„ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo :::	in soboto.	:;t
UPRAVNISTVO ee nahaja v Selenburgovi ulici itev. 6, II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-:::	poldne In od 4. do 7. zvečer.	u:
Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :i:	in reklame 40 vin. — Inserate sprejemn upravniStva. :n
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
1 1	Reklamacije	lista so poštnine proste.	■
Posamezna številka po 10 vin
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 0, ii. nadstropje. — Uradne ure za slranke so od 10'. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma so no : ;	sprejemajo.	:	•' :
NARCCNiNA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko in Bosno K )0'40, polletna K 5'20, četrtletna K 2 00, mesečna K —90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za i : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—.	:	:	:
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva
V Ljubljani, v soboto dne 4. aprila 1914
litika iz gosposke zbornice ie dobil službo v zunanjem ministrstvu. — Avstrija je res kar preprežena z vohuni in naša vlada bi prav dobro storila, Ce bi nekoliko premišljala o tem zlu, ki ravno ne izpričuje prevelike ljubezni do države. Avstrijska vlada pozna seveda samo eno sredstvo zopgr to zlo — policijo.
= Švlha v disciplinarni preiskavi. »Hlas Naroda« poroča, da je uvedlo višje sodišče v Pragi proti Švilii disciplinarno preiskavo.
= Pri občinskih volitvah v Salzburgu iz 3.
razreda je prvič izvoljen tudi socialni demokrat. sodrug PreuBler. Izvoljen je bil v ožji volitvi proti kompromisnemu kandidatu klerikalcev in nemških nacionaicev. Zmagal je s 546 glasovi proti 512.
= Protiavstrljske demonstracije so bile v nedeljo v Bukarešta. Na shodu so govorili vse-učiliški profesorji in generali. Vsi so obsojali postopanje avstrijske vlade proti Rumnnoin v Bukovini in na Sedmograškem. Rumunija bo ukrotila Avstrijo tako kakor je bila okrotila Bolgarsko, tako so izzveneli govori. Rumun-ska vlada Je sicer dementirala vesti o proti-avstrijskih demonstracijah, ali poluradna »In-dependance Roumaine« piše na način, iz katerega se lehko sklepa, da se Rumunija resno pripravlja na obračun z Avstrijo. Rumunija ima tudi močnega prijatelja — Rusijo, bolj in bolj se približujeta ti dve državi. Tudi s Srbijo je Rumunija v dobrih odnošajih. — Grof Berch-told seveda ne bo pojedel te juhe, ki jo kuhajo Rumuni in njeni zavezniki za Avstrijo, čeprav Je on zanetil ogenj, na katerem bo zhvrela. Za to je ljudstvo, Berchtold bo pa lepo v mirti užival svoj penzijon.
= Volilni boj na Švedskem. 27. marca so se pričele na Švedskem volitve za parlament. Bojni klic v tem boju Je: Kraljevski absolutizem ali ljudska volja. Tako ostrega volilnega boja še ni bilo na Švedskem. Na eni strani so konservativci, ki gredo v boj za kralja in militarizem, na drugi strani socialni dernokratje in liberalci. V vseh okrajih, ki so ogroženi po konservativcih, so se združili socialisti in liberalci. Konservativci so razvili velikanski agitacijski aparat. Silno so potrti, ker jim je splavala po vodi najprivlačnejša točka njihovega sporeda, namreč agitacijsko potovanje, kralja. -Kralj sam naj bi bil govorit ua shodih,, govore bi mu seveda sestavili gospodje konservativci, kralj bi se jih bil naučil na pamet in jih zdrdral na shodih. Za aplavz bi seveda skrbeli tudi gospodje prireditelji te komedije. Sedaj Je pa kralj zbolel in odpadla je ta cirkuška točka z agitacijskega programa. Namesto kralja pa pošiljajo po deželi — kinematograf in priredili so že v več kakor 600 krajih predstave; pri katerih ne pobirajo nobene vstopnine. Skrpucali so tudi patriotično vojno dramo in jo uprizarjajo že nekaj tednov križem dežele. V službo konservativcev se je udinjal tudi znani raziskovale Tibeta Sven Hedin, ki -kriči po shodih, da Je boj konservativcev proti socialni demokraciji in liberalcem boj Boga proti hudiču. Denarja imajo konservativci na cente, dobili so ga od podjetnikov. Naši sodrugi seveda prav nič ne zaostajajo za konservativci. Sicer nimajo ne kralja, ne kinematografa in ne toliko denarja, zato pa imajo neizčrpen vir navdušenja in veseja do dela. Zadnjo nedeljo ni bilo na nogah nič manj kakor 200 socialističnih govornikov in nekateri so govorili na dveh, treh shodih. Velika je tudi armada sodrugov, ki raznašajo letake. Niti najskritejše gozdne vasice niso izpustili. Z vso vnemo deluje tudi mladinska zveza, ki ima dva »rdeča avtomobila« in dva »nfeča čolna«. Mladi sodrugi vozijo govornike sem-intje in razdeljujejo letake. O izidu teh pomembnih volitev bomo še poročali.
= V Amsterdamu Imajo socialističnega podžupana. V Amsterdamu, glavnem mestu Holandske, Je bil izvoljen za podžupana sodrug Wiebaut, član strankinega vodstva. Wlebaut ima dva zelo važna referata: Stanovanjsko vprašanje in delovne razmere mestnih uslužbencev.
= Caiilaux je dobil zaupnico od svojih vo-
lUcev. Bivši francoski finančni minister Cail-laux, čigar žena je ustrelila urednika Cahnetta, Je tudi državni poslanec. Na shodu radikalcev v njegovem volilnem okraju so izrekli zborovalci Cai!!auxu popolno zaupanje. Od radikalnega volilnega odbora je pa dobil prošnjo s 6257 podpisi s pozivom, da naj kandidira zopet v tem okraju.
,= Položaj y Albaniji postaja vedno te** nejši. Ko so se izvedele prve vesti o netmnn v Albaniji, odkar je tam knez Wied (napraviti ga hočejo sedaj za kralja — če bo dočakal?), je gotovo časopisje hitelo zatrjevati na vso sapo, da vlada v Albaniji najlepši mir in vedno so vedeli poročati o deputacijah albanskih rodov, ki so se poklanjale knezu. Pravkar pa poročajo iz Peterburga vest, ki slika položaj v Albaniji vse drugače kakor avstrijsko uradno časopisje. Peterburški srbski poslanik Spalaj-kovič je dobil od Pašiča nujno poročilo, z naročilom, da je odda Sazonovu. Pašič poroča, da je položaj v Albaniji skrajno nevaren. Trije okraji — Podgorica, Elbasan in Epk — so proglasili svojo samostojnost.
leta združitve stranke, to je od leta 1905. pa do leta 1913., so pridobile politične organizacije 28.913 novih članov. V parlamentu imajo francoski sodrugi 72 zastopnikov. In kako je izšla socialna demokracija iz občinskih volitev v maju 1912? Njeni uspehi so bili sijajni. Stranka je osvojila pri teh volitvah 294 občin (pri volitvah leta 1908. je osvojila 197 občin — nazadovanje. kaj ne, lažnivi kljukec »Slovenec«), v 400 drugih občinah so socialistični odborniki v manjšini, kar je tudi velikega pomena. Dalje ima stranka 297 prvih županov, 400 podžupanov in nad 3000 občinskih odbornikov. Vse to so torej znaki nazadovanja, propadanja, gnilobe. Tako ostudno, nizkotno ne laže noben nasprotni list o socialni demokraciji kakor glasilo ljubljanskega škofa in deželnega glavarja, ki pred vsakim potovanjem na Dunaj v parlament moli doma pred podobo matere božje . . .
Tudi socialna demokracija na Angleškem je na robu propada, kaj pa drugega. Angleški sodrugi so imeli zadnji kongres 29. januarja 1913 in na tein kongresu, bil je dvajseti, so s ponosom poudarjali vsi delegatje napredek stranke. Pred 20 leti je imela stranka 374.000 članov, na lanskem kongresu so zastopali delegatje 1,900.000 članov! Povsod torej, kjer vidi »Slovenec« nazadovanje, bujno, mnogoobetajoče napredovanje in prodiranje.
Naravnost smešno je pa, kar piše »Slovenec« o socialni demokraciji na Balkanu. Ce bi imeli veleučenl gospodje okolo »Slovenca« le toliko možgan kakor kakšna farovška puta, tedaj ne bi napisali te budalosti. da propada socialna demokracija na Balkanu, kjer se sploh še razvila ni! Na tako neumnost, ki se lehko otiplje, spoli ni mogoč resen odgovor. Konštati-ramo samo to, da je socialna demokracija na Balkanu prav sedaj po vojni in vsled vojne v tako hitrem razvoju, da se bo lehko merila v doglednem času z marsikatero starejšo bratsko stranko.
Zadnje volitve na Dunaju.
Poročali smo že v »Zarji« o krasnem uspehu dunajskih sodrugov pri občinskih volitvah iz 3. razreda, ki so bile 19. marca. Še enkrat ponovimo: Leta 1908. so dobili socialistični kan-didatje 5936 glasov, letos so dobili 12.051 glasov!! In ob tem rezultatu si drzne »Slovenec« ptsati, da se majejo tla rdeči internacionali na Dunaju! Le ljudje, ki so izgubili zadnjo mrvico poštenja, lehko trosijo v svet take debele laži.
S številkami smo torej ovrgli »Slovenčeve« laži. Tudi »Slovenčevi« najvnetejši pristaši bi se morali sramovati, če niso že popolnoma okuženi od njegove nemorale, lista, ki se tako zlobno, tako nepošteno bojuje proti političnemu nasprotniku. In »Slovenca« pišejo ljudje, ki imajo vsako minuto na jeziku Boga, ki vsak hip poudarjajo, da so le oni pravi vojščaki svete resnice, ki ne zamude nobene prilike, da ne bi postavljali svojega lista in svoje stranke za vzor poštenosti, resnicoljubnosti in sploh vseh čednosti, ki so naštete v katekizmu. Stranka, ki pridržuje le z lažmi svoje pristaše, ni vredna, da bi človek pljunil pred njo. In naše »verno dobro ljudstvo« je izročeno takim sleparjem, takim lažnikom!
(Dalje prihodnjič).
Politični pregled.
— Zasedanje delegacij bo letos v Budimpešti. Prične 28. parila. Delegacije bodo zborovale kvečjemu do 31. maja, najbrže pa končajo že prej svoje delo. K otvoritvi delegacij sc pripelje cesar.
= Česa imamo premalo v Avstriji? Drid-notov! Mornariška uprava zahteva od avstrijske vlade zgradbo nove dridnotske divizije, ki bi veljala malenkost 350 do 400 miljonov kron. Naše državno gospodarstvo je pasivno, v zadnjih petih letih so zaostajali državni dohodki za izdatki vedno za približno 200 milijonov K na leto. Pa kaj briga to gospodarje. V militarizem so slepo zaljubljeni, vse drugo jim Je deveta briga. Ljudstvo naj se sleče do kože, samo da bomo imeli nepotrebne dridnote.
— Klerikalna Avstrija. Odlični dunajski učenjaki so hoteli ustanoviti zavod »Arhiv za mladinsko kulturo«, ki naj bi zbiral mtaerijal o avstrijskem šolstvu in na podlagi tega deloval za_ reformirajne našega šolstva. Ta zavod je nižje avstrijsko namestništvo prepovedalo, ker bi bil — državi nevaren! To se je zgodilo na ukaz klerikalcev, ki kratkomalo ne preneso nikakršne kritike avstrijskega šolstva, kar Je dokaz, da je to šolstvo skoz in skoz gnilo.
= Srbski vohun v avstrijskem zunanjem ministrstvu. Lep škandal se je zgodil v našem zunanjem ministrstvu, kjer so imeli kozla za vrtnarja. Dr. pl. Oabrianski Je imel v zunanjem ministrstvu važen referat o srbskem časopisju. Pred kratkim je bil Grabianski nenadoma odpuščen iz službe in nastavljen je bil za gimnazijskega profesorja — v Kragujevcu na Srbskem. V času, ko je bil Grabrianski avstrilski državni uradnik. Je pridno zahajal na srbsko poslaništvo na Dunaju. Baje je pošiljal tudi belgrajskim listom protiavstrijske članke. Grabianski je rojen Poljak, vzgojen je bil pa v Bosni in na priporočilo odličnega avstrijskega po-
I
= Izjemni zakoni za »uporne« delavce v
lužni Afriki. Vsem nam je še v živem spominu, s kakšnim nasiljem je udušila pred dvema mesecema južnoafriška vlada stavko rudarjev in železničarjev. Da bi bili kapitalisti za vse čase varni pred nezadovoljnimi delavci, je predložila vlada parlamentu zakonski načt za »vzdrževanje miru«. V zakonu so bile določene silno ostre kazni za shode stavkajočih — ali kakor pravi zakon za shode upornikov — in za one, ki bi odvračali stavkokaze od dela. Sedaj je pa parament na predlog justičnega ministra odklonil ta zakon.
Pozor, delavci
na vsako ranjenje. Tudi prav neznatna ranjenja se moralo, če niso pokrita, razviti z onečižčenjera v hude in težko celjive rane In povzročiti te?ke bolezni. Nujno potrebno je torej, da se za vse tudi najmanjSe ranjenja rabi antiseptično obvezo. Že nad 50 let prelzkuSeno domače sredstvo za obveze, ki varuje rane in ohranja snažnost, deluje antiseptično, hladeče in proti vnetju ■ ter pospešuje zaceljenje. je mehčilno vlačno maziio, w praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner v Pragi 203—111. Doze po 70 vinarjev se dobe v vseh lekarnah, vendar naj se pazi na označbo in na ime izdelovatelja. Kjer te ne dobi, naj se naroči pri Izdelovalcu ter pošlje obenem K 3*16 za 4 doze franko.
Iz domačih krajev.
— Llublanskl občinski svet ima v torek 7. aprila ob 6. popoldne redno sejo.
— Kranjski deželni odbor je dobil z Dunaja obvestilo, da bo sklican deželni zbor po Veliki noči na kratko zasedanje.
— »Slovenski Narod«, »Dan« in »Edinost« so bili zadnje dni v bratskem objemu. Prekašali so drug drugega v blatenju goriških sodrugov, in poročali so z očividnim zadovoljstvom, da so volili slovenski socialni demo-kratje v Gorici laške kamoraše. Otepali so z izdajalci okolo sebe, da so srca patentiranih rodoljubov kar močneje Utripala. In vse skupaj Je bila grda, ostudna laž. Čeprav je goriška »Soča« poročala že v torek, da so glasovali goriški slovenski socialisti za kandidate, ki jih je postavil narodni volilni odbor in je tudi »Slovenec« od torka konstatiral to, ni niti eden teh listov imel toliko poštenja, da bi popravil svpje lažnivo poročilo, ker jim služi v njihove namene laž o socialnih demokratov vse bolje kakor pa resnica. Te trije listi se skavsajo včasih med seboj, ampak sedaj, ko je bilo treba mahniti po socialistih, sedaj so brenkali vsi trije na enake strune in iz vseh teh listov je votlo brnela pesem o narodnih izdajalcih. Za solzave ljudi je taka pesem vsekakor ginljiva, zlasti še za to. ker se v njej lehko natrosijo tako lepe rozine o milem narodu, prokletem sovragu. neomajni zvestobi, o bratih, ki izdajajo brate itd. Kdo ne bi jokal? In potem naj si še upajo kje govoriti socialni demokratje o narodnosti. o tem da tudi oni žele svojemu narodu kar najkrepkejši razvoj, takoj ti lehko zabrusi v obraz sentimentalen rodoljub: Goriške vo-litvel Ge mu na to dokazuješ, da Je tista pe-semca o narodnih Izdajalcih, ki se jo Je bil naučil iz »Naroda« ali »Dneva« ali »Edinosti«, zlagana, tedaj riskiraš najmanj klofuto. Tako zastrupljajo »napredni In svobodomiselni« listi javno mnenje In ob vsaki priliki milo tožijo, da nočejo socialni demokratje z njimi v boj za narodne pravice. Sodrugil S takimi ljudmi ni druženja, ni skupnega dela. Nasprotno! Prepad, ki Je že med nami ln njimi, moramo poglobiti In kadar bo razdalja dovolj velika, kadar bodo naše vrste vse krepkejše, tedaj se odločno pomerimo. Zato pa vsi na delo za naše organizacije in naš list. da pride ta doba čim preji
— Narodni radikalci. Pišejo nam: V Ljubljani se vrši pri c. kr. dež. sodišču zanimiva obravnava. Na obtoženi klopi sede gg. Lenarčič. Bayr, Rožman, Žid Cohen in — vodja narodnih radikalcev dr. Žerjav. Zame Je interesantno sledeče: Dr. Žerjav in njegova Com-pagnla bella Je prldigovala absolutno narodnost, iz kole so se izcimili tudi znani nesrečni dogodki. Iz obtožnce proti dr. Žerjavu pa vidim. da Je mož v onih dobah v službo svojega narodnega podjetja nastavil ter plačal s 4000 krOnami letne plače In 10% deleža na dobičku nemškega žlda Cohena, ki jih Je seve lepo speljal tja. kjer so danes. Torej: Narodnf radikalec in nemški Žid, ki celo pred ljubljanskim
sodiščem nemško izpoveduje. Ni je večje tragike. In ta dr. Žerjav, če bi se mu ne bilo tako zgodilo z Agromerkurjem. bi bil danes državni poslanec ljubljanski, deželni poslanec, mestni svetnik itd. itd. itd. Dr. Ravnihar bi ne napravil te kariere kot jo ima, kajti dr. Žerjav je bil predestlnirani vodja. Da, interesantna je ta razprava, poučna zelo in koristna za vse, ki se hočejo kaj naučiti. Več še o priliki!
— Kandidat narodno-napredne stranke za državnozborski mandat na Notranjskem je postojnski župan g. Lavrenčič.
— Inkorporaclja Sp. Šiške z Ljubljano je menda zagotovljena. Kakor so se razmere iz-premenile, bo to Sp. Šišenčanom v škodo, ako ne bo kakih izjemnih dcločil. Smo sicer prijatelji velikih občin z načelnega stališča, ker le take imajo možnost in nalogo (često tudi dovolj zmisla), da izvršujejo saj nekaj socialne naloge. Ali v časih, ko teroristična večina dež. zbora udarja po Ljubljani s kolom, je pa precej nerodno biti deležen teh neusmiljenih udarcev. Pa bomo videli, kako bo!
— Julij Petrič in pa Forjan Lindtner sta bila te dni na Dunaju zaradi spionaže obsojena, prvi na dve in pol leta, drugi na 21eti. — Julij Petrič je — ako se motimo — Slovenec, doma iz Idrije, ki je posedoval poleg nekdanje Še-petavčeve hiše staro bajto, ki se mu je morala uradno podreti. Popraviti je ni hotel, stanovati v nji ni bilo več mogoče, ker se je sama podirala ... Sedaj stoji tam vila fotografa Pelikana. Petrič Je bil pri finančni straži, potem je potoval po svetu, bil je v burski vojni; zadnja leta je bil policijski agent v Trstu, v Dalmaciji in v Pontebi. Sedaj 47 let starega pa so obsodili na zelo ostro k?zen 2 in pol ieta zaradi špio-naže v prid Rusiji. Starejši Idrijčani ga dobro poznajo.
— Pekarna »Kosumnega društva za Ljubljano in okolico« v Sp. Šiški peče zelo okusen kruh Iz krompirja »krompirjevec« — precej podoben znanemu »Erdapfelmilchbrot«. Hlebčki po 10 in 20 vin. v vsaki prodajalni Zelo dobro pecivo.
— Iz Spodnje Idrije. Pri nas se dogajajo precej čudne reči na podlagi krščanske ljubezni. Imamo občinski odbor po milosti božji, kateremu stoji na čelu župan Svetličič. Da je to moŽ, na katerega je lahko kot zvestega pristaša ponosna S. L. S. in vsi njegovi volilci, nam dokazuje tole: Precej časa se že preklja-mo z našim slavnim občinskim zastopom zaradi vodovoda, ki naj bi kot občinska naprava služil vsem vaščanom. Ali gospodje starešine si mislijo, ker smo brez izjeme vsi klerikalci, se moramo držati klerikalnih strankinih načel, ki veljajo po vseh občinah in korporacijah, kjer gospodarijo klerikalci. Bog je najprej sebi brado ustvaril, potem šele drugim. Zato moramo vodovod na občinske stroške tako urediti, da bomo mi imeli vodo v svojih hišah, drugi Občinarji nas nič ne brigajo. Na zadnji občinski seji je bila ta zadeva na razpravi. Zato je šlo več Občinarjev poslušat znam. razpravo. Ali namesto stvarne razprave, smo takoj pri otvoritvi seje dobili vtisk, da podražitev užitnlne na opojne pijače na našega župana kot predstavnika klerikalcev v Sp. Idriji prav nič ne vpliva. Mož je, oprostite, imel mačka, ki ga je neprestano dražil, da se je moral z navzočimi kregati, namesto da bi vodil sejo. Ker včasih tudi mački povzročajo kraval, posebno v sedanjem času, je bila seja nemogoča, zato smo morali vsi domov, ne da bi se bila rešila važna zadeva. Kako pa smo začudno gledali, ko smo čez nekaj dni po dogodku dobili vsi radovedneži od sodišča v Idriji kazenski plačilni nalog od 4 do 6 K ker nas je ovadil župan, češ, da smo mi razbili sejo. Res smešno, pa tudi resno, kajti doslej še nismo doživeli kaj takega, da bi se kaznovalo obdolžence brez zaslišanja. Proti tej razsodbi bomo vložili priziv, v katerem bomo tudi poudarjali, da se s tožbo sladko ginjenega župana ne strinjamo, še manj pa s sodbo, ki se je izrekla brez našega zaslišanja. Ce pa tudi priziv ne bo nič pomagal, potem bomo pa za prihodnje bolje skrbeli, da možje kot je Svetličič, ki uradnega posla ne morejo opravljati trezni, nas ne bodo več komandirali. Saj do tega časa ni več daleč. Na svidenje!
—	Več prizadetih.
— Otvoritev belokranjske železnice. Prihodnji torek bo zdrdral prvi vlak iz Novega mesta do Metlike. Strokovnjaki bodo pregledovali progo ta dan in še naslednji dan. Slovesna otvoritev bo najbrže 9. ali pa 10. maja.
Za resnico.
m
Roman.
Spisal J o ž e f L a I c h t e r.
(Dalje.)
»Mene Je oviral vedno!« Je odgovoril potem eden onih dveh z visokega. »Glejte, do-ktore, pravzaprav Je bil to nezmisel. če se je naši stranki očital internacionallzem. Mi smo vendar hoteli baš narobe Internacionallzem Izkoreninit). zato smo se pravzaprav ozirali na socialiste — za nič druzega nam ni bilo mar.«
»To se pravi«, pripomnil je drugi, »imeli smo sicer tudi malo v mislih socialne In širje, svetovne, moderne razmere, toda ko pa se človek ozre v prakso, vidi, da s teorijami sveta *etypremeni. In potem, čemu bi se brigali za ljudi, ki se dajo raje voditi od dunajskih judov, rfcgo da bi šli za nami?«
;A- Za hip so vsi trije zopet pogledali z zanimanjem na sprevod. Ko pa je odšel sprevod. Je zopet Izpregovoril doktor Mrazek.
»Mikyški se pa stvar dobro obnaša, kakor Je videti,« je zinil. »Bomo še videli. Morda bi se pa izplačalo, znova se tega oprijeti; Sami bi se lahko postavili na čelo, sami prevzeli prejšnjo vlogo.«
Razgovarjaje se so korakali na Vinograde.
V	tem so prišli policisti In začeli razganjati množico. Ljudje so postajali, mešali se v trumo, Mlfcyška Je hitel, oziraje se z navdušenim smehljajem.
Deloma razpršena množica je šla nato po Vaclavskem trgu proti muzeju. Tu je naposled ostala le še kopica in nje voditelji so očividno irfleli migljaje. Kopica je udarila proti hotelu »Na Košiku«, kjer se je pri oknu pojavil Mi-kyška. Tu so se delavci ustavili, zamahali s klobuki, pozdravili Mikyško. Policaji so šli v hotel, Mikyška Jim je stopil nasproti, predstavil se in izjavil, da je porok za red. Na njegov migljaj se Je kopica razšla, in kar jih je ostalo z voditelji vred, so vstopili v gostilno. Sedli so z Mikyško k polnim čašam
XVII.
Na to demonstracijo narodnih delavcev je naletel i Ivan s Hanušem. Šla sta baš po Vaclavskem trgu, takorekoč za petami doktorju Mrazku in njega tovarišema.
Ivan je imel na sebi težak, lodenski liave-lok, pod pazduho knjige. Medlo, trpko se je smehljal. Okrepil se je zadnje leto, z obličja mu je sijala resnicoljubnost, postal je resnejši, nekako bolj moški. Obličje mu je obraščala brada.
Sedaj si je mislil v duhu, oziraje se za Mi-kyško in kopico delavcev, češ, ali je tedaj le to ostalo od bivšega socialnega programa napredne stranke, od tega bivšega bratstva, sočustvovanja in sodelovanja z delavci: jalovo domoljubje, pridobivanje delavcev zase, za svoje koristi namesto napora za njih koristi.
Naenkrat je zagledal doktorja Mrazka in tovariša. »A, — to pa nekaj pomeni!« je dejal.
Nato je Hamtšu rekel kažoč na doktorja
— Kinematograf »Ideal«. V soboto 4., nedeljo 5., ponedeljek 6.prila: Psilander v eni svojih glavnih vlog. 1. Mladina. (Krasni naravni posnetki.) 2. Ne bodi ljubosumen. (Veseloigra Nordiskfilm Co.) 3. Hudičev delež. Samo zvečer. 4. Po smrti. Samo popoldne. 5. Martin ljubi pse. (Humoreska.) — 7. in 8. apria Girar-di v filmu. Girardi v 50 svojih vlogah. Šolski mladini dostopno.
— V Hrastniku je umrl 1. aprila sodrug Karl Mastnak, vpokojen rudar. Mastnak je bil vedno zvest pristaš naše stranke. Bodi mu zemlja lahka!
— Zastrupila se je v Hrastniku 31. marca služkinja nekega tukajšnjega gostilničarja. Med mleko je namešala solno kislino in to izpila. Še isti večer so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, a je malo upanja, da ozdravi. Vzrok poizkušenega samomora ni znan.
— Maribor. (Dopisniku »Dneva« v pojasnilo.) »Dan« št. 817 od 26 marca t. I., prinaša pod rubriko — Štajersko — notico: »Straža« ne pove« v kateri ne napada samo »Tiskarne Sv. Cirila«, ampak tudi njeno tehnično osobje. Ne vemo sicer, kdo je dopisnik te notice, vendar je treba pred vsem konštatirati: Kolikor besedi, toliko laži. — Dopisnik piše: »Straža« ne pove, da je danes slišati med tiskarniškim osobjem — samo nemško govorico? Klerikalna slovenska »narodna zavednost« je pregnala iz tiskarne malone vse slovensko osobje, pritegnila — čujte in strmite! — rojene Nemce, in da je mera tem popolnejša, celo — protestante! Celo vajenec je trd Nemec, ki ne zna ne ene besedice slovenski...« — Predbaciva torej, da je slišati med osobjem samo nemško govorico. Sicer ne vemo, kje je slišal dopisnik, da se je govorilo nemški med tiskarji, toda gotovo je, da se poslužujejo ti nesrečni »nemški« tiskarji iz Sp. Štajerja in Kranjskega vedno svojega materinega jezika — slovenščine, kjer jim je le mogoče; če imajo pa opraviti z Nemci, pa gotovo ne bodo šli po dovoljenje v »Narodni dom«, oz. k dopisniku »Dneva«, ako smejo govoriti nemški. — Kar se tiče nemškega osobja, bodi omenjeno, da je v tej tiskarni vposlen samo en Nemec, pa še tega je tiskarna vzela takrat, ko ni mogla dobiti drugih, potem so še trije Kranjci, ostali so pa vsi Spod-nještajerci. Sicer nam pa tudi ta Nemec ne dela nobenih nesreč, ker Je pošten tovariš v vsakem oziru in si enakih le še želimo. — Kar se tiče vajencev, so sedaj nastavljeni trije, ki pa niti dobro nemški ne znajo, trd Nemec se pa pri nas še sploh nikdar ni noben izučil in ako bi imel dopisnik »Dneva« le malo možgati v glavi, bi moral vedeti, da je to skoro nemogoče. — Dopisnik vidi pri nas tudi protestante, seveda je imel on gotovo tiste v mislih, ki protestirajo zoper njegove laži v »Dnevu«, ker drugih v Cirilovi tiskarni ne poznajo. Bi pa tudi ne bila nobena nesreča, ako bi bil kak pravi protestant vmes. — Svetovali bi dopisniku v prvi vrsti, da naj se v drugo malo bolje informira, uredništvu »Dneva« pa, da pošlje take »resnicoljube« v penzijon. — Ako pa dopisnik hoče že na vsak način krtačiti »narodne izdajalce«, ima pa tudi prav hvaležno polje: Loti naj se »Zadružne tiskarne« v Celju, ki se je kljub temu, da so bili tiskarji tega zavoda, izvečine sami Sokoli, zvezala z Nemci, to je nemškimi nacionalnimi tiskarnarji prve vrste, samo da ne bi bilo treba dati nekaj kronic več tistemu osobju, ki je bilo v vsakem oziru strogo narodno. To je pač jasen dokaz, da liberalci zahtevajo narodnost od delavstva, zahtevajo, da se isto žrtvuje za nje gmotno in duševno, sami je pa v tistem trenotku več ne poznajo, ko je treba kaj dati. — Saj se razumemo!
— Za »Zarjo«! (Iz Solkana). Zaupni sestanek sodrugov v Solkanu, ki se je vršil v prostorih Del. izob. društva dne 22. marca je uspel sijajno. Predsednik sodrug Andrej Srebernič je otvoril ob pol 10. zborovanje in naznanil dnevni red. O prvi točki »Časopisje« poroča, da se solkanski sodrugi premalo zanimajo za »Zarjo«, marsikateri delavec se priznava za socialista, ali če ga vprašamo, zakaj ni naročen na delavski list, se zateka k najrazličnejšim izgovorom in končno pravi, se že naročim. Sodrugi, to mora nehati. »Zarja« je edini slovenski list, ki zastopa delavske interese in pravičnost sploh. Sedaj, ko izhaja dvakrat na teden, lehko vsak utrpi 90 v za naročbo. Sodr. Jože Srebernič pojasnjuje razmere v Solkanu širše in slika kako sc nesocialisti zanimajo za čtivo, dočim veliko sodrugov ne čita »Zarje«, in o prilikah ne morejo
wmsm
Mrazka in spremljevalca: »S takimi naprednjaki in s takim Mikyško so in morejo biti zadovoljni vsi pravoverni in oficielni narodnjaki. To je gotovo najboljša legitimacija za skupno postopanje z njimi, človek ne bi verjel. Da, to je  —«
Hanuš je skomizgnil z rameni.
»Tebi seveda je to vse eno,« je nadaljeval mirno in resno Ivan, toda jaz, ki sem vse. to od začetka preživel in skusil — meni je to vendar le bridko. Saj nam je vendar šlo za nekaj, za neko istinito vsebino, Za stvar in za mnogo stvari, dasi je bilo to vse nezrelo. Sedaj pa ne gre za nič druzega nego za tisto staro narodnjaštvo, katerega smo se hoteli od-križati. To je vendar strašna dekadenca.«
»Kaj pa hočeš?« je ugovarjal z ironiškitn, jedva vidnim nasmehom Hanuš, tiščoč roke v žepe kosmatega zimnika. »Če je v dekadenci ves narod, morajo biti i ti tvoji tako zVani naprednjaki v dekadenci.«
»No — ves narod v dekadenci?« Je nekako obtavljaje dejal Ivan.
Hanušev smehljaj Je pravil, da vprašanje ni vredno odgovora. Šele za nekaj časa Je dejal:
»Ničesar več se ne nadejam — ničesar! I v konkurenci narodov — to je moje davno prepričanje — zmaguje močni in sile mi že davno nimamo. To so same pene in rakete.«
»Ne -r « Ivan Je nekolikrat otožno
pokimal z glavo. Potem je dejal:
»Glej,« je ugovarjal, »ko bi bil le en sam krepak človek, ki bi Vrgel iskro v današnje
zagovarjati stranke. Končno izjavlja, da Je v Interesu vsakega, ki je res socialist, da se naroči na list in prepričan je. da bo imel vsak od tega dobiček. Nato se je priglasilo precejšnje število naročnikov. O drugi točki dnevnega reda »Prvi majnik« je poročal sodrug Srebernič. Priporočal je sodrugom, naj že vsak zjutraj zapusti delavnico in se praznično obleče. Prvi majnik je praznik delavstva vsega sveta, zato je dolžnost vsakogar, da ta dan zapusti delavnico. Sodrug Jože Srebernič je tudi raztolmačil pomen prvega inajnika. Končno zaključuje predsednik ob dvanajstih zborovanje. Upamo, da bo imel ta sestanek zaželjeni uspeh.
— Občinske volitve iz 2. razreda v Gorici.
V	četrtek je volil v Gorici 2,. razred. Na volišče je prišlo 870 volilcev od 1103 upravičencev. Slovenski kandidatje so dobili od 2S6 do 289 glasov, italijanski liberalci pa od 582 do 592 glasov. Zmagali so torej Italijani.
— Predavanje o militarizmu. 11. marca je predaval sodrug dr. H. Tuma v tržaškem »Delavskem domu« o militarizmu. K predavanju je prišlo kljub največji burji z dežjem precejšnje število poslušalcev. Predavanje se je vršilo na povabilo akademičnega društva »Balkan« in že to je samo na sebi jako razveseljivo znamenje. Akademiki so se jeli emanci-pirati od malenkostnih nacionalističnih ozirov Gre jim za to, da slišijo tudi znanstveno mnenje moža izven nacionalistične struje. Prva pot do spoznanjal Na predavanje je prišlo tudi nekaj delavcev, ki menda niso bili docela zadovoljni s predavanjem. Deloma razumljivo! Delavci vidijo v militarizmu gnusen socialen pojav. Najbolj jim imponirajo grozne številke žrtev militarizma, bremena ki nalaga posebno
delavskemu sloju. V militarizmu vidijo vse zlo naše države. In to je tudi. Militarizem vzdržuje kapitalizem, imperializem, pa tudi klerikalizem. Z odpravo militarizma padejo tudi ti zli socialni pojavi. Predavanje pa je bilo prirejeno od akademičnega društva in za akademično izobražene poslušalce. Izhajalo je iz sociologije in zgodovine. Predavatelj je skusil podati nastop militarizma v zgodovini in vzporeditf njegov socialen pojav s prejšnjimi, to Je z vojskami starega veka, z vojskami fevdalnega srednjega veka in razliko ciljev vojne oboroženih narodnih čet starega in fevdalnih vite-zev s svojimi hlapci srednjega veka. Militarizem karakterizirata sociologično bivstvena znaka: Pojav vojaške organizacije v državi v nasprotju z organizacijo ostalih stanov in v še večjem nasprotju z veliko proletarsko maso Poleg tega nevzdržni razvoj te organizacije v obliki velikega obrata sporedno s kapitalizmom. Kakor raste kapitalizem v neizmerno, tako raste v neizmerno z njim militarizem. Kakor se razvija tehnika v nedogledno moč, tako se je polastil militarizem tehnike in jo razvija še z večjo rafiniranostjo v lastne svrhe. Predavatelj je končno sklepal iz tega sociolo-
Sledljivost
pri kuhanju
doseže le tista gospodinja, ki uporablja l-JEVE
kocke
(gotova goveja juha)
po
vin.
Vitka kocka da. — it M Jo polije • '/4 litrom vrele vode, — 1 krožnik izvrstne goveje juhe, katera se tudi uporablja kot Juha za vkuhanje, za polivanje omak, zelenjav 1.1. d.
Pri nakupu naj se pazi na ime MAGOI In na varstveno znamko
zvezdo s
križcem.
razmere —■ to so vendar tvoje lastne besede li
—	Zakaj bi torej ne zmogel mnogo i narod, dasi majhen narod, ako ti veruješ v moč enega člo* veka, v moč iskre?«
»No, kakor hočeš. A poglej teda| ta na* rod, ki defilira pred Mikyško — in seštel vs# drugo — in če moreš verjeti, veruj In tvoja vera te ozdravi.«
XVIII.
V	tem je Mikyška sedel z narodnimi de« lavci v gostilni »Na Košiku«. Pili so. Po obedu so delavci za hip zapustili hotel.
Razvnelo jih je pivo. Napotili so se v Ma* riansko ulico, zaklicali redakciji »Narodni« listov« slavo in se vrnili zopet k Miky8ki f poročilom, da so dobro opravili. ,
Vsak je izpil znova steklenico piva, potoni so se razšli. »Na zdar, gospod doktorja
Mikyška je vsakemu potresel roko in odšel na kavo v Vodičkovo ulico. Bil Je izborne voU% popolnoma zadovoljen z dogodki današnjega dne. Lice se mu je rdečilo od toplote v gostilni« Ko je tako korakal, je neprestano zri * duhu zjutranji nastop, poulični pojav in protedfc zmagalno realizacijo svojih misli, katero je — kakor si je pravil — izvrševal v veliko širšem slogu nego preje Soumar. Nekaj radostnega navdušenega Je igralo v njetn. Dozdevalo •• mu je pod vtiskom današnjega razburjenja, di je dospel takorekoč na vrhunec svojega dela« da Je idealno dospel tja, kjer je hotel biti. !■ slutil je, da mora dospeti i praktično, da ne* kega dne ------------
(Dalje.)
»»\UC
'■ 'rt21 .■/.£■ yy< >•' •
Ml&,#
ym,%
 -&Jin<'/ i
Zdravnik želodca
Kavarna s,5‘e'». 39"
X. celo noč odprta
Florljanska ulica 8(ev. 8. ^ Prlst. a vina. Doraafa kuhinja.
Edna posebnost likerja je
Ordinira
Dr. Homan,
za člane Zidamnost in Loka.
Radeče.
Trbovlje.
gičnega postanka militarizma, da socializem ne more stremeti po odpravi prirodnega sociolo gičnega pojava boja in tekme v človeštvu, mar več po odpravi militarizma v državi v nasprotju z ljudsko maso, je pa obenem za nevzdržno višanje tehnike v svrho oboroženja avtonomnih ljudskih mas. Socializem zahteva odpravo militarizma, obenem pa zahteva avtonomnost ljudske mase, da ona odloča o vojni ali ne vojni, in da ona sama vzdržuje oboroženje kot opolčenje (milica). Z oboroženjem ljudstva samega in z njegovo avtonomnostjo nastopi konec militarizma. Le v nedogledni daljni bodoč nosti lahko pričakujemo konec vsakega orožja in polno vlado kulture. — Po predavanju je sledila diskusija, v katero so posegli posamezni dijaki. Debata je pokazala, da del dijaštva razume militarizem le v zvezi z nacionalizmom in smatra militarizem potreben za nositelja nacionalnega boja. Zastopnik te struje je imel docela prav, ko je trdil: Boj med narodi bo večen, stremljenje po moči bo večno in ker v militarizmu tiči to stremljenje po neomejenem razvoju in je združeno s stremljenjem naroda po neomejeni moči, je militarizem sociologično in zgodovinsko upravičen. Kdor je predavanju pazljivo sledil, je dobil odgovor že a priori, to je, da je militarizem res opravičljiv le z nacionalističnega stališča, kakor je neopravičljiv s stališča solidaritete ljudstva, iz kolekti vitete in internacionalizma. Po želji delavstva bi se moglo predavanje o militarizmu seveda gibati tudi v smeri, katere so se taknili nacionalistični dijaki, to je predavanje o militarizmu kot o sociologlčnem prikazu v zvezi z na-conalizmom, s šovinizmom in z imperializmom,
— Okraina politična organizacija v Rojanu
poživlja vse svoje zaupnike, da se oglase do sobote 4. aprila, oziroma nedelje 5. aprila, v društvenih prostorih Via Apiari, da oddajo evidenčne liste in odračunajo strankin davek. Odbor opozarja že danes vse strankine pristaše, da skhče kmalu zaupne sestanke v svrho ustanovitve kraievnih organizacij v II. vol. okraju. Na delo tedaj, zaupniki! Odbor ima sejo v ponedeljek 6. aprila ob pol devetih zvečer in pričakuje Polnoštevilno udeležbo.
— Podružnica »Ljudskega odra« v Rojanu priredi v soboto dne 4. aprila v društvenih prostorih ulica Apiari št. 12 »Društveni večer«. Na sporedu sta 2 igri in sicer »Mutec«, šaloigra v cncni dejanju in »Uskok«, burka v enem dejanju. Ker sta obe igri za stare in mlade jako zabavni, se nadejamo obilne udeležbe. Kdor se želi zopet enkrat pošteno zabavati in smejati, naj nikar ne.izostane. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina 40 v za osebo, otroci 30 v.
. ,	Naši mladini v Rojanu! Podružnica »Lju-
dskega odra« v Rojanu pripravlja dramatični odsek ter bo odslej redno uprizarjala igre. Kdor ima veselje do petja, igre, godbe, plesa, čitanja Knjig in drugih poučnih stvari, naj se oglasi od
lami	zv. .er v društvenih prostorih v Ro-
janu. ulica Apiari št. 12.
7nri »m^S^0rRanlzirane tr2a^ke sodruge opo-hvetr! ^	ne	novi	S°sti|ničar	v	»De-
avskeni domu« s svojim poslovanjem 6. aprila, vse organizirane delavce poživljamo, da naj zahajalo. kadar Je seveda potrebno, v gostilno v »Delavskem domu«, kjer bodo dobili najboljšo pijačo in dobra jedila. Tudi zunanji sodrugi, ki — V rSt’ nal 5§čei0 krepiila v teJ naši
Matere, ki Imajo: svoje otroke rade,
; jim dajo za okrepčilo dobro— mleka s Kathrelnerjevo Knelppovo sladno kavo.
> p« davita*' napravila ,
zdravniSko priznan« krepilna piiača.
M nakup* uj u h tavati prtatea l uvojlh * i
Socialni in strokovni pregled.
.... * P18*11? ** Amerike. Iz Pittsburga smo dobili naslednje pismo: Pittsburg Pa, 19. marca 1914. Kakor nas tustran oceana zanimajo novice iz stare domovine, zanima gotovo tudi sodruge onstran morja, tukajšnje delavsko življenje. Zato sem se odločil, da na kratko opišem
razmere v Pittsburghu Pa. Kakor po vseh krajih Zjed. držav, je tudi v P. občutna kriza. Tovarne, (katerih ni premalo) le deloma delajo, (kar se tiče namreč proizvajanja, ker tovarne so z izdelki preobložene) tako, da postajajo čete brezposelnih vedno večje. Vsako zlo pa ima tudi dobre strani. S tem, da tira kapitalizem delavstvo v brezposelnost, s tem sili delavstvo k premišljevanju, od kod vse to prihaja — in tako marsikateri prizadeti izprevidi, da ni to morda božja volja ali kaj nadnaravnega, temveč posledica ureditve, ki jo je povzročilo človeštvo samo. In zato zamore le človeštvo samo zopet odpraviti nezdrave razmere, in to potom družabnega in državnega preobrata. Zato tudi naša politična stranka vedno hitreje narašča. Cim bolj bo tukajšnji kapitalistično-vladni sistem pritiskal na delavstvo, tem hitreje se bliža krivični sistem svojemu poginu. Med rojaki v P. se je do zadnjih par let le malo čulo o socializmu. Novembra meseca pret. leta smo pa ustanovili tudi slovenski socialistični odsek. Odsek je bil ustanovljen z devetimi člani, a danes šteje 34 so-drugov. Seveda imamo tudi dovelj nasprotnikov. V naselbini, kakršna je v tem industrijskem mestu ( preko 1000 rojakov), bi pač lahko imeli močnejši socialistični odsek. Zanašajoč se pa na delavnost odseka, je napredek tudi na političnem polju zaslguran. Za enkrat naj toliko zadostuje o tukajšnjem delavskem gibanju. Lepe pozdrave sodrugom v stari domovini pošilja — Blaž Novak.
* Iz Tflnnlesove tovarne. O. Schembach, inženir v Tonniesovi tovarni, je človek lepe zunanjosti, hitre govorice, lepo zna navidezno govoriti delavcem, posebno pa g. Tonniesu. Toda če pogledamo njegovo dušo. je v velikem nasprotstvu z njegovo zunanjostjo! Tega človeka smo že nekolikokrat potipali v našem listu zaradi njegovega terorizma, ki ga uganja v Tfinniesovi tovarni napram delavcem. Ta človpk misli, da so slovenski delavci res taki tepci, da se ne bodo zdramili in pokazali teinu človeku pot iz Ljubljane. Prav gotovo g. Schembach, bo kmalu zatonila Vaša srečna zvezda. In potem:	Srečno	pot!	O. Viljem
TSnnles, mi smo Vas že enkrat opozorili, da pokažite temu človeku, da ste Vi gospodar v svoji tovarni. Toda do danes še niste imeli tega poguma. Ali mislite g. Tonnies, da ne boste trpeli tudi Vi za terorizem Vašega inženirja? Prav gotovo, in še zelo občutno boste trpeli. Ali mislite, če dela g. Schembach slabe proračune, da bodo delavci trpeli če se jim vedno cene pri delu reducirajo? Ali mislite, da zdravje delavcev ni toliko vredno kakor Vaše. ker pripuščate, da se 100 delavcev umiva v 6 do 10 umivalnikih. In voda je tako umazana in gosta, da bi jo^ kmalu lahko z žlico zajemali. Ali mislite g. Tonnies, da bomo to pozabili? Prav gotovo se bo maščevalo. Ali mislite, če imate malo dela, da so krivi delavci? Krivo je vodstvo tovarne! G. Tonnies, poskrbeli stno, da ne bodo izvedeli o škandaloznih razmerah samo slovenski delavci, temveč delavci vse Avstrije. Če je gosp. Schembach napovedal boj delavstvu, sra organizacija napoveduje njemu. Odslej naj ne sprejme noben kovinar defa v Tftnniesovi tovarni, dokler le Inženir Scheni-bach v tej tovarni. Vi. gospod Tonnies, pa pripišite posledice sami sebi. '
Mesečni shod sodarjev, pivovarniških delavcev in delavk bo v nedeljo dne 5. t. m. ob pol 10. dopoldne v gostilni »Reininghaus« v Sp. Šiški. Polna udeležba potrebna!
* Stavka mizarjev v Belgradu. V Belgra-du so zastavkali mizarji 17. marca, in do danes je še vedno vsled stavke zaprtih do 30 delavnic. Belgrajski mizarji svare vse lesne delavce, ker je položaj zelo opasen in brezposelnost zelo velika, da bi hodili, preden bo stavka končana, v Belgrad. O razvoju stavke bomo poročali prihodnjič. Za danes velja to, da noben mizar ne sme v Belgrad.
* Zveza pivovarniških delavcev je v pretečenem letu krepko napredovala. Tudi pivovarniški delavci so občutili gospodarsko krizo, a šele proti koncu I. 1913. Posledice krize za organizacijo bo torej izkazalo šele poročilo za leto 1914. V stroki vlada zelo velika fluktuacija, zato je razumljivo, da je obdržala zveza od 3970 nanovo pridobljenih članov le 1959; kljub temu je prirastlo zvezi lansko leto 213 novih članov. Število članov je znašalo koncem pretečenega leta 10.740. Tudi gmotno je zveza aooro podkovana. Dohodkov je imela 296.015 kron 99 vin. Izdatki so pa naslednji:
Podpore	57	082	K	99	v
Organizacija m agitacija 56 275	K	94	v
Upravni stroški	45.908	k	22	v
Razni stroški	13.893	K	91	v
Skupaj	173.161	K	06	v
Naklada strokovnih listov se je pomnožila za 200 iztisov. Nemški strokovni list izhaja v 8400 Izvodih. »Svazo\vy List« pa v 4500 izvodih. Kljub temu, da je zadela kriza bolj pozno pivovarniško obrt, že narašča brezposelnost. Ob koncu 1. 1912. je bilo le 76 brezposelnih, ob koncu 1. 1913. pa že 166. Stanje skupue-
J3reni°žnja je bilo ob koncu leta 1913. sledeče:
Zvezni fond Izredni podporni fond Invalidni fond Fond za strokovne liste_ Skupaj
257.277 K 51 v 349.222 K 62 v 129.366 K 52 v 11.705 K 33 v
747.571 K 98 v V pretečenem letu je naraslo zvezino premoženje za 122.854 K 93 v. V tej vsoti pa ni vštet odporni fond, ki ga upravlja zveza posebej.
Raznoterosti.
Tatica v redovniški halji. Iz Rima poročajo: Neka stara nuna je pokradla v samostanu svete Klare pri Napulju teč dragocenih starih siik in jih prodala. Med ukradenimi slikami je ena, ki je vredna 100.000 frankov.
Že zopet veleizdajalci v Avstriji. Brata Gerovsky v Cernovicah sta obtožena izdaje. V zvezi s to obtožbo je bilo v Cernovicah in po drugih krajih dežele hkratu 25 hišnih preiskav. Pri preiskavi so dobili mnogo obtežilnega materiala zoper brata Gerovsky.
Gorklj je obtožen bogokletstva. Slavni ruski pisatelj Maksim Gorkij, ki se je komaj vrnil v Rusijo, odkjer je bil pregnan, je obtožen bogokletstva. S podpisom se je moral obvezati, da ne zapusti Peterburga.
Odgovorni urednik: Ivan Toka n.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska 'i,VfeIjska tiskarna* v Ljubljani.
*
-\7"edjn.o
sveže pivo
najlinejše dvojno marčno belo In črno (Bock-bler), belo V* litra vrček po 20 vin, steklenice 12 lit. čez ulico ravno tako 20 vin. Crno pa v steklenicah po 24 vin. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. — Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah vozovi za vožnjo v mesto in okolico.
ANTON MAVER,
posestnik in restavrater hotel ,Vega‘ Sp. Šiika St. 26.
Gostilna
Florljanska u
□□□□aoDDaoaaaaaaaDaaDaoaDDDaaaaDDDaa
InKinedko delavska gospodarska □ S zadruga V Dobravljah na Goriškem s
^	r. z. z o. Z.	a
g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g
o	žino dobrega in naravnega vina svojih za- d a družnikov. Za pris nost od zadruge prodanega § g	vina se jamči.	g
g Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od o g nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec. S
ianoDDppnnnDnnDnnoanannnDoonnw"i"nn
Okrajna bolniška blagajna v Laškem trgu.
Uradne ure so od 8. zjutraj do 12. dopoldne. Stranke se sprejemajo samo dopoldne. — Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravniki blagajne.
Dr. Zangger,
za člane v Laškem In okolici.
Dr. Baumgarten,
za Člane v Trbovljah.
Stanovanje.
Laško.
Dr. Marcius,
m Člane v Hrastniku in 1/2 ^ V^ll J Hrastnik. Dolu,
n	11
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč se morajo izkazati z nakaznico, za zdravnika (bolniško zglasnico) brez te ordiuirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Bolniščina se izplačuje vsako soboto, Če je ta dan praznik, pa en dan prej.
Načelstvo.
7 LJUBLJANA • KOMENSKE3A-ULICA' h \
I SEF-ZDRAwiK:pRimRij DR- FR.DERGANC:'
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna n i	krila, kostume, plašče,
I	11 7D domače obleke, perilo rao-
derce jB yse modno bjag0
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg stev. 0. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških obleke* h in krstni Opravi.
-	Solldjaa tvrcUca.. — -
Cenena kava!
Fina Soja-Perl-kava, zrnata, enako žgan, iz-vrstnekakovosti in izdatnosti. Nobeno žito ali sladje. Razpošilja se v vse kraje v Avstriji in Ogrske. En poštni zavoj neto 4 in lh kg za
kron 4 80 franko.
Najcenejše in najboljše nadomestilo za kavo. Naroča se: Zgalnlca kave »Santosa", Kr. Vinohrady, 1673, Češko.
Pripravljajte se na kolesar-"—   sko sezono! =====
Vsak Izveden kolesar kupi
najboljše kolo Monarhije —- ali
^KOSMOS^ - KOLO
dobro, ceno ljudsko kolo.
Osterr. VVaffenfabriks - Gesellschaff, Steyr.
Ceniki zastonj in franko od zastopnika Ivan Jax & sin, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Izvrstna eksistenca.
za prodajo nove izvrstne kave, (nobeno žgano žito ali rž), se sprejmejo zastopniki, ki obiščejo zasebnike, proti 20odstotni proviziji. Vzorci :: za poskušnjo brezplačni!
Franc Maršner,
Kr. Vlnohrady, 1573.
»Zdravnik želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano in okolico. O41ikova» v Parim z (Uto kolajn* in (as. križecen.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani
Delul&ka glavnica 8,000.000 kron.	rti	11	*	’•	—	**	‘
Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnica v Spij ©tvi, Celovcu, Trstu, Saraje^na, Gorici in vCelju.
llezcrrai fondi okroglo 1,000 OOO kron.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter A 1 jih obrestuje od dne vloge po čistih	J-
•••
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje W :::	vseh	vrst	po dnevnem kurzu.	:::
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. JBrese konkurence!	Solidna
 ------------------ 3ia|nižfe	cene.	-----
Ljubljana
l>os<1‘ež,,"> Mestni trg št. 19.
Vsakemu pošljem zastonj!
2 lepi škatlji za sladkor in kavo ali 2 lepi cedili z zlatom okrašeni ali 1 močno aluminijevo zajemalko ali 1 lepo	ogledalo ali	proti doplačilu 50	vinarjev 2 ih m	lepega blaga za bluze ali 2 lepi močni brisači in	1	brisalno ruto,	kdor	pri	meni	naroči 5 kg moje Izvrstne ržene kave za 4 K Iranko po
po povzetju, ker hočem dokazati, da je moja ržena kava najboljša.
Josip Hriiš, Izliže, Češko, tvornica ržene kave.
Okrajna bolniška blagajna
v Zagorju ob Savi.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.
Dr. Ernest Jaklin, na Toplici pri Zagorju.
Dr. Ivan Premrov, Oradec pri
Litiji.
Dr. Karol Wlstnger, v Predilnici v Gradcu pri Litiji.
Dr. Rudolf Repič, St. Vid pri
Zatični.
Ordinira dopoldne.
od 9 do 11. ure
od 8. do pol 12. ure
od 8. do 9. ure
od 9. do 11. ure
Za člane:
V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat,
V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz Predilnice.
Za člane iz Predilnice v Gradcu pri Litiji.
V sodnem okraju Višnjagora.
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika Člani iz Predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastaneio, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
Splošno kreditno društvo
= v Ljubljani -
r' j
£ registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje
hranilne vloge po 5%
od dne vlog-e do dne dviga.
Eentnl čLa^velc plačst zavod, sam.
Sprejema vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Dovoljuje posojila svojim članom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo člani, se eskomptujejo menice in vnovčujejo fakture.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki od 8, do 1. popoldne.
<§£
čevljev
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A.&E.Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!
Solidna postrežba!
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo   	^1^7*^13^111.	StrOjOTT	1	   T
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
Vozna IcolesBa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
[ Zaloga pohi- g	V	1	Ljubljana,Ma-:
{ štva in tapet- j	J«	1 OgdLuIli	]	rije Terezija |
| niškega blaga j	mizarstvo.	|	c*11 (Ko,tzei)- ]
■r   ------------------------------------
S ■
s
s
| Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di-j j dilnih sob v različnih j:	vanov, žimnic : s
g: najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov. |
S	11
s Spalnica v amerikanskem orehu |
j 350 kron. j
| Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en | jj ::	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.
- S
.. ■
■
■
B
BnnnnnnnnonnnnonnnnnnnBnnnnnnnnnnnnnnnBBBnBOBnnnnnnonnnnnnnnnBnnnnnDnnnaa
Dfl BD	ga
B	a	Pri nakupu različnega manufakturnega	blaga blagovolit« obrniti n« tvr o	Q	Q
I	I A. &	E. Skaberne	f	1
|	Obstoji od 1.1883.	Mestni	trg 10. Obstoji od 1.1883.	g	g
o	a	Na debelo in drobno!	Izredno nizke cene.	g	g
“	°	na na
nnnnnnnnnnnnnnflnnnnBflnnBflnBnnnnnnnnannnnaBDaBflnnnflOflnnflonaaflonnflnnaBnnnna
Najbopi nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu.
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
Cena za gospode „	„	dame	.
K 14*—, 17*-
20*-
„ dečke 86|3». „ otroke . .
K 12*—, 15*—, 18-K 10*—, 12*—.
St
84—25
S»—28
r
29—81
T--
8'—.
(Varstvena znamka.)
Garantirana kakovost po teh cenah.
Cenejše vrste od kron 1*50 naprej.
BALKAN
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta št. 88.	Centrala:	TRST.	Telefon	št	10
hPnoa v suhih Dosebnili skladiščili. Omotacije itd. — Spedicijsld urad, generalni zastop ln prodaja voznih listov: .^Da.laaaftti« dplmSke družbe v red
vozne proge Trst-Benetke inobratno ter Trst-Ancona parabrodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega LIoyda ^nfrd~Liner^.^l^I^ol>tieiž,loa. NaroJila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke.*1	25aao«*aa«	o«*l«.	—	i-ooaa.«*	^
Največja zaloga
za vsakovrstna moška oblačila Izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah
priporoča
= manufakturna trgovina =
J. Grobelnik, Ljubljana
Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne.