Ko smo zadnjič objavili, da cene živini rastejo, je tudi izginila najnižja cena mesa, ki se jc prodajalo že po 4 Din kg. Sedaj je cena že po 6, 8 in več. Banska uprava je sicer zadnjič določila, koliko največ smejo mesarji zaslužiti, ni pa določila najnižje meje za ceno, za katero naj mesarji kupujejo živino. Ceno kruhu, ki se v zelo malem obsegu peče iz slovenske moke, je določila. Za¦tG Bicramo kmetje sami dcločiii a&jnižjo ceno živi-si. Držimo se cen, kakor jih kaže sejmsko poročilo iz Belovara: Biki 4—5.50, pitani voli po 5—7, krave od 3—4.50, tcleta 5—6.50. Kdor daje živino pcd to ceno, uniči sebe in ves kmetski stan! Ako tovarnar ne izhaja, zviša ceno vvojemu izdelku in konsumenti ga kupujejo, nihčo nič ne reče. Kmet sedaj ludi ne izhaja, zakaj ne bi zvišal cene živini, ki je itak prepoceni. Vsi mestni stanovi piipoznavajo, da je kmet največji revež in da mu je treba pomagati, zato ne bo odpora proti zvišanju cen živini. Čudimo se, da Kmetijska družba v Ljubljani, ki pravi, da je zastopnica kmetskega stanu, še do danes ni povzdignila svojega glasu za ureditcv cen živini! To, kar zahtevamo za našega kmeta, je tudi rešitev države, naš kmet je itak tako vesten davkoplačevalec, da bo vse na davkarijo nesel, kar bo za živino dobil. Ponovno torej pozivamo kmete: Ne uničujte samega sebe! Ne dajajte živine pod vsako ceno! Oblasti in strokovne organizicije pa pozivamo, da uredijo najnižjo ceno živine! Tudi kmetje ne gremo živi v grob, pa tudi s svoje zemlje ne, zato so ti naši pozivi — klic ob dvanajsti uri! Popravek. Scjem dne 7. tega meseca kjer so kmetje sami dvignili cene žiini za 2 Din pri kg žive teže, se je vrilv Belovaru innev Beogradu, akor je pomotoma tiskarski škrat obivil. Za gospodarje na Dravskem poljul Čas je, da se začnete tudi sami oboro-< ževati proti krizi, ki vlada danes. Da< jatve so enako visoke, ponekod še viš< je, vaši pridelki pa stalno padajo v ce< nah. V Cirkovcah so ustanovili vnov« čevalnico krompirja s sedežem v Ra-< čah. Ta zadruga je pripomogla, da pro* dajate krompir po 1 Din in po 1.25 Din, sicer bi ga še po 50 par težko prodali. Hočejo pač pri tej trgovini zaslužiti razni mešetarji in prekupčevalci. Ta za«! druga si je na zadnji odborovi seji na-"j dela nalogo, da pojde tekom zime po,: vsem Dravskem polju in vasi do vasi! in združila v sebi vse kmete, ki si že-; lijo izhoda iz velike stiske. Ponekod so že odborniki nabrali precej članov (Št,Janž, Sv. Marjeta). Kmetje, izrabite to priliko ,da se združite, ker le v organi«1 zaciji je moč in rešitev.! Poiejoča p®if€ti€isha raisfava in šola. Že več nego šest mesecev se prapravlja po. tujoča poljedelska razstava in Sfbla, ki se ee-: stavi v 22 železniških vagonih. Na rtej razstavi' bo po programu zastapano tudri gozdarstvo.: Razstava bo poučnega značaja za čim širša kroge kmetovalcev. Iz Beograda odide vlak % razstavo začetkom meseca fein-uarja tega letsuObstal bo na vsaki postaji tako, da bo tekom dveh let obvozil vse postaje naše države. Da bi bd!o gospodarstvo na tej razstavd dostojno •.astopano, pozivlja Zboi-nica za trgovino, obrt in industrijo v LjubljanJ na željo ministrstva' 7.B. šume in rudnike vse obrtnake an industr_i< ce, kateri se bavijo z abdelovanjem lesa v ka-:': terikolii obliki, da po.šljejo za to r&zstavo 50-: namezne svoje izdelke. Ako se ]>ravalno raz-<i laga namen razstave, se more lahko daločiti,; kaj je treba na izložbd pokazati našemu kme< ^ovalcu. Za vzgled predmetov, ld naj bi bq] razstavili, navaja ministr_i!vo lesne sortdm&nts.! lomače hišne o&rtnosti, n. pr. kuhdnjska po-: oda, vretena, presliice, držajd, korita, leseno* oglje itd., kakor tudi vse ostale pT-edmete, ka-* tere potrebuje kmetovaJec v svojem gospodar--1 stvu. Med te spadajo tudi pasti, razne pri-; prave za seJcanje drevja in obdelovanje lesai^ dalje- slike, načrtd, kartogrami, mo.deli in al-*| bumj, nana^ajoči se na pcslovanje p-osameznilT podjetij, posebno ,pa gozdarstva v otoče. Obrt-:1 niki in podjetniki, ki se bavdjo 8 predelova^' njcm lesa, so interesdrani na lesu, kako && vzgaja ljudstvo glede gojenja gozda _n nje-; govega izkoriščanja, kajtn v kolikor je narodj v tem pogledu boljše vzgojen, tem več bodemo1 irmeli lepih in dobro obranjenih gozdov, kar.i bo tudi obrtnikominpodjetnikom omogočevaJ<>'! uspešnejše poslovanje. Končno ae ne sme pre-' zretii tudi netposredne koristd, katero daje raz-:! stava kot reklamno sre.dstvo, kar bodo razsta-i vo posetald poleg kmetovalecv tudd mestnii prebivalci — trgovci. Obrtndkl in podjetnlkd, ki žele razstaviti svoje izdelke na tej potujočil'' razstavi, naj za razstavo namenjene predmate! pošljejo do konca januarja 1932 na naslov!! Upravi Topčiderskog parka (za Pokretnu pcn ljoprdvrednu izloibu il Skolu) u Beogradu. Zal razstavo namenjeinil matercrijaJ 80 mara po-i slati tudi pozneje, ker se bodo, kokor bo dcn hajal, pošaljal tja, kjer se bo razstava y 4q< tičnem času nahajola.