PoStnina plačana v gotovini. Posamezna itev. Oln 1* Stev. 26. V LUiblianl, dne 30. iuniia 19*27. Leto X. Upravr.ištvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 72 »arotnlna ta tnzemstto: Četrtletno 7-SO Din, polletna 15 Din, celoletno SO Din; u Inozemstvo: četrtletno 12 Dlo, polletno 24 Dla, ctloleti* «8 Dla. — Rataa poštne hraallnlce, podrniilce t Ljubljani, it 10.711. Volitve Ce pogledam te dni v klerikalno časopisje, zapazim na vseh koncih in krajih znake silnega razburjenja. «Laž, framasonstvo, doktor Žerjav, SLS vse dosegla, SDS izdala Slovence® itd., to pišejo škofovi listi vsak dan, enkrat prepleskano bolj rdeče za delavce in železničarje, potem črno za kmete. Stvar je tako neužitna in dolgočasna, da sem prepričan, da je niti najbolj klerikalni duhovniki ne prečitajo. Taka pregreta in prestana hrana samohvžtlisanja in satanskega napadanja preseda že vsem. V naših vrstah ni čutiti razburjenja. Naši ljudje so trdni in ne bo jih omajala nobena burja, najmanj pa papirnati vihar, ki nas z njim zabavajo gospodje iz škofovih tiskarn. ,Vprašati se pa moramo vendarle, čemu že danes, ko so še skoro trije meseci do volitev, v klerikalnem taboru tako vre in se v ljudeh umetno vzbuja razburjenje. Odgovor je prav lahek: Slaba vest se oglaša. Volilci si mencajo oči in vprašujejo, zakaj že od leta 1920. naprej stalno volijo klerikalce, ki vedno dobe večino in vedno je isto zmagonosno vpitje, češ: «Mi in samo mi! SDS je uničena! Mi smo vse dosegli!® Ko pa jih potipljemo, kaj so dosegli, je vse votlo od znotraj, od zunaj pa z najostrejšim povečevalnim steklom ni nič videti. Vrhu tega vsak dan pokopavana SDS trdno naprej obstoja in opozarja ljudstvo, da o uspehih za naše kraje ni govora, dokler bo imela Slovenija klerikalno večino. Slaba vest pri vodstvu SLS povzroča, da skušajo obrniti pozornost od sebe. Zato piše klerikalno časopisje o Mehiki, o framasonih, o Slavenski banki in sploh o takih rečeh, ki nimajo nič opraviti z volitvami, a se uporabljajo od SLS, da med tem mine čas obračuna. Kričanje SLS opazujemo s pomilovalnim smehom. «Primite tatu!» vpijejo klerikalni kandidati, ki jih bodo postavili sami duhovniki ne pa ljudstvo, «Primite tatu!* kriče, da bi se med tem pomešali med ljudstvo in se skrili pred ljudsko obtožbo, da že osmo leto vlečejo Slovence za nos z avtonomijo, a so jih zapeljali v gospodarsko propadanje. Zdaj je SLS ugonobila še oblasti. Koliko lepega bi te lahko storile, ker imajo več moči kakor prejšnje dežele. Namesto da bi vsi sedli skupaj za mizo na delo, je SLS izključila naše pristaše od oblastnega odbora in vsa mesta zasedla samo z ljudmi svoje stranke. Namesto da bi kakor v pametnih občinskih odborih tudi v oblastni skupščini in v odboru vsi potegnili v skupno smer, je SLS vse vzela nase, zdaj pa vidi: Kdor hoče vse sam pojesti, mu zmanjka vsega. Posebno v ljubljanski oblastni skupščini se je ta politika silno maščevala. Naša SDS je pri zadnjih volitvah v ob lastno skupščino dobila" toliko glasov, da ji z malim napredkom te številke dado samo v Sloveniji šest mandatov. To je že lep napredek, kajti 6 je precej več, kakor sta 2. Lahko pa dosežemo še precej več, ako bo vsak naš volilec v svojem okolišu agitator. Mi ne potrebujemo sirovega krika in ne laži, ampak mirno razpravljanje. Naj ne bo pri nikomur umikanja in izgovorov, ne malenkostnih ovir za to delo, ki ga vsakdo lahko opravlja v okviru svojega rednega dela. Dr. Gregor Žerjav. SLS proti ljudstvu, a za črnogorske prince Po krivdi SLS ni denarja za siromašne bolnike, delavce in želez niške delavnice, dovolj pa ga je za črnogorske prince — Ljudstvu kamen, črnogorskim princem milijone iz žepov kmetsluh davkoplačevalcev — SLS je stranka črnogorskih prince v Bolnišnice v Sloveniji so prenapolnjene z bolniki, zdravnikov pa je v njih čimdalje manj na razpolago. Da uživajo bolniki zaradi tega manjšo zdravniško nego in da se mora na ta način povečati njihova umrljivost, je jasno. Do zadnjega časa so bolnišnice v Sloveniji še dosti redno poslovale, kar je bila velika dobrota za naše siromašnejše sloje, za kmete in delavce, male obrtnike in uradnike, ki nimajo denarja, da bi se zdravili doma, kadar jih je napadla bolezen. Po krivdi naših klerikalcev, ki so glasovali za sedanji državni proračun in novi finančni zakon, pa so se razmere v naših bolnišnicah znatno poslabšale. S 1. aprilom t. 1. so bili odpuščeni iz bolnišnic vsi mladi zdravniki, ki so se po prihodu z univerze v njih vežbali ter bili v pomoč starejšim zdravnikom proti mali odškodnini za najnujnejše živUenske potrebščine. Odpuščeni so bili za- to, ker so bili v državnem proračunu črtan izdatki zanje. S tem se je pomnožilo delo maloštevilnim starejšim zdravnikom, ki so doslej mogli posvečati vso skrb najhujšim primerom obolenja in najtežjim operacijam Redna služba v bolnišnicah je doživela po klerikalni krivdi svoj prvi udarec v škodo siromašnega ljudstva. Kljub vsemu so mnogi mladi zdravniki ostali prostovoljno še nadalje v bolnišnicah, ne da bi za svoje delo dobivali kakšno odškodnino. Vršili so svojo službo brezplačno, kar se ne godi v nobenem drugem stanu na svetu. Upali so, da bodo imenovani za zdravnike sekundarije, za katere je določenih v državnem proračunu 42 mest, izmed katerih jih je zasedenih komaj petina. Upali so zaman. Novi finančni zakon, za katerega so glasovali naši klerikalci, namreč določa, da ministri sami ne smejo več nastavljati novih uradnikov, ampak se sme to zgoditi le na podlagi sklepa ministrskega sveta. Samo ministrski svet sme imenovati nove uradnike in tako tudi zdravnike v državnih bolnišnicah. Klerikalci so pomagali na ta način še bolj centralizirati državno upravo in posledice tega centraliziranja že močno občutimo. Ministrski svet pač ne utegne baviti se s takimi malenkostmi, kakor so n. pr. imenovanja zdravnikov-sekundarijev. Ni čudno, da so se tudi zdravniki, ki so čakali na imenovanje, naveličali opravljati službo v bolnišnicah brezplačno ln da so pred dnevi začeli stavkati. Pomanjkanje zdravnikov v naših bolnišnicah je postalo tako še večje in uprave bolnišnic naznajajo zdaj po listih, naj ljudje, razen v skrajni potrebi, nikar ne silijo v bolnišnice, ker ni dovolj zdravnikov na razpolago. , , Škodo trpi seveda siromašno ljudstvo in vsi, ki so potrebni cenene zdravniške pomoči. Krivci so naši klerikalci, ki so glasovali za črtanje malenkostnih postavk iz državnega proračuna, namenjenih za vzdrževanje zdravnikov, kakor tudi za določbo v finančnem zakonu, s katero se centralizira nastavljanje zdravnikov-sekundarijev potom ministrskega sveta Vsi tisti, ki ne bodo našli zadostne pomoči v naših bolnišnicah, naj se za to zahvalijo našim klerikalnim poslancem, ki so s svojim glasovanjem omogočili državni proračun in finančni zakon in ki bodo zaradi tega tudi krivi, ako bo marsikateri nujne zdravniške pomoči potreben bolnik umrl prezgodnje smrti, ker te pomoči ne bo pravočasno našel po krivdi centralizma, ki so ga-naši klerikalci uvedli po nepotrebnem. Drug primer kratkovidnosti in nesposobnosti naših klerikalcev nudi vprašanje železniških delavnic. O tem smo že ob priliki govorili, pa je kljub temu prav, da stvar na kratko še ponovimo. Na tisoče pokvarjenih vagonov razpada na naših kolodvorih, med tem ko vlada na naših železnicah silno pomanjkanje vagonov, kar se opaža zlasti v času jesenske izvozne dobe. Ako bi bilo naše državno gospodarstvo pametno in smotreno, bi državna uprava skrbela, da bi se ti vagoni čim prej popravili, da bi ne razpadali dalje in da bi v prometu prinašali dobiček. Skrbeti bi morala, da se ti vagoni čim prej popravijo v domačih železniških delavnicah, ki naj bi se v to svrho primerno razširile. Zgodilo pa se je nasprotno. Klerikalci so glasovali za proračun, v katerem so se celo zmanjšali izdatki za železniške delavnice, tako da je morala železniška uprava odpustiti v svojih delavnicah na stotine delavcev iz službe, ostalim pa skrčiti delovni čas in znižati plače. Klerikalci so ob glasovanju za proračun vpili, da je to varčevanje, med tem pa pokvarjeni vagoni nadalje propadajo in zopet so se pričele množiti železniške nesreče, ker ni ne denarja in ne delavcev na razpolago za popravljanje železniških prog in vagonov. Med tem ko so klerikalci v vladi v škodo siromašnih bolnikov in splošnega državnega gospodarstva na tak način varčevali, pa so bili na drugi strani tem bolj darežljivi. V finančnem zakonu, za katerega so glasovali, je določba, po kateri ima država izplačati črnogorskim princem 42 milijonov dinarjev ter vrniti del premoženja, ki ga jim je 1.1918. črnogorska Narodna skupščina v Podgorici zaplenila v dobro države. Bolniki se mečejo iz bolnišnic na cesto, da umirajo brez zdravniške pomoči, naše železnice se puste razpadati, delo v železniških delavnicah se omejuje, delavstvo se odpušča in znižujejo delavske plače, črnogorskim princem pa se na račun kmetskega davkoplačevalca po zaslugi klerikalnih poslancev in bivših klerikalnih ministrov darujejo silni milijoni! Odstavljeni črnogorski dinastiji je zaplenila premoženje, v kolikor ga njeni člani niso odnesli v inozemstvo, v Italijo, odkoder so več let rovarili proti naši državi, črnogorska Narodna skupščina ob prevratu 16. novembra leta 1918. Črnogorci sami so to storili v prid naši novi državi in Črnogorci so tudi protestirali, ko so naši slovenski klerikalci glasovali za milijonski dar črnogorskim princem. Ne čudili bi se, ako bi Črnogorci predlagali, naj se vrne nekdanji njihovi dinastiji del premoženja in plača po vrhu še ogromna vsota milijonov, a kaj brigajo nas Slovence črnogorski princi? Črnogorska oblastna skupščina je soglasno protestirala proti takemu razmetavanju državnega denarja, naši klerikalni listi pa so ga še zagovarjali in «S!o-venec« je celo zapisal, da je to potrebno, ker so črnogorski princi v sorodstvu z italijanskim kraljem in da bo Italija manj rova-rila proti naši državi, če bomo mi plačali črnogorskim princem 42 milijonov dinarjev in jim poleg tega vrnili še del njihovega zaplenjenega premoženja. Kakor da bi ne bilo znano, da so črnogorski princi prav takrat najbolj rovarili proti naši jugoslovenski državi, ko so imeli največ denarja in ko še niso zapravili vseh svojih milijonov. In če so črnogorski princi v sorodstvu z italijanskim kraljem, potem pravimo mi, da slovenskemu kmečkemu davkoplačevalcu to sorodstvo prav nič mar ni in da nikakor ne gre, da bi zaradi tega postali žepi slovenskega kmeta znatno lažji. Ali se nam res tako dobro godi, da moremo črnogorskim princem darovati milijonske vsote samo zato, da se lahko pokažemo «nobel». Koliko je država dala siromašnemu črnogorskemu ljudstvu, ki strada vse leto na svojih skalah, koliko je dala za prebivalstvo v Hercegovini, kjer deca umira od lakote, in koliko je dala za tisoče brezposelnih ljudi pri nas, ki bi radi delali, pa dela in zaslužka ne dobe? Za bolnike in zdravnike, za železniške delavnice, za popravilo vagonov in železniških tirov ni denarja in ni ga tudi za marsikaj drugega nujno potrebnega! Pač pa ga je dovolj za črnogorske prince, da se bodo lahko še dalje zabavali na račun našega kmetskega ljudstva. SLS, ki je glasovala za črtanje izdatkov za naše bolnišnice, ki je kriva, da se mečejo iz njih bolniki na cesto, ki je glasovala za skrčenje kreditov za železniške delavnice, za povišanje raznih davkov in končno za 42milijonsko darilo črnogorskim princem, se lahko danes upravičeno imenuje stranka črnogorskih princev. Za siromake v vladi ni imela denarja, za' prince ga je imela dovolj. Zaradi princev le zatajila koristi ljudstva in klerikalni Usti še branijo to protiljudsko vlogo klerikalne stranke! Zato pa naj volijo dne 11. septembra pri skupščinskih volitvah klerikalne poslance črnogorski princi, ki so jim za podarjenih 42 milijonov lahko hvaležni, slovensko Hnd-stvo, ki bo te milijone plačevalo iz lastnega žepa, jim ne more biti hvaležno! Lep napredek SDS pri nedeljskih občinskih volitvah Sijajna zmaga v Laškem — Padec klerikalnih in pomnoženje naprednih glasov v občinah litijskega okraja Klerikalni glasovi padajo, napredni pa se množe. To je dejstvo, ki ga nam kažejo občinske volitve, ki so se v zadnjem času vršile v raznih občinah Slovenije. Klerikalci po svoji stari navadi to dejstvo zatajujejo in pišejo, kakor da je nasprotno res. Po vrhu tega pa naravnost ostudno obrekujejo na-prednjake, zlasti našo SDS. Mi smo dostojni ljudje, zato na to pot ne bomo sledili klerikalnemu časopisju. Zavedamo se, da imamo v naših vrstah najrazumnejše podeželane, ki bi nas obsojali, ako bi polnili z gnojem naše kolone. Pa vsa jeza klerikalcev, ki jo izlivajo v svoje časopisje, ne pomaga nič. Počasi, toda gotovo prihaja ljudska sodba za vse neštevilne neuspehe in za vse brezdelje SLS, ki ima že osem let Slovenijo v svojih rokah. Tudi pri nedeljskih občinskih volitvah v Laškem in nekaterih občinah litijskega okra- ja so se napredni glasovi pomnožili, dočim so klerikalni padli. V Laškem je SDS dobila 183 glasov (13 mandatov),, lista klerikalcev, radikalov in nemškutarjev pa 66 glasov (4 mandate). Napram rrejšnjim občinskim volitvam je SDS napredovala za 52 glasov in tri mandate, napram oblastnim volitvam pa za 18 glasov. Laško je torej ostalo kljub klerikalnemu brezupnemu naskakovanju krepka napredna trdnjava. V Litiji smo zabeležili precejšen napredek. Dobili so: SDS 53 glasov (2 mandata), nepolitična lista 38 glasov (2 mandata) in SLS 369 glasov (13 mandatov). Prva in druga lista sta bili proti g. Lebingerju, nosilcu liste SLS. Doslej je bil v občinskem odboru le en naprednjak, odslej pa bodo 4. V Šmartnem so dobili naprednjaki na svojih treh listah 9 odbornikov, SLS pa 16. Napredna opozicija bo torej prav krepka. Ivan Albreht: Skrivnost sv« Barbare (Dalje.) IX. Ves torek in v sredo se je Repinki bolezen hujšala. Jošt je bil sicer Kozmi navil ušesa, izvedeti pa ni mogel od njega nič. Samo toliko je dosegel, da pokveka ni več hodil nadlegovat Repinovih dveh. Agata se je pomirila, ko je videla Joštovo odkrito poštenost. Sama sebe ni mogla več razumeti, zakaj se je zbog take malenkosti, kakor je bila tista beseda o doti, tako razburila. »Preveč si utrujena,® ji je pojasnjeval Jošt. «Počitka potrebuješ. Čakaj, za jutri naprosim svojo mater, da bodo mesto tebe čuli,» ji je rekel v sredo. Agata je sicer branila, vendar je Krasinov svojo obljubo izvršil. V četrtek je že dopoldne prišla Joštova mati k Repinki in pregovorila izmučeno Agato, da je šla počivat. Ko so obmolknili zvonovi in se je opoldne oglasila raglja z zvonika, je menila Repinka: «Ali se ti ne zdi, kakor da pada kamenje na krsto ?» Krasinka jo je skušala speljati v druge misli, toda Reza se je oklepala svojega kakor klop. Njeno govorjenje je bilo nekam trmoglavo, besede same kakor izsušene, koščene. Večkrat jo je polil mrzel pot. Včasih je bilo čelo v bližini las kakor posuto z drobnimi srebrnimi kroglicami. Včasih jo je kuhala suha vročina, včasih lomil mraz, da je šklepetala z zobmi. O bolečinah ni tožila, toda Krasinka ji je brala z obraza, da trpi. Poteze okrog ust so se Rezi popoldne zaostrile, nos je bil šiljast, uhlji pa v spodnjem delu prosojni. Pod noč je bolnici odleglo. Agata je vstala že sredi popoldneva. Ni ji bilo do spanja. Kakor je zatisnila oči, so jo jele mučiti neprijetne sanje, tako da je vstala skoro bolj izmučena, nego je bila legla. Včasih je ta ali ona znanka prišla obiskat bolnico, malo posedela, malo povzdihovala ter spet odšla. Agati se je zdelo, da so vse domenjene medsabo. Govorile so iste besede, jadikovale o enakih nadlogah in tudi z enakim brbljanjem tolažile mater Rezo. Nekatere so prosile Repinko odpuščanja, odgrinjale odejo in pregledovale nohte na nogah. Krasinka je s prepričevalnim naglasom vsaki taki dvom-ljivki pripovedovala, kako se je Rezi obrnilo na bolje, da pojde na belo nedeljo lahko že v cerkev, če bo še dalje vse tako po sreči... Bolnica se je tudi sama počutila tako dobro, da je rekla Joštu, ko je prišel: «Če hočeta, gresta z Agato lahko v cerkev. Meni je čisto dobro.» «Pa pojdita in opravita še za naju,» je opomnila še Krasinka. Tedaj sta se res oba odpravila. Kar ima katoliška cerkev obredov, so velikonočni gotovo najlepši. Skrivnost odrešenja, rešitve človeškega rodu iz težkih spon materije, ki vklepa duha k tlom in ga ovira v njegovem poletu, to je misel, ki je prevevala vse velike duhove, kar nam jih prikazuje zgodovina. Najlepši in morda tudi najsmelejši pa je odgovor v krščanstvu. Zaman se trudi človeški rod, da bi se dvignil iz vezi zemlje, iz oklepov materije! Njegova moč tega ne zmore. Bog sam mora priti, prebroditi človeško gorje od rojstva do smrti in s poveli- čanjem, ki premaga moč minljivosti, prižgati človeštvu nove vzore, ki s svojim silnim žarom vodijo v večnost. To silno, svet prera-jočo misel proslavlja cerkev baš v tistem času, ko nam tudi narava sama izpričuje, da smrti ni, ampak le prerojenje, večno presnav-ljanje in obujanje. Zato v tem večji zamaknjenosti premišljuje na tisoče src in prisluškuje besedam o trpljenju Boga-Človeka, ki je prišel trpet in umret, da bi pokazal pot v življenje... Ko sta Jošt in Agata stopila v cerkev, je bilo še vse tiho. Pri božjem grobu je gorela vrsta sveč, spredaj večna luč, na stopnicah pred angelsko mizo pa je na baršunasti blazinici ležalo razpelo. Ljudje so po kolenih hodili poljubljat ta simbol nepojmljive skrivnosti. Agata in Jošt sta se uvrstila mednje. Mladenka je trepetaje molila za materino zdravje, Jošt pa je bil kakor odsoten. Ko je prišla na vrsto in začela poljubljati razpelo, se je sklonil Jošt takoj za njo, kakor bi se bal, da mu kdo odsrka dih njenega poljuba. Nehote je medtem uzrl za seboj Nežo, ki ga je kar požirala z očmi. Strupeno jo je pogledal, vstal in odšel na kor, medtem ko je po njegovem naročilu sedla Agata v Krasinkino klop. Ženska so to takoj opazile in jele stikati glave. Mejačevi in Krasinovi so imeli sedež v isti klopi. Kakor na vzmetu se je tedaj Neža dvignila in sedla k Agati. Tedaj so na koni začeli peti pevci. Zamolklo, otožno-proseče se je razlegalo po cerkvi: — Marija, Marija je rajžala po polj', je srečala, ie srečala kovača dva. V a č e so obdržale svojo napredno postojanko. Dobili so: SLS4, SDS2, neopredeljeni, vezani s SDS 1, SKS 2 odbornika. Skupno torej 5 naprednjakov proti 4 klerikalcem. Pri volitvah v Zagorju so dobili:. Narodna delavska lista 106 (3 odbornike), Narodna gospodarska lista 91 glasov (3 odbornike), socialisti 105 glasov (3 odbornike), komunisti 319 glasov (11 odbornikov), SLS 46 glasov (2 odbornika) in krščanski socialci 112 glasov (3 odbornike). Prva in druga lista sta samostojnodemokratski, tako da ima SDS skupno 6 odbornikov. Klerikalci so padli napram oblastnim volitvam za 30 glasov. Zelo so se pomnožili komunistični glasovi, in to zaradi silne agitacije, katere so se udeleževale celo ženske. Politični pregled Politično življenje se danes giblje v glavnem okrog volitev v Narodno skupščino. Upanje, da bo morda ta volilna vlada radikalov in Davidovičevih demokratov pravičnejša ter da bo omogočila svobodne volitve, se ]e izjalovilo. Z vseh strani prihajajo poročila 0 vei;iiem volilnem terorju, ki ga izvajajo vladni radikali. Velika nezadovoljnost in ogorčenje je nastalo zaradi tega celo med Davidovičevimi demokrati in muslimani, ki so sicer v vladi močno zastopani. Vodstvi davidovičevcev in bosanskih muslimanov prejemata neprestano pritožbe po-deželnih organizacij, ki zahtevajo, naj davi-dovičevski ministri izpolnijo svojo obljubo in dosežejo spremembe na vodilnih mestih v politični upravni službi. Davidovičevsko časopisje odločno zahteva svobodne volitve. Volilno nasilje vlada zlasti v Južni Srbiji, kjer so radikali na več krajih napadli radičevske voditelje in jih celo težko ranili. Tako je dobil Pavle Radič na čelu dve globoki rani in na nosu so mu prebili meso do kosti. Pavle Radič je izjavil, da so napade na radičevske voditelje izvrševali radikali pod zaščito vladnih organov. Veliko volilno nasilje vlada tudi v Bosni. Bosanski radikali z orožništvom razganjajo Pribičevičeve shode. To se je zgodilo na več krajih. Bosanski radikali imajo pred SDS naravnost blazen strah, kajti bosanski kmetje, siti brezplodne radikalske politike, trumoma prestopajo v SDS. Razpuščanje in razganjanje shodov SDS pa radikalom ne bo nič koristilo, kajti kmetje izjavljajo, da kljub temu ne bodo zapustili Pribičeviča, nego bodo volili njegovo skrinjico, ker so spoznali, da je od vseh strank, kar jih danes nastopa, najpoštenejša in najdoslednejša SDS,( ki se drži načela: svoboda, bratstvo, enakost. Edino SDS bo, kadar bo dovolj močna, uveljavila v naši dr žavi enakopravnost med stanovi in med plemeni. Radikalska stranka, ki je sedaj razcepljena v pašičevce, centrumaše (Uzunovič itd.) in vladne radikale, bo zaradi te razcepljenosti izšla iz volilnega boja nedvomno zelo obrezana. Popolnoma prav je. da ta nazadnjaška stranka, za katero se vlečejo številne korup-cijske afere in volilna nasilja, enkrat doživi poraz. Tudi drugi najbolj nazadnjaški stranki v naši državi, to je SLS, se obeta občutno nazadovanje glasov. Klerikalni strah pred volitvami se opaža na shodih in se bere med vrstami v klerikalnem časopisju. Zadnje vladovanje je klerikalcem silno škodovalo, ker je zopet enkrat pokazalo, da so klerikalne obljube eno, njihova izpolnitev pa drugo. Kljub uveljavljenim davčnim olajševalnim drobtinam plačuje naš kmet sedaj v mnogih primerih še celo večje davke, kakor lani, in to spričo dejstva, da so lani mnoge pokrajine silno trpele po vremenskih nezgodah. Vsaj to naj bi bili klerikalci, ko so bili v vladi, izposlovali, da l5i se po vremenskih nesrečah prizadetim siromakom povsod znižali ali sploh odpisali davki. Kake koristi imamo Slovenci od tega, da so bili klerikalci v vladi? Prav nober>;h. Niti korupciji, proti kateri so prej toliko grmeli, niso znaii stopiti odločno na rep. Pač pa so znali glasovati za podporo črnogorskim princem. Vsak slovenski volilec, ki zna misliti, bo pri volitvah obsodil nespretno politiko SLS in vrgel kroglico v skrinjico SDS, ki je danes najresnejša nasprotnica žalostni politiki propadajoče klerikalne barke. Noben volilec, ki zna misliti, ne bo sedel na limanice SLS, ki zopet kriči o nevarnosti za vero, da bi napram preprostemu človeku skrila svojo nesposobnost. Da bo uspeh proti klerikalcem večji, je potreben skupen nastop naprednjakov, ker s skupnim nastopom bodo prišli vsi napredni glasovi do veljave. Dasiravno je poteklo že več dni od posredovanja velesil v Tirani in Beogradu, vendar Albanija še ni izpustila aretiranega dragomana, kakor je obljubila, in vlada napetost med našo državo in Albanijo še dalje. Naša vlada bo najbrže podvzela primerne ukrepe, da Albanija svojo obljubo izpolni. Od 22. do 24. avgusta t. 1. se bo vršil v Ženevi kongres narodnih manjšin, na katerem se bo razpravljalo o pravicah narodnostnih manjšin v Italiji, Avstriji, Jugoslaviji, Češkoslovaški in drugod. Italija temu kongresu ni nič kaj naklonjena, ker se zaveda, da bodo na kongresu prišle v razgovor tudi krivice, ki se gode našim zasužnjenim rojakom pod fašistovskim bičem. Fašistovsko časopisje že zahteva, naj se zastopnikom ju-goslovenske in nemške manjšine v Italiji ne dovoli potovanje na kongres. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! «Kaj delata, kaj kujeta, kovača vidva?» «Midva delava, midva kujeva žeDlje za Jezusa.» «Le delajta, le kovajta prav tanko in drobno, da Jezusa trpljenje polajšano bo.» — Pevci so peli brez spremljevanja orgel. Glasovi so bili kakor preplašeni. V kotu pri orglah, kjer je prostor za tistega, ki goni meh, je čepel Kozma. Kakor izgubljeno je buljilo veliko desno oko proti Joštu, ki je stal tik za pevci. «Zdaj Neža že sedi pri Agati,» je premišljeval pohabljenec, «Bogve, ali ji bodala?« Jošt je nevede začutil pohabljenčev pogled in se ozrl. Na prižniCo je stopil duhovnik in z monotonim glasom začel brati pasijon. «Kako je pa z materjo,« se je sklonila Neža k Agati. Mladenka, ki dotlej Mejačeve ni bila niti opazila, se je zdrznila. «Nocoj jim je dokaj odleglo,» je preprosto odvrnila Agata. Nikakor pa se ni mogla izne-biti. nekakšnega mučnega nemira, odkar je vedela, kdo sedi poleg nje. Neža je premišljevala: «Kako bi neki napravila, da ne bi bilo sumljivo?« Imela je zavitek nekakšnega prahu ter skrbno v ruto zavito steklenico, ki jo je po pohabljenčevem naročilu vzela s seboj, da bi jo izročila Agati. Zdaj, ko se ji je nudila tako lepa priložnost, ji je upadel pogum. Dasi ni izročila ne enega ne drugega, se je vendar včasih z zlokobno prijaznostjo sklonila k Agati ter ji šennila kako malenkost. Medtem je bil prvi del pasijona končan. Duhovnik je odšel s prižnice, na koru pa so se zopet oglasili pevci. «Cez potok Cedron pelje pot, ta«i govori tako Gospod: ,Kot jaz vas ljubim, se ljubite in bratje zvesti ostanite'!* Neža se prestraši. Ko že davno potihne petje, ji še vedno odmeva v srcu: »Kot jaz vas ljubim, se ljubite in bratje zvesti ostanite —» Zavitek v roki jo zaskeli. Ne le strah, tudi notranji odpor se vzdrami v njej. Zato sklene, da tega pogubnega leka, ki bi pospešil Repin-kino smrt in pahnil v nesrečo tudi Agato, ne bo izročila. Ko je obred pri kraju; gre za Agato iz cerkve. Agata se pridruži Joštu, Nežo pa v temi zaloti Kozma. «Ali si ji dala?» «Ne!» dahne Neža. «Potlej ne morem pomagati.« «Pridi k nam,» še sikne Neža in odhiti, da je ne bi kdo slišal govoriti s pohabljencem. Kozma se je res po ovinkih priklatil na Mejačevo dvorišče. Neverjetna iznajdljivost njegove zlobnosti je prav kmalu zatrla vse pomisleke, kar se jih je vzbujalo v Agati. Sklepal je pohabljenec, da pojdejo v zadnji sili od Repinovih gotovo še h kaki padarici. Žensko, ki ji bo ta posel poverjen, je treba ob povratku prestreči in ji spretno zamenjati zdravila. Tako bo odstranjen vsak sum in dosežen končni namen. Repinka bo mrtva, Agata nora. «Jaz vem. kaj dam!» je končal Kozma. In kakor pod vtisom silnega čara podlegla po habljenčevemu strašnemu načrtu. «In bo potem Jošt moj?» «Na mestu naj me zemlja živega požre!» se je zaklel Kozma, «ako ni vse res, kar govorim!« Noč je še povečevala silo zakletve. Neža je vztrepetala: «Bog te usliši!« Nato se je hitro prekrižala in odšla v hišo, medtem ko je Kozma z zlobnim nasmehom na ustnih odnihal po svojih temnih potih. X. Kakor je Kozma dejal, se je tudi res zgodilo. Ko je na veliko nedeljo po maši Jošt prišel po obljubljeni piruh, ga mu je Agata dala, a rosila ga je s solzami. «Mati —» je dahnila in nič več. Spremila ga je v sobo, kjer je medlela Repinka. Troje, četvero žensk je bilo poleg. Ena je svetovala še gospoda, druga je menila, da bi bilo dobro poslati še k Mazovki v Resnik, češ, da je že marsikomu pomagala. Jošt je molče stopil k bolničini postelji. «Mati,» ji je rahlo položil roko na čelo. Repinka je odprla oči in se še skušala nasmehniti, a se ji ni posrečilo. Ko je zagledala poleg Jošta hčerko, se je pogled umiril. Ustnice njene so se zganile. Ko se je Jošt sklonil k njej, se mu je zdelo, da ju umirajoča blagoslavlja. Malo pred poldnem je prišla Joštova mati. Ko je videla, kako je, in slišala govoriti o Mazovki, je naročila priletni ženski: «Liza, pa stopi ti?» Ker se je obotavljala, je dodala Krasinka: «Nič se ne boj, bom že jaz gledala, da ne bo pot zastonj!« DOLENJI LOGATEC. Redno vsako leto se pokaže dolenje-logaški Sokol s svojim nastopom pred javnostjo. Dne 3. julija t. L bo priredilo Sokolsko društvo veliko vrtno veselico z javnim telovadnim nastopom. Vzpored prireditve bo zelo pester. Svirala bo poliioštevilna vsestransko priznana godba na pihala z Vrhnike. Za dobro pijačo, okusen prigrizek in zabavo bo preskrbljeno. Ker so železniške zveze iz Ljubljane in z Rakeka zelo ugodne, se obeta velik obisk. Ob 4. uri popoldne bo sprejem gostov, došlih od ljubljanske strani, z godbo na kolodvoru. Za vztrajno in naporno delo v telovadnici zasluži Sokol v polni meri javno priznanje. Zato pričakujemo, da bodo naša sosedna bratska društva storila svojo dolžnost in se v kar največjem številu odzvala našemu vabilu. Prihitite vsi, ki vam je vzvišena sokolska ideja sveta, dne 3. julija v Dolenji Logatec, da preživite nekaj veseiih ur v bratski vzajemnosti z našim Sokolom. Na svidenje! RAČNA. Od nas je šla v Ameriko naša roja kinja Viktorija Novakova. Želimo ji mnogo sreče v novem kraju. Upamo, da je šla proč z dobrim spominom, kajti spremilo nas jo je na postajo mnogo znancev. — Pri nas je utonil otrok mlinarja Jožefa Šteha, star 6 let. — Nedavno smo imeli pogreb žene nekega delavca. Ker so se razširile vesti, da žena ni umrla naravne smrti, bo prišla komisija, da bo videla, kaj je na tem resnice. SODRAŽICA. Pretekli teden so začeli s po diranjem stare župne cerkve in kopanjem temelja za novo. — Konec prvega tedna je pokazal žup-ljanom, zlasti pa tržanom, kakšne baže ljudje so se natepli v našo do sedaj tako mirno dolino. V noči od sobote na nedeljo so se vršile prave iz-rednosti. Trgovca v Zamostcu so pošteno oplenili ,V gotovini preko 70.000 Din, nekaj srebrnega in zlatega denarja in vse zavoje, kolikor jih je pripeljala ga. soproga tisti večer iz Ljubljane. — Po trgu pa je družba pijanih ljudi po polnoči zlezla po lestvi v zvonik in tam nebrzdano razbijala po zvonovih. Tržane je v najslajšem spanju zbudilo to divjanje. Misleči, da je ogenj, so planili s postelj in hiš in zbegani povpraševali, kaj se godi. Razgrajače je orožništvo polovilo, tatove pa še iščejo. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Naša Javna ljudska knjižnica je zopet napredovala. Iz dohodkov zadnjih prireditev, predpuslne veselice in gledališke igre, je bilo nakupljenih okrog 90 lepih knjig, ki si jih čitatelji in člani že lahko izposodijo. Knjižnica ima sedaj nad 200 knjig ter obsega vsa najboljša slovenska izvirna in prevodna pripovedna dela. Takega napredka želimo knjižnici tudi v naprej. Pozivamo vse one, ki sta jim pri srcu lastna omika in napredek in ki si želijo tudi malo duševnega razvedrila, da pridno segajo po knjigah. Posebno naše fante in dekleta iz bližnje in daljne okolice vabimo, da posvetijo kako urico koristnemu štivu. Izposojevalne ure so vsako nedeljo dopoldne v šoli. Kdor ima pa kako knjigo odveč, naj jo daruje knjižnici, da se bo še bolj izpopolnila. HUDA JAMA PRI LAŠKEM. V nedeljo 19. junija t. 1. je priredila tukajšnja Javna ljudska knjižnica veselico pri g. Drakslerju, ki je uspela z razveseljivim rezultatom. Zopet bo dana prilika, da si knjižnica lahko nabavi lepo število novih knjig. Odbor se zahvaljuje požrtvovalnim gospem in gospodičnam iz Hude jame in vsem ki so pripomogli k prireditvi. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Na inicijativo sedanjega gerenta (SLS) okrajnega zastopa je obljubil župan g. Sluga 60.000 Din podpore iz blagajne občine Sv. Krištof za gradbo vodovoda v šmarjeti kljub temu, da se je v njegovi navzoč nosti na seji dne 19. junija ugotovilo, da ima ob čina za tekoče leto že sedaj preko 4000 Din pri manjkljaja. V svrho naknadnega odobrenja od strani občinskega odbora je sklical g. župan sejo za nedeljo 26. junija, katera se pa ni vršila, ker je bil g. župan opozorjen na § 72. občinskega reda, ki je v nasprotstvu z njegovimi namerami. Navzoči odborniki so protestirali proti postopanju župana in zapustili sejni lokal z željo, da si župan nabavi občinski red in ga prouči, da ne bodo v bodoče po dve uri hoda oddaljeni odborniki hodili v Laško gledat na uro. PTUJ. Zaman smo pričakovali, da bo klerikalno časopisje kaj poročalo o razpravi, ki se je pred kratkim vršila v Ptuju zaradi tožbe gosp. dr. Žerjava proti g. H., posestniku v Bukovcih, ki je v agitaciji ob priliki oblastnih volitev trdil, da je dr. Žerjav poneveril milijone. Na razpravi se je mož izgovarjal na klerikalne časopise, češ, da so ga oni zapeljali, zaradi česar je prosil za odpuščanje in plačal stroške. Ker se je mož dr. Žerjavu smilil, ga je pred uvedbo sodnega postopka dal opominjati, naj prekliče, sicer naj posledice pripiše sebi. A moža so klerikalci huj-skali naprej, potem pa ga je vse na cedilu pustilo. Ker je H. drugače poštenjak in očividna žrtev politikujoče duhovščine, se je dr. Žerjav zadovoljil s preklicem in obžalovanjem, a denarnica g. H. je brez potrebe precej olajšana. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo bo priredilo po daljšem odmoru v nedeljo 10. julija v Društvenem domu ljudsko veselico. Vpri-zorila se bo zelo zabavna veseloigra OCll _ _ _ . . ... . • l l . .1___J_ "__Y____ ________nnlnnn Jesenice. Športni senicah se je pričel lepo razvijati. V zadnjem času saino 3'q Din Legitimacije se dobe* v predprodaji je bilo že precej nogometnih tekem, in sicer: 12. junija t. I. »Bratstvo« : »Edinost« z rezultatom 1:9 v prid «Edinosti»; 16. junija t. 1. »Orel« v velesejmskem uradu, pri Putniku, pri denarnih zavodih, trgovskih, obrtniških, tujsko-promet-nih, kulturnih, prosvetnih in telovadnih organi- »Edinost« z rezultatom 0 : 10 v prid »Edinosti«; zacjjah- Vstopnice, ki veljajo 10 Din, pa upravi-19. junija t. 1. »Amateur« iz Celovca : »Edinost« j vainn na eeimiščft Prinoročamo i rezultatom 1 :3 v prid Celovcu. Celovčani so sami napovedali nam revanžno tekmo, ki se je vršila 26. junija t. 1. z zadovoljivim rezultatom čujejo enkratni vstop na sejmišče. Priporočamo pa bolj nakup legitimacije, ker je obsežni vele-sejem nemogoče pregledati v enem dnevu. , , . v. ., ... - x , * Dr. Korošec v Bolgariji. Te dni je bil v So- 1:1 V lepem številu prihaja na nase tekme v f... dr Korog je bil jet od zastopnikov prijetnih poletnih dneh občinstvo, k, se zelo za-, £ ylade y tofek se je dn Korogec t nima za šport. Tam v hladni senci sredi zelenega i ^Jj y domovino * Prva inženjerka na ljubljanski univerzi. Na tehnični fakulteti je promovirala te dni gdč. Joža Debelakova z Bleda, ki je napravila diplomski izpit iz elektrotehnike. Gdč. Debelakova je prva gozda se nahaja naš športni prostor, okrog pa se zbirajo gledalci, ki z največjo napetostjo in pozornostjo pričakujejo rezultat. Med njimi je seveda vedno nekaj tako zvanih »drukarjev«. Tak za-stonjkar se že kako priplazi notri, da prešpekulira vstopnino. Ko je treba plačati, pa se še prav pobalinsko vede. Tudi kritizirajo taki zastonjkarji prav radi, četudi nimajo pojma o nogometu. Toliko o športu. — Prosvetni odsek jc prevzel sedaj brat Gasar. Pod njegovim vodstvom se bo napravil načrt prosvetnega delovanja za jesensko sezono. Igre se bodo pripravile že sedaj vse. tako sečeva senca približno dve tretjini solnca. Zadnji večji mrk smo imeli 24. avgusta leta 1914., torej v času, ko so baš pričeli grmeti topovi na bojnih poljanah. * Prošnja na ljubljansko železniško direkcijo. Pišejo nam: Direkcija se ponovno naproša za prestavitev vlaka 4516 Ljubljana—Kočevje. Ako je mogoče, naj bi vlak odhajal iz Ljubljane ob 18.30 ali pa naj bi se dajali k vlaku 1081, ki vozi do Novega mesta, priključni vagoni do Grosuplja. Zjutraj naj bi odhajal mešanec iz Kočevja ob 6. in bi prispel v Ljubljano okrog 10. dopoldne. Naj se ta prošnja uvažuje. Kakor se čuje, bo več županstev poslalo zadevno prošnjo v Beograd. * Padec nemškega balončka v Refiški dolini. Iz Hude jame pri Laškem nam pišejo: V soboto ženska, ki je na naši univerzi dosegla inženjer- 25. junija 1.1. je padel na tla pri strugarju gosp. sko čast. ! Babiču v Gornji Rečici balonček, na katerem je * Nedeljskega letalskega mitinga se je udele- j bila pritrjena dopisnica. Na dopisnici se je čitalo, žilo okrog 25.000 ljudi. V nedeljo se je pri Devici' da je bil balonček spuščen v zrak pri Essenu Mariji v Polju vršil velik letalski miting, na ka-! (Nemčija). Želji lastnika balončka se je ustreglo terem so naši letalci pokazovali svoje umetnosti, j s tem, da se je odposlala lastniku dopisnica z Na letalsko prireditev je priletel tudi poročnik | navedbo kraja in časa, kje in kdaj je padel ba- lonček. Kdaj je bil spuščen v zrak, žal, ni bilo razvidno na dopisnici. Vsekakor je zanimivo, da , je prišel balonček iz daljnje Nemčije preko Alp in padel nepoškodovan v Eečiški dolini. * Stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma bo tudi letos stalno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi posestniki velesejma, ki žele prenočišča, naj se obračajo pri svojem dohodu v Ljubljano v stanovanjskih zadevah na ta odsek. * Železniške redukcije, katerih so krivi klerikalci, gonijo delavce že v samomor. V petek popoldne se je vršil v Mariboru ob ogromni udeležbi železničarjev pogreb progovnega delavca državnih železnic Antona Kobana, ki ga je pognala redukcija klerikalnega proračuna v prostovoljno smrt. Siromak je smel po redukciji delovnih dni delati samo po štiri dni na teden. Razen tega je sledilo sedaj še mezdno znižanje in je naravno, da s takšnim zaslužkom ni mogel hraniti sebe, žene in štirih otrok. Svojim tovarišem je dan na dan tožil, da ne more več gledati stradanja nedolžnih otrok. Siromak je obupal zaradi bede in v sredo zjutraj so našli otroci očeta obešenega na vratih kuhinje. Pokojnik je bil skrben oče in priden delavec. Bodi ohranjen blag spomin žrtvi «delovanja» SLS za železničarje. * Svarilo pred sleparjem! Časopisi so že poročali o nekem Alojziju Žitku,' ki se izdaja za zastopnika neke češkoslovaške tvrdke. Nabiral je oglase za albume in prejel večje vsote. Pojavil se je tudi v Ptuju. Opozarjamo občinstvo, naj mu ne nasede. * Lokomotive za odmetavanje snega. Prometno ministrstvo je naročilo v Nemčiji na račun reparacij 6 lokomotiv za odmetavanje snega. * Ljubljanska mestna občina prevzame cestno železnico. Mestna občina ljubljanska se je sporazumela z družbo cAllgemeice Osterreichische Kleinbahngesellschaft» glede prevzema cestne železnice. Mestna občina bo kupila dve tretjini delnic (2667 komadov) za skupno ceno 2 milijona dinarjev v štirih obrokih po pol milijona. Ostalo tretjino bo obdržala še nadalje omenjena družba, ki bo dobila tretjino zastopnikov v upravi. Za prevzem cestne železnice bo potrebovala občina okrog 2 in pol milijona diparjev in bo prisiljena najeti v ta namen posojilo. ' Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl v 78. letu starosti g. Anton S t e r n a d, dohodarstveni nad-paznik v p. Bil je vri narodnjak in naprednjak. Šele pred tremi tedni mu je umrla blaga soproga, kateri je sedaj tudi on sledil. Prijazen mu spomini * V smrt zaradi hčerkine bolezni. V Gomilah pri Iršovcih se nahaja kmetija bogatega posestnika Josipa Kiirbosa. Gospodar, ki je dopolnil 65. leto, je imel štiri otroke, med katerimi je bila očetu najbolj pri srcu njegova druga hčerka, ki pa mu je nedavno obolela. Zaradi bolehanja svoje hčerke se je Kiirbos močno žalostil. Njegova duševna pobitost ga je pripravila k obupnemu sklepu, da je na Telovo končal svoje življenje. * Krvava uš na sadnem drevju pri Kranju. Na sadnem drevju na vrtovih v okolici Kranja se je pojavila krvava ameriška uš, ki preti ugonobiti zlasti jablane. * Strela ubila živino in zažgala poslopje. V soboto dopoldne je nenadoma prihrumela preko Slovenskih goric nevihta s točo. Zlasti je toča razsajala po gornjih Halozah, pri Sv. Trojici, v Podlehniku in okolici. V Spodnji Hajdini je strela treščila v hišo železničarja Manharta in oplazila starejšo hčerko, ki se je takoj onesvestila. Nadalje je ubila kravo in dvoje svinj. Hipno je švignil iz hiše plamen in kmalu sta bila stanovanjsko in gospodarsko poslopje v ognju. Ptujski gasilci so bili tekom četrt ure na mestu. Njihovemu neumornemu prizadevanju je uspelo, da so ogenj lokalizirali in preprečili, da se požar ni razširil na sosedne hiše, ki so bile v skrajni nevarnosti. Onesveščeno hčerko so odpravili v ptujsko bolnico. * Padla z roža. Na Ižanski cesti v Ljubljani so plezali otroci na voz, naložen s senom. Sele šestletna Olga Janežifeva se je potem pri odskoku z .voza ujela z nogo za večjo verigo, nato pa zdrs- nila pod voz, ki ji je stri levo nogo. Deklica je pri padcu dobila poškodbe tudi po ostalem telesu. Prepeljana je bila v splošno bolnico. * Požar na Brezovici. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je nastal te dni požar v velikem kozolcu posestnika Ivana Urbančiča na Brezovici pri Ljubljani. Domači gasilci so ogenj omejili in preprečili večjo katastrofo. * Ponesrečen hidroplan. Pri Boki Kotorski je padel v morje vojaški hidroplan, v katerem se je nahajalo pet oseb. Razen strojnega inženjerja Petroviča so se vsi rešili. Pri padcu je namreč Petrovič dobil udarec na sence, se onesvestil in utonil. * Avtomobilska nesreča pri Zidanem mostu. Te dni se je pripetila na ostrem ovinku pol kilometra pred Zidanim mostom na cesti iz Hrastnika v Zidani most avtomobilska nesreča. Cesta je na tem ovinku tako ozka, da se lahko le s težavo izogneta dva voza ali avtomobila. V kritičnem trenutku sta privozila po cesti vsak z nasprotne strani s precejšnjo brzino avtomobila dveh trgovskih potnikov, eden iz Maribora, drugi iz Zagreba. Tik pred ovinkom je na avtomobilu zagrebškega potnika odpovedala zavora, tako da potnik hitrosti ni mogel zmanjšati in zato tudi ni mogel ostati na desni strani ceste, temveč ga je pognalo na levo stran, kjer je v istem trenutku privozil z nasprotne strani drug avto. Oba avtomobila sta treščila drug v drugega s tako silo, da se je zadnji avto popolnoma razbil, prvemu pa se je zlomila prednja os. Zagrebški potnik je zaradi sunka zletel tri metre visoko v zrak in nato v velikem loku padel pod cestni nasip. Po čudnem naključju pa je odnesel le par manjših prask in ostal nepoškodovan. Drugemu potniku se sploh ni ničesar zgodilo. Pač pa sta oba avtomobila tako težko poškodovana, da sta bila za nadaljevanje vožnje popolnoma nesposobna. * Dva požara sta bila nedavno v ptujski okolici. Nedavno noč že proti jutru je gorelo v Pod-vincih. Preden so gasilci prihiteli na pomoč, je požar že opravil svoje in do tal imičil gospodarsko poslopje nekega tamošnjega kmeta, a stanovanjsko poslopje je ostalo nepoškodovano, škoda ni posebno velika, ker je bilo gospodarsko poslopje že v slabem stanju. V Kozmincih pa je do t t ____1 _____— X _ r* irlimn irm T? O nriri TI 10 tal pogorela parna žaga, last g. Kluna iz Razvanja 7a<]eti je nujna! ___' lf__' 1 .______t>\ Mnninl vTAI> n« fTflOTlrt ška, uslužbenega v šentviški zvonarni, ki ga je hotel prehiteti. V istem hipu pa je pridrvel nasproti neki avtomobil, zbog česar je bil Bučar prisiljen, kreniti v stran. Pri tem pa se je z vso silo zaletel v kolesarja. Motorno kolo se je pri tem preveč nagnilo in Bučar je odletel daleč v cestni jarek, kjer je obležal s težkimi zunanjimi in še težjimi notranjimi poškodbami. Tudi Ga-brovšek je padel, toda k sreči je odnesel le neznatne praske. Ponesrečenega Bučarja so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa je podlegel težkim poškodbam. * Vlak povozil otroka. V nedeljo je prišel pred tunelom v Lajteršbergu na progi proti Pesnici dveletni otrok Pavel Rojnič iz bližnje čuvajnice na progo, kjer ga je povozil tovorni vlak in mu na levi nogi odtrgal meče do kosti, stopalo in na desni nogi prste. Siromaka so prepeljali v bolnico. Starši, pazite na deco! * Samomor v mariborskem mestnem parka. Eno zadnjih noči si je v mariborskem mestnem parku pognal kroglo v glavo mladi železniški uradnik Stanko Bergant. Prvi so slišali strel trije šetalci, ki so sedeli v glavnem drevoredu, in takoj prihiteli na mesto nesreče. Bergant je sicer še dihal, bil pa je že v popolni nezavesti in ležal vznak na tleh z nogami na klopi, držeč samokres v desni roki. V upanju, da mu bo še mogoče nuditi zdravniško pomoč, so takoj telefonično poklicali avtomobil rešilnega oddelka. Uslužbenci rešilnega oddelka z dospelim zdravnikom so mogli samo še ugotoviti smrt in se je avto prazen vrnil v mesto. * Strahovito neurje v Ratečah. V sredo dne 22. t. m. proti večeru je padala v Ratečah kot oreh debela toča ter popolnoma uničila vse poljske pridelke. Toča je padala samo četrt ure in mestoma 30 cm visoko pokrila tla. Polje ni več zeleno. Škoda se ceni na preko 2 miljona dinarjev. Kmetje bodo primorani polovico živine prodati, ker je uničena tudi krma. Kdor ne vidi na lastne oči, ne more verjeti, da je tekom nekaj minut izginilo vse, kar je bilo zelenega. To je bila prava groza, kakor bi se bilo odprlo nebo. Hudourniki so izstopili iz svojih strug ter drli po sredi vasi. Živino so prebivalci z največjo težavo rešili. Človeških žrtev ni bilo. Pomoč pri- pri Mariboru. Kako je nastal požar, ni znano * Ušli sta. V meščanski šoli v Spodnji Šiški so te dni dobivali zrelostna spričevala. V šolo je zjutraj prišla tudi 151etna učenka IV. meščanskega razreda Albina R. ter izvedela, da ni napravila zrelostnega izpita. Enaka usoda je zadela tudi njeno sošolko Josipino J. Obe sta se dogovorili, da se ne vrneta več domov, temveč pobegneta v svet. Preskrbeli sta si manjšo vsoto denarja ter jo odkurili po svetu. * Velik poiar. Iz Cerkelj ob Krki nam pišejo: Velik požar na Bregah pri Krškem je uničil v noči od 23. na 24. junija ob 1. petim gospodarjem 16 poslopij. Skupna škoda se ceni na 500.000 Din. Zavarovani so pa bili vsi skupaj za malenkostne vsote. Dobra srca se vljudno prosijo, da pomagajo siromakom, ki so brez lastne strehe. * Ni bilo nič hudega. Jernej Dolinšek, posestnik v Lokah pri Trbovljah, je vozil z veliko naglico na levi namesto na desni proti Retju. Pri uradniški restavraciji na Vodah je povozil 191et-no Frančiško Pirčevo. Dekle je k sreči dobilo le lahke telesne poškodbe. * Iz vlaka je skočil. Minulo nedeljo se je hotel odpeljati iz Maribora s popoldanskim ljubljanskim vlakom neki usnjarski pomočnik v Konjice, toda vstopil je v koroški vlak. Šele na ovinku, ko je zavil vlak proti koroškemu kolodvoru, je fant opazil svojo zmoto in v polnem diru skočil na progo. Svojo drznost je drago plačal. Zlomil si je levo nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. * Smrtna avtomobilska nesreča. V nedeljo dopoldne se je zgodila smrtna nesreča na glavni cesti nad Mednem, katere žrtev je postal 311etni trgovski potnik Anton Bučar, zaposlen pri tvrdki Rosenfeld, stanujoč v Ljubljani. Peljal se je na svojem motornem kolesu po opravkih proti Kranju. Na cesti ie dohitel kolesarja Tineta Gabrov- * Samomorilen poskus 181etne deklice. Te dni je sklenila Antonija G., komaj 181etao dekle, stanujoče v Goričah pri Kranju, ločiti se od življenja. Že prejšnji večer je Tončka napravljala vtis, da nekaj kuje v sebi, vendar uiso na to polagali dovolj resnosti. Usodnega dne je zastavila svojo srebrno verižico ter kupila šestnajstinko lizola. Na polju nad železnim mostom nad Mayer-jevo elektrarno je izpila lizol in se kmalu onesvestila. To sta opazila dva monterja in orožnik. Takoj so poklicali zdravnika dr. Globočnika, ki se je pripeljal na lice mesta, ji izpral želodec in jo tako rešil smrti. * S trebuhom za kruhom. Na dopis orožniške postaje v Trbovljah je ljubljanska policija prijela 151etnega Antona K., ki je pred enim mesecem pobegnil od doma iz Trbovelj ter prišel v Ljubljano, kjer je našel primerno delo. Bil je zaposlen pri vrtiljaku v Lattermannovem drevoredu. Vprašan, zakaj je zapustil starše, je mladi deček kratko odgovoril, da je bil lačen. * Požar na Vačah. Na Vačah pri Litiji je nastal pred kratkim požar, ki bi lahko postal usoden, da ni bilo domače gasilno društvo takoj na mestu. Zažgal je osemletni deček, ki se je igral v kozolcu posestnice Ivane Bregarjeve, ki se nahaja v Ameriki. Kakor bi trenil, je bil ves kozolec v ognju. Na vpitje dečkovo so prihiteli sosedje, pa tudi gasilno društvo je stopilo takoj v akcijo. Kozolca in kar je bilo v njem ni bilo več mogoče rešiti, pač pa se jim je posrečilo ogenj omejiti. Največ škode ima oskrbnik Bregarjevega posestva g. Anton Zamik. Niti on niti Bregarjeva nista bila zavarovana. * Neznani lopori so porezali posestniku Žagarju v Medlogu pri Celju iz hudobije 60 sadik hmelja. Slične zlobnosti se v celjski okolici do-saiaio večkrat in je samo škoda, da takih zločin- Sokolske svečanosti v Ljubljani Pokrajinski zlet jugoslovenskega Sokoistva. — Prihod slovanskih gostov. — Slovesna otvoritev Sokolskega doma na Taboru, najlepše sokolske zgradbe v Jugoslaviji. cev prebivalstvo ne more zasačiti pri dejanju samem. * Prpičevi razbojniki so ropali tudi v Sloveniji. Prpič Mali in njegovi krvoločni pajdaši so pričenjali širiti svoj delokrog tudi preko Sotle v Slovenijo. Orožniška eskorta v Zagrebu je odvedla del razbojnikov' z zloglasnim Mihajlom Vrbancem v Rajhenburg, kjer so pred tremi leti izvršili vlom in rop v neki manjši gostilni. Eskorto v Rajhenburg je vodil narednik Lazar Kuga, ki je pri dosedanjem izsledovanju odkril že mnogo podrobnosti v posameznih zločinih. * Vlom v poštni urad Medija-Izlake. Pred nekaj dnevi so litijski orožniki privedli v zapore ljubljanskega deželnega sodišča dva vklenjena cigana Matevža G rila in Janeza Gartnerja, ki sta 21. t. m. ponoči vlomila v poštni urad Medija-Izlake ter skušala odnesti skozi okno blagajno. Ker je nastal ropot, se je zbudil poštni upravitelj ter prepodil vlomilca, ki sta pobegnila, a so ju orožniki drugega dne izsledili. Po daljšem zanikanju sta pred litijskim preiskovalnim sodnikom priznala vlom, toda svečano sta zatrjevala: , zaužite zjutraj na tešče, pojavi brez težkoč obilno izpraznjenje črevesa, čemur se rad pridruži dobrodejen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda «Franz-Josef> zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na jetra in debelo črevo ter pri hemoroidih in prostatalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Lepe dneve je doživljala Ljubljana od 27. do 29. junija, ko se je ob ogromni udeležbi Sokoistva in Sokolstvu naklonjenega občinstva iz vse države vršil V. pokrajinski zlet jugoslovenskega Sokoistva. Naših sokolskih svečanosti so se udeleževali tudi zastopniki bratskih češkoslovaških, poljskih in ruskih Sokolov. Glavne prireditve so bile na Vidov dan 28. in na praznik Petra in Pavla 29. junija. Na Vidov-dan, narodni praznik, ki se je s sokolsko slovesnostjo pač najprimernejše proslavil, so se vršile dopoldne na Taboru sokolske tekme, popoldne pa je bil ob udeležbi preko 5000 gledalcev nastop Sokola I., ki je s svojo dovršeno telovadbo pokazal, da je vreden krasnega Sokolskega doma na Taboru. Med številnimi točkami Sokola I. je nastopila tudi dijaška četa 40. Triglavskega peš-polka pod vodstvom poročnika Rataja. Kot gostje so nastopili ruski Sokoli z vajami s kozaškimi sulicami, naraščajniki s Sušaka z vajami z vesli in članice iz Zagreba, ki so predvajale vaje s snežnimi kepami. Občinstvo je telovadce burno pozdravljalo. Po končani telovadbi se je v vseh prostorih Tabora vršila živahna sokolska zabava. Drugega dne se je dopoldne razvila po ljubljanskih ulicah svečana sokolska povorka, čvrsti Sokoli in brhke Sokolice z bratskimi slovanskimi gosti so se zbrali na Bleiweisovi cesti, odkoder se je začel premikati sprevod z več godbami. Na čelu je korakala fanfara, takoj za njo je sledila močna četa Sokolov na konjih s praporom. Skup-i no je korakalo v sprevodu 47 praporov, 5 godb poleg fanfar in nad 2000 članov in članic v krojih. Sredi povorke je korakala četa jugoslovenske vojske, ki jo je občinstvo, katerega se je zbralo na ulicah okrog 30.000, posebno navdušeno pozdravljalo. Prav pestro sliko je dajala sprevodu skupina narodnih noš. Bil jc zares diven pogled na vrste Sokolov in Sokolic, vojaško četo, sokolske konjenike, narodne noše in ogromno množico navdušenega občinstva, a raz oken in balkonov se je vsipalo na Sokolstvo cvetje. Sprevod je po številnih ulicah krenil na Tabor, kjer se je izvršila svečana otvoritev Sokolskega doma. Na balkonu doma so bili zastopnik Nj. Vel. ZDRAVSTVO MRZLE SEDEČE KOPELI. Kdor ima oslabljen ali pa že od rojstva slab srednji del telesa, da se mu je bati kile, vetrov in drugih takih nadlog, naj posedi v mrzli vodi vsak dan kakšne dve do tri minute. To ga bo izredno okrepčalo. V mrzli vodi sedeti je najboljši pripomoček za izganjanje zaprtih vetrov iz našega telesa. Obenem se pri tem poveča tek do jedi in se olajša prebavljanje, da človek nc trpi na zaprtju. Kri prične živahneje krožiti o žilah, bledica in podobne bolezni minejo. Najpripravnejši čas za te kopeli je zvečer, preden ležeš. Tedaj hitro sleci obleko, sedi za dve do tri minute v pripravljeno vodo,, nato hitro ustani in se podaj takoj pod odejo, ne da bi se obrisal. Že čez malo tednov se boš znebil vseh nadležnosti. Kdo-r ne more zaspati ali slabo spi, naj uporablja sedeče kopeli in kmalu se mu bo povrnil spanec. Komur se zdi, da se zjutraj bolj utrujen dvigne s postelje, kakor se je zvečer vlegel vanjo, naj se poslužuje sedečih kopeli in zaželjeno okrepčanje ne bo izostalo. z Snažnost in solnce v borbi proti boleznim. Nalezljive bolezni povzročajo bolezenske klice, ki jih je na milijarde v prahu, na raznih predmetih in celo v zraku. Da bi se človek popolnoma obranil kralja brigadni general Vukovič, starešinstva slovanskih sokolskih zvez, kot gospodar doma starosta brat dr. Pestotnik in predsednik Društva za zgradbo Tabora brat Turk. Vzpodbudnim besedam br. Turka, generala Vukoviča, brata dr. Pe-stotnika, staroste Ljubljanske sokolske župe brata Marolta, staroste poljskih Sokolov br. Zamoy-skega, podstaroste Češkoslovaške sokolske zveze brata Stepaneka, staroste ruskega Sokoistva brata dr. Verguna in staroste Jugoslovenske sokolske zveze brata Gangla so poslušalci burno pritrjevali. Brat Gangl je dejal med drugim: Ta Tabor je dom vseh jugoslovenskih Sokolov, je dom ruskih Sokolov, češkoslovaških,»poljskih in bolgarskih Sokolov (velike ovacije občinstva bolgarskemu narodu), katerim vsem bodi pravi in zadnji cilj sreča ter blagor naroda. Na žalost še danes ni združen v velikem sokolskem domu del našega naroda. V borbi za resnico in pravdo naj Sokolstvo, če bo treba, tudi z mečem in puško iztisne, da bodo vsi svobodni v sokolskem domu (Klici: Živel Trst! Živela Gorica!). Po ogledu notranjosti Tabora so se gostje odpeljali v Kazino k skupnemu obedu, pri katerem je starosta JSS brat Gangl najprej napil Nj. Vel. kralju in prečital udanostno brzojavko, ki jo je odposlal .na Bled, nato pa je pozdravil vse prisotne, predvsem zastopnike tujih držav. • Sokolske svečanosti so dosegle svoj višek in so se zaključile z javno telovadbo na telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju, kjer so nastopili Sokoli, Sokolice, naraščaj, vojaška četa in ruski Sokoli. Proste in orodne vaje so napravile spričo! velike dovršenosti na gledalce, katerih je bilo okrog 12.000, mogočen utis. Po javnem nastopu so se nekatere župe že odpravile domov, ogromne množice pa so se podale k veseličnemu večeru na Tabor, kjer se je ob zvoku dveh godb razvijala neprisiljena prijetna zabava. Veliki sokolski dnevi, ki so zopet enkrat podali račun o našem sokolskem delu, so pokazali, da je sokolski cilj zdravih teles in zdravih duš velikega pomena za našo mlado državo, ki potrebuje v svoji notranji in zunanji borbi telesno in duševno zdrave ljudi. Veliki in svečani sokolski dnevi bodo ostali v neizbrisnem spominu. dotika s takimi klicami, zlasti klicami jetike, je nemogoče. Manjše število klic te ali one bolezni zdrav človek preboli, če pa jih pride preveč v njegovo telo, človek podleže in zboli. Zato se moramo varovati pred klicami, in sicer s snago. Umij roke z vodo in milom po vsaki rabi stranišča in vedno, preden greš spat ali jest. Kopiji se pogostokrat. Ne briši oči s prsti, ne jej iz nesnažne posode, ne briši se v nesnažne brisače, ne dajaj v usta predmetov, ki jih uporabljajo razni ljudje, ne stoj pred ljudmi, kadar kašljajo! Najboljše sredstvo za uničevanje klic je solnce. Ako hočeš razkužiti perilo ali obleko, ju izpostavi solnčnemu žaru. Kamor solnce sije, tam klice po» ginejo. z Krompir in prehrana. Kakor znano splošno prevladuje naziranje, da ima krompir malo redil-; nih snovi in da si napolnimo z njim samo želodec, ne da bi imelo naše telo od tega kako korist.] Zato je zanimiva vest, da je dr. Hinhede v Ko-' danju na podlagi poizkusov ugotovil, da so se trije odrasli bolniki pri hrani iz samega krom*-pirja zelo dobro počutili. Krompirjeva hrana je( v nekaterih primerih zelo dobra tudi kot sred-, stvo proti notranjim boleznim. Med vojno je, živela večina Dancev samo ob krompirju, a kljub , temu je bila umrljivost mala, kar dokazuje, da krompir blagodejno vpliva na telo. Kemičnim potom je bilo dognano, da vse! .'nje krompir tri četrtine vode, eno petino škroba, « ao petdese-tinko beljakovin iu eno stotinko soli. Nedvomno so mnoga živila redilnejša, toda krompir igra v prehrani važno vlogo zato, ker je v njem mnogo vitaminov. Krompir je znan že dolgo kot obramb- no sredstvo proti gnojenju v ustnih duplinah, ki se pojavi vedno, kadar uživamo hrano, v kateri je premalo vitaminov. Zanimivo je tudi, da varuje krompir deco pred rahitičnostjo (slabe kosti). Zato priporočajo zdravniki rahitičnim otrokom čim več krompirja. ŽENSKI VEST NIK Višnjev liker. Vlij dva litra čistega domačega žganja na dva kilograma zmeekanih visenj in daj vse skupaj v steklenico s širokim vratom. Steklenico dobro zamaši in zavezi ter postavi na topel kraj ali na solnce. Po štirih tednih izprešaj sok. Skuhaj en kilogram sladkorja v pol litra vode, da bo tekočina popolnoma tekoča, prideni omenjeni sok, dva dekagrama cimeta in en deka-gram nagelnovih žbic. Tekočino zopet zlij v steklenico, katero moraš vsak dan potresti. Po treh tednih precedi liker in ga potem po treh mesecih še enkrat prelij, in sicer v male steklenice. Boj proti bolham zahteva predvsem snago. Tla v sobi, zlasti če so stara in razpokana, je treba pogostokrat zribati s toplo vodo, mazilnim milom in sodo, a ko so tla posušena, jih krepko obriši s cunjo, ki si jo namočila v terpentinu. Terpentin in snaga sta huda nasprotnika bolh. — Zanimiv nasvet v boju proti bolham smo čitali te dni v nekem nemškem listu, in sicer se glasi: V tenmi sobi hodi zvečer sem in tja brez vsake obleke, le bele nogavice imej na nogah. V nekaj minutah bodo sedele vse bolhe v belih nogavicah. Ako potem stopiš v precej toplo vodo tako, da sega voda malo preko nogavic, bodo vse bolhe utonile. V vodi moraš seveda ostati precej časa. — Bolhe ne grizejo rade telesa, ki je namazano s kolinsko vodo. I IZ POPOTNIKOVE TORBE NAŠE ŽEGNANJE. S v. D u h n a O j s t r i c i, junija. Skoro bi lahko rekli, da v naši bližini prejšnje čase ni bilo lepšega in veselejšega cerkvenega shoda, kakor pri Sv. Duhu na Ojstrici, ali kakor so včasih rekli, pri Sv. Duhu na Kinperzi. Sv. Duh (podružnica, ki spada pod Ojstrico), je stara romarska cerkev, kamor so vsako leto na binkoštni ponedeljek, odnosno že na binkoštno nedeljo popoldne prihajali romarji od zelo daljnih krajev in iz vseh sosednjih far so prispele procesije. Bilo je to krasno žegnanje, katerega se je veselilo vse, staro in mlado. Že na binkoštno nedeljo smo se navadno pripravljali na to slovesnost. Komaj se je zasvitalo, se je že slišalo z vseh naših pašnikov veselo petje, vriskanje, pokanje pastirčkov in rožljanje njihovih zvončkov, kar nas je že opominjalo na veselo binkoštno žegnanje. Pastirčki so imeli navado, da so na binkoštno nedeljo zgodaj gnali živino past, in kateri je bil zadnji, tega so imeli vse leto za zadnjega in so ga imenovali «flinc-lukno». Tudi odrasli smo morali na to nedeljo bolj zgodaj k maši. Ko smo prišli od maše domov, smo imeli obed, po obedu pa smo se radi spravili ob lepem in toplem času v prijetne sence, tam se pogovarjali eno in drugo, dokler nas ni hladna senca zazibala v spanje. Ko je ura pokazala na štiri, je pri Sv. Duhu zapel zvon in mož-narji so zagrmeli črez hribe in doline ter naznanjali, da se bo prihodnjega dne, na binkoštni ponedeljek, vršil veseli cerkveni shod. Zdaj smo se zopet odpravili k farni cerkvi na Ojstrico, od koder je šla procesija k Sv. Duhu. Takoj za nami je sledila romarska procesija, ki je prinesla včasih tudi lepih darov. Eno zadnjih let pred vojno so romarji prinesli lepo vsoto denarja za popravilo cerkve, kar je nam siromašnim Ojstričanom bilo takrat velik pripomoček za popravljanje cerkve. Žal, da danes zopet vse propada, ker naši današnji gospodarji okoli cerkve se bolj malo brigajo za vse to. Naj zopet preidem na naše romanje. Po prihodu romarske procesije so bile še istega večera večernice s pridigo. Kratka je bila ta noč. Že na vse zgodaj so se začele na binkoštni ponedeljek tresti stene od bobnenja cerkvenih topičev, ki so budili ljudstvo iz sladkega spanja in vabili od blizu in daleč na slovesen cerkveni shod. Zjutraj ob 7. uri je bila prva romarska maša. Ko so ti romarji odšli, so začele prihajati durge procesije iz naših sosednjih far, kakor iz Št. Lovrenca, Pernic in Dravograda, tako da je bila cerkev od ranega jutra do poldneva nabita in tudi zunaj cerkve je vladala tesnoba. Cerkev vsa v cvetju. Topiči so bobneli skoro brez prenehanja in , godba je svirala pri prvi, drugi in tretji maši. I Bilo je res lepo. Če človek začne premišljati, kako je bilo nekdaj in kako je danes, mu postane res hudo pri srcu. Gotovo bo kdo vprašal, zakaj takšna razlika med prejšnjimi in sedanjimi časi. Res je precej sosednjih krajev, od koder je prihajalo ljudstvo k Sv. Duhu, odmejila državna meja, toda to ni vzrok, da naše žegnanje ni več stvarno delovala za ubogega z davki preobloženega kmeta. Kakor vse kaže, gre klerikalcem zelo slaba. Zato so se začeli zopet v večji meri posluževati svojih starih limanic, to je verskih zlorab, ki jih bo sicer skoro zadušil kancelparagraf. Ta paragraf ne zahteva ničesar drugega kakor čistost vere brez politične zlorabe in primesi. Velika limanica za volilce je končno tudi klerikalno časopisje. To edino zveličavno časopisje nas blati na vse mogoče načine, kar ni prav nič krščansko. Duhovščina je tudi krepko na delu proti »Domovini«, ki jo Bog ve zakaj označuje za frama-sonsko. Spočgtka je duhovščina nas, čitatelje «Domovine» imenovala brezverce, sedaj smo framasoni, nazadnje pa bomo najbrže malikovalci in pogani. Preganjanje našega lista bodisi po duhovščini ali po klerikalskih zagrizencih ne žanje uspeha. Na vse mogoče načine se priporoča Slovenski Gospodar« in drugo klerikalsko časo- tako veselo, saj je še do lanskega leta bila naša; pisje, ki ga pa ljudje ne marajo citati, ker prinaša slovesnost lepa in vesela kakor prej. Letos naša skoro le politične hujskarije. Zadnji čas je nastal dekleta niso ovenčala cerkve. Fanti so se pri- velik spor med pucljevci in klerikalci zaradi nekih pravljali na streljanje, pa so jim gospodarji, ki sadnih dreves, ki stoje na občinski zemlji. Kakor gospodarijo okoli cerkve, zabranili, češ, kako je povsod tako imajo tudi tukaj klerikalci smolo. Mlad demokrat. to, da za sv. misijon niso imeli denarja, a za smodnik bi ga imeli dovolj. Godba je sicer bila, toda iz kramarskih piščalk. Tak shod ali žegnanje, kakršnega smo imeli na letošnje binkoštne praznike pri Sv. Duhu, imamo že od nekdaj vsako nedeljo. Glavni vzrok, da se stari običaji opuščajo, bo ČAROVNICA GA JE ZAVEDLA, pač ta, da je naša gospoda okoli cerkve preveč Srednjeveškega praznoverja v naši državi ne zaposlena s politiko in se mnogo bori proti naši manjka, kakor nam spričuje naša zgodba. V vasi priljubljeni «Domovini», ki je po naši občini že Zaluki na Hrvatskem je pred dnevi odšel od zelo razširjena in se novi naročniki še vedno doma mladenič Nikola Krznarič. Ker ga ni bilo oglašajo. Nam, čitateljem *Domovine», grozijo s tri dni domov, so domači javili orožnikom, da je smrtnimi grehi, katerih pa mi ne priznamo, i mladenič izginil brez sledu. Orožniki so ga iskali Čitanje poštenega lista «Domovine» pač ni nikak I povsod v okolici, vendar pa ga niso mogli izsle-greh. Preden bomo pri Sv. Duhu zopet obhajali diti. Zvečer četrtega dne pa se je Nikola vrnil binkoštne praznike, bo «Domovina» prišla že v ; domov z osmojenimi lasmi, ves opečen po obrazu vsako našo kočico. Če ob prihodnjih binkoštnih j in rokah ter pretepen. Sprva ni hotel povedati, praznikih ne bo lepšega cerkvenega shoda kakor kaj se mu je pripetilo in kje je dobil poškodbe, letos,; bomo domačini rajši doma v senci čitali prisiljen od orožnikov pa je izpovedal, da je pred "Domovino». Tudi tujci so letos videli, da imajo tremi dnevi spal na kozolcu in ko se je naenkral tako žegnanje vsako nedeljo doma. Franc Brod. KANADSKO PISMO. prebudil, je zagledal sklonjeno nad seboj 661etn» starko Jano Radmanovo iz iste vasi. Starka ga je odvlekla s seboj, kjer sta ga čakala še neka ženska in moški. Ne da bi se med tem dobro zavedel, ga je starka Jana že zajahala in pričel je leteti. L e v a c k, v začetku junija. Letel je vedno hitreje in hitreje, ne da bi čutil tal Zelo nas tu razveseljuješ, predraga «Domo- pod nogami. Menjaje sta jezdila ua njem tudi ne-vina», ki nam donašaš toliko lepega in zanimi- znana ženska in moški, ki sta si pri tem svetila a vega štiva. V tem kraju, kjer smo se mi naselili, | prižganim škopom slame, od česar je dobil opek-smo imeli hud mraz. Šele te dni se je začela pri line na obrazu in rokah. Pred zoro so ga pustili nas prava pomlad in imamo sedaj lepe tople samega na velikem bregu, odkoder je ves utrujen dneve. Svet je tu pust in skalnat. Zaposleni smo vsi v rudokopu. Delamo redno hodil tri dni peš domov. V tamošnjih vaseh je njegova izpoved povzro- vsak dan, a plača je majhna in ni upanja, da bi čila silno razburjenje. Praznoverni kiaetje so pro-se nam zboljšala, pač pa nam grozi še poslab- j glasili starko Jano za čarovnico in pripravili so sanje. Iz vseh delov sveta prihajajo sem iskat grmado, na kateri so jo hoteli sežgati. Da bi jo delo, ki ga je težko dobiti. Po večjih mestih je obvarovali pred praznovernimi kmeti, so morali na tisoče ljudi brez posla. Tudi pred našo jamo ; starko odvesti orožniki v zapor orožniške postaje, čaka vsak dan po 20 in več ljudi, ki prosijo za kjer je ostala toliko časa, dokler ni prišla tja po-delo. sebna komisija iz Karlovca. Razmere so torej pri nas žalostne in zato tudi Ker so se pokazali na mladeniču, ki je pr Copatar: cSedem rac sem ustrelil.? Cokljar: «Divjih seveda b Copatar: Gospodar: «Potem dobiš še en desetak.. .> Praznoverje. Zora: Branko: «Da je služkinja zjutraj zanikrno pometala.? Beračeva zvitost. Ob frančiškanskem mostu v Ljubljani je stalno stal berač s svojim psom, ki je imel okoli vratu obešen napis Prav lahko je. Župnik (mlademu fantu, o katerem je izve-del, da zapeljuje dekleta m jim obljublja zakon): Matevžek: «0, prav lahko, gospod župnik, saj imam motorno kolo.. .> Prav vseeno. Neža: Urša: «Pet let? Meni pa je dejal, da je bO samo Štiri leta v ječi.. .> Pretkane«. Jožek: «Teta, zakaj pa nimaš nikakih otrok?»" Teta: «Ker mi jih štorklja ni prinesla.? Jožek: «No, seveda, če verjameš v štorkljo^ jih ne moreš imeti.. .? Poljnbovanje. Kavalir: ^Gospodična Nada, kaj storite, če Vas kdo tako nenadoma poljubi ?> Nada: cKavalir: V parku. Mati (svoji nedorasli hčerki): Mati: Natakarica: »Prav ničesar! 2e tri dni nismo prejeli nikakih časopisov.« Ni prav razumel. Zdravnik: «HIačon, vi ne smete več imeti svinj tako blizu stanovanjske hiše. To je silna nezdravo^* iilačon: »Kaj nezdravo? Moje svinje so naj-krepkejše v vsej okolici!» Ormožani dobijo naše srečke v Okrajni posojilnici r. z. z o. z« v Ormožu Izžrebane številke bodo vedno priobčene v „ Jutru", »Slovenskem Narodu", »Domovini" in Mariborskem Večernikn", da igralcem ne bo potrebno iskati izžrebanih listin Zadrnina hranilnica r. z. z o. x. Glavna prodajalnica srečk za Slovenijo Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 Kupuj vedno samo „Doko" ai bodi vsakomur, ki je štedijiv, najvažnejša in koristna zapoved Trgovina „DOKO" l.van Čarman Prešernova ulica 9, dvorišče Rekrut Žaba. j Narednik: «Rekrut Žaba, kaj bi storili, če bi vas v vojni postavili na stražo tik sovražnikovih postojank?« Žaba: «Zbežal bi.» Narednik: «To bi bilo vendar sramotno...« Žaba: «Kaj, zlomka, ne veste, da sovražniki streljajo na ljudi!* Vedno uslužen. Ravnatelj vremenske opazovalnice (narekuje): c Jutri dopoldne najprej jasno, opoldne oblačno, popoldne od časa do časa nalivi...» Strojepiska: «Nalivi? In pri nas bomo sušili perilo.* Ravnatelj: cTako? No, potem pa nalive brišite!* Junak. Dekla: «Na pomoč, na pomoč, pod posteljo leži tat!» Gospodinja: «No, no, to je samo moj stari, ki se je skril pred menoj.. .> Janezkova modrost. Katehet: «Kdo je bil naš prvi oče, Janezek? No, A - A - A .. .> Janezek: «A - a - afna ...» MALI OGLASI Kolarski pomočnik /77 zmožen navadnega dela, se sprejme s 1. julijem pri Ferdu Lazniku, kolarju v Radečah pri Zidanem mostu. Vsa naročila za povečanje slik, ki jih je sklenil Alojzij Rakarpo vloženi ovadbi proti nJemu, t. j. od dne 8. aprila 1927., ne priznavamo. Istotako ne priznavamo dolžnikom zneskov, ki so jih plačali g. Rakarjii po tem datumu. 170 K. Strnit, zavod za povečanje slik, Ljubljana. Oblačilno blago '67 prodaja družba «MAKO», Ljubljana, Dunajska cesta št. 36, zraven Jugo-Auto, po resnično znižani ceni. KEVMATIZEM. Zahvalna izjava. Laboratoriju Radio Balsamika! 155 Beograd Kosovska uliea 49. Vaše zdravilo Radio Balsamika zasluži nepopis-ljivo zahvalo in sc mora priporočiti vsakomur, * kdor trpi na revmatizmu. Šest celih let sem trpela na revmatizmu in kadar so me napadle bolečine, , se nisem mogla ganiti z nobenim udom. Po uporabi ene stekleničice pa sem se toliko opomogla, da se sedaj lahko gibljem. Tako naglo ozdravljenje me je zelo začudilo in s= Vam moram zahvaliti. Ostale stekleničice, ki ste mi jih poslali, sem dala drugim. Vsem je pomagalo Vaše zdravilo in se Vam istočasno tudi oni zahvaljujejo. Prosim Vas, da mi pošljete še eno steklenico za neko drugo osebo. Hočem tudi v bodoče priporočati vsakomur Vašo špecijaliteto. Želim Vam dolgoletni dober napredek ter beležim z odličnim spoštovanjem Lenka Cvitanovič, žena Matina. Baškavoda (Dalmacija), 19. aprila 1927. Zdravilo „RADIO-BALSAMIKA" izdeluje, prodaja in razpoSilja po povzetju laboratorij „RADIO-BALSAM/KA" drja. 1. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43, pritličje 6. Suhe gobe /72 jajca, maslo, puter kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina mešanega blaga Franc S e n č a r, Mala Nedelja in Ljutomer. — Velika izbira oblačilnega blaga vseh vrst. Ht,st-^sr 2r*5a,C3 i J st. „pri šesiici" v Ljubljani U na £ Dunajski cesti j| se priporoča cenjenemu občinstvu iz mesta in dežele tudi ob času velesejma S spoštovanjem Rezi Zalaznik Ako boiehate na krvi, želodca, pljučih, jetrah, mehurju itd., poskusite se ozdraviti s španskim zeliščnim čajem, kateri je sestavljen iz okoli 4o raznih planinskih zelišč po drju. I. KSnigu. Kuha se brez alkohola in brez sladkorja. Naročite takoj za 20 Din 4 zavitke tega zdravilnega čaja, ki ga razpošilja 154 Jos. Urek, Marija Snežna. Čitateljem ,,Domovine" se priporoča znano domače podjetje pri „CESNIKU" LJUBLJANA, Lingarjeva ulica. Velika zaloga pomladanskega in ietnega blaga za ženske in moške obleke. Največja izbera novih svilnatih rut in šerp. Pri nakupu bilišča se priporoča ženinom in nevestam. V zalogi sama češko in angleško blago. Postrežba poštenal 82 Zdravilna zeBišča 166 PREPOROD! Vzroki naših bolezni in način, kako se jih osvobodimo. i68 Večina današnjih ljudi trpi ua živčnih ia artritakih boleznih. Mnogo ljudi se prerano postara in umre. Redkokdo ve, kaj je to, biti zdrav. Besede: uervoza, apatija, malo spečnost, glavobol, rievralgija, revma, protia itd. so čujejo najpogosteje. Kaj je v