Cena i dinar
#
Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ul. 6. Tei. 23-67. Iibaia vsako soboto. Velia letno 36 din, polletno 18 din. mesečno 3 din. V Mariboru dostavllon na dom letno 48 din, mesečno 4 din. Oglasi po cenikn. Rokopisi se ne vračalo. Poštni čekovni račun 11.787.
Vreme od sobote do sobote
(Napoved od 26. marca do 2. aprHa)
V	južnih predelih Slovenije se še nadalje obeta izrazito jasno in lepo vreme. Temperatura bo še porasla. Večeri in noči razmeroma hladne. Sredi tedna krajevne pooblačitve z možnostjo padavin. — V severnih predelih malone ves teden stalno in lepo vreme, ki se utegne zasukati v prvih dneh aprila, ko ie pričakovali padavine. Tudi niso izključeno krajevne nevihte.
Velika preizkušala
Malo manj ko 20 let je držala mirovna zgradba zmagovalcev v Evropi. Kratek čas, pa vendar dovolj, da so se ljudje na tako razdeljen svet že privadili In se jim še danes zdi kakor da je bil v redu. De Janško pa ta svet ni bil še prav nič urejen in le človeška želja — imeti svoj mir, je ljudem utrjevala to slepilo, skrpano iz deloma nemogočih, vsiljenih po' godb. Bilo je mnogo vprašanj, ki Evropi ves ta čas niso dala miru. Bile so krivične kontribucije, ki so zadevale nesrečno ljudstvo, milijarde denarja, ki so se morale plačevati zaradi grehov milita rizma in imperializma v vseh državah. Kako velike so bile razen krvnih tvarne žrtve svetovne vojne vidimo že iz tega, da so najbolj uspešni diplomati sami priznavati splošno škodljivost vojne. Ugo tovili so, da ni zmagovalcev, ker so bili v tej vojni vsi premagani. A kljub temu priznanju ni bilo nikjer prave volie za obnovitveno delo.
Prav tako so ostala važna mednarodna trenja, politična kakor narodnostno ali manjšinsko vprašanje, gospodarska kakor izsesavanje kmetijskega prebivalstva in pokrajin od industrije In bank Bila so velika kulturna vprašanja, katerih ni bil nihče pripravljen priznati. Kvečjemu so o njih govorili, prirejali konference, da je moralo ljudstvo plače vati še več. Ustanovili so celo Društvo narodov, toda nihče ni imel pri tem poštenega namena: poklicati v ta zbor res zastopnike narodov; kaj šele vseh narodov. A samo to bi moglo — resno izve deno — zagotoviti evropski mir. Ker se niso rešila in niti ne reševala velika vprašanja, zato je postajal sktbp evropskih razmer še bolj zapleten, zato je pri šla velika gospodarska kriza. V samem osrčju Evrope je demokracija nazadovala, ker so jo zapadnl kapitalisti le izkoristili, in izigrali. To je stvarno jedro sedanjega in že 20 let dozorevajočega stanja, ki kaže, da je gospoda na pohodu in da se ji je doslej posrečilo ogoljufati svet ne samo za 14 Wilsonovlh točk in za demokracijo; posrečilo se jim je speljati ljudstva celo do nove vojne, ki bo morda najstrašnejša, kar jih je bilo. Ali se tega evropski narodi že zavedajo? Ali so ljudstva spoznala in spregledala igro teh temnih sil, ki so izšle iz vojne kot edini zmagovalci? Na to vprašanje si moramo pravilno in pošteno odgovoriti, če hočemo razumeti svoj položaj. Od tega odgovora za visi naša odgovornost do človeštva, do svojega naroda in do samega sebe. In odgovor je: da. Razumeli so. Ljudstvo velikih narodov je razumelo pomen te igre. Zato ie bilo odločeno povsod stopiti v boj za svoje pravice. Zato je delalo za mednarodni sporazum, za mir, v katerem bi bili napredovali tudi mali narodi in delavski sloii; za sporazum, po katerem bi si svet moral deliti vse dobrine v pošteni tekmi in brez monopolov. Temnim kapitalističnim silam to ni šio v račun. Zato so se morala ustvariti nova nasprotstva med narodi, zato se je moral zavreti demokratski razvoj in so se morali pretrgati redni kulturni stiki.
Mnogi narodi, ki jih ie zadel novi razvoj, si niso več mogli pomagati. Zato je ponekod zmagala pest nad pravico in je drugod že prišlo do vojn. Toda napačno bi bilo misliti, da so s tem rešena velika nasnrotstva v kapitalizmu in večna vprašanja družbe. Osti vseh teh nasprotij so ie še bolj zaostrene. Boj tistih narodov, ki krvave prvi pod udarci reakcije, ie hkrati boi za večne človeške pravice, zato ne more biti zaman. Nesrečni Baski so bili le prva žrtev novega napada, ki sa jo pričel imperializem v Evropi. Vsi narodi trpč. Človeštvo gre skozi veliko preskušajo. Toda prej ali slej se bo spet pokazalo, da veliki tok zgodovine dere naprej po svoji poti. Pokazalo se bo, da ie živel pravilno tisti, ki ie prišel najdalj po tej poti In ne po poti nasilja.
Takšen ie nauk zgodovine in nauk življenja, zato ne dvomimo, da bo prav takšen (udi nauk te nove preskušnje. A kaj vemo mi o tem? Kakor v zasmeh vsem žrtvam se pri nas pljuje na človeške pravice. In to traja že dolgo, predolgo. Zato
K občinskim volitvam
Bodimo složni in edini
To nedeljo bodo v večih slovenskih ob činah volitve novih občinskih odborov. Na deželi in po časopisju se je zanje vodila živahna agitacija, ponekod taka, ki popolnoma nič ne sliči in odgovarja krajevnim potrebam ter kaže vso politično razbitost in razcepljenost, ki brez dvoma v najmanjši meri ne more hasniti občini in njenim občanom. Kajti popolnoma pogrešno je, gledati na občinske volitve zgolj s političnega stališča ter dajati ob priliki občinskih volitev izraza svojim političnim nazorom. žal, da se to vselej dogaja. Tako se tudi v občinah maščujejo grehi vse naše politike.
Občina je poleg družine najosnovhejša, zato najvažnejša, celica vsega našega življenja. Kakor je treba v hiši in družini sloge in povezanosti, tako velja isto tudi za občino. Saj občina ni le del občanov, nego
vsi občani. Gorje hiši, v katero se naselijo družinske razprtije; ta hiša propade in njeni člani kaj žalostno končajo. Na dobrem gospodarstvu in urejenosti občine so zainteresirani vsi občani brez razlike nazorov, odtod je potem upravičen klic, da je treba zanesti v naše občine novega duha. Duha razumevanja, sloge, skupnosti in vzajemnosti, ki edini more ustvariti v občini pogoje dobrega gospodarstva in napredka. Zato tudi ni prav nič pretirana zahteva, naj se občinske volitve vršijo v bodoče v tem znamenju. Na dobri cesti in vodovodu, na dobri občinski upravi sta vendar enako zainteresirana dva kmeta, čemu potem razdor? Skrajni čas je, da občinske volitve vzamejo v svoje roke občani sami, ne pa različni agitatorji, špekulanti in politični priganjači, ki jint ljudstvo naseda v svojo lastno škodo, če bi le-teh gospodov ne bilo, bi se razmere na našem
podeželju v najkrajšem času izboljšale. Zakaj bi se neki ne mogli mirno in trezno sporazumeti med seboj vsi občani, kadar gre za gospodarska in socialna vprašanja njih občine? Zakaj bi se neki ne mogla sporazumeti dva trezna kmetska gospodarja, ko vendar oba žuli isti čevelj in teže iste gospodarske skrbi? Izločiti in onemogočiti mora ljudstvo samo vse one, ki prinašajo na vas in v občine razdor in razprtije, da morejo potem v kalnem še naprej ribariti. Nujno je, da ljudstvo vso to špekulativno igro spregleda in samo vzame v roke usodo svojega občinskega gospodarstva, in to v duhu edinosti in sloge! Potem bodo občani volili res može, ki bodo brez političnih ozirov in strasti vodili skrb za skupni blagor vseh občanov. Strankarsko politiko pa naženite. S tem boste koristili samemu sebi in vsej občini.
ČSR prej ko slei
Trden otok demokracije
Predsednik čsl. republike dr. E. Beneš.
Spremembe, ki so se dogodile zadnja dva tedna v Evropi, so našle Češkoslo-
vaško trdno, mirno in samozavestno. V težkih zgodovinskih borbah preizkušeni narod je pokazal v teh dneh popolno zrelost, zavedajoč se. da ni osamljen v berbi za demokracijo in svetovni mir ter pripravljen do zadnjega biti za svojo svobodo in samostojnost. Češkoslovaške države ne more nič presenetiti, ker je notranje močna in utrjena in ker vsak njen posamezni član dobro ve, da mu edmo ona čuva prostost. To so izjave celo prevdarne manjšine, razen Henleina, ki je skušal v teh trenutkih izbiti zase čim večje koncesije. Junaški mir in samozavest, ki jo je pokazala ČSR. ie občudovala v$a Evropa, ki je poslej polna hvale in priznanja češkoslovaški demokraciji in razsodnosti. Tudi mi smo lahko ponosni, da smo ob strani močne CSR član Male antante, ki bo poslej brez dvoma igrala še važnejšo vlogo zlasti v srednji Evropi. ČSR jc lahko vsakomur za vzor, kako je treba biti tudi v težkih in razburljivih trenutkih mož na mestu.
500
Kolike za Slovenilo!
časopisje je prineslo vest, da bo generalna direkcija železnic nabavila 500 novih železniških vagonov za brzovlake in potniške vlake.
Prav je, če ob tej priliki opozorimo na mizerno stanje potniških vagonov v Sloveniji, ki vlada tako na glavnih kot stranskih progah. Prva leta po vojni je bila vsaj na glavni progi Maribor—Ljubljana poštena garnitura potniških vagonov. Toda te dobrote je bilo kmalu konec. Zadnji čas vozijo potniški vagoni, ki nam v nobenem pogledu ne delajo prav posebne časti, najmanj pa v tujsko-prometnem. Najmanj, kar bi bilo želeti, je, da bi vsaj
na glavnih progah vozile poštene in udobne garniture, če tega že ni mogoče doseči na stranskih progah. Koliko potnikov dan za dneh vzdihuje: Ko bi vsaj enkrat dnevno vozil med Mariborom in Ljubljano en pošten vlak! Da bi človek sedel vanj z užitkom in veseljem.
Upajmo, da direkcija ob nabavi novih vagonov ne bo prezrla Slovenije. Uvede naj med Mariborom in Ljubljano ter na Dolenjsko in Gorenjsko vsaj enkrat dnevno eno pošteno vagonsko garnituro osebnega vlaka, v katerem bi potniki udobno in z užitkom potovali.
Poljska naglo kuje
Blok baltskih držav proti SSSR
Jedva se Je zakrpal za silo poljsko-litvanski spor ter so se z obeh strani meie umaknile čete vojaštva, je začela Poljska živahno akcijo za ustvaritev močnega bloka baltskih držav, ki naj bi ga »od poljskim vodstvom tvorile Poljska, Litva, Estonska, Latvija, Finska in Romunija. Ta blok naj bi predstavljal obzidje proti Sovjetski Rusiji, jamčil med-
sebojno varnost posameznih članic, zlasti Poljske. Poljski poslanik v Washlngtonu tolmači ta blok tudi s tem. da Poljska ne bo nikoli dopustila, da bi rdeča armada čez njeno ozemlje korakala proti Nemčiji. Poljska išče vsepovsod rešitve, le tam ne, kjer bi bilo pametno in potrebno
—	v močni slovanski skupnosti!
je tudi naš človek ves izgubljen, če se znajde kdaj sredi politike, zato so v njej domači samo »realni ljudje« in pa tisti, ki obračajo svoj plašč vedno po vetru, 1 onjunkturlstl.
Kai bo, ko pride čas ali dan, ko stopi vprašanje o obstoju in neobstoju tudi
pred nas. Ali bomo takrat znali in sploh mogli še najti pot? Nepolitičen narod se težko otrese teh plaščev in vetra. Zato pa bo treba kmalu in tem boli obračunati pri nas s politiko »plašče obračajočega vetra«, če hočemo res doseči ozdravitev vsega našega naroda.
S samozavestjo In pogumom
Na nove pot
Po besedah, tarnanju, razmotrivanju novo nastalega položaja je treba na delo, k dejanjem. Končajmo s svojimi gostilniškimi in kavamskimi razgovori in razmo-trivanji. To ne bo niti najmanj utrdilo našega položaja, najmanj vzbudilo v nas kot celoti močne in odporne samozavesti, ne bo vlilo v nas vse jakega jn nezlomljivega poguma. Potreben je načrt, potrebna so dejanja, treba je pokopati vso pasivnost in mlačnost. Iz vseh mora planiti volja do skupnega dela.
če smo doslej, kljub temu, da smo skoraj dvajset let živeli v svobodni državi, izgubljali na terenu, kot se pravi, je to zgolj in v glavnem naša krivda. Skoraj neverjetno se čuje, da nismo znali izkoristiti položaja. BiH smo se za malenkostne stvari. Važna narodna in v zvezi z narodnimi tudi gospodarska vprašanja »mo prezirali in tonili v topoglavem strankarstvu. Ob resni uri pa si izprašajmo temeljito svojo vest.
Skrajni čas je, da postavimo In zgradimo svoj minimalni program tako v gospodarskem kot v političnem In narodno obrambnem oziru. Tak program naj potem vsakogar obvezuje, ne pa morda tudi likvidira, česar, se tako bojijo predvsem starejši predstavniki raznih političnih skupin. So bitna vprašanja, preko katerih nihče ne more, ki so skupna In od katerih zavlsi dobrobit nas vseh. BI ta vprašanja ne mogla tvoriti podlage za tak minimalen program? Samo dobre volje je treba. Za nekaj malega naj se iz našega življenja umakne zavist In pojem prestiža. Postati moramo močna homogena skupina, zakaj le taki bomo lahko resnični gospodarji na svoji zemlji ter bomo na zunaj Imponlrall vsakomur. Le s takimi bo z nami vsakdo resno računal.
če morda starejši politiki ne morejo več sesti za eno mizo, kadar je govora o skupni usodi, kadar se delajo načrti za bodoča desetletja, potem naj to delo mirne duše prepustijo mlajši generaciji. Ta je že dozorela ter bolj skupnostno pojmuje bistvena slovenska vprašanja, če je treba, se bo ta generacija tudi vrnila v dobo narodnih taborov, da bo z njimi za vselej močno utrdila našo zavest, ki bo najboljše jamstvo našega obstoja. Kreniti pa je na vsak način treba na nova pota, da se enkrat že dvignemo tja, kamor bi se morali že pred 20 leti.
NAROČNIKE,
ki še niso poravnali naročnine, prosimo, naj to storijo čim prej ter se poslužljo položnic, priloženih v tretii številki!
Po štiridesetdnevnem postu
K našemu vstajenju
7 dni
domačih ve$ti
*• Naša vlada je na Dunaju ukinila poslaništvo in ga nadomestila z generalnim konzulatom.
* V Ptuju je tudi odlično uspel češkoslovaški večer s predavanjem konzula Minovskega in filmom »ČSR v vojni in miru«. Slovensko zavedni Ptujčani so obiskali večer v velikm številu ter iskreno manifestirali za jugoslovansko-češko-slovaško bratstvo, ki je dobilo svojo veliko veljavo zlasti po zadnjih dogodkih v Evropi. Želeti bi bilo, da se prireja v Ptuju stalno nacijonalne večere, da se tako dovolj utrdi slovenska zavest, ki je v našem mestu zelo potrebna!
* Ban vrbaske banovine dr. Todor Lazarevič je umrl.
Novi Pokojninski zavodi se bodo ustanovili v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu; Dalmacija pa bo še nadalje ostala v območju ljubljanskega Pokojninskega zavoda, čeprav se proti temu upirajo Dalmatinci.
V dalmatinskih rudnikih železne rude in bauksita so rudarji že delj časa v mezdnem gibanju, ker zahtevajo 20% zvišanje zaslužka.
* Splitski okrožni urad je zaključil lanskoletno poslovanje z 915.000 din primanjkljaja, predlanskoletno pa z 1,600.000, opravičujejo kot posledico številnih štraj-kov v Dalmaciji.
Bosanskim rudarjem so od lanske jeseni do tekočega meseca zvišali mezde za 12%. Vendar pa vodijo rudarji še naprej pogumno borbo za 'nadaljnje zboljšanje položaja.
* Na občnem zboru Zveze industrijcev v Ljubljani so pokazala posamezna poročila, da bo treba spričo kmetijske pasivnosti Slovenije posvečati večjo skrb industrijalizaciji Slovenije. V ta namen je potrebno, da se odpravijo vse ovire, ki onemogočajo industrijalizacijo, kajti le v industrijalizaciji bodo slovenske množice našle dovolj zaslužka.
* V Marenbergu in na Muti dolgujejo nekateri tamošnji Nemci državi 810.000 din na davčnih zaostankih. Našemu revnemu slovenskemu kmetu se zarubi zadnja kravica v štalci, če ne plača davkov. Kaj pa ti gospodje? Če imajo denar za nakup slovenske zemlje, ga morajo imeti pač najprej za davke!
*• Jugoslovanski kongres za ceste bo 4. in 5. junija v Ljubljani. Prav! Bodo vsaj videli, kakšne so naše ceste, morda se jih bo le kdo usmilil.
Režiser prof. Šest je te dni slavil srebrni jubilej svojega umetniškega dela. Zaslužnemu kulturnemu delavcu čestitamo!
*• Za novega senatorja je bil imenovan odvetnik Dušan Vasiljevič, bivši sarajevski poslanec.
* Mednarodni zapleti j aJi vedno nepo-voljno vplivajo na razvoj tujskega prometa. Veliko zanimanje, ki je letošnjo spomlad vladalo po Dalmaciji, je po zadnjih dogodkih precej popustilo. Večina že prijavljenih gostov je odpovedala.
Hrvatski zasebni nameščenci zahtevajo v posebni spomenici 8-urni delovnik v trgovinah, 6-urni delovnik v pisarnah in minimalno začetno plačo 1200 din.
* Jugoslovani, ki so bili v začetku februarja izgnani iz Avstrije, se smejo sedaj spet vrniti v Gradec.
* Upokojena sta bila divizijska generala Paketič in Sarič ter brigadni general Krstič.
* V Beogradu so lani zgradili 320 novih hiš v vrednosti 136 milijonov din.
Preteklo nedeljo je bilo po vsej državi več političnih shodov JRZ in Združene opozicije.
* Sodni spisi v aferi zaradi gradnje požarevske železnice zahtevajo nič manj ko 15 kg. Pri tej aferi je bila država oškodovana za 700 milijonov din.
& Za člana uprave Privilegirane agrarne banke je bil namesto Ivana Ažmana z Lesc imenovan dr. V. Murko iz Ljubljane.
* V Avstrijo je Prizad ustavil izvoz koruze.
Kneževina Lkhtenstein z Nemiiiot
Del evropskega časopisja že nekaj dni vzdržuje vesti, da se bo v doglednem času priključila Nemčiji tudi mala kneževina LichtenStein ob švicarski meji. Doslej je bila ta zveza v carinski uniji s Francijo. Zadnje čase pa se v njej vedno bolj širi nacionalno-sociali-stično gibanje, ki simpatizira z Nemčijo. Vesti pravijo, da bo kneževina odpovedala carinski unijo ;; Francijo ter se naslonila na Nemčijo, kar bi pomenilo že prvi korak k priključitvi Nemčiji.
V 3. št. »Grude« je objavil Albin Pod-javoršek obširnejši članek »Štirideset-danski post«, v katerem piše med drugim:
»Naša zgodovina je knjiga borb. Knjiga sto in stoletnih bojev za obstanek: povest neprestanih, zamolklih, zabrisanih, nevidnih bojev za staro pravdo, ki se podobna krvavi niti vleče skozi vse naše narodno življenje. Ni tu morebiti le veličina kmetskih puntov in samozavest kraljevanja Matije Gubca: vsak najmanjši narodov delček, posameznik, družina...: vsi so se borili, umirali, zmagovali, pa gradili stavbo povestnice v svojih posebnih okoliščinah — vsak za sebe in vsi skupaj za skupnost — lepšo bodočnost potomstva.
Naša zgodovina, zgodovina naroda brez »lastnega« plemstva in brez lastne inteligence, zgodovina kmetov tako rekoč, je kakor ogromen štiridesetdanski pest — čas telesnega in duševnega stradanja. Grobovi Dričajo o naši preteklosti, priča o njej kip matere Slovenije z odsekano desno in levo roko. Narod smo, ki je na vseh koncih in krajih okrnjen in ranjen v živo. Narod! Kakšen narod? Seme smo, seme izumrlega naroda, ki hoče vzkliti, a vzkliti ne more. Zakaj ni sonca, ni zraka, ni vode — in seme čaka lepših dni.
Slovenski kmet. ki je pred več sto tisoč leti zasedel to zemljo, živi na tej zemlji še danes. Naši narodni tlačitelji
— grofi, graščaki... sploh fevdalci srednjega in novega veka, sami tujerodci, so krmili ta narod s tlako, desetino, batino, ječo v grajskem stolpu. Sreča za slovenskega kmeta pa je, da ni vladala nad njim kake vrste domača gospoda, izšla iz njegove — slovenske! — krvi. Kajti slovenska lastnost slovenske gospode je
— pravijo — ta, da prizanesljiv do drugih pije dobro kri najrajši lastnemu narodu, da kaže s tem »drugim« svojo laka iško dušo.
Tlačitelj slovenskega naroda, naš krvni neprijatelj, ki ie bil od nekdaj predvsem germanski itnperijalizem. ni nikoli izbiral sredstev, da nas zbriše z obličja zemlje. In pač ironija usode je, da se je slovenski kmet moral skoro v vseh sto-
Vodstvo nemškega štiriletnega gospo-iarsikega načrta, ki mu načeluje maršal Jerman Goring, že delj časa ~ po priključitvi Avstrije pa z pospešeno naglico — izdeluje osnovo za gospodarsko sode-ovanje Nemčije z državami srednje Evrope. Ponudbe za sodelovanje bo Nemčija stavila Madžarski, Bolgariji. Romuniji in Jugoslaviji. Nemčija bi rada razširila svoje poslovne zveze predvsem z agrarnimi državami srednje in vzhodne Evrope, da si na ta način zasgura siro -
letjih, posebno pa v novejši dobi. boriti za ta germanski imperijalizem in sam ne vedoč zakaj in čemu prelivati na bojnih PGljanah zanj svojo dragoceno kri. Na vseh koncih in krajih Evrope smo se' tolkli za nemštvo, za tisto strašno brezobzirno nemštvo, ki je hotelo preko našega mrtvega telesa zgraditi cesto in most na Orient. Ker se naš narodni genij ni dal potlačiti in ubiti z brutalnimi udarci, je nemški kapitalizem iznašel mogočnejša sredstva: izrabil je za ponemčevanje moč vzgoje in izobrazbe. Kjer ni šlo drugače, pa je slovenskega kmeta gospodarsko ubil, mu prodal grunt, pa ga nato na istem gruntu nastavil za svojega hlapca. Glasne priče tega raznarodovanja Slovencev so bivše šole-ponem-čevalnice na bivšem Štajerskem in danes na Koroškem, alkoholiziranje Ptujskega polja pred veliko vojno, siromaštvo Haloz in še danes čezdalje objestnejše obnašanje »nemške manjšine« = nemškutarjev v Sloveniji. Nad nami visi sekira še vedno, le žal. da je nihče ne vidi.
Slovani, med njimi Slovenci ne v zadnji vrsti, so germanstvu bili in so še danes gnoj, čisto ničvreden gnoj. Suženjski stvor, ustvarjen za podnožje »Herren-volka« (gosposkega ljudstva). Zato ni čudno, da smo na vseh koncih in krajih kulturno zaostali, narodno odmirali in se s tem — kar je tako značilno za našo domovino — v ogromnih množicah potujčili. Žalostna priča našega propadanja je potujčeni Korotan in v ozke meje stisnjena Slovenija: saj ne smeš stopiti na kak višji hrib, ne da bi ugledal mejnikov, glasno kazujočih na obupne borbe za boljši prostor na soncu.
Ohranili smo se v najtežjih razmerah. In k vsemu ni čudno, da je težo borbe nosil na svojih plečih slovenskih kmet. Prvenstveno se ie vršil pri nas boj za obstanek, za kruha boljši kos — ta boj nas je ohranil ne slučajno, temveč po doslednih zakonih prirode, tudi kot samobiten narod. Poudariti je treba, da je gojil neuki, izmozgani, povsod zasramovani slovenski kmet mimo v nemško veličino usmerjenega meščanstva slovenski jezik, slovensko narodno blago, šege in ravade. in s tem pustil dozoreti seme izkrvavelega naroda.«
vine in živila. Nekateri listi pišejo, da bo Nemčija ponudila tem državam nekakšen preferenčni sistem v obliki dunavsko-balkanske carinske zveze. — Po politiki pride torej gospodarstvo, kar je itak namen vsake politike.
Očitek.
Ona: Ko sem si hotela kupiti novo obleko, si dejal, da nimaš denarja Ko se ti je pa vnel slepič, je bil denar takoj pri rokah! . . .
Nemški obisk
Susoslavšie
Maršal H. Goring.
Po končanem plebiscitu v Nemčiji bo sredi aprila obiskal Jugoslavijo maršal Herman Goring, ki namerava v naši državi prebiti svoj krajši dopust. Koncem aprila pa bo obiskal Beograd nemški zunanji minister Ribbentrop, ki se bo ob tej priliki sestal z dr. Stojadinovičem. — Za isti čas tudi napovedujejo jugoslovansko-nemška pogajanja zaradi povečanja izvoza našega lesa v Nemčijo.
Voini uspehi Kitaieev
V japonsko-kitajski vojni se je zadnje dni sreča zasukala. Vedno zmagoviti Japonci doživljajo poraz za porazom. Posebno občutno so bili Japonci poraženi v pokrajinah južnega šantunga, kjer so Kitajci obkolili njih levo krilo in daleč nazaj potisnili japonsko vojsko, ki je pri umiku utrpela velike izgube. V zadnjem tednu je to že tretji večji poraz Japoncev.
Grozote španske volne
General Franco skuša z vsemi silami streti junaški odpor republikanske vojske in tako čim prej zasesti vso Španijo. Vendar pa kljub tuji pomoči ne more doseči znatnejših uspehov. Sedaj skuša na nečloveški način zanesti zmedo med civilno prebivalstvo. V ta namen so pretekli teden večkrat prihitela nad Barcelono nacionalistična letala ter začela bombardirati mesto in nedolžno prebivalstvo. Ti letalski napadi so v dveh dneh zahtevali nad tisoč nedolžnih žrtev. Nad tem početjem se je pričela zgražati vsa Evropa. V Londonu so bile velike demonstracije, isto v Franciji. Generalu Francu so bili poslani mnogi protesti, češ, da na tak način ne gre moriti nedolžnega naroda. Pozvana pa je bila tudi sv. Stolica, ki sicer simpatizira z nacionalistično Španijo, naj vendar ukori na primeren način generala ki v svoji bratomorni slepoti ubija žene in otroke. Protest so poslali tudi škofje iz Amerike. Pa je malo verjetno, da bi se na to oziral general Franco, ki sedaj zbira cete za glavni napad, s katerim se skuša prebiti do morja ter tako odrezati severni del republikanske Španije od južnega Republikanci pa pripravljajo najresnejši odpor.
PoetriavSienie petrolej-skih vrekev
Predsednik republike Mehike je podpisal zakon, s katerim se razlaščajo vse inozemske kapitalistične družbe, ki so lastnice bogatih petrolejskih vrelcev v Mehiki. Republika bo vzela v svoje ro-ke vso eptrolejsko industrijo in bogate vrelce sama izkoriščala. Obenem je izšel tudi proglas na mehiško ljudstvo, naj z zelezno disciplino in nepopustljivostjo pomaga izvojevati bitko za domači petrolej. Tuji kapitalisti se nikakor 116	ve^	bogatiti in rediti na račun
metnskega delovnega ljudstva. Doslej so bili oni gospodarji, mehiško delovno judstvo pa njih suženj. Poslej pa naj ljudstvo samo odloča o svojem narodnem bogastvu, ki naj služi izključno ■judstvu samemu. Ta ukrep mehiške vlade je vzbudil silno pozornost. Tuje petrolejske družbe, ki so imele v Mehiki svoja petrolejska polja, so že pričele pošiljati svoje proteste ter grozijo, da se ne bodo dale tako zlepa izriniti iz Mehike. Tako ie tudi angleška vlada že sporočila, da bo varovala v Mehiki svoje angleške interese. Brez dvoma je, da se bo tuji kapital upiral z vsemi silami terje bo razvila še težka borba med mehiško vlado in tujimi petrolejskimi magnati.
Bivša Avstrija je bila do sedanje priključitve k Nemčiji svobodno in prijeino gnezdo Židov ter njih velikega kapitala, ki je gospodoval tudi preko avstrijskih ineja. Kaj je zanje pomenila neodvisna Avstrija, je dovolj razvidno že iz same okolnosti, da so vprav oni žrtvovali naj-večje vsote denarja za agitacijo in propagando za Schuschniggov plebiscit, saj bi mogli potem še niirno naprej vedriti v okrilju samostojne Avstrije. Vdor narodnega socijalizma in priključitev pa je udarila med nje kakor strela iz nebes. V hipu so se zavedli, da jih čaka podobna usoda kakor njih rojake v Nemčiji. Posebno paniko in strah so dogodki izzvali zlasti na Dunaju, ki je bila nekaka židovska obljubljena dežela, saj je bilo samo tu več nego 300.000 Židov. Mnogi strahopetci so si pognali kroglo v glavo, drugi
Memčlla pripravila
Dunavsko-balkansko carinsko zvezo
Iz Marodne skupščine
12.359 ..neusliSanils" prelen!
Iz poročila predsednika skupščinskega odbora za prošnje in pritožbe narodnega poslanca g. dr. Šemrova je razvidno, da je ta odbor prejel od leta 1932 skupno 14.050 prošenj in pritožb. Odbor sam jih je rešil 1.041, Narodna skupščina 614, nerešenih prošenj pa je še ostalo 12.395. To veliko število prošenj čaka že leta in leta na rešitev, pravzaprav čakajo ljudje, ki so te prošnje naslovili na Narodno skupščino. Težko je reči, zakaj te prošnje ležijo že tolika časa nerešene. Kdo ve, kako mnogi, ki so jih naslovili, težko in nestrpno čakajo na njih rešitev, čakajo in
V paniki In strahu
Židi beže iz Avstrii«
pa so spet poskušali zbežati na vse strani ter s seboj odnesti v varnejši pristan svoj kapital in ž njim drugje poskusiii srečo. Toda le redkim je to uspelo. Novi režim je takoj uvedel najstrožjo kontrolo nad vsem izvozom kapitala ter dovolil prenesti čez mejo samo 20 šilingov avstrijske valute, v brzovlakih, ki so bili tesno nabiti z židovskimi begunci, so obmejni organi vršili in še vršijo zelo natančno preiskavo. Večini beguncem so ti organi zaplenili doslej že večmilijonske svote. In tako se iz dneva v dan ponavlja ona znana pripovedka o »večnem Židu«. Poleg tega pa je novi režim že izdal ukrepe proti Židom. Vsi židovski sodniki in drž. pravdniki so bili odpuščeni oz. upokojeni, izmenjali so židovske zdravnike z domačimi in sploh uvedli nad Židi najstrožji nadzor.
moledujejo, prosijo in intervenirajo. Iščejo najrazličnejše zveze, potom katerih bi spravili spet na dan že pred leti vložene prošnje, ki se prašijo po miznicah in policah, ki pa morda za posamezne prosilce, predstavljajo neverjetno mnogo. In tako se iz dneva v dan grmadijo te prošnje. Narodni poslanci jih prinašajo v svojih aktovkah, prihajajo po pošti in kako drugače. Potem pa mirno obležijo in čakajo leta in leta sile, ki bi jih spravila na svetlo. K tej administrativni naglici pač ne gre izrekati kake posebne pohvale in priznanja!
Ob novem sosedstvu
Ponujena roka
Tedenska zrsal®
Don SSrno o španski državljanski vojni
E. Kocbek objavlja v zadnji številki »Dejanja« zanimiv razgovor z znanim italijanskim emigrantom. Med drugim ata govorila tudi o španski državljanski vojni. Don Sturzo je izjavil:
»Kar se španskih dogodkov tiče, je treba ločiti dvoje: vojaško in versko vprašanje. V vojaškem oziru je španska vojna skrbno* pripravljena zadeva evropskih imperializmov. Znana španska vodilna osebnost je le sredstvo v rokah znanih evropskih sil. Odtod vojaška premoč upornikov nad vladno stranjo; vladi primanjkuje živeža in orožja. Zato je njihov uspešen odpor odvisen od notranjega reda in čiščenja. Prava njihova usoda leži v rokah Anglije in predvsem Francije . . . Sploh vam rečem, da lahko razumem Frankovo in republikansko stran, le tistih kristjanov ne morem razumeti, ki se brezpogojno opirajo na meč. Toda zdi se mi, da taki hudi udarci v raznih smereh čistijo kristjane in krepijo krščanstvo.«
Slovensko društvo
V	članku »Struktura slovenskega vprašanja« citira v zadnji številki »Dejanja« pisec iz govora ob ustanovitvi Slovenskega društva:
»/Vič več se ne sme zgoditi, da se pred svojimi sosedi, naj bodo že prijatelji ali sovražniki, delimo v pozitivne in negativne, se medsebojno blatimo in ponujamo v službo iz sebičnosti, partikulari-stičnih namenov brez brige za to, če morebiti skupnost ne trpi škode. Zdaj in za vselej se moramo zavedati fundamental-nc. resnice slehernega narodnega organizma: doma na znotraj se lahko in s pridom diferenciramo, na zunaj pa moramo proti komurkoli nastopati kot strnjena in nerazdeljiva enota.«
..Pameti ustrezajoča rešitev"
O usodi, ki je doletela Avstrijo, piše ljubljanski »Slovenec« med drugim:
»Svetovna vojna je zapečatila tudi usodo Avstrije, ki je po določilih mirovnih pogodb ostala le še na vseh straneh okrnjen trup, ki so mu vdahnili golo umetno življenje. Prav za prav je predstavljala samo poizkus, kako nemški narod za vselej razdvojiti, in še ta poizkus je bil skažen, zakaj tak cilj je zahteval vse večjo operacijo na nemškem telesu nego je bila ta. Notranje življenje so skušali avstrijskemu nestvoru dati krščanskosocialni politiki Seiplove šole, pa niso uspeli, ker se je medtem razmahnil sodobni nemški nacionalizem, kateremu niso znali postaviti nasproti ničesar, kar bi bilo elementarnejše od misli naroda, ki se hoče zediniti, dvigniti in zopet poseči v zgodovino kot enakopraven tvorec človečanske usode. Posebnemu avstrijskemu državnemu telesu, v katerem naj bi se vsak čutil kot. integralen del enega samega nemškega naroda, svojo državno ločenost od njega pa opravičeval s svojo posebno kulturno miselnostjo in nalogo, bi bilo mogoče podaljšati življenje, če bi se bil zvezal z drugimi podonavskihii državami. Toda ne glede na to, da bi bilo čisto protinaravno siliti 7 milijonski nemški narod Avstrije, da se priveže na sebi čisto drugo-rodne sosede v popolnem nasprotju s elementarnim stremljenjem 67 milijonov svojih sonarodnjakov, je pokazala politična zgodovina minulih dvajset let, da je taka državna zveza ali zvezna država ali pa tudi samo gospodarska enota bila neustvarljiva in bi bila evropski mednarodni položaj bolj obremenila in zapletla nego olajšala. Spričo tega je to, kar se je zgodilo v noči od 11. na 12. marcu, bilo čisto naravna in neizogibna ter zdravi pameti ustrezajoča rešitev.«
Proti temu tolmačenju ni sicer nič prigovarjati, mnogo zanimivejše je, kako gibčno sc zna tudi »Slovenec« prilagoditi, ko vidi, da je bitka izgubljena.
Pomagajmo Si vzajemno
Beograjski »Privredni pregled« je objavil članek Čuvajmo Jugoslavijo«, r katerem med drugim pravi: »Geslo, ki nam ga je zapustil naš nepozabni kralj, moramo imeti vedno pred očmi. Vedno in ob vsaki priliki zvesto izpolnjujmo to geslo, pa bo nam vsem dobro. — Toda
Pod naslovom »Nemško-jugoslovansko mejno sosedstvo« je izšel v »Tagespošti« 18. marca uvodnik izpod peresa znanega politika dr. Morocuttija, ki vsekakor zasluži, da se z njim obširneje pečamo.
člankar uvodoma navezuje na znano akcijo tukajšnje nemške manjšino za slovensko koroško manjšino v Avstriji !. 1926, ki pa za koroške Slovence v tistih razmerah ni bila sprejemljiva. Nato prehaja preko svetlih perspektivov nemško-jugoslovanskega sporazumevanja, gospodarske povezanosti in narodnega prijateljstva obeh narodov k nekaterim izjavam, ki predstavljajo resnično nekaj novega v obravnavanju nemško-slovenskih odnosov. Navajamo dobesedno:
»Kakor je Fiihrer že večkrat izjavil, narodni socializem ne pozna več pojma germanizacije. Narodnosocialistična narodnostna politika visoko spoštuje tujo narodnost, kakor zahteva tudi brezpogojno spoštovanje za svojo nemško narodnost, kjerkoli obstoji in se bori za sve^o eksistenco. Kdor natanko pozna narodnostne razmere nemško-jugoslovanskega mejnega prostora, bo moral pošteno priznati, da je Slove n ij a, današnja Dravska banovina, slovensko jezikovno in narodnostno ozemlje (»slowenisches Sprachgebiet und slowenischer Volksboden« — podčrtali mi). Samo po sebi se razume, da narodnosocialistična narodnostna politika spoštuje to slovensko narodnostno ozemlje, toda z enako pravico se pričakuje z nemške strani, da se era malenkostne in šikanozne manjšinske politike v Sloveniji končnoveljavno zaključi in da se naredi prosta pot za pošteno sporazumevanje od naroda do naroda.«
Poizkusimo, koliko se da iz teh nekoliko abstraktnih besed izluščati konkretnega. Ugotovitev, ki nam priznava Slovenijo kot jezikovno in narodnostno ozemlje, ne da bi delala kake izjeme, pred-
Pariški »Temps« piše o avstrijskih dogodkih naslednje: »Konec Avstrije kot samostojne države je povzročil globoko potrtost v vatikanskih krogih. Te potrtosti nihče ne prikriva, najvišji cerkveni prelati jo celo odkrito priznavajo, kar je povsem razumljivo, saj je bila Avstrija dolga stoletja trdna katoliška trdnjava v osrčju Evrope. Dejstvo je, da so Seipel, DollfuB in Schuschnigg neprestano poudarjali katoliško misijo Avstrije in da je tudi avstrijska ustava iz leta 1934 prevzela načela papeževe enciklike kot osnovo avstrijske vladavine. Razume se potem takem, da je sedanja sprememba neugod-
0 odmevih, ki so jih pri nas rodili dogodki v Avstriji, piše sobotni »Slovenec« naslednje:
»Po deželi že begajo nekakšni agita--tatorji, ki vlečejo vsak na svojo strankarsko stran, vsi pa samo stran od naroda. Izšlo je že tudi več letakov, ki so drug drugemu na las podobni, vsi zmerjajo in pljujejo na domače ljudi, vsi vpijejo: Vlada naj odstopi, sedanji slovenski zastopniki naj gredo v opozicijo, da bomo še z njimi iahko držali, v vlado pa
kdo smo ti »mi«, ki naj čuvajo to deželo? — To smo mi Srbi, Hrvati in Slo-vetici, samo mi stno Jugoslovani in samo mi moremo čuvati Jugoslavijo v naše dobro in v korist naših otrok. Čuvajmo in drug drugema pomagajmo vzajemno in brez ozira na plemenske in verske razlike, ker smo vsi ene krvi. Ravnajmo se po zgledih drugih narodov in poslužujmo sc njihovih izkušenj, s katerimi so dosegli zavidljive uspehe na polju nacionalnega dela.«
Zbiranje okoli ..soinea•*
Iz »Slovenca« posnemamo naslednje: »So nekatere skupine literatov, glasbenikov, likovnih in drugih umetnikov v Ljubljani, ki se zbirajo okoli tega ali onega svojega »solnca« in prezirajo vse druge, ki ne spadajo k njihovim omizjem. Za te skupine je najbolj značilno to, da neskončno mnogo govore, sami o sebi pišejo in zlasti sestavljajo reklamne članke. umetniško pa prav malo ustvarjajo. Tisti literati na primer, katerih ime rujem o skoraj sleherni dan. niso sedaj prav nič drugega kakor navadni prevajalci in še to največkrat iz nemščine, izvirnega
stavlja, če jo prav razumemo, popolno zatajiti vseh reklamacij tega ozemlja za nemški narodni prostor. To je vsekakor dragocena izjava, posebno ker prihaja iz menda oficielnega vira, ki ga, upamo vsaj, v doglednem času ne bo nihče več zatajil. Nas iskreno veseli, da so vzeli Nemci dejanski stan na znanje in prenehali tajiti doslej osporavana dejstva.
članek končuje s temi-le besedami:
»Mi Nemci štajerske obmejne marke, najjužne marke Velike Nemčije, podajamo našim jugoslovanskim sosedom prijateljsko roko. Hočemo, da postane zapadno-germanska usodna skupnost, ki že stoletja veže Nemce in Slovence, podlaga poštenega prijateljstva od naroda k narodu. Velika Nemčija in velika Jugoslavija sta zdaj povezani v prijateljskem mejnem sosedstvu. Mi Štajerci obmejne marke se veselimo te povezanosti in pozdravljamo kot narodni socialisti s prisrčnim spoštovanjem jugoslovanski narod in naše nemške rojake v Jugoslaviji.«
K tem vznešenim besedam nimamo mnogo pripomniti. Saj smo Slovenci kljub težkim izkušnjam, ki nam jih je prinesla ona usodna skupnost, veseli vsakega odkritosrčnega zbližanja, ki nas uvažuje kot popolnoma enakopravnega pogodbenika, če bo smatrala današnja Nemčija za nevredno tako velikega naroda, da bi si nemška gospodarska in kulturna premoč jemala, žive sokove iz našega narodnega telesa in se na tak način neorganično širila ter nas slabila in če bodo tukajšnji Nemci brezpogojno in zlasti še v kritičnem času strogo spoštovali sedanje državne meje ter brez pridržka dokumentirali svojo državljansko pripadnost k naši državi, ne bomo obujali grenkih spominov.
Vsaka kršitev teh načel pa bi zadela na odpor celokupnega naroda.
no vplivala na osrednjo cerkveno oblast v Rimu. Splošna potrtost je tem večja, ker je avstrijski katolicizem prešel pod neposredno oblast nemškega narodnega socializma in je pričakovati, da se bodo rajhovske cerkvene odredbe razširile tudi na Avstrijo. Prvi začetki so že tu: preiskave pri nekaterih cerkvenih poglavarjih, razpust katoliške akcije in nadzorstvo nad katoliškim časopisjem. Vse avstrijsko ozemlje bo sedaj preplavljeno z novo vero, z novim mitosom, narodno socialistično ideologijo, ki je prodrla v osrčje Evrope, vse do Alp.«
naj gredo drugi, da bomo še proti njim lahko rovarili — pa bo vse dobro, vseh težav konec. Polni so očitkov, da je priključitve Avstrije k Nemčiji kriv papež, dr. Korošec, dr. Stojadinovič ali tudi »Slovenec«, čeprav je vsakemu pametnemu človeku jasno in je tudi prepričan o tem, da nihče — razen Nemcev — ni teh dogodkov pospeševal, pa jih tudi nihče ni mogel ustaviti, niti velesile ne, kakor so dovolj jasno povedale.«
pa ne znajo ustvariti drugega, kakor kakšne zabavljive ali zabavne članke čez svoje tekmece, ki so skromni, toda delajo vtišini. To lcar velja za slovensko leposlovje, velja z vse druge vrste umetnosti.«
Kdo plača račune
»Delavska pravica« poroča: »Te dni so bile vse dunajske bolnišnice polne delavcev in narodnih socialistov, ki so bili ranjeni v medsebojnih spopadih. Med temi ranjenci pa ni bilo nič članov bivše vladne domovinske fronte. Odnesli so pete čim dalj od. bojišč. Prejšnji junaki so jo pobrali na varno, edino zatirano in preganjeno delavstvo je imelo pogum, da je šlo branit svobodo svoje države. Če bi se — Bog ne daj — pri nas kaj takega zgodilo, bi najbrž videli čisto enako sliko .. .«
Odvetnik In kravla kupilla
Po »Slovenskem domu« posnemamo naslednje poročilo o kravji kupčiji:
■'Zanimiva zgodba, ki bo med mariborskimi jezikarji gotovo še dolgo krožila, se je pripetila v Mariboru. Neki odvetnik je kupil pri kmetici v Sv. Tro-
7 dn i
□ Mornarica USA ima 2050 hidroavijo-nov, zgraditi pa jih nameravajo se 1000.
□ V Varšavi so bile pretekle dni krvave demonstracije proti Židom, pri čemer je bilo ranjenih nad 100 oseb.
□ O tajni v olivni pravici je bil na Madžarskem izdelan predlog in dostavljen parlamentu.
□ Bolgarski državnik a. Maftreov je umrl zadet od kapi.
□ Strahovit orkan na Kaspiškem morju je uničil 60 ribiških ladij, pri čemer je utonilo 190 ribičev.
□ V SoHii so bile preteklo nedeljo velike demonstracije za svobodo in demokracijo.
□ Pri nedeljskih volitvah v bolgarski parlament je dobila vlada 30, opozicija pa 11 mandatov.
□ Za nemško-avstrijski plebiscit, ki
bo 10. aprila, je že sedaj začela po vsej Nemčiji živahna propaganda.
□ Anglija je začela zavračati vse begunce iz Avstrije, ki so se hoteli zateči na angleška tla.
□ Katoliški tisk v bivši Avstriji je doživel popolno uistosmeritev.
□ Za pomirjenje Nemčije in Češkoslovaške se napoveduje velika mednarodna diplomatska akcija.
□ V Italiji so se podražile cigarete za 10%, sol za 170%. vžigalice pa za 20%.
□ Dr. Milan Hodža vodi pogajanja za sestavo vlade narodne sloge. Manjše nemške stranke so se namreč priključile Henleinu, vodji neckmalističnega gibanja v čSR, zato bo vlada narodne sloge od desnice do levice odgovor na to nemškoe konvencijo.
□ V Unzu je bil aretiran tamošnji škof Gfollner; tamošnji ravnatelj živalskega vrta H-erz pa je izvršil samomor.
□ Italijansko-angleška pogajanja zadnje dni ugodno potekajo. Italija je že, hoteč s tem dokazati dobro voljo, odpoklicala iz Libije več svojih čet, ker je obljubila, da bo zmanjšala število čet v Libiji.
□ DoHfussova vdova je s svojimi otroci pobegnila z Dunaja v Švico.
V	senatu je vzbudil precejšnjo pozornost govor senatorja Ivana Puclja, ki je med drugim tudi dejal, da v Sloveniji JRZ ne predstavlja večine in bi pri svobodnih volitvah dobila največ 10—15 odstotkov glasov. V redu. Toda moti se g. senator, če misli, da bi ostalih 85 odstotkov dobila JNS.
□ Kitajskim pokrajinam grozijo velike poplave, ker so kitajski vojaki na umiku razstrelili varnostne nasipe.
□ Veliko vohunsko družbo so odkrili v Franciji, ki jo je vodila neka »lepa Tatjana« in neki Perzijec. Vohuni so prodajali nekim velesilam načrte francoskih utrdb in vojaških objektov sploh.
□ V Palestini so začele posamezne večje roparske tolpe napadati vasi ter izsiljevati zlasti živež.
□ Švica ostane prej ko slej strogo nevtralna, tako je izjavila švicarska vlada ob avstrijskih dogodkih. Znala pa bo ob vsakršnem napadu čuvati svojo svobodo in demokracijo.
□ Turčija je najela v Angliji večje posojilo. ki ga bo uporabila za svojo industrijsko petletko.
□ Za Hitlerjev obisk v Rimu, ki bo za četkom maja, se že sedaj pripravlja vsa Italija.
jici v Slov .gor. kravo za svoje gospodarstvo. Mariborski odvetniki se namreč zadnja leta vedno bolj pečajo z kmetijstvom. Skoraj že vsak drugi ima svoje posestvo v okolici in tako rabijo tudi krave, dasi se menda na nje preveč ne spoznajo. Torej, ta odvetnik je kravo rabil in kupil in kmetica mu jo je prignala v Maribor. Prignala mu jo je pa naravnost na dvorišče njegove hiše. Ko je odvetnik kravo videl, se mu je pa zdela naenkrat predraga ter je ni hotel prevzeti. Kmetici pa tudi ni bilo prav, da bi zastonj tako daleč gonila kravo, pa je živinče enostavno pustila na dvorišču odvetnikove hiše ter je odšla. Krava je nekaj časa stala na dvorišču, potem pa ji je postalo dolg čas. Podala se je na mariborske ulice, ker jo je prestrašil močan promet ter je začela bez-Ijati. Policijski stražniki so jo lovili ter jo ujeli. Prignali so jo na policijo, kjer se je ugotovilo, od kod je krava pobegnila. Potem jo je dala policija v rejo, dokler se lastnik ne javi. Zadeva s to kravjo kupčijo pa se bo še najbrže obravnavala in končala pred sodiščem.
Konec Avstrije
Potrtost v Vatikanu
Pomaži odmevi avstrijskih dogodkov
Banovinska §r$nka m drewe$-nica v Pekrah pred razpustim
Dokler ne vidim, ne verjamem
V	letih 1919. in 1920., do svojega odhoda na jesen poslednjega leta na takrat še državno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, sem sodeloval pri tedanjem glavnem poverjeniku ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani. Naše začetno delo je bilo med drugim: določitev tako zvanih agrarnoreformnih predmetov (veleposestev) in agrarnoreformnih oseb (upravičencev pri dodelitvi veleposestniške zemlje) v Sloveniji. Pri tem smo mislili tudi na potrebo in možnost, da pridobimo nekaj sveta za ureditev najnujnejših javnih gospodarskih ustanov z ugodnimi pogoji. Na to sem zasebno opozoril ondanjega, medtem prerano (1. 1930.) umrlega vinarskega ravnatelja Antona Puklavca v Mariboru, da naj namreč za svrhe svojega službenega področja izbere tiste dele agrarnoreform-ne posesti, ki bi za to najbolj sodili in katere bi bilo za javno korist lahko dobiti po agrarni reformi.
Puklavec se je odločil za posest na Kapeli pri Slatini Radencih, kjer deluje že dolga leta prvotno državna, sedaj banovinska trsnica in drevesnica, in pa za posest v Pekrah pri Limbušu, kjer deluje od leta 1921. prav takšen zavod. Oba zavoda sta bila smotrno zasnovana in zgledno urejena. Tu sta danes še naši dve »viničarski šoli«, kakor smo jih nekdaj imenovali, ker sta z njima združena vsakoletna viničarska tečaja za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo, ki trajata po devet mesecev.
O ustanovi pri Kapeli ne bom tokrat nič napisal. Ta ustanova je, mislim, dokončno »naša«. Drugače je z banovinsko trsnico in drevesnico v Prekrah, ki je baje že v razpustu, česar pa, dokler ne vidim, ne morem verjeti.
Iz Maribora do tja je samo eno uro hoda. Zemljišče, ki je razmeroma majhen del obsežnega veleposestva očetov benediktincev iz avstrijskega, odnosno zdaj nemškega samostana »St. Paul« na Koroškem, meri približno 22 hektarov. Ta svet smo si bili ogledali po službeni dolžnosti leta 1919., odnosno leta 1920. Začudili smo se očitni malomarnosti in zapuščenosti samostanske pristave: nasledek prehudega izrabljenja in izkoriščanja ob tudi drugače pomanjkljivem oskrbo-
vanju posestva. Za oblastveno določeno svrho pa je svet bil in je seveda prav tako zdaj čisto posebno prikladen.
Država je posest razlastila ali razsvo-jila (ekspropriirala). Leta 1921. je imenovala za upravnika pristave priznanega strokovnjaka Janka š u m e n j a k a. Poverila mu je ureditev ustanove. To se mu je odlično posrečilo. Nastali so hudi pravni spori, borba za lastninsko pravico. Zavod je postal banovinski, gumenjak pa že nekaj časa ni več tamkaj. Nedavno je moral oditi — ne vem, ali po prošnji ali po službeni potrebi — v Kranj na Gorenjsko za pomočnika okrajnega kmetijskega referenta, torej daleč od priljubljenih mu sončnih pekrskih goric, ki ga bodo jako pogrešale.
Vsa dolga leta so vztrajno preurejevali, dozidavali, prezidali, izboljšali zemljišča, ceste in pota, napravljali nove nasade ih dr. »Pekre« so kmalu zaslovele. Za tečajnike je primanjkovalo prostora. Letno so pridelali do četrt milijona ključev ameriških ■ trsnih podlag, kakih " 150.000 trt cepljenk in 5000 sadnih drevesc. Pred štirimi leti so ustanovili sejanje za vzgojitev 20.000 orehovih sadik. Redijo kakih 20 glav živine, svinje, perutnino itd. Tisoči so si ogledovali vzorne gospodarske naprave z največjim pridom. Vzgojili so v tečajih lepo število mladih gospodarjev viničarjev, ki se v življenju in delu po večini izborno uveljavljajo. Ko bi jih mogli desetkrat, stokrat toliko vzgojiti, bi bilo še vedno premalo za naše velike potrebe!
V	»Pekrah« so koristno naloženi težki stotisoči iz javne blagajne. Dokaz, kaj se da doseči z umnim, smotrnim strokovnim delom.
Vse to je služilo naši javni koristi, zdaj pa morda res prehaja nazaj na samostan v tujini, ki je bil nekdaj ta krasni košček zemlje močno zanemaril, kot da bi bil nanj pozabil. .
Na vznemirjajoče časniške vesti, ki smo jih že brali, ne morem nič dati. Dokler ne vidim, ne verjamem. Saj škoda še posebno velika škoda tu ob naši severni mejj — ne bi bila nikdar več popravljiva. Takšne gospodarsko-prosvetne in narod-no-gospodarske politike kratko in malo ne bi mogli doumeti. »Pekre« so nenadomestljive. Andrej Žmavc.
niti najmanje ne kršil, ker bi producent po predhodni prijavi lahko kuhal žganje iz doma pridelanih surovin kakor dose-daj, s sigurnostjo pa bi se preprečilo kuhanje žganja iz uvoženih surovin in s tem poplava našega ljudstva s Jcuhanimi visoko-odstotnimi žganimi pijačami.
Divje narode je alkohol v najkrajšem času iztrebil, a tudi nas uničuje, seveda nekoliko počasneje, a zato ne manj zanesljivo. Sam povzročujoč celo kopo bolezni, pripravlja drugim pot. zmanjšuje
odpornost posameznikov m rodu napram infekcijam in intoksikacijam ter boleznim in okvaram sploh, zvišuje torej bolehnost in umrljivost, uničuje deco, zmanjšuje plodovitost, razplemenja ^ in oslablja zarod, moti mir in red. izpodko-puje moč države, razjeda rodbinsko življenje., uničuje nravnost, zakrivlja nebroj zločinov in nesreč, ubija blagostanje in narodno bogastvo, spravlja posameznike in cele rodbine v propast in pogubo ter dovaja in tira najširše sloje v bedo«.
Mase tržišče m cene
Da ne bo pozabljeno!
Trgovtl In veleposestniki Im Slovenije so zahtevali, da naj odrajtujejo trošarino na vino in žganje kmetje
vinarjih in sadjarjih v državi. Neprizanesljive zahteve in sebična prizadevanja nekoliko ljudi ogrožajo življenski obstanek ogromnih množic kmečkega prebivalstva, ker jim hočejo skratiti že itak borno plačilo za njih trud in dela. Prizadeti kmetje, kolikor so pač združeni (organizirani), so se tem predlogom odločno uprli. Ali je zavoljo dobičkarskih koristi posameznikov res treba selu okrnjati pičle dohodke ter na račun naše vasi in našega kmeta dajati monopole neznatnim skupinicam velepodjetnikov?
Tega zares ni treba. Opisani smeli poskus je bil tokrat odbit, a gotovo ne^ za vedno pokopan, nego samo odložen. Brezpredmeten bo šele tedaj, ko bodo vsi razboriti kmetje kot en mož gospodarsko združeni, organizirani. Seveda tudi za vse druge, še mnogo večje potrebe svoje gospodarske osamosvojitve. Pa brez tistih nepoboljšljivih starih, splošno znanih političnih prekanjencev in barantačev!	Sottski.
To vprašanje je bilo medtem sicer drugače rešeno, vendar je dobro, da ne pozabimo, kakšna bremena so neki »slovenski« trgovci in veleobrlniki hoteli še naprtiti našemu kmetu, s čimer bi ga gospodarsko še bolj oslabili, kakor že itak je. Baš pred enim letom so o tem poročali tudi beograjski listi. Iz glasila Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug posnemamo:
Nedavno so združenja trgovcev in tovarnarjev iz Slovenije predložita kraljevski vladi, narodni skupščini in senatu prošnjo, v kateri zahtevajo, da naj za naprej odrajtujejo trošarino na vino in žganje pridelovalci, torej kmetje. Razen tega zahtevajo, da se naj kmetom prepove žganjekuha in prodaja žganja, ter predlagajo, da jim naj žganjarske kotle zapečatijo. Veleobrtniki in trgovci so za sebe zahtevali monopol, namreč prvi samo-izdelavo, drugi pa samoprodajo žganice.
Zahteve trgovcev in tovarnarjev so povzročile upravičeno nevoljo pri vseh
Les. Na današnjem trgu je trgovina precej mlačna. Izvoza pa tudi ni velikega. Trdne so cene le za nekatere vrste lesa. Tesan les od 170 do 210 din za m3. Smrekovi hlodi od 200 do 300 din za m3. Macesnovi hlodi od 250 do 350 din za m**. Drva, trda, od 50 do 80 din za 1 m. Drva mheka od 40 do 60 din za 1 ni. Smrekov rezan les od 350 do 400 din za m3. Skorja 20 din za 100 kg. Trd les: oreh 1200. jesen, javor, hrast od 480 do 500 din za m3.
Živina. Zaradi nazadovanja izvoza so pričele cene popuščati. Na sejme je sicer dogon živine še dokaj živahen ter je pii-čakovati, da se bodo razmere v doglednem času še izboljšale. Voli se prodajajo po 4—6 din, telice 4—5.50, krave 3— 4.50, teleta 5.50—6 din.
Svinje. Izvoz je nekaj manjši, cene pa so še nadalje čvrste. Povpraševanje za domačo porabo živahne, za izvoz manjše, ker je izvoz spričo visokih cen nerentabilen. Debele svinje po 7—9 din, pršularji 6.50—8, Špeharji do 10.50, pujski 7—S
tednov stari po 100- -130 din, 4—7 mesecev stari 240—380 din, eno teto 710— 810 din.
Kože. Goveje surove 11—14, telečje 10—14, svinjske 8—12 din za kilogram.
Poljski in drugi pridelki. Seno 30—35 —45 din, otava 40—45, slama 30—35. Krompir 0.75—1.50 din, čebula 3—4, česen 5—8, zelje 1—4, kislo zelje 5, kisla repa 2, karfijola 8—10, regrad 10—12 za kg. Jabolka 3—7 din, hruške 5, suhe slive 10—14, orehi celi 6, luščeni 20 din. Pšenica 1.75—2, rž 1.50—2, ječmen 1.50— 1.75, koruza 1.25—1.50, oves 1—1.25, proso 1.50—1.75, ajda 1—1.25.
Mleko, perutnina, jajca. Mleko 1.50—2 din liter, smetana 10, sirovo maslo 24, jajca 0.50—0.75; kokoši 28—35, piščanci 25—65, gosi 40, purani 40—65, race 18 do 25 din.
Vino. Povpraševanje živahnejše. Cene trdne. Navadna namizna in lažja vina 4 do 6 din za liter, sortirana vina 6—8 din. Slivovka za liter 18—20 din, tropinovka 14—16 din.
Načrti za gradbena dela
Ljubljansko mesto postaja prav za prav bolj mirno in solidno, za kar ima dovolj vzrokov. Gospodarsko je precej zaostalo zaradi krize in tudi zboljšanja še ne čuti. Njene velike načrte je večinoma uničilo nerazumevanje od zgoraj, čeprav so razne deputacije dobile v Beogradu že več obljub. Novega kolodvora si kljub lepemu načrtu še nismo izvojevali, izvedla so se le neka dela na peronu po načrtu ravnateljstva. Prav tako ni denarja za zidavo moderne bolnice, ki jo Ljubljana in vsa dežela potrebujeta že davno, a so komaj uspeli razširiti neki paviljon.
Tudi zasebne gradnje se niso izvršile v nameravanem obsegu. Zida se hotel ,Slon’ in blizu njega palača banke ,Slavije’ ter tudi več stanovanjskih hiš. Prav nič pa ne napreduje spor z Bat’o za njegov nebotičnik. Ureditev ulic se — kakor pojasnjuje g. župan — pospešuje, vendar ne more ugoditi vsem velikim zahtevam. Vprašanje pa je tudi, kako se sploh dajo neke ulice urediti za. moderen promet. Pri dosedanjih gradjah se kaže precejšnje polovičarstvo, kar se bo čutilo posebno v Wolfovi ulici in v šelenburgovi. Lepa bo vseučiliška knjižnica, ki bo kmalu gotova. Med drugim se mora pa omeniti Mayerjeva trgovska hiša ob Ljubljanici, žal, vsa ta dela ne morejo zaposliti niti vsega domačega brezposelnega delavstva.
Žganjekuha in narodno zdravje
Iz revije »Zdravje« posnemamo naslednji članek o žganjekuhi in narodnem zdravju:
»Na podlagi zakonitih določil o prosti žganjekuhi, kuhajo kmetje žganje sami. Zakon pozna sicer sledeči omejitvi: Producent alkoholnih surovin—pri nas pride v poštev izključno le sadje — sme kuhati žganje le iz doma pridelane surovine. nadalje sme žganje rabiti le za lastno porabo. Ta zakon se pri nas izigrava, in sicer na ta način, da producent žganje prodaja in seveda z uspehom, ker ga nudi posamičnim odjemalcem mnogo ceneje, nego ga morejo nuditi za točenje alkoholnih puac obdavčeni upravičenci, nadalje s tem. da kmet ne uporablja le doma pridelamh surovin, katerih je primeroma malo, nego kupuje uvožene surovine in iz njih kuha žganje. Pred vojno je v ta namen služilo uvoženo brinje, danes služijo temu namenu lige in rozine. Tako prodaja prosto kuhanega žganja kakor kuhanje žganja iz surovin, ki niso pridelane doma, sta v tem slu-
čaju protizakonita in bistveni vzrok širjenja alkoholizma po žganjepitju.
Vsaka kontrola je dandanes iluzorna in neuspešna, kajti nikdo ne prijavlja nedovoljene žganjekuhe. Slednja se vrsi na skrivaj. Od ljudi je nemogoče dobiti predmetnih podatkov, kar je pač naravno: nikdo noče ovajati svojega soseda in si s tem nakopati sovraštva.
Stojimo pred sledečim vprašanjem: Dognano je, da se zakon o prosti žganjekuhi izigrava, to izigravanje zakona ima v posledici širjenje alkoholizma in njegovih opasnih učinkov ter prikrajše-vanje občine, banovine in države na zakonitih prispevkih trošarine. Na drugi strani je jasno, da se bo izigravanje zakona vršilo dalje vse tako dolgo, dokler ne bo nastopila učinkovita kontrola vse produkciie žganih pijač.
Ker zakona o prosti žganjekuhi ne bi bilo mogoče tako hitro spremeniti, bi se priporočalo za naše razmere, da se uvede kontrola p-oste žganjekuhe v obliki pečatenja kotlov. Na ta način bi se zakon
Izseljeniški institut
V	tretji številki »Dejanja« razvija E. Kocbek pod naslovom »Slovensko izseljenstvo« nekaj misli, ki jih ponatisku-jemo in dajemo v premišljanje:
Stremeti moramo po skupnem narodnem delu iti ustvariti pluralistično sodelovanje pri osrednjih narodnih ustanovah. V tem smislu naj se vedno bolj dopolnjuje izseljenski institut, ki je v zarodku že ustanovljen: v njem naj se za-čiani vsak slovenski izseljenec (ne društva!) brez izjeme in naj za borno pristopnino dobiva vsa kultura, gospodarska in moralna sredstva svoje življenjske vzgoje. Tak institut bi z državno podporo lahko vodil vse slovensjce šole med izseljenci, razne tečaje vzdrževal in enotno vodil gospodarske ustanove in zadružne organizacije med njimi ter vzdrževal pošiljanje mladine domov in domačih javnih delavcev med izseljence. Institut naj bi našel primerno obliko za gospodarsko sodelovanje izseljencev z domovino in narobe ter izdajal periodične liste za izseljence, velik ilustriran tednik, razne revije in vodil posebno poročevalsko službo.
RADIO UUBUANA
Nedelja, 27. marca. 8: Vesel pomladni pozdrav (Fantje na vasi, vmes plošče). 9: Napovedi. poročila. 9.15: Koncert. Sodeluje: Radijski komorni zbor pod vodstvom sc. dr. Fr. Kimovca in g. Prof. Pavel Rančigaj (orgle). 10: Postni govor: To ie zares prerok (g. dr. Fr. Kimovec). 10.15: Orkester balalajk (plošče). 1030: Akademija izseljeniške zbornice
7.[i mladino. 12: Veselo rajanje (plošče). 13: Napovedi, poročila. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 16: Brata Golob igra+a na dve!’ harmonikah. 17: Kmet. ura", n^h in stroški, pri vzdrževanju vinograda (g. Anton Flego). 17.20: Veselo popoldne, sode-
lujeta: Radijski orkester in g- Mirko Jelačin. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac- ura: Ju-raj Bjankini — ob priliki 10-letnice smrti (dr. Ljubo Perkovič, publicist). 19.50: Harmonika, solo, g. Ivan Cimerman. 20.20: Pevski koncert g. ravn. Julija Betetta. 21: Ant. Dvorak: Iz novega sveta. 21-45: Radijski orkester- 22: Napovedi, poročila. 22.15: Zvoki v oddih.
Ponedeljek, 28. marca. 12: Glasbene slike (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkest-i. '4. Napovedi. 18: Zdravstvena ura: Strela in druge izredne poškodbe (g- dr. Anton Brecelj). 18.20: Fibich: Na večer, sinfonična pesnitev — plošče). 18.40: Kulturna kronika: Janez Mencinger — ob 100-letnici rojstva (g. prot. Fr. Vodnik). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Romantika Poljanske doline (Jože Bekš). 19.50: Zanimivosti. 20: Prenos iz Celja: Koncert Celjskega pevskega društva. 21.30: Plošče- 22: Napovedi, poročila. 22.15: Veseli zvoki (Radijski orkester).
Torek, 29, marca. 11: Šolska ura: Kako nastane pravljica (g. Ljudevit Mrzel). 12: Pesmi severnih Slovanov (plošče). 12-45: Poročila. 13: Napovedi. 13-20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14: Napovedi. 18: Za kratek čas (plošče). 18.40: Duhovni obraz Slovencev (g. dr. Stanko Gogala). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Prihod Omer Paše Latasa v Bosno 1- 850 (Ahmed Murat-begovič, kniigž.)- 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20: Koncert francoske glasbe (Radijski orkester). 21: Ksilofon solo (plošče). 21.10: Rondo — IV. ura. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Pevski koncert ge. Antonije Šuštar-Maroltove.
Sreda, 30. marca* 12: Radijski Šramel. 12-45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Operni odlomki (plošče). 14: Napovedi. 18: Mladinska ura: Novi smisel narodnih običajev (g. prof. Niko Kuret). 18.20: Sevdalinke (plošče). 18.40: Beograd, ki umira in vstaja v novo življenje (g. Vladimir Regaliy). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Kiplingova dela in njihov pometi za našo mladino (dr. Marija Ilič, Aganov)- 19.50: Sah. 20: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani. 21: Klavirski koncert (plošče). 21.15: Pevski jazz-kvartet. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za oddih (plošče).
Četrtek, 31. marca. 12 r Nekaj okroglih za krajši čas (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Operetni napevi (plošče)- 14: Napovedi. 18: Koncert Radijskega orkestra. 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije.’ 19.50: 10 minut zabave (g. Fr- Lipah, član Nar. gled.). 20: Koncert. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester).
Petek, 1. aprila. 11: Šolska ura: Šaljiv spored (g. Silvo Mehora). 12: Po naših logih in gajih (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Muzikalne potegavščine (Radijski orkester). 14: Napovedi. 18: Ženska ura: Gospodinja in služkinja (ga. Ivanka Velikonja). 18.20: Vesele in razigrane (plošče). 18.40: Francoščina (g, dr. Stanko Leben). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. 19.50: 10 minut za planince (g- Pavel Kunaver). 20: Tu imaš aprilsko laž! 22: Napovedi, Poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 2. aprila. 12: Druga za drugo se plošča vrti kar brez odmorov in brez besedi. 12.45- Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Druga za drugo se plošča vrti kar brez napovedi in brez besedi. 14: Napovedi. 17: Za delopust! 17 40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu, II. Pred (g. inž. arh. Rado Kregar). 18: Citraski trio »Vesna«. 18.40: Dvostranske pogodbe (g. Joško Rozman). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura-19.50: Pregled sporeda. 20: O zunanji politiki (%. dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Konec tedna bodi tak. da bo zadovoljen vsak! 22: Napoved, poročila. 22.15: Vesel konec tedna.
Kuimram obzorja
Ob 100 letnici slovenskega optimista
(JANEZ MENCINGER 26. III. 1838 — 12. IV. 1914.)
Mencingerjev filozofski optimizem, ki je simpatiziral z načeli pozitivnega idealističnega krščanstva, tvori nekak prehod od prvih slovenskih liberalcev Stri-tar-Tomšičeve fiziognomije, ki še niso glasno oznanjali zadnjih kulturno bojnih ostrin doslednjega liberalizma na ljubo narodnostnemu osveščanju širokih ljudskih množic do generacije neizprosnih borcev za novi svetGvni nazor, kakršna sta Aškerc in Tavčar. Bolj kakor katerikoli izmed njegovih sodobnikov se je pečal z modernimi družbenimi teorijami, ki jih je v skladu z razmerami, v katerih ie živel in v duhu svoje pomirljive prizanesljive narave odklanjal, saj jih je poznal le več ali manj iz knjig ne pa kakor na primer Aškerc iz opazovanja.
Mencingerjev sončni optimizem bi nam danes ne smel biti le tolažba in počitek v krvavi resnobnosti današnjih dni, ampak svetel vzgled, ki bolj kakor kedaj koli zasluži, da ga posnemamo. Sele kadar se bomo naučili smehljati se kakor Mencinger v »Cmokavzarju in Ušperni-ku« in konkretno filozofirati kakor on v »Abadonu«, bomo dobro pripravljeni na vse, kar nas še čaka.	jad.
Kmet bo potrpel in pretrpel. Graščine bodo razpadle in fužinska kladiva utihnila: naš kmet pa bo še vedno nosil dolge škornje in irhaste hlače ter svobodno ukal na planinah. (Moja hoja na Triglav. Str. 42.)
Stavkov, ki bi dihali tako trdno vero v večno in neomajno silo slovenskega kmeta skoro ne srečavamo več v slovenski knjigi. Res je: med temi in takimi besedami ter nami so svetovna vojna in kriza in vsa strahotna socialna in politična trenja današnjih dni, ki so nam zastrupila mnogo smisla za vedre strani življenja in nam slabijo silo ter pogum za borbo. Res je: danes je težje biti optimist kakor tedaj, če si človek noče lahkomiselno tajiti dejstev in se s samoprevaro prebijati skozi malodušje in brezbrižnost. Toda Mencingerjev optimizem ni bil take vrste. Njegov vedri, šegavi pogled na življenje in njegov dovtip nista bila zgolj izraz ugodnejšega in manj razrvanega časa, ampak orožje krepke in do jedra zdrave osebnosti, ki bi se z lahkoto znašla tudi v težjih prilikah.
Čehoslovaška republika za demokracij® in mir
Dne 19. in 20. t. m. je JčL v Mariboru priredila dve predavanji, združeni s predvajanjem filmov, pod naslovom: češkoslovaška v vojni in miru.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Jč lige v Mariboru g. dr. Kukovca je povzel besedo predsednik JčL v Ljubljani g. dr. Stare, ki je očrtal pomen Češkoslovaške v današnji Evropi. G. konzul Minovskv pa je navzoči publiki, ki ga je sprejela z navdušenim aplavzom in vzkliki bratski Češkoslovaški, v stvarnem govoru orisal borbo za obstanek češkoslovaškega naroda v preteklosti in današnjo borbo za čim lepšo bodočnost. Govoril je o vseh problemih, pred katere je bila ČSR postavljena po osvoboditvi in povedal, kako je bratski narod vse te probleme, kolikor je le bilo v njihovi moči, tudi častno rešil. Mnogo številk nas je potrdilo v veri, da je ČSR edina država na svetu, ki je svojim manjšinam vsaj tako pravična kakor katerakoli druga' država.
V filmu smo videli nekatere prizore iz življenja obeh velikih predsednikov republike: dr. Masarvka in dr. Beneša. — Film iz življenja češkoslovaških legijo
narjev pa nam je pokazal, kako je bila Čehoslovakom njihova domovina draga, saj so v svetovni vojni povsod organizirali svojo vojsko, ki se je borila na strani Francozov, Italijanov in Rusov proti armadam bivše Avstro-Ogrske in Nemčije. Nadaljnji film nam je predočil prizore iz kongresa 36.000 legijonarjev v Pragi. — Češkoslovaška armada je bil naslov filmu, ki nam je dokazala, da je republika vsestransko pripravljena, da uspešno brani svojo državo. Vojaki, ki so z lahkotnim korakom stopali mimo nas, so tak oželo, zelo različni od onih, ki v zvočnih tednikih dnevno paradirajo pred nami s togimi koraki in s takozva-no železno disciplino itd.! Češkoslovaško kmečko ljudstvo se nam je v zadnjem filmu predstavilo v vsej pestrosti svojih prelepih narodnih noš.
Obmejni slovansko čuteči Maribor je 19. in 20. t. m. jasno pokazal svoja topla čustva za narod, ki sta mu demokracija in mir dve vrednosti, za kateri se bo v slučaju potrebe boril do zadnje kaplje krvi, in ki je 'tudi nam bolj kot kedaj preje svetel ideal.	M.
Mariborska
kulturna kronika
Aškerčev večer pri mariborski »Vzajemnosti« je imel namen približati ne le prvega slovenskega socialnega pesnika, ampak tudi pomembnega slovenskega kulturnega delavca mariborskem'.: proletariatu. To nalogo je dobro reSil s svojim predavanjem prof. B. Teply, ki je v zgoščenih besedah označil dobo in razmere, iz katerih so vzrasle Aškerčeve socialne pesmi.
O inteligenci predzgodovinskega človeka je predaval zagrebški univerzitetni prof. dr. G a h s v mariborski Ljudski univerzi. V nasprotju s prof. Bujasom ie zastopal predavatelj kot duhovnik stališče statičnosti in zanikal, da bi se človek v teku časa razvil iz nižjih oblik življenja. Tudi človeška inteligenca je le izraz človekove duše, ki se ie brez prehodov pojavila že pri prvem človeku
Jakopičev večer v Ljudski univerzi. Znani publicist g. Podbevšek ;e znal z mnogimi skioptičnimi slikami 'n raznimi podrobnostmi iz slikarjevega življenja tako približati lik našega velik,impresionista, da nam je postal ves domač. Opasal nam je njegovo življenjsko pot od dobe. ko se je še igral kot mlad vojščak s papirnato kapo in lesenim mečem pa do grenkih izkušenj v borbi s predsodki in zlobo. Z živimi besedami nam ie orisal njegov boi za obliko no-,re umetnosti. Reprodukcije njegovih del pa kljub tehnični dovršenosti niso mogb pokazati
toplega barvnega bogastva Jakopičevih originalov.
Kulturni drobiž
Naš razbor nemške literature o slovenski Štajerski, ki bi naj obsegal še razgovor o knjigi Gerharda Wernerja »Sprache und Volkstum in der Unter-steiermark« (Forschungen zur deutschen Volkskunde) in o razpravi Doris Krafto-ve »Das untersteirische Drauland«. Deutsches Grenzland zwischen Unter-drauburg und Marburg (Veroffentlichun-gen des Instituts zur Erforschung des deutschen Volkstums im Siiden und Siid-osten in Miinchen und des Instituts fiir Ostbayrische Heimatforschung in Pas-sau) se za sedaj ne bo nadaljeval.
201etnico osvobojenja bodo proslavili v Guštanju in Dravogradu s koncertom združenih mladinskih zborov iz Dravograda (vodi g. Veljak), Guštanja (g. Gačnik), Marenberga. (g. Tomažič), Prevalja (g. Černec) in Vuzenice (g. Cvetko). Prireditev, nad katero je prevzel pokroviteljstvo sr. nač. dr. I. Milač in na kateri bo govoril uvodno besedo sr. šol. nadzornik g. P. Močnik, bo oddajala tudi ljubljanska radiopostaja. Koncert se bo vrši! 3. apr. ob pol 11. uri v Guštanju in ob 16. uri v Dravogradu, Narodnostnega pomena te proslave na naši severni meji menda ni treba še posebej povdarjati. Posebr:o na koncert v Dravogradu ie ugodna železniška zveza.
Do&fff ..Edinosti
sil
1. 1935. je Šmarski okraj, ki tvori od izvira Sotle pri Sv. Roku ob S. do nje kolena pri Sv. Petru pod Sv. gorami Sotlin desni breg, korporativno in ostentativno volil opozicio-nalno listo hrv. kmetskega voditelja dr. Vladka Mačeka. Isto vidimo tudi v brežiškem srezu. To ni slučaj, tudi ni »kuga«, kakor so ob tisti priliki vedeli razlagati razni agitatorji prikazujoč vpliv sosedov kot neko hr-vatsko propagando za hrvatske interese odnosno vse skupaj za nekak »hrvatski imperializem«. Danes se nam vidijo te govorice smešne in takšni »dokazi« jalovi. Vzroki za orientacijo slovenskega obsotelskega kmeta in poljedelca( drugega tam itak ni) so globlji: neverjetno siromaštvo prebivalstva, ki ni videlo nikjer kake pomoči. Niti dobre volje, niti hotenja ni bilo, ki bi dejansko pokazalo svojo ljubezen do teh krajev zapuščenih pokrajin v tistih časih, ko je bila gospodarska kriza na višku, a so poleg te teple ubogega človeka še druge šibe božje, kakor povodnji, slabe letine in živinske bolezni. V ljudstvu se je vzbudil duh odpora zoper nevzdržne domače razmere. Ta duh je slutil pri sosedih nekaj odrešilnega: Sotla ni le mejila razdvajajoč, zopet je družila oba dela, ima-joča pred sabo iste smotre. Slovenski kmet. kmetič in poljedelec sploh je videl v dr. Mač kovem pok r e tu predvsem kmetski pokret, pokret z močno socialno noto, in ta pokret je bil vodilo našega ljudstva za združitev s hrvatskim tovarišem. Zanimivo je, da je moč no odjeknilo Po vsej Sloveniji, saj najdemo povsod med kmeti tega pokreta navdušene pristaše, čeprav je bila vsaka politična agitacija otežkočena, če že ne onemogočena Da so k temu pokretu pristavili ali vsaj že. leli pristaviti svoje politične piskroke nekateri vodje in voditelji »širokih množic«, bi niti ne bilo važno omeniti, če pomislimo, da je Mačkov kmetski pokret odjeknil v slovenskemu kmetu brez njih prizadevanja le kakor odgovarjajoč ton v rezonančni omarici. V vsem dejanju in nehanju naših ljudi vidimo nekakšno samopomoč: zgodovina se ponavlja.
Gibanje za izboljšanje življenja, kakršnega kaže hrvavski sosed na levem bregu Sotle v samoudejstvovanju na gospodarskem, kulturnem in prosvetnem polju, z organiziranjem gospodarske Sloge, pobijanjem analfabetizma in drugimi koristnimi napravami, je odjeknilo tudi pri nas, čeprav je težje izvedljivo. Toda poizkusi so se bili pričeli, ako-ravno gospodarska struktura okraja že sama na sebi ne more nuditi posebne opore. Malokmetiški svet. razkosan na številne družine (posledica dednega prava), hribovit, pa siven, s slabimi komunikacijami, s prezadolženimi gospodarstvi, visokim procentom izseljevanja itd. ne more vzdržati tistega ravnovesja, ki bi ga pogledajoč na drugi breg želel doseči. Vendar že stremljenje za izboljšanjem življenja, ki ga je izrazilo ljudstvo kot protest z deklaracijo za Kmetski pokret dr. Vladimirja Mačeka (ki je — zanimivo! -tudi sin pokrajine od Sotli, kakor Matija Gu bec), je že neke vrste socialno gibanje.
Da tu pri nas samopomoč ni tako uspešna, so vzroki tudi v kulturni zanemarjenosti pokrajine, ki je pač posledica gospodarskih težav in neprilik. Do zedinjenja je pokrajina ob Sotli še tja daleč notri v »Urwald« segajoča veljala za kazensko kolonijo vsega urad ništva, ki je moralo v te kraje »po potrebi službe« in za kazen. Ljudstvo, že itak ne-zaupno do gospode, in »Gospoda« so si ostali tujci, hladno, skoraj sovražno motreči drug drugega. Domače inteligence ni bilo ali pa je šla za kruhom drugam.^ Nekoliko je pred leti krenilo tudi to zadržanje v ugodnejše kolesnice, ko so se poprijeli dela za izboljšanje življenja prebivalstva kmetski po kretaši in kulturni delavci, učitelji ljudskih šol. Ti so se posvetili gospodarsko-prosvet-nemu delo za napredek okraja z gradnjo cest, izboljšanji gospodarstev z modernejšimi sredstvi, publicistično propagando, kmet sko-nadalj. šolami, tečaji in predavanji. Prob lemov je ostalo še dosti. Gospodarsko vprašanje se seveda ne da rešiti samo s kulturnim prizadevanjem, toda zečetek je bil do ber in v ljudstvo je vsekakor po vseh okoli ščinah stopilo neko drugačnejše motrenje lastiiega položaja. A ne samo to. Propaganda pisateljev pokretašev je opozorila na obso-telsko pokrajino in problem Sotle (regulacijo!) tudi našo javnost, ki je postala na ta košček pozabljene slovenske zemljice pozorna, kar tudi ne sme mirno nas. Končno pozornost na zapuščeno revno pokrajino pa so vzbudile še zadnje že omenjene volitve, ko je ljudstvo jasno demonstriralo proti obljubam, dostikrat govorjenim, a nikdar izpolnjenim. Dasiravno že nihče ničesar vec ne veruje, v izboljšanje s tujo pomočjo me dosti, je kljub temu storjen korak naprej. Sotla sicer ob povodnjih (po 5krat letno) se vedno ruši bregove in poplavlja travnike m polja ter grozi vasem, živina še vedno radi uživanja slabe poplavljene krme in metiljav-nosti poginja itd Melioracijska dela nujno kličejo k rešitvi. In še sto drugih zadev taka. da se jih kdo usmili. Toda nekega dne bo tudi tega konec. Ne gre drugače, treba si je pomagati in urediti življenje, kakor je pat trenutno mogoče; vedeti pa mora kmet, da je lastna pomoč najboljša moč. Tudi ce je treba jesti slabše osoljeno, čuvati vecm ogeni pa tu in tam močneje zadrgniti pas.
Frankolovo
Pred dnevi smo izvedeli, da se tjaša pomožna pošta prestavi oz- preseli od Snablna v Društveni dom. ne oziraje se na to ali ie to ljudem prav ali ne. V tej hiši je bila pošta že and 50 let ter smo bili s poslovanjem popolnoma zadovoljni. Zdaj pa ie nenadoma nastopila nujna potreba, da se pošta preseli, da se na ta način zadovolji^ par gospodom, ki so že delj časa gojili to željo- Pozivamo poštno direkcijo, naj se ob takih slučajih upošteva volja in želje večine. Saj je menda ljudska volja merodajna?
So€ka
Cesta Frankolovo—Socka— Dobrna. Pred desetimi leti se je pričela akcija za zgradbo te nujno potrebne ceste. Nekaj časa se je oblast še zanimala za to gradbo, a polagoma je na sreskem cestnem odboru in pri banski upravi zadeva zamrla. Ponovno smo že pozivali merodajne činitelje, na tozadevno kaj ukrenejo, pa je podoba, da jim je postalo to vprašanje deveta briga. Ta cesta bi predvsem služila kmetskemu ljudstvu, pa zategadelj menda zanjo ni potrebnega razumevanja. Tujci, ki prihajajo letovat v Dobrno, izrekajo o sedanji cesti kaj nevesele izjave. Posebno čudno se jim zdi, da ic del ceste v topliškem rajonu asfaltiran, nadaljevanje proti Frankolovem, kjer večinoma hodijo in vozijo kmetje, pa tako, da ga je težko opisati. Za kmete naj bi bilo torej vse dobro — kaj? To se dan za dnem vprašujemo. Kmet naj dela in gara, naposled pa še v blatu utone. Kje ste vi poklicani in samozvani? Kje ie vaša skrb za slovenskega kmeta? Mar nimate nič smisla in srca za kmeta? Dokler bo »gospoda« vodila kmeta, tako dolgo bo kmet hodil raztrgan in lačen po blatnih cestah. F. P. kmet-
Slovenski 'm hrvatski kmet ob Sotli
Znameniti kmetski upor se je odigral ob Sotli na hrvatskih in slovenskih tleh. Keka Sotla že od pamtiveka loči in spala kmeta na enem in drugem bregu, v odločilnih trenutkih sta si soseda še krepkeje stisnila roke prihajajoč drug drugemu na pomoč. Ni cuu-no — nasilstva fevdalcev so bila na °yen bregovih na dnevnem redu: da ie sla tod od slovenske na hrvatsko zemljo glavna prometna žila. pa so natn dokaz gradovi, še danes tod okrog živo nasejani (Smarie pn
Jelšah, Rogatec, Podčetrtek. Pilštajn, Podsreda, Kunšberg, Bizeljsko itd.). Po tukajšnjih cestah je nekaj nad sto let poprej jez-daril znameniti celjski grof in knez Friderik II., da povasuje pri lepi Veroniki Dese^ niški, lepi hrvatski plemiški cvetki. Celjani so sploh radi pohajali Po tel« krajil. 1 ako je Sotla spajala graščake in kmete. Nekaka miselna vez hrvatskega in slovenskega kmeta v tej pokrajini se čuti se danes: ob znamenitih Jevtičevih petomajskih volitvah
Vo/nifc
Okrožni odbor Društev kmetskih fantov in deklet v Vojniku priredi v Kmetskem domu dne 27. marca po jutranji maši svečano proslavo Matije Gubca. Na sporedu je deklamacija »Kronanje v Zagrebu«, govor o stari pravdi ter slavnostni govor delegata Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane. Igra tainburaški zbor Društva kmetskih fantov m deklet iz Škofje vasi. Po proslavi pa bo občni zbor okrožnega odbora za okrožje Vojnik. Vljudno vabljeni vsi prijatelji kmetskega pokreta.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V »EDINOSTI«!
Svetovalec
Edinosti
»•
««>
ODGOVORI
I. Š. Gaberje pri Celju. Iz Vašega pisma ne izhaja, kdo in čemu je »sosesko« delil, kajti, če je to izvršil komisar za agrarne operacije, je gotovo poskrbel za to, da bo imela Vaša hiša zvezo z javno cesto tako. da bi torej Vi oziroma Vaša posestna prednica bil lastnik te poti. sosed bi pa eventuelno imel pravico so-uporabljanja poti. Ce je delitev izvršil imenovani komisar je gotovo v njegovem delilnem načrtu oziroma odloku odrejeno komu pripada navedena pot, če so si pa prejšnji solastniki sami razdelili, morate dobiti pogodbo ali sodni izrek tem, iz katerih bo razvidna usoda te poti.
Sosedovo zatrjevanje bo držalo, če nimate močnejših dokazov kot samo ugibanja, kajti on je lahko tudi samo ustmeno dovolil Vaši posestni prednici uporabo poti do preklica in ima po Vašem zatrdilu samo 1 pričo, pa ta zadostuje, ko nimate — vsaj po pismu sodeč — Vi nobenega protidokaza.
Ni jasno kako sta se s sosedom dogovorila glede postavitve lesenega mostička, od točne vsebine dogovora ie pa odvisno, ali je bil sosed upravičen odstraniti mostiček. Prav tako je pa tudi od tega odvisna vsebina in rok za vložitev tožbe. Če je umestna tožba radi motenja posesti, jo morate vložiti v 30 dneh računano od 18. t. m. Taka tožba Vas veliko ne bo stala in bi pravda tekla pred okrajnim sodiščem, toda na podlagi Vaših podatkov ne vemo ali je taka tožba tu utemeljena. Zato Vam svetujemo, da si pravni pouk poiščete pri odvetniku, kjer bodete v ustmenem podajanju navedli izčrpno ves dejanski stan kar bo šele omogočilo pravilno rešitev. Lahko se pa za pravni pouk podaste tudi na okrajno sodišče, kjer ga na uradni dan dobite brezplačno. Svetujemo Vam to še posebno za slučaj, da bi bila vendarle na mestu tožba radi motenja posesti.
Na zadnje vprašanje Vam še sporočamo, da mora biti ograja iz bodeče žice oddaljena 1 m od javne ceste, višina pa ni predpisana.
Fr. Sch. Studenci. Po uveljavljenju novega obrtnega zakona (9. XI. 1931) bi bili morali prijaviti svoj obrt prvostopnemu občemu upravnemu oblastvu. nakar bi Vam ostala brez nadaljnjega obrtna pravica, tako pa je po našem mnenju ugasnila. Svetujemo Vam pa. da o stvari informirate podrobno referenta za obrt pri načelstvu, ko Vam je glede na opisano no § 451 obrtnega zakona olajšana pridobitev obrtne pravice.___________
Odrežite In priložite vprašanju
Svetovalec
MkOsU"
odgovarja samo na »praianfa, KI jim le priložen la odre*efc (
EDINOST" 26. marca 1938
Za dom in pridne roke
Sn vmoia
Higijsna dojenčka. Te besede so namenjene predvsem kmečki materi, vendar sem uverjena, da bi ne bilo napak, če bi si jih tudi marsikatera meščanka vzela v dobro.
Svojemu malčku, svojemu največjemu zakladu in veselju mora posvetiti mati največjo pozornost v vsakem pogledu. Predvsem pa, kar se tiče higijene. V prvi dobi življenja ustvarjamo otroku vso podlago za njegovo poznejše zdravje. Klice raznih bolezni, ki se ukoreninijo v nežnem telesu, je pozneje težko ali sploh nemogoče odpraviti. Tega se naše podeželske matere pogosto ne zavedajo. Ne samo, da grešijo z ozirom na dojenčkovo telesno higijeno, kar se tiče snage, še bolj ga strupijo pri prehrani. Ni torej čudno, da najdemo na deželi, kjer si zamišljamo same zdrave, rdečelične otroke, tolika šibkih, nerazvitih in že v rani mladosti z raznimi boleznimi obremenjenih otrok. — Ena najgrših navad, ki jo pogosto opažamo, je ta, da mati hrano, ki je namenjena otroku, najprej sama zgrize ali vsaj v svojih ustih preizkusi, če ni prevroča, jo nato vrne na žlico in da otroku. Koliko bacilov, za katere se mogoče niti sama ne zaveda, da jih vsebuje njena slina, zanese s tem v otroka. Njej so lahko ti bacili neškodljivi, a nežno dete jih ne prenese. Istotako zagreje takšna mati v svojih ustih vodo, preden jo da otroku. Takšen postopek je vreden največje graje in ga niti pri živalih ne najdemo. Vsaka mati bo itak hrano, namenjeno otroku, najprej poskusila, da se prepriča, če ni prevroča. Potem ga lahko krmi brez skrbi. Da pa bi otroku grizla hrano, ie še bolj nespametno početje, ker to, česar si otrok še sam ne more zgristi, sploh nc spada v njegov želodec. — Zelo neprevidna je tudi mati. ki da otroku kruh, jabolko ali. slaščico in ga pusti brez nadzorstva.
Otrok plazi po tleh, ki so posebno v kmečki hiši navadno nečista, in bo stokrat položil kruh na tla, potem pa zopet v usta. Tudi na tleh pobere vsako stvar in jo zmaši v usta. Občudovanja vredno je. da otrok vse to sploh prenese. Seveda, posledice se pokažejo pozneje. — Posebno poglavje pa je steklenica za mleko. Kmečka mati ali delavka kaj kmalu preneha z dojenjem, ker jo to ovira pri delu. Otroka navadi na steklenico. To končno ni nič tako slabega, če bi to steklenico po vsakem obroku temeljito oprala. Steklenico splahne samo za silo, cevke in sesai-ca pa navadno sploh ne. Ostanki mleka se skisajo in že obupen duh bi moral opozoriti mater na to. In otrok naj črpa iz te posode svojo telesno moč? — Neštetokrat dnevno bi morala mati umiti svojemu otroku roke. Otrok priitie vse, plazi po štirih, slini roko in z oslinjeno roko grabi zopet po tleh, tako da ima v kratkem času ccle skorje nesnage na rokah. Otrok sploh ne spada na tla, najmanj pa na nečista tla brez nadzorstva.
Pri omenjanju potom slin in skozi usta sprejete okužitve naj omenim še nekaj. Matere, ne navajajte otrok na poljubljanje. Pametna mati ne bo niti sama poljubljanje svojega otroka na usta, kaj šele, da bi to dopuščala tujim osebam, če že moraš poljubiti otroka, poljubi ga na čelo, lice ali ročico. Tudi otroka navadi, da bo
v	slučaju, če že mora sprejeti neizbežen poljub od tetke ali strica, nastavil čelo ali lice. Naravnost grozno pa je slišati, kako navajajo nekatere matere svojega otroka
o	bpriliki vsakega obiska iz soseščine: »Poljubi strica, poljubi teto!« Ako želiš svojemu otroku dobro, boš pretrpela raje zamero neuvidevnih ljudi, kakor pa bi pustila, da je ogroženo zdravje tvojega otroka.	(Dalje).
Vsaka gospodinja loči dvojno pospravljanje. Dnevno ali vsakdanje pospravljanje. ki ima namen, spraviti v red to, kar smo razvlekli in onesnažili tekom dneva. Glavno pospravljanje nastopi le parkrat na leto in ima namen, urediti in očistiti do najmanjših podrobnosti celo stanovanje.
Dnevno pospravljanje opravljamo vedno zjutraj. Takrat si gospodinja najlažje pritrga toliko časa, da uredi stanovanje. Pa tudi prijetneje ie, če je že v jutranjih lirah stanovanje- v redu. Meščanska gospodinja si stanovanje hitro uredi. Največ: časa ii vzame postiljanje. Takoj, ko družina vstane, odpre okna. Posteljnino zloži na okna ali na balkon. Nato gre opravljat sebe in otroke ter kuhat zajtrk. Medtem se posteljnina dobro prezrači. Po zajtrku uredi postelje, pravilno razvrsti vse predmete po stanovanju, pomete in ko se vleže prah, pobriše pohištvo. Da pa ne bo prevelikega prahu, je dobro, metlo alj omelo poprej oprati in dobro otresti. Še bolje pa je. če namesto pometanja vzamemo mokro cunjo iti tla pobrišemo. Saj pri pometanju ne zaprašimo samo onih stvari, ki jih lahko obrišemo, temveč tudi zavese, posteljnino. ročna dela. cvetice itd.
Meščanski ženi je jutranje pospravljanje stanovanja nekai samo po sebi razumljivega. Kmečki ženi pa ie drugače. Ob prvi zori mora vstati, še utrujena od prejšniega dne. Hitro mora skuhati zajtrk in iti z ostalimi na polje. Kai pa stanovanje? Tako razmetano vendar ne more ostati. Tega se zaveda tudi vsaka kmečka gospodinja, zato hitro nekoliko zravna in pokrije postelje, pomete sredino sobe in že hiti na polje. To pa ni
prav. Bolje jc nobeno pospravljanje, nego takšna površnost. Žena v hiši je v prvi vrsti mati in gospodinja, potem šele poljska delavka. Dobra gospodinja bo tudi v slučaju, da pride dve uri pozneje na polje, opravila isto, kakor površen hlapec ali najet delavec. Torej, najprej napravi red v hiši, potem se boš s tem večjim veseljem lotila zunanjega dela. Nikar ne bod: površna, čeprav se ti mudi. Površno pospravljanje povzroča slab duh v stanovanju in redi golazen.
Predvsem pogrešamo v kmečkih stanovanjih zračenje. Le redkokje vidimo zjutraj posteljnino na oknu ali plotu. V kmečkih posteljah imajo navadno tako-zvane slamnjače, napolnjene s slamo ali koruznim ličjem. Ce tega ne zračimo, prične smrdeti. V taki postelji se človek le slabo odpočije. Kako prijetno pa se odpočije utrujen poljedelec v postelji, ki je zrahljana in diši do solncu in svežem zraku. Torej na zrak s posteljnino! Medtem. ko se posteljnina zrači, vzami metlo, jo namoči v vodo. otresi in dobro pometi vse prostore. Ne pa samo po sredini, temveč tudi pod posteljami in omarami. Nato postelji postelje, uredi pohištvo in pojdi na polje. Prah boš pobrisala lahko pozneje, ko se vrneš domov radi kosila.
Gospodinja, kateri ni mar snaga in red, bo našla vedno dovolj izgovorov, s katerimi bc skušala opravičiti nered v svojem stanovanju. Takoj v začetku si naj kmečka gospodinja pribori vsaj eno jutranjo uro za urejevanje in pospravljanje doma. Kmalu se bo družina privadila. da gospodinja ob tistem času ni za nobeno drugo stvar na razpolago.
pa sama gnojnica bila premočna, jo pomešamo z vodo (vsake pol) in jo precedimo skozi staro sito ali krpo. S to mešanico zalite lončnice pustimo dva dni na prostem, da nam ne zasmrdijo stanovanja. Nato se prične redno zalivanje s prestano vodo. Ne smemo pa pozabiti, postaviti cvetice večkrat na soliice.
J£a teaš Sena v zakonu rada
1. Da ne sme kazati ljubosumnosti, čeprav trpi. S tem zbudi samo moževo trmo.
2. Da ne sme reči o ženski, ki se zdi možu prikupna, da je grda ali celo malopridna.
3. Da mož ne sine vedeti, da ga ona bolj ljubi, nego on njo.
4. Da moški nc mara solz.
5. Da mora ostati mlada, lepa in privlačna ter se radi tega negovati.
6. Da bi se morala naučiti spoštovati možev poklic.
7. Da mora možu premnogokrat odpustiti, če jo užali in pozneje ne več o tem govoriti.
8. Da gre ljubezen res skozi želodec.
Dobrega moža spoznamo^ na ženinem obrazu, dobro ženo na moževi srajci.
Z ljudmi, ki imajo naočnike, moramo biti oprezni. Nekateri tilu nosijo !e zato, da bi ilh. smatrali za kratkovidne.
Presadite in pognojite svoje sobne rastline
Sobne rastline ali lončnice pozimi mnogo trpe. V sobali včasih kurimo, včasih nc. Sedaj je zrak prevroč, sedaj premrzel, vedno pa presuh in rastlina zaostane v rasti ali pa se nepravilno razvija. Toda sedaj je tu pomlad in lončnicc bodo oživele. Ne pa brez naše pomoči. Izkušnje so pokazale, da se sobne rastline bujneje razvijajo, če jih vsako pomlad presadimo. Na rastlini takoj vidimo, če je lonček premajhen. Vzamemo torej večjega, ker korenine morajo imeti dovolj prostora, da se razvijejo.
Ko smo si pripravili nov lonček, vzamemo rastlino previdno iz starega. Novi lonček poprej namočimo v vodo, katera sc vpije v glino. Staro zemljo presejemo, korenine cvetice pa previdno malo pri sttižemo. K stari zemlji dodatno nove zemlje, ki smo jo vzeli iz tople grede. Nato položimo rastlino v novi lonček in jo dobro zagrebemo s pripravljeno prstjo. Takoj nato jo zalijemo z gnojnico. Ker bi
Praktični nasvetS
Beljak od jajca z lahkoto steneš v sneg, čc mu dodaš malo citroninega soka. Posebno velja to za vložena jajca.
Kuhinjska so! kot hišno zdravilo. Trudne noge sfimivaj v močni raztopini soli. Noge se bodo okrepile in čutila boš veliko olajšanje. Raztopina soli je zelo dobro sredstvo pri lažjih vnetjih grla. Pri nahodu potegni raztopino kuhinjske soli skozi nos. Prepričala se boš sama o uspehu.
Kako zmanjšaš zamašek iz plutovine? Zamašek, ki je prevelik, ne smeš obrezati na zunanji strani, ampak izreži iz sredine košček v obliki klina. Zamašek bo šel v odprtino in dobro držal.
Kako postopaš z volnenimi stvarmi? Volnenih stvari ne smeš nikdar namakati. Takoj sproti jih operi v mlačni vodi. Oprane ne obešaj, temveč razgrni po deski.
Čiščenje igralnih kart. Zavri v 1 1 vode 20 gramov milnih korenin, prideni 15 gramov škroba in raztopino od 15 gramov bo-raksa- čez 10 minut postavi vse skupaj na hladno in ohlajeno tekočino filtriraj. Končno obriši igralne karte z gobo, namočeno v to tekočino.
Ogledal ne smeš nikoli obesiti tako, da sveti solnce naravnost vanje, sicer postanejo oblačna in neuporabna.
Če je jed presoljena, kuhaj v nji srebrno žlico. S tem odvzameš jedi prekomerno slanost.
Citrona da mnogo več soka, če jo segrejemo, preden jo iztisnemo.
KummA
Dva dneva v tednu
Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. .Jetra z zeljem. 3. Sirov kolač iz krhkega testa.
Zvečer: Krompirjevi rezanci. Solata.
Opoldne: 1. Goveja juha z rezanci. 2- Govedina. Porova prikuha. Krompirjev pire.
Zvečer: Rižev praženec. Kompot.
Jetra z zeljem. Telečja jetra narežemo na Precej debele režnje, opopramo in na masti rahlo opečemo. Zeljnate liste osnažimo- izrežemo kocene in poparimo s kropom. V te liste zavijemo jetrne režnje. Nato zarumenimo na masti, v kateri smo opekli jetra, drobno zrezane čebule, prideticmo popra, soli. žlico paradižnikove mezge, vse dobro zdušimo in damo potem na to v zelje zavita jetra, povrh pa koščke slanine- To nečetno v vroči nečioi približno 'A ure, dokler ne i:ostane slanina rjavkasta.
Sirov kolač iz krhkega testa. 15 dkg opres-nega masla zdrobimo in zmešamo z 18 dkg moke. 3 dkg sladkoria in dodamo sesekljanih limonovih lupin- eno jajce, dve žlici smetane. žlico ruma in noževo konico jedilne sode. Na hladnem spočito testo razvaljamo in prerežemo na pol. Eno polovico denemo v dobro namazan pekač in jo namažemo z nadevom, pokrijemo z drugo polovico testa, pomažemo z jajcem in potisnemo v pečico-Ko je kolač pečen, ga potresemo s sladkorjem in razrežemo. Nadev: Mešamo 4 rumenjake in 15 dkg sladkorja, dodamo 30 dkg zdrobljenega sira- limoninih olupkov, 14 dkg olupljenih in zmletih mandeljnov, malo soli, in če je sir presuh- še nekoliko smetane. Lahko dodamo tudi 3 dkg rozin.
Porova prikuha. 1 kg pora osnažimo, zrežemo na koščke in poparimo. Potem ga odcedimo, operemo in pristavimo v sveži topli vodi. Medtem naredimo prežganje iz 4 dkg
masti in 3 dkg moke. Ko moka zarumeni, dodamo še sesekljanega česna. To zalijemo najprej z mrzlo, nato s porovo vodo, končno dodamo še kuhan por, soli, popra ter vse skupaj prevremo. Od vsega začetka kuhamo s porom tudi nekaj na kose zrezanega krompirja.
Rižev praženec. Riž kuhamo na mleku* kateremu smo dodali soli in sladkorja, dokler se ne zgosti. Potem ga damo hladit. Hladnemu primešamo dva rumenjaka, pest rozin in sneg dveh beljakov. V pekači segrejemo kos opresnega masla, stresemo vanjo riževo zmes in postavimo v pečico. Ko je praženec nekoliko opečen, ga raztrgamo z vilicami !n še malo zarumenimo.
pmmmmMsrwo
KokBia sn waBgen§e
Koklji podloživno skrbno odbrana jajca. Njo namestimo v primernem prostoru, na podstrešju ali v kakšni prazni sobi. Prostor mora biti suh, ne presvetel, tih, varen pred prepihom, mačkami, psi, podganami in drugo nadlego. Gnezdo namestimo v nizek, največ 8 cm visok zaboj ali košaro, da koklji ne bo treba skakati v gnezdo. V gnezdo denemo praprot, ker odganja uši. Dobro je kokljo in gnezdo naprašiti z mrčesnim praškom.
V bližini gnezda namestimo vodo, suho zrnato krmo in prašno kopel. Sveže krme ji med valjenjem ne smemo pokladati.
Med valjenjem koklja večkrat zapusti gnezdo. Če bi se zgodilo, da bi se v prvem času otrebila v gnezdu, je treba jajca umiti v topli vodi (28° C). Ne smemo jih pa brisati. Koklja med valjenjem jajca obrača. Rumenjak je lažji od beljaka in splava pod vrh-Razvijajoče pišče bi se zadušilo že v jajcu, ako bi ga koklja ne obračala, če hočemo to obračanje nadzirati, napišemo na zgornjo, spodnjo, levo in desno stran jajca številke od 1—4. Prvi dan je dopoldne na vrhu številka 1, popoldne 2, drugi dan dopoldne številka
3,	popoldne 4. Nato se ta red ponavlja- če koklja kakšnega jajca ne obrne, napravimo to sami. če je kakšno jajce dalje časa na zunanji strani gnezda, ga premestimo v sredino.
V	dobi valjenja dvakrat pregledamo jajca. Prvič šesti, drugič pa dvanajsti dan. Gledamo proti luči. Jajce držimo pred jajčasto iz-rezo v lepenki, za katero je luč. Če je šesti dan jajce popolnoma prozorno, je neoplojeno in ga še lahko uporabimo v gospodinjstvu.
V ostalih jajcih že opazimo zarodek v obliki velikega pajka. — Dvanajsti dan sledi drugi pregled. Če najdemo še kakšno prozorno jajce, ga odstranimo. Za gospodinjstvo sedaj niso več uporabna. Najnevarnejši je dvajseti dan valjenja. Tedaj pustimo vse popolnoma v miru, da zaroda ne prehladimo. Piščančki so v tem času zelo občutljivi. Naslednji dan nas pozdravi veselo čivkanje. Lupine odstranimo. prve osušene čivkaeč koklji odvzamemo in prenesemo v gorak prostor- V škatlji, nastlani s perjem pokačaio ostale. Največ, kar smemo pomagati ob • izvalitvi je to, da rahlo udarimo s ključem po jajcu, da lupina peči. Odluščiti pa lupine ne smemo. Pretrgali bi jajčno mreno, v kateri so krvne žilice, in pišče bi izkrvavelo.
Enodnevnih piščančkov lie krmimo. S seboj oo prinesli v telescu živeža za dva dni. TaKe piščance najlažje razpošiljamo tudi na večje daliavs.
Iveri
Peri in umivaj svinjo kakor le hočeš, vedno se bo vrnila v blato.
*
»Svoboda ni anarhija. Svoboda je tudi red in disciplina.«
(Pok. Antoniu Švehla.)
ŽIVCI.
JANEZ TROP
V postu se lahko kaj napiše o naših živcih, a prej ni kazalo ljudem kaliti veselja. Spominjam se profesorja iz gimnazijskih let — ta profesor je žc umrl, zato me gotovo ne bo tožil, da ga žalim ali kaj enakega — ki je imel hvalevredno navado, da je rekel dijaku, ki je hotel vedeti več, kakor je bilo v knjigi:
»Le počakajte, vse ob svojem času!« Čc je bil dijak pameten, ni več spraševal; po navadi pa so bili taki dijaki, ki so začeli spraševati, neugnani in neučakani. Niso lepo sedli in čakali na oni čas, ko se jim bo razodela resnica, ki so je bili žejni; ampak so šli in si poiskali sami odgovore. Našli so jih na ulicah, sredi onega življenja torej, ki ni imelo z gimnazijo nikoli nič skupnega. Začeli so prinašati ulična razodetja v šolske klopi, hoteli so sploh več vedeti ko profesorji, ki so bili izšolani; delali so kratkomalo revolucijo v malem in sam bog ve. kaj bi se še znalo izcimiti iz vsega, da ni posegla vmes višja sila in jim sama pomagala med razodeto življenje.
Poslej, ko me je življenje že malo izučilo ter so se mi živci precej pomirili, sc vedno pogosteje spomnim na zlati nauk starega gospoda profesorja:	Vse
ob svojem času! Ce bo šlo tako naprej, kot gre z mano, se bom sčasoma povsem strinjal z njim. O, ni več dolgo, ko bom tudi jaz lahko sedel tam za isto mizo z žandarjem in plačal pol | litra belega! Ko se bo to zgodilo, mi bo
1	kakor Simeonu, 4d je čakal vse življenje
na Jezusovo rojstvo. Nič več ne bo hotel, začel bom skrbeti za ženo in otroka in rekel si bom:	»Poslej	bom	lahko v
miru umrl.«
Vse ob svojem času! Zakaj bi človek silil z glavo skozi zid, zakaj bi si napenjal živce? Ali nimamo koledarjev? V njih je vse lepo urejeno in porazdeljeno na dneve, tedne in mesece. Na pust norimo, na pepelnico na se potresamo s pepelom. Če ima kdo na pepelnico mačka, ve. kaj se pravi post; tudi nekatera dekleta ga občutijo, če jim je kri s kakim kurentom preveč zavrela. Tako ie tudi zame prav, da šele v postnem času prihajam z leviti, ko so se ljudje že po mili volji naživeli in izdivjali. Zakaj bi jim človek kvaril veselje ob času, ki ni na-mejen za pokoro.
Ondan jc umrl prijatelju najboljši prijatelj. Umrli prijatelj je bil predsednik, najboljši prijatelj pa podpredsednik istega društva. Prijatelj je stopi! v hišo umrlega in zaklical pri vratih:
»Zakaj si nam umrl, oče?«
Pokojnikovi otroci in žalujoča vdova so zajokali še huje; tudi najboljši prijatelj se je razjokal. Potlej se je prijatelj postavil ob krsto in začel slaviti umrlega; nobene predsedniške zasluge umrlega ni pozabil, rajši je še Kaj malega do dal, kakor da bi zamolčal in bi ga nazadnje pekla vest, Vsi so bili ganjeni, kajti šele zdaj se jim ie razodelo, koga so izgubili; vsak jc spoznal, da ie prijatelj dober govornik. Na koncu je stis-
PUst
Govor Adolfa Hitlerja na Dunaju. Pogled na zbrano množico na trgu Neznanega vojaka.
V htpu preprečena volna
Poljska in Utv< odnoiaje
Koncem preteklega tedna je Evropo obšel velik strah: med Poljsko in malo Litvo je izbruhnil tako oster spor, da je bilo pričakovati oboroženega spopada, ki bi se bil v tem slučaju izpremenil v okupacijo. Stvari so se razvijale s filmsko br-zino. Poljska vlada je pretekli petek postavila litvanski vladi ultimatum, da ima sprejeti brez pridržka v celoti osem točk poljskih zahtev. Neposredni razlog za to pa bila ustrelitev nekega poljskega vojaka na meji s strani litvanskih obmejnih stražnikov. Vedeti je treba, da Litva celih sedemnajst let v svoji jezi radi Vilne ni vzdrževala nobenih diplomatičnih stikov s Poljsko. Med obema državama niso vo-
>a sta po 17 letih ustvarile prijateljske
zili vlaki, ceste so bile zaprte, tudi telefonskega in telegrafskega prometa ni bilo. Za Poljsko je bilo stanje tembolj neznosno, ker je Litva označila v svoji ustavi Vilno kot svoje glavno mesto. Vilna je pa kot rojstno mesto maršala Pilsudskega (tam počiva njegovo srce) za Poljake nekak drugi Krakov. Izzivanje Litve je bilo torej tem večje. Ultimat je potekel v soboto ob 9. uri zvečer. Litvanski parlament se je predpoldan sestal, prav tako je dolgo konferirala vlada. Na litvanski meji je stalo 50.000 mož, maršal Rydz-Sinigly je bil že v Vilni . . .
Litva je pred potekom ultimata pokleknila na kolena in sprejela vse točke poljskih zahtev. Do 31. t. m. bo vzpostavila normalne odnošaje s Poljsko, ki je na ta način napravila konec nezdravemu stanju. Sedaj so na Poljskem in v Litvi veseli, da je vse izteklo tako gladko in brez prelivanja krvi.
Novi ukreni v sovjetskem letalstvu
Beg ruskih letalskih oficirjev je izzval v Moskvi veliko potrtost.
Iz Leningrada poročajo, da je vsled bega poročnika Uniševskega in podporočnika Gureva z letalom v Estonijo zavladala v moskovskih krogih velika pobitost, Odslej dobijo sovjetski letalci za vežbalne polete samo točno domerjeno količino goriva, poleg tega bo letel z vsakim letalcem še po en zanesljiv komunist. Mehaniki, ki so pred begom pregledali motorje, so bili aretirani, prav tako politični komisar eskadrile Janson. Skupaj je aretiranih 20 oseb, med drugimi tudi komandant eskadrile Komarov.
Angleški kralj in kraljica na obisku pri revni deci.
nil prijatelj vdovi roko in ji povedal, da je 011 stril svojo dolžnost. — Prijatelj naj boljšega prijatelja pa je bil obenem pred sednik drugega društva. (Pri nas je sploh razširjena ta lepa navada, da je vsak kje predsednik ali načelnik, če ne društva, pa vsaj predsednik odseka. Tako ni nihče mani ko drugi, vsi so srečni, vsak ve že vnaprej, da bodo po smrti slavili njegove predsedniške zasluge.) Ko se je malo utolažil ob prijateljevi krsti, ie odšel domov in pomagal še tisto popoldne razobesiti čez ulico široko platno z velikim napisom: PREDPUSTNO RAJANJE. Ljudje so potlej nekaj nergali, da se to ne bi spodobilo zanj, ali za vse ljudi še BOg ni. Kaj, ali je bil prijatelj kriv, če mu je umrl najboljši prijatelj v predpustnem času? Prijatelj je pač samo Povsod napravil svojo dolžnost: umrlega je slavil, kot predsednik drugega društva pa je moral razobesiti vabilo.
Prijatelj najboljšega prijatelja je pač imel živce, ki jih oni, ki so nergali, niso imeli. Živce je imel tudi oni, ki je zaklal svojega sovražnika, potlej mu pa vzel jabolko iz nahrbtnika, sedel zraven ubitega in pojedel jabolko z rokami, ki so bile krvave od tople krvi. Zločin sam m bil tako strašen kot to krvavo jabolko, ki je karakteriziralo zločinca. Ljudje so se upravičeno zgražali:	kajti ti ljudje
niso imeli tako močnih živcev.
Nekai malega živcev pa imamo vsi; ta atavističen ostanek smo podedovah od prastarih prednikov, ki so plesali okoli ubitega sovražnika preden so se spravili n g, pojedino. Kajti vsi smo ziu-trai pri kavi brali, da Japonci lepo na-preduiein. da so samo ori zadnii ofenzivi
Smernika demokracija
Senatorji, ki se kregajo zaradi ostrig in šampanjca V Evropi ne zavidamo AmerHtancev za take senatorje ali ljudske zastopnike
Kakor javljajo iz Washingtona, je nastal med člani ameriškega senata hud spor, ki je baje »načelnega« značaja, častitljivi zastopniki ameriškega ljudstva v tej demokratični ustanovi imajo namreč — kot angleški lordi — pravico, da smejo v restavraciji senata jesti in piti, kolikor hočejo, vse to pa zastonj. Naloge restavra-terja pa so od dne do dne težavnejše, ker zahtevajo gospodje senatorji le taka jedila, ki jih daje njih domovina. Sestava jedilnega lista za gospode senatorje je bila doslej zadeva kuharjev, sedaj pa je
postala naloga — diplomacije. Senator Smathers iz New Jerseya je na primer izjavil, da bo odslej jedel edinole oštrige iz Maurice Riverja v njegovi državi. Prav tako da je tudi šampanjec iz New Jerseya najbolji v celi Ameriki. Proti tej izjavi je napisal senator Green iz Rhode Islanda plameneč protest, češ, kako more nekdo prisiliti člana senata, da se odločijo za oštrige in šampanjec iz New Jerseya. In ta Amerika s svojo sijajno demokracijo, ki ima take skrbi, ima enajst milijonov brezposelnih . . .
Najdeš gospodo z lakajsko dušo in la-kaje z gosposko dušo.
*
Resnica in rože so polne trnja.
poklal! 3000 Kitajcev in da tudi na drugem koncu sveta bombardira Franko nezaščitena mesta. Časopisi so nam prinesli tudi opravičene japonske zahteve in nam opravičevali krvavo nujnost Frankovega bombardiranja. Moj bog, vojska je vojska! Slovenski pregovor pravi tako lepo, da si ne delijo pogač, kjer se prepirajo. Kakor je v koledarju danes post, a jutri bo največji praznik, kakor je danes lepo, jutri bo pa dež'lo, tako Je tudi v zgodovini narodov: nekaj časa živijo v miru, ministri se vozijo sem in tja čez meje in narodi vzklikajo od prvega do zadnjega drug drugemu in se slavijo, znenada pa začutijo narodi potrebo po čiščenju; stepejo se, da se v tej krva-
vi	katarzi očistijo za višje življenje — kar je tako lepo zapisal pred leti slovenski katoliški znanstvenik. Tako si narodi pomirijo živce. Zjtrtraj smo brali, se malo zgražali nad Japonci, ker imamo že precej zrahljane živce — o, treba bo novega očiščenja! — in se obenem jezili na šiviljo, zakaj ni pnšila zelenega traku malo višje na rdeči bluzi, v kateri bomo zvečer plesali na PUSTNEM RAJANJU.
Da, vse ob svojem času, in — živci!
Navadili smo se teh vojn in revolucij; kmalu bodo tudi poročila o njih dolgočasna Nekje se ljudje koljejo z bajoneti, streljajo se s strojnicami — strojnice regljajo nepretrgano od jutra do noči —, bombe padajo in rušijo cvetoča mesta, tanki lezejo čez topla človeška trupla, kopljejo se strelski jarki in zemlja se napaja s krvjo, s pravo človeško krvjo, ženske postajajo vdove in tulijo, dekleta zaman čakajo na ženina, otroci na očete
Ce ta nima smole!?
61-letni Albert Scott iz Oklahoma City ima v resnici smolo. 2e dvajset let ga preganjajo prometne nesreče. Leta 1918 je padel z avtomobila ter si je pri tej priliki zlomil obe nogi. Dve leti pozneje ga je povozil avtomobil in mu zlomil eno nogo. L. 1924 je zavozil možakar s svojim avtomobilom v neki jarek in topot si je zlomil sedem reber. Dve leti pozneje je padel z lestve; posledica: osem strtih reber. V decembru lanskega leta ga je prevrnil nek kolisar. Scott si je zlomil kost v boku. Pred par dnevi so ga zopet prepeljali v bolnico: zlomil si je isto kost vsled padca, ki ga je povzročil z blatnikom nek avto. Eeno je nedvomno: g. Scott ima res smolo!
Potomci Martina Lutra
V Nemčiji obstoja že dolgo združenje takozvanih »luteridov«, to je rodbino-slovno zainteresiranih ljudi, ki se ponašajo s tem, da imajo par kapljic krvi velikega reformatorja v svojih žilah, število teh luterdiov je vsako leto večje. L. 1936 so zamogli beležiti 120 živih potomcev Martina Lutherja. Sedaj jih je že nad tisoč. Največ — 875 — jih je Seveda v Nemčiji, drugi so razkropljeni po ostalem svetu. Letos hočejo imeti luteridi svoj kongres, ki bo baje sredi junija v Jeni v Nemčiji.
Nasstarejši balon Nemiiie
V Braunschweigu so našli v mestnem muzeju platno najstarejšega balona, ki je bil 1. 1784 na pobudo vojvode Karla Viljema Ferdinanda zgrajen in je odletel 75 kilometrov daleč. Balon je bil polnjen z vodikom. Konstruirala sta ga fizik in geograf prof. Zimmermann in lekarnar Heyer. Start je bil 28. januarja 1784. Balon je imel naziv »Ad Astra«. Nemo pričo prvih početkov zrakoplovstva so sedaj prenesli v letalski muzej.
Boi — domačim kozam na Grškem
Na Grškem imajo šest milijonov koz, to je prav toliko kolikor ljudi. Sedaj je napovedalo kmetijsko ministrstvo tem nedolžnim živalicam borbo. Kmetje, ki bi posedovali več koz, kakor jih predpisuje
— mi pa smo si oblekli stare frake, si poveznili na glavo oguljene cilindre, prisegamo na demokracijo in se zdimo ob zvokih klavernih slovenskih predpustih veselic sila imenitni. Svet dobiva trdo kožo in marsikaj prenese.
Če bi kak Japonec vdrl na Kitajsko in tam ubil enega Kitajca, bi se ves svet upravičeno zgražal in treba bi bilo uvesti sankcije, če ne bi japonska vlada pod-vzela korakov, da kaznuje zločinca. Drugače je seveda, če je vojna. V vojni se ljudje morajo pobijati. Zadnjič sem zadel cel<> na nekega profesorja, ki mi je povedal, da ni nič takega, če se na vzhodu pobije nekaj milijonov Kitajcev; saj jih je neki nad 400 milijonov. Oni sploh nimajo tistega čuta, kot mi Evropejci, ki imamo demokracijo, tam na Kitajskem poberejo ujne vsako leto kak milijon teh samo takozvanih ljudi. Ta profesor je imel živce vsekakor na svojem mestu. Škoda, da nismo Slovenci večmilijonski narod; prepričan sem. da bi nam rodile profesorske vrste sodobnega slovenskega Kortesa, ki bi z mirno vestjo in jeklenimi živci opravil s kolnijalno živino.
Zmotil se je oni socialistični časopis, ki je napisal, da je vprašanje kulture in napačne tisočletne katoliške vzgoje, če kdo koga ubije in poje potlej njegovo jabolko: ne, vse to o tem jabolku, glede večnih vojn in permanentnih revolucij, vse je eno samo vprašanje živcev in nič drugega. Današnji čas ie sploh nervozen
— ta tehnika in ves ta tempo življenja! —, da ni nič čudnega, če komu poidejo živci in začne kričati. Dobro, da imamo žandarie z i>k1enimi živci, ki napravijo kmalu red. Človeka se zavleče med zi-
maksimalna uredba, niso deležni raznih davčnih olajšav, ker so koze odgovorne zato, da so se doslej vsa pogozditvena stremljenja izjalovila. Koze namreč požre nežne poganjke sadik, tako da je vsako pogozdovanje nemogoče, če dosedanji ukrepi ne bodo pomagali, bo vlada odredila prisilno klanje ovc brez pravice lastnikov do odškodnine.
Gospodična ali gospa?
češkoslovaško poštno ministrstvo je izdalo odlok, da se ima vse ženske uslužbenke — tudi neporočene — titulirati v uradnih urah »gospa«.
Avtomobili so krivi!
V	Grenobleu so tamkajšnji južnofran-coski kmetje izjavili v svojem strokovnem listu, da je kriv avtomobilizem, če vino včasih ne doseže pričakovane kvalitete ..
Ruševine v španskem mestu Belpite.
dovje, med štiri gluhe stene, in če se mu še tam ne ohladijo živci in ne preneha kričati, se ga spravi v blaznico. To je sploh prečudovita ustanova, pravi azil svobode Je, so svobodna univerzitetna tla, kjer si lahko vse: beli ali rdeči papež; kjer lahko moliš, pa ne postaneš svetnik in kjer lahko vpiješ proti državi koliko in kar hočeš, ne da bi imel zato opravka z zakonom o zaščiti države, s Sremsko Mitrovico ali koncentracijskim taboriščem.
Prepričan sem, da bi ne bilo več revolucij na svetu, če bi ljudje imeli dovolj krepke živce. Državniki bi morali poskrbeti, da se ljudem predvsem popravijo živci, kar se da doseči kajpada na več načinov: z marširanjem in vzklikanjem istemu vodji. Za one, ki jim pa tudi to nič ne zaleže, pa je treba napraviti Šentjernejsko noč, jih kastrirati, da ne bodo rodili več živčne zalege po lepem slovenskem pregovoru, da jabolko ne pade daleč od drevesa; kajti čas ie že, da se svet enkrat za vselei očisti. Ko se bodo ljudje enkrat živčno popravili, bo lepo: mimo bomo gledali, kako se vlivajo kanoni in si stojično zategovali prazne trebuhe.
Predvsem bo pa potrebno zatreti časopisje. to kugo dvajsetega stoletja, ki rahlja ljudem ižvce. Na pravi poti je bil Tomaž Hren, ki je požgal našo prvo tiskano besedo — pravemu rodoljubu gre vedno za to, da ostane narod zdrav in živčno močan! — prav je storil Hitler, ki je upepelil ono literaturo, ki je ljudem kvarila živce. Vedel je. da se ljudi s slabimi živci ne da vzgojiti. Ideja sama je vredna Noblove najsrade.
Oglasi v „EDI NOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!
keto Vos Mtue!
Zopet se bliža novo kolo
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Vrednost dobitkov znaša nič manj kot
D» 64,991.000 -!
Nabavite si čimpreje svojo srečko v naši hiši sreče in pooblaščeni glavni kolekturi
Beafak, fkati&at, fcsftaska 25
TELEFON 20-97
Cela srečka stane din 200*«, polovica din 100*-, in eetrtinka din 50*-
Prvo žrebanje bo 15. in 14. aprila! 5i
Trpežni in ele-gantni čevlji po
zmernih cenah i
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 1 DELAVNICA SLOVENSKA UL. 20
TEL. 25-71 - TEL. 25-72
PaslaraY Pasla
Kvalitetno Ustilo za čevlje in usnle iz nalllnelilh voskov In originalnega traneoskega balzam terpentina
Zahtevajte in uporabljajte samo FORremo Dobi se v vsaki boljši trgovioi
Blago za birmanske obleke dobite v veliki izbiri pri tvrdki
ANTON MACUN
Maribor, Gosposka ulica 8*10
Za ostanke poseben oddelek l
pisalni stroii klo&tet ratanski stroji
Anket regittrir. blagajne
LKarbeitz
Maribor
Mlinska ul. 15 Telefon 28-84
Lisice, kune in irhovinoza hlače
sprejema za strojenje In barvanje	46
stroiarna A. Butolen, Maribor, LoSka 14
Za po
velika izbira:
vilenih in
flor n
v najnovejših barvah po
Din IV-..	14'—
«	19"-
i. t. d.
bluz
perila
pletenih iopic svilenih kombinež
i. t. d.
Najugodnejši nakup pri
KUPUJTE
ori tvrdkah ki oslašušejo v „
Tiskarna
Litografija
MARIBORSKA TISKARNA
Knjigoveznica
Kamnotisk
Offsettisk
Bakrotisk
Anilinski tisk
Piakaferski zavod Tisk časopisov
PIROFAMIA patent
_ n	KOPALIŠKA	ULICA &
o*	f	Telelon	25-67.	25-68,
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik France Gerželj, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav.ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.