Mogočni Jurij Povest iz domačih hribov 21 Davi sem bil spet na sodniji, gospocfje so hodili ven in noter, iznenada pa je gospod predstojnik sam prišel in stopil k meni, češ v sosedni sobi je neka razprava zaradi žaljenja časti in da bi bilo moje pričevanje prav potrebno, naj stopim z njirru Malo čudil sem se, ko sem šel za njim. In glej! Kaj mislita, katera dva sta se dajala? Advokat Hudnik in nekdanja Končnikova gospodinja Škerjanec Liza. Kaj gršega kakor tu še svoj živi dan nisem videl. Ženska je bila podobna kači, vsa^napihnjena od strupa. Vpila je, da ji i'e advokat tri tisoč goldinarjev dolžen in, če jih ne plača, bo vse povedala. Ko jo je sodnik vprašal, zakaj ji je Hudnik ta denar dolžen, je odgovorila samo to, da Hudnik že ve, zakaj. Advokat jo je kar zbadal z očmi, dejal je, da je ženska zmešana, da jo je treba v norišnico spraviti, ker si umišlja in goni svoje reči, ki so se ji sanjale. Tedaj je Škerjančka siknila kakor kača in je jela pripovedovati — rečem vama: take reči o Hudniku, da jih ne morem ponavljati. — ,Kaj pa je s prstanom?' jo je vprašal sodnik. — ,Saj to sem že oni teden povedala', je odgovorila. — .Ponovite, da bo gospod doktor Silan lahko nato svoje rekel!' — Brez nadaljnjega je jela pripovedovati, da ji je Hudnik dal zlat prstan, ki ga je Senearjev Urh ukradel Dobrovnikovi Treziki, in da ji je naročil, naj ga obenem z odpovednim pismom pošlje doktorju Silanu v Brezje. Pismo ji je advokat vnaprej na listek napisal in pridal še neki račun, ki ga je Trezika spisala, tako da bi mogla pisavo posneti in ponarediti. Jaz sem pritrdil, da sem ob tem času res dobil prstan in pismo po pošti. Potem je prečital sodnik tvojo izpoved, Trezika, ki se je z mojo v vsem ujemala. Škerjančka pa se je porogljivo obrnila k advokatu: ,No, ali ste zdaj zadovoljni? Ali mi boste pla-> čali? Ali pa naj še več kaj povem?' — ,Jaz ne vem nič o tem prstanu, jaz nikoli nisem imel kaj s to rečjo', se je razburjal Hudnik. .Gospod sodnik, vzemite me v varstvo pred to žensko! Znana je kot izgubljena ženska. Prstan, če je sploh kaj resnice na vsem, ji je mogel dati le Senčarjev Urh. Tožim jo, ker mi hoče denar z lažmi izsiliti. To žensko je treba zapreti. Prej ne odneham.' — Tedaj se je Škerjančevi obraz spačil, tako so se ji oči zabliskale, da še ne vem za žensko, ki bi tako divje pogledala. zavpila je: ,Ti prekleti hinavec lažnivi, zdaj tudi, če mi deset tisoč ponudiš, ne bom več tiho. Zdaj mi je vseeno, le tebi hočem pokazati. Mene bodo zaprli, to vem, ali tebe bodo še bolj ... Gospod sodnik, ta lump tukajle ie cče mojega otroka. Obljubil mi je tri tisoč goldinarjev, čs fi;a ne imenu.iem. Pregovoril me je tudi, naj naznanim Kosooda Končnika kot cMa in naj ga dobro orobim, češ da bom tako prišla do dvojnega denarja. Bila sem tako nora, da sem se mu dala preslepiti, ker nisem mislila, da me hoče goljufati. Končnik je nedolžen, ta lump me je nagovoril, da sem ga po krivem naznanila. Ko sem ga pozneje prijela zaradi obečanih treh tlsočev, mi je nekaj časa obljubljal, da jih bo že dal in dal Pred tremi meseci je otrok umn in odtlej mi ne da ne krajcarja več. Zdrava nisem več, jlužbe ne dobim; ko serc ga zadnjič za denar, Be mi je v obraz zasmejal, češ da ns V3 o ničemer in da sem nora baba; če sem onega po nedolžnem naznanila za očeta, naj bom kar lepo tiho, sicer me še zaprejo. Ko sem ga potem sredi ceste ozmerjala, je bil še tako predrzen, da me je šel zaratfi čaati tc^it. Gospod sodnik, tu ga zdaj lmate, falota, l&žnlvca, goljufa. Veseli me, da bo sedel; vse, kar je hudega, mu prlvoščim' --- tako nekako je govorlla Škerjančeva, le še bolj na dolgo in bolj slano, vsega vama ne ^iorem ponovitl. Hudnlk pa, ki je sprva preble<")l, je dejal mirno in zanlčljivo: ,Ha, to je čedna storija ki si jo je ženska namislila. Pa ae je tako debelo zlagala, da se da ne le z očmi videtl, temveč kar z rokaml otipati. Jaz namreč trdim, da si je od konca do kraja vse izmislila.' — Tedaj se j^ Skerjančevka hudobno nasmejala, lz žepa pa je potegnila zmečkano pismo Jn rekla: ,Hehe, tokrat llsjalL ne boš ufiel. Na arečo sem <Javi po dolgera tekanju vendarle našla pismo, na katero j« ta gospod že pozabll ali pa je mlslll, da ga že davno ni yoŁ. Nate, gospod sodniK, preberite ga!' — Plsmo, ki ga je očitno bil Hudnik napisal, je bilo iz februarja 1891. leta in naslovljeng, na Škerjančevko. V tem pismu jo je Hudnik opominjal, naj se pred sodnijo, ko bo naznanila Končnika za otrokovega očeta, previdno izjavi, da ne bodo kaj zasumili, da bi kdo drug utegnil biti oče. Sicer se ji pa »i treba bati, na vsak način bo on, Hudnik, skrbel, da pride do denarja, le njega ne sme izdati. •— Zdaj Hudnik ni mogel več tajiti, začela sta se dajati z žensko, advokat ji je očital, da je ni on, ampak da je ona njega spravila na misel, naj bi .Končnika ujela v past. Sprva se je slinila okoli Končnika; ko pa ji ni uspelo zlepa in se mož ni dal zvabiti in prikleniti, se je hotela ugnezditi tako, da mu je grozila, češ da ga bo naznanila za očeta. Ko pa jo je KonČnik nato nagnal, jo je še bolj podžgalo, češ: čakaj zarobljeni dedec, plačal pa ml le boš. Zal da se je dal on, Hudnik, pregovoriti, da je pristal na tak njen naklep. — Škerjančka je tej Hudnikovi razlagi na žive in mrtve ugovarjala, nazadnje je sodnik moral njun prepir ustaviti in je dal oba pripreti... Zdaj vesta vse, storije je konec. Kar še bo sledilo, o tem bodo sklepali porotni sodniki.« Zenski, ki sta napeto poslušall, dolgo nista našli besede. Tilka se je tiho jokala, prva je spregovorila Trezika: >Človek ne bi mogel verjeti, da je tollko hudobije na svetu.« Tilka pa je zaihtela: »Moj Bog, kako M ml Jurlj smlli! — Kaj sem mu storila!« »Saj tl mu nisi niŁ. on je tebi,« ji je ugovarjala Trezika. »Ko bi te ne bil Iz hilSe pregnal, t»i ga ne bila zadela vsa ta nesreča.« »Največja nesreča že kar spočetka je bilo zanj to, da se je spečal s Hudnikom. Ta brezvestnež ga je zapeljal v špekulacije in v dolgove. Hudnik je vsemu kriv.« »Tilka, oprosti mi, 6e ti nekaj rečem! Glavna krivda je Jurijeva prevzetna mogočnost. Upajmo, da ga je zdaj dovolj ponižalo; potem se utegne vse še na dobro obrniti.« »Povrnila mu bom i dobrim, kolikor bom največ mogla. Pa kaj, ko nlmava niti doma, kjer bi se mogla sniti!« »Gospa, saj imate denarja več ko dovolj in za denar si človek lahko vse kupi, tudi dom,« je urezal doktor spet po veselo; »jaz celo vem za nekaj.« »Kje?« »Kolikor mi je znano, bi bil Špetinov Matija vesel, če bi za Ledine našel kupca, kl bi mu plačal, kolikor je on dal.« »Ledine? To je bilo Jurijevo posestvo, ali ne? Da, to bom kupila. — Jutri po razpravi se peljem takoj k Juriju in se bom z njim zmenila.« »Gospa, če vam smem kaj svetovati: nikar se ne prenaglite! Malo počakajte!« »Ivan ima prav,« je pritrdila Trezika; »počakaj, da se Jurij vrne, ne obesi se mu kar za vrat, drugače mu greben spet zraste.« >Če pa se ne vrne več? Če mi odide Bog ve ksCm?« »Tako neumen ne bo,« je rekel doktor; »sicer pa ga bom nazajgrede poiskal in mu povedal, kar mu je treba vedeti.« »Prosim, storite tako, gospod doktor; zelo vam bom hvaležna. Pomagajte mu, prosim vas.« Pogovor je obtičal in se nocoj ni več razpletel, ker je Tilka obmolknila in je le še raztreseno poslušala. Zaradi tega je zdravnik vstal in se poslovil ter šel v svojo gostilno spat. xn. »Celovec 5. septembra 1894. Ljuba Tilka! Doktor Silan me je obiskal, ko je bil mimogrede v Celovcu. Dober človek je. Povedal mi je, da nisi več odšla po svetu, da si ostala doma in da si v Kapli pri Dobrovnikovi Treziki. Ko sem to izvedel, nisem mogel drugače, sklenil sem, da se vsaj v pismu še enkrat s Teboj pogo vorim. Morda boš huda, da si to upam in da Ti pišem tako dolgo pismo. Lepo Te prosim, stori mi to na ljubo in ne zavrzi pisma, preden ga do kraja ne prebereS. Nesrečen sem. Bog me je hudo kaznoval, pa me je tudi po pravici. Z Bogom sem se spravil. Tu se mi je našel dober, vnet duhovnik, ki mi je pokazal pot nazaj k Bogu. Zavest, da mi je Bog odpustil, me tolaži in krepi. Zdaj moram prositi še Tebe, da mi odpusti, kar sem Ti hudega prizadel. Odpusti mi, če moreš! Če mi ne moreš, Ti tudi ne bom zameril. Enega pa Te prosim: ne zaničuj me več! Ljuba Tilka, najhujše, kar me je zadnje mesece zadelo, je bilo to, ker sem čutil, kako me zaničuješ. Zameriti T; adi tega ne morem, kajti videz je bil res tak: kakor da sem Tvoje zaničevanje zaslužil. Kakor mi je doktor Silan povedal, sem vsaj najhujše sramote opran, ko je prišla moja nedolžnost zaradi onega otroka na dan in ko je celo sodnijsko dognana in potrjena. Hvala bodi Bogu za to! Zdaj me ne smeš več smatrati za nezvestega moža in mi moraš verjeti, da sem Ti bil ves čas, tudi v najskritejših mislih, vedno zvest. Velika sramota se me sicer še drži zaradi konkurza, ki je marsikaterega mojega upnika oškodoval. Priznam svojo krivdo, bil sem preveč površen, preveč lahkoveren in sem se preveč zanašal na špekulacije. Toda ogoljufati ali oškodovati nisem nameraval nikogar. Najbolj obžalujem, da sem doktorju Hudniku tako slepo zaupal in si ga izvolil za glavnega svetovalca v svojih trgovskih zadevah. Ta človek me je nesramno ogoljufal. Šele zdaj pri preiskavi se mi je razjasnilo, da je poneveril celo vrsto velikih zneskov denarja, ki sem jih vrnil z& dolgove. Meni pa je govoril, da je vse v redu, da ima potrdila shranjena. Žal mu goljuflj ne morem dokazati. Kar presti^ašila me je vest, da so Ledine šle za tako nizko ceno. Za toliko sem jih vendar sam kupil pa sem zadnja leta vendar toliko prizldal, popravll in na novo uredil. Nikoli si ne bi bll mislil, da pojdejo izpod sto tisoč kron. Tako seveda rastejo moji dolgovi brezkončno. Morda tudi veš, da me dolžijo, češ da sem hotel zbežati in uiti kazni. Na to še v sanjah nisem mislil. Resnica je tale': Lansko leto me je obiskal star prijatelj izza vojaških let, neki gospod Hojnik iz Gradca. Ker mu je na Ledinah zelo ugajalo, je hotel, da mu prodarn planino, da bi si uredil lovišče. Jaz nisem bil voljen, da bi grunt razkosal; zato mu tudi nisem ustregel, čeprav mi je 7.a samo planino ponujal trideset tisoč kron. Ko sem na vigred videl, da sem na kantu in da mi ne ostane nobeno upanje veš, sem hotel v Gradec k prijatelju in sem mu hotel ves grunt ponuditi, naj ga kupi. Imel sem namen, zahtevati sto dvajset tisoč kron in sem bil tudi prepričan, da jih bo Hojnlk plačal, ker je zelo bogat. Doktor Hudnik pa, ki o vsakem človeku misli, da je tak kakor on, me je od onih mal, ko sem ga iz hiše nagnal, dal nadzirati in tako so me na postaji v Kapli prijeli, ko sem se ravno hotel v Gradec peljati. Se zdaj menijo, da sem takrat res hotel zbežatl. Zdaj veš vse, Tilka, in proslm Te ponovno, ne zaničuj me, le pomiluj me! 'Dalje aledl)