C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi — 7 septembra 1927 Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leia 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št. 65 V Gorici, v sredo 7. septemhra 1927 tetox. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogoi voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra> žeoc. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. RU va Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. stev. 308. Papeštvo in nacionalizem. Neoporekljiva resnicu je: samo v vesoljni cerkvi zivi skrita sila, ki hihko ziipreči popolno razsulo live rope. Vse druge duševne moči in organizacije so odrekle. Protestant tizem se je udinjul posvetni vladar- ski moči, vsaj v Nemčiji. In tudi katoliška cerkev je odpovedala do dunes v sili, ki jo irpijo ljudstva pod igom nacionalizma in bo odpos vedahi tudi v bodoče kljub vsem tremitnim uspehom. Zuustaviti ne bo mogla poraznega konca, če se v njej ne bodo rodili sklepi in se ne bodo dvignili možje, kakor je bit pas pež Hildebrand, ki je s plemenito drznostjo nasproti samovladi golega nagonv. postavil moč sv. Duha. Ravs no tnko, kakor je fakrat Hildebrimd svetu človeških nagonov vsilil celU bat, tnko mora napočiti tudi sedaj ura, du bo Cerkev najprej last nim ljudem z neupogljivo vzvišenost jo in strogostjo naiožila, da se odpot vedo nationalistični gonji in zahte? veil a brezpogojno pokorščino glede nedvoumnih zapovedi Kristusovih, ki zadevajo človeško sebičnost. Resnično, priti mora čas, ko bodo kardin.ali in nad^kofje »nepopular* ni« (nepriljubljeni) in bodo nosili trnjeve krone. Drugače ne gre! In če se noče tveguti tega danes, se bo moralo to izvesti po desetih letih v ireprimerno groznejšem razmerju. Katoliško cerkev bo v doglednem času pretresel pot res, da se bo zas majala v svojih temeljih. Razdva- junje ljudstev, na kr.fercm njeni vo* dilni mozje v vseh dezelah aktivno nli pasivno sodelujejo, se bo spre? menilo v dinamit za vesoljno cer- kev sumo. Razvajeni nacionalizem, »resnični untikrist našega stoletja,« bo s peklensko silo skušal streti enoinost vesoljne cerkve. Odvrgel bo svojo zadnjo krinko in bo zusle? doval in pljuval s svojo najdivjejso srditostjc ravno v tisto ustanovo, ki je bila dozdaj najmogočnejši svetovnozgodovinski protiutež raz* krajalni samopašnosli in pohleps nostl posameznih narodov. Večina katoliških krogov v vseh dezelah stoji z nepojmljivo mirno vestjo sredi nacionalističnega tabo; ra. Zakuj ti ne stojijo katoličani tudi v taboru zagovornikov svo? bodne ljubezni? AH morda mislijo, da neurejena ljubezen do domovine munj ykoduje katoliskemu krščan? stvu kot neurejena ljubezen do drus gega spola? Po pravici je ugleden belgijski ki.toličan pred kratkim rekel, da bo zatiravni nacionalizem prva herezija, ki jo bo Cerkev ob? sodila. IJpzmo, da se bo to kmalu in korenik) zgodilo — zakaj kaj ko; risii razsvetljena beseda v resnici vesoljstveno mislečih pape/ev, če smejo katoličani posameznih dežel iz stralm pred veliko zverjo, — t. j. pred kolektivnostjo (družbo), ki se j je odtrguln cd vseh človeških in božjih postiiv —, brez prestanka iekmovati v narodnem sovraštvu. 1u leži koreniwi vsega zla: pri pot H+ičnem mišljenju popolnoma po'< zabijo, da je Kristus umrl tudi zu drzave. Kaj se bo zgodilo, če se bo cksplozivno stanje duš in narodov vedno bolj širilo? Nastal a bo voj* na s strupenimi plini, vojna vseh proti vsem, v kateri bodo velika me? sta uničena po zračnih brodovjih in bo vsa kultuva v potopu sovraštva poginila. Fr. W. Förster. Kaj se godi po svetu? V nedeljo 11. septembra bodo volilci sosednc države stopili k vo? lilnim skrinjicam in določili glavne smernice notranje in zunanje poli* tike in s tern usodo dr/ave za par bodočih let. Dobro jc, da si tudi mi malo ogledamo velikanski volilni boj, ki se tfa udeležuje skoro 5000 kandi* datov. Prejšnja skupščina. Prc.jšnji državni zbor je bil izvo* ljen v februarju 1. 1925. in je štel 315 poslaneev, ki so bili med posa* mezne stranke tako razdel.jeni: ra- dikali 141, radičcvci 69, demokratje (Ljuba Davidovie) 36, samostojni demokratje (Sv. Pribieevie) 23, slo- venska ljudska stranka 20, bosan* ski muslimani (dr. Spaho) 15, Nem- ci (dr. Kraft) 5, srbski kmetje (Jo= van Jovanovic) 3, ernoaorski fede* ralisti 3. Ta skupšeina je delala vee kot dve leti. V njeni poslovni dobi so se izvršili nekateri do^odki, ki so odloeilno vplivali na razvoj ju^o- slovanske državne misli, n. pr. smrt stare^a radikalnej4a prvaka Nikole Pašiča, ki je vse svoje dol^otrajno življenje posvetil udejstvitvi svojih visokih poli'tienih vzorov, ki pa je zadnja leta nehote in nevede oviral zdrav razmah državne ustalitve. Pašieeva smrt znači predvsem sprc- mernbo v notranji politiki. Pa tudi zunanje nolitiena smer se je zelo spremenila, in sicer radi italjansko* albanske prijateljskc po.aodbe. Nova skupšeina bo morala izvr* šiti veliko notranje in zunanje poli= tieno delo. Po.alejmo, kako se kan= didatje pripravljajo in kaj obljub^ Ijajo. Volilni boj. Najprvo moramo omeniti dej* stvo, ki je moUoee prvo te vrste v z^odovini ju.Uoslovanske države, namree, da je ministrski precised» nik Vukieevie obetal, da vlada in upravni aparat ne bosta ovirala svobodnih volitev. Kakor kaže, to svojo besedo tudi drži, kajti orož* niki in policija pose.Uiiiu v današnji volilni boj le, ako si prevee navdu* šeni podeželni politikant je na Hr^ va.škem skočijo v lase. Kako pa dclujcjo posameznc stranke? O.alejmo si vsaj ulavne. Narodna radikalna stranka je s Pašieevo smrtjo izj^ubila svoje^a Ulavarja, ki je v svoji osebi zdruze= val slavne tradicije in enotnost stranke. Takoj po smrti se je za- eeKi radikalna stranka drobiti. Raz= l^adla je v tri slavne skupine, ki so: skupina pašieevcev, pristaši prcj* šnjega ministrskesia predsednika l.'zunoviea in prejšnje.ua notranjega ministra Maksimoviea (to je tako- zvani centrum) in skupina sedanje* tin ministrskeija predsednika Yuki* eeviea. Vse te tri skupine so šle v volilni boj loeene in se medsebojno divje napadajo. Pašieeva skupina ima veeino v jLjlavnem odboru stranke. V dneh od 29. do 31. avgustaje f4lavni od* bor sestavil proglas na narod, v ka* terem je obsodil Vukieeviea in nje? jjovo krilo. Pro.qlas so nesli v Knja= ževac, da ga podpiše glavar stran- ke stari Aca Stanojevie, ki pa je podpis odklonil, eeš, da morajo od- pasti vsa mesta ki so naperjena pro* ti vladi in blejskem sporazumu. Glavni odbor se je udal in spreme« nil proglas, kot je želel Aca Stano? jevie. Glavni odbor jc priznal tudi nekatere Yukieevieeve kandidatne liste. Vukieevie tudi ni miroval. V sre* di avgusta je sei na Bled na poeit? nice in slueaj je hotel, da je tudi dr. Korošcc ob is tern easu prišcl na Bled. Oba drža^vnika sta se dolgo menila in pogovarjala in nazadnje se je razvedelo, da sta sklenila po- <e se veselimo uspehov, ki sta jih dosegla Hrvat dr. B. Sirola in zagrebško »Kolo«, smo ponosni lahko tudi sami, saj so pripomogli k ccli stvari poleg Sreč? ka Kumarja, ki je bil duša vsemu, še trije slovenski solisti, gospodje Banovec, Betetto in Križaj. Za novi oratorij se zanimajo tudi muzikološke stolice nekaterih uni? verz. V doglednem času pojde za? grebško »Kolo<' izvajat dr. Širolovo delo v Ljubljano, v Prago, na Du? naj in bržkone tudi v Kim. A. S. Tehnicna preizkušnja novih zvonov. Kakor prijatclj v ucsreči, /lato v ognju, sc prcizkusi /von v zvoncnju. Med glasbili je zvon umetniški izdelek posebne vrste. To kaže že njegova naloga; on se ima glasiti v velike daljave, ki j:h ne doseže no? beno drugo glasbi'lo. Zato se zvon obeša v odprtc zvonike, večina dru? gih glasbil pa se rabi v zaprtih pro? storih. In to svojo slišnost v daljave zmaguje zvon le z enim (glavnim) glasom, dočim so v drugih glasbilih eele množice raznih glasov. To iz? redno slišnost dajc zvonu velika množina tresljajoče snovi. Naravno je, da se pri toliki moči glavnega glasu izredno krepko gla? sijo tudi delni glasovi, kot jih ne zaznavamo pri nobenem drugem glasbenem instrumental. Kdor se hoče s prostim ušesom o tern uveriti in ve, kaj pomeni v glas'bi oktava, ta naj se potrudi ob nedeljah na Travni'k v Gorici in naj pazljivo posluša mali zvon iz južnega zvonika (ca. 300 kg, glas b\ zvonarna Poli?Broili), ki zvoni k tihim sv. mašam. Med udarnim glasom se prav mogočno oglaša či? sta spodnja oktava, ki sama še raz* ločno brenči, ko so po od'zvonenju udarni glas in drugi delni glasovi že utihnili. Ta spodnja oktava je ncka posebnost zvonskega glasu. Glaso? vi drugih glasbil nimajo delnega glasu nižjega, kot je temeljni glas. V zvonu na Travniku se jasno ogla? ša tudi nadkrilna mala terca, torej poleg pomožnega (glavnega bren? čalnega) glasu dva najvažncjša del? na glasova. Zato pa ima ta zvon kra? sen glas in je med malimi zvonovi prava izjema. Da sc da jo iz zvona zlahkoma iz; vabiti posamni delni glasovi s tern, da sc vanj zapojc, zasvira ali zapis? ka prav enako vis ok glas z enakim številom tresljajev v sekundi, to je zopct neka posebnost ki je neizmer? ne važnosti za tehnično ocenjeva? nje dobrote zvona. Temeljiti po? izkusi so dokazali, da ima le tisti zvon zares dober in lep glas, cigar vsi glasovi so v cistern harmonic? nem skladu. Pri drugih glasbilih prihaja za presojanje glasovne le? pote v poštev izurjenost sluha, več? krat pa tudi labilni slušni okus; saj je znano, da imajo ljudje posebne simpatije za posebne glasbene in? štrumente. Pri ocenjevanju zvonov to odpade. Ni se treba sklicevati na izo'brazeni sluh, ni treba zagovarja? ti svoj slušni okus; pogled na pre? izkuševalni instrument izkljueuje vsak dvom in prepir. Jasno je to« rej, da brez inštrumenta ni ocenje? vanja in da so brez njega ničevi vsi hvalisavi slavospevi. Vendar pa sam dokaz harmonije med deinimi glasovi v zvonu še ne zadostuje za pravilno oceno. Lega teh delnih glasov je v obsegu po* samnega zvona neizpremenljiva in tako bi se moglo govoriti pri njem o neki okoreli zvočni podobi. Zelo gibljiva pa postaja ta akustična vse? bina s tern, da zaslišujemo te delne glasove v neprestano menjajoči se moči, ter se ta glasovna zmes, in torej tudi glasovna barvnost, izpre* minja v pisani menjavi. Z zvone? njem začne zvon kolebati. Vir gla? SU menjuje svoj prostor ter se po? slušavcu približuje ali oddaljuje, če ta ne stoji prav v smeri osi nihaja. Kako odlične važnosti je ta rela? tivnost prostornega in zvočnega gibanja nihajočega zvona; za njegov glas! (Prim, moj spis »Vpliv zvona na duševnost človeka« v Cerkv. Glasbeniku!) Preizkušanje mirno visečega zvo? na v zvonarni je torej nepopolno. Zato bi moral zoper tako polovi? čarsko preizkušnjo zvonar sam pro? testirati, rekoč: Dober slišni uspeh zvona ne zavisi samo od mene, am* pak tudi od monterja. Zato imajo praktični in napredni nemški zvo? narji v svojih zvonarnah postavlje? no zvonišče, na katero se v svrho zvonenja obesi zvon v popolni opre? mi. Pri nas tega ni, zato pa mora ocenjevavec v zvonik, ker mora vestno pregledati delo monterjevo, kot je pregledal liv zvonarjev. Glas najboljšega zvona je lahko z ne? pravilno armaturo pokvarjen. Ni dovolj, da se obesi zvonu kembelj, treba je popolne pravilnosti glede njegove teže, oblike, dolgosti, debe? losti, obesitve, glede oblike obesila, glede velikosti jarma. oblike jarmo* vih osi, njih ležišč, zvonilnih roea? jev in pred vsem popolne navpič? nosti in vodoravnosti visečega zvo? mi. Iz vsega tega nam izhajata neprc? stopni pravili: 1. Za oceno zvona jc treba s kompetentnim instrument torn ugotoviti posamne glusove gla- sovne vsebine. 2. Z izurjenim slw horn je treba presoditi glasovne vtU se zvonečega zvona. Vsiljuje sc nam torej vprašanje, ali odgovarjajo naši povojni zvo? novi tema praviloma. Drugemu odločno ne; saj se ni niti eden pristojnih kolavdatorjev prikazal na naših zvonikih. Poslan je bil sicer tu pa tarn kak inženir, toda ta je mogel ugotoviti le zanes? Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »Vase stvari so tukaj, gospod po* slanec,« je rekel. »Lahko se prepri? čate. Tu poleg stanuje voznik in ni treba drugega, kot da zahtevate voz in ljudi. Kje je otrok?« Daubrecq je najprvo pregledal predmctc, nato pa je peljal Lupina v Avenue de Neuilly, kjer sta stali dve zagrnjeni dami z malim Ja? kobom. Lupin je odnesel otroka v svoj avtomobil, kjcr ga ie prevzel Viktor. Vse to se je izvršilo hitro in brez nepotrebnih besed, kakor da so uloge že davno proučili in prihaja- nje in odhajanje prej poskusili, prav ko na odru. Ob desctih zvcčer je Lupin izro* oil malega Jakoba njegovi matcri, kot je bil obljubil. Takoj jc morala poslati po zdravnika, ker je deček radi mnogih preživljenih strahot kazal veliko živčno nemirnost. Dva tedna je potreboval, da se je toliko nopravil, da ie lahko vzdr? žal napore spremembe kraja, ki jo je Lupin smatral za potrebno. Niti sama gospa Mergy ni bila v času odpotovanja, ki sc je izvrsilo pono? či z vscmi mogočimi varnostnimi ukrepi in pod Lupinovim vodstvom, šc popolnoma zdrava. Prineljal jc mater in otroka v majhno brctonsko morsko kopali? see in ju zaupal Viktorjevi oskrbi in čuječnosti. »Končno,« si je rekel, ko sta bila spravljcna, »ni nikogar več ^med Daubrecqom in mano. Ničesar vec nc more začeti proti gospe Mergy in ubogemu otročičku in meni se ni več bati, da bi me ona? dva odvrnila od prave poti. Bil je pa tudi skrajni čas. Dozdaj smo za? grešili dovolj neumnosti. Kajti pr? vie sem se moral dati spoznati Dau? brccqu. Drugič scm izgubil svoj de? lež na pohištvu iz Enghiena. Toda kljub ternu nismo nič napredovali in ercz oscm dni bosta Gilbert in Vaucheray stala pred porotnim so? discern.« Najbolj pa je Lupina spravljaia v slabo voljo Daubrecqova denun? cijacija glede njegovega stanovanja v ulici Chateaubriand. Policija je vdrla v to stanovanje, je ugotovila, da sta Lupin irr Miha Beaumont istovetna, in našla ncke vazne pa? pirje. Lupin je sicer naprej zasle? doval svoj cilj, vendar se je moral potruditi, da je opravljanje svojih zadev popolnoma predrugačil. Zato sc je tudi njegova jeza pro? ti Daubrecqu stopnjevala do brez? mcjnosti. Žclcl jc samo še, da bi ga ujel in mu zlepa ali zgrda iztrgal njegovo skrivnost. Zato sta Grognard in Le Ballu vsako popoldnc opazovala pot, ki jo jc prcmeril Daubrecq med Squa? re Lamartine in poslansko zborni? co in svojim klubom. Hoteli so iz? brati najsamotnejšc cestc, ga neki vcčcr napasti in ga pahniti v pri? pravljcn avtomobil. Lupin pa je po svoji strani pri? l^ravil nedaleč od Pariza v velikem vrtu staro hišo, ki ic glede na od? ročnost in varnost ustrezala vscm zahtevam in ki jo je imenoval svo? jo opičjo kletko. Po nesreči pa se jc Daubrecq vedel zelo previdno in poln siimnje. Kajti vsakikrat je iz? bral drugo pot, se peljal ali s pod? zemeljsko železnico, ali stopil v voz cestne železnicc in kletka je ostajala prazna. Takrat je prišel Lupin na drug načrt. Poklical je iz Marseille*a svojega zavcznika, starega Brinde? bois?a, poštcncga špecerijskega tr? govca, ki je stopil v pokoj, stano? vul v Daubrccqovem volilnem okra? iu in se bavil s politiko. Oče Brindcbois je iz Marseille?a javil Daubrecqu svoj obisk in ta je vplivnega volilnega moža sprejel zelo uslužno. Dogovorila sta se, da bosta prihodnji teden enkrat sku- ]>aj kosila. Volilni mož je predlagal majhno gostilno na levcm bregu Seine, kjer človck, tako je zagotovil, izvrstno obedujc. Daubrecq je pristal. To je Lupin hotel. Posestnik ti? stc gostilnc je bil njegov prijatelj. Torej sc naklep, ki naj se izpelje pri? hodnji čctrtck, nc more posrcčiti. Medtem pa se je v ponedeljek istcga dne pričela obravnava proti Gilbcrtu in Vauchcray?u. Kakor jc znano, jc ncsmisclno in pristransko postopanje predsednika porotnega »GORIŠKA STRA2A« Stran 5. Kaj je novega na deželi? Šempeter. Tramvaj. V nedeljo 14. m. m. je prvič zdrčala tramvajska železnica iz Goricc v Šempeter. Vozi od ka? varne »Garibaldi« na goriškem korzu do šempetrskega trga, kjer jc stala farna cerkev. V nedeljo in ponedel jek se je po novi progi pre? vozilo 24.000 ljudi. Cena je nizka. za 50 stotirik se lahko pelješ od dr? žavnega kolodvora na Blančah do šempetrskega tr.ua. Šempetrskim gospodinjam, ki vozijo na goriški trg zelenjavo, sadje in mleko, bo to novo vozi'lo prav všeč. Ajdovščina. V našem kraju jc zagospodovala brczposelnost. Obrtniki ustavljajo dclo in število brezposelnih je vsak dan večjc. Hdino tovarna Brunner dela kakor po navadi, dočim de? lajo v pralnici bombaža samo po tri dni v tednu. Kljub tcmu je bil plcs. ki sc je vršil v ncdeljo 28. av? gusta, dobro obiskan. Ne vem ali ne primanjkuje ljudem tudi pas meti, ne samo denarja. Marsikateri fant je pustil tam svojo borno pla? čo, za katcro se je trudil 14 dni. Le tožite, da ni denarja; za plcs je še. Kakor se čuje, bo drugo nedeljo zopet ples. Fantje, ali se ne boste še zavedli, kam vas pclje ta pot? Ali ne spregledate ko pridete do? mov z umorjcnim duhom in praz? nimi žepi? In starši? Tudi na vas je krivda, ker puščate cclo ncdora« sle fante in dekleta na plcs in jih nekateri še sami tja vodite. Starši, ali vas ni sram? Vedite, da si sami kličetc na glavo prokletstvo, ki bo imclo zle posledice. Vzdramite se in vršite svojo vzgojno dolžnost, do'klcr ne bo prepozno. Podraga. Smrtno se je ponesrečil v nede? ljo dne 21. avgusta 24?letni mlade? nie Janez Pestel. Bilo je tako: Ka? kor navadno v vsaki vasi, tako ima? jo tudi pri nas fantje svoj prostor, kjer sc najrajši zbirajo, si pojasnju* jejo dnevne dogodke, delajo razne načrte in tudi kako vesclo zakro? žijo . . . Najpripravnejše zbirališče v nasi vasici je gotovo na »gore? njem mostu«. Lep, obširen prostor s 60 cm visokim zidom, katerega so postavili naši predniki gotovo za varnostno ograjo; služi pa mno? go bolj za klopi kot pa svojemu namenu, ter bi se lahko opravičeno nazvala nevarna ograja. Dogodilo se je, da je črez njo skočilo več glav goveje živine v globino. Človeške žrtve pa ne pomnijo. Tudi imeno? vani mladenič je večkrat posedal pq tisti ograji. V nedeljo zvečer je okoli 10. ure zopet sedel na nji, gotovo si ni mislil, da zadnjič. Bil je sam. V tej osamclosti je zaspal in se v spanju prevalil čez ograjo ter padel 8 m globoko na ojstro ka? menje. Ta padec in bolesten vzdih je čul njcgov bratranec, ki se je slučajno vračal domov. Stekel je v potok ter našel nesrečnega mlade? niča vsega razbitcga v mlaki krvi in nezavestnega. Na njegov klic so prihiteli še drugi ljudjc ter prene? sli ponesrečenca domov. Zdravnik je izjavil, da bo hitro okreval, če ni notranjih poškodb. Rane so se mu začele hitro celiti in vse bi'bilo do* bro, čc bi ne bili začeli možgani za- radi hude pretresenosti gniti. — Zdravnik ic izjavil, da ni nobene? ga iipanja več. Dan pred smrtjo (bil je tudi cerkven pevec) si je v nezavednosti pel »Miserere«, »Ja* mica tiha«, »Nad zvezdami« itd. Umrl je2. 9. 1927. N. p. v m.! Dornberg. Že spct se odpravlja skupina fan- tov in mož, naših najboljiših dclav? nih moei, v Ameriko. Dosti jih je, ki so primorani v tujino radi težkih družinskih razmer; večino pa ženc l>ohlep po denarju in bo.^astvu. Ka^ kor so nam nekdaj pripovedovali naši dedje o »zakopanih zakladih«, tako se po^ovarjajo sedaj po vasi o Ameriki. »Mi gremo tja, si napravi? mo težkc tisoeake in v nekaj letih smo zopet doma«. Lepi so res upi in naerti, a vel.ja še zmiraj stari iz? rek »človek obrača, Bo^ obrne in upi marsikomu splavajo po vodi«. Dra.^i sovaseani, predno napravite ta korak, vprasajte se, ali res mora* te odtod. Nekateri, ki so šli že pred leti v ta namišljeni raj, pišejo do* mov, da so sreeni. Morda je res. Koliko pa jih je, o katcrih nihče ne ve, kako se jim j^odi? Morda iih muei bolezen, brezposelnost itd. — Dru^i pišejo domov le dobro, slabo obdrže zase, ker se sramujeio po? vedati resnico. Bratje, ostanite z nami, ne klonimo ^lav, zaupajmo v Bo^a in našc žuljave roke. Okleni? mo se z ljubeznijo naše lepe zemlji« ce, katero so nam naši očetje zapu^ stili. Tudi oni so preživljali na njej hude ease, a zapustili je niso, kcr so jo Ijubili z vsem sreem. Ne^ujmo tudi mi še nadalje našo trto, ne pustimo je, da usahne in upajmo, da nam bo nekoč obilneje popla* čala naš trud. Ne pozabimo na na- še^a velikega učitelja Slomška, ki 1)ravi: »Ljubo doma, kdor ,^a ima!« Ger k no. Venci so se posušili, tudi mlaje podiramo — a v nevcnljivem, pri* jetnem spominu nam bodo ostali dnevi, ko smo imeli v svoji sredi naše.Ua eastitljive^a zlatomašnika in rojaka prevzv. na.dpastir.ja. Pozabi- li smo za hip na vsakdanje težave in zdelo se nam je, da smo bili dvig* njenl nad to /alostno zemljo. Našo radost je povzdignilo lepo petje domaee^a cerkv. pevske^a zbora pod vodstvom g. G. Bevka ter so? lospevi tenorista <4. J. Bratuža iz Gorice, ki je med drutfimi točkami zapel novo TercelisVodopiveevo »Zlatomašniku« ter nas tudi v' pros sti družbi zabaval s svojim pri jet? nim t,slasom. Bodi mu na tern mestu izrečena topla zahvala. Boj4 t»a živi ter iia pripelji še med nas, ljubitelje lepe pesmi! Vaščani. Fojana. Za 28. avgusta napovedana prire? ditcv se bo vršila v nedeljo dne 11. t. m. Začetek toeno oh 3. pop. Pri? reditev aotova. Dovoljenje v rokah. Yzpored isti. Bukovo. Po izrednem slavju, katerega je priredilo (Jerkno in drugc gorske vasi svojemu prevzvišenemu knezo? nadškofu o priliki zlate ma&e in bir? manja, je končno prišel naš slavlje? nee dne 2. t. m. v svojo zadnjo eta? po — na Bukovo. Kako zvesto in udano je naše kmetsko ljudstvo svojemu nadpastirju, kako zna ce? niti vrline svojih velikih mož, to je hotelo pokazati že na zunaj s kras? nimi slavoloki, mlaji, neštetimi venci in zelenjem. Vse je hitelo, da z delom svojih rok po svojih skrom« nih močeh pozdravi v svoji sredi kar najprisrčneje slavljenea zlato? mašnika — sina naših gora! Žc na predvečer je prihitelo nad dve tretjini faranov pozdraviti nad? pastirja. Po raznih nagovorih, po? klonilih in gromkih »živio« klicih se je razvila procesija proti krasno ozaljšani in razsvetljeni župni cer? kvi, kjer je bil blagoslov. Nekaj nad vse prikupnega in ponosnega je bila številna četa konjenikov — fantov na konjih — ki so spremljali prev? zvišenega kot eastna straža. Izredno slavje je privabilo drugo jutro mnogo ljudstva iz sosednih vasi, posebno iz Baške doline. Ob nabito polni cerkvi vernikov in številne duhovščine je daroval prevzvišeni sv. mašo in nato delil sv. birmo. Ob zvokih krasnega pe? tja je prevzvišeni vladika blago? slavljal svoje ljudstvo, blagoslav« ljal, molil nad njim in prosil, naj to ljudstvo orošeno z blagoslovom kri? žev, bojev, ostane zvesto Bogu, Cerkvi, narodu. In to ljudstvo se Ti klanja, se klanja To'bi naš knez, naš jubilar, naš ponos, in to ljud? stvo pošilja prošnjc v sveto nebo, naj bi Tvoja dobrotna desnica nas še dolgo, dolgo blagoslavljala, in naj sveto nebo ohrani nam Tebe in Tobi — nas. Sv. Križ na Vipavskem. Požari. V preteklcm mesecu so pogorela v naši sari kar tri poslopja in sicer dne 8. avgusta hlev France? ta Stegovca in hiša Angele Hrobat v Dobravljah, po noči dne 23. av* gusta pa hiša Alojzija Severja v M. Žabljah. V obeli slučajih je vzro'k ognja nepojasnjen. Gašenje je bilo otcžkočeno vsled burjc in pomanjkanja vode. Pri gašenju so se posebno odlikovali nekateri do? maei fantje in dva finančna straž? nika. Pri prvem požarju je sodelo? valo tudi gasilno društvo iz Ajdov? ščine. Skoda je obeutna in le delo? ma krita z zavarovalnino. Mlekarna. Veliko nevoljo zbuja postopanje nabiralca mleka iz Vi? pave, ki malone kar po vrsti oglo? buje na podlagi nekake kemične preiskave mlekodajalce, češ, da da? jejo nepristno in posneto mleko. Ne da se tajiti, da so med mleko? dajalei tudi kake brezvestne ovsebe, a da bi radi teh trpele tudi poštene in vestne gospodinje, ki se ne bo? jijo nikake zakonite preiskave mle? ka, to vendar ne gre. Mnogo so že pisali in .še več govorili o ustanovitvi zadružne mlekarne. Kmetjc, na noge! Osa? mosvojite sc že enkrat od tujih iz? kcriščevalcev, ustanovite lastno za? družno mlekarno in zagotovite si tako stalen dohodek od mleka. Pri? čakujemo od agilncga odbora »Kmečko delavske zadruge«, da vzame čimprej to perečo gospodar? sko zadevo v svoje roke. Novaki. (Žalostni in vcseli glas zvonov in drugo.) -— Neprieakovano so zapeli dne 13. marca vsi stir je zvonovi žalostno pesem smrti v Ameriki umrlemu 50?letnemu Andreju Bi? zjaku iz Gor. Novakov štev. 50. Ta glas je pretresel vse, osobito pa njegovo 80?letno mater in sorodni? ke. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva. Minuli so štirje meseci. V nedeljo dne 14. t. m. pa se je zopet oglasil veliki zvon in z njim ostali trije v slovesnem pritrkavanju in javil, da se bo< ob pol treh vršila vclika slovcsnost, to je, blagoslov? ljenje sv. Florjana in sprejem okrog 50 deekov in deklic v Marijin vr? tec, nato pa sprejem 23 deklet v Marijino družbo. Naravnost lep je bil pogled na sprevod, ki sc je med slovesnim zvonenjem pomikal iz? pred župnišča v cerkev. Cerkveni govor je imel g. Stanko Premrl. Na? to je g. novomašnik Žagar blago? slovil zastavo. Na dan sv. Ane pod noč nas jc pretresla žalostna vest, da je utoni? la čvrsta mladenka, 21?letna Marica Bevk. Bila je močna in lepa, a pod? vržena padavieni bolezni. Nausod? ni dan je šla v Cerkno, ker je tam cerkv. shod fame patrone sv. Ane. Pa tretji uri se je vesela vrnila in je, prisedši domov, šla v bližnji potok prat perilo. Padla je v vodo, tako da je bila glava v vodi. Opazili so jo prepozno. Naj tam nad zvezda? mi uživa nebeško vesclje. Njene ostale pa naj tolaži ljubi Bog. Voice. V nedeljo 11. septembra je praz? nik imena Marijinega. Praznovali smo ga pred vojno prav slovesno in sicer na Mengorah. Mengore so bile naša mala božja po.t V svetovni vojni so bile neštetokrat oznaeene pod imenom: Sveta Marija. Cerkev je bila dosti prostorna in notranjost zelo lepa. Podružnica je voleanskc župnije. Vojna je vničila vse. Letos poteka že 13. leto, odkar samujejo razvaline, ki so bile priea neveselih dogodkov. Dal Bog nam kmalu do? čakati, da bi se svetišee Marijino zamoglo pozidati. Marija naj bi za? kraljevala zopet na svojem prej? šnjem častnem prostoru kot kralji? ca miru. — Dne 15. septembra bo prevzv. knez in nadškof posvetil našo farno cerkev sv. Lenarta. Z veseljem se pripravljamo na ta dan in upamo, da nas bodo tudi sosedje obiskali. — Umrl je v bolnišnici v Gorici g. Ivan Gulin, dolgoletni uslužbenec na sodniji v Cerknem. Bil je mož mirnega in zelo prijazne? ga znaeaja. Po dolgem trpljenju naj pociva v miru! Gospe soprogi naše sožalje! Iz volčanskih hribov. Že dolgo se nismo nič oglasili iz našega goratega kraja. Pa ravno zaro se moramo oglasiti, ako hoee? mo še živeti in malo potožiti naše križe. Prva rana so naša razrita in razkopana zemljišča, kajti v naši obeini je bila stalna bojna erta, za? torcj je z vojaškimi cestami vse pre? prežena; zatem je bilo veliko ste* vilo topov in kavern, ki so naša zemljišča po nekaterih krajih tako opustošila, da še dolgo vrsto let ne bodo donašala nobenih dohodkov. Od vseh te goličav in pustot pa moramo plačevati davek. Ravno se? daj pa se čuje, da hoče davčna oblast to krivico popraviti. Bog daj, da bi se pravilno rešilo. Druga naša rana pa sloni na naših mladih hčerkicah, ki hoccjo posne? mati novodobno uniformo mestne gospodične. Mlade dcklice, nazaj k stari noši in potem boste srečne. Zatem tudi prosimo, merodajnc či? nitelje, da nam za zboljšanje naše goveje živine potrjujejo le prvo« vrstne bike in jimice. ki so ustvar? jeni za naše gorate kraje. Za naše planine mora biti žival kakor divja koza, da gre lahko po skalovju in strminah ter kljubuje vsem vre* menskim silam. S potrditvijo naših bikov, bi se lahko znižala. tudi skoč? nina. Prosimo torej vse naše mero? dajne gospode, naj vzame jo tudi to v pretres. Sušo smo imeli tudi pri nas. Pri otavi nam je narcdila precej škode. Sedaj je nekaj boljše. Hiša, 20 minut od Travnika, iz Gorice, obstojeca iz 6 prostorov, kašee in pritiklin, se proda za L 12.(K)0. J. Fon, klobučar v Gorici. ZAHVALA. ZAVAROVALNICI ,L' UNION', oziroma gosp. Avg. Ravnik?u v GORICI, Via Berzellini 2 za takoj? šnje in pravilno izplaeilo odškodni? ne mojega pogorelega poslopja. Ivana Kalister, Juršice. Preklic.*) Preklicujem in obžalujem kot ne? resnične in izmišljcne vse besede, ki sem jih izustil proti časti g. Fran? ca Podreka, trgovca v Volčah štev. 115, v gostilni »Pri Lamnjanu«. Josip Jug, Ciginj St. 3. *) Zta članke pod tern naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Katoliška knjigarna v Gorici ulica Carducci St. 2. Obvestilo. Vsi naši cenjeni odjemalci, ki ni? so mogli še do dancs kolekovati za? plcnjenih cigaretnih stroenic in pa? pirja, naj nam pošljejo tozadevno finaneno »bolletto« in vsoto denar? ja, nakar jim poskrbi vodstvo knji? game brezplačno potrebno količino ovitkov (fascette). Ob enem pa opozarjamo, da so na razpolago ovitki (fascette) samo po 25 cent, za vse vrste cig. pap. oziroma stroenic. - Stran 6.______________________________________________»GORISKA STKA2A« Koledarček. 12. sept, poncd., Gvido, sp.; 13. sept, torek, Frančišek Kald.; . 14. sept, sreda, Ciprijan, šk.; 15. sept, četrtek, Nikomcd, m.; 16. sept, petek, Ljudmila, vd.; 17. sept, sobota, Lambert, šk.; 18. sept, nedelja, Sedcm žalosti Mari je Device. ___________ Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. /. Koncut Josip, Iiruševlje 16 — Dolenju. Vaše prošnje ni bilo mo? goče izslediti v Kimu. Prošnjo Iah? ko obnovite. Dokažite, da je bila vložcna. Priložite poštno potrdilo ali izjavo županstva. 2. Kurinčič Anton, Idersko 57. Va* ša prošnja je v pregledu. Podrezati pa morate sami pri županstvii, da pošlje čimprej vse dokumente, ki jih je komisija že večkrat zahte? vala od županstva. 3. Dominko Ciril, Bilje 83. Z od? lokom od 6. 4. 1925. stev. 44880 — Vam je bila priznana pokojnina L 756 na leto od 1. 10. 1925. do 30. 9. 1928. 4. Simčič Andre j, Gonjače, Šmar; tno štev. 13818. Vaša prošnja je v preßledu. Podrezati pa morate sami pTi županstvu, da pošljc čhnprej vse dokumente, ki jih je komisija že veekrat zahtevala od županstva. .5. Bregantič Anton pok. Antona, Medana. Vašc prošnje ni bilo mo? goee izsloditi v Rimu. Prošnjo lahko obnovite. Isto ko pri Koncutu Jo? sipu, Hruševlje. 6. Simšič Josipina, vdova, Irrte* nje 61. Šmartno. Vaše prošnje ni bilo 'mo^r.če izslediti v Rimu. Tsto ko pri Koncutu Josipu. 7. Plesničur Bhiž, Voglarje, Tr* novo 25. Akoravno se je vdova va? šega sina zopet omožila nimate vi praviee do povišanja penzije (Člen 42. kr. dekr. 12. 7. 1923. st. 1491). Lovska puška, popolnoma nova, kaliber 12 je na prodaj. Naslov po* . ve uprava »Goriške Straže«. Velika izbera nrenosljivih gra« mofonov, plošč, igeJ itd. — Velika zaloga fotojirafskib šip in papirjsi /a foto^ralc; fotosirafski aparatj itd. Tyrdka E. Vokulat & Co. Go« rica. Corso Vitt. Em. III. St. 7. — Tel. 3—47. Glasovirje, harmeonije, orgle itd. sprjema v popravilo v vsakem sta? nju ter jih uglašujc najtočneje in po najnižjih cenah Andre j Pečar, Gorica, Piazza Vittoria 16, drugo dvorišče. Zaloga vina v Gorici, via For? mica št. 1 tik Korna, ima v zalogi prava, pristna vina, bela in črna, ka? kor tudi kraški teran iz lastnih vi? nogradov. Konkurenca izključena. Postrežba vestna in točna. Se pri? poroča Pirec Josip. Na prodaj je večja množina vin? ske posode od 56 litrov naprej. Po? soda ie vsa v prav dobrem stanju. Vprašajte v Gorici, ulica Mameli št. 8 (prej Šolska ulica). Dober, izučen čevljarski pomoč? nik išče dela bodisi v mestu, še raje na deželi. Naslov pove uprava »Go? riške Straže«. Majhna boljša slovenska drtižina sprejme dva dijaka na stanovanje in hrano po nizki ceni. Kje, pove uprava »Goriške Straže«. Na prodaj je 30 hl prav izvrstne? Ua bcle.aa vina v bližini Dornber^a. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. VOJNA ODŠKODNINA. Konzulonce, zastopstva, prizivi, konkordati, likvidaeije, davene za- deve, posojila vsakc vrste, vštevši brezobrestna posojila na starostno obrabo. — Pisarna: A. Trampuž, sod. oficijal, Gorica, Via Gari? baldi 20, I. nadstr. Odlikovana hamnosešlin ^Elaunica Frsnc Podbersig Gorica Via Trieste 17 (znotraj) je pripravila za vsc Svcte veliko zalogo nagrobnih kamnov od HO lir naprej. Spomeniki z izboCeno po- dobo Kristusovo in an- geljskimi podobami, vse iz kararskega mramorja do 10.000 lir. Obiščite in prepričajte se! Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 9. 9. 1927. »Conte Biancamano« 27. 9. 1927. »Conte Rosso« 14. 10. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 13. 9. 1927. »Principessa Giovanna« 29. 9. 1927. »Conte Verde« 6. 10. 1927. »Principe di Udine« 13. 10. 1927. »Principessa Maria« 21. 10. 1927. »Maria Christina« 25. 10. 1927. »Tomaso Savoia« 18. 11. Iz Genove v Buenos Ayres v 131L' dneh. v Avstrah'jo: »Re d' Italia« 27. 9. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle št. 4 Zavod Dr. BONCINil-FINETTl TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ AT1KE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. I Dott. Gius. Cornel I specialist za bolezni v nSesih, nosn in grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah je odprl ambulatorij v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJF ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corto Verdi 36. Laboratorii otvorjen fc kt* 1918 Sprejema od 9. do 12. in od 2 do *. ob nedeljah in praznikih od 9.-12 Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGHEE sprejema v GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 ACQUA DELLALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehiadu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31 I. n. -TURIN KILÄ uzaravijenec v irsiu: Bolan sem bil na kili že več let in sem že obupal. Foskusil sem različne pase, a nisem dosegel nikakega uspeha. Po sreči sem mogel poskusiti posebni aparat ZECCHI, ki mi je povrnil prcjšnje zdravje. Čutim se vsled tega dolžnega, da javno in povsod to izjavim, ker sem res dobro potrosil svoj denar. Piazza Anton, Trst, Via Galvani 3. Važno! Vslcd mnogih povprašcvanj naznanjamo, da bo dajal ortopedik ZECCHI oscbno vsa pojasnila v slcdečih mestih in dncvih: Gorica: Petek 16. scptimbra, hotel Angelo d'Oro. — Tržič: Četrtek 22. septembra, hotel a I Cervo. Telefon čtev. IG Ustsnouljenn 1. 1889 Pnstni trt. 10.533 WESTHil HBflHlLHICfl L3ÜBL3flHSHfl (GRADSKA ŠTEDIONICA) SfanJe vioienega T II f T R f I A |\J A Stanje wBozenega denarja nad 260 *-* J ^ *-* ¦-'J **¦ k ^ /* denarja nad 1040 milljcnov dinariev pRESERN0VA UL|CA mllijono» krön - . sprejema vlogc na hranilne knjižnicc kakor tudi na tekoči račun, Jn sicer protl naj- ugodnej&emu ohrestoviuiju. Hranilnlca plafuje ziustl za vloge pioti dogovorjenl od- povedi v tekočcm rafunu najvlšje mogočc obrestl. Jamstvö 7a vse vlogcin obresti, ludi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jatnči /iinje polcg lastnc^a hranllnlčne- ga premoženja se mesto Ljubljana /. vsem prcmoženjem ter davčno močjo. Uprav radi tt-ga nalagajo pri njej sodlSča denar nedolctnih, župnijskl uradi cerkveni in obßine občinskl denar. Naši rojaki v Arreriki nalagajo svoje prihranke naj- veČ v naši hianilnici, ker je tu popolnoma VAREN. Teod. Hribar (na$8.) - Gorica CORSO VERBI 32 - - (hišsi Centr. Posoj«} Vtllha zoIqqb CEšHtga plains iz %mu tovarnt HeQenchBPt E Raymann, is^c- ipstno blago zo poročence tiskor tutfl niM Izbira mošhega in žBnshiga siihi^. BKacfo solidno! Gene zmernel PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne bonhe u Bortet Corso Verdi „Trfyovskl Donn" Telefon Stevilka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banVn Delniška glavnica r0ninsls rillDrinNf) Rezent Din. 50,000.000 LElElPalS bJUDIiiHllH Din. 10,00(100 PodruŽnice in agencije : Brežicc, Cclje, Crnonu'lj, Gorica, Kranj, Lonatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novonicsto, Pluj, Prevaljc, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. Vlogc na knjižice po 4 '',, % Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodr]ej{>e obrestne mere). Nakup valut) čekov, devix in obligacij vojne odškod nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Bonzni in ostali bančni posli.