prtuùkof. , .uiw «xetpt Md Holiday GLASILO SLOVENSKE 16.00 Yoarij STE VN U M liti K H3 *f — . ^solatna večina Itvice v parlamenta Ljalisti in komunisti ¡¡¡nesli 165 mandatov PARIZ, 26. apr. — Združena ¡¡¿¿¿i fronta (socialisti, koluti socialni radikale!, ne-Mai socialisti itd.) v Francije včeraj izvojevala veliko m» pri volitvah poslancev. , «t rezultati kažejo, da je plutna večina levice v novi ptici gotova stvar. LiberalciM na sredi so docela iz- Kikor kažejo doslej prešteti vi, imajo socialisti 115 latov, komunisti 50, social-radikaici 130 in neodvisni so-ilšti 20 mandatov. V«f ko polovica zborničnih pdalov se ima odločiti pri ož-i volitvah, ki bodo 3. maja. Faiisti so tako poparjeni, da infeli groziti s pučem. rtev identificirala svoje mučitelje et policajev obtoženih sodelovanja a člani drhali Abesinska arm napela zadnje VELIKA DELAVSKA ZMAGA V FRANCIJI! Ksr Afriška vlada naznanila, da te bo borila proti Italijanom do zadnjega moža. Addit Ababa poroča o veliki bitki na južnovzhodni fronti, v kateri je padlo tisoče Italijanov. Fašisti na-povedujejo konec vojne v Afriki prihodnji mesec'' Ki RIM, 26. apr_Italljanl so zasedli vse ozemlje okoH jezera Tana, se glasi današnje uradno poročilo. Fašistični listi so začeli odprto Izzivati Anglijo na vojno: liati pozivajo Anglijo, naj zapre sueški prekop, če ima ko-rajio . . . Addis Ababa, 26. apr.—Visok abesinski uradnik je izjavil, da je armada, ki ji poveljuje cesar Selassie, dobila kontrolo nad vsem ozemljem zunaj italijanske bojne črte. Armada je sedaj koncentrirana na južni strani mesta Desja in pripravljena na ofenzivo. Dalje je rekel, da so se člani plemena Galla, ki eo se nekaj časa borili na strani Italijanov, ponovno pridružili a-'besinski armadi in uprizarjajo guerilske napade na fašistične kolone ter pri tem rabijo orožje, ki so ga dobili od Italijanov. Drugo poročilo se glasi, da so italijanski agentje širili ponarejene fotografije, ki eo kazala Birtow, Pla., 26. apr.—Na injinji obravnavi proti sedla bivšim policajem v Tampi, , , . . to obtoženi ugrabijo»^ in mrtvo truj^oajbeainskega cesarja, med poglavarji roda Galla. oienja treh delavskih organi-lorjev, je prišlo do ostre bedne bitke, ko je zagovornik tožencev zahteval prepis izpo-idi E. F. Poulnata in S. Roger-dveh žrtev drhalskega nasi-• ki sta nastopila kot državni Sodnik je končno odločil, je obramba upravičena do 0*. Zagovornik obtožencev «daj rabil prepis kot podla-da ovrže trditve Poulnota in Hersa, ki sta jih podala v zve-» ugrabljenjem in mučenjem, fcrt«*. Fla., 25. apr.—Pet iz-M sedmih bivSih policajev v P', ki »o obtoženi umora Jo-Pka Shoemakerja in mučenja ^ drugih, je sodelovalo s čla-Jrhali, ki je žrtve posadila v rtomohil in jih odvedla zunaj ¡rt*, kjer no jih neusmiljeno polili z vrelo smolo in v perju. Shoemaker Ipoikodbam podlegel deset dni Uneje. klicaj., jo identificiral E. F. »M. «len od žrtev drhalske-»■uibtva, ki je nastopil kot T*' priča »)roti obtožencem. J*. da je policija vdrla kjer so imeli on, Shoe-Sam Rogers, tretja ,n »«kaj drugih sejo, na w sestavljali ustavo za ^politično stranko. Njega, ^mak^rjs in Rogena so od-■T n* policijsko posujo ter *** uiliAevati. Potem so «tnal. v celice in zaprli. . * *kelt da je slišal "Tjerjevo kričanje, ko ¿T** ■ P^pali. Cez nekaj ^ J«h potegnili iz celic in «e je zbrala Lf ';J,ko letajo. Ta jih ttja* v mm Domače aesti Dva nova grobov i v Indian! Universal, Ind. Dne 16. a-prila je umrl Aatfr Hi*, »tar it*. Men kelnr.t ■ avtomobil in od- jih .J5* tunfcj kjer h. weh pretepati. "* slala ruAilca v honduraške vode, ki naj bi ustavil parnika, ki so vozili orožje In municljo rebe-lom v Hondurasu, a Je bil |*>z-neje pozvan, naj se vrne. Republika Honduraa Je dobila novo ustavo, ki Je stopila v veljavo 16. sprils. Predsednik republike Je Tiburclo Carias An-dino, ki jg bil ustoličen v februarju I. 1033 pozvala, naj JI pomsgs pri gradnji Jeklarn. — Druge države, ki kupujejo o-rožje v Nemčiji, so Poljska, O-grska, Japonska, Afghanistan, Iran (Perzija) in sovjetaka Rusija. Slednja hoče prikrit! dsj-atvo, da Ae vedno kupuje orožje in bojni material v nacijski Nemčiji, Sovjetska vlada kupuje nemške marke nad tršno ceno v sosednjih državah a namenom, da svet ne bi izvedel, da dobsv-IJa bojni material za Avojo armado iz Nemčije. Nemška orožna In municijska industrija Je silno povečala akti vnostl v zadnjem času. Velike firme, ki so se bale velikih stroškov v zvezi z gradnjo novih tovarn, ki bi morale ustaviti obrat kakor hitro bi se nennika skladišča napolnila s orožjem In munlcijo, so MedaJ dobile nova tržlAča. Od tega tržišča al «beta-jo dobiček tudi v slučaju, da ae Evropa ne zaplete v vojno. Nedavno so sossdjs Nemčije trdili, da nacijska država ne bo mogla nadaljevati svojega oboroževalnega programa zaradi pomanjkanja surovega materiala. Odjemalci nemškega orožja v tujezemstvu so NsdsJ odstranili potežkočo, V Nemčijo prihajajo sedaj velike zaloge nikla in drugega materiala, ki se potrebuje pri izdelovanju orožja In munUije. Nova industrijska unija trha na vrata ADF ______ ______________ _ Wsshington.—Kkaekutlvs A- cija, kfga Je končno tudfdobila meriške delavske federacije Je v svoje roke in prignala pred U dni prejela prošnjo za prisU>p sodnika, kateri ga je obsodil na du tukajšnje okolice je pet deč- plači tev kazni S46. katero kon-kov našlo granato, ki Je Um grešnik ni hotel plačati. Polici-ležala od e vetov ne vojne. Ko so ja ga je potem odvedla v zapor, fantički skušali greneto odpre- \t katerega ga je rešil kongraa ti, je eksplodirala in ubila Štiri, i nik J. J. (rConnor, ki je plačal petega je pa smrtno ranila. 1 zanj določeno denerjo kasen In za Industrijski čarter od no-Ufitted Electrical à Radio sv Workers unije, kl Je bila ustanovljena zadnji maaec na konvenciji v Buffalu s spojitvijo federalnih unij v tovarnah za radio in električne naprsvt. Tele vi zion demon- striran na prostem Camden, N. J —Radio Corporation Je zadnje dni demonstrirala tukaj nove uspehe v razvoju televlzljona. Nekaj milj proč je bila scena požare: gasilci so drveli aem In tja, ljudje ao hiteli «hI v« h strani, razburjanj« Itd. Televizijski spsrst, spojen z radiooddajnikom, je rekordiral sleherno podrobnost te scene in jo intočaano predvajal v prostorih korporacije, kjer js bilo natančno videti in ališatl vse, ksr se Je godilo. Uradniki korporsclje pravijo, da se bodo pockušnje s tele vi slonom na prostem nadaljevale vse letošnj« poletje. v PBOSVÄTA PAOSTKTA TBS BN LIG HTEN M KMT mM m lastnima Monmar rowoui jb»*otb kv mhi^m-h »•V,1.* -J^LTl Z ta OhM IT« m «ta tata. pt« m »4 tatat w ta _ -m to (ta H M pm CfctaM» Ota«. 91M H M par rmr. I Mtictai «tU Mik M ««rta». »tan. " ta I PROSVETA or TM _____________ Datum r^*ta»»le. M prUnf mi. a «M (M*rtli »1. Mtaél, »»ta 'MW "ta m'vIi lta»"¡T«ta^i. Vsakega nekaj Krščanska civilizacija v Mehiki Je te vedno taka, kakršna je bila pred petsto leti. Zadnji teden je sedemdeset oboroženih klerikalcev v državi Vera Crueu sežgalo na živem učitelja Cariosa Toledana med vzkliki "Viva Cristo Rey (živio kralj Krlst)!" Učitelj je bil sežgan, ker je učil "socialistične" nauke. Drugemu učitelju Pabhi Jiminezu so odrezali uhlje In zažgali javno šolo. Kolumbovi vitezi v Združenih državah so vsekakor zadovoljni, toda strupeno kampanjo proti "krvoločnim" brezvercem v Mehiki bodo nadaljevali. • Vest se glasi, da bosta Jugoslavija in Ru-munija obrnili hrbet Franciji, katera noče pomagati Angliji pri poostren ju sankcij proti Italiji. Obrniti hrbet Franciji ne bo lahka stvar. JogoaJavija je goapodarsko in finančno pri veča ne na Francijo. I^ahko se reče, da brez Francije ne bi bilo Jugoalavije ne Rumt*-nije. Odviaen hrbet se ne da obrniti nikamor 1 Ako se Jugoslavija in Kumunija na kak način odvcdeta od Francije, se morata privezati na Anglijo ali Nemčijo. Sami ne moreta ostati I • Paul Douglas, profesor ekonomije na čika-ški univerzi, je zadnje dni oetro prijel one re-Ufne uradnike, ki ovirajo razširjanje informacij glede kontrole rojstev med relifarjl. "Na morem si misliti nič bolj barbarskega kakor je dejstvo, da so napol sestradani ljudje prisiljeni nsprtiti »i še več otrok, ki jim potem pomagajo stradati," je rekel Douglaa. Z drugimi besedsmi: siromakom pomagajo na ta način, ds Jim naloži* Ae več In še več siromaštvs na pleča! 0 Zadnji teden Je Mussolini z velikim ropotom proslavil 26WJ-letnlco obstanku Rima. Na dan te obletnice je Muaaollnl velel apustiti v morje dve novi križarki In odredil povečanje italijanska letalske mornarice; obenem je napovedal. da leta I960 mora Italija imeti 60 milijonov prebivalcev. Italijanke bodo stežka naro-dile toliko novih prebivalcev v tem času. Morda Muaaollnl rakuna a priropanjem novih dežel, na primer .Slovenije lil Dalmacije , . . Skupaj z Abeainijo bi mu to dalo baš toliko, da bi Italija ¿tola 00 milijonov — sužnjev. o Obletnice Rima so humbug. Nihče ne ve, koliko je Rim prav za prav star. Njegova sta-roat računajo na podlagi legende o Romulu, Remu in volkulji, Ta pravljica je pa baš toliko zanesljiva kakor je pravljica o Adamu, Evi, kači in Kajnu. Z obletnicami Rima je prav tak križ kakor je s letnicami krščanskega štetja let. I¿eta štejemo od Krlstovega rojstva, čeprsv nimam«» nobenega zgtniovinakega dokaza. kdaj je bil Kriat rojen, če je sploh bil kdaj rojen. Kljub temu nazi vajo te reči "zgodovina". Uredniki ameriškega hurininskega tiska so se pred nekaj dnevi sešli v New Yorku, v razkošnem hotelu Waldorf-Astoriji in so tamkaj z mogočnimi glas«»v( zapeli visoko pesem o svobodi tiska. Svoboda tiska za burbonce je taka reč, da oni lahko v tisku ozmerjajo vsakogar in se tisočkrat na dan zlažejo, če jim pa kdo brez ovinkov pove, da lažejo in falzifkira-jo, tedaj Je strašen krik: Svoboda tlaka Je v nevarnoatl! ttv«jboda tiska za burbonce je svo- hoda laganja In potvarjanja! • Pamet povprečnega am«ri*k«ga delavca ae ni v zadnjih |M*tdeaetih letih nič spremenila. V tovarni t*> roba nt U nad delovodjo, zastavkal bo in s pent jo pojile nad nkebe, kadar pa gre lui volitte, bo mirne vesti volil late kandidate kakor tijegm delovodja in za vea a vet si ns da dopovedati, da Je na avetu kaj boljega kakor ao republikanci ali demokratje. Kkonomako je anartiiat. politično pa »tarogard 1st! Z drugimi IN-Nedatni: rk «trem ist na obeh koncih, na aredi pa votlin*! •. ____ — .....- Kimakl papež ima švicarsko vardo še tasa ar od njega veka Ameriški kapitalistični pa paši so zdaj tudi dobili švicarsko gardo. katera ae imenuje "Liberty l^eagu*". Ta garda, ki ae šopiri s perjanicami rekordne ntupidnoati, ai je nadela nalogo, da čuva gore dolarjev pred "nižjimi aloji". Ta ligarija ai lahko «lomlšlju-je, da puMŠujc v ao moč ni V Ml pamet pod aolitrem. ali lahko je uganiti, da je le atraillo, ki Ae za |«rado ni. Glasovi iz n*Sel "Narodnemu vodjr v afam! MUwaukee. Wis. — "Naš ured- ničew Obzora je spet vas v "luf-šii tsko zbegan, da se Je resno bati. da se mu sklsa tisto malo, kar je še imel zdravem v glavi. Strašno ga jeai, da se še dobi Človek, ki se mu upa v obraz povedati, kaj misli o njem. V tej zmedenosti je celo opustil svoje obUajne velikonočne čestitke, pa e rajši servlrsl svojim "dobro poznanim" tistega rdečega Vidmarja. V svojem ns metre dolgem gaajtu izliva gnojnico m vse strani, mimogrede pa švrka po 'rosveti, kakor je njegova na-adg, seveda s pomočjo laži in pottfarjanjem dejstev, češ: "Poglejte člani SNPJ, Proaveta vas ms za nemške bike!" Smešno, kajne, oziroma: neumno, ali ne? Ali "fant" morda misli, da je članstvo SNPJ tako zabito, da ne razume kaj čita ter da bo na njegovo komando verjelo, da je odsev lune v vodi hleb kruha, kakor mu še verjame par "dobro poznanih?" Dalje argumentira o zadnji delničarski seji Slov. doma In med drugim izjavlja, ko je prišlo do glasovanja posameznih dru štev za nakup dvorane 88T, da sta samo dve društvi glasovali za nakup. Resnici na ljubi naj M) povedano, da v tem smislu niso glasovala društva ne posamezni delničarji, ker sploh v tem smislu ni bil stavljen pred-og. Posamezna društva so le poročala o sklepih a svojih sej. Tako poročilo je labko podal vsak delničar, če je bil navzoč na dotični društveni seji in če je zastopal društvo ali ne. Je pač "brihtne" glave ta naš "fi-rer", ker ne pozna razlike med glaaovanjem la poročilom! Da ne more napisati niti enega članka v svojem žurnalu brez laži, potrjuje s tem, ko je zapissl, da Vidmar in nekateri so imeli že prej načrt, da prevzamejo za direktorje v slučaju nakupa dvorane SST. Kar se mene tiče, vem, da tak načrt ni nikjer obstojal in to ve narnico in taktf se je navdic vsem obupnim klicem našega "rodoljuba" blagajna Slov. dotna.posuli la. z njo vred pa tudi ljubezen našega "firerja" do organizacije Slov. dom. Ali ni tako, prijatelj? Joe Vidmar, 284. Majska |UaUva v Oevelaadu Cleveland, O—Na Prvega maja bodo organizirani delavci vsega sveta manifestirali pe ulicah in proglasili svojo zahtevo. Korakali bodo z namenom, 4a pokale Jo svojo solidarnost v boju za svoje pravice, obenem praznovali svoj praznik — Delavci v Clevelandu so srečni, če imajo dolo z majhna plačo, a še to jim večkrat zoiiajo, jih odšla vi j a jo in spravljajo v negotovost. Brezposelni so preganjani od državnih relifnih, bo-sov. Na stotine jih je bilo odstavljenih od javnih del, ostali so pa v neprestani nevarnosti, da zgube še tisto mizerno delo. Mali, neodvieni trgovci so zakopani v težkočah propadanja, kar jim povzroča težke skrbi za ob- Neverjetno ae zdi,,d* »i vtf d* leč čas, ko bedo vladali odkrito, srčni in pravični lju4Je, ki we a» _ ju srne da beseda, ker lattffc* ¿rde", komtt-rtije l» drugi z njim ob vsaki oriliki, se pa čuda, d* smo vsled tega bili zalo razočarani. Vtikaj v moji bližini ima posestnik svoj vodnjak, iz katere-bodo storili nikomur nišeeer U4g« je m nago udi. jemalo vodo lega. Ljudje ne morejp tega nikakor verjeti, kersomnogi vladarji y preteklih stoletjih bili krivični \n nepošteni. Toda bo preprosto ljudstvo spoznalo in se naučilo spošt9v^ resnico, bo rešeno ogromnega bremen*. Zvijate, tlačanstvo ift protipe-stavnost so že tako dolgo vladale na zemlji, ¿f Je večina človeštva prišla do prepričanja, da tako mora biti in d^ .nikoli ne bo boljše. Toda doba tlaČanstva se približuje koncu In se ne bo nikdar več vrnila. Pod pravično vladavino ne bo na svetu gladujočih množic. Tedaj ne bodo več stale dolge vrste ubogih ljudi, ki čakajo, da se jim milostno podari bori košček kruha, medtem ko se nekateri veae lljo, obdani z vsem mogočim razkošjem. Tedaj ne bodo vaš tir po povodnji. In danes. dne 22. a-prito, ko to pišem, je 17 oseb polnih na vročinski bolezni v raz-al j i par blokov. Pravijo,,da je vzrok tista voda. Vse je b*U»o, y anl.tiši *ar Wfje, u^itegiee in Šolarji- Ako dotični posestni* ns bi pustil ljudem voda jemati, iz njegovega vodnjaka, bi rekli, da a—Že vem kaj. Sedaj se pa ob-asU in drugi nanj jezijo, četudi 1 vedel o tem in nil&O v njegovi druliiii ni bolan, daai redno UžiVajd vodo iz tistega vodnjaka. Kkib št. 11 JSZ je izvolil svo-ega delegata za XI. redni zbor JSZ. Reprezentiral ga bo s. F. Mštko, za namestnika pa je bil z voljen s. J. Skoff iz Bartona. Volili smo tudi delegate na narodno konvencija soc. stranke, 1ci se bo vršHa v Clevelandu. Kandidat sš naš okraj je podpisani, j ali davkov za vojne, ki tlačijo ki nitbk protikandidata in je prejel vseh 83 glasov, do katerih je ljudstva. Skrbi in nadloge ao vzrok, da milijoni ljudi padejo v prezgodnji grob. Gospodarski stanek. Moč reakcija je na po- Položaj vsega sveta je zelo skb, hodu. Liberty liga iii vojni pro- Manjšina je obogstefc, mediam. pagatorji WallstreeU so združe- ko število onih, ki ničesar nima- ni v pogonu, da razbijajo unije in druge delavske organizacije. Pod krinko patriotizma in "oču-vanja ustave" uprizarjajo napade ns ljudske demokratične pravice in civilne svobodščine. Pod geslom "Ameriška nevtralnost", ki naglo vodi v fašizem in krvavo svetovno vojno, delajo razne naklepe proti delavstvu. ' Bdlnl odgovor k temu je, da se vsi delavci, zatirano ljudstvo, združijo v borbi za svoje zahteve in potrebe. de enkrat je duh napora'in skupnosti ameriškega delavskega gibanja v njih borbi za unijo in 8-urni delovnik združil dšlav-eki razred v letu 1986, da se poraz! grozeča reakcija, vojni, fašizem in nizki življenski standard. > ' • < J/4 Letos Prvega maja bodo unije, delavske organizacije, socif* tudi "firer", toda to lažnjivo iz- UstiČna in komuniatična stranka Javo Je najbrž zapiaal zato, ker korakale rama ob fattfill^drull- se boji, da bi kot direktor imel le so se z zahtevo za sktfpnl priliko pregledati njegovo delo dan—da postane Cleveland unij In koristi napram organizaciji Slov. dom, pri katerem je bil vsa ta leta takorekoč "dušni vodja". Najznačilnejši je pa zadnji del njegovega velikonočnega romana, kjer mi zastavlja slsdeča vpruAanJa: Kje sta bila naše bratatvo In sloga takrat, ko še nI bilo lističa Obzor v naselbini in zakaj niamo postavili v naselbini Slov. doma takrat ali pa kupili dvorane SST? — Bratstvo in sloga sta obstojali v tem, da ni-smo bili tarča zakotnih lističev ne mi ne naše ustanovs, naša društva, podporna in kulturna, l*a so delovala skupno brez razlike verskega ali političnega prepričanja. In to skupno delovanje je prenehalo šele s prihohdom "našega rodoljuba", ki je tako ljubil tukajšnje rojake (pravilno rečeno; njihove dolarje), da jih je na vsak način želel očistiti rdečkarjev, kajti fant ai je v glavo zabil čudno Idejo, da sod-aliatično misleči rojaki ne spa dajo med "pravoverne". Da nismo kupili dvorane SST. Je vzrok, ker smo mislili, da zlatih časov v Ameriki ne bo nikdar konec (bili snu» pa«v takih miall, kakor naš "firer", ki je sanjal, da al bo v Mllvvaukfeju toliko denarja nagrmadil, da ai bo kupil vilo na Rožniku), pa bomo torej s lahkoto nabrali malo vao-tico I2A0.000 za novo stavbo. Kajti poleg narodne ljubezni smo bili tudi preponoeni. da bi imeli v drugih naselbinah večje in le-|i*e domove kot mi. Sicer pa Je «irganizacija Slov. dom, poleg ttaftih viaokoletečih želja, dobro napredovala. Vsota $2.(100.00. ki smo jo imeli v blagajti lata 1927 (in to brez vaake neplačane delnice), ko urno ae inkorporirall. Je do leta 1929 naraala na 913.000. In ta vaota je tvorila podlago za nakup tiate "slavne lote", za katero je "naš r«xialjub" tako s veseljem agitiral In pri tem tudi svoje delo pošteno računal. Ko pa je tinti mili narod, ki je dal denar skupno v braUtvu la alocl u dotično loto. «ibčutll znake raidiralae politike našega j "rodoljuba**, kakor tudi znake avetovne k rt se. je zadrgnil de- sko mesto—za 6-urno delo in 6 dni dela brez znižanja mezd. Za zadostno brezposelnostno zavarovalnino in starostno pokojnino, za delavsko skupnost proti ypj-> ni in fašizmu, za neodvisno delavsko politično akcijo in da se drži Liberty liga ven iz Cle-velanda! Pozivamo vse zavedne delavce, da se pridružijo tej majski proslavi in skupno odkorakajo na Public Square, kjer se bo vršil javni shod! , Zbirališče, ki se prične ob 3:80 pop., bo na sledečih krajih: 22nd st. in Prospect, 30th in Woodland, 26th in St. Clair in W. 2Mh in Market Square. živijo prvi maj! Za odbor, J. K rebel. jo, dan za dnem ih vsepovsod narašča. Trdijo, da je na svetu preveč živil, medtem ko milijoni stradajo in nimajo niti najmtj nejšlh potrebščin. Res je, da mi delavci smo si sami krivi, ker delamo napake v našo lastno škodo. Da, vsi imamo napake; če bi jih ne imeli, bi menda prenehali biti ljudje. Dvomljivo je tudi, da bi bila. kdaj v bodočnosti človeška družba brez napak. Pa še tole: V nekem slovenskem listu sem čltal, da je neka ženska vstopila v voz ulične malim dečkom, ki je imel na g]a- vi škrnicelj, katerega mu ni pustila sneti z glave. Ko za trenutek ni pazila nanj, je deček brž škrnicelj snel in začudeni potni-ki so opazili, da ima deček nal glavi kovinski pisker. Mati je vsa v zadregi smejočim potnikom pojasnila, d^ si je deček na-sadil piske!* na glavdlako sčvrsto, da mora z njim k zdravniku, da mu ga bo snel. In da ne ljudje videli čudnega pokrivala mu je potisnila na glavo škrnicelj. Da, da, še mnogo ljudi je na tem pukljastera svet,u, ki v resnici še nosijo nataknjene piskre in škrniclje namesto razumne glave. Tudi se ne brigejo, da b šli k zdravniku, da jim bi odstranil nadležne piskre in škrni clje. Jack Yert, 262 Prigoda s škrnlcljem i Sharon. Pa. — Danes vidimo, da ae narodi in države po veem svetu nahajajo v takšnem polo-šaju, da jim je ogrožan celo obalo j. Zato je prišel zadnji trenu tek, da o tem reano in trezno razmišljamo ter da najdemo resnični vzrok in končni izid iz tega položaja. Bilo bi več ko nespametno^ a-ko ne bi o tem razmišljali in javno razpravljali. Odkritoariian Rasne veati Iz Bridgeporta Bridgeport, O—Zadnjič sem poročal o kotivenciji soc. držav ne stranke, ki se je vršila 4.-6 aprila v Akronu. Pozabil sem meniti, da na konvenciji ni dobi besede s. Carl Pauli, bivši orga nizator stranke v Ohiu, ki je po magal v stavki na Čebulnem polju ter bil vržen v ječo. Sedaj je organizator aoc. stranke v Penn Dvakrat smo glaaovali, da ae mu da beseda, a smo bili poražen i 18 proti 16 glasovom. Ne vem kako so glasovali, kajti zborni ca je štela 28 delegstov. Tako ka že zapisnik. Toda prišel je orga nizator komunistične stranka k je dejal, da zastopa tudi državno organizacijo, in odglasovali so da se mu da 10 minut časa! Tako je. članu stranke in or- Biimbanliraiije oblakov Od pradavnih časov je človek v nepj borbi z vremenom. Njegovi dosedaniiTi— pa ao k«j malenkostni. Eden med ^ uporabljal proti neugodnemu vremenu 18%™ Pri Jaaiea Cagan akik tgralrev. Mije fila- klub po odloku državne ekseku-tive upravičen. Razpravljali smo tudi o.,prvor majski proslavi, ki jo bo klub priredil v soboto 2. maja v dri*-št ven i dvorani j na Boydavillu. I-meli bomo tr^ govornike-. Prvi govornik bo gpvoril v prid sop. stranke rapMnem in o Prvega maja, frugi govornik bo govoril v prid zadružnega gibanja ln tretji pk v prid mladine. Goveri bode kratki in potem bo plesna zabavaš slovensko godbo. Vstopnina sanpo 10c za kritje stroškov. Kot aesiiši, bodo prišli na to proslavo iz več drugih naselbin. Posebno se pa vabijo val zavedni delavci, da poaetjjo to delavsko prireditev. Obhajajmo delavski praznik kot zavedni delavci! Boljše je, da se prej pripravimo in seznanimo s skupnim delom v prid delavske mase, kakor pa da od lašamo, kaj ti prišel bo čas poloma, ki ni daleč, in delavstvo bo moralo, stopiti v prednje vrste. Ako pa ne bo, ga čeka peta, kakršno rabi MussoUni^ ( Na omepjeai sedi smo tudi razpravljali o bodoči konferenci, ki bo 30. maja, ko. bodo uprizorjene igre. Z vajami se bo takoj pričalo. Vse drugo s tem v zvezi bo naznanjeno pozneje. Volil se bo tudi delegat za XI. zbor JSZ na tej konferenci. Zato naj vsa društva Prosvetne matice in klubi JSZ pošljejo čimveč zastopnikov pa konferenco in prireditev, ki se bo vršila v prid konference isti večet. Društvo Cardinals 640 SNPJ bo imelo svojo veselico v soboto 9. maja. Imeli bodo neko posebnost, kakor pravijo, kaj bo, bodo že sami povedali. Vendar pa želijo, da jih vsi mi obiščemo na veselici ter se o njihovi posebnosti sami prepričamo. Premogorova Blaine in Bar-ton zadnjih par tednov obratujeta le po dva dni v tednu. Je-klarne in druge tovarna pa obratujejo dobro in zaposlili so dosti starih delavcev in delavk. Teear-skl in drugi stavbinslu delavci so tudi zelo zaposleni začasno po poplavi pri raanih delih in popravilih. Ker aem a vač člani SNPJ prišel v! detiko, kateri ao utrpeli škodo po povodnji in katerim je SNPJ priskočila na po-moč, zato sem raavidel, da naše jednoto zaradi njene takojšnje pomoči zelo cenijo in ae zahvaljujejo njenim uradnikom za hitro akcijo in pomoč. To bi lah-ko mnogim odprlo odi, da SNPJ ne pozabi svojih članov v nesreči. JffL*wy. ia. Prvem . Paehie. Cafta — Dne 14. aprila se je nam pueblskim delavcem nudUa prva prilika, da smo slišali znanega soc. govornika Normana Utemaea. Govoril je v mestni dvorani in naredil selo dober vtis na svdijtnco, ki je bila velika, kar. ji bilo nekaj novega za zaspani PoeUo. 2« lepa števila tet se tukaj u-delsiiuem delavskih «hodov ia udelešU aem ae domala vah v prošlastl. pa ee še ne aponunja*. da bi bila kdaj tako velika udeležba kakor je bWa 14. aprila. Morda se bo lokalno delavstvo vendar eakrat prebudilo ia vn* sadove enoletnega truda K. oblaki privihrali prav nad pokrajino ie s gfr ukazal, naj pričnejo z možnarji pokati ti njim. Zagrmek> je iz dvajsetih moJl žrel in glej: oblaki So se pretrgali, dež k* ob vesoljnem potopu je zlil na zemljo tok ni bilo, vsaj ne nad tem oaemljem. AH je bil U uspeh, samo slučaj ali ne kako se je Stiegerjeva ideja razkrila i«, Evropi. Vsepovsod ko postavljali moiIurj baterijo proti toči. Včasih je porisalo-, da je bil le slučaj-4e večkrat pa ne zatT bombardiranje oblakov polagoma prišlo mode. •Po svetovni vojni je neki izumitelj meni bi zelo eksplozivna raketa imela gotovo učinek nego staromodni možnarji, ki so poleg tega nevarni ljudem in živalim posltusi z raketami so se obnesli še manj. Nekaj nefrega so poskusili I. 1927. Neki i_ . riški vseučiliški profesor je menil, da bi se treba ob preteči nevihti dvigniti z aeropla v oblake in jih natresti z električno nabi peskom Poskusi s to idejo niso bili brezup ni, nedoetatek je bil le v tem, da bi bilo tn ogromnih množin pesks, če naj bi stvar kij legla, to je pa zvezano z mnogimi težavami pred vsem z ogromnimi izdatki. Nekaj podobnega je poskusil Holandec raert, ki je namesto peska uporabljal le prašku, iz višine 700 m ga je pri svojih pos sih epuiSčal v oblake in res se je vlil del metoda pa je imela iste nedostatke kakor riška. Znani ameriški meteorolog dr. Sy spušča na oblake spet električne toke, k spe&ijejo dež in oblake istočasno razpriuj preden se morejo zbrati za ples s točo. 0 ui hih teh poskusov pa ni dosti hvale, kakor 1 ne vemo nič podrobnejšega o velikopotezi poskusih, ki jih delajo Rusi za proizvaja dežja in lepega vremena v Turkestanu. Toda vse ksie, da se bo združenim moj poljedelcev, meteorologov, razstrelivnih tel kov in drugih zainteresiranih krogov kon le posrečilo rešiti ta starodavni problem. R voj raziskovanja stratosfere, ki vodi ¿k» daleč nad oblake in mu omogoča nova odkri o nastanku oblakov, bo tu gotovo imel do vpliv. Morda ni daleč niti čas, ko se bodo čujoče energije neurij s pravočasnim pos kom spreminjale v koristne energije ter to iz oblakov pridobivali tudi sile, ki bodo t\$ štvu pomagale pri delu. Več mila—manj amrti Neki holandski kemik je zbral iz vseh (k sveta statistične podatke o porabi mila. Pri je do zaključka, da pada z naraščajočo poti njo te vsakdanje potrebščine umrljivost Iji Higiena je z razširjanjem mila dosegla zma ki pa še ni zaključena. Kakor poročajo kemikove statistike, ki niso popolnoma zaneeljive, porabijo največ i la v Ameriki, In sicer letno na glavo vsak" prebivalca po 1 kg. Sledi Danska s % kg. N< člja s 70 dkg, Italija kaže potroAnjo pol Francija celo samo 40 dkg. Toda s temi Mi kariii je upoiltevana samo potrošnja toald ga in ne pralnega mila. Ce upoštevamo upor toaletnega in pralnega mila, postane rew nekaj drugačen. Tu se pokat«-, da p»«* največ mila na Holandakem, in sicer 12 ib kg na leto na glavo, aledi Amerika z 11 kg. N< čija s 7 in pol kg. Poljska porabi le p<»ldruf Kitajska celo samo 40 dkg na vsakega P« valca Izčrpen pregled za porabo mila v z»dn sto letih je mogoč samo za Anglijo. Tu *> 1816 po uradnem izvidu porabili 90 !i«H mila, leta 1907 je znašala potrošnja W 1 lansko leto pa le pol milijons ton. Važna je v tej zvezi, kakor re^no, umrljivosti. Leta 1816 je na Angležemuja 22 oeeb na vaakih 1000 prebivakev, 1. je umrlo 14, lansko leto po 12. merjave bi bile zanimive tudi iz drugi»« Naš kemik pravi, da so menda ie k< poznali milo in ga prinesli preku M-r^-Evropo. Od njih oziroma od njih se baje potem tudi Rimljani pred 200U * učili delati milo iz kozje tolšče in »i kih dreves. To milo je potem P^^EL raj tieoč let, da je prodrlo v severnejš a 6ele pod R i kar dom II. Je pr**^ n F Angleško. Z neko ironijo navaja Islandski ( uporabljajo danes v nadomestilo J no olje aa iedalevajo mila kokooovo oUJ ■» eerin. T«, je isti glicerin, ki ^ vo pomočjo tudi nitrogl»eerin. eno nevarnejših raaetreliv. Končni raiu"» je torej U. da po eni strsni z»»*^ po drugi straoi paikrbi |h> svoji " eerin u v podobi razstreliva «a to. številka spet navzgor. «Is ** Vesti iz Jugoslavije SSS=======^Z^^ »« UsMlaas.) VSTKUSKI HITLER-lin vzela Hoferja v p*ja^ ahistibani v fcirfili «o v sredo. Ko so paairali Lipnico, je eden od teh dveh zgrabil Hoferja čez pas. drugi pa je vrgel Hoferju zanko na vrat in jo zadrgnil. Med voi-njo sta tako Hoferja zadavila. Ko ao prišli blizu Cmureka, so pri vaai Gosadorf ustavili avto, AvatriJsfci listi*«* nic «e P£ I vrgli truplo v neki zarasli jarek, ^o oiivahnem deiovu.. u , nakar so z avtom zdrveli nazaj v Avstriji, ker jim »¡¿^ Lipnico ^ Lučanom. * „¡.«ti o mnogin a- Tamkmj M ^ avto wUyi, ygi trije hitlerjevci morilci so izstor Avstriji umor kon-fidenta ano pi«ati .. . „ ¡n demonstracijah m umorih. Po izjavah raznih CLjevskih beguncev, ki se za-S?t* mejo v našo državo KjTv Astri ji še vedno živ L hitlerjevcev, ki jih iščejo o-Lidabi jih aretirale, potika-Z no gozdih, hrano pa dobivali svojih somišljenikov, ki i imajo baje precej med kmeč-_ pr(.bivalstvom. Hitlerjevci I-„ojelo dobro organizirano tu- put čez mejo: na avstrijsko-¿slovanski meji prihajajo ¡„j vsak teden begunci neo-po čez mejo, ker jih njih zamiki vodijo- po «kritih poteh juto avstrijskih graničarjev. erjetno pa je tudi, da imajo zalita med samimi graničarji, j j« zsano, da imajo hitler-«i mnogo svojih ljudi tudi v istrij*ki vojski in na mnogih ravnih mestih. Za nikogar, ki pili, šofer je odpeljal v Gradec, morilci pa so pobegnili Čez mejo. Smrtna kazen nad Kralikom je bila izvršena naslednji dan na prav drzen način. Kralika so u-grabili ob 7. uri zvečer na graški promenadi. Trije neznanci so stopili k njemu, ga z enim udarcem gumijevke pobili na tla, dvignili in položili v avto, ki je čakal tam zraven, in že je avto naslednji hip oddirjal iz mesta. V graški okolici so Kralika vrgli'nezavestnega v obcestni jarek ter ga dvakrat usttelili v glavo. Nato so morilci izginili. Nekdo pa si je vendar zapomnil številko avtomobila in tako so našli šoferja in ga aretirali, ostalih treh pa ne izda in ni znano, kdo so bili.^o-mnevall so, da so oba umora iz- ta w,trij.ke domoljubne «je ljudje. »te, ni mogoče zatrdno reči, da ivest in da ni na skrivaj kak tlerjevski zaupnik. Pred kratit je bil v Avstriji aretiran tu-bivši podkancler zaradi ene-igreha: imel je zveze s hitler-rci. Tudi več glavarjev je bilo iz istega razloga aretiranih. ri|rijska koncentracijska ta-« lika so polna socialistov in itnunistov pa tudi hitlerjevcev. Beguncev, ki se zatekajo Čez t jo k nam, je zmerom več. Ko ¿jo čez mejo, se prijavijo na-D oblastem kot politični begun-, ki so pobegnili pred zapora. Naše oblasti jih popišejo in •mejo nato svobodno spreha-ti po Mariboru, vendar so pod ikijskim nadzorstvom. Tako so pred nekaj dnevi privez mejo trije graški hitler-•ci: 35 letni pekovski pomoč-Josip Schellauf, 25 letni mon-Fritz Godar in 22 letni me-sik Josip Woetsch. Ker so se daje čase izdajali za hitlerjev-tudi razni kriminalni tipi, ki zbežali iz Avstrije, je hitler-uka tajna stranka v Avstriji Ut izdajati legitimacije vsem, m zaradi političnih delik-prisiljeni k begu. Tudi gor-trije so imeli take legitima-V MarilKiru so jih popisali jim dali svobodo. Toda kmalu »licija doznala, da so ti trije jbrie zagrešili |M)litičen umor Ivatriji, morda celo dva! 1,0 se namreč zadnje čase K> «*lo množile aretacije hit->*ev, je hitlerjevska stran-blIa Prepričana, da gre za iz-Kvo. Nekdo d njih mora bU »upnik oblasti, kateri dostav-Podatke o kretanju hitlerjev-\onjih delu in kateri je do-»» »menik članov hitldrjev-Ujn,. organizacije. Stranka V * Preiskavo in ugotovi-^ "" domneve resnične. V Pjvu hitk-rjt vcev v Gradcu je nu zaupnika avstrijske obla-■M J<' to akademik Kralik, Ibiv *Ka marilM»rskega tiskar- Kr^ Je bil vodja hitlerjev- 11 napadalnih oddelkov na gra-|U"n'171 "to je imel vpo-V Mrankl" arhiv. Odkrili pa rnont4'r»a Hoferja kl;h\Ta J" Wl ¡"topil ter JT™1 »atrijski gardi. T« *b l"1" hudo, toda hi-^'^^•vilKdaaU Kra-■ku7 ! " v" " tako dati ki W hote- ssH i-aita »Jena sta bila '' bil nad obe- li t* t, »■t !; SUf Or» a zvečer ho se pri- r,,znanci v Feld- •vprasevali po ^anju. Hofer-kot (ifU»k-"Wja v avto, Namestil pro-vozil proti I roti jugoalo-' "»1 detekti-•'■i pri fcofer-' zadaj Mariborska policija je zaradi tega aretirala gornje tri begunce in jih začela zaališevati, ali niao morda oni morilci Hoferja in Kralika. Seveda so tajili, češ, da obsojajo take surove umore in da niao zakrivili nič kriminalnega. Doma so imeli hitlerjevske letake in orožje, zato so morali bežati. Policija pa jih je le zasliševala dalje in tako je nazadnje eden od njih le priznal, da vedo za umor Hoferja in da sta ga izvršila njegova dva tovariša. To je priznal najprej Godar: povedal je, kako so Hoferja vzeli v avto, on da je sedel spredaj, ostala dva zadaj, in kako sta ta dva z vrvjo davila in zadavila Hoferja med vožnjo. Woetach in Schellauf sta tajila1 in sta rekja, da je Godar podkupljen od avstrijske oblasti, da bi ju izdal in da vse skupaj ni res. Toda pod dokazi sta nazadnje tudi ta dva priznal^ resničnost vseh Godarjevih izpovedi. Vsi trije pa izjavljajo, da so izvršili le strankin nalog, da so izvršili umor iz političnega prepričanja in zaradi Hoferjevega izdajstva. Vsi pa zagotavljajo, da ao takoj po Hoferjevem umoru pobegnili iz Lučan čez planine k nam, in da niso izvršili Kralikovega u-mora. Avstrijske oblasti so bile o vsem tem obveščene, vse tri are-tirance pa je policija že izročila mariborskemu sodišču. Avstrija bo gotovo zahtevala izročitev vseh treh, kar pa najbrže ne bd mogoče, saj gre za politične zločince. Zato se bo proces proti njim vršil gotovo v Mariboru in bo proces velika senzacija. Pokazal bo tudi, s kakšnimi metodami ae bori avstrijski klerofaši-zem proti hitlerjevstvu in s kak šnimi ostudnimi metodami odgovarja na preganjanje avtrij-ski hitlerizem. Ze te izpovedi a retirancev kažejo, kako neti fa šizem povsod skrivno državljansko vojno. Mrliča ukradli iz mrtvašnice. — V jeseniški tovarniški bolnišnici je umrl te dni delavec Tomaž Rozman, star okrog 60 let. V Gorjah pri Bledu je imel svojo kajžico, kamor je zahajal le v sobotah, drugače pa je stanoval v jeseniškem "puršenhauzu". Ko je umrl, so truplo prenesli v mr tvaAnico ob bolnišnici, ki leii že v fari Koroška Bela. Zato je bi napovedan pogreb na belsko pokopališče. Toda noč pred pogrebom je mrtvec izginil iz mrtvašnice, Nekdo je alučajno videl» kako je okrog 11. zvečer nekdo v mrtvašnici zadel truplo na rame ter ga zanesel po cesti do voza, ki je čakal, zavalil truplo na voz, ga pokril — nakar je voz oddirjal proti Gorjam. Gotovo so ao-rodniki prišli po truplo, da bi bilo pokopano v domači fari. Ker pa je treba za prevoz raznih u-radnih poti in dovoljenj, so sorodniki rajši kar ukradli truplo. Dogodek je precej nenavaden In bodo pokojnikovi sorodniki Imeli gotovo Še aitnoatl zaradi te tatvin«. j Vlafe odlikuje katoHAke duhovnike.— Te dni je ljubljanski ban izročil petim visokim duhov-vnikom odlikovanja, ki jih je dalo tem duhovnikom kraljevo na-me&tntttvo. Ban je imel pri tem nagovor, v katerem je poudarjal, da je to odlikovanje vsa slovenske katoliške duhovščine, ki zvesto služi državi. V zahvalnem govoru je stolni proAt Nadrah v menu odlikovancev poudaril, da je katoliška duhoviščinal vedno zvesto služila državi in da država brez opore duhovščine ne mo. re živeti. Duhovščina skrbi, da so državljani vdani podaniki in «vesti domovini in kralju. Cer-eev uči, da je Bog zapovedal po-corščino. Ce pa bi se zgodilo, da bi vodatvo države prešlo v roke cerkvi nenaklonjenim ljudem, potem bo katoliška duhovščina sledila zapovedi: Služba bogu je prva naša dolžnost! — Tako je prošt Nadrah čisto pravilno opisal delo cerkve pri vzgajanju pokorščine, pripomnil pa tudi kot pretnjo, da je cerkev pripravljena delati samo za režime, ki so naklonjeni cerkvi, in da je pač tako rasometi nauk katoliške rerkve, da je vsaka oblaat od bo-Od boga je le takrat, če je naklonjena, cerkvi in duhovščini. V,nasprotnem primeru pridiguje cerkev nepokorščino in upor kakršnimikoli sredstvi. Da je prošt Nadrah govoril tako odkrito in jasno, je vse hvale vred-ne. , _ , . . . J . . »« k L • ,(■ ...i» Atentator na vladnega predsednika Stojadinoviča, poslanec Arnautovič, in drugi poslanci, ki so.zspltteni v to zaroto, so bili zročeni državnemu sodišču. Državni tožilec tega sodišča ja pregledal vse spise ter izpustil samo enega poslanca — Mihajla Djuroviča — proti drugim , pa u-vedel (kazensko postopanje ter vse obširne spise izročil preiskovalnemu aodniku. Poslanci so bt-i en meaec v policijskih zaporih, ker j* trajala policijska.pretoka va zelo dolgo. V zvezi s tem atentatom je tudi noviea, da je ta komandanta kraljeve garde imenovan nov general. Vaa dolga leta je bil komandant kraljeve garde general Živkovit, vodja prve diktature v 1989, častni s4jutant kralja. Bil pa je general 2ivkov4č tudi mnogo let vojni minister in ga je v komandi kraljeve garde za stopal nekdo drug. Bil je vojni minister tudi v sedanji vladi do atentata na vladnega predsedn! ka Stojadinoviča. Takoj po tem atentatu pa je bil general 2iv kovič izločen iz vlade. Nazaj na mesto komandanta knhjeve garde ga niao več vpiili, marveč so menovali novega komandanta, ki so mu dodali tudi novega pomočnika. General 2ivkovič se baje nahaja v Beogradu in ne v pregnanstvu nekje pri Pirotu, kakor so pisali tuji listi. Ali in kakšno službo izvršuje, o tem listi ne poročajo nič. | Denar eta korala. — V okolici Kranja sta dva poizkusila kovati denar. Bden v Zgornjih Bit-njah, drugi na Primskovem. E-den je koval 20 dinarske kovance, drugi 50 dinarske novca. A kakor hitro sta jih skušala spraviti v promet, so ju aretirali. Denar je bil namreč zelo slabo ponarejen in iz samega aluminija. le po teži po so denar takoj spoznali za ponarejenega. Zdaj Ča-kata sodbe. Ni vsakemu dano, i-meti kovnico kakor beograjski Boškovič, ki je v svoji kovnici koval denar za državo, pa ga nato koval tudi zase. Kpnvencij* sač siren akcijski p PBOaVBTj Nakupna zadruga rtsil« ob-progrnm tako kom- Saiperior« Wfe~~(FP} -Centralna nakupna aadruga s sadežem v tem mestu, katero tvorita IQG2 zadrugi v severnem delu srednjega za pada, je lani imela' nad $&,136,000 prometa, kar znaša $37/)aftweč ko leta 1934. Porodilo o njenem napredku je dal konvenciji njen upravitelj H. V. Nurmi. Konvencije ae je udleležilo 267 delegatov, ki ao zastopali 21,800 sadrugarjev. Od lanskega ttatega dobička ao prejele člamiefzadruge nad $80,060. Obratovalni stroški so znašali le 6.86% • od skupnega prometa, kar je • nov rekord. Predlanskim so bili 6.33%, pred tremi leti pa 8A4%. Konvencija Je sprejela obširen akcijski program, ki uklju-čuje ustanovitev požarne zavarovalnice sa zadruge, tadruini kolegij, podeželske elektrarske zadruge, načrt za oglašanje po radiu in spremenitev polmesefe» nika Co-operative Builder v tednik. Pred konvencijo je prišlo nekaj "sitnih" vprašanj. Eno teh je bilo vprašanje sodelovanja t levičarskimi skupinami. Konvencija se je temu Izognila s za kljutkom, da so v zadružni krog dobrodošli vsi — republikanci, demokrat je, socialisti in komuni sti. Drugo vprašanje je bilo pri znanje unije zadružnih nameščencev, s katero imajo že po-godbo rasne članice-zadruge. Njen tajnik je rekel, da uklju duje skoraj vseh 450 usltrfeben oev pridružentti zadrug. Konvencija ae je temu vprašanju isognila a preložitvijo na pri hodnjo konvencijo. šanje plač za 16%, prav tudi pri Jones & Laughlin k< paniji v Aliquippi. Seveda ao bile vse te zahteve bob ob steno. Rezultat vsega tega je, da so delavci pričeli spoznavati, da im kompanijske unije ne more-o prinesti izboljšanje položaja. Abesinska armada napela zadnje sile (Nadaljmo* s t. MNhU o načrtih obrambe glavnega mesta. Seje so se udeležili tudi člani armad nega štaba in priporočali reorganizira nje armade, ki fre nahaja juino od meata l>eaje, katerega so Italijani pred nekaj dnevi okupirali. Sem dospela porodila govorijo I vroči bitki aaverno od meata Wara Hailu v provinci Ogaden. Rim, 26. apr.—Fašistični kro-gi so prianali, da so Abeeinci s dinamitom rssatrelili cesto, ki vodi is Desja proti Addis Ababi n tako začasno ustavili prodiranje italijanske armade proti abesinski prestolicl, obenem pa naglašajo, da bo ceata kmalu popravljena, nakar bo armada nadaljevala pohod. Italijanska časopisna agentura Štefani je naznanila« da ae Abeaincl upirajo eaaarju Selaaaieju, ki je odredil novo mobilizacijo. Poročilo poudarja, da ja prišlo do razkola med poveljniki abesinskih det glede vprašanja, ali naj ar» mada še nadalje ovira italijansko prodiranje ali pa kapitulira. unijah kompanij Na jeklaralce barone pritiskajo z raznimi zahtevami Dober odgovor. — V Beogradu je že pred letom začel izhajati šaljivi list. Ko je šla prva številka v tisk, so mu dali naslov "Je*". Toda cenzura ga je precej ostrlgla, zato so uredniki med tiskom prve številke prekrstiti naslov v "Ošišani jež". Ob glavi lista je bil najprej narlaan jež z bodicami, a ker so spremenili naslov, so spremenili tudi risbo: Jez t ostriženimi bodicami. (Ošišani jež- Ostriženi jež.) — Pred kratkim je notranji minister v senatu izjavil, da cenzura sploh ne eksistira v naši dr levi. In k tej čudoviti izjavi je napisal in narisal "Ošišani jež takle dovtip: ostrižvnl jež pride obiskat svoje sorodnike na deželo. Bodice ima ostrižene. Pa ga vprašajo sorodniki-ježi: "Kako pa to, da al ostrižen, saj vendar cenzure nI več?r — Pa odgovori ostriženi iež: "Je že res, cenzura ni. cenzori ao pa še!" Agitirajte as Presvetel Pittsburgh.—(UNS) — Da je med jeklarskimi delavci, ki spadajo v kompanijske unije, večja nezadovoljnost, je razvidno Is zahtev, katere je predložil splošni odbor raznih "unij" Carne-gie-Jlinois Steel korporacije njenemu predsedniku B. F. Fair lessu. Pred njega je zadnja dni prišel pod yodstvom Johna J. MuJ-lena odbor desetih članov h pittsburškega In youngstown skega diatrikta z zahtevo, da družba prizna narodni ali sploi-ni odbor kot agencijo za kolek tivno pogajanje glede plač, de-lovnika in delovnih pogojev. Kompanijske unije pri te, družbi tudi zahtevajo 16% svi šanje plač in skrajšanje delov nlka na 40 ur v tednu. Odbor je fcelel od predsednika korporaci je dogovor o proceduri. S tem v zvezi in za izravnenje sporov je predlagal ustanovitev arbitražne mašinerije in sugestirai, naj se ta naloga poveri kakšn vladni agenciji. Fairleas je bil zvest svojemu imenu in razen slednje propo-zicije je odklonil vse zahteve, to ja priznanje splošnega odbora kot predstavnika kompanijskih unij v svrho kolektivnega pogajanja in zvišanje plač ter znižanje delovaika. Delegaciji je rekel, naj kompanijske unije ne stopsjo posamezno gleda zahi za zvišanje plač in snlžanje de lovni ka. H to procaftsro namreč nič ne doeetejo. Ce bi druri priznala splošni odbor, bi takoj imela na rokah neodvisno unijo V neodvisne unije ee je zadnje čase prelevilo že več kompanij skih unij tudi v jeklarski industriji. Slično gibanj« kakor pri Car negie-lllinois 8te«! korporaeij valovi tudi pri dragih jeklar skih družbah Pri American Steel 4 Wire Co. so kompanij ske unije prišle na dan s slišnimi zahtevami sv «kanja plač za 161, znižanj« datevnlka na 40 ur na teden in plačane počitnice. Pri American »Met A Tin Plata a« ie lani sahtevaie svi- ; M 11 HI ■■ 1 htguba hišo ga jo pognala v smrt Chicago__John Bukowaki ie bil zadnji torek a silo izgnan is velike stanovanjske hiše, katero je kupil pred devetimi leti. Vložil je vanjo vse svoje prihranke -418,000—poleg tega pa si je nakopal dolg $32,000, katerega ni mogel plačevati, ko je pritis nlla kriza. Hiša je bila prodana na javni draftbi zadnji torek In Bukowskl vršen iz atanovanja. Pohištvo je po evikciji znosil pred hišo, ga pokril s plahtami in povedal sosedom, da se bo vselil v hišo kakor hitro bo mogel. Da to preprečijo, so avtoritete postavila čuvaja in mu naročile, naj bivšemu lastniku za-brani vstop. Zadnji četrtek Čuvaj opazil Bukowskega, ko je šel z vrvjo v roki v ozadje po slopja. fiel je za njim, ker jc mislil, da hoče udreti v stanova nje, in ga našel obešenega na verandi. Mrliškoogledniška po rota je uvedla preiakavo in ugo tovila, da si je Bukowski vze življenje iz obupa, ker je izgubi hišo. Totvnssnd in C/a-ments dobila $130,000 VVashington, D. C., 26. apr.— Kongresni odaek, ki preiskujs poslovanje Townsendovega pen zijakega gibanja, je dobil doka ze, da sta Tcmnsend in R. e Olements, bivši tajnik Town*en dove organizacije, prejela Iz sklada organizacije do 1. aprila 1. 1036 nad $180,000. Olements soustanovitelj penzijskega giba nja, je reaigniral po aperti Townsendom, ki ga je izsvslo vprašanje glede vodstva organi zacije. _ Izgrsdi prod rokavi-• ¿ttrsko tovarno v Ohiu Coshocton, .—Pred tukajšnjo tovarno Indianapolis Glove Co. za izdelovanje rokavic Je zadaj p«Uk planilo 46 stavkokazk In pet etavkokasov skozi IJniJo 600 stsvkarjev, ki so oblegali tovsr no. Stavkokaške ženske in peto rles moških je pa trčila ob iiv sld, ki se ni hotel premakniti Prišlo je do neprijetnega mi kasten j s stavkokazlc In petorlce moških, dokler nI prišla policijs ki Je s solzavkaml razpršila množico. Stavka zs zvišanje mezde traja že mesec dni. Z adruina kolonija v likvidaciji Nmrllano, Le. —/ Tukajšnja komuna Llano Cokmy bo dobila sodnega upravitelja, katerega nastav v sporazumu ot strank sodnik Rorgses. Do te ak d Je J« prišlo največ radi dslj lega notranjega spora, ki Je la nI resiiKirsI v odstavitvi upravitelja O. Piekett*. Vsaka etran ka bo preflošlla dva kandidata izmed katerih bo Midnlk libra "prijateljskega" sodnega upravitelja. -referate* Fiatur». R. K. Smith, načelu I k Splošne konference Inveatorjev. Vesti s Primorskega Z CRNOVRAKEGA PROCESA 61-letni Umpe Janez iz Črnega vrhš Izpuščen Iz zaporov In po-novno aretiran Gorica, aprila 1986. — Iz Črnega vrha poročajo, da je \Lam-pe Janez, 61 let star preužitkar, ivši posestnik in gostilničar is rnega vrha sicer prišer domov Rima, kjer je bil pred istim procesom kot obsojeni Pivk. Kot mi pravi zadnje poročilo, je bil Mtje Lampe ponovno aretiran in odveden. V>roki ponovne aretaci-e niso znfp). Tihotapske šganjekuhe ao obdol-ženi kmetje Is Holjunca In Doline Trat, marca 1936, — V Mo-rettijevi vili v Boljuncu so mero-daj ne oblasti odkrile, baje na podlagi ovadbe, da so proizvajali žganje. Aretiran je bil |M>sest-nik Novak li Doline, neki Istran, ki atanuje v Dolini in neki Koprčan. Soudeležbe pri prepovedanem poalu je bilo obdolženo veliko število posestnikov Is Doline, Boljunca In K rogelj. Naši kmetje riskirajo danes vse, In si skušajo na en ali drugi način odpo moči in priti vsaj do malega za služka za kritje vsakdanjih po trebščin. Bržkone so prekuhava!! v žganje vino. ki ga ne morejo nikamor oddati. Delo pri vojaških ulrdhah v Pod-brškent kotu je začasno ustavljeno Gorica, aprila 11*36. Dela pri u-trdhah ob meji okrog Podbrda in v okolici sq začasno ustavljena. Vedno M J pa Je opažati razne vojažke osebnosti, ki se kretajo okrog različnih naprav in priprav ob železniški progi proti Sv. Luciji, kakor tudi pri važnih cest-nih objektfh v Hnški dolini. Najbrže izmenjujejo razstrelivo, da se v vlažnih, zato pripravljenih luknjah M |>okvari. Zdi se, da nameravajo kolonizirati tudi vse obmejne grič«, ker pridno grade telefonske vode k vsem važnejšim točkam ob meji, "Dopolavoro" v Podbrdu Gorica, aprilu 1036. — Znano je, da fašistična organizacija "dopolavoro" po naših vaseh ne uspeva In je zapisana propaatl. Vendar pa sem ne spada "doj»o-lavoro" v obmejnih krajih, kjer se ga deloma nasilno, deloma u-metno vzdržuje. Navadno Je v obmejnih krajih povsod mnogo priseljencev Italijanov, ki se hočejo izkazati kot vdani fašisti z delom v ustsnovljenih fašističnih orgsrifzadjah. Tako je tudi v Podbrdu. Ustanovili ao pri "do-polsvoru" dramski odsek, ki se kaj pridno "uveljavlja". Naštu-d I rano Igro so ksr petkrat zapovrstjo priredili, In sicer po dvakrat dne 22. in 26., ter enkrat 23. marca. Predstav so s« morali u-deiežitl vsi In celo vojaki. Razume s«, da so sodelovale pri teh prireditvah tudi domača, Že znana dekleta. Ze velikonočne praznike pa nameravajo prirediti Mp««t drugo Igrn, ki bo združena a plesom. Oaai so za tak« prireditve seveda kar naj pri m«rne jši In za tak« stvari more biti denar vedno na razpolago. Samomor SO-letn«ga kroječe v Ceeeačl V Oezsočl pri Bovcu Je naredil radi i jed« šest desetletni Krava-nja Matija, krojač (a» poklicu, samomor. Kravanja Je Ml hrom In s«Je aknmno preživljal s svojim obrtom. Zaslužil pa nI toli-ko, da bi plačeval samski dohodninski, obrtni In relo vrste drugih davkov, ki jih fašizem terja ed ubogega človeka, in so mu e- blasti zarubile šivalni stroj. Bil Je prav za prav edina njegova posest in s čemer si je s težavo zaslužil komaj toliko, da se je skromno preti vi Jal. Ker je pokojni Kravanja hodil le s pomočjo bir-gel, ni bil sposoben za drugo delo. Videl ni nobenega ishoda več in tako so ga našli sosedje visečega ns vrvi. Smrt Krsvanje je vsbudilo splošno sočutje med domačini, kajti pokojnik je bil znan kot priden in pošten ter zaveden. Razmere, ki vladajo danes slasti na Bovškem, bodo še maral koga spravile is ravnovesja. Dolgoleten trnovnkl plamonaSa MIha Zidar odelovljen Is alušhe Reka, marca 1036, — Kot poročajo Is III, Bistrice, je bil v začetku tekočega meseca odslov-Ijen is služlie dolgoleten trnovski pismonoša Mihael Zldart doma iz Topolca. Zidar je man daleč na okrog kot miroljuben človek, ki je avoj posel opravljal dolgih 27 let pošteno In vestno. Bil pu je nenadoma odslovljen li svojega mesta, bržkone na pritisk političnih oblasti. S tem mu je bil odvzet zaslužek, In ne samo to, ampak tudi težko zaslužena pokojnina. Njegovo odslovltev stavijo domačini v zvezo z dezertl-ranjem sina, ki je, ko je prišel domov Izrabil priliko In baje li-glnll brez sledu. Kljub temu, da oče ne more orgovarjatl za dejanja svojih otrok, mora vseeno prenašati težke posledice, ki so padle na nJega kot maščevanje od strane fašističnih oblaatnl-kov. V zvezi s tem dogodkom so razširjajo tudi vesti, da Je Zidarjev sin rojen leta 1013, ki je alužii redni vojaški rok, ko je prišel na dopust pri|»ovtHlal o skrajnem nezadovoljstvu, ki vlada med vojaštvom, o pomanjkanju hrane in sploh o slabih razmerah, v katerih žive danes tudi vojaki v Italiji. O tem pa ni baje staršem niti črhnil, ksj šale, da bi Jim zaupal načrt za beg. Granata Izsa svetovne vojne je ranila 16-letm*ga Alojzija 1-pavca in 16-letnega Franca Suš-mela iz GrgarJa pod Sv. Goro, ki sta dobila zelo težke ran«, tako, da so morali Ipavcu amputirati levo nogo. Rudarji hitro opravili s skebom Hude, Mont.—Jludarje v rovu Hehnont, last Amalgamated Copper Mining Co., Je vzelo I« dva dni, da so družini s stavko prisilili na odslovitev Gusa Hur-ketta. V stavki leta 1034 Je on akebal, (»ozneje pa je bil š« radi drugih prestopkov izključen iz unij«. Družim bi ga bila tako rada u|>oslila, da ga je na delo odvedla z oboroženo stražo. Ko pa so s simimtlčno stavko zagrozili tudi rudarji v drugih rovih, Je |jo dveh dneh stavk« navnani-la, da Je Hurk«tt pustil d«lo— prostovoljno. Pritisk na Hmarsta za poravnavo stavke Milwauke«, Wis. — Državna delavska federacija ih tukajšnja centralna unija sta sklenili apelirati na liilia Graena, predsednika Ameriške delavske federacije, da organizira sploš«n pritisk na Hearsta za ugodno («¿revna-vo dvarnesečn« stavke uredniškega štaba pri Wisronsin Newsu. Ilearst J« že ponudil stavkarjem nekatere kommije, toda brani se priznsti unije. Naročite Mladinski kol jšl meaečnlk aa slavi I . - PROSVETA PONDELJEK. '¿I. A! •Vi« predstavljajo ljudi/' je dejala Sasom spomnivši se krasnih »lik v vili Marlut Halla. •Okviri mojih pokrajin so okna, je odvrnila gospa Haleova in pokasala venkaj. Tu notri si telim samo obrazov «vojihdragttvki jih ne morem imeti zmerom pri s*>i. Nekateri izmed njih so strašni potepuhi. -0h!" Saxon je vstala in se zagledala v eno izmed fotografij. "Ali mar poznate Klaro Hastingsovor "Menda jo poznam- Saj je malo manjkalo, da je nisem dojila. Prišla je k meni, ko je bila še majhna. Mena mati je bi la moja sestra. Ali veste, da ste jI silno podobni? 2e snoči sem opozorila Edmunds, in on je takisto opazil. Prav nič čudnega ni, da vama je njegovo srce planilo naproti, ko ste se pripeljala s svojima krasnima konjema." Gospa Haleova Je bila po tem takem Klar -na teta — takisto hči starega rodu, ki je bil preromal ravnine. Ssxon je zdaj vedela, zakaj jo je toll močno spominjsla matere. Tako se je razgovor čisto izmuznil Billyju, ki nI mogel drugega kskor ctočudovatl mizarske podrobnosti na cedro ve m pisalniku, med tem ko ju je poshjšsl. Ssxon je povedala, kako sta bila srečala Klaro In Jacka Hastlngsa na njuni Jahti na izletu v Oregon. Ooepa Haleova Je rekla, da sta te spet odpotovala: iz Van-couvra sta poslala konje domov in se s parni-kom " Ka nadsko-pac if i st ič ke drutbe" odpeljala na Angleško. Gosps Hsleova Je poznala Sa-xonino mater, alf bolje, njene peaml; pokazala ji ni samo "Zgodovine Vrst", ampak tudi obseden album, v katerem je bilo mnogo materinih pesmi, ki jih Saxon vobče še nI bila vldels. Sladka pevka, je rekla gospa Hastingsova; a v tistih zlatih dneh jih Je toliko prepevalo, ki so Jih potem pozabili. Takrat še ni bilo cele trume mesečnikov in pesmi so se bile poizgu-bile v raznih lokalnih listih. Jack Hastings se Je bil zaljubil v Klaro — tako je pripovedovala ; ko jih je nato obiskal v "Trilllumu", se je zaljubil v Sonomsko dolino in kupil Um krasen rsnč, čeprav Je imel od njega le malo ušitka, ker je porabljal toliko časa aa svoja potovanja po vsem svetu. Gospa Haleova je pripovedovala o svojem lastnem romanju preko ravnin, proti koncu petdesetih let, ko je bila še majhno dekle, in kakor gospa Mortimerjeva, Je tudi ona vse vedela o boju na Little Meadowu in o pokol ju Izseljen iške odprave, ki ga ni bil preživel nihče razen Bll-lyjevega očeta. "In tako sva tri leta isksla svoje doline na mesecu," Je končsla Saxon uro pozneje, "in zdaj sva jo našla." "Doline meseca V je vprsšals gospa Haleova. kakor da bi JI popravljala. 'Tedaj sta ves čas vede Is zanjo. Kaj vaju Je tako dolgo zadrževalo, da nista prišla?" "Ne, nisva vedela. Kar na slepo sva je bila šla Iskat. Mark Hali je imenoval to najino, pot romanje in naju je zmerom dražil, da bi morala nositi vsak svojo dolgo palico v roki. Dejal je, da bova takoj videla, če prideva v pravi kraj, zakaj Um bosU palici ozeleneli. Smejal se je vsem dobroUm, ki svs si jih želela v svoji dolini, in neko noč me je peljal ns versndo In mi skozi daljnogled pokszsl mesec. Rekel je, da Je Um edini kraj, kjer lahko naj-deva Ukšno čudežno dolino. On Je seveda mislil, da so to samo sanje, a midva sva sprejele ime in sva je še in še iskalu." "Kakšno čudno naključje!" Je vzkliknila gosps Haleova. "To je namreč res dolina me- secs. "Vem," je z mirnim zaupanjem rekla Saxon. "Vse ima, čeaar potrebujeva." "Ne razumete me, dragica. To je v resnici Dolina meseca. Sonomska dolina ji pravijo. Sonoma je indijsnska beseda in pomeni "dolina meseca". Tako so jo imenovali Indijanci v pradavnih časih, preden so prišli v deželo beli ljudje. Mi, ki jo imamo radi, jo imenujemo teko še danes U dan.". In tedaj se je Saxon spomnila čudnih namigov Jacka Hastingaa in njegove žene, In po-menek je tekel dalje, dokler ni posUl BiHy nemiren. Pomembno se je odkašljal in jima segel v besedo. Rada bi kaj izvedela o tistem ranču onkraj potoka — čigav je, ali je na prodaj, kje naj-deva lastnika in Uka reči." Gospa Haleova je vaUla. "Pojdimo k Edrmmdu."' Tako govoreč je prijela Saxono za roko ln šla z njo naprej. "Glejte, glejte," je vakHknlf Billy, ki je štrlel sa njima. "Zmerom aem mislil, da je Saxon majhna. !Pa bi lahko napravil iz nje dve taki, kakor ste vi." "Vi ste tudi precej veliki," se je nasmehnila ženica; "a Edmund je večji od vaa in bolj št-' rokoplOč." Krenili so skozi svetlo predeobje in našli velikega, lepega mola v njegovi sobi, kjer je zleknjen ležal v svojem ogromnem gugalniku in bral. Zraven njegovega je sUl spet tak majcen otroški stoKek is rdeče pološčenega trstičjs. Ob njegovem stegnu, a glavo na kolenu, obrnjena proti tlači kladi v kaminu, je ležala neverjetno velika progaste mačka. Z gospodarjem vred j« tudi ona obrnite glavo proti novodošleeema. kakor da bi ju hotela pozdraviti. Saxon je spet začutila ljubeči blagoslov, ki je odseval s obrata tega moža, iz njegovih oči in rok, v katere je nehote uprla pogled. Njih nežnost jo Ja tudi to pot presunila. Bile so roke ljubasaj. Bila so roke moža, o kakršnem se ji še ni feilo sanjalo, da bi utegnil biti na svetu. Nobeden izmed vesele carmel-ske trume mu ni bil podoben. Oiti so bili umetniki. Ta je bil učenjak in filozof. Namaatu mladostne.strasti in brezumnega upora mlado-sti je v njem gospodôvala dobrohotna modroat. Te blage roke so bile šle mimo vsega grenkega in trgale samo sladke sadove šivljenja. Naj so ji bili nekateri izmed carmelsklh ljudi še teko dragi, vendar sa ja ustrašila misli, kakšni neki bodo, kadar bodo teko stari kakor on — slaati gledališki kritik in 2elezn! moš. 'Tu ste sdaj ta ljuba otroka, Edmund," je rekla goapa Haleova. "In pomisli, Madronjev-čev. ranč bi rada kupila. Tri lete ste ga iskala — sicer pa, poaablla sem jima povedati, da *va midva deset lat iskala svoje "Zavetja Trillium". Povej jima zdaj vae, kar veš. Gospod Naismith je najbrže še vedno Ukih misli, da bi prodal!" Sedla sU v dva preprosta, težka naslanjača ; gospa Haleova se Ja spustila v mali gugalnlk zraven soprogovega velikega gugalnika in njena ozka ročica sa ja kakor vitica zvila v njegovi. In med tam, ko je Saxon poslušala razgovor, Je njan pogled obleUval ves resni, s knjigami napolnjeni prostor. Jela je razumevati, kako sa lahko te v sami stavbi iz kamenja in lesa israai duh tistega, ki jo je zamislil in ustvaril. Ta nažne roke so bile vse to napravile. — ša pohištvo, je dejala sama pri sebi, ko Je romala i očmi od pisalnlka do naslanjača, od dalovna mize do bralnika ob postelji v sosednji sobi, kjer je sUla svetiljka z zelenim senčnikom med kupi mesečnikov ln knjig. Gospod Hala je rekel, da zastran Madro-njevVevega ranča ne bo težav. Naismith ga bo prodal. 2e «pet let ga je hotel prodati, ves čas, odkar se je bil vrgel v podjetje za razpošiljanje mineralne vode, ki je izvirala dalje spodsj v dolini. (Dalje Drtbedajld.) Cuj, se spominjaš Suzane, lepe črnolaske, ki je bila maeekin-ka? ... No, torej, v teh letih, kar sem jo posnel, je imela najmanj še pet drugih ljubčkov. In Marte ta, veš, tlsU rusolasa s krasno postavo, ki je služile kiparjem za model. A Olga, ki smo ji rekli ruska kneginja, tista za peljivka z velikimi, otožnimi o-čmi! A Mkhelina, a Leura in vse druge ... In žene is družbe, o-možene, ločene, vdove, vse so me prej ali slej varale, čeprav »o me v začetku strastno ljubile — Zelo skeptičen si. —Resnico govorim. Izkušnje imam. Ali moreš trditi, 4a ja med ženskami, s katerimi sva i mela opraviti, med omoženimi, ločenimi, vdovami ali dekleti bila le ena, ki bi ji mogel človek popolnoma feupeti ? — Vendar so pa na svetu ženske, ki ljublJeHH — Seveda, ljubijo moške; ln seveda so mikavne, zapeljive moški jim laskajo, pa jih nazadnje prevzame vihravost, strast, nova ljubecen.. — Hotel «em reči: na svetu so vendar ženske, ki ljubijo pošteno, zvesto» enkrat za vaelfj. — Da, fant moj ... In sato ko aem se hotel oženiti, sam iskal tako In našel sem jo. Vzel sem dobro, pošteno dekle ki me je ljubilo iz vsega srca, pošteno, odkrito, ki ni ne kokota, ne moderno in ki mi izkaauje vso pozornost, vso skrb. Ja zanesljiva, udana, zveste drušlca, o kateri se ne dvomi, o kateri se ne mora dvomiti . . . Sicer boš pa sam vidal jutri zvečer. — In si srečen? ga je sikaia mržnja. po njenih | (dividend) od paTd-up s točk a. očeh v katerih je čital toliko naj se zglaai pri blagajniku ali gneva, krutega ponižanja in žgo-| pa v soboto večer v uradu če maščevalnosti, da je spoznal, da U brezpomembna in užaljena ne bo imela nobene druge želje več na svetu, kakor izneveriti in oevetlti ae mu. Za Slovensko stavbinsko in posojilno društvo: Math Ivanetlch, tajnik. Glasovi u (Nadaljevanja s 2. strani.) LISTNICA UREDNIŠTVA Milvvauškemu Obzoru: Praviš, da smo Puncerjevo zgodbico "vendarle našli". Resnica je, da je nismo nikdar iskali, ker smo FARMA NA PRODjui vse, kar danes prfbijemo: nesramno zavijanje in proetfška laž! — znalo sedanji gnili sistem. Seda- dobro vedeli kje je ^•-arija depresija ima tudi svojo do- U^ P* ~ bro plat oziroma jo bi morala negentlemanstvo, iz katerega si imeti Prazen želodec mnogokrat J a podtikanje ^vianjeobrekc^ spametuje marsikoga, ki ga si- vanje in laž! Tvoja trditev da cer nobena druga sila na bi. Je Prosveta "dopušča v svojih kolo- pač tako, dokler je delavec sit, nah primerjan e s^nslrfh je z fvsem zadovoljen. Morda lilcev z nemškimi biki , je bila smo se tukajšnji delavci v zad- nesramno zavijanje in prostaška njih šestih letih vendarle nekaj katere se zdaj ne boš zlepa naučili. Vsaj teko je izgledalo na | opral z novim "vijMjem ! To je ■■■■ Ako smo se v resnici kaj naučili, bomo tudi dejansko pokazali na 8. maja, ko bo društvo 0-rel št. 21 SNPJ proslavilo delavski praanik v svoji dvorani z u-prizoritvijo znane socialne drz-me "Rdeče rože", katero bi moral videti sleherni delavec, samo v Pueblu, pač pa po i Coloradu. Prepričan sem, da čl tateljem Proevete je še dobro sttana vsebina omenjene delavske igra, zato je ne bom opiao-val, kajti razni dopisniki so jo le dobro obdelali. Zato se tudi pričakuje velika udelalba na dan uprisorltve. Bratje in sestra ter vsi ostali rojaki v Pueblu in okoliških na-selbinah, ne zamudita ta prilike! Želodčno Zdravilo m™» Proda se lepo obdelaj bre zemlje farma, velika krov v bližini mesta i„ Dobra cesta, studenčnt vu hfci in ob šUli. Tukaj ni ve. Vsegs skupaj j« 1 pij. velika štela in dvj Proda se vse kar je na ■ živina, konji, seno, žito, in stroji. Za ceno piiit« slov lastnice: Katarina Po Hartvvick, N. Y. iijikTiu Pri Proavati oziroma I Matici SNPJ imamo na rJ kaj dobrih knjig in če katero naročiti, aadaj je čas zato. Tke 9fatlvc'a Return.....,'tt Ameriški Slavcad, atane.. " Slevesako-Aaglaška Slovite" Sajedelri ............. kaa Biegenetije ........ Pater Mala ven ton f kabareta Jlamle Higgina ............j urnieniea, im ............. * krati, Igra.............. Denar ta naročilo pošljite m PROSVETA 2657 S. Lawndale Ai _Chlcago. Ilj. f^P&a«®0 * m. — "Triaerjevo grenke vlaa jemljem, kadarkoli trpim aa že lodčalh aH prebevnik nerednoatih in Iskreno priporočam vaalto-mur." — Mrs. Suaanna Pavlua. Nikarte delati poizkusov s kakim drugim od vajalaha aredstvom. Jemljite Triner-jeve grenko vino, ki je tekom sadnjih 44 let doknsalo, da je aajbolj laaeslji-to sdravilo proti aaprtja, plinom, «la- , Pridite. da skupno proslavimo I **•> «UT0b01"' - Popolnoma. Mirna, ustalje- Prvi maj! Igralci se pridno veš- fa Mobaha teiavam- Pri yieb na sreča brez možnosti nezvesto- bajo, gotovo nas bodo presene-1 uk*r,^Jih' be. Veš, dragi moj, zakon nI pu- tili, sato pa vsi na 8. maja v Or-stolovščlna, zabava od petih dojlovo dvorano! F. Bolteaar, 21 Frederic Ikwtet: Brezpomembna Je dejal; — prrfučltl moram vsi-no zadevo. — NaroČila sem, naj te nihče ne moti. Samo nikar ae mi preveč ne utrdi. Zbogom, srček. Odšla je. Sedel je k svoji mizi in vzel svoje spine . . . Ure so tekle. Jean Lorcin je delal vztrajno. Kar je nekdo potrkal na vrata. Bila Je aoharica. — Motim, — ae Je opravičevala. — toda prišel je gospod, ki bi rad nujno govorit s vami. Podala mu je vizitko. Jean Lorcin je prečital na nji ime svojega najboljšega prijatelja Krnila Arhauda. ki je bi! fte tri leta v tujini. -— Dobro, naj vetopi. Vstopil je suh in zagorel mla denič. Krepko sta si stimila roke. — Arbaude, fant moj. kako *em veeel, da te vidim! Na. ne moti me. Sedi. Želiš cigareto? Torej naravnost od divjakov se vračaš. Tvoja gradnja telesnica je končana? Kaj življenje Um doli ni bilo prenaporno? . . . Povej mi, kako Je bilo. — Saj to ni zanimivo, fant moj. Po tem uvodu Je |m prtšlec \endarle pripovedoval dobre pol ure bolj ali manj zanimive po- zena G ¿na In «orijalna opavovanjs. Sle- Vse popolne bom delal, — idiiju je pa ponovil, da je srečen, da se je vrnil, da zopet vidi Pariš ln svoje stare prijatelje. Med tem je Lorcin zaprl okno, ker Je ropot s ceste motil pogovor. — Zdsj pa govorivs o tebi, — Ja dejsl prišlec. — 8lišal sem, da sl se oženil. W Da. Moje žene slučajno nI doma Toda pridi k nam na obed. da ae seznaniš s njo. Počakaj, danes ne. danes svs zadržana, pač pa jutri, če ti je prav. sedmih v samskem stanovanju. — V bistvu imaš prav. Zdaj pa gram, dragi moj, imam še o-pravke, pa aem se že IUk zakasnil. Torej nar svidenje jutri zvečer. «¿K , Segla sU*i v roke. Lorcin je spremil svojega gosU v predsobo in sa vrnil v svoj kabinet. Hotel je snova sesti k mizi, ko je naenkrat zaslišal is sosednjega salončka ludne pritejene glasove. Odprl je vraU, ki so bila za saveao samo priprte ln od presenečenja Je. kar ostrmel: na divanu je lelala, ihteča Isabela, zakrivajoč si^pbras s rokami. Skočil je k nji. — Dušica, tisi bila tu ... Kaj se Je pa pripetilo? Kaj ti Je? Pahnila g*»je od sebe. —- Pusti me. Ah, pusti me! Vse sem slišala ... Da, vse. Mati ni mogla iti z menoj in tako sem se vrnila*. Sobarica mi je povedala, da imaš obisk; prišla sem po knjigo .. . Vstopila sem tiho, da b! te ne motila. Vrata za zaveso so bila samo priprta in tako sem vse slišala. Da, vse aem slišala. Pusti me! Pusti me! Vse sem slišala, ti pravim. Glas se ji je lomil med krče vitim ihtenjem. — Tods kako to, dušica, ne razumem . . . Vzravnsls se je, nesrečna, razdražena, ihteča. — Ne razumeš? No, jaz pa razumem. Zdaj vem, da si ma vzel zato, ker nisem niti zapeljiva, niti leps, niti sa modeliranje, kakor tvoje prejšnje žene. Zato si s menoj zadovoljen, prepričan sl, da te ljubim in da nihče ne bo hotel zapeljati me ... In jas sem bila neumns, ponosns na to, da si isbral baš mene. Ah! Neumna. Saj sem vendar vedela, da nisem lepa. Vedela sem to dobro Saj mi je treba aamo pogledati se v ogledalo . . . Poglej se ven- TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Jeeepk Triaer Company, Chicago — Z veseljem, fant moj. Src-1 dar. neumnicp! ■ Vaa is sebe je obmolknila. Sam ni vedel, kaj bi ji odgovoril. Nadaljevala je: — Ne. nisem lepa. Niti čedna nisem ... Sem bresbarvna, bres- čen bom, če me sesnaniš s gospo Lorclnovo. Vem,, da je odlična mlada dama , . . — Si slišal o nji? — Da. Od Dravela, ki sem ga davi srečal. Vprašal sem ga po tebi in po tvojih prijateljih. De-Jal ml Je, da si oženjen — prav sa prav aem to še vedel — in da ai ae oženil s mladenko s kmetov. — Da. fant moj. Pa vendar ni-al mislil, da bom vsel sa ženo katere ismed teh lahkoživk. ki jih arečavamo v družbi. Dovolj so me varale ljubice, nočem, da bi me vsrals še žena. — Ti da ai bil varan . . . 8aj al vendar vedno imel srečo. — Moški, ki imajo pri ženskah srečo — če aem bil tudi jas med njimi — so varani prav tako kakor vsi drugi, dragi moj. Sam sam varal in bil sem varan ... pomembna To je grozno! Groa- not 8topil Je k nji. hoteč Jo objeti. Smilila ae mu ja. obenem j* pa naenkrat začuti), da jo ljubi, da je seio navesan na njo, na njeno vročo in udano ljubezen, bolj navezan, nego na karkoli drugega na avetu. — Dušica, saj te imam rad Pri»egam, da te imam rad. — ji Je šepetal iskreno in nežno. I Toda ona ga Je snova srdito pahnila od «ebe l*aieš? Ni aem lepa. ne IJu biš me! In las te novrašlm! Da. sovražim te! . . . Govorila Je resnico To je spo-tnal po njensm glasu, U katere- Stavbinsko društvo No. Chlcago, III.—Slovensko sUvblnsko in posojilno društvo (North Shore Building A Loan Association) zaključi dne 80. aprila svoje 16. fiskalno leto. 8 1. majem nastopi 16. leto svojega poslovanja med rojaki v Waukeganu in North Chicagu. 15 let ni dolga doba in v nor-malnl^i časih ja lahko voditi vsa ko društvo, a gospodarsko dru štvo je bilo silno teško voditi v depresiji, ko ni bilo nobenega zaupanja v banke in denarne zavoda. Res je veliko, veliko težko prisluienega denarja bilo izgubljenega v zaprtih in propadlih bankah. Se veliko več bi ga pa bilo, fce ne bi bilo stevbin-sklh in posojilnih društev v A-meriki. Ta društva so obvarovaU milijone in milijone dolarjev svojim delničarjem (vlagateljem), da niso zgubili denarja. Na aamo to. da niso denarja iagubili. ampak so pošteno in radne prejemali obresti (dividande) vsako leto v večji meri kakor bi dobili od banke v najboljših čaalh. Do lete 1980 se ni dosti slišalo ali se ni hotelo slišati o stavbin-skih in posojilnih društvih v Javnosti. A depresija ja pritiskala vedno hujše in hujša» banke ao začele vraU zapirati ena sa drugo in le najbolj trdna banke ao zmogle kljubovati deprssijl, In pa stevbinska in posojilna društva. Ko so veliki gospodje pri vladi ln mogočni bankirji videli, da Uka mala podjetja kljubujejo depresiji, so tudi oni sami sačeli poslovati na Isti način. namreč na lahka meeečna odplačila. Slovenska naselbina v Wau-keganu ln North Cbicagu ja lah-ko ponosna, da ima Uko društvo v svoji naselbini. Vsaka slovanska naselbina bi morala Imeti Uko društvo. Ako ga vaša na selbina še nima. usUnovIte ga! Naša North Shore Bailding k Loan Association otvori C. maja 61. serijo delnic. Delnice ao po 12Vfcc, ali 2fic v plačljive, dokler dosore v vrednosti $100 vsaka, ali $100 enkratno vplačilo, ki se obrestuje po 8% od dneva vloge. Rojaki, poelužite se U prilike ter pričnite hraniti! Vsemite si delnic kolikor pač moreta in kolikor vsm razmere dopOŠČajo. Om več. tem bolje. Dobe ss zidavo novih hiš in popravila pri domovih je tu. A-ko kdo potrebuje denarja, naj ae sglasi v ursdu. Društvo ima večjo vsoto denarja na raapois-go sa Ukojšnje izplačilo in se mu lahko uetreže po fteljl. Ake kdo šf ni prejel obresti SLOVENSKA NARODNA I PORNA JEDN0TA izdaja svoje pubUkseije peeebno list Prosveta n ter potrebno agitacije drafttev In članstva in gaado svojih Idej. Ni i sa propagando pornih organizacij. Vi ganisacija Ima običaj giaallo. Torej aglt In naznanila drugih orgacisaclj In njih di ae ne pošiljajo lista •Proaveto'? Podpirajte svoj | Allatež« naročili Piosv« Mladinski m svojem« IJu ali aersdnlka v roje edin! dar traja« Id ga sa «al denar te svejeem w običajno itatorlčni NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO HA. Pe sklepa IS. reiae kaaveeel|e ss lahke aareéi as Hst Prends šteje ešea, fva. tri. Štiri SM pat Oses* Is «as švailae k eel aaretaU Preereta etaae sa vss sakke, sé Haae «M aeilaae gUa ss «ee Ha» Kar pa Oaarf le plašaje pfissesmeata I1JS ss tedaik. ae ga štele k naročala!. Teref eadaj sl vsreka, reči. da Je list predre« a S. N. P. J. List Proevete je vale Isatalas IS g«ter« je t eeski šraUal Id M red «tal list vsak dea. Ceaa lleta Psesveta »et Ca Idrnft. šrlave ta Raaaše HM Sa Oe«*• I« Cfcleage |e... S lešnik le.»••••«š^a 1 Mhlk la.r..... t tašaflka ta............... %M * t SsMks hi............. I tednike »a -,........... . MS f tednike ln............. 4 tednike In...............L* 4 tedalke ............... I tešalkov In........a« • tetolkov la............ •. * Sa Rftega |e. f*.». I spolni te epednjl kapea. frlleštle petrebee vsete deaarla a Order v plame la «I aaraCKe PreeveU. Ust. ki )s vala lastalaa. Pelaaafle:—Vselej kakor hitro kateri teh Oseev preaeka biti «m * ali «a se preeell p/oi od drušiae la be sahteval «asi «ml M tešsik, moral tisti «laa Is dotišao drašlao, W Jo take »kupne ass>ews«sm Proevete, to takoj aasaaalti «pravnlštv« llsts, la obenem šopla^ti i* vsoto Hat« Prosveta. Ako tega ae store, tedaj asers oprave!*»» "S datum ss to vsoto aaroialka. PKOaVTA. SNPJ, MIT Se. Uwedale Ave^ Cklssge, M. PH ledene pošiljam anreCalae aa Met PreeveU voote $...........i 1) Ime.........................................Û. šnrfšes H......J Nselev Uetevite tednik la ga pripišlU k meji nnroénlnl ....... I) - i * «•». • ft JraAtvs m/ ......................•...•.•...»..»....•••-- A ...i..,,,.,,.,,.,,,,*.. odsledeHbHse^S It......•{ j ....... m.......\ Ü. .Ci društva ............ TISKARNA S.N.P v tiskarsko obrt »padajoča jj Tiska vabila sa veaelice In shode, viá*** knjige, koledarja, leteke Itd. v slovanskem, w slovaškem, češkem, nemškem, angleške» Jssuu > VODSTVO tiskarne apelira NA CLA* &MJPJh da tiskovini naroča v svoji twrakni S.N.P.J. PRINTER 2*174« sa LAWNDALI AVfKT» CHICAGO. ILL. f .. wmrn^mmwêm