjo jarčico. ki je za samb nesnago lri žrtje prt nisi .Tu*Ti" Je tvoj god. ljuba ženka, sp^kla boš saklano jarčico, da bon.o proslavili tvoj praznik.«
Kaj ie hotela žena? Vdala .«=»e je v neiT-bežno usod^. Pet e.cm h je celo godilo, ker sem se nameni! zakioti itokoš prav za njen god. Tako je končno lo pristala, da zakoljem brezkoristno jarčtoot,
Toka vrag po vragoliji. Ko sem naslednje jutro že hotel nad obsojenko izvršiti krvmški posel, io moja žena vsa srečna in polna prekipevajočega veselja pritekla k meni, se ml vrgla oicrogr vratu in zagosto-lela:
»Oh, Kcki, re veš. kako sem srečna! Pa prav za moj srod se je zgodilo, prav za moj god . . . Lepšega darila si v teh dneh ne morem misliti.«
Izrogačil sem cči in obstal z cnrortrmi usti.
»Kaj se je zgodilo, 1 sem zastckal. »Znesla je jajček. Moja zlata putJca . . . AH ti nisem zmerom rekla, da ga bo ta ga bo?«
Roke so mi ornabnilo in rtoz mi -e on lel na tla. Vzelo mi jc sapo, da sem molčal.
Tako je sla tudi za ženin god dolgo zaželena kokoS^a rečenka po vodi, Ostal sem sicer brez projzerjev in bez nedeljske srajce, sinko Fridolin teka okofl z raztrganimi čevl-*i, toda jarčica nosi iaička. In če sitnarim, da vsa njena jajčka ne bolo odtehtala izdatkov za kurjo pičo, me žena zavrne:
»Le tiho. te skrbi prepusti kar meni.« Ne vem kako je prav za prav s to- stvarjo, toda moja žena. ki se v teh dneh bolje razume na matematiko kakor jaz, že ve, kako in kaj . ..
mm oglasi
• GOSP. POMOrlNICO, vaieno kuhe in vseh gospodinjskih del, spreimem takoj ali pozneje. Nado* v  SI.   N. 725-la
FOTOAPARAT,   kot nov,
predvojni, odlična optika, zamenjam ali prodam, — Ogled zjutraj ali opoldne. Lur>der. Rimska 7. 723-6 VOLNO, ovčjo, očiščeno, za prejo, več kilogramov, prodam. Ponudbe 2 navedbo cene SI. N. pod »Volna«. 72^-6 SEDLO za kolo. usnjeno, novo, in usnjen kovčeft. skoraj nov. zamenjam ali prodam.  Ogled  zjatrai &
opoldne.  Lunder,  Rimska 7 724-8
PIS. STROJ, pisar ruši: i. znamke »Pelina-«, poceni prodam. Ulica stare pravde 5/1. 728-6 KOSTUM. damski, nov. usnjeno darnsko torbico, damsko   krilo,    kos sivega
blagi za moŠVo obleko ali kostum in kl^vr-sk- otre ugodno prodam. Kamni "k.; ul. -T3. 729-6 PTS.     STROJ »Torpedo«.
portab!, prodam. Naslov r SI. N. 730-4 FRA5IĆKE. 5est tednov stare, prodam za protivrednost. Naslov v SI. N. 73S-6 FOTOAPARAT Kodak prodam Slalčičai-na, Pol-irska 1. 732-6 KOLO. novo, mo^-co. Puc1-ter klavirsko harmoniko prodam. Bežigrad 3/1. 733-6 KREDENCO, kuhinjsko, dobro ohranjeno, prodam. Mežek Jožefa. Breg IS. pri-tl:č>e. 737-6 ODEJO, - lepo. presito. preHvojno bfcago, , prodam ali zameniam. Ocled : Ž\b. iek 10. priti.. levo. 741-6 JOPIČA, dva, imprecnir-i-na, za manj?o po^ta^-o, prodam. Krojač Dnlmi trnovi ulica 3. 742-6 SPAI.NTCO. sb.dko. hrastovo (2 omari. 2 posrelmi omarici, 2 posteJii), prodam.   Pofrve   se   vsak dan
od  7.30 do  R. Rutineva
ulica O/l. 74V6
FOTOAPARAT »Agfa« F 7.7, prodam. Ouled od 17. ure daJje. Naslov v SI. N.
731-6
FT F KTR OMOTOR. 5 K 5, 290/500 V. prodam. V račun vr-rnem knk>. N -v SI. N. 746-6 RADIO, pvvrovalm. cevrri, prodam. Naslov v Si.  N. 744-6
VOZ1ČFK. otroški. clob-wk. kuphn. Ponudbe SI. N. pod »Lep«. 734-7
ČEVLJE, mrke.       3o. »•
menjam za 5t. ys. Novak, Sišk.u Tržna 5. 722-R KOSTUM, športni, skoraj nov.    zameni i m   za    nrot >-
vrednost, Naskw t SI. M,
*OS€St
PAPCTTLO v sred1?ča prodam.  Naslov v SI. N.
740 20
Sphe išče
SOBO v središča mesta, t posebnim vhodom, i?čem. Najemnino pbčam po do» govoru. Ponudbe SI. N. pod  >Be£unec<x. 7*45-2>a
mbddu
^STANOVALCA varnem. Naslov v 53. N.
T3^-?3
Razno
KOKOS, rdečkasta, s per-iem pri krempljih. se )• izrruhiLa 30. marca. Naj-drt^lta lepo pros4m, da jo odda proti nagradi: B. Fa-ntnger,   Gosposka 10/11.
721-37
ŽENSKA, poznana, ki je r soboto 31. marca iz zele--vivne trgovine Dežman. Stari trg, odnesla padli dežnik nai Ra v rzocib vsem   neptJiernostim Moj
vrne. 736-37
tTJ mrl  nam  je ljubljeni mož, oče, etarl oče m brat. gospod K A R L   K R E S A L telefonist mestnega po^lava/stva
Pogreb bo 3. aprila ob 10.30 z Zal. te kapelice sv. Jožefa k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb. Graz. Sao Paulo. 30. m. 1945. Žalujoči: Jerica, žena; Rudolf, sin: Erm-stina,
Rožica pcr. Reiter. riteri:  LJT:dmila pl. Lehmann,
sestra:  Ipor.  vnuk.   in   ostalo sorodstvo.
I
Dotrpel Je v G7. letu starosti nafi dragi.
nadvse skrbni mož. brat. stric, 6valc ln
zet, gospod
RUT AR IVAN
višji kontrolor dri. žel. v pok.
Pogreb bo t sredo, 4. t. m. ob V* 9. url z 2al,
kapele sv. Antona k Sv. Križu.
Blagopokojni  leži do pogreba na domu 8r.
Petra e. 47.
LJubljana, dne 2. aprila 1945. MILENA   RUT AR.  soproga   in   ©stalo sorodstvo.