REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE SLOVENIJA 15 LET PO OSAMOSVOJITVI Primerjava nekaterih pomembnejših statističnih kazalnikov za leto 1991 in 2005 Ljubljana, 2006 Uvodna beseda Ob 15. obletnici samostojne Slovenije smo na Statističnem uradu Republike Slovenije izbrali nekaj značilnih statističnih kazalnikov, s katerimi smo želeli ponazoriti stanje v državi na njenem začetku - ob osamosvojitvi leta 1991- in po petnajstih letih (po zadnjih razpoložljivih podatkih, praviloma za leto 2005). S tem ni prikazan celoten razvoj Slovenije v obdobju po osamosvojitvi in tudi niso prikazana nihanja v tem obdobju, prikazano pa je, kaj smo v teh petnajstih letih dosegli. V tej brošuri predstavljamo torej izbrane statistične podatke in kazalnike, ki že sami zase govorijo o razvoju, ki ga je Slovenija dosegla po osamosvojitvi. Iz različnih vsebinskih področij smo izbrali najpomembnejše, morda tudi najznačilnejše podatke, jih prikazali v tabelah in jih za boljše razumevanje tudi preprosto opisali. Brošura je informativne narave in tako namenjena najširšemu krogu uporabnikov statističnih podatkov in informacij. Prepričani smo, da boste odkrili marsikaj zanimivega, in seveda želimo, da bi spremljali razvoj naše države tudi ob novih statističnih podatkih. Mag. Irena Križman generalna direktorica Izdal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Uredili Genovefa Ružic in Ana Novak - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Oblikoval Dušan Weiss. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311.312(497.4]"1991/2005" SLOVENIJA 15 let po osamosvojitvi : primerjava nekaterih pomembnejših statističnih kazalnikov za leto 1991 in 2005 / [uredili Genovefa Ružic in Ana Novak]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2006 ISBN 961-239-115-7 1. Ružic, Genovefa 228255232 • P R E B I V A L S T V O • Prebivalstvo in nekateri demografski kazalniki 1991 2005 Prebivalstvo skupaj 1 998 912 2 003 358 [tevilo rojenih na 100 umrlih 112 971) Povprečna starost prebivalstva (leta] 36,2 40,6 Mlajši od 15 let 400 855 283 221 Stari 65 let ali več 221 569 312 874 Razmerje med starimi in mladimi 55,3 110,5 1] Podatek za 2004. Viri: Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve ■ [tevilo prebivalcev Slovenije se je od leta 1991 (1 998 912) povečalo za nekaj več kot 4 tisoč prebivalcev (4 446], tako da smo konec leta 2005 presegli 2 milijona (2 003 358]. V tem obdobju so na povečanje števila prebivalcev najbolj vplivali pozitivni selitveni tokovi s tujino - predvsem z državami, nastalimi na območju nekdanje Jugoslavije. Ze od leta 1997 v Sloveniji umre več prebivalcev, kot se jih rodi. V zadnjih dveh letih se število rojstev sicer rahlo povečuje, vendar ne dovolj, da bi se bistveno spremenil trend negativnega naravnega prirasta. ■ Sicer pa se Slovenija, podobno kot razvite države sveta, sre~uje s staranjem prebivalstva. Povprečna starost prebivalstva v državi se je od osamosvojitve zvišala za 4 leta in pol; konec leta 2005 je znašala 40,6 leta. ■ Zaradi upada rojstev in podaljševanja življenjske dobe se je spremenilo razmerje med prebivalstvom, starim 65 let ali več, in prebivalstvom, mlajšimi od 15 let. Leta 1991 je bilo v Sloveniji na 100 mladih prebivalcev le 55 starih, konec leta 2005 pa je bilo v državi na 100 mladih že več kot 110 prebivalcev, starih 65 let ali več. STATISTIC« URAD REPUBLIKE SLOVRrfUE STCTBTKMJ. OFFICE OF THE REPUBLIC Of 8LOVEHIA • I Z O B R A Ž E V AN J E • Število otrok v vrtcih in delež otrok, vključenih v vrtce, začetek šolskega leta 1991/1992 2004/2005 Število otrok v vrtcih 69 370 54 815 Delež otrok, vključenih v vrtce (%] 47,1 61,4 ■ Čeprav se število otrok zmanjšuje, kar je posledica nižje rodnosti prebivalstva, pa se delež otrok, vključenih v vrtce, povečuje. V letu 1991 je bilo v predšolsko vzgojo vključenih 46,1 odstotka otrok ustrezne starosti, v letu 2004 že 61,4 odstotka. ■ V obdobju od leta 1991 do leta 2004 se je kot izbirna možnost ob javnih vrtcih močno povečala tudi ponudba vzgoje in izobraževanja v zasebnih vrtcih. V letu 1992 je začel delovati prvi zasebni vrtec, v letu 2004 deluje v našem prostoru že 17 zasebnih vrtcev. Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po doseženi stopnji izobrazbe (ob popisih prebivalstva) Izobrazba Število Delež (%) 19911) 2002 19911) 2002 Najmanj srednja, višja in visoka šola 787 041 1 114 403 52,4 67,0 Višja in visoka šola 134 749 215 062 9,0 12,9 1] Podatki preračunani po metodologiji Popisa 2002. V skupnem številu prebivalcev niso upoštevani prebivalci z neznano izobrazbo. ■ Izobrazbena sestava prebivalstva se je med obema popisoma prebivalstva precej izboljšala. Ob popisu leta 1991 je imela končano najmanj srednjo izobrazbo dobra polovica prebivalstva, ob popisu 2002 pa sta tako stopnjo izobrazbe imeli že dve tretjini prebivalstva. To povečanje je bilo v največji meri posledica povečanja števila prebivalcev z dokončano srednjo izobrazbo. Število prebivalcev z dokončano višjo ali visoko izobrazbo pa se je od leta 1991 do leta 2002 povečalo za 3,9 odstotne točke. Število študentov in delež študentov na 1 000 prebivalcev Število Delež na 1000 prebivalcev (%) 1991 2005 1991 2005 Študenti, vpisani v visokošolsko 38 151 82 311 19,1 41,1 dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje (brez absolventov] od tega število študentov 1 647 8 344 0,8 4,2 podiplomskega izobraževanja Diplomanti visokošolskega dodiplomskega 6 043 13 457 3,0 6,7 in podiplomskega izobraževanja STXT13TJCNK ■ Število študentov, ki so v študijskem letu vpisani v visokošolsko dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, se je od leta 1991 podvojilo in presega 80 000. Ce temu številu prištejemo še študente višjega strokovnega študija, ki predstavlja vzporednico visokošolskemu študiju, in absolvente, potem število študentov, ki so v tem šolskem letu vpisani v terciarno izobraževanje, krepko preseže 100 000. Število študentov, vpisanih na podiplomski študij, pa se je v zadnjih 15 letih povečalo celo za petkrat. V primerjavi z letom 1991 se je podvojilo tudi število diplomantov dodiplomskega in podiplomskega študija. ■ Leta 1991 je Slovenija imela dve univerzi, v naslednjem študijskem letu bo imela že štiri. Leta 1991 v Sloveniji še ni bilo zasebnih ponudnikov programov dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja. Danes imamo čez 30 zasebnih višjih strokovnih in visokošolskih zavodov, obiskuje pa jih že skoraj 10 000 študentov. • T R G D E L A • Brezposelnost 1991 2005 Registrirane brezposelne osebe 75 079 91 889 (povprečno letno število) Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 8,2 10,2 Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. ■ Število brezposelnih oseb se je na začetku devetdesetih let močno povečevalo. Največ jih je bilo v letih 1993 (129 087) in 1994 (127 056). Po letu 1998 se je začelo zmanjševati in leta 2005 je bilo v povprečju 91 889 brezposelnih oseb. Realni indeksi povprečnih mesečnih plač I-XII 2005 I-XII 1991 Bruto 151,7 Neto 157,2 ■ Povprečne mesečne bruto plače so se realno, torej ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, v obdobju od leta 1991 do leta 2005 zvišale za 51,7 odstotka. Povprečne mesečne neto plače pa so se v istem obdobju realno zvišale za 57,2 odstotka. • Ž I V L J E N J S K A R A V E N • Delovni čas, potreben za nakup potrošnih dobrin 1990 2005 Črni kruh (kg] 21' 23' Krompir (kg] 19' 5' Mleko (l) 15' 8' Sladkor (kg) 24' 12' Prava kava (kg) 3h 51 1h 31' Dnevni časopis 13' 10' Barvni TV (56 cm) 163h 35'1 61h 47' Avtomobil Renault Clio 4 389h 2'1 2 634h 11' Vstopnica za kino 45' 1h 1' 1] Podatek za 1995. ■ Večja razvitosti in bolj{e življenjske razmere se kažejo tudi v tem, da se je v zadnjih desetih do petnajstih letih pri večini potrošnih dobrin zelo skrajšal delovni čas, ki ga mora opraviti delavec s povprečno neto plačo, da jih lahko kupi. Za nakup avtomobila Renault Clio potrebuje delavec s povprečno neto plačo le {e 2 634 ur dela (v letu 1995 je moral zanj delati {e 4 389 ur]. Delež gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami % 1991 2003 Osebni avtomobil 67 79 Pralni stroj 93 96 Pomivalni stroj 11 37 Barvni televizor 80 96 Hladilnik 94 98 Zamrzovalna skrinja 80 84 ■ Vi{ja življenjska raven se kaže tudi pri boljši opremljenosti gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami. Pralni stroj, hladilnik in barvni televizor ima skoraj vsako gospodinjstvo. Najbolj se je povečala opremljenost s pomivalnimi stroji, in sicer z 11 odstotkov v letu 1991 na 37 odstotkov v letu 2003. Osebni avtomobil je imelo v letu 2003 že skoraj 80 odstotkov gospodinjstev. • T R A N S P O R T • Število registriranih osebnih avtomobilov 1991 2005 Indeks 2005/1991 Število 594 289 943 954 158,8 ■ Število registriranih osebnih avtomobilov se je v obdobju 1991-2005 povečalo več kot za polovico. Ce se bo tako nadaljevalo, bo v letu 2008 v Sloveniji registriranih že milijon osebnih avtomobilov. Število potnikov, prepeljanih z javnim cestnim prevozom 1991 2005 Indeks 2005/1991 Število (1000) 205 001 39 759 19,4 ■ Ljudje očitno za svoje prevoze vse bolj uporabljamo svoje avtomobile in vse manj javni prevoz. Število potnikov, prepeljanih z javnim cestnim prevozom, je namreč od leta 1991 do 2005 upadalo v povprečju za dobrih 11 odstotkov letno. Tako predstavlja število potnikov, prepeljanih v letu 2005, le še slabo petino potnikov, prepeljanih v letu 1991. • S T A N O V A N J A • Število in povprečna površina stanovanj (ob popisih prebivalstva) 1991 2002 Število stanovanj 683 137 777 772 Povprečna površina stanovanj (m2) 67,3 74,6 ■ Od popisa 1991 do popisa 2002 se je število stanovanj povečalo za 13,9 odstotka. Povečuje pa se tudi njihova velikost, saj je stanovanje leta 1991 v povprečju merilo 67,3 m2, leta 2002 pa 74,6 m2. • C E N E • Povprečna letna rast cen 1991 2005 Inflacija (%) 117,7 2,5 ■ V letu 2005 se je slovenska inflacija spustila na najnižjo raven, odkar pri nas merimo gibanje drobnoprodajnih cen, in je obenem z 2,5 odstotka na povprečni letni ravni dosegla tudi evropsko raven. Umiritev inflacije in s tem umiritev rasti cen sta zagotovili tudi izpolnjevanje konvergenčnega merila glede cenovne stabilnosti. Za primerjavo naj povemo, da je bila povprečna letna rast cen še v letu 1991 skoraj 118-odstotna. STATISTIC« URAD REPUBLIKE SLOVRrfUE STCTBTKMJ. OFFICE OF THE REPUBLIC Of 8LOVEHIA • B R U T O D O M A Č I P R O I Z V O D • Nekateri kazalniki bruto domačega proizvoda 1991 2005 Realna rast bruto domačega proizvoda 55,9 (1991=100] (%) Delež bruto investicij 16,9 25,3 v bruto domačem proizvodu (%] Delež storitev v bruto domačem proizvodu (%] 45,4 54,4 ■ Od osamosvojitve do danes se je bruto domači proizvod realno povečal za 56 odstotkov. Na gospodarsko rast je pozitivno vplivalo predvsem povečanje investicij, saj je delež bruto investicij v bruto domačem proizvodu v letu 1991 znašal 17 odstotkov, v 2005 pa že več kot četrtino. ■ Pomembno je tudi, da se povečuje delež storitev in zmanjšuje delež kmetijstva, kar je značilnost razvitega gospodarstva. V letu 1991 so storitve predstavljale manj kot polovico bruto domačega proizvoda, do leta 2005 pa se je njihov delež povečal približno na 55 odstotkov. Bruto domači proizvod po kupni moči 1995 200411 BDP po kupni moči 68 79 (indeksi obsega, EU-25=100) 1] Ocena Vir: Eurostat, New Cronos ■ V zadnjih desetih letih je Slovenija zmanjšala zaostanek v razvitosti v primerjavi z državami Evropske unije, saj je bruto domači proizvod na prebivalca Slovenije po kupni moči leta 1995 dosegel 68 odstotkov evropskega povprečja, po prvih ocenah v letu 2004 pa je Slovenija dosegla 79 odstotkov evropskega povprečja. Med vsemi državami članicami EU se je tako uvrstila na 16. mesto. Podobno razvite države, kot je Slovenija, so še Ciper, Grčija, Španija in Portugalska. • K M E T I J S T V O • Pomembnejši kazalniki razvoja kmetijstva 1991 2005 Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva 4,6 1,8 v bruto domačem proizvodu (%) Število kmetijskih gospodarstev 112 310 77 175 Povprečna uporaba kmetijskih zemljišč 4,5 6,3 na kmetijsko gospodarstvo (ha) Povprečno število glav velike živine 2,6 5,4 na kmetijsko gospodarstvo ■ Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v bruto domačem proizvodu se je s 4,6 odstotka letu 1991 znižal na 1,8 odstotka v letu 2005. Znižanje je posledica hitrejšega razvoja drugih dejavnosti. Število kmetijskih gospodarstev se je znižalo za dobrih 30 odstotkov. Povečuje se povprečna velikost kmetijskega gospodarstva in število živine. • Z U N A N J A T R G O V I N A • Uvoz in izvoz blaga ter saldo menjave Izvoz Uvoz 1000 USD Trgovinska bilanca Izvoz Uvoz 1000 EUR11 Trgovinska bilance 1992 6 681 162 6 141 011 540 151 5 146 647 4 781 573 365 074 2005 17 896 029 19 626 302 -1 730 273 14 397 054 15 804 786 -1 407 732 Indeks I-XII 2005 I-XII 1992 267,9 319,6 279,7 330,5 1] V letu 1992 eku po povprečnem letnem tečaju. ■ V letu 1992 je Slovenija izvozila za 6,7 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 6,1 milijarde dolarjev blaga in imela presežek v vrednosti 540,1 milijona dolarjev. Pokritost uvoza z izvozom je bila 108,7-odstotna. ■ V letu 2005 je izvozila za 17,9 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 19,6 milijarde dolarjev blaga in imela primanjkljaj v vrednosti 1,7 milijarde dolarjev. Pokritost uvoza z izvozom je bila 91,2-odstotna. • T U R I Z E M • Prenočitve tujih turistov 1992 2005 Indeks 2005/1991 Število prenočitev (1 000) 2 015 4 399 218,3 ■ Leto 1991 je bilo za slovenski turizem zelo neugodno, od leta 1992 je število prenočitev domačih turistov ustaljeno, število prenočitev tujih turistov pa nenehno raste in se je do leta 2005 že več kot podvojilo. Razmerje med prenočitvami domačih in tujih turistov se povečuje v korist tujih; v naslednjih letih pričakujemo, da se bo tako gibanje nadaljevalo. • E N E R G E T I K A • Poraba električne energije in energetska odvisnost 1995 2004 Poraba električne energije na prebivalca (kWh) 4 927 6 348 Energetska odvisnost (%) 50,6 52,3 ■ Poraba električne energije na prebivalca se je od leta 1995 do leta 2004 povečala za 29 odstotkov (predvsem zaradi vse večje opremljenosti z električnimi napravami in zaradi povečane porabe električne energije za hlajenje - tako v gospodinjstvih kot tudi v poslovnih prostorih). ■ Slovenija približno polovico potrebne energije uvozi. Energetska odvisnost se je od leta 1995 do 2004 povečala za 2 odstotka, predvsem na račun večjega uvoza tekočih in plinastih goriv. • O K O L J E • Emisije 1991 2004 Emisije (CO2 ekvivalent) (Gg) 17 333 20 059 ■ Emisije toplogrednih plinov so se od leta 1991 do leta 2004 zvišale za 16 odstotkov, predvsem na račun povečanega cestnega prometa, samo v prometu pa so se v istem obdobju povečale kar za 66 odstotkov. Odpadki 1995 2004 Odloženi odpadki na odlagališčih nenevarnih odpadkov, v kg na prebivalca 457 364 ■ Količina odpadkov, odloženih na odlagali{ča nenevarnih odpadkov, na prebivalca se je od leta 1995 do 2004 zmanjšala za 20 odstotkov. K temu sta prispevali večja okoljska osve{čenost prebivalstva, predvsem pa uvedba ločenega zbiranja odpadkov. Tako se ločeno zbrani odpadki ponovno uporabijo (reciklirajo), količine odloženih odpadkov pa se manj{ajo. Kako do statističnih podatkov in informacij? • na spletnih straneh Statističnega urada www.stat.si • po pošti, telefonu, faksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 51 04 faks: (01] 241 53 44 telefonski odzivnik: (01] 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 52 84 faks: (01] 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom informacijskega središča poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30