•M n tort*« afc«#ft Huáaiv». Dttev* ê» m mprmwiêmmê 4m *n|i kar pro4uolr»|o
I« émvofé tmfftm of ihm Work, •r« ar« «otllM to oll who« thov p rodi u co.
too t, Mt, M (fe* Ml OrttM 111. ihm ik. Act mi Ü—»mm •/ Marek Iré, t «V»
Mite. 4011 V. II. Str., 6bttt|i, IN
•TMmvci räch dežela, združite se!'

no étovilko eekl»»**«, ki — noKolo polog J«, iogo noolovo.pn^p||0. nogo «podal ali
no ovitku. Ako (487) |o štovllka .. todo) vom • prihodnje itovtlko našo ga Ilota po-toio no rote I no. P root-mof ponovi to |o ta kot.
5TEV. (NO.) 4S6.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZI.
• t-
CHICAGO, ILL., DNE 2. JANUARJA, (JANUARY) 1917.
LETO (VOL.) XII
Zavezniki odklanjajo pogajanje.
Koiuaj da je brlela luvka upanju, a se zadnja boleh uu iskra skoraj ugasla. Prpv pivci koncem «tarega b'ia so podali zavezniki svoj odgo-vor na mirovno jHiuudho Nemčije, oziroma — da je lepše slišati — centralnHi držav; in ta odgovor se yUm tako. kakor miio pričakovali in morda še za kakšno aeneo temneje.
Tisti dali, ki» je brzojav ra%ne<»el po svetu novico, da je Betlimaiin llollweg «ii4>loniMtoin slo-veatHi izrazil nagneujc Nemčije /a mir. smo izrekli mnenje, du bo drža nje zavezujkov odvisno od pogojev kajzerja in njegovih pajdašev. A ko je kancelar v parlamentu molčal o teh posojili in ko m poiskala nemška vlada niti kakšnega drugega sredstva, da na/.nani te pogoje, ne je rtm/noKi resnega mirovnega .pogajanju skoraj popolnoma scvrkla Lloyd fJeorgev govor v an-glešheiu parlamentu j«* povedal to. kar je bilo s stališča zaveznikov logično. Pustil je majhna vrata odprta. sicer je bil pu zauikujoč
Potem je prišla Wilsonov« nota, po kateri je bila možnost povečana, da sc \ratea nekoliko bolj odpro. Ameriški pre/ident je predlagal naj na/nanijo vlade vojskujočih držav svoje po goje. Ako bi bila Nemčija tedaj storila, kar je prej zamudila, in ako Im bili njeni poboji taki. da bi bili res ouuogočili pošteno rešitev evropskih vprašanj, ki bila zaveznikom skoraj pokaznla. da se ne bojujejo za tisto pravico, o kateri s»» že toliko govorili, ampak za vojaške lantoiuc.
Toda Nemčija ni izpolnila \Vilsou"Vc zelje, temveč je predlagala konfereneo. O taki konferenci je Lloyd (¡eorge dejal. <lu bi bila zanka, v katero naj bi zavezinki vtaknili glavo. Nemčija bi pa držala konec vrvi.
Kakor nimamo stika / vladami centralnih držav, tako ga nimamo s kabineti zaveznikov Niti giasoviti londonski odbor ne ve. kaj se je ku-halo, preden je bila noti zaveznikov ustavljena. Ali ko je Nemčija namesto pogoja p fed-lagala konfereneo, je bilo vsakiunur jasno, da se poatavijo vlade zaveznikov na negativno stališče, v,- Dvom je mogel biti le v tem, koliko odločnosti bo v odklanjaju.
So« I m j je nota objavljen« in i/, nje je videti, daje te odločnost i mnogo. Zavezniki imenujejo liernČk i predlog nemUmtfwrcen'označujejo «a za ^l^jiii manever, pravijo, da bi l>il mir v sedanjem itanju le Nemčiji koristeu in zaključujejo s tem, da je Nemičija, ker ni ponudila, da popravi krivico» storjeno zlasti nad Belgijo, onemogočila vsako podlago za mirovno pogajanje.
Tudi izza te note niso optimisti, izgubili še prav nič upanja. Med njimi je tudi Wilson. <>n »matra odgovor zaveznikov za strategično potezo.
ki hoče prisiliti Nemčijo, tla naznani svoje pogoje. Baje mu bo mogoče povedati te pogoje zaupno zaveznikom, čim dobi ud njih odgovor na svojo noto, s katero je tudi njih prosil, da ga obvestijo o svojih pogojih.
Želeli hi VVifcsonu pri tej akciji mnogo sreče; toda zanikati ne moremo, da je naš optimizem znatno manjši od njegovega Zavezniški odgovor pač ni tak, da In bilo mirovno pogajanje zaradi njega na vsak način nemogoče; ampak tak je vendar, da bi se morala Nemčija ponižati, predeli f>i se odprla vrata konferenčne dvorane.
Zahteve, ki s»» navedene v zavezniški noti, se ne morejo imenovati pogoji. Za to so prcaplošne. In če pride spl,4i do pogajanja, se bodo pri sp*-cializiranju te zahteve lahko tako razlagale, <la sc v praksi znatno zmanjšajo. Anglija ve. kaj je kupčevanje in zna ceniti blago tako, da lahko kaj odneha, preden se barantanje zaključi. Ako bi šlo za par kvadratnih kilometrov, za za menjavo kakšnega kraljička ali princa, /a kakšno avtonomijo več ali manj, bi šla Anglija kakor Nemčija brez posebnih pomislekov na semenj. Ampa'k druga težava je vmes, ki jo bo zelo težko premagati.
Nemčija je v svoji noti dejala : "Kljub temu, da se zavedamo svoje vojaške m troopodarske sile i«i da smo pripravljeni nadaljevati vojno — ki nam je bila vsiljena — do skrajnega 'konca, če je treba, predlagajo vendar štiri združene sile. ¿eleee, da se ustavi nadaljnje prelivanje krvi in končajo okrutnosti vojne, u-vedbo mirovnih pogajanj. '
Zavezniki pravijo v svojem odgovoru: 44Protestiramo proti dvema bivstveiiima točkama sovražnikove note, ki namenita odvaliti odgovornost za vojno na zaveznike in razglasiti centralne države za zmagovalke."
Nemčija pravi, da je bil« vojna njej, Avstriji. Turčiji in Bolgarski vsiljena. Zavezniki mislijo, kakor se zdi, da "bi to priznali, če bi sprejeli nemški predlog. Iz teifa se brez težave izvaja,- da zahtevajo zavezniki priznanje, da je Nemčija pro* vocirala vojna. Poleg tega se Nemčija ne sme vesti kot zmagovalka.
Na drugo okolščino smo že nekolikoiuat upo< ČM vr^NKto p*?fr>Vvgičen nmthefrf la?M že je fpo odločnem porazu prositi^za mir. kakor sprejeti mirovno ponudbo od zmagovalca, ki naglasa svojo zmago. Ne pravimo, da je pametneje. Ampak čuvstva imajo v ras i večji vpliv, kakor razumno uvaževanje.
Zelo resno je pa nasprotje med obema strankama, kar se tiče začetka vojne. Centralne sile pravijo: "Vojna nam je bila vsiljena." Zavezniki
odgovarjajo: "Avstrija in Nemčija nas je napadla brez naše krivde." Obe trditvi sta si diametralno uaaprotni. Trditvi ata. A če bi šlo le za besede, še ue bi bilo hudo. Zato ker gonita dva vsak svojo, ni treba, da se stepeta. Ampak tukaj ima teorija lahko zelo realen pomen. In kam latiko poved e to nasprotje, se |H>j>oliioma spozna, če se vzame uemški stavek v celoti:	t
"Vsilili ste nam vojno. Premagali smo vas. ( e ne nehate, vas premagaiihi še Udj. A vendar vam ponujamo mir/
Kaj je pričakovati od pogajanj, ki se tako pričeu jajo ?
Zavezniki odgovarjajo lia to vprašanje: Ne miš k i mir! Tak mir, da bi imela le Nemčija korist od njega. ' Razpravljati pa nočejo za tak smoter; razpravljati sploh nočejo drugače, kakor če prizna Nemčija: "Povzročila sem vojno. Krivico sem storila. Popra vito jo hočem."
Oni argumentirajo: "( e bi imela Nemčija tak namen, bi to povedala. Ampuk če vali kri vod na nas, Ih> rekla, da smo mi odgovorni za vse. kar je povzročila vojna hudega ; krivice ne bo priznala in je tudi popravljati ue bo hotela. Zato se sklicuje tudi na svojo zmago, katere mi ne priznamo."
To nasprotje je globoko 'kakor dolina, če se gleda vanjo z najvišjega hriba. In težko je videti, kako bi se m<»-gla ta dolina sedaj zasuti .
To nasprotje diktira taktiko zaveznikov, ki se ue izraza toliko v sKÎriïem delu njihovega odgovora, kolikor v n*ga tonit. Skoraj da je ta oduro-vor še vehe men t ne jša obtožba Nemčije, nego je bil Llo.vd (îeorgev govor.
Obtožba s epričenja z naštevanjem starih fak
tov.
"Na haški konferenci — pravi zavezniška nota - je bila Nemčija ti-sta, ki je odklanjala po svojih delegatih vsak predlog za razoroženje. .Meseca julija 1!*14 je bila Avstro-Ogrska tista, ki je po nezaslišanem nltimatumu na naslov Srbije napovedala tej vojon kljub zadoščenju, ki ji je bilo takoj podano.
"Centralne sile so potem odbijale vse poizkuse zavezniških sil, da bi se dosegla mirna rešitev čislo lokalnega konflikta.
t'Velika Britanija je predlagala konfereueoj,
^^npp
ski car je prosil nemškega kajzerja, naj se izroči stvar razsodišču in naj se Rusija in A vstro-Ogrska sporazumeta na predvečer kinflakta. Toda na vse napore ni dala Nemčija odgovora niti jih je vpo-števala.
"Belgija je bila, napadena tni države, ki je garantirala njeno nevtralnost in je imela drznost označiti to pogodbo za "kos. papirja in izjaviti,
da "silu ne pozna pravice."
Kakor začenja zaveznwka nota z obtožim, zaključuje z obdolžit vami. Naátevaje, kaj namerava Nemčija s svojo ponudbo, pravi h koncu:
Nuipo*led poizkuša ta predlog že naprej o-pravičiti v očeti sveta novo vrsto zločinov — podmorsko vojskovanje, dcportacije, prisilno delo in prisilno rekrutiranje prebivalcev zoper njih lastno deželo ter kršitve nevtralnost i.' * .
Vidi se, kakor da se zavezniki naravnost trudijo, da čim bolj označijo načelna nasprotja med sabo in Nemčijo. In zaradi tega postaja zelo razumljivo, da zaključujejo svojo noto z besedami, ki zvene, kakor absolutna volja za nadaljevanje vojne. Zaključni stavki glavnega dela note namreč pra v i jo:
Se enkrat izjavljajo zavezniki, da je uiir nemogoč, dokler ne zagotovijo popravka nasilno kršenih pravic iu svobod, priznanja narodnostnega načel« iu svobodnega obstanka malth držav; dokler ne dosežejo rešitve, sposobne da uniči enkrat za< vselej vse sile, ki so bile trajna grožnja za narode, in edine učinkovite garancije za bodočo varnost sveta."	.
Dodatek se tiče še posebej kršitve l>elgij*ke nevtralnosti iu obtožbe zaradi poznejšega postopanja Nemčije v Belgiji.
Kar je v zavezniški noti upanja, je obseženo v navedenih zaključnih stavkih. Ne more se reči, da ga je Veliko. Neizogibno je, da nastopi Nemčija s svojimi pogoji, i« tedaj je vprašanje, aH so ti pogoji vsaj približno taki, da bi jih zavezniki uio-smatrati za izpolnitev zahtevanih garancij. Nemčija iuia gotovo svoje skrbi. Oe jih ne bi imela, ue bi bila sploh nastopila s svojim predlogom. Kolikor jrli ivima domajih ima v Avstriji iu na Turškem. Trnla vpraša se, če so te skrbi dovolj hude, da se pod njih bremenom vsaj deloma toliko prikloni, kolikor zahtevajo zavezniki.
Nota ne tirja nič manj kakor kapitulacijo centralnih sil. Te gotovo ne izsili. Ampak z vi-, sokega stališča bi morale vendar zelo nizko stopiti, da bi bilo vsaj zbližanje mogoče, ako vlijejo zavezniki nekoliko vode v svoje vino.
Zavezniška nota ni pisana'le za berliimko iu dunajsko v lado, ampsk «a svetovno javnost, "immwtr?.. d*a tako ,,H<MNWfeTÍf morajo tudi nevtrslcein simpatična. Iu naftlaŠala jih bo bre* vsake koncesije, dokler ne t>odo v Londonu s skoraj popolno gotovostjo videli možnosti konferenci. I*ri pogajanju pridejo že koncesije.
Toda sedaj je zbližanje med obema strankama kakor oblak, o katerem se oe ve, ali pride i> uje-ga dež ali toča. ali se pa razbliue v zraku, da ne ostane sledu po njem.
Puška in vislice
Londonska "-lustice" piroea. sklicujoča se na poročila "'VViener Tagblatta", da je "bilo v Avstriji od začetka vojne do konca leta 1!H">. izrečenih	smrtnih obsodb nad civilnimi osebami Na Češko in. Moravsko jih odpade 104"»
Avstrija je torej z jiiMičiiimi umori prekosila vsako deželo, ne izvzemši niti Rusije. To je stvar, ob kateri je ze vredno, dri sc človek nekoliko zamisli. Tritisoč petsto smrtnih obsodb v koma i nekaj več kakor enem letu. čez tisoč od teh lc v dveh deželah, to sc vendar ne more imenovati malenkost.
Ko so se na Ruskem izza revolucije dvigale vislice in ni imel carizem dovolj rabljev, da bi opravljali vse krvavo delo. je završalo po vsem časopisju in jus.tičiM> divjanje j»- razburilo ves svet. Ciotovo po pravici. Moralna pomoč, ki so jo ruski revolucionarji dobili od protestov vse ga civiliziranega sveta, ni bila majhna in jim .ie lajšala zuu.go, ki se je izražala v oktobrskem manifestu, v uvedbi parlamentarizma.
Bestijalnost ruske vlade je sedaj posekala bestijalnost avstrijskih sodišč. Za ljudi, ki prisegajo. da je vsaka gosposka o»l Boga in da torej opravlja božansko delo. je stvar seveda zelo enostavna. Olvsojenci so bili pnntarji. veleizdajalci; zakon določa za te zločine smrt. iu če so se pregrešili zoper zakon, sc jim je čUto prav zgodilo.
Z ljudmi, ki tako govore, je težko argumentirati. Taki oboževalci absolutne zakonitosti i-
Poročila iz Ženeve opisujej».....tranji položaj
v Avstriji v najtemnejših barvah. Pripoveduje se o resnih nemirih zaradi draginje m o naštetih samomorih zaradi lakote. Tudi državne finance so baje v takem stanju, da bo Avstrija rajša sklenili» separaten mir z Anglijo iti Francijo, eventualno tudi z Rusijo, kakor da riskira neizogibni banVrot.
P vi del poročil verjamemo. Četudi prihaja i?. A v ^.im« tnko malo vesti, da jih je skoraj nič je -" dar ie i/ te malenkosti lahko spoznati,
da m«v i bi*i bed« ni"d ljudstvom že prav na vftouncn. Kar se tiče draginje, se zdi. «1 a je v Av-str»}' n*>jvečja. kvečjemu ee jo morda dosega dra-
majo na čelu ploščo, katere ne prodre nobena razumna misel. Ko je Satan zahteval pravico, da sine tihli on poseči v življenje človeštva kakor Uog, mu je Inlo dovoljt no, da ustvari take ljudi. Iu naredil jih je — kot največjo oviro človeškega napredka Veliko se mu ni bilo treba truditi s tem; okrog možganov jim je položil obroč in vid jim je skrajšal, da ne sega daflje kakor do nosu. Tako omejeni si sedaj ne morejo misliti življenja drugače, kakor da je človek vekomaj na uzdi.
Politični zločini, zaradi katerih je bilo toliko ljudi postreljanili in obešenih, niso nič dru-zega. kakor izrazi mišljenja, ki sc razlikuje od mišljenja vladajočih. < > je siprtna kazen sploh le brutalen ostanek krvne osvete, ki je v kričečem nasprotju /. nauki kulture, je obešanje in streljanje političnih zločincev najsurovejši in najpodiejši izliv maščevalnosti
V Avstriji »o jih na ta način pomorili soč petsto. O nekaterih zločinih, zaradi katerih je bila izrečena smrtna kazen, vemo, v čem so obstajali. 'Mnogo teh "hudodelstev ni bilo nič druzega kakor nekoliko besed Ruska vlada j<* bila izdelala nekakšne oklice, v katerih je opravičevala svojo vojno in pravila Cehom, da bodo svobodni, če bo Avstrija poražena. Nekoliko ljudi na Češkem in Moravskem je bilo obsojenih na smrt. ker so pri njih našli take oklice. Nič druzega ne — našli si» oklice pri njih. pa m> jih obe
sili. Nekatere so polnilostili; namesto da bi jih obesili, so jih namreč ustrelili.
Kako je beli strah divjal po Bosni in Hercegovini, po Slavoniji, Dalmaciji in po jugoslovanskih krajih sploh .je znano iz začetka vojne. Tudi tukaj so se smrtne sodbe izrekale in izvrševale zaradi nasprotnih nazorov in njih izražanja.
Ne glede ua to. da kaže tako brezobzirno, brutalno uničevanje človeškega življenja neverjetno in skoraj nerazumljivo podivjanost vladajočih in tla mora zbuditi zgražanje vsakega, kdor si je ohranil še kaj človeških čutov v prsih, je pa to gromadno justificiranje še iz drugih razlogov zelo poučno. Nobena stvar na svetu ne bi mogla tako jasno kakor 1a pokazati, kako kritično je Avstrija zgrešila svoj zgodovinski poklic in kako temeljito jo je za vozilu.
Ko je spomladi izbruhnila irska revolucija, ki je bila tako nesrečno zasnovana, kakor bi bila v sedanjih časih recimo češka ali slovenska revolucija, in ko so potem auglcfrka sodišča po zmagi hritskega vojaštva izrekala smrtne in zaporne sodbe, je bil ves svet upozorjen na irsko vprašanje iu vse je obsojalo Anglijo, ki hoče šiloma vzdržati na Irskem nevzdržne razmere.
Teh smrtnih obsodb ni bilo niti /a pomislek toliko, kolikor v eni sami avstrijski deželi, na primer v Bosni. Izrečene so bile po revoluciji z o-rožjem v roki, po bojih, v katerih so padli tudi angleški vojaki.
ginja v Turčiji. In da mora to nagnati ljudi v obup m povzročiti nemire, je zelo razumljivo. Tu-drsamomori niso v takih razmerah nič nenavadnega; že davno je statistično dognano, da je iskati pretežno večino samomorilskih vzrokov v go-spodarskih razmerah. O Vsej tej žalosti forej nič ne dvomimo. Drugače je s pripovedovanjem o separatnem miru. Ta melodija se ponavlja že od je«eni 1914. Začetkoma je donela največ it Rusije. Ko so prodrli Rusi do Lvova, je že prišel iz Petrograda glas, da želi Avstrija separaten mir. Ko so prišli v Kartpate, se je ponovil z dodatkom, da se boji Avstrija za svoj obstanek. Ko je kapituliral Przeinvsl, je ponovil s komentar
Obsojali smo brutalno justico ua Irskem in obsojamo jo še danes. Nobenega izgovora v tem oziru ne moremo priznati.
Toda kakšna razlika je vendar še med Anglijo in Avstrijo! Irci so nezadovoljni s svojimi razmerami, in prav imajo, če zahtevajo narodno avtonomijo. Treba je pa izreči, da so politične razmere, v katerih žive Irci, precej drugačne od onih, v katerih žive avstrijski narodi. Irci so so spuntali. Napovedali so Angliji vojno. Vstali so s puško v roki. Zasedli so cele dele mest in jih branili na življenje in smrt.
V Avstriji so ljudje govorili, pisali letaki in jih razdajali. Na Irskem je bilo par tucatov, v Avstriji par tisoč smrtnih obsodb.
Nobene besedice opruvičbe nimamo za Anglijo. Ampak če obsojamo njo, kje n^ vzamemo izraze za zadostno Obsodbo AvstrijeTv1
Toda zdaj ne gre več za to. Irski dogodki so dokazali — in Llo.vd Oeorge priznava to sam — da so razmere na Irskfin trajno nemogoče. Ako je to resnično, t »Mlaj so razmere v Avstriji Se bolj nemogoče, Odnošaji, ki se morejo varovati le s tisočerimi smrtnimi obsodbami, so nevzdržne in morajo izginiti. Problem Avstrije ni z dosedanjimi vojnimi dogodki rečen, temveč je ¡»ostal le akutnejši. In če ga mirovna konferenca ne reSi. bo Avstrija v. bodoče še bolj nevarna svetovnemu miru, kakor doslej. Država ,v kateri opravljajo rahlji permanentno služho, je zapreka vsakega napredka in s tem tudi zapreka tniru.
Bajka o separatnem miru.
jem, da ne more nobena armada prenašati takih izguba kakršne ima avstrijska. Vzlic vsem tem vestem-tii bilo separatnega miru. Potem se je zasukalo. Rusi so zapustili Karpate in Lvov in • Przem>s| in Črnovice in so se hitreje umikali, nego so bili prej napredovali. In zdaj so prihajali glasovi z Dunaja in iz Berlina, da želi separaten mir RioMja. Pa ga tudi tii bilo. In ko ae leto« Rusi zasedli mikovino, prišli v Karpate in se približali Lvovu, je zagostolelo zopet po starem: Avntrija hrepeni po separatnem miru. Ko se je Rumunija pridružila zaveznikom in dosegla nekoliko provi-zoricnih uspehov, je bil nape v Še močnejši. Potem se je končala rumusnka gtorija V Krdcljn in v Bu-
karešti! so za vihrale nemške zastave; tedaj je Rumunija zakoprnela po separatnem miru.
Tako jaha giasoviti separatni mir >emintja kakor ixgubljeni jezdec v pravljici. Sedaj je po ženevskih poročilih torej rnpet Avstrija na vrsti.
Ampak ta pesem je ž« dolgočasna in resne ljudi naj bi pustili pri miru z njo. -
Da jc Avstrija če« grlo nita vojne, je še verjetno. Tega ni treba zagotavljati s posebnimi važnimi" poročili. Večalimanj ao j« siti vsi, prav vsi. Ampak to n« odločuje ne o splošnem, ne o kakšnem separatnem miru
Kar se tii* Avstrije, se mora *|»oštevati. da (Konec na ♦» tfrirtl:)
pro le t a re c
O LITVINCIH.

č« bi ne vojna vodila tako kakor v gledališču, kjer vstajajo mrtvi Ukoj, «Hm pade aagrinjalo, bi jo ia nekaterih razlogov fte celo lahko blagrovalf. Na primer: Narodi «o na svetu, o katerih raiun njih samih in
strokovnih učenjakov iiv krat nié nt vedel. A kdor se zanima ta vojno, se mora sedaj hoče* ali Wcš sari i ma ti nekoliko tudi sanje.
Seveda je pri tem vendar veliko vprašanje, ée so narodi, ki postajajo na tak način zanimivi, kaj posebno zadovoljni s to metodo nauka. Najbrž« bi bili nekateri veliko rajii še nadalje ostali neznani,' če bi mogli neznani živeti — v miru.	•
• Med tiste, katerih ime se fte nikdar ni toliko imenoval«, kolikor sedaj, spadajp tudi Utvincl. Malokdo je o tem narodu kaj vedel. , Ker nima svoje lastne države, je bilo za veliki svet skoraj tako, kakor da ga ni. Tö je škoda, kajti Litvinci so zanimiv in nadarjen narod, in če bi živeli v ugodnejših razmerah, bi imel splošni napredek človeštva tudi od njih lahko velike koristi.
Sedaj smo imeli pred nedavnim v Ameriki celo litvinski dan; predsednik Wilson je bil določil, da se je 1. novembra nabiral fond za podporo Litvincev, ki so vsled vojne zabredli v rtesrečo. Nekaj časa pred tem je bil prišel bivši litvinski poslanec Andrej Bu-lota, ki je bir član prve in druge ruske dume, v Ameriko, da bi tukaj dobil pomoči. Kakor se razume samo ob sebi, so ga ameriški časnikarji pridno intervjuvali, in njegove izjave so bile objavljene v raznih listih. Marsikaj je v teh izjavah zanimivega I
Firiota je pravil:
Litvinska je v slabšem položaju kakor katerakoli ob vojne zasežena dežela, po kateri so se podile velikanske armade. Vsa dežela je zdaj pod nemško vlado j cela dežela je popolnoma opustošena. Naša zemlja je zato najbolj trpela, ker so se ravno pri nas bile najljutejše bitke med Nemci in Rusi.
Vsak del Litvinske so Rusi oziroma Nemci dvakrat ali trikrat osvojili ter zopet izgubili-. Zemljo so že prej vso prekopali, ko še ni bilo nobenih bitk.
Vat sto tisoč naših ljudi je bilo skoro od sačetka vojne brez strehe. Zapustiti so morali svojo zemljo, kar je niso mogli več obdelovati in se tako preiieljiti, kar je bila na vsakih dvajset korakov iskopana vrsta strelskih jarkov.
In sdaj" je vsa uničene. V deželi, kjer so neHač stala lepa in cvetoča mesta, je zdaj le še nekaj kupov kamenja in pepela. Naši gradovi in naše katedrale so danes rasvaline. Gozdovi so poigeni oziroma isruvani. Litvinska, ki je biia nekoč največja ruska zaloga leaa, je zdaj popolna puščava. Trajalo bo leta in leta, preden bodo ljudje naredili, da bo delala zapet rodovitna.
Naši ljudje nimajo tudi v mirnih časih nič prteveč. Večina treh miljonov, ki jih šteje naš narod, je kmetov. Pri nas ni veleposestnikov, temveč je deteta razdeljena na majhne kmetije, na katerih so Ijmlje le toliko predelavah, da so se preživljali. Ako je bila slaba letina, so večkrat trpeli pomanjkanje.
Tudi polittlne razmere so bile neznosne. Naš narod ni poznal socialne in gospodarske svobode. Oe-fih Štirideset let — od 1864 do 1904 — nismo imeli nikakršnega časopisja ali literature. Ruska vlada nam ni niti dovolila, da bi sveto pismo tiskali v lastnem jeziku. Celo latinico so nam prepovedali. Z letom 1904 so se pričele razmere nekoliko obračati na bolje, in tedaj se je pričela razvijati tudi literatura ter smo pričeli izdajati več časopisov.
Moje kratke opombe dajo gotovo vsaj površno sliko o naših razmerah in menda postane razumljivo,^ zakaj so imeli naši ljudje komaj toliko sredstev, da sta se držala telo in duša skupaj.
Litvinci so bili pa kljub temu zelo vdani ruski armadi do zadnjega, dokler niso Nemci osvojili njihove dežele. Celo civilni ljudje so pomagali ruskim vojakom kopati zakope in prevažati transporte. Od tri do štiristo tisoč naših mož in mladeničev se je borilo na strani Rusov proti Nemcem in Avstrijcem. Ko so Nemci pred več stoletji zasedli litvinski mesti Me-
Ingersoll:
mel in Tilatt in ju prikh>pili Vzhodni Prusiji, so se Litvinci vedno aaparstavljali Nemcem, in ubranili deželo germanizacije.
Litvinel se bili zadnji evropski narod, ki je sprejel krščanstvo. Vsi so bili pogani do leta 1386 in še potem jih je bilo veliko, ki nfteo hoteli postati kristjani. Kmalu potem, ko so Poljaki osvojili deželo, so v Litvo prišli jezuiti in so prebivatelstvo pokatoliča-nilft' Danes so Litvinci najbolj goreči rhasko-kateliški verniki v ruskem carstvu. • Imajo lepo število katedral, ki slove — zlasti one v V i In i — po vsem svetu zaradi svoje lepote.	. t
ti- Bule t m je na razna vprašanja govoril tadi o drugi)^ razmerah v Rusiji, in po njegovih izjavah bi bilo •otfHi, da so Litvinci kljub vsemu, kar so doslej pretrpeli, za Rusijo. Bulota je dejal:
Vas raski narod, ne glede na stranke in razrede, je popolnoma v soglasju. Nihče noče, da bi prilal v nemške roke le košček ruske zemlje; njih trdni sklep je, da se bojujejo, dokler ne prepade Nemcev s svojega ozemlja. Na revolucijo v Rusiji ni sedaj mogoče misliti. Vsak Rus je prepričan, da bodo zavezniki zmagali. Strankaretro je v Rusiji v času vojne malone izginilo, v Ree je, da se je večkrat kaj poročalo o izgredih in stavkah, toda to ni imelo nikakršnega splošno ruskega značaja, temveč so bili le lokalni dogodki. V nekaterih mestih so delavci protestirali, ker so jim pozaprli zaupnike; včasi so uprizorili izgrede socialisti, katerim so oblasti aretirale in zaprle voditelje. Delavci so bili prisiljeni uprizarjati nemire in zahtevati višje plače, ker so se bile življenske potrebščine zelo podražile. Toda to nima popolnoma nikakršne zveze s splošnim položajem.
Vprašan o židovskem vprašanju je Bulota dejal:
. V Angliji in v Ameriki je, kakor se mi zdi, razširjeno mnenje, da se godi Židom v Rusiji zdaj kaj boljše kaker prej. Toda temu moram oporekati, kajti kolikor sem mogel videti, ko sam se še pred enim mesecem mudil v Rusiji, se Židom ne godi niti za tro-
hico bolj« kakar pred vojno. Žid je stiskan tako, kakor je bil vedno. ,	*
Vprašan je bil tudi, kaj je s prepovedjo pitja, in je pravil:
Ssma prepoved prodajanja pijač ne napravi ruskega naroda treznega. Ako hoče vlada, da bo narod trezen, bi morala prepovedati piti opojne pijače. Napraviti bi morali čitalnice, kjer bi se ljudje lahko shajali in pri čkanju pozabili na pijačo. Pijančevanje se sdaj še vedno opaža, dasi vlada po vsej Rusiji nekakšna oficijelna prohibicija.
" Odkar je vlada zaprla gostilne, pijo ljudje različne pijato, ki jth doma temi zvarijo, katere so pa desetkrat ^olj škodljive kakor vodka. Res je, da so v tem oziru razmere nekoliko boljše, toda posebnega uspehe ni vlada s tem dosegla.
Ako bo sedanja vlada Še dalje na krmita, popolnoma nič ne dvomim, da bodo Rusi zopet lahko pili vodko, kakor eo jo nekdaj. Toda, ako nastane revolucija in pride potem druga vlada, ne mora nihče slutiti, kako bo. Da bo sedanja, takozvana "napredna" vlada, odpravila prohibicijo, sem prepričan; za to imam dober vzrok oziroma povod. Ko sem bil leta 1910 fh 1911 član tretjega zasedanja dume, sem vlotil predlogo, da bi se izdelovanje vodke za 5% omejilo in se tekom dvajsetih let vodka popolnoma odpravila. Toda ravno ista vlada, ki je zdaj vpeljala prohibicijo, je takrat mojo predlogo pobila.
Naposled je Bulota dejal:
Upamo da nam Amerikanci ne bodo samo denarno magali, temveč da bodo tudi v drugih ozirih naklo-eni malim zatiranim narodom v Evropi. Ako bo imaia Amerika kaj opraviti z mirovnimi pogajanji, jo prosimo, da gleda na interese zatiranih in brezdoono-vinskih narodov. Apeliramo na Zedinjene države, da se, ko pride čas, potegnejo za to, da bi Litva dobili avtomatijo, ne glede na to, pod katero nadvlado bo. Razume se, da je naš daljni cilj popolna svoboda, toda na to za sedaj menda še misliti ne moremo.
KAJ JE VERA?
L
Trdi se. da je ustvaril neskončni Bog vse stvari in vlada vse stvari in da mu »nora biti stvarstvo pokorno in hvaležno.'Trdi se, da zahteva stvarnik gotove stvari in da je človek, ki izpolnjuje te zahteve, pobožen. Ta vrsta vere je bila v purist a vi splošna.
Mnogo sto let so verovali mnogi ljudje, tla zahteva Bog žrtve in ria pa veseli, ako virii kri človeških otrok. Pozneje se je mislilo, ria se zadovolji s krvjo volov, jagnjet ter golobov in ria "riaje Boj? ¿a orimeno riež, solnčni svit in rodovitnost. Verovalo se je. ria je |>ošiIjal Bog, ako mu niso prinesli teh žrtev, kugo, glad, povorienj ■ti potres.
Poslednja stopnja te vero v žrtve je bila po nauku krščanstva, da je sprejel Bog kri svojega sina in da je bil s smrtjo svojega sina zadovoljen in ni zahteval več krvi.
V vseh tistih dobah so verovali vn ljudje, ria
je Bog slišal in uslišal molitve, odpustil grehe in
rešil duše pravovernih. To je vera v splošnem pomenu besede.
Tu pa vstaja vprašanje, je li bila vera osnovana na kakšni znani resnici, obstoja li sploh kakšno tako bitje kakor je hog, je li.en stvarnik nas vseh, je li bila res kdaj molitev uslišana in se je I i riopariala Bogu žrtev otroka ali vola.
Predvsem: Je li ustvaril Bog človeka?
Zakaj je ustvaril revne na misli?
Zakaj je ustvaril zločince, blazne in idiote'
More li neskončna modrost in sila kako o-pravičiti veliko pogreške v stvarstvu?
Imajo I i take ponesrečene stvari kakšno dolžnost napram svojemu stvarniku?
Drugič, -le li neskončni Bog reditelj tega sveta ?
Je li odgovoren za vse načelnike, kralje, cesarje in kraljice?
♦f« li odgovoren za vse vojne, ki so se vodile, za vso nedolžno kri, ki je bila prelita?
Je li odgovoren za stoletja sužeustva, za hrb-
te, ki jih je razines-aril bič, za otroke, ki so bili prodani od materinih prs, za rodbine, ki so bile uničene in razgnane?
Ali je ta Bog odgovoren za verska preganjanja. za inkvizicijo iu grozna mučilna orodja?
Je li ta Bog dovolil, ria uničijo okrutni in zločinski ljurije mirne in poštene!* Je li dovolil, ria prelivajo tirani kri rodoljubov ?
Je li dovolil, ria mučijo iji sežigajo njegovi sovražniki njegove prijatelje?
Kakšno ceno ima ta Bog?
Bi li pošten človek dovolil, če more zabrani-ti. ria njegovi neprijatelji mučijo njegove prijatelje?
Ali si moremo predstavljati tako bednega hudiča, ki bi dal svojim sovražnikom prednost preri prijatelji?
,A<ko ureja dobri iu neskončno dobri Bog ta svet, kako naj si razlagamo viharje; potrese, kugo in glad »
Kako si razložimo raka, mikrobe in tisočero bolezni ?
Kako si razložimo divje živali, ki žro ljudi, in- strupene gade ?
Kako si razložimo svet, kjer živi življenje od življenja ?
Predstavite si žrtve! Predstavite si Niaga-ro krvi, ki grmi čez okrutnosti!
• Ako se ozremo na ta dejstva, kaj je potem vera1
To je strah.
Strah stavi oltar in prinaša žrtve.
Strah zida katedralo iu kloni glavo človeka.
Strah pripogiba kolena in jeclja molitve.
Strah ¿ainenjuje* ljubezen.
Vera uči suženjske lastnosti: pokornost, u-rianost, s& m o zataji'vanje, odpuščanje, neprotiv-ljenje.
Pobožna in strahupolna usta ponavljajo s strahom: ' In če 1h ubil mene, jaz mu vseeno zaupam." To je višek ponižnosti. Vera ne učr sa-
VOTUESJVA POVEST.
Spisal Podlimbarski.
niozaupanja, neodvisnosti, možatosti, poguma iu samoobrane. Vera napravi Boga za go*|XKla in človeka za njegovega sužnja. Noben goapod ne more biti tako velik, da bi napravil suženjstvo sladko.
I i.
Ako je ta Bog, kako naj vemo, da je riobeV ?
Kako moremo dokazati, da je milosrčen in ria skrbi za otroke človeka ? Ali je tak Bog videl mnogokrat miljone svojih ubogih otrok, kako so orali polje in sejali zrna in ko je videl, tudi vedel, da je odvisno njih življenje od pričakovane žetve in je v svoji neskončni milosti vendar zadržal dež. Pustil je zhajati solnce in ukrasti zemlji vso vlago, ali dežja ni dal. Videl je, da se zrno, ki ga je vsejal človek, kazi in gine, ali dežja ni poslal. Videl je, k^ko gleda ljudstvo s strahom na ogorel« polje, a dežja ni poslal. Videl ¿e, kako uživajo po malem od tega, kar so ai še prihranili in videl je. kako so se približali dnevi gladu, videl je, kako hujšajo, videl je njih gladile, upadle oči, slišal njihove molitve, videl je, kako žro mrhovino, videl je očete in matere, kako blazni od gladu ubijajo in jedo svoje pomrle otroke, iu vendar je bil nebeški obok nad njimi kakor medovina in zemlja pod njimi železo in on ul poslal dežja. Ali moremo reči, da je cvetela v ► rcu takega Boga cvetka usmiljenja? Ali moremo reči, da je skrbel za človeške otroke? Ali moremo reči, da je njegovo usmiljenje večno?
Ali dokažemo, da je ta Bog dobrotljiv, ker pošilja vihar, ki uničuje vasi in pokrije polj^ z razmre varjenim i telesi očetov, mater in otrok? Ali dokažemo njegovo dobrot Iji vost s tem, da je odprl zemljo in ji dal pogoltniti na tisoče svojih brezsilnih otrok, ali ker jim je poslal vulkanske izbruhe s povodnjami in ognjem? Ali moremo iz takih resničnih dogorikov sklepati na njegovo dobroto?
Bogoslovei trdijo, ria Bog ni ustvaril vseh ljudi enakih. On je postavil na zemljo plemena.

k'
On jo je rešil, in ona mu bo na volje hvaležna/ Postal jc in se ozrl im Smoletov vrt pod ono jablano, in glej, tam KO»i ogenj in okoli njega razloči ljudi. Kako usodna in Vtrašna noč! Tudi oče so nocoj mehko govorili ž njim, ko so ga poslali k stricu; to je bil očetovskega srea glas, ki dohro de človeku, ako ga. 2c davno ni slišal..Omečili so se, pozabili bodo njegovo neposlušnost, potre.* jim je pretresel srce in še mu bodo pomagali.
Korakal je dalje, gledaje v tla, z rokama skrižaninia na hrbtu. Zdajci se mu je potreslo pod nogama tako, ria se jc opotekel in se mu je prič i n Ho, ko ria se delajo jame pred njim. Ali ta sunek jc bil kratek, proti prejšnjim rahel, pojemajoč, iu Tone jc zahvalil Boga, da se ta potres, po vseh pričinah soditi, konča tako kakor zagrel>-ftki. Mnogo škode, mnogo strahu, tuintam je koga tudi strezoval, njemu pa je odprl novo obaorje. Ali to se mora reči, ria je osnovan nocojšnji strah, t Mi je trrinega grorija in ne strAhopetneš, pa skra-ja, ko se je peljal na vozu, mu je mrgolelo po vneli kosteh in čutil je na lien, kakor bi mu bil krio natrosil tja vresja in peftdirja. Kaj Me drugim ljudem, ki prirodnih ail ne poznajo! In ko bi jih poznali, kaj hi jim to pomagalo, če jih ne morojo krotiti. Kdo pa jih more spoznati na prvi hip ob takem groznem pojavu, ki zaduši vsako trezno misel, ko le strah in prazna vera in vraža dvigajo peroti.	#
Skočil je^preko plota in kmalu je stal pred stričevo kočoi
XI.
* Stric Andrej je* biT petff*«<l#hH!*setleten,' zgrbljen, suh in sključen starčk skopuh. Po dru-
7	*
gem sunku je vstal iz postelje in prižgal luč. Poskusil je, če se zapah pri veznih durrh ni kako zrahljal, če se okna niso razmaknila in če zatiči niso popustili. Ko je našel tudi svojo skrinjo v redu, je zopet legel. Vzel je molek, ki je visel na steni pri postelji, in je začel militi. Molčeč se je spomnil, da je enkrat že izkusil po jakosti podoben potres, le da je bil takratni sunek krajši. ife-riel je takrat v domači hiši na skrinji in skrinja „ se je nekaterekrati pomeknila pod njim na desno in na levo in obratno, »
Začel je raabirati, koliko let je že tega, in pri takem razbiranju mu ji zlezlff molitev iz srea na ustnice, odkoder tnn jc\)unalu razpuhtela na vse vetrove. I) »Igo ni mogel uganiti pravega l,eta, dasi je imel v spominu ohranjenih dokaj imenitnih dogorikov svojega dolgega življenja, ki so mu pomagali uvrstiti čas tako, da se je pokazal v zgo-dovinsko-kron ološkem redu. Ti imenitni diRoriki so se nanašali večinoma na obrodke gabrovške-ffa polja, na navadne in naravne priključke z domačo živino, ali pa na smrtne slučaje. Dolgo se je zastonj ubijal ; zastoj je postavil pred nt >je ^ duševno obzorje celo vrsto juncev, pomešanih s kravami, ki so jih njegov oče odredili ali pa kupili in prodali; postavil je v kronološki red več neg» sedem dobrih in sedem slabih letin, a brez uspeha; uvrstil je tudi Ijiizu deset znancev in sorodnikov, ki so šli preri njim v večnost, pa tudi tu njegov spomin še ni hotel speljati.
In glej, po dolgem duševnem prebavljanju in propletavanju raaličnih dogodkov se mu je poiVr-tilo naposled tako na naglem, da se je z roko tlen-knil po glavi, češ: kako da se precej nisem domislil. teira. Na mah mu je šinilo na um, dir se
je potres prigodil bas isti dan, ko so njegova mati pekli pogačo, da jo ponese k Porenetovim. Kajna stara Porenela je rodila tisti teden hčer, kateri so bili njegova mati za krstno botro. In krstna botra mora poslati po starem običaju pogačo novemu zarodu. Tista Porenelina hči, pozneje onrožena Cuclja, je umrla letošnji predpust — večna luč naj ji sveti! — petinpetdeset let stara, torej bo že petinpetdeset let od zadnjega hudega potresa.
Ko je stric Andrej dognal to stvar, je polomil radovoljno trudno, glavo na blazino in zami-žal, kakor počije učeni starinar, kadar je po dolgih naporih do korena utemeljil, iz katere dobe je črepinja, ki jo je našel v zemlji.
Bog ve, kakšne dogodke hi bila prebavljala Andrejeva duša, da ga ni zmotilo štorkljanje pred kočo in zatem trkanje na okno. Prisopel je bil namreč iz vasi njegov prijatelj Krulčcv Peter, ki je stanoval v drugem koneu njegove koče.
Tesar se je skril za žu<pniftke hleve, ko je bil pobegnil od Smoletove gostilne, ker se mu je zdel kraj okrog župnišča svet in najbolj varen. Videi je, kako je zdrknila streha z evonika in kako se ziblje žnpnttče. Hotel je v strahu zakričati na ves fflaa, pa beaeda mu je brez zvoka trepetala na ustnica k. Ko pa so pole* njega »akrulile svinje so mu vstali lasje pokoneu in zapustil je svoje zavetišče ter ¿bežal domov.
"Andreja, Andreja!' je klical Peter in trkal na okno«
"Kaj pa je?" je vprašal nevoljno stric Andrej.
"Oh» še vprašuj, kaj? Ali ne vidiš, da. gre narazen svet, da pokajo skale? Moli, prijatelj, in premišljuj, ali si pošteno oprali .elikonoeno izpoved ali si utajil kaj!"
"Peter, dobro zapri in Rak leti i v svojem koneu! Ob takem času je vse mešano in slepo; le tat
»e kaj rad priplazi in u«ma. Le poslnhni me!"
T
ki se razlikujejo po razumu, pOstavF iu barvi. Ali je bilo vtem kaj dobrega, kaj razumnega?
Ali hi se morala višja plemena zahvaliti Bogu, da niso nižja? Ali bi se morala nižja plemena zahvaliti Bogu, da niso višja ali pa da so višja kakor živali t
Ko je Bog ustvaril tako različna plemena, je vedel, da si bodo višja podvrgla nižja iu da bodo nižja podjarmljena in uničena.
Ali je storil to Bog in je li vedel, koliko krvi preteče koliko inuk bo treba pretrpeti, ali jc videl neštevilna polja pokrita s trupli ubitih, ali je videl krvaveče hrbte zasužnjenih, kako so materam pokala srca. ko jiin je ugrabil sovražnik otroke? In če je vse to videl iu o tciu vedel, si 1 i moremo predstavljati hudohnejšega nestvora?
Zakaj bi morali potem reči, da je Bog dobrotljiv?
•Ječe, kjer so na vlažuih kamnih izdihali pošteni in plemeniti ljudje svojo dušo, od nedolžne krvi oškropljena vešala, brezupni sužnji z ranjenimi in zbitimi telesi, v ognju se zvijajoči muče-niki, na natezalah vzdihujoči častiti ljudje, ki se jim je s kleščami trgalo meso iz telesa, bičana in krvaveča telesa pravičnih, iztaknjene oči «»-nih, ki so ljubili resnico, neštevilni rodoljubi, ki so se tarili in poginili zastonj, onesrečene zbite in jokajoče žene. rHzmesarjeni obrazi nedoraslih otrok, pogubljeni mi I jo ni ugaslih let, žrtve viharjev in valov, povodnji in plamenov, podzemskih , sil. bliska, goreče lave. kuge in dolgih bolezni, usta, iz katerih kaplja kri, zobje, ki zastrupljajo, zverine ki raz mesarijo in raztrgajo, vriskanje podlih "brezznačajnežev. tiranska vlada zlobnih, krone, ki jih je nosila okrutnost in sijajno oblečeni hipokriti s sklenjenimi krvavimi rokami, ko so darovali svojemu Bogu za to, ker so pregnali svobodo s sveta, ti spomeniki grobne minulosti, te rio-sihriob vladajoče grozovitosti, ta grozna dejstva se upirajo temu, d* bi bil Bog, ki ima voljo in moč,ria poria človeškemu plemenu življenje in blagoslov.	(Dalje prihodnjič!f
Tesarju se je zdelo, ria si izvoli boljši del, če izmoli par očenašev za večno zveličanje, negi da se ukvarja s skopim rrf trdovratnim prijatHjcm. Zapustil je torej okno, in ker si ni upal v kočo, se je utalmril pri deskah, ki so v skladanici ležale pred kočo. Pokleknil je na rodno mater zemljo, naslonil se s komolcema na skladanici in skruše-nega srca je poglobil glavo k deski. Pri vsakem ffledal, stoji li še koča na svojem mestu. In ves gledal, stoji li št koča na svojem inestu. 'in ves prepariel je klical v goro, kakor je slišal v narodni pesmi: "Porfagaj, Bog, svet' Valentin in nje-Kov brat, svet* Peregrin!"
Tako ga je našel Tone.
"Kje si pa stric?" je vprašal očanea.
"V koti leži klada klariasta in roke drži na svojem denarju, ria mu ga ne orinese tat iu ne sme molj. Irii, id i in reei mu, naj pusti posvetne stvari pri kraju in naj prosi nebesa odpuščanja grehov, ker kdo ve, če ne bomo stali v kratkem vsi pred večnim sodnikom. Zdaj le^iobra dela in čista vest kaj zaleže jo, vse dn/feri je oh veljavo.'1
Tone jf stopil k oknu in potrkal nanj s tako •lib, da se je odprlo.
"Dobro jutro, strie!" je klical skozi odprtino.," Prišel sem pogledat, kako se vam godi in če potrebnjete česa."
"Boljše jutro nam Bog daj!" je klical stric pokašljujoč v postelji, "žhr sen», le hrip. me „h»! ri, da se Bogu smili." • ;
"Zakaj pa iz koče niste šli? Kako lahko bi se bilo na vas podrlo! Pti nas ivoeimo vsi na zelniku."	#
"Oh, kam pojdem, ljubi moj? Tvoj oče se ne meni dosti, če mu prav pokradejo v hiši, aaj ima dosti polja, lepe travnike in zarasle gozde « i ieh mu ne more odnesti nihče. Jaz pa nimam drugega, nejro kar vidiš tu okoli mene f'e se tat |>nplazi in mi šeto o lnesc, moram pa res kar gla-umreti-" -	♦ (Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvi
• I) m i hktmm —te' IMA.		ilhlfMtaMa falir««« ■ iBavzcxczr
ŽBLKSKlftKO VPRAiAKJl.
O LAV NI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OHKRZÀN, Box 72, K. Mineral, Kan«. Podpreti« : JOHN OORŠKK, Box 179, Kadley, Kant. • Tajnik: .JOHN f'KRNK, Box 4, Breezv Hill, MUlberry, Kans. Blagajnik; FRANK HTAUCK , Baz 246, Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIM BKKZMKAK, L. Box 38, Frontenac, Kan«.
NADZORNIKI: PONORAC JURftE, Box 207, Kadley, Kani. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenae, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenae, Kam.
porotni odbor:
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box 226, Jenoy Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kana.
POMOŽNI ODBOR: , WILLIAM HROME K, Box 66, Fronten*, Kam. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenae, Kam. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vai dopisi ae naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku, —i Vse de-. narne pošiljatve pa gl. blagajniku.
Hpor med Železničarji in šele«ni-škimi družbami še davno ni rešen; rešil ga ni Adamsonov zakon, in kakor je vidali, ga tudi najviše aodišfa ne bo definitivno rešilo. Bratovščine železničarjev se že pripravljajo, da «topijo, <V bo treba v boj. Kljub temu pa Ae ne spoznavajo, da bodo hm krivi poti dotlej^ dokler ne nuNtopijo za neodvisno politiko dela vat va in xa odpravo vsega kapital ki iČnega sistema. Debele ho v^asi mrene nn delavakih	in treha bo *Ho
radikalnih operacij .da se odpravijo.
Med zastopniki podjetniških družb in železntfarskih bratovščin se vodijo že nekaj «"asa pogajanja. Vprašanje osem tir nega dala je »i-oer samo rja sebi prepuščeno nuj višjemu aodišču, ki naj iareče, ali je Adamaonov zakon ustaven ali na. Atnpak v zvezi «tem ao še raa-na druga vprašanja. Železničarji' zahtevajo, da ae jim mora od prvega januarja dalje - plačevat r za o«*murno delo toliko, kolikor'so prej dobivali za daljše delo. Dni*-
UTRINKI.
* ,
Wilsomova nota je imela, kakor se razume samo oh sebi, »naten vpliv na borzo. V takih slučajih ima pa seveda najboljše pogoje za velik profit tisti, ki ve, ¿esar drugi ne vedo. Če je n. pr. kdo vedel, da pošlje Wilson svojo noto vojskujočim se «Inž«vam, preden je bila objavljena, je na podlagi tega znanja lahfco srečno špekuliral. Kon-gresnik Woods je opazil, kako so na 'borzi papirji padali in ae dvigali, pa je prišel do zaključka, da je bilo to le mogoče, ako ao nekateri ljudje predčasno poznali predaednfkovo noto. Ampak kako je to mogoče? Kdo more vedeti o vladni tajnosti? In če kdo ve, je mogel to zvedeti le a pomočjo izdajstva. Kongresni k Wood je torej zahteval preiskavo. '	• ;
Kmalu nato je dobil od bostonskega bankirja Thomas W. I jaw son a telegram, da »o gotoye o-sebe na newyoraki borzi vsled predčasnega znanja Wilsonove note 14zaslužile" čez 60 miljonov dolarjev. Poleg tega ae (pa l^awson norčuje iz kongresne preiskave in pravi, da bodo špekulanti vsled svoje "podzemeljske" zveze z državnim oddelkom ta teden "zaslužili'* morda še več miljonov. A če toi —'pravi ironično v svojem telegramu — v Washingtonu resno mislili na tako ¡»reidcavo, foi se xlahko Ugodilo, da ne bi bilo jiiti v poslanski zbornici niti v senatu toliko članov navzočih, kolikor je treba za sklepčnost.
Radovedni smo, kaj odgovori kongres na to olnloižitev. Kajti jasno je, da smatra Law*on večino kongreanikov in senatorjev za take borzne špekulante, ki profitirajo premoienja na grafter-ski način. Ako ne izvrši kongres preiskave aedaj z največjo strogostjo, je obsodil sam sebe. Zelo čudno pa ne bi bilo, če 'bi ae agodilo kaj takega. Popolnoma brez grafta si pač tudi kongresa ni misliti.
Prvi odgovor, ki ga je Nemčija dala na Wil-sonovo noto, je bil ta, da je predlagala sestanek zastopnikov vseh vojskujočih se držav. Ker so zavezniki od,začetka stali na stališču, da mora Nemčija najprej povedati svoje pogoje, ni mogel ta odgovor prinesti nobenega n»peha. In ga tudi res ni prinesel.	*
Budimpewtanski vladni listi nekako strastno oporekajo vestem opozicionalnega časopisja, da bo grof Tisza demis ion irai. Prav ta velika ener-žija v dementiranju je pa nekam sumljiva. Čemu toliko napora, če ni v stvari nič resnice? Opozicio-nalni listi ne morejo porušiti Tisze s svojim pisanjem, zlasti v sedanjem času ne. Ampak v Avstriji je novo ministrstvo. Zunanja minister je nov. Clam Martinie, kolikor je znano, ni velik madjarofii, ker^je tem večji Avstrijanec; grof Ornin je naslednik Buriana, ki je bil Madjar. Vse to se preeej vjema z glasovi, ki pravijo, da so se v Avstriji nekoliko naveličali pretežnega ina-djarskega vpliva in da se je razmerje med obema državnima polovicama precej poostrilo. Ce dobi avstrijska struja na novem dvom dovolj moči, se že lahko zgodi, da so dnevi grofa Tisze odšteti.
Nova avstrijska vlada je naslednje sestavljena: Ministr. predsednik grof Clam Martinie; minister notranjih zadev, — von Handel; trg. minister, — Dr. Urban; delovni minister, — von Trnka;, minister za uk i bogočastje, — baron von Hu-sarek; obramben i minitrter, — E. von Oeorgi; finančni minister, — A. Spitzmiller; justični minister, — von Schenk j želez, minister, — Dr. Z. von Forater; minister brez portfelja, — Dr. Baeren« reither; genealni guvene Galicije — Michael Bo-brzinski.
Po uradni statistiki je znašal izvoz živil iz Zedinjenih držav tekom enajstih mesecev okrog 650 miljonov dolarjev, torej okrog 60 miljonov na mesec. Samega »rta se je izvozilo za več kakor 400 miljonov dolarjev. Preiskave pa vendar ne morejo nikakor dognali, odkod prihaja draginja!
Nemška vlada uradno naznanja, da je bilo le-ta 1914., ko so Rusi udrli v vzhodno Pnisijo, po-morjenih (KH8 civilnih oseb, med njimi 99 žensk. Nekatere žrtve, pravi poročilo, so bile ustreljene, druge poklane, nekatere pa do smrti pretepene.
Stara tnžnn istorija! Vpraša ae, Če je število točno. .Ampak to vprašanje ima le postranski pomen. g O tem ne more biti dvoma, da so se vršili taki umorit in to zadostuje. Seveda, tistega vti-ska ne napravi nn nas poročilo, ki bi ga nemška
vlada rada dosegla in ki ga marsikod res doseže. Njen namen je »ugerirati avetu, da so bili Rusi največji divjaki. Toda kakor je stvar grozna, hi bilo vendar še .nekaj tolaibe v njej, če bi se bile vriiile te strahote le v vzhodni Pruaiji. Ampak — to je najhujše — kje se niso vršile? Belgijci so pripovedovali čisto enake reči o nemških vojakih. Švicarji so sestavili poročilo o zverinskih ¿inih avstrijskega vojaštva v Srbiji; Bolgari in Ruinu-ni ae vzajemno dolže vsakovrstnih beatijalnoati. Turki ao klali Armence v masah. Kaj se je godilo v kolonijah, o tem imamo komaj bled« pojme. V ruski armadi so cele množice azijskih plemen, ki niso imela niti najmanjšega pristopa do kulture. Ali je čudno, da zdivjajo taki ljudje, kadar se jim napravi -divjanje za dolžnost ? In vendar niso niti Samojedi ljudje brez čuta in vesti. Kulturne razmere napravijo tudi iz njih kulturne ljudi. Klavnica pa zahteva mesarje, in če se vrnejo na vojni vojskovodje, državniki, sodniki, ljudje, ki so uživali vso omiko naše dobe, v barbarstvo, ae ne more nihče čuditi, da poživinči vojna primitivne ljudi. Kadar ne bo več vojn«, ne bo več takih bestijahjosti. Ampak da ne ho# več vojne, za to je treba kaj drnzega, kakor pa-' ^pirnatih pogodb. >
• Angleški general llaig pravi, da je po izkušnjah v bitki oh reki &ommi dognano, da zavezniki lahko premagajo Namce; vpraša se le, koliko čast je treba za to. Well, po dosedanjih iakušnjah potrebujejo zavezniki, če hočejo vzeti Nemčiji, kar jim je ona doslej vzela, več časa, nego je trajala vojna doslej. To je krasna tolažba za narode.
Angleška admiraliteta je izdala izjavo, ki je dostavljena nevtralnim vladam, in pravi:
"Barbarstvo nemfeke podmorske politike je, kakor se zdi, doseglo vrhunec v potopu angleškega parnika "Westminster", ki je vozil iz Torre Anunziata v Port Said.^ Dne 14 .decembra, 180 mil od obrežja je bil parnik od nekega nemškega podmorskega čolna napaden in v kratkih presledkih zadet od dveh torpedov, ki sta ubila štiri može. "Westminster* 'se je v štirih minutah potopila . Temu grobemu preziranju mednarodnega prava je sledil s hudobnim namenom storjen poizkus, da bi se umorili tisti, ki so se rešili. Medtem ko so se iipravijali častniki in mornarji v rešilne čolne, je podmorska ladft iz daljave MOO jardov streljala nanje. Kapitan in prvi inženir sta bila na mestu ubita. Njiju čoln se je pogreznil. Drugi in tretji inženir se Bista našla. Sluti se, da sta utonila.
Ce je to poročilo resnično, tedaj je beseda barbarstvo, ki jo rabi angleška admiraliteta, o-pravičena. Žal da ni ta alučaj osamljen, in enaka barbarstva se ne vrše le na nemški rt rani. Slučaj "Baralonga", v katerem so Angleži pomorili nemške rešene mornarje, tudi ni pozabljen. Zato se ne sme vendar nič generalizirati. Ne Angleži ne Nemci niso v splošnem barbari. Ampak nekaj iz časov divja&tva je ostalo v vseh ljudeh ; v nekaterih je slabejše, v drugih močnejše, vai slabi instinkti se pa lahko zbude, če se dovolj krepko porukajo. In vojna, ki bi bila sploh nemogoča brez takih instinktov, jih drami na vso moč. Lih-ko je na papirju zapisati, kaj je mednaroden zakon, kaj se sme in kaj se né sme ; težko je pognati ljudi v divjanje, potem pa podivjanim ukazovati: Zdaj bodi tiger, adaj pa jagnje. >
Pri kronanju ogrskega / kralja je finančni minister rtietnl denar med ljudstvo. Nič se ne bojte! Ljudstvo mu ga bo vrnilo z debelimi obrestmi.
V Ameriki je mnogo Neorganiziranih "socialistovM. Hm — neorganiv.irnn socialist, to je tako kakor nekrščen kristjan.
Kdor se zna plaziti, pride včasi rthlje, ka*kor človek z moško «boju. t n
Obsojati vojnrt, pa odobravati kapitalizem, je tako, kaikor pihati na krop, da ne hi vrH, ko stoji na ognj«. »
S prisilnimi razsodišči se lahko atori marsikaj; le s sveta se ne »pravijo delavsko vprašanja
r. njimi.
ha pa oporekajo temu in pravijo, da je treba počakati na sodim najvišjega sodišča. Zadnja koneeai-
ja, ki ao jo hotele atoriti, je bila ta, da vlože v banko diferenco med plačo, ki jo dajejo, i» ono, ki jo želeaničarji zahtevajo. Če razsodi najvišje sodišča v prid železničarjem, dobe potem oni vloženo s vol o, le «e, jo po vzamejo družbe nazaj.
Podjetniki se sklicujejo na pra-vorek razsodišča, ki ae je pred kratkim bavilo z zadevo premika ¿ev; tem je prisodilo devetumo plačo za oaemurno delo. Kapitalisti pravijo, da i>i padli na glavo, če bi priznali železničarjem več. Zastopniki uslužbencev pn pravijo, da so jih drulbe že doati dolgo vodile za nos in da ao sedaj siti tega.
Pogajanja ao prekinjena do ti stega časa, ko izreče najvišja sodišče svojo sodbo. Kaj <bo potem, je vprašanje. Možnost, da doživi-rao vendar še želacničaraki štrajk, ni nikakor izključena.
Upiranju železniških kapital i stov se niti najmanje ne čudimo. Upirali se bodo še nadalje, dokler bodo imeli le trobieo upanja, da zmagajo. Oni branijo svoje interese, kar je tako naravno, kakor da zahtevajo želecničarji boljše življenske pogoje.
Tako so se in tako se bodo tisti, ki imajo, vedno upirali tiatim, ki zahtevajo. Odločitev ,v tem sporu ni vprašanje pravice, ampak vprašanje moči. Ravno železnitarski boj kaže izredno jasno ,da rabijo posedujoči vsako moč. In to bi moralo naposled poučiti tudi železničarje in vse delavce, da potrebujejo tudi oni v svojem boju vsako moč. Strokovna organizacija je nedvomno potrebna, ampak ona obsega le en de) moči. Drugi del, ki ni nič manj važen, namreč politično moč, pa prepuščajo železničarji in večinoma delavci v. Ameriki svojim nasprotnikom. In tako so sami k^ivi, da so vsi njihovi boji neprimerno težji, nego bi sicer bili in da vae njihove zmage ne izpremene bivstveno ničeaar v njihovem položaju.
Železničarji smatrajo svoj sedanji boj za popolnoma samostojno zadevo, ki bo zaključena, Če dosežejo, kar zahtevajo. To je tista kritična zmota, ki paralizira vse delavsko gibanje v tej deželi.'Kakor je za Nemčijo kampanja v Rumuniji le odlomek vse vojne, tako je sedanji železničarski boj le ena epizoda v sploAnem delavskem boju. In če .*e izpolni v.*e, kar zahtevajo železničarji, ne bo s tem rešeno niti železničarsko vprašanje, še manj pq delavsko. Tisti dan, ko bo železničarjem priznano vse, za kar se sedaj bojujejo, že ne bodo imeli tega, kar so hoteli. Oni so sestavili svoje zahteve tekoma leta 1917. Med enim in drugim rokom pa že leži vsa abnormalna draginja, in tisti centi, ki jih nemara pridobe, že ne bodo več «boljNoli njihovega načina Življenja, kakor so pričakovali, ker ne bodo niti zadostovali za pokritje višjrti »adatkov, ki jih je povzročila draginja.
Ko bo sedanji boj končan, jim ne oprtane nič druzega, kakor da se začno takoj pripravljati za nov boj. Kapitalisti se bodo pa zopet upirali z vsemi močmi, in preden se izpolnijo nove železničarske *a-hteve, preteče zopet toliko časa, da izgubi izpolnitev polovico svoje vrednosti. 5.
Človeški možgani so se tekom tisočletij zelo razvili in so aposob-ni za globoke" misli, ki se niso nekdaj niti v sanjah porajale» Za te možgane pač ni pretežka naloga spoznati, da ae z izključno strokovnim načinom ne mora rešiti delavsko vprašanje, ampak da se le rešuje za kratek dan. In odtod ni daleč do drugega spoznanja, da tiči napaka v vsem sistemu, vsled česar je treba izpremeniti sistem. In za to je treba političnega boja, ker je'sMtem političen in sila, s katero se vzdržuje, politična. In za političen boj je treba politične organ i74ieije. In brez nje ne more delavstvo zmagati. »
Vse to razumevanje je malenkost za možgane normalnega človeka. Le malo razmišljanja je treba. Ampak včasi je lofce premakniti hrib, kakor pripraviti misli do 1eg*, da se zganejo.
Predlagala j«, da m štora «kaepi
proti podobnim konfliktom v bodočnosti.
Izražala je isljo, da bi m naila pota aa Uravnanj« gotovih mirovnih po* gojav obeh strank.	~
• Vsa to ja bile res v Wilsonovi noti. AH zdi m nam, ds ni ho niti eaatraln« sila niti asvaznild tako slaboumni, da ne bi bili opaaili in rasumeU lah točk. Odgovor savesnikov, ki je bil med tem razglašen, kaie, da gre sa nekaj druzega; zavezniki očividno mislijo, da so mirovni pogoji obeh strank ie preveč različni, da bi se dali izravnati. Kam merijo zavezniški pogoji, se is njihove note še približno sposna. Kar se ti«« ukrepov, ki naj onemogočijo tak konflikt v bodočnosti, priznavamo naravnost, da ne verujemo vanje, ker ostane velekapitalistična konkurenca tudi po vojni. Za mučni položaj nevtralnih dežel «e pa sovražniki ne zmenijo mnogo, ker se bojujejo za «voje, ne pa za nevtralne interese.
Bojimo se, da doživi Wilson v tej utvari še več razočaranja.
nalogo daje zdaj vlada kongresu, ki naj bi poepeitt raspmve e prisilnih raaeodlMih trnke, da bi bile v deeetih dneh kenAaae. Zdi m, da je tudi v kongresu veftko razpoloženje za to, in če ae te agadi, tedaj bo delavstvo feale »posnele» kakšno uaodepolno napako ja storila pri volitvah, ko ja šlo • tako vnemo za Wilsena in demokrate v boj.

Nekateri ljudje se ne mojjejo čutiti arečne, če ne vidijo, da so drugi nesrečni.
i Wilson ie pritožuje, da so evropske države, namreč tiste, ki so raz* deljene v dvoje sovražnih taborov, slabo raaupiele njegovo noto in zlasti da so prezrle tri važne tečke. To ao sledeče točke:
Nota je izražala bojazen, da postane položaj nevtralnih dežel skoraj neznosen, če se nadaljuje vojna.
Ameriško časopisje mnogo ugiba o tem, kakšne odgovore je dobil Wilson iz Evrope na svojo noto in kakšne korake je nadalje storil. Znano je, da se je njegovemu predlogu pridružila Švica, potem pa tudi skandinavske dežele. Ampak to je vse, kar se res ve; vse drugo je žurnalistično slepomišenje. Drugače tudi ne more biti. Ako naznani ta ali ona vlada Wiksonu svoje mirevne pogoje, se razume, da jih je naznanila le Wilsonu, ne pa radovednim časnikarjem. Če jih niti svojim parlamentom ne povedo, je pač umevno, da jih hočejo ohraniti v tajnosti. In ameriška vlada bo vsled tega morala molčati o vseh korakih, tako dolgo, da dovedejo do kakšnega pozitivnega rezultata. Zato nima vee, kar sdaj piše o pogojih te ali one državne skupine, večje vrednosti, kakor uganka. Kdor bo take vesti jemal za resnico, U lahko parkrat prav krute ureže.
Italijanski a redni lint objavlja tretjo ueredtM), ki poostruj« kasni proti tistim, ki te ustni peAkodujojo sli po-ve.ro^e nbolenje s neiiMmom, da «e «d-t#gn«jo vojni •iužbi.* Zsduja usr«dbs obra^s ponebno proti aktivnim vojakom in poostruj« ksuii, ki to «e bil« dolo/H« ž« m«d pripravami /a vojno, kor ne je bilo pojavilo veliko altfajov, ko no »e vojatki obvezssri «auii po-Akodovali ali namenoma povzročili bolezen.
T« j« znamenje, <la je mnogo tistih,
ki ni«io navduieai za vojno. ,
Mesto Chicago se sme ponašati, da prekaša vsa druga mesta v razporo-kah ia ločitvah zakonov. Po uradnih podatkih je bilo namreč v Chicagu pred okrožnim in višjim sodiščem od leta 1914 do 1. 1915 dovoljenih 4116 razporok, ali za 502 slučaja več, kakor eno leto prej.
Iz Washingtona poročajo, da je povzročil položaj na železnicah v vladnih krogih veliko vznemirjenje. Med družbami in uslužbenci ni nobenega sporazuma ; nasprotja so se zadnji čas še močno povečala in možnost, da pride na železnicah vendar do štrajka, se je vsled podjetniške trme zelo povečala. Take stavke se pa v Beli hiši boje kakor Smrt kovačeve steklenice in bi jo za vsako ceno radi preprečili.% To
Zlato!
Zadnji teden je prišlo iz Fran-eije če; Kanado za petindvajset miljonov dolarjev ameriškega zlatega denarja na račun J. P. Morgan and Co. v Ameriko. Pred 18 leti so Zedinjene države plačale francoski panamski družbi 40 miljonov dolarjev, da se je odrekli svojim pravicam in tako omogočila Zedinj. državam zgradbo panamskega kanala. Osemnajst miljonov tega denar ja« se je aedaj vrnilo v Zedinjene države; Ameriški cekini so še ležali v tistih zabojčkih, v katerih so bili svojčaa poslani v "Francijo. Vsega skupaj je prišlo od zaveznikov v dveh dneh, v sredo in četrtek, za 45,600,000 dolarjev zlata. Vsa svota, ki je bila tekom leta v zlatu poslana v Ameriko, znaša 672,300,000 dolarjev. •
Zlato ae tako množi v Ameriki, da obhaja že strah marsikaterega kapitalista.

Izžel le
...	II I ■	IUI ■ II» I
DrtižinsKi
Koledar
ZA LETO 1917
flflHMMHHiMVVHJ^^
Koledar, ki se je zadnji dve leti splošno priljubil slovenskemu čitateljstvu v Ameriki, bo tudi letoa akrbno urejen, da čimbolj ustreže našemu delavstvu in občinstvu sploh.
Vsebina je «ledeta:	^"	v ^
Ob žetvi; slika. — E. K.: žetev; pesem. — Letni koledar. — Me-■etni koledar. — Stoletna pratika. — Letna kronUa. — Zedinjene države. — Ratmerje med Mehiko ia Zedinjenimi državami. — Inosem-»tvo. — Evropska vojna. — Anton ASkerc: slika. — Engelbert Oangl: Krvavi Krst; pesem. — Zofka Kvedrova* Zločin; povest. M. D.: O darvinizrau. — E. Kristan: Po neustavni poti; pesem. — Ivan Molek: Nevtralni A mor ; iala v enem dejanju. — Kako so nastali kontinenti. Anton Funtek: KorsJti nad mano; pesem. — Na pot v Mehiko! — E. K.: Pravica; pesem. — Milan Pugelj: Potnik; črtica — Pod puške! — Zadnji trenotki Gaponovi. —• E. K.: Ludlow; pesem. — Anton Verovžek. — Maksim Oorkij: Pesem o sokolu; «rtiča. — Cvetko Golar: Rojstvo; pe-sem. — France flavs: Andrej Klemen«*; živi jen jepisna črtica. — Jože Zavertnik: Od jadrnice do nadoklopnjsče; rssprava. — Submarinka preko oceans. — Oton Zupandid; Hi! . . . J. Howard Moore: Odkod izvira vera! — E. Kristan: Odločitev; irtica. — Od prve do druge Inter-nacionale. — J. Ambroži*: Beieni; šrtica. — Suženjstvo v Jukatann. — Napoleon in njegovi sorodniki. — Južno ameriika odkritia. — Socialistična Idrija. — Smrt znamenitega kemika. — Frank Petri*: Socialistii-na stranka Amerike. — Jugoslovanski socialistični klubi. — Mednarodaa mladinska organizacija. — Statistika; rsznoterosti; oglasi..
Skoraj odveč nam je nagiašati, da bo koledar tudi
bogato ilustriran.
Slik šteje 90. Med njimi so slovenski pisatelji Alkerc, Cankar, Zupančič, Levštik in drugi, portreti odtttnik socialistov» uienjakev itd, slike, ki so v zvezi z letnimi dogodki, alegorija, semljepisne skice Ltd.
Koledar jt trdo %>esan.
Znano je, da se je papir neaaališano podražil. Tudi cene drugih tiskarskih potrebščin ao močno poskočile. To je aadelo celo bogate časopise po Ameriki, tako da ao podvojili naročnino. Vlada sicer preiskuje railoge podražitve, ampak vsa ta preiskava praktično nič ne poma**. Draginja oataja. Tudi mi se ne moremo izogniti temu udarcu. Cene na tiskarskem trgu določajo tudi ceno naše izdaje.
Letošnji koledar	a
•Velja •Vezan 50c
V tem je všteta tudi naročnina za vse Zedinjene države.
Ker moramo naklado določiti po naročilih, naj ga vsakdo, kdor ga želi, *
taKpj naroči.
Vsakemu slovenskemu delavou bo pozneje žal, 'če ostane brez njega. Na odlašajte toraj naročila, da ne pridete med tiate, za katere bo premalo koledarjev.
Naročila sprejema
VROLE TA "RŽ C#
400S W. 31 Jt St.	Chicago• lil.
nami
',?» ST
- * T- •«'	;
PROLETAREC
> LIST JA I NTSKlIK DELAVSKEGA
Uü D| TVA.
IZHAJA V84JU TOBIK.
«— Uttel* te Ja4ajit«tyi — J»g«tiiTintki Glinka Htkmi tfnibi
v Chican, IIHaatt. .
Naročnina: Zs Amu-iko |t.00
Su
IS Mlo
Mo. $1.00 ss pol lets. Za Evropo 10 sa colo loto, 11.M so pol lota.
Ofleui po do gov vt h. Pri spremembi ihf/tffa je foleg novega naznaniti _tudi itat* naslov.___
•T(M1mcíí« Jmwl, I VMM V ASMtikl. —
▼so pritožbe glede nerednega poäiljanja i ia drugih nerednoeti, jo poiiljaü predsednika družb« MoUk 4008 West 31. Stroet,
Chicago, 1».
PROLETARIAN
ud pokUahMl mry T«»iS«j by
taatk tlavia Wartoaa's Pubishiif Ciapuy Cliaaga, Uliaait.
Subscription rstoe: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half
Cir. Foreign countries $2.10 s year, I» for half year. -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
-PROLETAREC-
ooos w. si. s rnttT. chicago. Illinois
ZA NOVO LETO.
Veselo novo leto Vain in nam !
Sneli arae stari koledar s «teñe in obesili novega tja, ds ne bi venomer delali pomot, kadar je treba zapisati letno številko. To fe namreč prve tedne pQiv rado zgodi. Ob tej priliki smo se spomnili, da je stara navada voščiti ljudem veselo'novo leto, pa amo zapisali uvodno vrstico.
Komaj je bila zapisana, pa smo se nekoliko ustrašili. Ker imamo svoje čitatelje resnično radi, se nočemo norčevati iz njih in ne želimo, da bi mislili kaj takega o nas. Ne moremo pa utajiti, da je v sedanjih časih skoro sumljivo vošči-ti komu veselo novo leto. Če bi bil Mr. Morgan ali pa Mr. Schwab med našimi naročniki, bi seveda tâkoj lahko verjel v* /odkritosrč-nost podobne čestitke. Lansko leto je bilo srečno in veselo, torej ni treba nič druzega, kakor da se nadaljuje, pa je vne prav. 41 Vojne neveste" so prinašale zlate čase, in če si da stric Sam dopovedati, da bo sedsj on potreboval toliko ksnonov, kolikor so jih doslej Angleži, Francozi in Rusi, se bo tudi leto 1917 kakor poletno solnce bleščalo v knjigah municijakih trustor.
Bolj po ironiji diši čestitka de lavcem. Staro leto, ki je * dvanaj stiin udarcem ure v Silvestrovi noči izginilo v skrivnostnem ferez dnu večnosti, nam ni zapustilo ni česar, kar bi bilo podobno sreči in kar bi obetalo mnogo veselja v dnevih novega letnega vladarja Skoraj da je že preveč trivialno če se govori ob tej priliki se o sve tovni vojni. Toda kdo se more ravno ob takem času ubraniti mi sli nanjo t Novo leto in božič, to spada skupaj kakor siameška dvojčka. Še čez zadnji dan kole dar ja doni beseda iz "svete" noči« Mir ljudem na zemlji. In ta klic ki je pobožnejSi od vseh drugih -v naukih krščanskih cerkva, je postal iiajokrutnejša satira v času ko se štejejo mrliči po evropskih bojnih poljanah na milj one.
. O kakšnem veselju naj govore uboga človeška usta ob novem letu, ob katerem se obnavlja mori-tev in požig, potapljanje in uničevanje in vse povračanje v zver sirvo? Kakšna radost naj polje \ srcih ljudi, ki se morajo baš ob takih časih še bolj spominjati, da jim leže brat je, oče* je ali sinovi sli po vsaj sob rat je po podobi n duhu daleč kje v nezaznamovanih grobovih, žrtve najogromnejšega zločina vseh časov t
Sredi groze, žareče se od plam-tečih m«ft in puhteče iz sveže krvi, je zmkliral "Srečen božič in veselo novo leto" mogočen mož, vladar Nemčije Viljem. V njegovem ime-► mi je kancelar Bethman Hollweg povabil evropske vlade, naj končajo vlogo tigrov in-se izpremene v krotke ovčice. Prišel je predsednik Wilson in prav narahlo vprašal, če ni med nebotn in zemljo kakčna možnost, da bi si sovražniki segli v roke in povedali strme-čemu svetu, da imajo vsi en cilj in eno voljo in da je bila vsa divja vojna le žalostna zmota, le sanje, v katerih je rmrode tlačila mora.
Pridružili bi se oznanjevalcem iniru in pozdravljali leto, ki ga prinaša, če bi bilo v ponudbi uradne Nemčije opaziti le nekoliko ve* odkritosrčnosti. Ali čimbolj se vede Viljernova vlada, ka<kor da je mirovno pogajanje že gotova
stvar, tembolj se ¿aja tisto nulo upanje, ki se je plaho dvignilo kakor prvi zvonček skozi pomlad ni sneg. Na krvavih poljanah bi <bilo presgodaj govoriti o veselem novem letu.
In če prineso meseci ,ki se nam bližajo, mir; Bo li to res neskaljeno veselje, gledajoče jasno v srečno bodočnost t
Na miljone src si želi ta mir ¡n hrepeni po njem kakor potnik v peščeni puščavi po šuiuljanju potoka. Po njem koprni, zato da se končsjo nepopisne groze. Ali ta mir bo le zaključek tragedije, saín na sebi pa Še nikakor ne bo radost. Kajti najlepši mir ne bo vstajenje mrtvih; noben mir ne more izbrisati črne resnice, da je vrgla ta vojna narode za veliko daljavo na poti razvoja nazaj; ta mir prinese cel« kupe novih, mučnih skrbi; obnenjen bo s posledicami ropa, umora, izčrpavanja, podivjanosti, sovraštva maščevalnosti in zadolžene bodočnosti. Ta mir bo zadnja beseda krvave povesti, ne pa začetek sreče človeštva. Kajti njegovih upov ne izpolni, naj bodo pogoji, ki jih podpišejo diplomat je, kakršnikoli.
Vojne niso pričeli narodi; miru ne bodo sklepali narodi. (JU kraljev in cesarjev pooblaščeni državniki lahko predelajo zemljevid Evrope in karto tujih kontinentov ; lahko se pobotajo, da začrtajo meje, kakršne so bile meseca julija 1914; oni lahko rešijo razne probleme raznih vlad; problemov narodov ne rešijo, kajti narodi ne bodo sedeli v konferenčni dvorani, interesi vlad in vladarjev pa niso njihovi interesi.
Rešen ne bo razredni problem. Delavstvo ni izzvalo vojne; igralo je v njej žalostno vlogo stroja; enako je bilo konjem, ki gredo v smrt, kakor jih goni jesdec. V tem klanju je opešala njegova moč, hi kadar bodo vlAdajoči resnično siti blaznega divjanja, ne ho imelo toliko sile, da bi pognalo božje mi-lostnike in njih zastopnike z mirovnega sejmišča in samo uredilo svojo bodočnost.
Mir, ki mora pač priti, preden bo konec sveta, ne izpolni opravičenih želja iomučenega človeštva. Če j« razumljivo hrepenenje poj njem, vendar ne daje povoda za vesele čestitke.
o	»i «l
Spustimo cagrinjalo. Vojna ne more pogoltniti vseh naših interesov. Ne bi li se mogli kaj drugače pomeriti s fantičem, ki zapisuje novo številko v 'knjigo let ?
Na tej strani oceana, kjer je po stari pravljici svoboda doma, pla vamo v prosperiteti, kakršne še nikdar ni poznala ta dežela.
Ej, veselo no\g leto!
Ali zopet zamira glas na ustni cah. Kakor živ ogenj se blešči zlato, ki ga prinašajo ladje v celih kupih preko morja. Toda ogromna bogastva, o katerih se nekdaj bdeč niti govoriti ne <bi bilo smelo, po-večavajo le moč vladajoče manj&i ne v srečni Ameriki; delavska množica pa peša tembolj, čim mo-gočneje raste oblast njenih gospodarjev. Miljarde, prihajajoče iz obubožajoče Evrope, se izpremi-njajo v biče v rokah ameriških kapitalistov, v strojne puške, varujoče novo pridobljena bogastva zoper tipte, ki so jih ustvarili.
Zlati hribi so se prevalili čez morje ,tukaj se zlivajo v blagajne mogotcev* malenkostne odpadke, prihajajoče v žepe delav^.va pa vlači iz njih zopet velona tniljo-nov kakor drobne kosce železa mogočen magnet. Vso prosperiteto, v slavospevih kapitalizma neskončno pretiramo, je že davno odtehtala vesoljna draginja, ki krade ubožnejšim slojem kruh, dojenčkom mleko, bolnikom zdravilo, ukaželjnim ljudem duševno uteho.
Siva megla pomanjkanja pada v dolino delavskega ljudstva in noben žarek svetlob« je ne prodre. Danačnji brigi se pa pridružuje še k nit a skrb za bodočnost. Vsa seda njoHt plava v zraku; trdnih tal ni ma pod nogami; nad njo pa visi Damoklejev meč. Že so v posameznih municijakih tovarnah začeli odpuščati delavce. Vse blagasta-nje sloni na izdelovanju morilnih potrebščin. Kdor ne izdeluje šrap-nelov, pomaga pri njih prevažanju, topi jeklo zanje, ali pa kopa, iremog, da se* vrte stroji v muni-cijskih tovarnah.
Prišel bo dan, ko so biljonske glorije konec. Tudi če raztegne netopir militarizma svoje peroti liiroko «kolikor l« more, preko dežele "svobode", ne more Amerika miru pogoltniti toliko bomb in granat, smodnika m nitroglicerina, kolikor tri evropske velesile v
Kos narodne pravičnosti.
Kadar pride beseda na Italijane in Slovence, zlasti pa na njih vzajemne odnošaje, tedaj je to navadno žalostno poglavje. Tam, kjer živita oba naroda skupaj, in to je precej znatno ozemlje ob Jadranskem morju, živita večinoma kakor pes in mačka. Tisti, ki imajo korist od narodnih prepirov in bojev, so znali ene in druge tako na-hujskati, da učinkuje vČasi že ime drugega naroda kakor rdeča cunja na bika.
Šovinizem prehaja kaj lahko v tako norost, da se zdi mirnemu človeku nerazumljivo, kako morejo ljudje, ki so enakega obličja in s stoterimi interesi navezani drug na drugega, tako zdivjati, da kar rohne, Če govore drug z drugim ali drug o drugem. Gotovo so različni vzroki, s katerimi se razlaga ta nezmisel; eden izmed glavnih je pa ta, da se narodi, tudi če žive geografično v tesnih zvezah, prav malo poznajo. Tisti, katerim zaleŽi na njihovem sovraštvu, grade kitajske zidove med njimi in jih tako raztujujejo.
Ni li prišlo v navado, da ne rabijo nekateri slovenski listi, če pišejo o* Italijanih, drugih izrazov kakor "Kalabrezi" in "polentarji"f Na drugi strani se je pa med Italijani razširilo mnenje, da «o Slovenci barbari, ki so komaj pod pritiskom sosednih narodov zapustili brloge in zaceli oblačiti civilizirano gbleko.
V teh razmerah veseli človeka vsak pojav, ki gre za tem, da se poruši j6 umetni plotovi med uarodi in se pokažejo drug drugemu v pravi luči. Tak pojav nahajamo v tržaškem listu "Lavora-tore", ki je objavil zanimiv članek o Slovencih, v katerem pravi:	% »
44 Vzajemni odnošaji Slovenčev in Italijanov v Istri niso bili nikdar kaj druzega, kakor nepretrgan niz nesporazumov» in zavajanja, kljub temu, da so živeli drug poleg druzega in da je bila zraven slovenske hiša italijanska hiša. Kljub temu skupnemu* življenju je resnica, da se Slovenci in Italijani med seboj tako malo poznajo, kakor n. pr. prebivalci Nove Zelandije s prebivalci kje na ekvatorju. Italijani ne poznajo slovenske zgodovin« in kulture, dočim je^tudi Slovencem jako malo znana italijanska zgodovina in kultura. Toda sedaj ni čas da bi iskali vzroka, zakaj je tako. Ali gotovo je, da se je treba definitivno osvoboditi zastarelih in neveljavnih predsodkov in iskati na drugih potih odpomoči temu velikemu nedo-statku.
Slovenska zgodovina je v preteklosti in sedanjosti v resnici zanimiva in poučna. Če pogledamo le na gospodarski razvoj tega naroda, vidimo, da je razvil, četudi jako majhen, vendar veliko financijelno moč. Med Slovenci najdemo jako produktivno življenje v najmodernejši obliki ban-kovnega in gospodarskega dela. Slovenski narod, ki je narod treznih in marljivih delavcev, se mora danes na vsak način smatrati za važen ekonomski faktor. Kdorkoli j« proučeval veliki slovenski razvoj na gospodarskem polju, mora .občudovati veliko naprednost Slovencev glede if* «Jih produktivne sile in žilavo podjetnost f'
In nič manj ni izrazita borba Slpvencev za čuvanje svojih običajev in svojega jezika. Kljub
temu, da je bilo intelektualno življenje Slovencev tekom stoletij uniČevauo, so vendar Slovenci znali ohraniti svoj jezik čist in krepak, ohranili so vse znake svoje staroslovenščine, tako da se še dandanes smatra slovenski jezik za ključ za spoznavanje drugih slovanskih jezikov.
Politična in književna zgodovina slovenskega naroda se je začela v luteranski dobi. Veliki duh energičnih reformatorjev je zbudiUduševne slovenske sile, tako da je bilo v kratkem prevedeno na slovenski jezik celo sveto pismo in druga verska dela v dobi, ko je znal komaj izmed tisoč Slovencev eden pisati v slovenskem jeziku. In odte-daj se je začela razvijali prava slovenska književnost, ki je rodila v zadnjem stoletju naravnost književne velikane. In le škoda je, da poznajo latinski narodi tako malo ta čudoviti uspeh slovenske književnosti. Kdo Se ni sli&al o delih slo^ venskega književnika Cankarja, tega gigantskega in najmodernejšega pisatelja, enakega Maeter-tincku ali Flaubertu, katerega bi po vsej pravici lahko imenovali slovenskega (iuy de Maupas-santaf	..
Kdo ve kaj o krasnih lirskih poezijah Zupančiča T Kdo ve kaj o Aškercu, pesniku heroiz-ma, revolucije in eposa! Ali o spisih Kristana in o njegovem dramatičnem delu "Samosvoj", v kateremu se slavi na drzovit in odličen način lepota in nemogočnost individualnega življenja! Kdo ve kaj o Ketteju, o tem sladkem mladjuskem pesniku radosti in življenja; ali o nežnem in melanholičnem pesniku Aleksandrovem, tem Leopoldiju jugoslavenske poezije. Komu so znani klasiki Prešeren, prvak poezije, JurČiš» Kersnik t To je svež in neprestano zelen venec slovenske poezije in romantike, priča duševnega dela. ^
In poleg umetnikdv iu pesnikov najdemo pri Slovencih še dolgo vrsto učenjakov in filologov, ki so bili vedno ponos in slava Slovencev. Dovolj j«, če omenimo Miklošiča, Kopitarja, Pleteršnika, Janežiča in Čopa Vsa dela teh mož so bila tako znamenita, da so prestavljena v'popolnosti na nemški jezik iu v resnici delajo vso čast Slovencem. Od matematikov se spominjamo le Vege, ki je zasnoval loritmijske deeimale. '
Svetovni pregovor je, da morate spoznati narodove pesnike, če hočete spoznati narod. Če je to resnica, tedaj priporočamo vsem izobraženim krogom, da najdejo pot za spoznavanje in ocenitev slovenske književnosti in zgodovine, kajti na ta način pade marši kakšen predsodek, ki ga ima italijansko občinstvo proti Slovencem. Hercenni zaman pozival evropsko publiko, da naj proučuje življenje in intelektualnost slovenskega naroda, da odkrije pri slovenskem narodu čistost globoke človeške zavesti.
Želeli bi, da prinese ta plemeniti poizkus po-mirjenja med narodoma najboljše sadove in da zasveti po turobni in viharni noči nov dan boljšega človeškega spoznanj^ lepše, bodočnosti vsem narodom ..."
Za tiste, ki ne vedo, naj le. še omenimo, da je "Lavoratore" socialističen list in izhaja v 80 tisoč iztisih.
vojnem času. In nihče ne more povedati, kaj bo, kadar se zruši iz kart »grajena hiša umetne prospe ritete. Komaj se upa misel vpra šati, kakšno morje ibede se raz lije po Ameriki, če bo kapitalizem socialno tako nesposoben, kakor je bil še vedno v kritičnih časih.
In kljub temu — svojega vošči la ne prekličemo.
Le — da se razumemo s svojimi prijatelji. Naša česfitka ne izraža cenene želje, da bi skrivnostna Usoda storila čudež in poslala na zemljo Vile, ki naj bi iztresle polne koše pričakovanih in nepri čakovanih darov med iljudi kakor Miklavž nied lahkoverne otroke.
Srečno novo leto želimo, h repe neči po boljšem spoznavanju de lavskega razred^, ki je svoj edini rzveličar in dosfftfe izpolnitev svo jih upov, ako hoče, to se pravi ako si ustvari moč, s katero pre maga staro leto.
Prvi januar — to je dan, ki se le malo razlikuje od drugih dni
V stremljenju delavskega razreda ne Šteje nič. Koledarsko leto ne izpremeni delavskega položaja in ne preuredi razmer človeštva. Sreče ne prinaša čas; v času po pribori le boj, in kdor jo išče, se mora ojačati in oborožiti za ta boj.
Po novem letu koprni zavedno delavstvo. Po novem letu koprni t-udi nezavedna množica; vse človeštvo koprni po njem. Ampak le razredno zavedno delavstvo je spoznalo, da je samo hrepenenje neplodno in da je treba odvaliti skale, ki so na poti njega uresnir cenju.
Kapitalizem! To je mogočna pečina .ovirajoča srečo človeštva. Njo je treba zdrobiti, od metat i, da bo prosta pot. Iz te pečine izvira vsako Človeško zlo. Kapitalizem je vir telesnega in duševnega pomanjkanja, narodnega in spolnega in plemenskega zatiranja, konkurence in konfHktov in vojne, zahrbtnosti in hinavščine, zločinov in suženjskih zakonov, zgodnjega umiranja in ubijanja duhov. Kapitalizem se je postavil kakor straSen mejnik pred člove-
štvo in ovira njegovo daljnjo pot do združenja, sporazuma iu pametne ureditve skupnega doma. Porojen iz potrebe svojega časa zahteva večno življenje, pa jemlje zrak in svetlobo novi mladini, opravičeni do novega življenja.
Kadar se zdrobi ta skala, doživi delavski razred in z njim ve« človeški rod svoje novo leto. I)a se razširi to spoznanj«, da se delavstvo združi in ojača za to delo, da se pomnoži armada zavednih bojevnikov, to je najboljša priprava *a rešitev iz stare dobe. In ker je to v naših rokah, v rokah vsakega, kdor je dobre volje, ker dosežemo eilj t£m prej, Čim bolj mu vsi posvetimo svoje moči, ponavljamo željo:
Srečno novo leto!
MI SMO VOJAKI KORENJAKI
V Ameriki ni militarizma! — Kakor neomajno resnico so to peli prvi.	>
In nikdar ga ne bo! — so ta njimi Čivkali drugi.<
Ko so se oglašali prvi, je bil militarizem že na poti, in še pre den so dočivkali drugi, je militarizem že tukaj. Pravi militarizem s splošno brambno dolžnostjo in z vsem, kar spada k njemu, le s starokopitno organizacijo, ki dela vojaškim izvedencem največje preglavice. "Hm! Splošna vojaška dolžnost Zedinjenih državah T To vendar ni mogoče. Nekaj je bih> pač či-tati, da jo predlaga generalni štab, ampak od načrta do izvedbe je vendar precej daleč."
Ne, prijatelj dobri, ki trdno verjame*, da s« lahko s pridigami svet uravnava! Splošno vojaSko dolžnost imamo. Nanjo ni treba nič več čakati; to, kar misli generalni štab zahtevati, oziroma kar zdaj že zahteva, je le še splošna vojaška služba v mirnem Času.
Armadni zakon, ki je bil sprejet v poletnem zasedanju kongresa, je širokim krogom v Zedinjenih državah še malo znan. Saj je stara reč, da je Baseffall <v Phila-delphiji in ročna borba v Kansas
City zanimivejša od kongresa in legislatur in podobnih komedij.
Tekom volilne kampanje je zlasti socialistični predsedniški kan didat Allan L. Benson upozarjal, da obsega Hay-Ohamberlainov za kon določbo, ki pomeni prisilno vojaško služIjo. Po tem zakouu se ustanove v slučaju vojne rezervni bataljoni, da nadomeste bataljone na fronti. In potem pravi omenje ni zakon v odseku 79:
"Če iz kakršnega koli vzroka ne bi bilo dovolj prostovoljnih vpisov, da se drže rezervni bataljoni v predpisani moči, se ima zadostno število mož iz neorganizirane milice postaviti v službo Zedinjenih držav, da se vzdrži vsak tak bataljon v predpisani moči."
Ker so kljub temu nasprotniki tajili, da je bila sklenjena kakršnakoli vojaška obveznost, češ da si Benson zakon napačno razlaga, je ta naravnost interpeliral Wilso-na, kaj je pravzaprav 3. junija podpisal. Po daljšem obotavljanju je Wilson priznal, da ima Benson prav. Njegov osebni tajnik Tumulty je namreč zadnjemu, seveda po predsednikovem nalogu poslal pišimo, v katerem je dejal:
"Cenjeni moj gospod!
Z (»žirom na Vaše pisnuo z dne 5. oktobra ni i dovolite reči, kakor je bilo že večkrat razloženo, da velja določim v takozvanem Ilay-Chamberlainovem zakonu le za slučaj vojne. Medtem ko je bil zakon gotovo jezikovno slabo sestavljen, vendar ni imel tistega namena, ki ga označujejo njegovi kritiki. Naj dodam, da čuti predsednik, da je bilo besedilo pre-splošno rn on upa, da se omeji pri prvi priliki. Vaš iskreni
• J. P. Tumulty, predsednikov, tajnik." Wilsonov tajnik je torej le zavračal mnenje,»da bi se. mogel Hay-Ohamberlainov zakon porabiti v mirnem času. Brez dvoma pa velja za^ čas vojne. In to je mero-dajno. Ce se ne oglasi za rezervne bataljone dovolj prostovoljcev, mora toliko članov neorganizirane milice v službo, da je število popolno.
Kdo pa' je neorgauizirana milica f Stavili ibi ,da je v Zedinjenih državah na stotisoče takih "neorganiziranih miličarjev", ki sami ne vsdo tega. Neverjetno je, kako nejasni pojmi vladajo o takih rečeh med l just vom. Večina si predstavlja neorganizirano milico, Če to besedo in če si ob njej sploh kaj misij, kot nekaj podobnega rezervni ali pa neaktivnemu domobronstvu v evropskih milita-rističnih deželah; kdor je služil v milici, mora biti — tako si mislijo — še nekaj let pripravljen, če ga pokličejo.
V	resnici pomeni že beseda "neorganizirana milica" sama na sebi splošno vojno obveznost. Lani smo v n^ki daljši razpravi, še preden je bil sprejet llay-Chamberlainov zakon, trdili, da imejo tudi Zedi-njene države svojo prisilno vojaščino. Takrat so nam podtikali, da trdimo take reči, ker nam manjka ar'umentov. A vendar je bil že takrat V veljavi zakon, ki uvršča v neorganizirano milico vse ameriške državljane m vse iuozemce, ki so izrekli namen, da postanejo državljani, to se pravi, ki so vzeli takozvani prvi papir, od 18. do 45. leta. Z nobenim Navijanjem se torej ne more odpraviti dejstvo, da je vojna obveznost od 18. do 45. leta že davno vpeljana.
V	tem oziru ni izrekel llay-Ohamherlainov zakon nič novega. Le določba o ustanovitvi rezervnih bataljonov je bila nova. Ta določba je nekoliko jasneje povedala, da ni neorganizirani milici namenjeno ostati doma za pečjo, ampak da bo tudi ona poklicana pod orožje — v potrebnem številu, torej eventualno vsa.
Wilsonov tajnik Tumulty je obžaloval, da je bil zakon nerodno stiliziran iti je govoril o pri-lični omejitvi.
Na podlagi tega pisma so dobre duše pričakovale, da bo vojna obveznost odpravljena in da ne bo nikdar nikomur drugemu treba služiti, kakor prostovoljcem. Za Wilson« je bilo priporočljivo pustiti takim upom odprta vrata, dokler še ni bil vnovič izvoljen. Sedaj ni več treba slepomišenja in militarizem lahko naravnost govori.
Vojni urad je že izdal povelje, po katerem se mora takijj ustanoviti rezerven bataljon, čim odide kakšen miličarski polk v vojno službo. Da se je v prvi vrsti ozirali na prostovoljce, ako teh ni dovolj, pa naprej na samce in potem šele na oženjene, je pravilo, ki nikakor n« odpravlja splošne obveznosti. Rezervni bataljon se tudi ne organizirajo za parado. Če so izvežbani in če zahteva vojni položaj pojačanja, pridejo rezervni bataljoni na fronto, doma se pa ustanove namesto njih novi. In to se lahko nadaljuje, dokler niso vsi obvezniki vpoklicani; Če smo pa tako daleč in bi še primanjkovalo mož, tedaj se vladajoči ne bodo prav nič obostavljali ,ampak bodo razširili obveznost na nadaljnje letnike.
Anglija, ki je imela izključno prostovoljniški sistem, pa ima sedaj vojaško^obveznost, daje za take slučaje dovolj poučen zgled.
Povelje vojnega urada ne vpeljuje zopet nič n^ega, ampak le uveljavlja zakon. Tista "omejitev", o kateri je govoril Wilson tekom kampanje, se nam pa bliža na drug način; poleg splošne vojne obveznosti v slučaju vojne hočejo vpeljati se aktivno vojno službo v miru. Načrt je že izdelan, dobre duše se pa lahko tolažijo, da v Ameriki ne bo militarizma.
■ V Bostonu so imeli v torek glasovanje o salonih, pri katerem so suhi propadli. Za nadaljnje izdajanje licenc za prodajo opojnih pijač je bilo oddanih 53.459, proti pa 29.997 glasov., Lani je bilo mokrih glasov 46.116, suhih pa 31.877. Izgleda torej, kajcor da se suhim odmikajo tla podnogami.
Zaradi visokih žitnih cen so farmarji letos posejali znatno več pšenice in rži, kakor druga leta. Z zimsko pAenico je bilo posejanih 40 miljo-nov akrov, to je 887.000 akrov več kakor lanske jeseni. Dne 1. decembra je kazala pftenica 85.7 procentov normalnega stanja proti 87.7 procentov v lanjski jeseni. Z rijo je bilo posejanih 4,214.000 akrov, t. j. za 740.000 akrov več kakor lani. Stanje riene setve je 1. decembra kazalo 88.8 procentov nórmala proti lanskim 91.5 proc. Decembrsko stanje fte ne pfrmeni, da bo tudi končni pridelek slab*i od lanskega; to je odvisno, kakAna bo *o zima. Ampak večja setev tudi ne bo mnogo zalegla, če se ne stopi oderuhom na kurja očesa.
Se enkrat stara pesem.
¿tamkaj je v gigantičnem boju, ki ga vodi delavski raared za avojo osvoboditev, ¡spremenljivega. Marsikatero geal ovelja le nekaj ¿asa, pa izgubi svoj pomen, ¿e t*e ispremene razmere, v katerih »e je zgladilo. Kna pesem se pa neprenehoma ponavlja s enakimi beaedarai in s enako melodijo, tako da postaja tuaraikomu že dolgočasna, ker jo je že prevečkrat slišal. To je peaem o organizaciji. ^
Toda: Prevečkrat! — To ni prava beseda. Evangelij organizacije se ne razglaša zaradi lepote, aiupak zaradi potrebe. Tudi peven ni razkošna radoat, ponavljati peseiu, ki jo je pel že tisočkrat. Ampak kristjani molijo svoj očenaš vedno enak že skoraj tisoč let dannadan, pa se g s še niso naveličali in se ga ne «mejo.
V organizacijo bi se lahko nehalo klicati delavstvo, če bi bil njen glas že dosegel zadnjega proleta-rca tu če bi bili ¿e vsi v njej. l)i>kler pa jih-stoji še kaj tih strani ali pa celo v nasprotnih • taborih, mora doueti dalje ta napev. Karkoli nam nalaga ubežni dan novega, jpi trenutek ali pa za dolgo dobo važnega, kolikoAoli nam vsiljuje naš boj problemov velikih ali pa malih, vendar se moramo zopet in zopet vručati k stari, neizogibni nalogi, k organizaciji.
Delavcem, ki so le že nekaj časa okušali slasti dela in so zasledovali delavsko gibanje, njegovo tektiko, njegove težave in uspehe, menda ne bi bilo treba razlagati, da je organizacija neizogibno potrebna za dosego vsakega, bodisi tudi najmanjšega izboljšanja. Delavec, ki je napram organizaciji popolnoma indiferenten, to se pravi, ki se sploh ne zmeni za organizacijo in mu je vseeno, ali imajo proletarcl kakšno organizacijo, ali je, pa<nimajo — tak delavec sodi dandanašnji v mu-* zej za starine.
c Najdejo se sicer še taki starokopitueži, a njih število je vendar še preveliko, četudi že precej pojema. Toda, če bi jih bilo še tako malo, škodljivi so celoti. Oni so pravzaprav največja ovira vsakemu gospodarskemu in socialnemu napredku in včasi so svojim organiziranim tovarišem bolj nevarni, kakor odkriti nasprotniki.
Delavca smatra delavec za tovariša; če je sam zaveden in pozna razdelitev sedanje družbe, vidi v njem člana svojega razreda. O kapitalistu v*f da mu je in da mu vsled vladajočega reda ne more biti nič druzega kakor nasprotnik. Delavec mu je pa skoraj brat, ako se ni naravnost izkazal za Kajna.
Toda če ne stoji ta delavec v njegovih vrstah, je zaupanje pogostoma neutemeljeno in se kaj lahko konča z razočaranjem. Neorganiziran delavec se ti bo sam kazal prijatelja, dokler ni treba tega dokazati. C i m pa pride do boja, si takoj v nevarnosti, da te zapusti ali izda. Ako bi ti bil ves čas kazal sovraštvo, bi bil pripravljen na to
la bi se varoval. Ker si mu zaupal, ti njegovo izdajstvo lahko pokvari vae račune in ¡zpremeni pričakovano zmago v poraz.
Tudi če ne bi bilo tega, je v neorganiziranih delavcih vedno nevarnost za organizirane.
Po zakonu velja v Ameriki popolna združevalna svoboda. Kjer ao delavci neorgaiuzirani in vsled tega slabi, imajo kapitalisti pač pogum,-da poteptajo zakon in ne trpe organiziranih delavcev v svojih podjetjih. Če so delavei dobro organizirani in močni, se skrha moč kapitalistov ob sili njihove organizacije. Zdraievalna pravica torej obstoja in niti najvišje sodišče Zedinjenih držav ne more vzeti delavcem te svobode.
A kakor pravica, tako je tudi na njej sloncea organizacija javna. Vsled tega ne ve samo ona, kakšno moč da ima, ampak tudi oblasti in podjetja so poučene o tem. Vsak posameznik, ki ni organiziran, stoji takorekoč na odru pred kapitalističnim svetom in pravi: Glejte, saj še niso vsi organizirani.
Kaj to pomeni, vedo pač vai, ki so se že kdaj bojevali za boljši položaj. Nemogoče 'bi bilo, prešteti vse tiste deputacije, ki so že kdaj romale k • tovarniškim voditeljem, k rudniškim superinten-, deuton», k železničarskhn inauagerjem, k upravnim svetom delniških družb prosit za zboljšanje razmer. Dosegle niso navadno ničesar. Semter-tja morda kakšno obljubo, kakšno prijazno besedo, priznanje, da so res slabi časi. Na uresničenje obljub se je potem čakalo toliko časa, da se je pozabilo nanje. Cez par let .pozneje se je potem napisala nova prošnja, izvolila ndVa deputacija, pa je začela stara igra. Kapitalisti in njih plačani zastopniki so morila našli nove izgovore, predlagali deputacijam napačne statistike, jih tolažili z boljšo bodočnostjo, sedanjost so pa pustili ueizpreme-njeno.
Zakaj je bilo tako?
Kdor je sprejemal take deputacije, je dobro vedel: "Saj se ne more zgoditi nič. Saj je v tovarni, v rudniku, na železnicah, v plavžu, v delavnici še preveč takih, ki se nič'ne brigajo, ki niso organizirani."
Ker niso organizirani, se jiii podjetnik ne boji. In ker se jih ne boji, jim ne da ničesar. Kajti kapitalist ne zvUa plač, ne skrajša delavnika, ne uredi varnostnih priprav nikdar zaradi delavske, temveč le zaradi svoje potrebe, če mu delavci dokazujejo, da se ne more irhajati z mezdo, mu to nič ni mar. Ampak to ga briga, če so delavci dovolj močni za zmagovit boj, ki ga lahko pripravi ob kos dobička. On daje, če se boji, zmaje pa z glavo, če se mu ni treba bati.
Kaj pa delavci samit
Tisti, ki so bili organizirani, v organizaciji utrjeni, 1ci so se že kaj naučili, -bi bili marsikdaj
reson in odločno odgovorili na prazne obljube, pa bi bili zahtevali dejanj. Toda če je prišlo tako daleč, pa so prešteli svoje vrste, so si morali reči: "Toliko in toliko jih je, ki se ne moremo zanašati nanje. Niso organizirani, ne |>oznamo jih v <l uho. Kdove, kaj bodo storili, če začnemo bojf Kdove, Če na« ne bodo izdali t" .
Ta previdnost je bila, kjer se je pokazala, zelo opravičena. Zakaj ne enkrat se je zgodilo, da ao delavci zatajili delavce. Ne enkrat, da so zatrli boj svojih tovarišev neorganizirani delavci sami.
Amerika je velika dežela z veliko industrijo, z velikim številom delavstva, in iuut vsled tega naravno tudi mnogo bojev, muogo štrajkov. In treba je priznati, da jih je med temi tudi mnogo izgubljenih. Razlogi za to «o različni; toda večina porazov prihaja od nezadostne organizacij, z drugimi besedami od prevelikega števila iffor-ganiziraulh delavcev.
Kes ni- preveč rečeno, če se -pravi, da sp bili neorganizirani delavci celoti bolj neavrni, kakor saiua kapitalistična podjetja. To velja pa tudi sedaj še, kajti vseh dni še ni konec in paradiža še uismo dosegli.
Kar se je pridobilo, je nekaj vredno. Toda to ni pribito ali prikovano. Kar se da, se tudi lahko vzame, če tisti, ki je dobil, nima moči, da bi držal. Kapitalizem ima od nekdaj že navado, da rad z levico jemlje, če je z desnico kaj dal. Kar so delavci pridobili, to si morajo tudi obvarovati; če ne bodo znali in mogli, bodo'hitreje izgubili, nego so pridobili.
Vse, kar se pridobi, je v nevarnosti, da se izgubi, če ni moči, da bi držala. Že za varstvo pridobitev je organizacija neizogibno potrebna.
Ampak delavcem ni treba le varovati, kar i-majo, pridobiti morajo več, če hočejo živeti. Sedanji dnevi so v Evropi in v Ameriki živi dokazi, da je to ko. Delavec, ki je lani s svojo plačo dobro živel, sedaj z njo komaj izhaja; tisti, ki je lani izhajal, ima seboj že pomanjkanje. Brezvestna špekulacija je pognala cene živih in drugih potrebščin v par mesecih bolj navzgor, nego se povišajo delavske mezde v par desetletjih. Beseda 44živeti" pomeni za delavca v teh razmerah komaj toliko kolikor ne umreti.
Pač je sedanja draginja nenaravna in z raznimi zakonodajnimi sredstvi s primernimi ukrepi občin itd. bi se lahko omejila. Ainpak neko po-draževanje je v kapitalistični družbi neizogibno. Zoper4o je edina pomoč zvišanje dohodkov. Saj se je nekdaj res lahko živelo s pol dolarja na dan. Kje je pa danes tisti umetnik, ki bi se inU to posrečilo T
In kako naj v bodoče delavci dosegajo več, če ne bodo imeli moči, če ne bodo imeli organizacije, in sicer take organizacije, da se lahko zanaša je nanjo!
Neorganizirani delavei morajo kratkomalo izginiti, da pridejo boljši časi. To se pravi: One. ki še niso organizirani, je treba spraviti v organizacijo in se morajo tam tudi držati. Totfa kakof
Včasi so se godili čudeži. Danes se ne smejo delavci zanašati nanje. Sami od*sebe ne bodo in-difirentni drvili v organizacijo. Glavni vzrok je tam ker je ne razumejo. Včasi so »že tudi drugi vzroki, strahopetnost, lenoba, lizunstvo itd. Ampak tudi to je včasi samo posledica neznanja. Kploh p a je največ tistih, ki bi se hiteli vpisat, če bi dobro vedeli, čemu je organizacija. Nobela skrivnostna usta jim tega ne bodo razodela; samo pouk lahko pomaga.
Za uspešen pouk imamo pa v glavnem troje sredstev: Časopisje, agitacijo s shodi in agitacijo od moža do moža.
Tretje je najvažnejše. Časopisi prinašajo lahko najlepše nauke. Kaj pomaga, če ji*i delavci ne bero? Govornik si lahko izkriči pljuča; kaj, če ga delavci ne poslušajo? Pa še drugo. Mnogo jih je, ki prečitajo časopis. In všeč jiin je, kar so brali t- danes. Toda jutri je pozabljeno. Na shodu ploskajo govorniku. A ko ¡-zgine z odra, so izginile tudi njegove besede.
Treba je pa nepoučene pripraviti do tega, da res čitajo delavske časnike, da res gredo na shode in tam poslušajo. Treba jih je pa tudi neprenehoma v spodim jati, da jim ostane živo, kar so čita-li in slišali, t,er da sami premišljujejo, da se prepričajo, da jim pride resnica v kri in v meso. Kajti s člani, ki imajo samo knjižico v žepu, se ne opravi nič. Močna bo organizacija le tedaj, če bo imela prepričane ude. In jasno je, da je za to najbolj potrebno delo tiatih, ki so že organizirani. Le oni jih morejo pripraviti tja, kjer morajo biti.
Od vsakega Člana se seveda ne more zahtevati, da bi bil govornik, učitelj, urednik, skratka da bi i km*I vse talente, s katerimi bi latoko indiferent-ne Savle izpremiiijal v zavedne Pavle. Ampak to delo se že opravi v organizaciji, saj je naloga organizacije, da organizira tudi svoje delo. Ali da more to izvršiti, mora sama živeti, imeti mora člane. Pridobivati mora nove. Če opravlja navaden organizirani delavec to, je izvršil svojo najvažnejšo nalogo napram organizaciji in napram «a me mil sebi.
Zavedajmo se, da čakajo na delavstvo v A-meriki vse večji boji od sedanjih; poglejmo na utrjajočo se kapitalistično organizacijo, uvažuj-mo njihovo voljo za izdatnejše izkoriščanje in za večji odpor, pa bomo razumeli, da je treba delavstvu več in več organizacije in da se zaradi napredka delavskega razreda nihče ne sme izogniti tej nalogi.	^
Misli meščanskega pacifista.
Pacifizem je lepa reč. Nikdar nismo tajili tega. Vedno smo bili prepričani, da je mir boljši in lepši od vojne. Vemo, da ima kulturni napredek mnogo ugodnejše pogoje v mirnem kakor v vojnem času, čeprav bi te reklo tajiti sgodovinsko resnico, ako bi se trdilo, da ni včasi tudi vojna služila interesom kulture. Seveda bi se bili vsakokrat v drugih razmerah lahko mirno dosegli enaki uspehi, kakor so se s orožjem; toda ker so bile razmere take, kakršne so bile, ne pa take, kakršne bi bili želeli idealisti, je bila vojna včasi boljše sredstvo.
Dolga preteklost Človeštva je že minila, in bil bi čas, da bi se ljudje, narodi, države, člove&ke skupine sploh naučile reeavati svoje spore lepo mirno. Toda niso se še naučili.
Kaj pomaga, če jih zaradi tega zmerjamo? Vprašajmo rajši, zakaj se niso naučili.. Kot socialisti najdemo najlože odgovor na to: Ker nimajo v svoji družbi še takih razmer, da bi omogočile v vsakem slučaju mirno reševanje.
Drugačnega mnenja so meščanski pacifisti. Njim so razmere, zlasti gospodarske razmere deveta briga. Kljub temu, da daje prav sedanja vojna najstrašnejši nauk o sili gospodarskih razmer, predejo vendar zopet zlate sanje in pojo prelepo pesem o večnem miru, ki pride takoj po sedanji vojni.
Tega mnenja je tudi avstrijski pacifist dr. Alfred H. Fried, ki si je tudi v širši javnosti pridobil ime, ko je bil 1. 1911. odlikovan z Nobelovo mirovno nagrado. Dr. Fried je skoraj navdušen od vojne, ker je po njegovem prav ta vojna zibelka večnega miru.
On pravi:	'.
"Velika ura pacifizma bije. Evropa bo po sedanji vojni očiščena, postavljena na nov temelj, nanovo zgrajena na trdnejii podlagi. Zedinjene države pa bodo pri tem delu igrale posebno znamenito vlogo.
"Zedinjene države so že mnogo storile za svetovni mir. PanameriAkaf zveza je napravila med ameriškimi republikami velik sporazum in tako preprečila vse mogoče vojne, ki bi bile sicer popolnoma lahko izbruhnile med eno ali drugo južno, srednjo ali severo-ameriAko državo.
"Evropa si bo morala vzeti za zgled panameriško » Unijo. Na enak način se more ustanoviti Vseevropska * zveza — to, kar smo mi imenovali Zedinjene države evropske. ^
"To ni prazna fantazija. Moje in ideje baronice Suttnerjeve se povsem lahko u^sničijo."
Dr. Fried ne misli, da se uresniči ta panevropska unija takoj po končani vojni. Prizna, da se bo moralo med zamirajočimi odmevi grmenja topov in med prihajanjem trajnega svetovnega miru še marsikaj drugega storiti.
On ni bil nikdar in tudi zdaj ni zavzet za nemftke ideje, pa tudi ne za zavezniške; on pravi, da se mora odpraviti vse, kar je bilo v preteklosti, kar je v sedanjosti in da je treba zasnovati nove načrte za bodočnost.
Fried navaja sedem točk, ki ao po njegovem mnenju predpogoj za uresničenje panevropske Unije, za njen obstoj in za to, da se ne bodo mogle v bodoče več delati take grosovite napake, ki so povzročile že toliko vojn.
Njegove točke so sledeče:
Predrugačcnje evropske diplomacije.
Odprava atarobnih vlad.
• I «premem ba aedanjega aiatema mednarodnih zaves in pogodb.	,
Splošno razoroženje; vojaške ali druge oborožene sile bo smelo biti le toliko, kolikor zahteva vzdrževanje domačega miru.
Natakniti ae bodo morali nagobčniki raznim kričečem in podpihovalcem, zlaati pa gotovemu čaaopiaju.
Odstraniti ae bodo morale vae "moralne ameti", ki jih pusti vojna za aeboj.
Ustanoviti ae bo morala mednarodna juatica.
O teh avojih zahtevah razpravlja dr. Fried obširno in meni:
"Sedanja diplomacija je največje zlo za človeitvo. Izbruh sedanje vojne je postavil svetu pred oči, kaj je vse diplomacija povzročila. Vsak človek mora videti in tudi zahtevati, da ae diplomacija predrugači od nog~* do glave.
"Nihče, ki more mialiti a avojimi možgani, ne morfe reči, da jo to prav, da odločuje pet ali deaet oaeb, če naj pride pet ali deaet miljonov ljudi ob življenje.
"Tak sistem današnje diplomacije ni več primeren današnjemu čaau in današnjemu človeštvu^ .
"Človek bi mialil, da ga ni človeka, ki bi mogel 8prejeti tako odgovornoet na svoje rame, toda zdaj imamo dokaz, da se dobe še ljudje, ki ao pripravljeni razpolagati z glavami miljonov.
"Vae diplomatične spletke ao ae do danea vršile tajno; in tiati, ki imajo to v rokah, pravijo, da je ta tajnoat v intereau države.
"Toda ljudje nikakor ne ljubimo te tajnosti, ker vemo, da ae dotičniki vsako minuto igrajo s naiim življenjem.
"Toda diplomatične tajnosti niso edina nevarnost. Velika nevarnost je tudi tista starovežka diplomatična • čast, ki se može obdržati in rešiti le a prelivanjem krvi.
"Kdor je bral raznobarvne "knjige", v katerih ae perejo diplomati posameznih držav, je videl, da je bila usoda narodov, ki so živeli zadovoljno in srečno, odvisna od diplomatov, ki so gledali le na svojo čast, na svoj ponos in na svoj ujcled. Smehljaje so zavrnili vsa '
posredovanja in pognali ljudi v boj za puhlo in neosno-vano stvar."
Sedanje vlade so, kakor pravi Fried, najboljše zaveznice atarokopitne diplomacije. Svetovno politiko bi morali voditi pacifiati, ki ao možje sedanjega čaaa.
O mednarodnih razmerah pravi:
"Takozvane mednarodne zveze se ne morejo odpraviti kar na priproat in lahko umeven način. Niti po vojni« ne ho sile, ki bi z lahkoto odpravile te zveze. Med narodi bo težko odpraviti to zlo, kajti samo mogočna država more izhajati, ne da bi bila v kakršnikoli zvezi z drugo državo ali državami.
"Naposled pa vendar tudi to ne bi bilo nemogoče izpremeniti, če bi bila sploftns dobra volja za to. H •
"Ako bi ae najprej odpravilo, oziroma prenaredilo vse, kar je omenjeno v prvi in drugi točki, bi ae tudi tretja popolnoma lahko izvedla.	;*
r "To bi bilo čiato enostavno: Zveza, v kateri so Anglija, Rusija, Francija itd., te/ zveza, v kateri so Nemčija, Avstrija itd., bi se kratkomalo spojili v Evropsko Zvezo.
Naj ne pravi nihče, da je zdaj med tema dvema zvezama tako sovražtvo, da je kaj takega čisto nemogoče.
"Pomisliti je treba, da so te zveze le izrodki današnje diplomacije. Spomniti se je treba, da ao bili aedanjr "sovražniki" v vojnah prejšnjega stoletja že večkrat zavezniki. Danes pa stoje nekdanji sovražniki skupaj in uničujejo svoje prejšnje zaveznike.
"Že zdaj se sliAi v Nemčiji, da se bo Nemčija po sedanji vojni takoj združila z nekim svojim sedanjim sovražnikom (z Rusijo) in pričela kljubovati onemu, ki je zdaj z dotičnim nemžkim sovražnikom zaveznik.
"Ako se zgodi, kar je navedeno v prvih dveh točkah, potem ni akoro ničesar, kar bi nasprotovalo tretji točki.
"Faktično ne bi bilo treba, da bi bila Vseevropska Unija politična, kajti ne bilo bi najmanjšega vzroka, da bi bila taka.
jk
I VER JE.
Na Francoskem je nmrla glasovita žciia. Kakor imajo umetniki in pisatelji psevdonime, tako se je tudi ona imenovala nmdame de Thebes, dasi ' je bilo njeno pravo ime Anna Victorino Savigny. Po vsem svetu je bilo xnano njeno ime. Slave ji ni pribuvilo kiparstvo nli slikarstvo, matematika ali bakteriologija ; spadala ni med svetovne igralke ali pevke, niti velrtfa plesalka ni bila. Ampak kdor ni vedel, da je madame de Thebes najglaso-^itejša — vedeževalka 19. in 20. stoletja, gà je moralo biti skoraj sram.
Eh, madame de Thebes ni bila navadna slabo oblečena in nefrizirana ciganka, kaikršne imajo »voje umazane "Palinmtry parlorjc" po Halsted »lici. , Njen ''atelier" je bil enak aristokratične-mu salonu v elegantni palači, v Meung-sur- Loire, kjer je tudi innrla, jetpa imela svoje letovišče. Njeni klienteli je pripadal najelegantnejši parifki svet in nič nenavadnega ni bilo. če je prišl« kakšna princesa od daleč vprašati jo za avojobodo*-noat in za avet. Nekatera njena "proročanstva"
so se izpolnila; saj "ugane" včaai tudi ciganka, ki čita kranjski kmetici za par jajc iz roke. Ma-daone de Thebe« je poatala zaradi tega alavna. Njeni "nadnaravni talenti" so imeli največjo o-poro v tem, da je poznala vsakovrstne skrivnosti fine pariške družbe in da je znala vedeževati kakor d"lfijska I'ithya: Da je bilo prav, če se je za-i'*al » 'ako ali pa tako.
Živ^lr je v razVoiju 72 let, živ dokaz,, da je ftp«kulaetja z Ijirdsko neumnostjo izvrsten posel.
Iz Stoekholma poročajo, da se pripravljajo skandinavske dežele zaradi pomanjkanja bakra na izdajo železnega denarja. Nacionalne banke vseh treto dežel so se izrekle *a to. • i
Z železnim denarjem ao pričeli najpfej v Avstriji in Nemčiji, ker potrebujejo tam vsak ko-šček b"krn za orni te. Skandinavske dežele niso zapletene v vojno; ali v zadrege, ki jih povzroča vojna, so zapletene.
"Ako bi bili vai narodi združeni, ne bi nobeden imel prilike, da bi proti drugemu roval. Politika bi vsled take Unije popolnoma izginila, in valed tega bi bila vaaka vojna čiato nemogoča.
"Splošna evropska zveza bi imela brez dvoma ugodne posledice za ekonomično in aocialno življenje. Taka Zveza bi napravila nekako ugodno ozračje za vae one "naredbe", ki ao bile izdelane v Haagu in bi poatale v resnici to, kar bi morale biti.
"Konference v Haagu, ki ao ae že vršile, bi poatale končno upoštevanja vredne, in organizirani avet bi jih podpiral a svojim odobravanjem."
Kar ae tiče razoroženja, meni dr. Fried v glavnem:
"Oboroženje je poaledica mednarodnega nereda. Oboroženje narodov je to, kar je bilo nošenje orožja pri posameznikih v dobi brezpostavnosti v raznih deželah.	L
"Kakor so posamezni člani teh narodov odložili orožje, ko je zavladal pri dotičnih narodih mir, tako bi tudi vsi posamezni narodi odložili orožje, ako bi se svet mednarodno organiziral, ko zavlada mednarodni mir.
"Vse izdelovalnice orožja — kajti orožje in stre-Ijivo bi se ie vedno potrebovalo, seveda v drugačne namene kakor danes — bi morale imeti pod kontrolo, oziroma v svoji posesti vlade, da ne bi gotovi ljudje, ki delajo zdaj v času vojne ogromne dobičke, ščuvali na vojno."
"Zamašiti bi sc morala usta vsem hujskačem, ki so vajeni, da ščujejo narod proti narodu, zlasti pa bi se moralo zatreti vse časopisje, ki opravlja ta posel. Take pojave bi bilo treba smatrati kakor kužne bolezni in proti njim enako postopati:
"Kar se tiče "moralnih smeti", ki jih pusti vojna za seboj, se bo moralo odpraviti vse, kar bi spominjalo na vojno; odpraviti bo treba vse sovraštvo posameznih narodov do onih narodov, ki se danes Ž njimi bojujejo."
Zsdnja Friedova zshtevs je mednarodna justice, ki bi bila temelj avetovnemu miru in bi pomenila s* ves avet to kar domača juatica za poaamezne narode...
Dr. Fried je torej zelo idealen in zelo optimiatičen. Da ao njegove zahteve prav lepe, priznamo brez obotavljanja. Tudi ne tajimo niti trenotek, da bi bilo vae to mogoče — če...
Ampak tukaj je hudič: Če...!
Če bi bilo tako, kakor ni, bi bilo aeveda vae drugače. Ako bi bila suha tla, kjer je močvirje, bi ae tam lahko zidala hita. Ako bi imel potrebno ženialnoat, bi bil lahko tako velik kipar kakor Rodin. Ako bi bila auha zemlja med Evropo in Ameriko, bi lahko vozili ekapreani vlaki iz New Yorka v Pariz. Ako bi imel de-settisoč stalnih naročnikov, bi bil ."Proletarec" lahko dnevnik. Ako bi mi dal Mr. Rockefeller nekoliko avojih miljonov, bi ga lahko izdajal ob sedanjih naročnikih.
Če, če, čel Če pa ni, kar bi rad?
O, dr. Fried bi imel prav, če ne bi bilo gospodar-akih vpratanj, če ne bi bilo kapitalizma, če ne bi bilo trgovakega tekmovanja. Ampak dr. Fried je ob vaej avoji učenoati kratkoviden, če miali, da napravi vojno par hujskačev. In če miali, da ae bodo dali kapitalisti s lepimi besedami pregovoriti, da opuste militarizem. In če misli, da bo imelo razsodišče v Haagu — mednarodna justice! — stvaren vpliv, če ne bo imelo stvarne moči. Sodnikovi sodbi bi se obaojenec rogal, če ne bi bilo biričev, da jo isvrše.
Tudi mi smo za mir. In ker smo za mir, saio najprej za socializem.
PROLBTA REC
il' > IM iM.....
SLOV. DELAVSKA
P0DP0RNA7YEZA
Nemški ¿iveiui diktator Adolf von Batocki \ ljudi na zemlji; pred vojno je hilo Živil za vse
v Ur».vi »*•»•
Pa.
QLAVNI
rRKDSKDNIK : Ivan Prostor, 612frSr. 0kir Ave. Cleveland, Ohio. CODl'MBDKKDtfIK:*Jo«lp 2«rk«, H. V. D. »m»m 30, West Newton, Pa. T*J!*lfti H las Novak, 80 Main St., Conamaugh, Pa. t POMUŽNI TAJNIK: Andrej Vklriek, 170 Frauklia Mala St., Conemaugh, I*a. HiiACJAJNl K: Josip Žele, «10* 81. Clair A v«., Cleveland, Ok\o. POMOŽNI BLAUAJNJK: Frank Pa v lovi »i, 20 Main Ht., CbssMsagb, Pa.
NADZORNIKI
1. aadaoraik: ivan A. Kaker, 2«f Hanover St., Milwaukee, Wla.
1.	aadaoraik: Nikolaj 1'ovže, 1 Craib St., Numrey Hill, N. H. Pittsburgh, Pa. , 3. nadaornik: Jakob Koejan, 1400 H. 52.1 8%., Cleveland, Ohio.
POBOTWXXI:
). porotnik: Anton Lavrii, boa 8, Yukon, Pa.	»	^
2.	|iorotnlk: Frank havdek, 0303 CllaaaAve., Cleveland, Ohio. * 0\ a. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa.
VEHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M. t.t «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: *
Frank dkufea, 485 2nd St, Conanaugh, Pa. . Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa.
Fraae Koa, Conemaugh, Pa.	r
Mihael Flek, R. F. D. 7, b. 143 a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 709 Brood St., Johastown, Pa.
GLAVNI URAD v hiAi it. 20 Main St., Conemaugh, Pa.
Uradna Olaailo: PROLlTAREC, 4008 W. 3lat 8t. Chicago, 111. % Cenjena draitva, oairoma njih uradniki, ao uljudno prožen i, požiljati v#e dopiaa naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na ae poiilja edino potom Poitnih, Expresnih, ali Dančaih denarnih nakaznic, nikakor pa ne
6otom privatnih iekov na naslov Blas Novak, S. D. P. Z. t Conemaugh Depoait aak v Conemaugh, Pa.	n
V slučaju, da opazijo dru&tveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kako pomanjkljivoati, naj to nemudoma naananijo uradu glavnega tajnika, da so v prihodnje popravi.
»
- ~ |-.-
O JEZUITIH.	hudodelstvo, ako ga kdo prenoči,
---kjer ao mu kazali na razgled po-
Jezuitski red je v organizaciji	stavljene glave njegovih redov-
hirarhije katoliške cerkve velike	nih bratov, česa se ima nadjati, je
važnosti. On daje tej hirarhiji e-	šel brez ugovora, brez strahu v
litne vojake. Ta red dela danes	svojo usodo.
še živo v dosego svojih namenov	Ta heroični duh meti jezuiti še
in socializem ga najele povsod na svoji poti. Dobro, da se pove, kaj je jezuitski red. Ker je celo ljub-
ni ugasnil. Ko je prišla v našem času strašna bolezen v Evropo, ko je bojazen pred njo v nekaterih
Ijanski klerikalni "Slovenec"! mestih trgala vse družbinske ve-priznal zgodovinarja Angleža To- j zi, ko so posvetni duhovniki zapu-maža Macaulav kot precej objek-j stili svoje očete, ko ni bilo zdrav-tivnega, naj citiramo, kar piše on niskc pomoči /. zlatom naptačati, o jezuitih. "	ko je najmočnejše naravne na-
4,Nobena verska družba ni imc-igone ugasnila ljubezen do življe-la toliko izbornih mož, nobena nijnjar Tudi tedaj je stal jezuit raztegnila svojega delovanja po postelji reveža, katerega so bi. tako velikem delu sveta rn v no- skup in /upnik, zdravnik m po-beni ni bilo toliko popolne edi- strežnik ,oče mati zapustili in na-nosti nnišljenja in izvrševanja. Ni gibal sc je k zastrupljenim ustam, ga bilo kraja na zemlji, ne steze da n jame zadnje beaede spovedi, spekulativnega ali praktičnega pokazujoč umirajočemu slika u-življenja, na kateri ne bi bilo naj- inirajočega odreSenika. ti jezuitov. Bili so svetovalci kra-! Ali s čudavredno strpljivostjo, Ijev. Bistrili latinska pisma in rtraebičnostjo in požrtvovalnost', izdali so cele bitk varne: poleni i- jo, po kateri se je ta red odliko-
ka, kazuistika, zgodovina, razprave o optiki, alceične ode, izdaje cerkvenih očakov, tnadrigali, katekizmi in chrekovalni spisi so bi-
val, so pa bile združene tudi velike nečednosti. Ni se neresnično trdilo, da ga je izredna krepost duha, vsled katere jezuit ni ma-
li zastopani v duševinb proizvn-! ral za udobnosti življenja in ni dih teh mož. Višja izobrazba mla- dosti štel svojega življenja ter dine je biln skoraj vsa v njihovih svobode, delala tudi nepoštenega, rokah in vodili so jo z #1 iko neusmiljenega, da mu je bilo vsa-spretnostjo. Našli so pot, po ka- ko sredstvo v dosego njegovih teri se pride do duševne izobraz- j smotrov, v korist njegovega vehe, ne da bi se dnh emancipiral. f roizpovedanja dobro in da je le Njihovi sovražniki morajo pri-i prepogost orna v koristkh vere vi-znati, da niso imeli para v vod- j del koristi svojega reda. stvu in vežbanju duha mladipe. I , t*»d»ij«*aaje>
Povrh tega so gojili z vstr^rto*t-	^ ^T^edila zaplem-
jo m ljubeznijo umetnost ^vorJ |>r(W#soj|l knjii,vnika Ivana ništva, posebno na leči in iiceTjpika ij5 ¿KftStfla v Dalmaciji, e. kr.
pravi, da ao a« zelo zmotili tisti, ki so pričakovali^ da bo delal čudeže. Imenovanje diktatorja ni |>o-množilo živH v deželi in Batoeki meni, da jih tudi ne» b*. Po nekem 'poročilu je izdal «»kretnica vladam vseh nemških držav, v kateri pravi, da bodo leto« večje težave a preskrbo hrane, kakor lani. Tudi po končani vojni je pričakovati v začetku le majhno olajšanje. ker je na svetu >plck mafo živil. Zaradi |»omauj>kanj*- delovnih moči, živine, krme in prometnih sretKtev ImkIo morala mesta in industrijska središče ptvavetiti vprašanju hrane največjo pozornost.
«Nemško ljudstvo ne bo preveč veselo tega evangelija; rsutogov zu slavnosti pa tudi drugim narodom ne daje. £al da se ne more o|M»rekati Ba-tockijevim 'beaedam. Zdaj spoznavajo tudi lahko vemejSi Iji4\lje, da Je lože imenoveti novega u-radnika ali ustanoviti novo oblast kakor nadomestiti izgubljeno delo. Diktator za hram« lahko is-daju ukaze, naredbe in okro/nice, lalhko omejuje ittivanje, lahko organizira razdeljevanje tega, kar je, ne more pa izteptati iz zemlje tega, kar ni. l>iktator je htt dober za to, da so se nekaj časa širile vesti o boljArh razmerah ; toda /. vestmi se 'želodec ne da prevariti. Ncpokled mora vendar tmli v takih rečeh priti resnica na dan. 4 *
Batocki pravi, da je pomanjkanje živil svetovno. Za to inu bodo najbolj hvaležni oderuhi, tudi v Ameriki. Ce je na vsem svetu premalo ži-, vil, tedaj je naravno, da morajo biti draga. Kdo-ve, ubogi špekulanti nemara celo 4 doplačujejo, kljub visokim cenam. Draginje torej ni krivo profitarstvo, ampak svetovna slaba produkcija.
* 8 tem je tudi vojna opravičena. Vladarji morajo pcftraviti, -kar je zamudil Bog. O bi bil on pravočasno poslal kakšno kugo ali pa vsaj malo več kolere, da toi se bilo na ta naMu nekoliko mi-ljonov ljudi preselilo na drugi svet, kjer ni treba žgancev in klobas, bi bilo tukaj dovolj živil za ži-veae. Ker ni storil tega, je treba iyi drug način pok lat i primerno ¿te vrlo, in vojna je a tega stališča splošnemu človeštvu koriatna zabava. Slava torej veličanstvom, ki so jo začela!
»Nam se sicer nekatere reči v teto računih ne vjemajo prav. Kako je n. pr. mogoče, da je na borzah eena pšenice takoj padla, ico se je pokazala eventualna možnost, da se vendar v dogled-um ča«n sklene mir? ("> je sploh ni, ne more biti I »oceni, pa naj se godi v politiki karkoli.
Svetovna produkcija pšenice je 'letos res manjša kakor lani. To nam >pravi poljedelska statistika. Ampak preden se izvajajo iz tega tisti sklepi, ki so vSeč pijavkam, je treba vedeti, če je primanjkljaj tako velik ,da bi mogel povzročiti' stradanje. To se ne more trditi. Svetovna letina, je bila že dostikrat «Iabfta. Račun tega je bila žetev prejšnjega leta tako obilna. da »«e ni *e vsa konsumirala.
"»•Bi • «
A zakaj je bil letošnji pridelek slabiif Neko Irko so bile tega gotovo krive vremenake razmere.
Vendar pa ni s tem vse razloženo. Batbciti daje v
svoji okrožnici nekoliko pojasnila. Pomanjkanje delovnih moči, pomanjkanje žrvint, pomanjkanje krme — to povzroča tudi pomanjkanje Žita; Povsem naravno. A vse to pomanjkanje povzroča vojna. Temu je treba dodati še nekaj drugega. Zaradi vojne ostanejo obsežna zemljilča neobdelana ; druga postanejo za dolgo dotoo nernfdovitna ; zopet druga so rodila, a namesto žanjcev so se pri-podile armade in so pomandrale, kar je zemlja dala. Brez obzira na vremenske razmere bi bila torej letina lahko znatno večja, če ne bi bilo vojne.	.
Klanja ni bilo treba, da se zmanjša število
(vrebivelatvo na zemlji d»vo4j. r
V »«dar ae pa ue more prezreti ena resnica. Nekatere deècW ao ¿led« na živila «ploh na tlakam od drugii Zemljepisna lega, podnebje, kvaliteta zemlje* voda in druge raemene vplivajo na večjo ali manjšo rojovitnoat. Vpliva pa na pro-dukcijo živeža tudi razvoj industrije. V deželah, ki ao potegnile veliko večino prebivalstva t industrijo in nabra'le ogromne mnttôice po velikih mestih in induatrijalnih sredinih, ue more majhna pt>ljedelska manjlina pro.lucirati dovolj za vae. Taka dežela je glede na živež odvitna ml tujine. Dttva/ati ga mora.
Sedanja kapitaliatična država rešuje ta problem tako, da skttAn obrniti nrzmerja ; da ne bi bila otlvisna «»d tujih poljedelskih krajev, jih gleda napraviti odvisne od sebe. Kolonijalno politiko votli. Poledice te politike vidimo sedaj v Kv-ropi.
Problem, ki ga hoče kapitalistična država rešiti ,se na njen način ne reiuje, ampak le aa-vozljava. Treba je le premisliti, da je kapitaliatič-nih držav več kakor ena, gramih dežel pa tudi, pa ««poznamo, da je stvar nujno komplicirana in da mora izzivati konflikte.	*	V ••
Temeljita rešitev je le tedaj mogoča, če ae odpravijo komplikacije, da ne neg*eno gospodarstvo v interese drugega gospodarstva. To se pa ne more doseči druftče, kakor da ae poaCavi na me-to dosedanjih Številnih državnih gospodarstev eno. svetovno gospodarstvo, ki he more aamo f setmj prihajati navzkriž.	< " • •
Taka rešitev gospodarskega vpraaanja je v interesu vseh. Kajti če potrebuje «na dežela fcu-jc-ga žita, -potrebuje druga tujega pi«naoga, tretja tujega železa, četrta" tujih fabrikatèv. Odvianoat je vzajemna. Napredek pomnožujef potrebe. Na svetu pa ni nobene dežele, ki hi imela sama prav vse, kur imajo vs« druge dežele sktopaj. • Na sedanji stopnji civilizacije «e pa ne more reči: "Mi hočemo hiti sami svoji. £>*ar nimamo doma, tega spleti ne maramo." V Ohicagi zahtevajo pomaranče in hanune, dasi ne rastejo tukaj ; ker nima Ameržka unilinskik barv, jih naročk iz Nemčije. Vse, kar producira ves moderni avet, zahteva ves modemi »vet.
Iz nevarnoati, ki nastaja vsled tega, je pa le en izhod : Eno gospodarstvo za ves* svet.
To, kar ae danes imenuje svetovno gospodarstvo, je napačno krščeno. Imenuje ae tako, v resnici je pa le gospodarstvo kapitaliatičnih držav, stremeče po razširjenju izkoriščanja. Namen ima, da postane svetovno gospodarstvo ; *red*tvo, s katerim Hoče to doseči, je osvajanje.'Enkrat je o-s vaj an je trgovsko, drugič misjondio, tretjič vojaško. Ker izhaja namen »c raznih srediič, ker ho*e vsaka kapitaliatična država osvajati, mora priti prejalislej druga z druge v konflikt. Tefa more biti konec le tedaj, Če osvoji vse i4ove&tvo ves svet za vae skupaj.	f f .
Tedaj poatane tudi pomanjkanje živeža smešno. Kajti pogojev a prktobhrtfije tirane je na zemlji dovolj, tudi Če ae pomnoži . prebivalstvo dvakrat in trikrat in deeetkrat. Če se uredi pri-delavanje na svetovni podlagi, se v enem dobrem letu lahko toliko pridela, da lahko sledi deset slabih let, pa ni trrtm egiptovskega Jožefa, da "bi razlagal sanje o kravah.
Ampak svetovno .gospodarstvo za potrebe vsega sveta je socialnem. In križ je, da je socializem nasproten interesom oderuhov. Na zemlji prebiva okrog ene miljande in sedemato niljonov ljudi. Tem bi ¿ecialkrein prinesel največjo korist. Ampa'k majhna prtčica ima profit od kapitalizma in od te pe#»ce ae da svet voditi za nos.
itiiniitiiMiiiMiiiiiij
Stranka
" Chicago, m.
V soboto, 6. januarja, ob 8, zvečer bo ukupna konferenca chica-»kih organizacij J. S. Z. Na dnevnem redu je nominiranje kandidatov za glavtii, nadetimi in za no-vinska otibora J. S. Z. Konferenca bo v prostorih "Radničke Straže" 1944 So. Kacine a ve.
% J os. Horvat, konferenčni tajnik.
Ohieaep, 111. ■
Sodmgi ¿lani kluba št. 1. so vabljeni, da se gotovo udeleže konferetice dne H .januarja v soboto večer v prt,*tor»h "Kadničke Straže" 1944 So. Racine A ve: Na dnevnem redu so zelo važne točke glede nominacije članov v glavtii nadzorni odlmr •) .S. Z. za bodočo dobo do kongresa. Pridne gotovo vai!
F. Oodina, tajnik.
Chicago, 111.
Jugoslovanski soc. klub štev. 1. priredi tekom zime zopet nekoliko predavanj. Prvo bo četrto nedeljo v januarju ob 3. popoldne. Predaval bo <*>drug Etbin Kristan o "Socializmu in svobodomiselnosti". To je zanimiv predmet in o razmerju med enim in drugim vlada ie mnogo nejasnosti. Pričakovati je torej, da se bodo rojaki zanimali za lo predavanje in se ga v obilnem številu udeležili. VršMo se bo v dvorani S. X. P. J., 2657 S. Laemdale ave.
Filip Godina, tajnik.
Sonth View, Pa.
Pozivam člane Jugoslovanskega Socialističnega kluba Št. 167 v South View, Pa., da se vai udeleže druge «mesečne seje, ki se bo vršila 21. januarja ob 10 dopoldne pri sodrugti Kr. Terčeku. Rešiti je več važnih stvari, kakor tudi volitev novega odbora za leto 1917. Torej apeliram na vse sodruge, da se seje «polnostevilno udeleže. Toliko na znanje. Soe. pozdrav
Tony Zalar, tajnik.
r».**,.
rittsDurgn, rt.
TajfniČko vi ječe brT 1. J. S. Z. v zapadni Pen nsv Ivani j i ima dne 7. januarja 1917. svoj redni sestanek v prostorih udruženja št. 3. N. S. Pittsburgh na 879 So. Canal St. Začetek je točno ob 9. dopoldne. Tajniki naj točno izpolnijo letna poročila in naj jih prineso s seboj.
S soe. poedravoui
tajnik.
KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJE.
B a 1 k a o separatnem miru*
(Konec s 1. strani :)
crnorumena mamica niti ne more, kAkor bi morda sama rada. Skleniti separaten mir se pravi pu<
z uapehom. Se z večjo pridnostjo ^oadarja »»«koju, ker j« «Uloval vprid Mtiti Nemčijo na cedilu. To pa ni v praksi tako
S A.X Z«.	M A n M« ** Wall . 1 #. 1 M ! 4 ^-S- •	JuL	M • •	« % J	■_	_ _ s	ft m	«B .	«
njih ilruiinam /.aplenila \n% premošr
in večjim Uspehom SO bili delavni I Hi4>om. ^remolenje je nadalje *aple V Spovetinick V katoliški Evropi j njeno: Marku Kolaatro, Simonu in Ni so vedeli za tajnosti vsake vlade koli Pavlovi, «lednje tri ja vlada oh. in skoraj vsake višje stoječe fa-	na «mrt na veAalih, nakar je
milije.	zi I
Hodili so iz ene protestantov-ske dežele v drugo v nebrojnih oblikah: Kot veseli, lahkoživni kavalirji, kot navadni kmetje» kot pnrkanski pridigarji. Prišli so v dežele, v katere ni pripeljala prej nikogar ne> trgovina, ne radovednost. Bilo jih je najti v oblekah mandarinov . kot paznike zvotdarne v Pekingu, med drvja^ ki Par»guaya nčečt» divjake z mo-tiko v rofrat» začetke kmetije. Ali j kjerkoli «o bivali in karkoli se delali, njikov duh je bil isti:j Neumorno skupno delo za skupno stvar in brezpogojna ubogljivost napram centralni oblasti. *
Ko bedeti med njimi m ni izbral sam svtvjeg» *\m\\\ ne svijega de-loanmja. Ako ima jezuit ob polarnimi krogir aH ekvatorju stanova
Na zahodnem ohretju Florido v Me hikanskem r.ativu je poginilo na miljo ne rt*», ilveaaa vlada ja poslala tja iavedenr^ da doftenejo, kaj je vzrok toga. Ole tone mrtvili rib j« naplavilo morje na obretje; iz vode vhajajo strupeni plni, ki umorijo na ntotiae rae. kokoAi in drugih maajaih živali. Ta pojav al ve4laki razlagajo na ta na-fin, da je bil pod vodo vulkani*en iz bruh in da i* iemlje uhajajo «trupeui
Krni»t O. Strand, *o« iali»tiini župan v Two llarbois, Minn., ki je bil tudi ixvoljfta ui /antopnika v zakonodaji; je bil aretiran na obdolžbo, da je pre jel denar, da bi motfnl. Na »*to obdolžbo je bil aretiran tndi prejlnji župan Willinm Tewl Trdi m, da gn ,|e lastnik hotela Fnllertpa dvakrat pod-
enostavna reč kakor na papirju. Zdi se, da pozabljajo žurualisti, ki razširjajo tirke vesti, popolnoma na dejanske razmere. Avstrija je zapravila svojo neodvisnost tisti dan, ko je ila sporazumno z Nemčijo na vojno. In do dobrega jo je izgubila, ko je začela Nemčija zmagovati zan-jo. Avstrija je bila poražena na severu in na jug«. Kdo je potem potlačil Ruse nazaj! Kdo je pogazil Srbijo? Kdo mandra sedaj RutnunijoT • . V«
Hindeirtmrg, Kalkeirtiayn, Macfoensen — to uho avstrijj^i feldmaršali.
To je ustvarilo položaj, v katerem se ne more Avstrija niti ganiti brez nen^ke rol^e, in v Berlinu iie bodo dovolili nobenemu separatnega pogajanja, dokler ne gredo sami no sploftno po-gajanje.	a
('e bi se pa že Avstrija toliko ojunačila, da bi opustila obzire na Nemčijo, če je to vpričo ttem-fkega vojaštva na avstrijskih tleh sploh mogoče, bi bila njena igra tako hazardna, da bi lahko pri-ila z drfcja pod kap. V Berlinu tu.li nimajo ma-
slenih sre. Ako bi Avstrija zapustila kajzerja, je gospod Viljem takoj pripravljen žrtvovati Av-stri jo. čf ne more Nemčija po izdajstvu" Avstrije doseči mirovnih pogojev, kakršne sama zeli, ji ni nič na tem ležeče, ako vzame vao habs-burv'k.0 dinastijo hudič, zlasti če dobi Nemčija samo kos svoje zaveeniee za jndškodnino.
Seveda bi imel vsak Oparatnl mir, sklenjen od kakine večje države, ugoden rezultat, da bi mu kmalu moral alediti sploften mir: Kajti nobena vojskujočih strank ne more izgubiti velike armade; ne da bi se Vsled tega položaj zanjo kmalu odločno poslabšal. Toda želj* nimajo n* mednarodnem trgu nobene cene. •
Ne glede na to, da ne bi mogli iztlačiti iz oče-as niti najmanjše solzice, če bi A^^trijo (»opolno-ma zbrisali z zemljevidu, bi pozdravili njen separatni mir že zaradi tega, ker bi napravil vsej vojno hitrejii konec. Ampak kar bi moglo biti, ni, in tudi kar M kdo rad imel,.se ne ¿grdi zaradi njegovega dopadajenje.
Če ne bi Wlo neštetih "če", M vai rajši akle-nili danes mir kakor jutri. Vmes je po mogočen, "ampak," ki jim to brani; tudi Av^rijl.
«
Ravnokar je izšla strankina platforma (načelna izjava) in program za 1. 1916. Ta izjava *bo veljavna sedaj nadaljna Štiri leta in bo vodilo naše agitacije in propagande. Treba je torej, da jo pozna in razume vsak aktiven član J. 8. Z.
Ker je količina omejena — tiskalo se je je samo 2000 — naj klubi sežejo takoj po njej, da ne ho prepozno.
Cane so sledeče: 50 ixiiioT 40c, 1j0 istiaov 76o, 200 iitiaov $1.50. Pottniaa protU.
Naroča se pri tajništvu J. S. Z., 803 W. Madison St., Chicago.
Tajništvo J. S. Z.
KLUBOM MA UVAŽEVANJE.
kupil « denarjem, da je malCal, ker ti, ali vse življenje v vatikanu pro4a^ nB AHvaaa» op«.i»e pi-rude urejati, ali rokopise prebira-
ti, ali nagim barbarom razlagati i Hodnr. obravnava je dognala, da je kako grdo je jesti č4oveško meso, bil strand is »ame hudobije okdoMea; za tO ae on ni brigal, to vse ja,valed trga B« i«»	opremilo.
U—imšf>1 v vsej poaiuruosti dru-	^
Z 0« m»* himi ^rtb«v*li,| , f""'"^ \ ^ **
K	" . . - . ,. . ,4 delovati na to, da bi se vlada j»otru-
jo a prvo odhajajoče ladjo na »t-l ^ ^	^ ^ ^
lamtHIkem m+mm tm* ne g» v ||lllij(tWj|ih M, v kateHfc.bi se mladi Bagdadu potrfbosrali, se je s prvo|
Mra/Uj«i ir.obraževali m časnikarje ktrrfgno vlekel skozi puščavo. In V1||(U ^ nftjhrže uatregla, kajti aroe-če mu i« prišef klic. d« mora vV^kl >oarol • Rlo de Jsarira j« že im kraj, kjer si JC manj Življenja proden, da bi dal podatke o takih Aolah avest kakor volk, kjer velja za v Zdmžrnih državah.
< Z vsem 44 historičnim" sijajem in pompom sta bila g<Mp<Hl Kari in gospa Žita kronana, on za ap< "tolskcga kralja ogrskega, ona za kraljico. (Irof Tisza je igrail vlogo 44 paladina maziljenje je pa opravil ostrogonski nadškof kartlinal Cer-' noeh. Blišcale st» se z zlatom obšite obleke mag-natov in galauniforme častnikov; v-sa.cerkvena giz.la je tekmovala n posvetnim razkošjem^ ban-dera se vihrala, orgljČ so bučale. polnokrvni ko-. 'f«iiji ho sc vzpenjali in finančni minister je metal denar med ljudstvo. Kari in Žita sta sedela v ko-• čiji »vredni pol miljona dolarjev; šest sneženo-beLTi Španec v jo je vleklo, brumbovski minister in kapitani vseh ogrskih gard so jo obdajali na ko.ijili, z golimi sabljami. Od cerkve svetega Andreja do ccrkve svetega liecif>oMa, tri milje daleč, »o bile položene dragocene preproge v ogrskih
barvah. Obleka kraljice, posuta z biserji, je bila vredna petdesettfrsoč dolarjev . . .
Zunaj v ¿skopti leže ogrski vojaki in hon-vedi in zmrzujejo in padajo in umirijo. I*o me-stili in vas#4i jokajo vdove in sirote, »n stradajo in prezebajo in bolehajo. Vojni bog je privabil pošast Bedo, in iztegnila je svo^i koščeno roko nad vso deželo, da je atianil mraz Ijndem kosti In srca. Po svoji moči in milosti je Groza nastopila strahotno vVado. V Budimpešti pa kronajo Karla In Žito, m bandera vihrajo in god^f igrajo in ottglje buče in Zbori pre|>eVajo: Te delim lauda-mus . . . . !
* Vsepofrek ao si ljudje voščili "srečno novo leto". NVpOtrdbnn! Leto bo že srtčno. Bolj vnžno /bi bilo, da bl blll ljudje srečni/
Tajništvo J. S. Z. je razposlalo klubom glasovnice za nominacijo kandidatov v glavni odbor in za glavno tajništvo v zmislu novih pravil. Vai klubi so naprešeni, da opravijo te nominacije na svojih bližnjih sejah in da vrnejo glasovnice tajništvu najkasneje v petih tednih. Ta termin se računa od dneva, ko so klubi sprejeli glasovnice.
Tajništvo .T. S. Z.
VKÖ NAROČNIKOV.
kateri «o naročili 44Koledarje" ae pritožuje, da jih še sedaj ni*o preje4i. Manjša naročila razpošiljamo sami po «'Paireelni pošti", večja pa knjigo^egnica po "Walls Fargo Kxpreaa Oompaay". Naj si Že bode " Poštatfcim>fe*pre«s,t pomni imajo ob^ tem času mnogo nrometa. Vai fvaročeni "Koledarji" ao ia Chicago odposlani, in če »e zadržek dnagje, potem to nI naša krivda
^ HpravniŠtvo. \
. * ¡a , . • V -
Cleveland, O.
Slm ruski aOOikHati&ii k lui» &t.
27, je sklenil prirediti letodnje limo veti predav&uj, katera bi mo-
ófiMj. HI. «
TuKajiiije dèlîvakç rairoere »o povoljne. Chicago l^ortlant Cement Co. je ' prodala tovarno
3
rala aauimat» vwikega delavca. i kahigh Valley Ornent Co. Ta predavanja ae bodo vršila en | Hpor«íam tudi ialoatiio noviao,
krat na meaec za dobo C iue«ece\ iu aic#r :
v iteMj»* dne.3A# deonmbru. "Industrij sine iah leve bo*. stranke. ' ' A v nedeljo, dne 28. januarj»:
K. Hi. T.«*»U, III. - .luUo»t 4e«-.Tu*ui., tu i» i k K. Kraui.b, 1710 Ureas hI I Imvnk«, 1H .1 ugoal, socialistično udruienje, tajnik Kraiik Mavrli-I., 4188 Cnluuiet st<
fluruigfield, 111. Jugu»! s 0c klub, tajuik Jerry Urh, 4J1 N. Meynolda Ht. V* Zlegier, Ift -U Jugosl. so*. udrnionje, tajnik flw. Karlovieh, box 8. toAGraaft« CUV, Iil.—Mtpoal. soe. |lut>. .»mik S. «.inrN*ilk^ M MMIm», TU 11». Htauntoo, lil.—Jugosl. soe. klub, tajaik iat. Akeoe, L. Res 158, organi
- aatot Prask PervinAek. 128. No kom is, in. — /«Mal. sne. klub, tijnik frank Porenta, Rog 96. Seje
ae	.lru|»o ne«leT|e v meaeeu.
154. Heneer, J«.—Jugoel. aor. udru*esje, tajnik Dnu \ ukich. Bi 080 ( • 1«0. lloirifvilh'. lil. - Jugosl soe. klub, tajnik Kred. Zelene, Bal 168. l«>. H|aunt«in, III. — JugosJ. soe, udruienje, tajnik Jon. Delieh, P. O.
da je iiaA subrat Ivan Malin umrl v iKilniiniei v Chicagi dne 13. dee. 1. 1. Bole bal je na ¿ek*U'u. Bil je Alan in predsednik društva "Mladi Slovenec" št. 42, i>gleaby, IU. IflfDIAllA: ~ ■ t ,	... .1	TWlLtlJJ> it<1
, * j	* ^^ " .SI ln<iiHnaiHilU. Ind. — Jugosl. soe. khil», tajnik Aat. Nfratlje, 74« IlefSn** iv*
K zadnjemu potttfcu ga af>r«Mii|. 4I	klub, tajaik Ig. Muiar, L.,B« 441}
Politične aahteve aoc stranke." la vaa tukajšnja druatva nu La
v nedeljo, dne 25. febtuarja: Podržavljanje industrij.
v nedeljo, dne 25. marca: 1' Naša politične stranke,''
t nedeljo, 22. aprila: 'Naloge delavske politične organizacije,"
v nedeljo, dne 27. maja: "Socialistična stranka in mestna uprava."
Ta predavanja bo obdržaval »od. Matt Petrovich in ae bodo vršila v klubovih prostorih, na 5607 St. Clair Ave. Namen teh predavanj je, podučiti slovenske delavce v Cleveiandu, kolikor mogoče, o programu in ciljih aoc. stranke in o nalogah politične organizacije.
Po predavanju bo vedno sledila splošna diakuzija in ae bodo dajali odgovori na morebitna vprašanja.
Prvo predavanje se vrši torej v nedeljo, dne 31. decembra ob 2:30 pop. Razpravljalo se bo o oaem-urnem delavniku, minimalnih plačah, državnem zavarovanju za staroet, bolezen, brezposelnost itd.
Vsi rojaki v Cleveiandu se vabijo, da se udeleže tega predavanja.
Matt Petrovich, tajuik.
Halle St. Viicency Ociuetry. Tem
Ct.
\ mjmt m	||B, am una 1 J t«.	»»r )
tur Aut. Udiha. 824 N. 9tk 8t. Seje ao vaako prvO'la t*e|je aobete f ms aeeu ob 7. uri aveMkr.	/ .
,, . ... tiarv. lad. — Jug«»!, aor. udruloaje, tajnik ttafan Bonkovirk, 1689 potom izrekam vnem tiatun, kl ao Waäiiington Ht.	• »
ae udeležili pogreba IB bili pomoč 1W4. Whillug, Ind.—Jngoal. aor. udrui., tajuik Krank Janiiek, 401 — 121. 8t. v žalosti: najlepša hvala! Tltate» jqWA
Ijem lista pa ve«e4o in arečno novo j«. Carno), lo*o. — Jngoal. »or. klub, tajnik Krank Sun, box 4S.
lM°-	KAMBA8:
Joseph Meglieh.
U Haaga poro^ajot Pri^akujo ae, da bodo Niaozeniske zahodnoindijnk«* to bnfno drufcbe lapla^ovnlo aolo viaoke
divideuda. Mnogo druib, ki ae pofn a pridelovanjem tobaka, je prodalo le toHnJi pridelek za dvojno eeno. V Rero* pi ao postali tnki atrnatni kadilci, da radi plačajo, kolikor ae zahteva, xa tobak.
Najbrfte se f* ni povo^nln «trant za kajo, ampak tobaka primanjkuje,-in zato ao ga ipekulanti podražili.
H«. 31.
.14. 80.
Si
91.
1.13.
Mulberry, Kan-.—Jugonl. aor. klub, tajnik Mika Krulc, 1. M. S, box 18 Weat Minoral, Kana.—J ugoal. naa. akupiM, tajnik Frank «paiaer, bos »63, Sojo ao vaako 2. in 4. nodal jo ▼ maneen ob S aH popoldne v ■. Mm.ial,
dvorani it. 6.
Frontonn«, Knna.—Jugool. aoo. akupiua, tajnik Jokn Trotar, P. O. Franklin, Kan«. — Jugoal a«»e. klub, tajnik Loais ÄarUagor, H. F. D. 4. Rac 86, Oirnrd. Kan».	'	A Ä . .
Hkldmore, Kana.-Jugoal. aoe. klub, tajnik J, Alié, R. 8; Box 140, Columbua, Kanaaa
Htone City, Kana — Jugoal. ao«. klub, tajnik Mike lina, box 114. Dunkirk, Kana.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Joha Oarlok, box 165, Radley, k&imj	* r
aoe. klub, tajnik Joka Lekske, Box 4Of. il. noe. klub, tajnik Cknn. Jane, Bes 116, Orowobm
1.1«. Rlngo, Kana—Jugoal. aoe. klub, tajaik Joka Lokako, Box 407. "" ~ ~ .—Jugoal. aoe. klub, tajnik Cknn. Jane, Boa 116, urowoDurg. 17*. Malbotty, Knna. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Joha Kogoviok, R. R. 2, b. 361.
157. Groaa, Ka
mono A» : —
«L Detroit, Mich. — Jugoal.
V Avstriji je vlada storila korake, dn ima časopisje popolapma pod svojo kontrolo, ne samo knr ae tiée eenrure, temveč tudi v kakAoi veli k oM i izhajajo, oziroma, ako jim Je sploh mogoče izhajati. Vlada lahko vsakemu časopisu določi, koliko atmni sme imeti, kolikorat «me izhajati, in Inhko mu tudi kratkomalo prepove izhajati, čeprav se nič ne pregreti čez eenzurne pningrn fe. Tekom zadnjih meaeeev je prene hnlo izhnjnti v Avstriji, knkor tudi v Nemčiji, lepo itevilo čnsopisov.
soe. drai., tainlk P. Pair h, 387 Kerry Ave. 114. Detroit,	— Jugoal. aoe. klub, tajnik Ivan Potočnik, 144 KendnU nve.
WNMS80TA: —
Chiaholm, Minn. — Jugoal. soe. klub, taj. M. E. «oatarieh, 128 Lak« Rt. 152. Vlrginin, Minn —Jugoal. udruienje, organizator/ Nik. Jugovieh, Box 880.
M880UEI: —
14. St. Louia, Mo -Jugoal. so«, udrui., tajuik Mirko Katich, 1718 Menard 8t.
MONTANA: —
1.14. Kl«in, Most,—Mika Kon«čm
73. Re«l Lodge, Mont.—JugooL aoc.	klub, taiaik Joha Urleb. Rz 7.14
M. Rear Creek, Mont.—Jugoal. aoe.	klub, tajnik Frank Dnuiček, b. 130, Rear Creek, Mont.
za lelo laiT ssdaj «oiu«, Vprii|«jt« vslsgs l«kurn*rj» ssat. dobite ca »»• stua). Ako «a ou alms, plin« nam.
Kašelj
it navadno eden najbolj nadleinih pojavov vnetja aapnika, V r davita davico In influen-oo. Da ustavite ta kaialj in da aplo^r.o odpomorete bolerni,
ViJVftjt«
Gethard Oil
(S* v srw p Qothurd fkoOlJe) i»(U>a\*l Uniment z» oui»-Jl t ««v UilsčtB. ki n«-•ti nojo V*l«4 prt*-hUuls. rsvinstlzm« lo vtistja Csna: K In SO centov.
SEVERA'S SALSAM FOR LUNGS
(SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA).
Otroci, kakor tudi odra&čeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kaŠlju, prehladu, hripavoati, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kaliju, krčevitem kaalju in kašlju aploh. kakor tudi pri influenci.
Cena: 25 in 60 centov. .
Vpralajte ss Sevsnivs ZdrOvlls v vali lekarni Izognite m ponaradb. s torn da vodno tohtevoto prlitn* norosovo zdrsvila. Alio jib no morete lobitl v voll lekarni, jih naročite naravnost od
W. F. SEVERA CO.,
as
Cedar Rapids, low«
LISTNICA UPRAVNIÔTVA.
Pri pregledavanju računov smo našli, da ima več slovenskih socialističnih klubov v zalogi po lepo število knjig še od leta 1912, to je od časa shodov, ko je sodrttg S. Kristan prvič prišel v Amerike.
Nam je več vrst knjig še pošlo, kar se lahko vidi iz "Cenika", ki se nahaja v listu. Nekaj je pa
KJS JE
sodrug Dominik Zobec? Ob času štrajka je odšel neznano kam, in ker se nič ne oglasi, smo m njega v skrbeh, da ae mu je kaj pripetilo. Ako kdo zna za njega, potem prosimo, da naj naznani na sledeči naslov: Math Rihter, boz 308, Chisholm, Mina. ,
ZELO VAŽNA NOVOLETNA RESOLUCIJA.
Običajo se delajo novoletno zaobljube ali resolucije z dobrim namenom, tudi takih, katerih bode vsak čas j ¿nI pa da sc i*te prekmalu pobabijo. zmanjkalo. S tega stališča apeli- Nnredi leto« izjemo pri tem in nkleni
'niv , ——
S. Oloneoe, O.—Jugoal. aoe. skupina, tninik I. ftleaberaar, Rodne monočn« aoja ao vaako Î. nedeljo popi. pri aodr. K. Yonngntown, O.—Jugoal. aoe. udruienje, taj. J« ST«ffs, O. — Jugoal. aoe. skupina, tajnik Kari Doei
Cleveland, O.—Jugoal. aoc. akupinn, tnjnik Mnth Pc Ant. Robič, organizator. — Heje vsak 2. četrtek ri zvečer v meneen na 1107 E. ti. Rt
18. t«.
27.
•HO: —
L. Bo* lt/ — IV. ftlenabergorju
B. Yoongatown, OT—Jugoal. aoe. udruien}«, tnj. Jen. tentok, box 511 Xeffa, O. — Jugoal. aoe. skuriaa. tnjnik Kari Dtfnai, bea 21
Clevelnnd, O.—Jugoal. aoe. akupinn, tnjnik Mntk Petrovčlek, 1096 E. 67 Ht.,
in četrto soboto ob 8.
uri
E. Palestine, O. — Jugoel. aoe. klab, tajaik Joa. Intaaleh.	1
Collinwood O.—Jugosl. aoe. klub, tajnik Joa. Kunčiek, 13611! Waterloo Kd. ('olllnwood, O. '
Youngstown, O,—Jugosl. soe. klub, tajnik Ign. Slabe, b. .137, Strut ker s, O.
Cleveland, O.—Jugosl. ao«-. udruSenje, tajnik Joa. Elleeh, 1107 Addisou Rd.
Euelid, Okio — Jugoal. noe. klub, tnjnik Jokn Ulagn, Cul Rd.
Akron, O. — Jugosl. aoe. udro*., tajnik M. Plnreakieh, 147 E. Market Ht. '
Lornin, O. — Jugoal. aoe. klub, tajuik John Ivosevieh, 167.1 E. 39. Ht.
Piney Pork, O. — Jugosl. soe. klub, tajnik Jokn Debelnk, boz 113.
Pnul Robiek, box 271.
38.
It.
62
71. 76.
ae.
03.
Raztlrite svoje rnanje! Poučite s« o socializmu! lluzveifhte »i duhal " Prolet arec" ima v svoji knjiZovni zalogi sledeče knjige in brošure. I'c41ji-t« naročilo He dones:
Maksim Gorki: Mati, mehka vezba ...............................91.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavcrtnlk is le. Kaker): Dtungel Povaat
ta chlcaikih kUvnic ........................................78
Enrico Ferri: Socializem in moderna veda..........................80
ramo na vse tiste k hibe, kateri i-majo v zalogi kaj Proletarčevtti
knjig, da naj nam iste nemudo-
ZA CHICAGO.
za trdno, da boi letos pazil na ayoj io-lodoc a pomočjo Trinorjevegn nmeria-kega grenkega zdravilnega vina in da
ma pošljejo nazaj, da jih mi po- rout™tn"0^vuo «M to^je,^-tom prodamo tistim, kateri jih še- vraiujt Qkua (tek) in pomaga pri pre-lc kupiti.	bavi. Uspehi tega vina pri xaprtju
Prosimo,upoštevajte ta apel! (zapeki), napenjanju, glavobolu, ner-
--' voxnoati, izpremembi življenja, sploi-
ni slabosti, želodčnih neprilikah, — so pri ljudeh, ki delajo po rudnikih na-
, .	ravnost čudoviti. Citaj to pismo, ka-
Sloveiicetn, katen stanujejo v Uro sn|0 doWH |anako ,eto raM no-
bližini slovenskega 4 Exp romana' vembrS: "Walnut Creek, Cal. Triner-Frank r<fevieha, naznanjamo, da j«vo ameriiko grenko ^Aavilno vino se pri njem dobe ''Ameriški Dru- je vse to, kakor s« pripada. To linski Koledarji" za leto 1917. vino je prari odpomoček prN^epri-N je gov naslov je: 1643 Bine Ja*	jemalxi x vrstnfWi us-
Island Ave.	pehom. E. C. Campbell." Tudi vam
bo to vino pomagalo. Cona |1.00. Dobiva se v lekarnah. — Revmatizem in nevralgia so bile dolgo časa bolezni proti katerim ni bilo zdravila. Dandanes je pa Trinorjav Liniment zanesljiv od pomoč e k za odpravo istih. Priporočljiv pri poikodbah, ispakih, oteklinah, mrazenje i. t. d. Cena 26. in 50c. V lekarnah. Po poiti 3&. in 60c. Hočete H imeti kraani Trinerjev pozlačen stenski koledar? Pošljite nam samo 10c za pokritje poinine. ^2.60 Jog Triner izdelujoči kemist, 1338-1339 So. Ashland, Ae., Chicago, III.
(Adv.)
USTU V PODPORO.
Math Škof, Oregon City, Oreg., 25c. — Frank Stegovec, So. Bnr-grttstown, Pa., 2f>c. — Tony Ko-inatz, Glencoe, O., ker je soc. stranka delavska $1.0(). — Jos. Robich, Arona, Pa. 25e.
Vsega.................# 1.75
'Zadnji izkaz ..........
Kktil)aj . . .;...'......r¿4,')5
TT
s N. Dimich, Filip Oodtna. P. Kokotpvicta, Pr. Mrgoi«, M. Polovtna, Z. Paleh, Alex Dubravac, Frank Kron, R. tlklč. Tt. Aaus in Sata.
Frank Fstrich, gl. tajnik, 80s W. Madison Street, 4tk Floor, Ohicaga, IU. Seje eksekutive so vsako prvo soboto v meaeru ob 8. zvečer na 803 W. Madison fit.
KAOBOBWl ODBOR.
* Mike Mavrich. Chicago. 111.; Demater Ekonotnoff, (Jary, Ind.; t. Celit h, West Allis, Wis.} tf. Dimich, Chicago,. III.	^/ ^ V
ODBOR ZA TISKARNO.
FrarfV Zaje pre<t»eda1te, A m Dabtarac blagajnik, Pet. Kokotovieh tajnik Fmnk Mrgole in Jee. Stetaer odborniki.
\U. M a v nuni, O.—Jugoal. soe. klub, tnjnik 113. Rridgeport, O. — Jngoal. soe. klab.
141. 8t*ub««ville, O.—Jngoal. sOe* udntžeuje, Ujuik Helen Radovieb, *T¿ Ho. 3tu 8t. f
147. Barberton, O.-AJugosl. aoe. udruica^e, taj. Stevo Ziaiek, Ros 384.
15». Reliairc, O.—Jugosl. soc. udruL, tajnik Joa VukeHch, box 51, Rellaire, O.
181. Torkville, O. — Jugoel. soe. udruienje, tajaik Stojan Ragui, Box 38.
•• •« i y * •••••»> í'í^íMT* 'i : " »J* «••	1 j
ORBOON
Pioletarist . . . . . • ..................*............•......••*.....
Etbin Kristan: Nevarni socializem ................................
Kdo nnlčuje proizvajanje v malem ................................
Soclalizem . . • . . ............................k...... .........
Socialistična knjlinica. 2 zvezka in "Naša bogatatva" ............
Kapitalistični razred............................................
Vojna in aoeijalna demokracija..................................
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katolliko svetovno naalranjo
1b svobodna znanost........................................
O konsumnih društvih . . .........................................
Zadrtiina prodajalna ali konsum .................................
Katoliška corkev in aodallzem ....................................
Spoved papeia Aleksandra ........................................
Vse te knjige ln brotnre pošljemo poitnlne prosto.
PROLETARBO,'
ao
.10 .10 .10 .10 .10 .18
.2S .10 .06 .10 10
4008 W. 31st St..
CHICAGO, ILLINOIS.
47. Portínnd, Ore.—Jugo«l. aoc. udru^r tajaik Lukaa Iatvanieh, 8S1 Ridwell lv QpfCZIlOSt!
Varnost!
PENNSYLTAMIA : ~
5.
18.
12,
13. 18.
í-.-
na
57.
58. d.i.
03. M». 70. t4,
'77.
78.
»0. P9.
X. A. Plttbuigh, Pa.—Jugosl. soe. skupiun, taj. Kr. Topol, «03 Chestnut St. Con ein a ugh, I'n. — Jugosl. soc. klub, tajnik Praak Podboj, box 218, Cone mnugh, Pa.	1
Poroet City, Pa. — Jugaal. soe, akapiaa, tajaik Frank Bátala, box «88.
Pittsburgh, Pa.—Jugoal. aoe. udruL, tajnik Atefnn Rlngieh, box 19.
Joha Orné an in, ovgsniaator.
fivgan, Pa.—Jnj{o««t. aoc. klub, tajaik John Polaac, Box 478, Morgan,
:iir.afa
Pa.
Clnirton, Pa —.Tngoal. aoc. udr.. taj. Joha Apfoltkaler. Box 128 Elisabeth, Pa
Farrell. Pa.—Jugosl. eoe. bdrut., tajnik M. Fabiaoéich, 10l5 Hpearman nve. Weat Newton, Pa.—Jugosl. aoc. skuptna, tajnik Jos. Zorko, R. F. D. 2, b. 30. So. Side Pittsburgh, Pa. — Jugoal. aoe. udruienje, tnjnik Joa. Rlnek, 262H
New Rrighton, Pa.—Jugoal, aoe. udr., tajnik John Chogiek, box 175. Herminie. Pn. — Jugoal. eocialiatičnl klub, tnjnik Ant. Kodriek, R. F. D. 3, Box 10«, Irwin, Pa.	•■••>:	v .
Johnstown. Pa. — Jugosl. ao«. klub., tajaik Math <iabr«njn, R. R. 1, bx 120 Herminie, Pa. Jugoal. soe. ktub, tajnik Alois Slebir, box 117. Large, Ps. — Jugoel. soe. udruienje, tajnik Mato Mestrovlch, boz 73. Willoek, Pn. — Jug»«l. soe. klub, tajnik J. MiklavCift, U Boz 3. MeKee's Rocks, Rs.—Jggosl. soe. ndruienje, tajaik Blsi Crnkovieh, 338 Phoenix St.
Ainbridg«, Pn.—Jugosl. s^c. ndruienje, tnjnik John Grgurn», b. 31. v«ake tr«tj« n#.|«t|e v asa Ob 8. dopoldne « prestarih Organi/ator J.»h« Karata Sei« ao vaako aaAttie nadalje t
Primrose, Pn. — Jujjwd. soc. udruienje, tajnik A. Sauer, Boz 743. M'Keeaport. I s —Jngoal soe. adr^ienjo, taj. Anten Temne, 412 Archer Ave.
Ako horete poslati denar v a si tu drugim v stsro domovino in fe ¿elite, du bi vaA ilenar varno prijel, da se vaš denar ne izgubi iu pride gotovo v prejemnikove roke, poteui morate vedeti da,
DENAR V STARO DOMOVINO
varno, hitro 'n točno, potom pošte in BRZOJAVKO z dobro guraneijo in po najnižjih dnevnih eenah, pošilja pod državnim nadzorstvom poalnjofe
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE TSLAND AVENUE, CHICAOO, ILUONOIS.
katera j« pod driavnim nadozorstvom. Kapital, prebitek in uloge 88,500,000.00.
100. Ellsworth, P4. — Jugosl. soe. udruienje, tijnik Pnul Knffner, boz 084. — Jugosl. soe. udrui
Allquippn, Pn.
104. W oodlawn, Pa.
f ugoal. aoe. Ndruienje, tajnik J. Lnietn, L. Box
Klubi, ki ftela govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika.
118. Caheasburg, Pa.-Jugosl. see. klnb, tajaik Paul Posega, box 180, Canons borg, Pa.
127. Duulo, Ps. — Jugosl. soe. klub, tajnik Fmnk KsueU, box 73. 131. Pittsburg, Ps.—Jugosl. soc. klub, tsjsik, Bsrt. Fiorentin 3171 Dresdea i A lie.
144. Fits Henry, Pn. — Jugosl. soe. klnb. tajnik Ant. Boltich.
155. Reading, Pa.-^Fugoel. soe. klub, tajnik Peter Kotovar, 143 Rivsr St.
162. Brownsville, Pa —Jugftsl. see. udruienje, tajnik John Rnrtollch, boz 139.
West Brownsville, Wash. Co. f«7. South View, Pa.—Jugosl. sar. klub, taj. Tonv Zalai, b. 33, Houth View. Pa.
170,	Steelton, Pn.—Jugosl. aoe .udruienje, tnjnik Svetoxor Menadovieh, 1017 N. 7th St., Harrisburg, Pa.
171.	Yukon, >Pa.—Jngo«d. soe. klub, tajnik Prnak Kovaeh, bo* 31.n. Wvniia, Pa.
174.	Pi tee, lkn. — Jugosl, aoc. klnb, tajuik Frank Beaiger, boz 44.
175.	Moon Rue, Ha;—Jugosl. soc. klub, tajnik Joe. Snoj, bo* 28«.' f 17«. Whitney, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik John Kmtj, box «s.
W. Ya.: —
18«. Milburn, W. Va.—Jugosl. soc. klnb, tajaik Tony Sense, P. C. .
WASHINGTON: —	1	. >
Roslva, Wnsh. — Jugosl. soe. klul», tajnik Mart. HmoHnik, box PM.
WII00NBIK: -
Milwaukee, Wis.—Jugosl. soc. ndrui., tnjnik Peter Rndulovieh, 711 bourn St.
11.
Delničarjem
Jugosl. Del. Tiskovne Družbe
NA ZNANJE!
V smislu zakonov države Tllinois in seje direktorija dne 3. decembra 1010 se vrši v petek dne 12. januar ja 1017 ob 8 uri zveeer v prostorih upruvništviu P rolet uma, btns 3ist 8t.
IX. reda! občni zbor delničarjev Jug. delavske tiskovne dražbe s sledečim dnevnom redom:
|. Otvoritev zborn po predsedniku;
2.	Volitev odbora za' pregledan je pooblastil;
3.	Volitev predsednika zn obeni zbor;
■1. Čitaajo ZHpisnika zadnjega občnega zbora; *
3. Poročilu tajnikn, blagajniku in drugih odbornikov; v
0. Porodilo upravitelju iu urednika;
7. V korist druibe;	»
H. ITrejevanjeVln ngitacijf. za list;
0. Razno;
10.	Volitev direktorija zn leto 1917;
11.	Razpust zbora.
Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati ob-f-ne m 11 zboru, naj poJHjejo svojim zaupnikom pooblustiln, dn jih nu zboru znstopujo. Vsaka delnim imn en glns.	» Za Dirskt. Jugosl. Del. Tisk. Druibe
F, J. Alefi, tnjnik.
"•5.
Ken0shn, Wie—Jugosl. soe. údrnlenje, tajnik M. Ebencke, 333 N. Chicago 81 Organizator Pan! Jnrea i- Seje vat ko zadnjo nedeljo v meaeeu v Socialist gl, stanu.	1	f
W. Allia, Wis—Jugoal. udrUi,, tnjnik f. Cehch, 5222 Hhermàn St, RaHne, Wia-' ljU„ Keaoshs, Wis.
12«. Rneifte, Wia—Jugosl. see. udruienje, taj. John Dobrinlch, 835 River View. Tajnik Pavel Jarea, 4«0 Grsnd Ave.
ARJCAHSAŠ: — , . .	"1
88. Fort Smith, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Fmnk Orile, box 31. Jenny Lind, Ark. Heje ae \sako tretjo nmlcljo v mesecu, v Jenny Lind, Ark.* 107. Rntington, Ark.—.Jugoal. soe. klub, taj. Jno. Jafnovlekl R. F. D. Roz 187, J40. Harford, Ark/ — Tnjnik John Spendnl, Rt 22
COLORADO:— T •	' i .
182, Pueblo, Cole. — Jugoal. soe. klub, tajaik Chas. Pogorslec, 508 Msffat ave. ILLINOIS: — «»<
1. Chicago, IU.—JngeeT. soe klnb, tajaik FiHp Godlaa, 8814 So. Karlov tm.
La Salle, 111.—Jugoslovanski aoeialistifai Klub, tsjnik John Rogel, 427 Sterling Street.
chtesgfi, 111 —Jugosl. Soc. udruienje, tnjnik Jos. Horvst, 1014 So. Rseine a vsaena.
Chlengo, III. AVenue. •
WnOkegnn, ID. - Jugoal. soe. Vtub, ttjiftk P.' fVViaj, 020 Msrion St Vlrden, til. -— Jugosl. so«, klub, tnjnik Si», KWi.\ llox »5. Seje ao vaako 5. nedeljo v meaeeu ob 9. uri rjutraj v Miners Hnll.
W Y OMIKO: — •	1
CuMb4Hnn4 Wyo.—J«goal. aoc. Mab, tajaik Aat. 81frnr^Boz 84. 44. Superior, Wvo. — Ju/opl. sne. skupina, tajaik Laka8 Oreser, boa 841. Andrej Krftilnik, box 103, or»;sni«st«r,	_	7■ » . saje so vsako drugo aédelf* t'*.»«** popoldan ob t. uri e Hali K. Poroka
Cam-brin, Wyo. -C Jugoal. aoe, udruienje, tnjnik Joha Peaieh, L. Bo» 182. t«. Roek S pri n ga. Wvo. — Jugosl. aoe. klub, tnj. Frnn* Tsueksr, «74 Ahsay av. H0, Relin ioe, Wvo. — Jugoal. soe. kltrb, tajnik John Kos, boz 83. Sublet, Wyo. — Jugoal. soe. klub, tajnik Kari Rrnmar, boz 11«.
šmmmmcm odbori
i»i
1
im» 1*2.
4,
0.
21).
45. 50.
•I ogoslavensko soe. udruienje, tajnik I. Pajlek, 2T.0« Clvbourn
St Y Zapa dna Pennsylvania Tajnik fl. M. KollW, 1127 Progrès St., N. S. ttsbiirgk, Ps» *	/ *4	r
•t- 1 ÏÏ)» Tsjnik Sn. Markovieh, 358 Ratetsoa Plv Tsungatsws, 0.
" - Chics go. Tajnik J0a. Horvat, 1044 So. Raeiuk Ave. __'
n. Tklntk Jos. Stopleh, 412—4th Avs- Mil« in iuftnl m. Taj sik Jos, M ost ar, box 881.
M. 3. 81» 4. At. 3, «t. 8. nt; i?
Missouri
Milwaukee, Wia.
zornega odbora, If4é Sa
fleriek, Be« IM Radie/, Ka
tttilfffc mTfielîal, w. a, ja asaswu
18V,
Ave„ Ohlrato. IlL
lía Ire. O.
Mann nad
\
VABILO
Veliki Maškaraidi- Veselici
hatiro priredi
Slov. podp. društvo "Slovenija"
Stev. 44 C. S. B. P. J. V *oboto dne 13. januarja 1917
9 Narodni Dvorani, vogal Raci nt Avl. in IS. ulica.
\ Vttopaira 25« ;» oieLo. forpiriiiiH driltii pršita Zadetek ob 8. url zveCcr.
Krasne cene dobijo v8e najbolje in pomenljive maske v skupr.i vrednosti $150.00. Na obilno mMeiho vabi	ODBOR
r	Na obilno a^lethe vabj	uiMttm ^rmm-mm
^v.v.v.v.v.v/.'.w^tívwi
Zakaf niste delničarji?
S\ ga kraja, kjer bi človek ne ajiial tarnanja o slabih »'•«.sili. Ve* »vet je ogromno morje nezadovoljnosti, iz katerega itrli le tupatam otoček, kjer ho pogledi jaani in hvalijo ljudje Boga za to, kur jim je dal. Delavski razredi ao poatali materi jaliatični, kakor nam pove vaafc ¿upnik in pastor in tudi Billy Hunday, pä ue inialijo več na to, da je uaäa domovina nad oblaki, kamor pridemo le skozi temna groba vrata, in da je treba plačati vstopnino v nebeško kraljestvo m potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo. Boljše place hočejo, bolj»» hrano, boljša stanovanja, boljšo obleko, knjige» »oJe, gledališča ~ name poavetne reči. Več denarja!
Ker nimajo več denarja, dolže druil>o, sistem, kapitalizem, da je kriv njihove bede. In seveda jih socialisti še podpirajo pri teh obdolžit vati, kajti socialisti ao prekueuhi iu ne morejo videti mirnih, zadovoljnih ljudi.
Ainpafe vse to revolucionarno zabavljanje je zgolj 'hudobija. Naš svet je že lep in dober, človek si mora le znati poiskati srečo, kjer jo je najti. <e je res denar tisto čarodejno sredstvo, ki odpira vrata do vsega lepega in dobrega, tedaj si ga j* treba znati pridobiti. Seveda, če tiščite v tovarne in jame, ga ne najdete. Sami ste tedaj krivi, če ga nimate.
Zakaj niate postali delničarji ie preti vojno, ali pa vsaj kmalu potem ,ko je izbruhnila * C> bi bili tako^odri, pa Vam ne bi bilo tre»ba sedaj nič tarrAti, lKvsa draginja, ki jo ljudje tako .grdo pr|klinjajo>Jas ne bi toliko vznemirjala, kolikor Ikomar. ki VfrtiLPoje okrog nosu.
razlike. Še krompir krompirju; t^o tudi delnica ni enaka delnici. S 44Proletarčevihu" delnicami ne obogati nihče. Ampak če bi si bili nabavili recimo nekoliko akcij jeklarskega trusiu ali pa vsaj Fordove kompanije. Drugače bi se/sedaj postavljali! In to ni nič težkega. Opravf ne brez napora, Le kupiti jih je treba.
Povsod je dobro bitMJ^Jjuic&r<i med Ameriko in Evropo ni nobene rtfziikeT^v Aziji, Afriki in Avstraliji pa ni nič drugače.
Vzemimo za zgled le kožno industrijo v skandinavskih deželah. Posebno na Švedskem in Danskem evete čevljarstvo, kakor *e nikdar ne, odkar je začel človek natikati tujo kožo čez tisto, ki mu jo je Bog dal. Položaj te industrije je nov dokaz, da imajo pota nebeške previdnosti svoje skrivnosti in da je pogostoma blagoslov, kar smatrajo ljudje s svojim kratkim razumom za pro-kletstvo. Tudi vojna je tak skrivnosten -blagoslov. — — .......-............- - --
Včasi lahko slišite rdečkarja. ki pripoveduje, da je vojna ustavila razvoj človeštva. Zlagano je. Vojna je pospešila razvoj. •
V skandinavskih deželah je bilo prav do zadnjega časa še mnogo male obrti. Gotove stroke, v katerih je inali obrat sam po setbi nemogoč, so bile kajpada tudi tukaj ustanovljene na Široki industrij* k i podlagi. Ampak dedäcina "starih dobrih časovf! se je ohranila v strokah, ki delajo bolj neposredno za osebne potrebe, u. pr. v kroja-

štvu. čevljarstvu, pekariji itd. Tega bo sedaj tu-di v severni Evropi kmalu konec; nagel racvoj je vrgel čevljarjev trinožni stolček v ropotarnico in na mesto neštetih tnalih "šinit ari j " prihajajo mo-derne veličastne tovarne obutaI,
Od tovarniškega obrata do truata je pa le par korakov. Na ŠvtMiskcm so se naučili hitro hoditi, in <kožua industrija, strojarska in čevljarska, ima ie svoje truste.
Ni li to razvojT Pa še zabavljajte čez vojno.
Kožarskih akcij ua Švedskem bi si bili morali kupiti; tedaj bi spoznali, kaky lepa je v resnici naša družba. In razumeli po lastni izkušnji» kaj je duša razvoja. Po /Aslugi blažene vojne se razvijajo premoženja tako čudovito, da so blamirani vsi pripovedovalci j pravljic, v katerih so se godila čarodejstva po starih načinih, tšest-sto procentov profita t To ji čarobija. Pred tem naj se skrijejo vse Vile, vsi ptytlikavcki iu prijaz ni duhovi.
Sedemintrideset podjetij \kožne industrije pripada Zvezi delodajalcev na «vsakem in statistika o dobičkih teh tovarn izkazuje prave čudeže. Nekoliko primerov, ki jih (dodajamo po teh izkazih, je tako zgovornih, da je vsak komentar popolnoma nepotreben.
V podjetjih, ki jih jemljemo za zgled, je znašal
akcijski kapital	čisti dobiček
1,000.000 .................1,251.000
H50.000 . . ................ 624.000
100 000 .................. 622.700
199.C00 . ................. 218.900
¡115.000 ... .......................761.400
BOO.COO..................1,332.700
Zneski so v švedskih kronah.
Pravijo, da so 'bile severne evropske dežele zibelka belega plemena. Mnogo tiso člet so potem Arijci napredovali v povse mdrugih krajih in Skandinavija je bila skoraj pozabljeni. V svetovni zgodovini je postala njena vloga skromna. Sedaj slavi tudi ona svoje vstajenje.
S stotisoč kronami napraviti v «enem samem letu čez šeststotisoč kron čistega dobička — well! V Ameriki bomo začeli spoitovati Švede.
Tudi na Danskem znajo v te\ stroki "delati denar". Sledeči podatki popolno!««*, zadostujejo /a razumevanje ondotnega položaja. Največje čevljarske tovarne na Danskem so sklenile ustanovitev zveze, po ameriško trusta, 7. akcijskim kapitalom v znesku 9 miljonov kron. Sedem miljo-iiov sta dva glavna interesenta sama prevzela — kakor pri nas — dva miljona sta pa prišla na trg. In prvi dan vpisavanja je bilo v par urah namesto dveh miljonov kron podpisanih — dvesto miljonov. Tako so se trgali za te akcije, ki jih v borznem narečju imenujejo "Šuštarje"; in to je gotovo zadosten dokaz, da se pričakujejo tudi na Danskem v čevljarski industriji ogroinue divi-dende.
Zakaj niste akcionarji? Šeststo procentov čistega dobička je kaj druzega. kakor delavska "peda". In striči kupone je prijetnejše opravilo, kakor kopati premog.
Ilall]ansld socialisti In mir.
Odkar se je pričelo evropsko klanje, se je i-talijauska socialistična stranka tako strogo in dosledno dižala socialističnih načel, da bi njeno vedenje lahko služilo za gled. Res je trelJi priznati, da je bil njen položaj lož ji od tistega^ v katerem so bile stranke v drugih deželah/ ker je bilo jasnejše. V začetku vojne je Jnla Italija nevtralna in to je olajšalo tudi strogo nevtralno stališče italijanskih socialistov. Pozneje, ko je Italija pograbila meč, je bilo povsem očitno, da ni bila napadena iu da ni bilo vslcd tega nobene obrambne ¡Mrebe.
Toda s Jem vendar ni povedano vse. Preden je Italija stopila na stran zaveznikov, se je razvijala po deželi strastna agitacija, ki se je posluževala zelo učinkovitih fraz in z njimi pridobivala mase, ne misleče, kakšne žrtve nalaga vojna narodH. Dopolniti je treba nedovršeno združitev ' Italije! Pod tujim jarmom živeče Italijane moramo zediniti z materjo Italijo!
To je segalo v nacionalna čuvstvo pjrav tako, kakor če se Jugoslovanu govori o jugoslovanskem zedinjenju . In Avstrija sama je dala nacionalističnim agitatorjem toliko snovi, kolikor so je le hoteli. Na dnevni red je prihajalo italijansko vseučilišče, s katerim je avstrijska vlada re« leta in leta zahrbtno ravnala. Poudarjalo se je, da napolnjuje Avstrija italijanska mesta z nemškimi uradniki in oficirji in jtti skuša na ta način gerinanizirati. Ker je Avstrija neprenehoma izigravala narod proti narodu, je omogočila tmii razširjanje bajke, da so bili Italijani na Primorskem zatirani na ljufro Slovencem.
> Nacionalna strast se je s Vsem tem razpihovala kakor kovačev ogenj, in le tisti, ni nikdar živel sredi šoviifističnih bojev, more dvomiti, da so imela vsa ta gesla mogočen vpliv in da so postajala čimdalje bolj popularna.
Hoj s popularnimi frazami pa ni lahak. f*im ne trobiš v tisti rog, ki gre od ust do ust, si izdajalec, tudi če imaš naj pošt enojne prepričanje in r najboljše namene.
Kljub temu so italijanski sodrugi trdno vztrajali na svojem staliAču zoper vojno. Vse podle psovke in vsi poizkusi nasilstva jih niso mogli premakniti. In svojemu prepričanju so ostali zvesti tudi tedaj, ko se je vojna že pričela in razvila. V* parlamentu in v časopisju so nastopali proti vojni; odklanjali so vojne kredite; dokazovali so, da Italija ne le ni v obrambi, ampak da se niti ne bojuje za nacionalne ideale: Socialistično časopisje, zlasti "Avanti", je razlagalo, da niso kraji ,ki jih Italija zahteva/italijanski; seznanjalo je čitatelje z resničnimi narodnimi rai-merimi v Primorju' in v Dalmaciji in razkrivalo imperialistične liamene vlad£.
O se vzame v poštev, da je vsaka vlada v vojnem času še za dober kus brezobzirnejša kakor v miru, si je lahko misliti, da potrebujejo italijan-ski sodrugi lepe zaloge poguma za svoj boj.
Pred kratkim, preden je Nemčija natopila s svojo mirovno ponudbo, so vložili v parlamentu, kakor sino že kratko poročali, predlog, da naj stori Italija korake' za dosego miru.
Sedaj imamo o dotični seji parlamenta obširnejša poročila. Predlog italijanskih socialistov je bil sledeči:
"Uvažujoč, da se ;poznava pp zadnjih izjavah vladnih voditeljev v najvažnejših vojskujočih se državah, namreč v Angliji in Nemčiji načelno soglasje, kar se tiče osnov, na katerih bi se lahko sklenil za vse časten in sprejemljiv mir, namreč: *	„
1.	Izrecno naglasa nje, da ue ho nobenih ua-sihffti aneksij in nobene na nasilstvu zoper narodne pravice utemeljene nadvlade; ,
2.	Priznanje obeh vojskujočih se strank, da je tre»ba svobodnega in mirnega sodelovanja vseh evropskih držav, in sicer velikih tako kakor tnalih, na podlagi priznanja narodnostnega načela;
3.	Soglasno izrečeni namen, da se za bodoče preprečijo nasilni spopadi med narodi, in sicer z organizacijo mednarodnih razsodiš«" in zveze držav, ki naj varuje mir zoper nepričakovane kalitve;
uvaževaje, da obsega tako jasno in značilno soglasje potrebni ¡11 zadostni pogoj za uvedbo razprav med vsemi v poštev prihajajočimi državami, za uvedbo razprav, ki ne morejo biti dru* gačne, kakor plodovite in odločilne,
poziva parlament vlado, naj nastopi pri vladah zavezniških dežel in naglasi potrebo, da se skliče s pomočjo Zedinjenüh držav in drugih nevtralnih dežel kongres pooblaščenih zastopnikov vseh vojskujočih se držav.
9
Kongres naj ima nalogo, ds dožene, medtem ko naj vlada vojno premirje, |N>goje, ob katerih bi se mogle ustaviti sovražnosti in rešiti R v ropa.
Za parlamentarno frakcijo' socialistične stranke so predlog podpisali sodrugi Treves, Mazzoni, Mer I on i, Modigliani. Prampolini in Tu-rati.
Kakor smo že poročali, je bil predlog odklonjen. Proti njemu je nastopil Hösel I i z glavnim argumentom, da ne more prihajati predlog za mir s d Italiji* (Ifasovalo ,ie za socialistični predlog le 47 poslancev, torej r« zim socialistov *e 10 drugih, proti njemu pa 29:1.
Tak rezultat je bilo seveda pričakovati. Tudi sedaj, ko je dobilo mirovno vprašanje drugo obliko, je Italija ofieielnf» zoper mir. Predlog na
IIPOSTEVAJTI VZROIt.
Dobro snan latinski pregovOr pravi: "Kadar J« vsrok odstranjen, učinki ponehajo", C« trpita na zaprtju, glavobolu, nervoznoeti, imate nerede v želodcu in dr. morata upoštevati vzrok tega: nečistost ielodca. Odstranite vzrok, očistite ielodec • pomočjo Tri-nerjevegu ameriškega grenkega vina. In vaše neprUike kmalu odpadejo. Trt-nerjevo zdravilo slisti in daje moč. Povrne apetit, pomaga prebavi, olivi živce in celo telo. Toda ne sprejmite nobenih slabih ponaredkov. Le Tri-! nerjevo vino vam bo dalo zaieljen uspeh. Cena 91.00. Po lekarnah. — Velike spremembe v vremenu eo odgovorne za različne bolezni. Za revma-tiaem, nevralgijo, prehlajen vrat, bronhiti^, vzemite Trinerjec liniment. Za kašelj in prehlad, bronhitis in prehlajen vrat vzemite Trinerjev po-mirjevalec kaAlja. Cena tem zdravilom je 25. in 50c v lekarnah, po pošti 35. in 60c« Jos. Triner, kemist, 1333--339 S. Ashland avenue, Chicago, IU.
ik.
drittln I. Wafccfc.
I. podpreda.
EmimI Bfriifk,
II. podpreds.
AMI J. «rasa.
blagajnik.
■aiufcHakl
Central Hotel
Conemaugfc, Pa,
Fred Moaebarger,
Ameriška Državna Banka
27 Blue bland Avenue, bliso 18-ate «licu, CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.0Č
inpRTn- Pondeljek in v četrtek do 8i zvečer lUrn I Ua vse druge dneve pa do 5$ popoldan
LASTNIK.
Wm najbolj tih ptrii v angleškem jedka ▼ ki ju: ''INTEKNATIOKAL 00-oiALsrr ftsviBw." - um)i amino in itama $1.00 aa tola, — NuiIot: lat Soe. K*rUm, Ml 8 Oblo 81, Ohlaaffo, m.
MODERNA KMIQOTBDDOA Okuano, kitro ia
ta privatnike in dniüra. mano na rotila tudi isrua
Poiiljamo denar v stari kraj brso in točno. P0Z0B1
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in ne«talno«ti kron-ske vrednosti, nemogoč« Je določiti stalno ceno, ali vse naie osne bodo računane po aajniijem dnevnem kursu. Upralajte ali pilite po osne.
ObsežnJ denarni premet m nizke cene. Vse poiiljatve garantirane.
Direktna svesa s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Poiiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleške in Francosko.
Govorime vee eloveneke jetike.
Naiveči» «invaiiska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna=
ie blanS A v
V
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceftkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

CARL STROVE»
Attorney at Law
Zstttpt st tisfc tstfiMk.
specialist za toibe v odSkodnin* kih zadevah. At eobe 100S
ISSW WASHNCT0N STICK?
CHICAGO, ILL. Telsfun Mais
.....................................................
Dr. W. C. Ohlendorf, M. ü
sere mis sa
I^ADAR potre baje te društvene potrebščine kot zastave, kape, re-fali)e, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se ua svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike pruiuiutu zastonj.
Vsu delo
wniàtm pr«iekave >e le etraeUs ISM kiu* Ua» OMeaea UrHeje ei 1 Je I pa e# T se S sreftev. livuTMu« Mimiki t«j pMeje ele^eettk
Moderna urejena A VXLLA0B OTV s prostranim vrtom za liMa MARTIN POTOKAB, Ogden Ave., bûm i
Telefonska štev. :
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ SM BIM» STREET Tli. 1475 JOÎNSTOWM. PA.

Dr. RieMin Pito Ezpellsr
Pravi ee 4eM la % laritko, kot mm k aie ta eUka. Ms ▼eemite ga, aks aiua aa eaillks eaée trine mess ke e «Mre.
M ie SO eeator t vseh lekaraak, sk pa aareiite el au revno«! e4
F.M.KicUltfci»
74-*0
r M«v Tut ». 1
LOUIS RABSEL
moderno are jen ealen
IA 411 »IUII IVE., KEMIKA, VIS.
L	Telefon 1191
/ SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL
Ne igraj $6 z zdravjem!
ravja • tem, da poakuiai raznovrstne
i uei-
ri je tekoreč reka, ki Ti daje dragoceno iivljenje. Ona'm preteka po arteriiah in iilak in prinaia hrano vsaki posamezni
telo. Istočasno odstranja nepotrebne enovi, ki se prehitro shirajo, in pokončuje raznovrstne baeile. Radi tega ee treba
Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počutiS dobro, aikar ne spravljaj v nevarnost evojege zdravja s tem, da poskuiai i alkoholne grenčiee, ki ne oslabe samo krvi,_marve£ več ali maa čujejo krvne celice. Kri ia ie
P'	_ .
ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmoine krvne eeliee. Edinole silna, molna krvna telesca so sposobna, da izvriujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati ln TaroTati. Cisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčuje ilvčnl sistem ta usposablja telo, 1 da lzvrtuje svoje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član franeoskega zavode, v svojem predavanju, ki ga je imel pred sdravniiko komisijo v Parizu.
Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane zdravnifike vrednosti, in iz naravnega, čistege, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospeiuje prebavo, okrepčuje organe, jih oiivlja in daje moč iivcem. Pomaga pri
VITBOVTH
NAPENJANJU
GLAVOBOLU
NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU BNBBOUB SPLOiNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki iro samo denar!
n. posel
DRUG ISTIH.
Nase načelo je, da izgotovimo sredstvo,
ns&a eena ostane — naj se eene tvarin vedno iste: $1.00. — PRI VSEH
ponar ki je
dobro, ki pomaga.— in tako
sbno vina, ie tako dvigajo —
Bedenji letni «as pripelje seboj raznovrstna nezaieljene goste, po-io revmatizem in nevralgijo. AU vei, kako jih sprejeti! Najbolj« n je. da rabi* TRINERJEV OBIJZ Je izvrstno zdravilo, ako Te
Cena 25 in 50e, pri vseh
Naročite »i devnik 1' Proavetrn". liiirt Htnne za eelo leto $3.00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ie) je treba ss novo druatvo. Naslov za list in aa tajništvo je: 2667 So. Lawndale A ve.
Ohicago, 111	__
•
ftih italijnnskih MKlnifov ostane kljub temu zna-nienit.
Mogoče je. «I« se italijanski socinhati motijo v tein, kar smatrajo za pogoje nemških in angleških državnikov. • Po našem mnenju s«» gotov«) motijo. Atrfpak to nima odločilnega pomena. O lavno je, da smatrajo sami načela, ki so jih navedli v svojem predlogu, za pogoje možnega miru. —
Ne glede na garancijo, ki jih zahtevajo *a varnost *of>er nove vojne igbruiio, o katerili seveda d<»bro vedo, da imajo v kapitalistični dni«.
sebno nnftin
boli vrat, ako ima* otekline, razpokline itd. drugistih, po poiti 35 in 60c.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kailjem, rabi Trinerjevo zdravilo *a kafielj (TRINEB 'S COUGH 8BDATIVE), cena 25 in 85 in «Oe.
c, po polti
- >
JOS. TRINER
- kemik Izdelovalec,
1SI3-1SSI Ss. Ashlsnd Ave.
CMesf», m.
bi le relativno veljavo, je značilno, da se ¡«rekajo *a narodnostno nnčelo in za sodelovanje in zvezo vseh držav, bre* obzira na to, če so velike aH majhne. OdJtalijanskrh sodrugov nismo pričakovali nič druzega. Ampak razumljivo nam je, da besne italijanski šovinisti, kadar slmijo o miru na taki |>odlagi. Zakaj Italija se sedaj ne bojuje za narodno načelo in za enake pravice velikih in ina lih. ampak za osvojitve in za imperialistično hegemonijo nad malimi narodi na Balkanu. Tako je seveda soglasje med italijansko vlado in italijan-akimi socialisti nemogoče. Mte A ulkMUl