GrosuPlJe (centrala) sP 908 NRŠ KRAJ 1999
352(497.4 Dobrepolje)
S
119990186
š kraj
letnik V, št. 7
avgust 1999
350 let podružnične cerkve v Podgori
Cerkev sv. Nikolaja v Podgori je pričakala svojo 350-letnico obstoja povsem obnovljena. Seznam del, ki so jih opravili vaščani, pod vodstvom prizadevnega ključarja Antona Novaka, je res obsežen. Krona obnovitvenih del je bila obnova treh oltarjev, ki jih je v nedeljo, 18. julija, blagoslovil pomožni škof Jožef Kvas.
Več na strani 10
V šolo hodimo, dokler živimo ...
Ti\ znani švicarski pregovor nam pove, da se vse življenje učimo. Če pomislimo na delo v našem zavodu, potem lahko temu pregovoru kar pritrdimo. Že majhni otroci so zelo pogost i obiskovalci našega vrtca. V letošnjem šolskem letu bomo odprli dva nova oddelka v Kompoljah. Zaradi tega smo imeli na tej lokaciji veliko dodatnih del. V želji, da se bodo učenci dobro počutili, smo med počitnicami obnovili kar nekaj učilnic in ostalih prostorov tudi v Strugah, na Vidmu in v Kompoljah. Verjetno bomo še v tem letu uredili ograjo okoli kom-poljske šole ter postavili lopo v Ponikvah. V Ponikvah tečejo priprave na sanacijo stavbe, ki bo preprečila večji del škodljivega radonskega sevanja.
Zavedamo se, da le dobri materialni pogoji niso edina osnova za uspešen razvoj intelektualnih in vzgojnih sposobnostih otrok. Vsi zaposleni v našem zavodu ter malčki in učenci se moramo stalno Izpopolnjevati, kajti učiti se, je kakor plavati proti toku, za hi]) se ustaviš in že te odnese nazaj (kitajski pregovor). Prepričan sem, da bomo tudi v tem šolskem
letu dosegali dobre rezultate na raznih tekmovanjih, kjer je potrebno pokazati delavnost učencev ter dobro vzdušje v šoli in doma.
V vrtcu in šoli se bomo vsi trudili, da ne bomo polovičarski in dajali učencem le znanje. Učence je potrebno naučiti, kako priti do informacij, naučiti pa se morajo tudi, kje so meje vedenja in kako vrednote spraviti v življenje. Izobraževanje in vzgoja morata biti sestavni del dela v šoli. Ločevati oba najpomembnejša vidika človeškega razvoja je sila nespametno in še manj koristno. Tudi vnaprej bomo razvijali pri malčkih in učencih čut do domovine, do dežele, kjer nam je stekla zibelka. Človek brez domovine je kot zemlja brez semena.
V šolskem letu, ki je pred nami, želim vsem malčkom in učencem, staršem ter zaposlenim v našem zavodu, da ga preživimo s strpnostjo in pozornostjo do soljudi. Gotovo bodo v tem letu vzponi in padci v našem delovanju, kajti tudi sonce vzhaja in zahaja.
Ravnatelj Ivan Grandovec
Iz vsebine:
Odprtje pekarne Blatnik •> Frenk Godec s Ceste
Podeljene nagrade za turistični
spominek •* Končan prvi del akcije Urejena
domačija '99 •> Dan godbe •> Dan državnosti •> Turizem na kmetiji •> Pri skavtih v Podgori
119990186,7
2
Naš krai
Županova stran
7/1999
Praznovali smo 350-letnico cerkve v Podgori
Slovenija je res nekaj izjemnega, je prav gotovo biser med drugimi državami in drugimi deli sveta. Njena zelena in razgibana pokrajina, kjer se na majhnem koščku prepleta toliko naravnih lepot in različno sti, od morja do prekmurskih ravnic, krasa, planin in bujnih gozdov. Še poseben čar daje Sloveniji množica cerkva, cerkvic, kapelic in znamenj, s katerimi je vsa prepletena.
To priča tudi o veliki vernosti slovenskega človeka, ki si je dajal duška in se zahvaljeval Bogu tudi na ta način, daje postavljal cerkve, kapelice in znamenja. Tega drugi narodi preprosto ne poznajo in za to imajo ti objekti, poleg verskega, še poseben narod-nozgodovinski pomen. To je naše narodno in kulturno bogastvo, na katerega smo lahko resnično ponosni. Morda se vsega tega ne zavedamo dovolj. Naše cerkve in skrb za njihovo vzdrževanje so še poseben združevalni in povezovalni moto prebivalcev posamezne vasi. S tem, ko skrbimo za cerkve in znamenja, poveličujemo Boga in utrjujemo našo vero in medsebojno povezanost, prav tako pa ohranjamo tudi stebre naše narodne identitete in lepoto naše pokrajne. Vse je v današnjem tehniziranem svetu izrednega pomena za dostojno človeka vredno življenje. Že Aškerc je v znameniti pesmi o (aničarju zapisal: "Poglej med drevjem hišo belo, kraj nje tam vidiš li kapelo, minilo let je trideset, ko svojo vas zdaj vidim spet." Čeprav so ga Turki odpeljali kot otroka, mu je v spominu ostala kapela, kot simbol njegove domovine. Zelo malo vasi je V Sloveniji, ki ne bi imele kapelice ali vsaj križa nekje na vidnem mestu, če že nimajo cerkve.
V naši občini je 11 cerkva in veliko število križev in kapelic. Večji del teh cerkva je solidno vzdrževanih po zaslugi prizadevnih ljudi, vernikov, pa tudi tistih, ki se morda ne čutijo povsem verniki, čutijo pa, da brez lepe cerkve ni lepe vasi in nič ne pomaga, če je cela vas urejena, cerkev pa zanemarjena. Želja po obnovi in pripravljenost za sodelovanje je velika. Počasi se vračajo na staro mesto tudi kapelice in križi, ki jih je izkrivljeni režim v svoji izkrivljeni ideologiji rušil. Pri tem so se zelo izkazali nekateri posamezniki in tudi cele vasi. Seveda se po vseh vaseh še najdejo nekateri, ki mislijo, da se to njih ne tiče. Pa temu seveda ni tako. Obnova cerkve ali kapelice zadeva prav vsakega prebivalca, naj bo vernega ali nevernega, tistega, ki je stari naseljenec v neki vasi (ali v župniji, če se gre za župnijsko cerkev)
ali tistega, ki se je v kraj šele pred kratkim preselil. Ne moremo in ne smemo pustiti, da ti spomeniki naše vernosti, kulture in naše identitete ne bi bili vzdrževani. Ne moremo tudi pričakovati, da bo to storil nekdo drug namesto nas. Občina podpira obnove cerkva in kapelic na različne načine, čeprav se zaradi skromnih prihodkov ne more še intenzivneje vključiti v te obnovitvene tokove. Predvsem poskušamo pridobiti potrebna dovoljenja in še kakšna dodatna državna sredstva in tudi prispevati, predvsem za obnove oltarjev in kipov, ki so v nekaterih cerkvah v zelo slabem stanju, obnova pa stane zelo veliko. Podporo bomo nudili seveda vedno tam, kjer se dela največja škoda in kjer je prizadevnost samih vaščanov že dovolj velika.
Zares lep primer takšne prizadevnosti so v zadnjem času Podgorci, ki so pod vodstvom prizadevnega ključarja Antona Novaka, v nekaj letih zares temeljito prenovili cerkev, njeno okolico, notranjščino in zu-nanjščino in restavrirali tudi vse oltarje in kipe v cerkvi, kar pravzaprav do sedaj ni uspelo še nobeni cerkvi. Za restavracijo oltarjev jc tudi občina prispevala 1.()()().()()() tolarjev.
Da se komu ne bom zameril, moram reči, da se je prav v vseh vaseh pri obnovi cerkva in kapelic naredilo veliko in lahko hi jih naštel celo vrsto, toda zares sistematično in temeljito so to v zadnjih nekaj letih naredili prav Podgorci, ki so poleg cerkve tudi solidno uredili vas in človek ima občutek, da kar tekmujejo, kdo bo imel tudi lepše urejeno okolico. To je zares pohvale vredno dejanje in vzpodbuda še drugim. Neko podobno delovno vzdušje vlada tudi v Hočevju in tako sta ti dve vasi pravzaprav na vrhu prizadevanj za urejanje cerkve in celotne vasi in sta lahko v zgled tudi drugim.
Podgorci so seveda vredni pozornosti tudi zaradi tega, ker so imeli do te problematike tudi neki svoj pristop. Z organiziranjem "Srečanja družin in prijateljev", božičnega sejma in ustanovitvijo svojega Turističnega društva so pridobili določena prepotrebna
sredstva in, kar je najpomembnejše, poenotili in povezali so ljudi v celoto, ki je pripravljena tudi na večje žrtve in večje skupne akcije. Se nekaj se je ob tej priliki zgodilo prvič. Gospod Anton Kovačič, naš rojak iz Zagorice, je prispeval zares občuten znesek k obnovi Podgorske cerkve. To zares hvalevredno dejanje ho gotovo našlo posnemovalce. Izredno važno je, da se zavemo, da je lepo urejena vas in lepo urejena cerkev tudi del našega bivanja oziroma boljše, del našega bolj zadovoljnega življenja. Denar in čas, ki ga namenimo za to, ni nikoli stran vržen, ampak je izredno koristna in potrebna naložba. Morda celo mnogo potrebnej ša, kot kakšna tista, za katero mislimo mi, daje neobhodno potrebna. Notranje zadovoljstvo nad skupnim uspehom, pogled na urejeno cerkev in vas in ne nazadnje tudi božji blagoslov, so gotovo tisti stimulalorji in osrečevalci, ki poplačajo ves trud in žrtve, ki jih za to opravimo.
Ob tej priliki bi se rad tudi v imenu občine zahvalil vsem tistim, ki s svojimi organizacijskimi sposobnostmi, s svojimi denarnimi prispevki, z osebnim delom in odprtim srcem pomagale vzdrževati in obnavljati naše cerkve kapelice in križe. S tem opravljate zares veliko in plemenito delo.
Vaš župan Anton Jakopič
Obvestilo_
Z Ministrstva za promet in zveze smo dobili obvestilo, da so v želji, da se ministrstvo približa državljanom, uvedli odprti telefon, brezplačno telefonsko linijo, ki je namenjena vsem državljankam in državljanom ter njihovim vprašanjem, ki se tičejo področja oz. dela Ministrstva za promet in zveze. Linija s številko 080 20 20 je torej brezplačna za klicočega in tako dejansko dostopna prav vsakomur. Linija je odprta dvakrat tedensko od 2. septembra dalje, in sicer ob torkih od 10.00 do 11.00 ure in ob četrtkih od 15.00 do 16.00 ure.
Osrednja občinska prireditev za dan državnosti
Letošnja osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti je bila na Vidmu na predvečer praznika.
Najbolj opazna na prireditvi je bila množičnost nastopajočih, saj je poleg Godbe Dobrepolje sodelovala večina pevskih skupin v občini: Moški pevski zbor Rafko Fabiani, cerkveni mešani zbor Struge, vokalna skupina Mavrica, cerkveni mešani pevski zbor Dobrepolje in Zagonski fantje. Simbolika torej, ki naj bi ponazarjala povezanost in skupne cilje ob tem največjem državnem prazniku. Svetli viziji in domovini so bile posvečene tudi recitacije in govorne točke. Govor župana Antona Jakopiča pa je bil ob tej priložnosti v večjem delu namenjen pojasnjevanju vloge parlamenta, saj se dogaja, da se poskuša prav ta demokratična institucija nove drŽave pokazati v kar se tla negativni luči. Zupan je v svojem govoru zavračal malodušjc in pozival k optimizmu in narodovi samozavesti, ki je ob vključevanju v Evropo še kako potrebna.
()gnjemet, ki ga je pripravila KOMA 750 in je sledil osrednji prireditvi, je še nekaj čaa zadržal precejšnjo množico ljudi, ki se je udeležila letošnje slovesnosti ob dnevu državnosti.
M. Steklasa
Cerkveni mešani zbor Dobrepolje
Cerkveni mešani zbor Struge
KNJIŽNICA GfcOSUPLJfc
Adamičeva 15
Z junijske seje Občinskega sveta
■ Deveta, redna seja OS, zadnja pred letnimi počitnicami, je bila sklicana za 6. julij, 1999. Poslovnik, ki je precej razgrel svetnike na prejšnji seji, je bil v drugi obravnavi sprejet brez posebnih pripomb. Z večino glasov je bil sprejet tudi sklep o povečanju programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo in določitvi najvišje cene programa priprave otrok na vstop v šolo.
Na zadnji seji je OS zahteval dodatno strokovno mnenje o utemeljenosti povečanja programa zunanje male šole. Na osnovi mnenja Zavoda za šolstvo in mnenj vzgojiteljic vrtca Ringaraja ter psihologinje so člani sveta potrdili predlog ravnatelja šole, po katerem se v šolskem letu 1999/2000 program priprave otrok na vstop v OŠ razširi z devetih na 10,5 ure tedensko.
Najdaljša točka dnevnega reda pa je bila tokrat obravnava osnutka odloka o občinskih cestah. Na osnovi odloka Ministrstva za promet in zveze ga je pripravil tajnik občine Anton Rus. V obrazložitvi je poudaril, da je naša občina na tem področju specifična, zato se je tvegano zgledovati po konceptih drugih občin. Ker naj bi odlok reševal celotno cestno problematiko na občinskih cestah, so ga svetniki vzeli pod drobnogled in natančno proučili člen za členom. Že na prvi obravnavi je bilo veliko pripomb, dodatne pisne pripombe pa so svetniki lahko oddali do 20. julija. Na naslednji seji bodo sprejeli predlog odloka, ki bo poslan na Direkcijo RS za ceste zaradi uskladitve z zakonom, nato pa bo v celoti objavljen tudi v našem glasilu.
Na tokratni seji je bil v prvi obravnavi tudi odlok o kategorizaciji občinskih cest. Tudi ta odlok je bil pripravljen na osnovi odloka Ministrstva za promet in zveze. Seznam lokalnih cest in javnih poti je bil narejen tudi na osnovi mnenj vaških skupnosti. Ta mnenja so bila v glavnem upoštevana, razen pri nekaterih lokalnih cestah, za katere ni bilo soglasja Direkcije RS za ceste. Odlok, ki ga bomo po dokončnem sprejetju prav tako objavili, določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.
VPRAŠANJA, PREDLOGI, POBUDE
JANEZ PAVLIN je dal pobudo za postavitev dodatnih kontejnerjev v Ponikvah. Župan je pojasnil, da bo JKP Grosuplje nabavilo kontejnerje za vse tri občine istočasno in jih tudi enakomerno razdelilo. Isti svetnik je tudi vprašal, kdaj bodo uvrščene na dnevni red spremembe prostorskega plana, kar so že večkrat zahtevali na vaškem odboru v Ponikvah. Župan je obljubil, da bo uvrstitev na dnevni red na eni od prihodnjih sej. Nekaj polemike je bilo ob Pa-vlinovem vprašanju, ki se je nanašalo na pločnik v Ponikvah. Po besedah tajnika je občina dobila projektanta, ki je pregledal celotno traso in menil, da je projekt možno izvesti z lokalnimi zožitvami, pri čemer mora vaška skupnost najprej ugotoviti, če je možno dobiti potrebna soglasja. Iz razprave je bilo razbrati, da se širi mnenje, da soglasij vaščanov ni možno dobiti, ta pa so pogoj, da občina lahko naroči izdelavo projektne naloge. Predsedujoča Tina Sha-wish je pojasnila, da je bil pločnik ena prioritetnih nalog že v času, ko je bila ona predsednica vaške skupnosti. Dodala je še, naj se ne širi vnaprej prepričanja, da je projekt neizvedljiv. Po županovem mnenju pa bi se morali za pločnik najbolj zavzemati sami vaščani.
Nekaj razprave je bilo tudi ob krajšem poročilu IVANA GRANDOVČA o seminarju na inštitutu Jožefa Štefana, kjer je bil izpostavljen tudi podatek o povečani količini radona na PŠ Ponikve. O morebitnih ukrepih (zračenje, adaptacija objekta itd) bo OS lahko razpravljal po prejemu odločbe z Ministrstva za šolstvo in šport, ki bo vsebovala morebitne priporočljive ukrepe.
Ob tem je svetnik STANE JAKIČ predlagal, da bi med starši v Ponikvah izvedli anketo, kam sploh želijo starši pošiljati v šolo svoje otroke. V razpravi je bilo slišati, da bo v novem šolskem letu v šoli Ponikve 12 učencev. To pomeni, da bo kombiniran oddelek učencev od prvega do četrtega razreda, v prvem in drugem razredu pa bo kombinacija pri slovenščini in matematiki. V naslednjih šolskih
letih bo učencev nekaj več. Svetnik Ivan Crandovec, podžu-panja Tina Shavvish in še nekateri drugi svetniki so se odločno izrekli proti morebitnemu zapiranju šole, ker se na obstoj podružnične šole nikakor ne more gledati le s finančnega vidika.
Ivana Crandovca je še zanimalo, kdaj lahko pričakujemo izgradnjo pločnika na Vidmu. Župan je dejal, da bo pločnik ob lokalni cesti predvidoma zgrajen že letos, za ostali del se
pridobiva dokumentacija in se bo gradil prihodnje leto.
Pod točko razno je župan Anton Jakopič izpostavil še nekaj zadev. Gimnazija Želimlje obnavlja stavbo in je zaprosila za pomoč tudi našo občino, trenutno se tam šola enajst naših učencev. Svetniki so odobrili 300.000 SIT.
Zupan je nato obvestil člane sveta, naj do 31. julija pošljejo pisne predloge za novega člana statutarne komisije, ki bo nadomestil njega, ker mu statut onemogoča članstvo v tej komisiji.
M. Steklasa
Na kratko o delih v občini
KMALU ZAČETEK DOZIDAVE JAKLIČEVEGA DOMA
Največja investicija naše občine v njenem drugem mandatu je dozidava in rekonstrukcija Jakličevega doma na Vidmu. V zadnjem tednu julija so bili občinski svetniki seznanjeni z idejno zasnovo objekta. Z dograditvijo obstoječega Jakličevega doma bo občina pridobila dodatne prostore za kulturno dejavnost. V objektu bo poleg moderne dvorane še več drugih prostorov, in sicer prostor za druženje upokojencev, glasbena šola, prostor za vaje godbenikov, knjižnica, svoj prostor bodo imele tudi politične stranke, strelci itd. V prenovljene prostore pa bodo preselili nedavno odprto spominsko sobo Frana Jakliča in stalno zbirko Dobrepoljska hiša. Urediti pa nameravajo tudi spominsko sobo bratov Kralj. Vanjo bodo verjetno preselili tudi Kraljev cikel Zemlja, ki je sedaj razstavljen v šolski avli. S tem bi razstavo naredili dostopnejšo obiskovalcem, saj je šola nekoliko preveč odmaknjena od središča Vitima.
GRADNJA LEKARNE NA VIDMU
Ob obstoječem zdravstvenem domu na Vidmu se že nekaj časa gradi prizidek, v katerem bo lekarna. Tudi ta investicija je planirana v proračunu občine za letošnje leto in bo pomenila še eno pridobitev, ki jo občani že dolgo pričakujejo. Lekarna bo delovala v sklopu Lekarne Ljubljana podružnica Grosuplje.
ODPRTJE IN BLAGOSLOVITEV MRLIŠKE VEŽICE
Odprtje mrliške vežice se je nekoliko zavleklo. Po zadnjih informacijah bo odprtje v nedeljo, 3. oktobra. Blagoslovil jo bo škof Alojz Uran. Natančneje o tem boste obveščeni v naslednji številki našega glasila.
Oprema vežice je bila zaupana domačemu izvajalcu Marku Prijatelju iz Podgore, križ pa bo naredil akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja.
KANALIZACIJA IN VODOVOD
V Bruhanji vasi delavci JKP Grosuplje delajo odcep kanalizacije. Predvideno je tudi asfaltiranje cestišča.
Letošnja dela v zvezi z obnovo vodovoda pa so v glavnem končana. Potekala so v Ponikvah in delno v Strugah.
DELA NA CESTAH
Trenutno potekajo na cestnih gradbiščih, ki so planirana v letošnjem proračunu, zemeljska dela, v septembru pa so predvidena še asfaltiranja.
VLDEMSKI GASILCI SO DOBILI NOV GASILSKI AVTO
11. avgusta so videmski gasilci dobili nov gasilski avto GVC 16/24 MERCEDES-BENZ ATEGO TIP 917 s pogonom na vse štiri kolesa. (lena je dokaj visoka, saj znaša kar 21.610.096 tolarjev. Največ sredstev so dobili i/, občinskega proračuna, in sicer 10 milijonov. Sklati za požarno varnost Ministrstva za obrambo jim je na osnovi njihove prijave na razpis odobril 6.500.000 tolarjev. Ministrstvo jim je po obisku prejšnjega obrambnega ministra v naši občini odobrilo še dodatnih 2.500.000 tolarjev. 1.200.000 jim je dala Gasilska zveza Slovenije, ostalo pa so prispevali sami, pri čemer investicija še ni v celoti pokrila.
Za tiste, ki vas najnovejša pridobitev vitlemskih gasilcev še posebej zanima, naj dodamo, tla je avto opremljen po najnovejših standardih. V nadgradnjo je vgrajena gasilska črpalka Rosenbauer tipa NI I 20. Na levi m na desni strani sta vgrajena dva navijaka za hitri napati. Rezervoarje za 2500 litrov. Na kamionu je vgrajen pnevmatsko raztegljiv stolp do višine 3,5 m z reflektorjem moči 1000 VV.
Podatke nam je posredoval predsednik PGD Videm Miloš Mehle.
M. S.
Slovenske marginalije
Nedavno je izšla posebna številka Nove revije z naslovom Sproščena Slovenija. To je v bistvu zbornik esejev nekaterih vidnejših slovenskih intelektualcev, ki kritično razmišljajo o današnji slovenski družbeni, politični in kulturni situaciji. Vsak esej posebej je vreden poglobljenega branja in razmišljanja. Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili le nekaj odlomkov iz posameznih esejev. Tokrat objavljamo uvodni del eseja Draga Jančarja Slovenske marginalije.
Imamo državo, ki je zrasla iz stoletnega boja za kulturno in materialno emancipacijo, in imamo demokracijo, ki je nastala iz odpora zoper totalitarizem. Imamo državo, ki zapušča kulturo, na kateri temelji kot svoj središčni izvir. Imamo družbo, katere jedro ni neka stara ali prejšnja demokracija, ker takšne pač kaj dosti nismo imeli, pa še tista iz avstrijskih in nekaj malega iz starojugoslovanskih časov je že zdavnaj utonila v pozabo in si je ne zmoremo priklicati v spomin. Demokracija, kakršno smo dobili leta devetdeset, je za kratek čas kazala možnost, da se bo tudi razvijala tako, kakor je nastajala, namreč iz raznovrstnega upornega kulturnega in političnega gibanja osemdesetih let, da bo za svoje središče sprejela tudi starejše, različno formulirane oblike odpora zoper totalitarni režim. Vendar je bila kontinuiteta očitno prešibka. Prevladala je demokracija, ki je prevzela modus samoupravnega socializma. In tu se stvari lomijo in grejo narobe. Problem ni kontinuiteta, pač pa napačna kontinuiteta, kontinuiteta, ki je ohranila v sebi mnoge slabosti prejšnjega sistema, z njimi pa neke posebne značajske lastnosti državljanov, ki so se v njem razvile.
Na Poljskem, kjer je bila disidentska forma-(ija najmočnejša in daleč najbolj politično profilirana v vsej vzhodni Evropi, je po prelomu, kljub temu, da je, razbita v razne nazorske, kmalu izgubila vladno večino, globoko zaznamovala poljsko družbo. Kljub silovitim političnim nihanjem je povsod navzoča tendenca k odprti demokraciji z jasno razmejitvi-jo s prejšnjim režimom. Podobno se je zgodilo na Češkem, čeprav je bil tam odpor veliko šibkejši, /aprt v kulturne in znanstvene skupine in kroge. Toda današnja Češka živi iz duha I istine 7/, navezana tudi na svojo masarvkov-sko srednjeevropsko demokratično tradicijo. V Sloveniji je položaj tiste slovenske kritične intelektualne in ustvarjalne formacije, ki se je dolga leta upirala totalitarni družbi, marginaliziran, njeni posegi v družbo se spet obravnavajo kot delikti, pamfleti, neodgovorno kri-tizerstvo, nanj se lepijo stare ideološke etike-te, parvenijsko oblastništvo in servilni žurnali-zem se mu na debelo posmehujeta. In to kljub temu, da je bilo prizadevanje za svobodno in odprto družbo za mnoge intelektualce iz te slovenske uporniške formacije pravzaprav vprašanje in zastavek celega življenja. Jože Puč-
nik ga je formuliral enako jasno, plačal pa s svojimi zapori in emigracijo huje kot Vaclav Havel, Adam Michnik ali Jacek Kuron. In tudi drugi, tudi tisti, ki jih danes ni več na prizorišču, so zarisali na slovenski duhovni in družbeni zemljevid druge polovice dvajsetega stoletja neizbrisno sled svobodomiselstva. Od prvih kritičnih refleksij v petdesetih letih od kon-troverznih in napadanih revij, kot so bile Beseda, Sodobnost, Revija 57, Perspektive, Zaliv, Kaplje, 2000, Prostor in čas pa Problemi, vse do Nove revije v osemdesetih, ko se je ta frajgajstovski duh, ki je živel ves čas nekako na margini ali pod površjem, dokončno artikuliral in odločilno prispeval k spremembam, lahko bi rekel: k prevratu. Nenavadno je, kako malo od tega je ostalo v sodobni slovenski zavesti. To je bila vendar energija, ki je znala pogumno kritizirati in hkrati smelo ustvarjati, ki je znala postavljati najvišja antigonska
vprašanja in vzdržati pritisk najnižjega provin-cialnega miljeja z vso njegovo partijsko brutalnostjo.
In čeprav so zdaj tu razmere in stavri, o katerih si je še pred desetimi leti malokdo sploh upal sanjati, je jasno, da imamo namesto kontinuitete odpora in refleksije, iz kakršne se Poljska in Češka naglo razvijata v moderni demokraciji, kontinuiteto nekdanjih oportunistov in njihovega spretnega obvladovanja prostora. Politika se je pospravila deloma v stare sheme, predvsem pa v brutalne interese, naglo je zazeval prostor, ki bi ga morala napolniti intelektualna kritika in analiza, in ki ga takšna kritika in analiza tudi polni, vendar brez slehernega realnega odmeva, kaj šele konsek-venc. Po zanosu celotnega eropskega in posebej našega spreminjanja in padanja ideoloških bastionov, je prenehala delovati tudi moč te uporne energije, namesto nje se je obdržala inercija negibne, lene, a ob svojih koristih zmeraj zelo vitalne filozofije preživetja partijskih aparatčikov z njihovo rdeče-črno, partij-sko-klerikalno, zmeraj prilagodljivo miselnostjo. Zato smo zmeraj znova presenečeni nad stanjem duha, ki vlada v tej družbi, nad neusmiljenim osvajanjem javnega prostora in imetja. Kritične zamisli formacije, ki je intelektualno pripravila možnosti za preobrat, niso vgrajene v novo družbo, kajti ko bi bile, bi morala biti dinamika v njem povsem drugačna.
qš o^oue   PRVI ŠOLSKI DAN
Vse učence in starše obveščamo, da se bo pouk na prvi šolski dan, 1.9.1999, pričel ob 8.00 uri na vseh šolah.
Učenci in starši prvih razredov z Vidma, Ponikev in Kompolj ste vabljeni ob 15.00 uri v šolo na Vidmu, kjer bomo skupaj začeli novo šolsko leto.
Malčki zunanje male šole prično z delom v ponedeljek, 6. septembra. O prevozih boste pravočasno obveščeni.
Učenci 4. razredov, ki boste v šoli plavanja na Debelem Rtiču, imate pouk 8.9. 1999, ob 8.00 uri.
Učenci 4. razredov, ki ne greste v šolo v naravi, imate pouk že od 1. septembra skupaj z učenci 3. razredov.
Od petka, 27. avgusta, lahko naročniki v šolski knjižnici dvignete delovne zvezke in učbenike iz učbeniškega sklada. S seboj prinesite potrdila o plačilu.
Avtobus bo peljal iz Zdenske vasi ob 7.10, iz Četeža ob 7.25, iz Kompolj ob 7.32, iz Podgore 7.35, Bruhanje vasi ob 7.37, iz Ponikev ob 7.43, iz Predstrug ob 7.45.
Ga. Marija Strah bo opravila prevoze po naslednjem razporedu: 7.10 iz Hočevja, 7.20 iz Zdenske vasi, 7.30 s Ceste, 735 iz Podpeči, 7.40 iz Bruhanje vasi, 7.45 iz Zagorice, 7.50 iz Podgorice, 7.50 iz Male vasi.
Vsem malčkom in učencem želim uspešno šolsko leto z željo, da boste pozorni udeleženci v prometu.
6
Naš krai
Podjetništvo
7/1999
Ustvarjalne zamisli skupaj s kritiko nimajo potrebne resonance, informacijsko obvladan prostor jih sproti razprši, deklasira ali vsaj mini-malizira. Danes govorimo gluhim ljudem, gluhim zidovom - včasih so bili v njih le mikrofoni - gluhi družbi. Tu sem seveda daleč od ponavljajoče se ocene, da so intelektualci "odpovedali". Nismo sicer storili dovolj, nismo bili dovolj pozorni, vendar pa so bile mnoge, celo temeljne stvari napisane in izrečene v novi reviji in drugod. Dejstvo je, skratka, da novega slovenskega obdobja ne označuje kritični
duh tiste svobodomiselne in laične formacije, ki je v dolgem obdobju vzdrževal nekakšen plamen, ki je slednjič prinesel spremembe, skupaj z epohalnim evropskim kontekstom, pač pa ga določa zmagoslavje vsakršnih parvenijev, danes se imajo v glavnem za liberalne, pa tudi njihovih partnerjev iz katoliškega tabora, ki so se vrnili k dobri stari klerikalni metodi obvezne participacije pri oblasti. To je položaj, ki ga ljudje bivše nomenklature odlično obvladujejo. Namesto liberalno usmerjenih laičnih intelektualcev, med njimi disiden-
tov, so dobili za nasprotnika Cerkev. Imajo pravzaprav položaj, ob katerem si manejo roke, položaj, ki so si ga dolgo želeli, že takrat, ko je bila Cerkev v katakombah in ni upala ali mogla dvigniti glave brez zares hudega tveganja. Ob medijsko obvladanem prostoru lahko zoper takšnega nasprotnika zmeraj znova veljajo za moderne, demokratične in liberalne. Iz malih bitk zoper konservativizem in moralno togost ni težko zmeraj znova priti kot zmagovalec.
Pekarno Blatnik je odprl podpredsednik vlade
Med množico najrazličnejših dogodkov v naši občini imamo le redko priložnost poročati o dosežkih, ki so pomembni za podjetniški oziroma gospodarski razvoj občine. Odprtje nove pekarne Blatnik, 19. junija
1999, je bil prav gotovo dogodek te vrste.
Tudi sama otvoritvena slovesnost, ki ji je dala svojo težo prisotnost podpredsednika vlade Marjana Podobnika, priča o pomembnosti dogodka ne le za lastnika oz. vodstvo ter zaposlene v pekarni, ampak za celotno občino. To je posebej poudaril v svojem govoru župan Anton Jakopič in izrazil prepričanje, da bo ta dosežek spodbudil še kakšnega podjetnega občana, da se bo odločil za podoben korak. Med govorniki je bil tudi direktor pekarne Tomaž Blatnik in podpredsednik vlade Marjan Podobnik. V programu je sodelovala tudi dobrc-poljska godba in Moški pevski zbor Rafko Fabiani. Odprtje pekarne s prerezom traku so opravili Marko Draženovič, najstarejši po stažu zaposlenosti v pekarni, ti i rektor Tomaž Blatnik in podpred-
sednik vlade Marjan Podobnik, objekt pa je blagoslovil župnik Prane Škulj.
Direktor Tomaž Blatnik je v svojem pozdravnem govoru predstavil cilje investicije in se zahvalil vsem, ki so kakor koli sodelovali in pomagali pri izgradnji objekta. Marjan Podobnik pa je ob čestitkah poudaril pomen investicije tako za lastnika kot za občino in hkrati pomen razvoja podjetništva za celotno državo, saj je ob našem vstopu v Evropsko zvezo najpomembnejša pripravljenost in prilagodljivost evropskim standardom. Poslušanje Moškega pevskega zbora Rafko Fa-
Direktorjevo ženo Anico, ki ima pri uspešnem vodenju pekarne pomembno vlogo, smo posneli med sprejemanjem čestitk godbenikov
Prerez traku: podpredsednik vlade Marjan Podobnik, Marko Draženovič in Tomaž Blatnik
Igor Ahačevčič, komercialist v pekarni Blatnik, je povezoval program
Lokacija novega objekta je južno od Vidma, pri Stolarni
biani pa ga je spomnilo tudi na to, kako pomembno je, da so slovenske korenine trdne in močne, ko stopamo na pot vsesplošne globalizacije. Ne smemo pozabiti od kod izhajamo in kaj tudi mi lahko nudimo Evropi, zato je toliko pomembnejše, da imamo okolja, ki se zavedajo svojih korenin.
Pekarna Blatnik je po lepo izpeljani otvoritveni slovesnosti pripravila pester popoldanski program, ki se jc nadaljeval z družab-
Anton Jakopič, Marjan Podobnik in Tomaž Blatnik med pogovorom
nim srečanjem povabljenih; to pa se je, ob znani gostoljubnosti gostitelja, končalo šele v jutranjih urah.
M. Steklasti
Tomaž Blatnik o novi pekarni
Ali lahko navedete nekaj osnovnih podatkov o začetkih in nastajanju vaše pekarne?
Začetki segajo v leto 1990, naslednja investicija je bila leta 1994, zadnja pa je pravkar končana. Cilji so bili postavljeni že od samega začetka, kar zadeva razširitev proizvodnih programov in tehnologije. Največji izziv pa prihaja zdaj, ko je postavljena nova hala.
Kakšne cilje želite doseči s to zadnjo investicijo?
Smisel izgradnje te hale je v tem, da se nočno delo zaposlenih v čim večji meri nadomesti z dnevnim delom. Želimo, da se tehnološki pogoji in pogoji okolja prilagodijo zaposlenim oziroma da bodo ti lažje prenašali pogoje dela. Tu je namreč velika vročina in vlaga, zato to lahko privede do poklicnih bolezni. Drugi cilj je povečati produktivnost, tretji cilj, ki nas je vodil pri tej gradnji, pa je, da se določeni izdelki prodajajo zmrznjeni, da jih kupec lahko peče doma.
Konkurenca je tudi na tem področju močna. Ali imate glede tega kakšne dolgoročne načrte?
Glede na to, da se trgovina globalizira in združuje, smo se tudi mi prisiljeni združevati s peki na nabavnem področju in na področju blagovnih znamk.
Ali boste z večjo produktivnostjo razširili tudi število artiklov?
Nasprotno. V okviru združevanja je naš cilj, da se v taki proizvodnji dela manjše število artiklov. Poskušamo doseči dogovor med peki, da bo vsak delal le določeno število artiklov. Delali bomo tudi dogovorjeno drug za drugega. Ta dogovor bo potreben na nivoju cele Slovenije.
Bi nam zaupali nekaj številk o velikosti objekta in investicije?
Objekt je velik 3100 m2, v njem bo zaposlenih 45 delavcev. Tehnologija je novejša, tudi v svetovnem merilu. Izdelki naj bi bili kar najbolj podobni ročnim izdelkom. Investicija je vredna približno šest milijonov mark. Vložili smo pol lastnih sredstev, polovico pa nas je kreditirala Nova Ljubljanska banka.
Kako bo s proizvodnjo na stari lokaciji?
Na stari lokaciji bomo proizvajali samo sladoled.
Poslovno ste že zdaj zelo uspešni. Kje vse ste prisotni s svojimi izdelki?
V Ljubljani in njeni širši okolici, na kočevskem, ribniškem, novomeškem in cerkniškem območju. S sladoledom pa pokrivamo skoraj celo Slovenijo, razen Štajerske.
Koliko kruha ste do zdaj proizvajali na dan in koliko drugih artiklov?
Na dan spečemo približno šest ton kruha, drugih artiklov pa okrog 250 ton letno. Hvala za pogovor in uspešno še naprej.
8
Naš krai
Kmetijstvo
7/1999
Direktna prodaja pridelkov in izdelkov na trgu in doma
Direktna prodaja je bila v bližini mest v navadi že od nekdaj. Kmetje in kmetice so prodajali, tako kot danes, svoje pridelke pa tudi nekatere izdelke na tržnicah. Prav tako je tudi s prodajo pridelkov doma na kmetiji. Direktna prodaja je prodaja za končnega in običajno tudi za znanega kupca.
V Sloveniji še ni zakonsko opredeljeno, kaj vse sodi pod direktno prodajo. Predvidevamo pa, da bo to urejeno s krovnim zakonom o kmetijstvu in njegovimi podzakonskimi predpisi. Iz prakse pa vemo, da so oblike direktne prodaje različne.
PRODAJA NA KMETIJI
* urejena prodajalna na kmetiji
* prodajna stojnica na kmetiji
* prodaja na polju oz. sadovnjaku (kupci si pridelke naberejo sami)
PRODAJA NA TRŽNICAH PRODAJA NA PRILOŽNOSTNIH STOJNICAH PRODAJA V LASTNI PRODAJALNI PRODAJA PO NAROČILU - DOSTAVA NA DOM
TURISTIČNA DEJAVNOST NA KMETIJI -GOSTINSKA DEJAVNOST
Ker je direktna prodaja prodaja končnemu kupcu, to ni trgovina.
Zakon o trgovini Ur. list RS št. 28/93 za direktno prodajo velja le v členih in tistih pravilnikih, ki določajo higienske in sanitarno-teh-nične pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati pri prodaji živil, še posebej živil živalskega izvora.
Pravilnik o higienskih in sanitarno-tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati prodajalne živil živalskega izvora Ur. list št. 22/76 in 47/ 92 in
Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln Ur. list št. 28/93. Ta pravilnik določa, kaj se lahko na kakšen način prodaja. Za kmeta je pomemben predvsem 34. člen, ki določa, da morajo kmetovalci in drugi posamezniki imeti za prodajo svojega blaga potrdilo o lastni proizvodnji.
Pri prodaji pridelkov kmetom ni potrebno voditi posebnih evidenc (knjigovodstva), saj je dohodek iz kmetijske dejavnosti opredeljen s katastrskim dohodkom, razen za kmetijske dejavnosti, za katere se po Zakonu o dohodnini Ur. list RS št. 71/93, 38. člen plačuje davek iz dejavnosti. Glede davka na dodano
vrednost pa bodo kmetje - zavezanci za davek, morali voditi evidence o izdanih in prejetih računih.
Pri prodaji izdelkov pa je prvi pogoj za prodajo izdelkov ta, da je predelava registrirana ali priglašena.
Po Obrtnem zakonu Ur. list RS 50/94 in Pravilniku o izdaji obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru, Ur. list RS št. 10/95 kmetije lahko priglasijo dopolnilno dejavnost.
Čeprav zakonskih opredelitev, kaj sodi med dopolnilne dejavnosti, še ni, so tolmačenja kmetijskega ministrstva takšna, da sodi pod dopolnilne dejavnosti predelava lastnih pridelkov in gozdnih sortimentov, izdelki domače obrti in nekatere storitve (s kmetijsko mehanizacijo, turizem na kmetiji itd).
Turizem na kmetiji je uzakonjen z Zakonom o gostinstvu Ur. list RS št. 1 /95, člen 15 in 16 in s podzakonskimi predpisi:
Pravilnik o minimalnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev Ur. list RS št. 23/96;
Pravilnik o minimalni izobrazbi oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti, Ur. list RS št. 34/95, člen 7;
Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov Ur. list RS št. 29/97, 23. 5. 1997, Posebne uzance v gostinstvu, Ur. list RS št. 22/95.
Ne glede na registracijo dejavnosti pa morajo kmetje, ki imajo dopolnilno dejavnost, kjer na kakršen koli način pridejo v stik z živili upoštevati:
Zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, Ur. list SRS št. 1 7/75 in 42/86;
Turizem na kmetiji oz. na vasi je sestavni del vsakega turizma. S turizmom se ustvarjajo pogoji za vsestranski razvoj vasi.
Uspešen razvoj turizma na vasi je prispevek k uresničevanju strategije razvoja slovenskega turizma.
Pri razvoju slovenskega turizma je treba prevladati primere podcenjevanja turistične ponudbe na podeželju, ki je izredno pestra in obogatena z naravno in kulturno de-
Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, Ur. list SFRJ št. 55/ 78;
Zakon o spremembah zakona o neoporečnosti živil, Ur. list SFRJ št. 58/85;
Zakon o varstvu pred kužnimi boleznimi, Ur. list SRS št. 7/77;
Pravilnik o zdravstvenih pregledih oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorom, Ur. list SRS št. 15/81 in 35/82;
Pravilnik o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili, Ur. list SRS št. 1 7/85 in 8/89;
Pravilnik o posebni delovni obleki in obutvi oseb, ki prihajajo pri svojem delu v dotik z živili, Ur. list SRS št. 35/82.
Ne glede na vrsto dopolnilne dejavnosti je potrebno upoštevati tudi tele zakone in pravilnike:
Zakon o dohodnini, Ur. list RS št. 71/93;
Uredbo o pogojih, pod katerimi so zavezanci za dohodnino dolžni odpreti žiro račun, Ur. list RS št. 15/94;
Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila, Ur. list RS št. 71/ 93;
Odredba o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah, Ur. list RS št. 72/93;
Zakon o davku na dodano vrednost Ur. list RS št. 89/98.
Večina predpisov, ki jih kmetje največkrat imajo za nepremostljivo oviro za direktno prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, je s področja zdravstva, higiene in veterinarstva. Ti zakoni predvsem varujejo potrošnika na eni strani, na drugi pa tudi kmeta pred morebitno odgovornostjo, saj je storil vse potrebno za preprečitev škodljivih posledic za potrošnika.
Irma Lekan, KSS
diščino ter z drugimi originalnimi zvrstmi. Možnosti razvoja turizma na podeželju SO še vse premalo izkoriščene. Osnovni namen turistične ponudbe na podeželju je zadovoljiti potrebe turistov in omogočiti zaposlovanje, zaslužek, perspektivo in socialno varnost ljudem na podeželju.
/a hitrejši razvoj turizma na vasi so potrebna nova investicijska vlaganja, sredstva pod ugodnejšimi pogoji pa je nujno vlagati strogo namensko. Davčna politika naj hi spodbujala turizem na vasi in posebej kmečki turizem kot dopolnilno dejavnost
Turizem na kmetiji kot dopolnilna dejavnost
na kmetiji.
Občine na podeželju naj oblikujejo lastno strategijo razvoja turizma (glede na dane potencialne možnosti).
Osnova razvoja kmečkega turizma je podeželje; kmečki turi zem pa je osnova razvoja turizma na vasi.
()blike turizma na vasi oz. turistične dejavnosti na kmetiji so lahko različne: A Stacionarni turizem: (Iostje, turisti, ostanejo na kmetiji več kot en dan in na kmetiji tudi prenočijo. Ponudba je lahko:
- prenočišče
- prenočišče z zajtrkom polpenzion
- penzion
- počitniško stanovanje mejen prostor za kampiranje
B Izletniški turizem
(iostje pridejo na kmetijo le na obisk za krajši ali daljši čas, vendar na kmetiji ne prespijo.
Kot oblika izletniškega turizma se čedalje bolj uspešno pojavlja posebna oblika z imenom kmetija odprtih vrat, ki ob določenih dnevih v tednu naključnim popotnikom ali izletnikom in organiziranim skupinam nudi doma pridelano in predelano hrano in pijačo v ustrezno urejenih prostorih v okviru kmetije.
Vse omenjene oblike turistične ponudbe na vasi zaslužijo polno podporo. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da mora pri omenjeni delavnosti sodelovati cela družina, vsak po svojih zmožnostih, če ne drugače, vsaj moralno, ker le tako lahko pričakujemo ustrezen učinek.
Pogoj za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji je opravilen 70-urni seminar za nosilce turistične dejavnosti ali ustrezna smer gostinske usmeritve. Prav tako mora gospodinja OZ. tisti, ki se ukvarja s pripravo hrane, opravili tečaj higienskega minimuma ter bili zdravstveno pregledan,
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Irma I.ekan
Več glav, več znanja, več zabave
Mladi ljudje se radi zabavamo, družimo in poprimemo tudi za delo, koje to potrebno, zato smo sklenili, da ustanovimo društvo z imenom KALCEK, ki bi združevalo nas, mlade. Ker nas je vse manj, je to še bolj potrebno. Zato te vabimo, da se nam pridružiš. Ne oklevaj, temveč nas takoj pokliči tet se pridruži našim vrstam. Če boš odlašal, boš veliko lepega zamudil. Kar naenkrat ti bo povedal tvoj EMŠO, da je čas minil, kajti Kalček si lahko le, ko si mlad. Ko boš pognal klas, boš svoje veselje in skrbi delil v drugih društvih. Zato pa se sedaj odloči, da boš prosti čas delil z nami. Ozri se okoli sebe; v vetru valovijo Žitna polja, iz kozolcev prihaja vonj posušenega sena. Zadihaj s polnimi pljuči in za vriska j. Vsa la lepota narave, ki te obdaja, je dana nam, podeželski mladini. Drugi so zanjo prikrajšani.
Da boš vedel, kam te vabimo, ti naše društvo predstavljamo v nekaj besedah. Društvo Kalček je ustanovljeno leta 1999 in registrirano na UE v Grosupljem. Delovali pa smo že nekaj časa pred ustanovitvijo. V tem času smo se udeležili izleta v Gardaland, obiskali jezero v tej italijanski pokrajini, šli na našega očaka Triglav, si ogledali Munchcn z okolico, več bavarskih gradov, se pomerili v smučarskih sposobnostih na Bledu in tekmovali v oranju, seveda na regijskem in državnem tekmovanju oračev. Udeležili smo se kmečkih iger, kjer nikoli ne manjka smeha in zabave, V načrtu pa imamo seveda še veliko podobnih zadev, kot so silvestrovanje, zimovanje, obisk kmečkih iger, spust s kajakom po teki Krki, ogled dirke Formule I. S svojimi idejami pa boš tudi ti aktivno sodeloval pri naših načrtih za našo skup no prihodnost. Naše društvo povezuje mladina iz občin: Grosuplje, Dobrepoljc in Ivanč-n,i (lorica. Tako bi skupno spravili v življenje naše načrte, istočasno pa bi organizirali sodelovanje s sorodnimi društvi iz sosednjih območij.
Mi smo posadili zrno, iz katerega je v beli dan pokukal kalček. S skupno skrbjo zanj se bo lahko razvil v lepo in mogočno rastlino. Pridruži se nam, ne bo ti Žal. Več glav več ve in v slogi je velika moč.
Vse dodatne informacije o društvu lahko dobite pri svetovalni službi v IvanČni Gorici pri svetovalki Irmi Lekan na tel. št. 778-130 ali pa na tel. št. 784-749 pri Franciju Omahnu.
Anica Otnahen
odredba 0 pogojih in 0 načinu vračila trošarine za mineralna 0ua, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije
NAMEN ODREDBE
Odredba začne veljati s 1. 7. 1999 in je izšla v Uradnem listu Republike Slovenije št. 48, 18. 6. 1999.
Ta odredba določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec mineralnih olj, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, da pridobi pravico do vračila 50% plačane trošarine.
SPLOŠNO
Šteje se, da je mineralno olje porabljeno za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, kadar uveljavlja pravico do vračila fizična in pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s to odredbo - upravičenci.
KRITERIJI ZA VRAČILO
Vračilo se prizna za dejansko porabo, vendar največ do normativne porabe. Normativna poraba se določi s številom normativnih strojnih ur na leto glede na površino obdelovalnih zemljišč in gozda na območju Republike Slovenije, ki znašajo:
- njive, vrt, travnik, pašnik in ekstenzivni sadovnjak 25 ur ali 150 litrov plinskega olja za 1 ha zemljišča te kategorije;
- gozd ali gozdne plantaže 10 ur ali 60 litrov plinskega olja za 1 ha zemljišča.
UPRAVIČENCI DO VRAČILA SO:
fizične osebe in člani istega gospodinjstva, ki so imeli pred 1. januarjem leta, za katero se uveljavlja vračilo, skupaj v uporabi toliko zemljišč, da skupna nominalna poraba ob upoštevanju kriterijev te odredbe presega 90 strojnih ur, ki vložijo zahtevek na osnovi računov za porabljeno plinsko olje.
NAČIN UVELJAVLJANJA VRAČILA ZA FIZIČNE OSEBE
Upravičenci fizične osebe lahko vračilo uveljavljajo na osnovi računov za porabljeno plinsko olje v koledarskem letu, vendar največ do količine, ki jim glede na kriterije pripada.
Zahtevek se vloži pri pristojnem carinskem organu na obrazec A, ki je sestavni del te odredbe enkrat letno, in sicer do 31. marca po preteku leta, za katero se vračilo uveljavlja. Obrazec za zahtevek ima tudi svetovalna služba. Pomembno je, da upravičenci shranjujejo račune od nabavljenega plinskega olja od 1. 7. 1999 dalje.
Kmetijski svetovalec Jože Andolšek
10
Naš kraj
Praznovanja
7/1999
Slovesnost v Podgori ob 350-letnici cerkve sv Nikolaja
Cerkev sv. Nikolaja v Podgori, ena od osmih podružničnih cerkva sedanje dobrepoljske župnije, je bila 18. julija odeta v praznično podobo. Vsa prenovljena je praznovala 350-letnico svojega obstoja.
Vaščani Podgore in Bruhanje vasi so se na ta častitljiv jubilej svoje cerkve pripravljali več let, prenavljali so njeno zunanjost in notranjost, v zadnjem času - spomladi letos - pa so dali restavrirati glavni in oba stranska oltarja. Glavni pobudnik in gonilna sila pri vseh delih je bil njihov ključar Anton Novak in celoten organizacijski od-
bor v sestavi Anton Novak, Alojz Strnad, hranci Adamič, Janez Škantclj, Anton Prijatelj in Milan Kastclic. K akciji pa jim je uspelo pritegniti tudi ostale vaščane. Vsa dela in priprave na praznovanje so bili opravljeni pravočasno in temeljito, zalo so Podgorci z neprikritim ponosom in gostoljubnostjo pričakali Dobrepoljce in druge obi-
skovalce, ki so se udeležili slovesnosti.
Mašo je daroval pomožni škof Jožef Kvas, med njo je blagoslovil prenovljene oltarje, pri slovesnosti pa so sodelovali tudi vaščani, ki so poudarili, da so poleg prenovljene cerkve najbolj veseli, da jih je skupna akcija med seboj še tesneje povezala in da se bodo odslej še raje zbirali v tej cerkvi in v njej prejemali moč za medsebojno prijateljstvo in zaupanje. Pomožni škof Kvas pa je v svoji pridigi med drugim dejal, daje 350-letnica cerkve priložnost za zahvalo za vso dobroto in istočasno prošnja, tla bi ohranili vero in vrednote, ki so jih gojili naši predniki.
Oh tej priložnosti sla organizatorja slovesnosti - Turistično društvo Podgora in vaška skupnost - izdala tudi prospekt, v katerem je izčrpno predstavljen zgodovinski, umetniški in duhovni pomen cerkve. Prospekt je uredila Pavlina Novak, tekste pa so prispevali prof. Olga Zupan, župnik Franc Skulj in Pavlina Novak.
Po maši se je v središču vasi začelo tradicionalno "Srečanje družin in prijateljev". Vaščani so se z obiskovalci poveselili ob dobri hrani in pijači ter zvokih ansambla Petra Finka.
M. Steklasti
Podgorci o svojem delu in načrtih
O tem, kako so si vaščani razdelili delo, da je praznovanje 350-letnice njihove cerkve potekalo tekoče, je predsednik TD Podgora FRANCI ADAMIČ povedal naslednje: "Spremljajoče priprave za cerkveno slovesnost je vodil odbor z Antonom Novakom na čelu, zabavnejši del prireditve Srečanje družin in prijateljev pa sva prevzela Alojz Strnad in jaz. Seveda brez pomoči in pridnega dela sovašča-nov ne bi šlo.
Za obnovo cerkve so z delom, denarno in svojimi izdelki največ prispevali Pekarna Ko-vačič, Občina Dobrepolje, Komunalno podjetje Grosuplje, Tabor Grosuplje, Mizarstvo Prijatelj in Elplam, d.o.o. Podgora, ki je bil tudi glavni sponzor Srečanja družin in prijateljev."
ANTON NOVAK je nato podrobneje povedal nekaj o poteku in pomenu njihove akcije.
"Naša akcija obnove podružnične cerkve traja že peto leto. Začeli smo zelo skeptično, saj nismo vedeli, kako se bo vse skupaj odvijalo, kako bomo dobili denar in kako bo naše načrte sprejela občina. Sprva je bila slika precej črna. Zdelo se nam je, da smo si zastavili previsoke cilje. Vse bolj pa smo ugotavljali, da čedalje bolj narašča razumevanje sovaščanov. Ljudje so začeli sami prihajati z idejami in načrti. Pokazalo se je, da so dobri ljudje ne le v vasi, ampak tudi drugod. Največji dobrotnik
Na "Srečanju
je prav gotovo pekarna KOVAČIČ, katere lastnik nam je na široko odprl roko in srce in nam daroval nekaj čez milijon tolarjev. To nam je vlilo voljo in še več navdušenja in poguma. S skupnimi močmi smo tempirali vsa dela na letošnjo 350-letnico in jih tudi dokončali. Kdor si je ogledal notranjost cerkve, je lahko videl, da je delo kvalitetno opravljeno. Prenovljeno cerkev bomo z veseljem pokazali vsakomur, ki jo bo želel videti. Zavedamo se, da je cerkev odraz in dediščina ljudi, ki so živeli pred nami. Tudi mi jo bomo ohranili prihodnjim rodovom. Naj ob tem poudarim še eno pomembno stvar. Ta petletna akcija obnove cerkve je vas združila. Na začetku smo bili trije, morda štirje, ki smo se zavzeli in delali. Morda smo ostali nosilci isti, vendar važno je, da nas je bilo čedalje več, pri vsaki nadaljnji akciji smo bili številčnejši tako na sestankih kot pri delu. Vaščani imajo voljo in ideje za spreminjanje in to je pohvalno. Upam in želim, da bi duh širine ostal v naših ljudeh in se nadaljeval. Ob samem današnjem praznovanju pa bi rad dejal, da se vsi skupaj premalo zavedamo pomembnosti tega dogodka. To veliko zgodovinsko obletnico bi lahko izkoristila občina in ostali krajevni subjekti in jih obdelali tudi z zgodovinskega in kulturnega vidika ter ga plasirali širšemu krogu ljudi."
\f • —■    •"'**v*.■ :v■ •    .•--1
PAVLINA NOVAK je uredila prospekt 350 let cerkve sv. Nikolaja v Podgori.
Podarili so ga vsem obiskovalcem slovesnosti. Kako je prišlo do realizacije, pa je povedala naslednje:
"Ob nekem pogovoru z gospo Anko Novak je prišla na dan ideja, da bi ob visokem jubileju izdali prospekt o podgorski cerkvi. Za strokovni članek nam je priporočila prof. Olgo Zupan, ki je odlična poznavalka dolenjskih cerkva in njihovih umetnin. Naši prošnji se je gospa Zupanova rada odzvala, zbrala je izčrpne arhivske podatke o cerkvi, opisala njeno arhitekturo in bogate umetnine, prispevala pa je tudi fotografije. Tudi župnik Franc Škulj je bil takoj pripravljen napisati nekaj misli o pomenu podružnične cerkve sv. Nikolaja. Zadnji prispevek o ljudskih običajih pa je moje delo. Cilj prospekta pa je bil, da gredo podatki, ki so v njem zbrani, v arhive o slovenskih cerkvah."
FRANCI ADAMIČ, predsednik TD Podgora je povedal nekaj o sedanjih opravilih v TD Podgora in načrtih za prihodnje:
"Naše turistično društvo si je letos zadalo ureditev projekta "korito" in luže pri koritu. Naj nekaj povem o tej naši naravni zanimivosti. Tam je stalen izvir vode, ki teče po lesenem žlebu v leseno korito, višek vode pa teče v lu-
žo pod izvirom V lesenem koritu so včasih napajali živino, v topli luži pa se je bilo mogoče poleti tudi kopati. Včasih se je govorilo, da znajo v celi dolini le Podgorci plavati. Korito je torej spomin na stare čase, ko so pasli živino in jo napajali v koritu. Generacije podgorskih otrok so preživljale poletja tukaj. Voda, ki teče iz ivira, je zelo čista, zato prihajajo ponjo vaščani in pogosto tudi drugi. Slišal sem za želje marsikaterega Podgorca pred smrtjo, da bi pil vodo iz tega korita. Čeprav teče voda zelo počasi, izvir nikoli ne usahne. Kakšnih 300 metrov stran je še en izvir, ki se imenuje Žolk-no. Nad njim pa je tako imenovana " Ciga-nova kajžka" - voda pronica iz hriba in pozimi nastanejo ledeni slapovi. Vsa voda iz korita in Žolkna teče v požiralnik Krkovo. Vanj se izteka tudi Puhovka. Vsi trije pritoki skupaj pa nimajo dovolj moči, da bi tok pognali naprej. Šele, ko ob večjem deževju priteče še Podpeš-ka, voda odteče naprej.
Vse te naravne zanimivosti moramo izkristi-ti. Letos smo začeli z izkopom luže pri koritu v velikosti 250m2, ogradili smo jo s kamnom, v njej pa smo naselili ribice. Do izvira Žolkno nameravamo narediti sprehajalno pot s klo-picami. Dolgoročno pa nameravamo ob koritu urediti tudi prostor za piknike. Do tja bo še letos zgrajena cesta. Skratka, korito in Žolkno nameravamo ponuditi kot turistično zanimivost. Že zdaj, ko dela še niso dokončana, so prišli prvi obiskovalci. To je skupina skavtov iz Železnikov, ki bodo tu taborili en teden. Že to je nekaj novega. Če nadaljujem z načrti TD Podgora, naj omenim tudi to, da se pogovarjamo o nabiranju starin in s tem v zvezi o kmečkem muzeju na prostem. Za te namene pa bi bila zelo primerna tudi stara Jaklčeva hiša. Pri zbiranju starin in iskanju idej za muzej tesno sodelujemo z etnologinjo Anko Novak. Naše načrte vas dobro sprejema. Do zdaj smo sredstva namenjali za obnovo cerkve, v prihodnje pa bo zbran denar namenjen za urejanje turističnih zanimivosti.
Skrajno levo:
Franci Adamič, predsednik TD Podgora, je na "Srečanju družin in prijateljev" skrbel, da je vse potekalo tekoče
Levo:
Korito, iz katerega odteka voda v lužo. Ob njem je Anton Novak
12
Naš krai
Prireditve, turizem
7/1999
Dan godbe je bil letos ze četrtič
27. junij - tradicionalni dan godbe na Vidmu. "To je ena pomembnejših kulturnih prireditev v našem prostoru", je dejala predsednica Sklada RS za razvoj ljubiteljskih dejavnosti Izpostava Ivančna Gorica, ki je poleg Kulturnega društva Dobrepolje soorga-nizator vsakoletne prireditve. Prav gotovo pa je to ena množičnejših prireditev, vsaj po številu sodelujočih godb od vsepovsod. Letos jih je bilo šest.
Igranje koračnic in privlačen pogled na parado mimoidočih godbenikov, z narodnimi nošami na čelu, je dal prireditvi poseben čar in svečanost, ki je ni kazalo zamuditi, četudi je marsikoga vročina zgodnjepoletnega dne vabila v senco.
Vrhunec prireditve je bil skupni nastop vseh sodelujočih godb, ki jih je spremljal ples kočevskih mažoretk. Ob tako množičnem in ubranem igranju in petju ti tudi vročina ne more do živega.
Drugemu delu, nastopu posameznih godb, pa smo lahko prisluhnili na drugi strani Jakličevega doma. Sede in ob hladni pijači je laže slediti prijetnim melodijam. Kulturni del se je nato prevesil v zabavni del z veselico, ki je, kot ponavadi, trajala pozno v noč.
M. Steklasa
Pisana množica narodnih noš je vsakoletni gost prireditve
Na prizorišče prihaja domača dobrepoljska godba
"PO POTEH DEDIŠČINE - KORENINE SLOVENSKE IDENTITETE"
Priložnost za razvoj turizma in dodaten zaslužek
6. julija je bila v Cerknem predstavitev zaključka prve faze regionalno zastavljenega projekta za podeželje "Po poteh dediščine - korenine slovenske identitete", katerega temeljni namen je revitalizacija podeželja z vključevanjem naravne in kulturne dediščine.
Zaključena je torej prva laza analize presoje sprejemljivosti okolja, v kateri je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter angleška ambasada oz. njen Know I lovv Funti skupaj z župani občin in lokalnih skupnosti določilo vsebino "regijskega turističnega proizvoda" z izborom posameznih lokacij naravne in kulturne dediščine v 14 občinah projektnega območja. Sodelujoče občine so: Bloke, Cerknica, Cerkno, Dobrepolje, Idrija, Kočevje, Kostel, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče.
Skladno s pripravljenimi načrti naj bi projekt sprožil trajnostih razvoj podeželskega prostora in odprl možnosti zaslužka s pravil nim razvojem naravne in kulturne dediščine za trženje v turizmu. "Regijski turistični proizvod" naj bi bil zasnovan na naravni in kulturni dediščini, na tradiciji življenja in običajev, ki lahko popestrijo turistično ponudbo podeželja.
V drugi lazi bo sletlilo nadaljnje obdelovanje projekta, v katerem bo ustanovljeno marketinško združenje s svojim sedežem v Ribnici. Ob koncu letošnjega leta, ko naj bi bila druga faza projekta zaključena, bo izšla brošura, ki bo prikazovala posamezne lokacije in se bo pojavila na evropskih turističnih borzah, kar bo izreden izziv za vodstva občin in lokalno prebivalstvo, tla se aktivno vključijo v izvajanje tretje faze, ko naj bi projekt dejansko zaživel.
Kaj to lahko pomeni za našo občino? Vsekakor se priložnost ponuja. Z lokacijo (Sv. Anton z lipovim gajem in njegova širša okolica, ki vključuje Videm in Ponikve) bomo vključeni v brošuri. Zdaj so na vrsti zainteresirani, ki se bodo s pomočjo občine vključili v turistično dejavnost. Brez celotne turistične ponudbe, ki vključuje, poleg možnosti ogledov naravne in kulturne dediščine, tudi ponudbo prehrane in spalnih kapacitet, izgledov, tla bi projekt res zaživel, ni videli. Še posebej pri nas, kjer tovrstne tradicije še nimamo.
Zaključne predstavitve prve faze v Cerknem se je udeležilo veliko število turističnih delavcev in drugih zainteresiranih iz vseh 14-ih občin. Iz nekaterih so se pripeljali celo s kombiji. Iz tlobrc-poljske občine je bilo vabljenih 26 ljudi, udeležila pa sta se le župan Anton Jakopič in Marija Kramžar. Morda je neudeležbi botroval neprimeren čas in oddaljenost.
M. Steklasa
Predstavnik angleške vlade na posvetovanju v Cerknem
PODELJENE SO NAGRADE ZA TURISTIČNI SPOMINEK
Ideje čakajo na izdelovalce
Letošnji projekt "Dobrepoljski turistični spominek '99" se je končal 20. junija z razstavo spominkov, krajšim programom in podelitvijo nagrad. V programu, v katerem je sodeloval Kvartet Beati, je akcijo pozdravil župan Anton Jakopič, letošnje vzorce spominkov pa je strokovno predstavila etnologinja Anka Novak. Nagrade je podelil predsednik TD Stane Skulj, ki je tudi vodil celoten projekt.
Oh podelitvi smo zvedeli tudi za avtorje letošnjih spominkov. Komisija, ki je izdelke ocenjevala še pod šiframi, je imela težko nalogo, odločitev pa je bila naslednja:
Prvo mesto si delita ()SELNIK (avtor Vinko Brodnik) in VEZENINE (avtorica Marija Peterlin), tretje mesto pa je dobil spominek PALICA (avtor Alojz Erčulj).
Če se spomnimo junijske razstave spominkov, lahko ugotovimo, da je bil tudi letos odziv precejšen, razveseljivo pa je tudi to, da je bilo nekaj zelo dobrih idej; ne gre pa prezreti dejstva, da so se na natečaj javili tudi nekateri novi ljudje, ki imajo čut za estetiko in etnološke vrednote.
Turistično društvo Dobrepoljeje tako že drugo leto izpeljalo akcijo. Lanskim 14-im spominkom se je letos pridružilo še 8 novih idej. Lanskim nagradam so se pridružile letošnje. Turistično društvo je torej zastavljeno nalogo izpeljalo strokovno in celovito, zdaj so na vrsti tisti, ki so pripravljeni spominke izdelovati za trženje. Pričakujemo, da se bodo našli posamezniki, ki imajo voljo in možnosti za to.
M Steklasa
STROKOVNA OCENA LETOŠNJE AKCIJE TURISTIČNI SPOMINEK, KI JO JE NA PODELITVI NAGRAD PREDSTAVILA ETNOLOGINJA ANKA NOVAK
Predmet, ki predstavlja določeno geografsko, gospodarsko, zgodovinsko ali kulturno značilnost kraja, ki na to značilnost ali posebnost opozarja - to je turistični spominek.
I rt os je TD Dobrepolje razpisalo svoj drugi natečaj za turistični spominek. Odziv je razveseljiv. Razstava predstavlja pravo razkošje pobud, razmišljanj in izvedb zamisli, kako z drobnim predmetom opozoriti v domačem okolju, pa tudi v širšem prostoru na naš kraj.
(lani žirije smo z radovednostjo odvijali predmet za predmetom. Cc bi snemali na magnetofonski trak naše komentarje - ob vsakem predmetu sproti, bi vas še bolj prepričali, da smo bili zares ob vsakem spominku posebej navdušeni - seveda nad nekaterimi bolj, nad drugimi manj. Razveseljiva je ugotovitev, da so se izdelovalci teh predmetov za spomin na našo dolino lotili poglobljeno glede vsebinske sporočilnosti
Marija Peterlin prejema nagrado za svoj spominek "vezenine"
spominka in dokazali veliko mero likovnega občutka. Nekateri so dali prednost izvirni vsebini, drugi likovnemu oblikovanju.
Kako sodobni materiali lahko udušijo dobro zamisel in tudi dobro vsebinsko utemeljitev predmeta kaže npr. primer svitka (lani je bilo tako s koškom s hruškami). Lani nagrajeni korobač se je letos pojavil v treh različnih velikostih; manjšega - zvitega v klopČič, bi mogli uporabiti kot dobrepoljski aranžerski element - npr. za moška darila npr. na steklenicah.
Oselnike različnih oblik so uporabljali kosci povsod. Na razstavi je značilno naš oselnik, lesen z dvema rogljcma; diskretno in lično vrezan okras z napisom Dobrepolje poudarja, da predmet ni namenjen koscu, da je spominek.
nadaljevanje na str. 19
Etnologinja Anka Novak ima veliko zaslug pri izvedbi obeh dosedanjih akcij
Obiskovalci so pokazali veliko zanimanja za spominke
UREJENA DOMAČIJA '99
Končan prvi del akcije
31. julija je komisija za ocenjevanje urejenosti opravila prvi del svoje naloge, to je ogled po vaseh. Kot je bilo določeno v razpisu, je ogled zajel tri sklope, in sicer urejenost kmetij, balkonov in starih ohranjenih ambientov v posameznih okoljih.
Komisija je zbirala ocenjevalne objekte po svoji presoji na licu mesta. Kmetije je zbirala po kriterijih, ki so bili postavljeni že v lanskoletni akciji, medtem ko je pri balkonih upoštevala poleg splošnega vtisa estetsko urejenost cvetja na balkonih in okolici hiš. Kar pogosto je prišlo do zadrege pri izbiri, saj je bilo treba zaradi doslednosti tu in tam izločiti kakšen lep balkon zaradi nedokončane ograje ali drugih motečih elementov. Podobno je bilo pri izbiri kmetij. Z letošnjo spremembo, ko so bili v razpisu na novo vključeni balkoni, se je krog najbolj urejenih objektov razširil in spremenil, kar je akciji povečalo zanimivost.
Komisija, ki jo vodi Igor Ahačevčič, je ob ogledu fotografirala izbrane domačije, balkone in stare vaške ambiente. Proti koncu leta bo pripravila razstavo najlepših objektov in tako dala možnost, da bodo pri ocenjevanju lahko sodelovali tudi občani. Seveda pa bo tudi komisija izbrala tri najlepše v vsaki kategoriji. Zaključek akcije Urejena domačija '99 bo predvidoma v mesecu novembru. Poleg podelitve nagrad bo turistično društvo prireditev popestrilo z go-siovanjem znanega ansambla.
Akcije urejenosti okolja opravljajo turistična društva v mnogih krajih po Sloveniji. Tudi v naši občini so jo občani v veliki večini
sprejeli pozitivno in se že precej navadili nanjo. Vse bolj se namreč zavedamo, da so tovrstne dejavnosti v prvi vrsti namenjene nam samim, da bi živeli v lepšem in bolj urejenem okolju, nenazadnje pa
Levo: Igor Ahačevčič, predsednik akcije TD "Urejena domačija"
Spodaj: Komisija pred odhodom na teren. Od leve proti desni: Igor Ahačevčič, Mojca Lovšin, Anka Hočevar in Janez Pavlin. Peta članica komisije je Marija Kramžar
tudi celoviti turistični ponudbi, za katero si prizadevamo.
Splošna ugotovitev, ki se je ponujala pri poteku prvega dela akcije, je bila gotovo ta, da so stanovanjske hiše in domačije čedalje bolj urejene. Počasi se oblikuje tudi vrstni red bolj urejenih vasi. Marsikje preseneča izreden estetski okus pri arhitekturni zasnovi in pri sami urejenosti objektov z neposredno okolico. Manj pohvalna slika pa se kaže pri urejenosti vaških centrov in starih ambientov, ki šele skupaj z urejenostjo posameznih hiš pripomorejo k celoviti podobi posamezne vasi. Na tem področju pa čaka občino in vse pristojne še veliko dela.
M. Steklasa
Urejeno delovno okolje
Tako kot že več let zapored tudi letos poteka tekmovanje urejenosti okolja gospodarskih, industrijskih in poslovnih objektov. Tekmovanje poteka po regijah. Tri najbolje ocenjena podjetja v regiji pa nadaljujejo tekmovanje na državni ravni. Ker z lastnimi močmi v GZS - Območni zbornici Ljubljana ne morejo pregledati podjetij v vsaki občini, prosijo, da se podjetja prijavijo oziroma, da jih spodbudijo iz občine za prijavo.
Prvi odziv podjetij na razpis, ki je bil objavljen v junijski številki glasila GLAS GOSPODARSTVA, je bil zelo slab. Glede na to, tla je v preteklosti kar nekaj podjetij iz naše regije že dobilo priznanja, je prav, da se udeležijo tudi druga podjetja, ki izpolnjujejo pogoje urejenosti okolja.
Izpolnjene prijavnice naj podjetja pošljejo na naslov:
Dimičcva 9
1504 Ljubljana
Prijave pričakujejo tlo 5. 9. 1999
V nadaljevanju objavljamo še nekaj informacij in prijavo: Projekt Gospodarske zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije o ocenjevanju urejenega okolja gospodarskih in poslovnih objektov v okviru projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista, je vedno bolj zanimiv za gospodarske družbe. To dokazujejo številna dejstva, še posebej pa, tla so se aktivnosti odločno lotili tisti, ki v dosedanjih štirih letih niso najbolj izstopali, Osnovne informacije o projektu:
* Družbe se prijavijo s prijavnico na območno gospodarsko zbornico, na katerem področju delujejo.
* Družbe so razdelejne v skupino malih in skupino srednjih ter velikih podjetij.
* Podjetja ocenjujejo na območni ravni trije člani, ki jih imenuje območna gospodarska zbornica, na republiški ravni pa posebna komisija pri Turistični zvezi Slovenije.
Dosedanji zmagovalci
* vskupini malih podjetij so doslej zmagali:
1995 Emonec - Elektromehanika, Koper
1996 (v tej skupini ni nihče kandidiral)
1997 fnplct Sevnica
1997 Cigale, Mozirje in Laba and Laba Litija
* v skupini srednjih in velikih podjetij so doslej zmagali:
1995 Lck, Ljubljana
1996 MIP Nova Gorica
1997 Gorenje, Velenje
1998 Kovinoplastika, Lož
****
♦ prijava na str. 21
Naš kraj
Turistične in druge prireditve
7/1999
15
Srečanje v Robu
Turistično društvo Kurešček se je v programu dela zavezalo, da bo s turističnimi prireditvami prispevalo svoj delež pri razvoju turizma na območju, ki ga zajema.
Srečanje v Robu, 14. avgusta, je bilo prvo od rednih turističnih prireditev, ki je zajelo celotno turistično regijo ižanske in veliko-laške občine, k sodelovanju pa so povabili tudi dobrepoljsko godbo, ki je zapolnila kar nekaj točk v programu, in Turistično društvo I )obrepolje, ki seje predstavilo z razstavo svojih turističnih spominkov.
Oh velikem številu sodelujočih (več kot 20 skupin in posameznikov iz različnih turističnih društev) in bogatem in raznovrstnem kulturnem programu so imeli organizatorji težko nalogo, ki sojo dobro izpeljali. Sodelujoči v programu so obiskovalcem prikazali kulturno dediščino teh krajev, zapeli so jim domači pevski zbori in nastopile amaterske igralske skupine. Delček kulturne dediščine so prikazali ljudje, ki še znajo podkovati konja, narediti škaf, obte-sati hlod v tram, izrezati kaj v les ali iz. lesa,
narediti zobotrebce in "spine", žlice in še marsikaj.
Prireditev je popestril sprevod konjenikov, lojtrnikov in zapravljivčkov z narodnimi nošami. Manjkalo pa tudi ni čebelarjev iz Velikih Lašč in Iga ter domačih kulinaričnih dobrot, ki so jih spekle članice Društva podeželskih žena po receptu svojih babic. Eden najatraktivnejših je bil nastop turjaških vitezov, za malo drugačno popestritev pa je poskrbel še Andrej Šifrer. Celoten program se je tekoče odvijal pa različnih prizoriščih dobršen del popoldneva, v večernih urah pa se je nadaljevalo z družabnim srečanjem in srečelovom.
Srečanje v Robu je med drugim pokazalo tudi to, kako uspešno je lahko sodelovanje med sosednjimi turističnimi društvi, če gre za izvedbo večje prireditve.
WKM DRUŠTVO
DOBREPOLJE
Gremo na 11. tabor Slovenske ljudske stranke
Zelo hitro je leto naokoli in člani Slovenske ljudske stranke, naši volilci in simpatizer-ji s svojimi družinami, se bomo spet zbrali na taboru. To bo 11. tabor po vrsti. Tabor bo v nedeljo 12. septembra ob 11. uri. Tokratni tabor je organiziran v Vižmarjah v Ljubljani, torej na prizorišču, kjer se je pred 130-leti odvijal zelo velik in odmeven vižmarski tabor, ki je bil eden najodmevnejših v seriji taborov, ob tako imenovanem taborskem gibanju sredi prejšnjega stoletja. Ti tabori so zelo razgibali Slovence in zelo poživili prizadevanje za narodno osamosvojitev. V letošnjem letu smo pričakovali skupni tabor članov SLS in SKD, ki bi dal načrtovani združitvi še poseben ton. Vodstvo SKD se je odločilo drugače, ker želijo še samostojno praznovati 10 obletnico. Prepričan sem, da bo naslednje leto že tabor nove združene stranke.
Tudi sedanji tabori Slovenske ljudske stranke so vedno zelo dobro obiskani in dobro organizirani in so tudi v sedanjem času stimulator in pospeševalec političnega osveš-čanja in način prijateljevanja. Program bo tudi letos zelo pester, saj je po uradnem delu z govori in uradnim programom, predvideno cela vrsta raznih tekmovanj (na primer iz košarke, malega nogometa, tenisa, šaha, vlečenju vrvi in tekmovanje v raznih kmečkih opravilih kot košnja, grabljenje, sestavljanje voza) in še celo vrsto zabavnih točk. Podrobnejši program je objavljen v časopisu Slovenske brazde. Vsaki ekipi, ali posamezniku, ki se bo prijavil za kakšno tekmovanje in bo zastopal barve Dobrepolja, štart-nino plača Slovenska ljudska stranka. Obisk tabora je zanimiv tudi za to, ker se tukaj zberejo ljudje iz vseh koščkov naše Slovenije in si lahko izmenjavamo poglede in izkušnje, ter utrjujemo prijateljstvo.
Organizatorji tudi letos pričakujejo veliko udeležbo. Tabor se bo odvijal v vsakem vremenu, saj bo poskrbljeno tudi za streho.
Pred pričetkom tabora se bomo udeležili svete maše na Kurešku, ki bo ob 9. uri na prostem pod cerkvijo. Na tabor bo organiziran prevoz z avtobusom. Avtobus bo vozil iz Strug. O točnem odhodu boste obveščeni. Prijavite se lahko na telefon 787083. Če bo prijav več, bosta vozila dva avtobusa.
V spominu imamo še vedno zares prijeten tabor lansko leto v Portorožu, prepričan sem, da bo tudi letos prijetno, zato spoštovani člani Slovenske ljudske stranke, naši simpatizerji in volilci, vidimo se na taboru, 12. septembra, v Vižmarjah v Ljubljani.
Predsednik SLS Podružnica Dobrepolje Anton Jakopič
16
Naš kra
Iz društev
7/1999
130 - letnica gasilstva na Slovenskem
Slovensko gasilstvo je 27. junija letos praznovalo 130-letnico organiziranega delovanja. Proslava je potekala v Metliki, rojstnem kraju prvega gasilskega društva.
V sklopu te, za slovensko gasilstvo tako pomembne obletnice, že vse leto potekajo različne aktivnosti, ki so se zaključile 27. junija v Metliki, kjer je bila osrednja zaključna proslava.
V zgodnjem nedeljskem jutru je bilo mogoče na vseh cestah, ki vodijo proti Metliki, videti številna gasilska vozila, ki so prevažala udeležence osrednje republiške proslave 130-letnice organiziranega gasilstva na Slovenskem. Po ocenah organizatorjev se jc zbralo najmanj 6000 udeležencev prireditve, gostov in gledalcev.
Ob 10 uri seje pod poveljstvom Matjaža Klariča, poveljnika Gasilske zveze Slovenije pričela svečana parada, v kateri jc sodelovalo 3200 uniformiranih gasilcev. V 45 minutah so mimo svečanega odra, na katerem SO se zbrali številni gosti, ob zvokih metliške godbe strumno korakali ešaloni gasilcev. Na čelu mimohoda so bili zastavonoše, folklorna skupina v narodnih nošah in nosilci gasilskega znaka. Za komandnim vozilom SO pred častnim vodom stopali nosilci prapora (lasilske zveze Slovenije, zgodovinskega prapora in prapora PGD Metlika. Za njimi
so se zvrstili ešaloni 16 gasilskih regij, ešaloni gasilcev iz sosednjih držav, poklicnih gasilcev in enot za zaščito, reševanje in pomoč. V vsej pestrosti udeležencev so bili tudi ešaloni gasilske mladine in članic.
V motoriziranem delu, na čelu katerega so bili konjska vprega z ročno črpalko iz Metlike, muzejsko vozilo ljubljanskih gasilcev iz leta 1913, muzejska avtolestev iz Maribora, seje zvrstilo 21 sodobnih vozil. Z njimi so bili predstavljeni najpogostejši tipi vozil, ki se uporabljajo pri opravljanju javne gasilske službe. Ker gasilci sodelujemo kot samostojna sila znotraj sistema zaščite, reševanja in pomoči, je v motoriziranem delu parade sodelovalo tudi 11 specialnih vozil civilne zaščite. Vrhunec predstavitve sodobne tehnike za gašenje pa je predstavljal prelet dveh helikopterjev Slovenske vojske, helikopterjev policije in letala Pilatus PC6, ki so opremljeni za gašenje požarov v naravnem okolju.
Proslava se je začela ob 11 .uri s predajo gasilskega raporta poveljnika Gasilske zveze Slovenije predsedniku države. Po državni himni, ki jo je zaigrala metliška godba, so sledili govori predsednika PGD Metlika, župana, predsednika Gasilske zveze Slovenije, ministra za obrambo in predsednika države. Vmes seje odvijal kulturni program v katerem so sodelovali združeni gasilski pevski zbori s 135 pevci, folklorne skupine, recitatorji in ljudski godci. Pozdrave slovenskim gasilcem so prinesli tudi predstavniki gasilcev iz Madžarske, Avstrije, Italije, I lr-vaške in Bosne.
Skupna misel vseh govornikov je bila, da seje gasilska organizacija v 130- letih delovanja razvila v močno silo s 119.000 člani, v preko 1200 društvih, ki se postavijo lahko ob bok takim državam kot sta Avstrija in Nemčija. Gasilci vse bolj postajajo tudi reševalci, ki ne sodelujejo le pri gašenju požarov, temveč reševanju ljudi in imetja, ob potresih, poplavah, industrijskih, ekoloških, prometnih in drugih nesrečah. Da bi to uresničili, niso potrebna le večja finančna sredstva, temveč spremembe v miselnosti, vodenju, organiziranju in usposabljanju. Na koncu so se govorci zahvalili vsem gasilkam in gasilcem za njihovo požrtvovalnost in nesebično delo pri reševanju življenj in imetja z željo, da bi to izjemno humanitarno poslanstvo tudi v prihodnje opravljali s čim manjšim tveganjem za lastno varnost.
Iz GZ Dobrepolje se je parade udeležilo 36 gasilcev. Po zaključku programa smo si ogledali tudi gasilski muzej v katerem jc po-
Naš krai
Zanimivosti
7/1999
17
leg mnogih eksponatov tudi prapor PGD Videm iz leta 1924. Prikazan je celoten razvoj gasilske tehnike in opreme vse do današnjih dni.
Zopet smo srečali veliko gasilskih prijateljev iz drugih gasilskih društev širom Slovenije. Izmenjali smo si izkušnje, se pogo-
vorili o problemih, s katerimi se gasilci pogosto srečujemo.
Utrujeni smo se vračali proti domu, vendar ponosni, da pripadamo tako mogočni organizaciji kot je gasilstvo.
GZ Dobrepolje Jože Lenarčič
Iščemo zari
PREDSTAVLJAMO VAM F REN K A GODCA IN NJEGOVO PEČ IZ LESA
V delavnici od jutra do večera
To, kar vidite na fotografiji, je samo na prvi pogled običajna kmečka peč. V resnici pa je -verjeli ali ne -lesena peč, ki jo je naredil Frenk Godec s Ceste. Fotografirala sem jo na njegovem domu v prijetnem kletnem prostoru, ki je tudi sicer ves v lesu.
"Ne, ni le za okras, ampak zelo dobro deluje, njena toplota je prijetnejša, kot jo daje navadna peč", mi je pojasnil prijazen lastnik, ko sem začudeno ogledovala neobičajno peč. Kot da bi uganil, kaj imam v mislih, je začel pripovedovati.
"Kako sem prišel na to idejo? Pogrešal sem kmečko peč iz mladih let. Iz prostora, kjer naj bi stala, se ni dalo napeljati dimnika, pa sem razmišljal, kako bi prišel do peči brez dimnika. Razmišljal sem in si zamislil vso stvar na centralno ogrevanje. Naredil sem železno konstrukcijo in jo obložil z lesom. Peč odlično deluje, toploto pa se da uravnavati z ventilom. Kadar si premra-žen, posebno v jesenskem in zimskem času, se zlepa ne segreješ. Ob takih trenutkih najbolj prija, če se uležeš na to peč in se dodobra pregreješ."
Lesena peč pa je le ena od Prenkovih lastnih zamisli. Pohvali se lahko še z nekaterimi izdelki, ki so prav tako njegov "design". Oblikoval je pet vrst različnih stolov, v zadnjem času pa se precej ukvarja s podstavki za steklenice. Štiri vrste in velikosti jih iz-
deluje po lastni zamisli, za eno ali več steklenic. Zanje dobiva vse več naročil, posebno preti božičnimi in novoletnimi prazniki, ko jih ljudje rabijo za darila.
Nenehno nekaj ustvarja. Delo z lesom je zanj posebno veselje. "Že ko se lesa dotakneš, začutiš nekakšno toplino, če pa ga oblikuješ in iz njega uspeš nekaj narediti, to pomeni pravo notranje zadovoljstvo", je prepričljiv Frenk
Komaj verjamem, da je po poklicu pleskar in ne mizar. "Včasih sem se več ukvarjal s pleskarstvom, barval sem vrata, okna, pohištvo, vendar sem bil z dušo in telesom vedno bolj pri lesu", pravi Frenk, ki s svojim mirnim glasom in darom za pripovedovanje neverjetno pritegne sogovornika.
Obojega se je naučil v mladosti, pleskarstva v poklicni šoli, mizarstva pa ... Nekaj smisla zanj je gotovo podedoval. Že oče je izdeloval grabijo, koše, košare, kadi. Malo iz veselja, malo za preživetje. Frenku še sedaj prihaja pred oči slika očeta, ki cel dan sedi v "šajtrgi" in plete. Še bolj pa je nanj vplival
stric in njegova mizarska delavnica, oba imata v njegovem življenju posebno mesto. Nikoli ne bo pozabil, kako ga je vleklo v to delavnico. Polno življenja je bilo v njej. Ob prijetni toploti, ki je prihajala od peči in od lesa, se je delalo in modrovalo o vsem mogočem. Ko je stric videl, kako njegov nečak z veseljem prihaja k njemu in kako uživa pri delu, ga je spodbujal in nikoli ga ni podil iz delavnice. On pa je že takrat kazal smisel za oblikovanje z. lesom. Komaj 6-let-ni je naredil kitaro, na katero se je dalo kar dobro zaigrati. Do strica je čutil veliko spoštovanje in naklonjenost že kot otrok. Tudi tega mu ni zameril, tla ga je usmeril v pleskarski poklic. Saj je imel svoj razlog. Presodil je, tla je mali Frenk prešibak za opravljanje mizarskega poklica, zato je tako uredil, da se je šel učit za pleskarja, da bi lažje shajal v življenju. "Takrat sem bil res šibak fantiček", prizna Frenk.
Kakorkoli že, stričeva delavnica je zapustila trajno sled v njegovem življenju. Tam v kotu je bil "virštat" - glavni mizarski pripomoček, ki ga je Frenk nadvse občudoval. Kako priti do svojega "virštata", je bila misel, ki ga je spremljala že kot nadebud-neža v Grantlovčcvi delavnici in pozneje, ko je hodil v službo v Stolarno. Ko se je upokojil, se mu je izpolnila želja, ki je v njem tlela skoraj 40 let. Uredil si je delavnico, v kateri je "virštat" priročna "obe! mašinca" , kot temu svojemu orodju pravi moj sogovornik in precej ročnega orodja.
Predstavljajte si, tla ste njegov sosed. Ob kateri koli uri bi se zbudili in pogledali po vasi, vedno bi opazili odprta vrata Frenkove delavnice, ven pa bi se slišalo oglašanje mizarskega orodja. Vsak dan enako, od jutra do večera.
Ampak Jožmanov Frenk, kot mu rečejo
18
Naš kraj
Skavtski tabor
7/1999
po domače, zna še vse kaj drugega. "Res sem nekakšen hišnik", skromno prizna."Ko smo gradili hišo, sem naredil večino del sam, da je bilo ceneje. Kar začel sem, pa je šlo."
Tudi ko si je zgradil dom, je še vedno največ zadovoljstva našel v svoji delavnici. Pomeni mu življenje, posebno zdaj, ko je v pokoju. Le kadar pridejo težki trenutki, in ti v življenju neusmiljeno prihajajo, vzame svojo harmoniko in zaigra. V trenutku mu je lažje, igranje ga notranje pomiri in uravnovesi. Prebudi pa tudi njegov čustveni svet, ki se pogosto vrača v mladost, v otroštvo. Vsako otroštvo je polno radosti in veselja, pa tudi otroških nagajivosti in dogodkov, ki bi jih človek v mladosti najraje pozabil, v kasnejših letih pa se jih spominja kot nekaj, kar spada k odraščanju. Po tolikih letih zvenijo nedolžno in le še zabavno. En tak doživljaj je povezan z negovo harmoniko, ki je našla svoje mesto v kleti na leseni peči. Ne morem si kaj, da ga zaradi otroške neobremenjenosti in obenem prisrčnosti ne bi opisala.
Nekoč, bik) je ravno na veliki petek, je šel s svojimi prijatelji v cerkev na Videm, s sabo je vzel harmoniko, ker je nameraval z njo spotoma na vaje. Cerkev je bila še prazna, izpred oltarja je prihajala slovesna tišina, ki je naznanjala velikonočno skrivnost. Eden od razposajenih fantičev si je domislil, da bi Frenk zaigral na harmoniko. Malega Frcn-ka ni bilo treba kdovc kako nagovarjati. Nič hudega sluteč je začel igrati, prijatelji pa so se začeli prerivati v klopeh in celo plesati.
"Naenkrat sem začutil na sebi dotik mrzle roke in ko sem se prestrašen obrnil, sem zagledal kaplanov obraz. Potem sem moral harmoniko odnesti v župnišče. Kaplan je vzel listek, nanj nekaj napisal in mi dejal, da moram prinesti listek nazaj s podpisom staršev."
Mali Frenk si je hitro domislil, kaj bi bilo modro narediti. Namesto domov je šel v zapuščeno sosedovo hišo, poiskal svinčnik in podpisal očeta. Hitro jo je ubral nazaj v župnišče in še zdaj se natančno spomni ka-planovih besed, preden mu je vrnil harmoniko: "Si bil kaj tepen?" On pa: "Joj, pa kako!" In nato kaplan: "No, starše imaš dobre, le ti nisi dosti prida."
Morda tudi taki dogodki zapustijo sled v življenju. Življenje pa se z leti spreminja, pridobiva barvitost. Pravijo, da je življenje najboljši učitelj. Če so zrela leta izpolnjena s tistim, kar ti daje zadovoljstvo, je laže prenašati življenjski vsakdanjik. In pri Frenku Godcu prav gotovo so.
M Steklasa
Pri skavtih v Podgori
Kako je 40 skavtov iz Železnikov in Cerknega, ki so taborili od 18. do 25. julija pri "koritu" v Podgori, našlo tako lep in skrit kotiček? Vsekakor ne pretežka uganka za tiste, ki vedo, da je Toni Prijatelj iz Podgore kaplan v Železnikih. Ze drugo leto jih spremlja na njihovih taborjenjih in v tem času se je med mladimi skavti in njihovim duhovnim voditeljem razvil izredno prijateljski odnos. O tem sem se lahko prepričala na obisku v njihovem taboru. Prav takrat so se po končanih popoldanskih dejavnostih skupaj odpravljali k maši v podgorsko cerkev.
Skavtski tabor
Mašo je kaplan Toni daroval vsak dan proti večeru, ostali tlel dneva pa je bil izpolnjen z. vsakovrstnimi aktivnostmi. Enkrat so imeli ustvarjalne delavnice, drugič so se pomerili v različnih športnih igrah na igrišču,
Kaplan Toni Prijatelj je pri skavtih zelo priljubljen
Za njimi pa je bila tudi nočna in dnevna orientacija v gozdu. Prejšnji dan so imeli izhod, ki je bil namenjen spoznavanju okolice in kraja. S sabo so dobili hrano in kuverto z. navodili in nalogami, ki so jih morali opraviti na terenu. Izvrstno so se izkazali. Načrtovali so tudi pomoč na kmetijah po skupinah in še vrsto zanimivih in koristnih aktivnosti, ki jih vedno prilagajajo vremenskim razmeram. Sicer pa za prihodnje naloge še niso vetleli. Kaj jih čaka čez. dan, zvedo šele tisto jutro od vodja tabora.
Vsako leto si tudi izberejo določeno temo, ki je njihovo votlilo oziroma rdeča nit skozi ves teden. Letos so si izbrali Turke, vključiti pa so nameravali tudi Primoža Trubarja in ohranitev krščanstva v teh krajih.
Vsako leto taborijo drugje, to je eno otl strogih pravil. Vitleti je bilo, tla so bili z letošnjim Tonijevim izborom zelo zadovoljni. Prostor je bil idealen in ravno prav oddaljen iz vasi, da niso nikogar motili in tla tudi njih ni nihče molil. Tudi tega pravila se morajo držati na taborih, je povedal Toni, sicer pa je predlagal, naj kaj več t) taborjenju povedo sami skavti. Ti so bili sprva nekoliko zadržani, potem pa se jih je kar ne-
kaj nabral« okoli mene.
N1KA je stara 15 let, hodi v prvi letnik gimnazije v .Škofji Loki. "V teh časih, ko je tempo tako hiter, je skavtsko taborjenje ne-
kakšen balzam za dušo, ker je to čisto drugačen način življenja, kot ga preživljamo vsak dan, Vsako leto taborimo drugje. Lani sem prvič taborila v Prekmurju. Tukaj je bolje, ful je v redu. Malo molijo le komarji, ker je zraven luža, drugače pa je vse OK."
MATEJA je stara 12 let, končala je šesti razred."Pri skavtih sem že tretje leto. Na vseh Ircli taborjenjih mi je bilo všeč, seveda tudi letos. Zjutraj vstajamo ob sedmih, po zboru gremo k jutranji telovadbi. Sledi umivanje in dopoldanski program. Po kosilu imamo najprej počitek, potem pa sledi popoldanski program. Program je vsak dan dru-
gačen, zato ni niti najmanj dolgočasno."
ANDRP.J je končal šesti razred. "Prvič sem na taboru. Najbolj sem se zabaval včeraj, ko smo se igrali Turke. Vsak je naredil svoj meč in se pobarval s tempero, da smo bili čim bolj podobni Turkom. Šli smo v gozd, si nasekali veje in naredili sulice, sablje in loke. Potem smo se preizkusili v znanju metanja kopja in v sabljanju."
TAJDA je končala peti razred. "Vsako jutro dvignemo zastavo, zvečer pa jo spustimo. Spat hodimo ob 11. uri. Zvečer zakurimo ogenj. Ponoči imamo stražo. Po dva
skavta slražita po dve uri. Smo disciplinirani, držimo se pravil, pravijo, da z, nami ni nikakršnih problemov. Kaj bomo delali jutri, je pa še skrivnost, šele zjutraj bomo zvedeli."
AN|A je stara 12 let, tudi ona je končala šesti razred. Vsako dopoldne pred dopoldanskim programom imamo najprej duhovno misel. Vsak večer okrog petih ali šestih pa imamo mašo. Tu, v taboru. Oltar
smo sami naredili. Samo v primeru slabega vremena gremo k maši v cerkev. Danes bomo šli v cerkev, ker bo najbrž začelo deževati. Tukaj mi je vse zelo všeč."
Pripravila M. Steklasa
nadaljevanje s str. 13
Na svoj način opozarja na novo namembnost tudi palica, ki ima svoj vzor v pastirski palici, z okrasom iz izrezanega lubja; to staro tehniko okraševanja so v našem primeru emitirali z barvo, s katero so laže narisali še drobne okrasne motive - srčke, križce, kakršnih na prvotnih palicah ni bilo videti - vsaj jaz se ne spominjam. Ima pa predmet nedvomno veliko vrednost v dobrepoljski turistični dejavnosti, ki jo na tej stopnji v veliki meri zaznamuje pohodništvo.
Letošnji košek s suhimi hruškami je vabljiv, izdelan je iz viter, po obliki pa je prilagojen današnjemu času; naši koški so bili bolj rahlo trebušasto oblikovani -od dna navzgor.
Likovno posebno lepo učinkujejo: pr-tiček iz belega vezenja v miniaturni izvedbi, izveden na šivalnem stroju, ki je v zadnjih sedemdesetih letih izpodrinil ali izpodrival belo vezenje, izvedeno z rokami vezilj.
Zelo sodobno učinkuje spominek z medico v vreči iz žaklovine. Medico so pili še stari Slovani - osebno sem samo radovedna, kdaj bomo o njihovi zgodnji prisotnosti v našo dolini zvedeli še kaj več, ne samo iz. imena Dobrepolje. Če primerjamo danes Dobrepolje z gorskimi kraji, kjer seje v zadnjih štirih desetletjih umaknila iz kulturne krajine kultura žit, je I )obrepolje danes res v vrsti ži-torodnih krajev, kjer so v preteklosti pridelovali manj pšenice kol drugih žil, ki so jih pa zdaj povečini opustili.
Kot izviren etnološki predmet je navdušil - ne boste verjeli - pastirski rog iz lubja, kakršne so izdelovali naši fantički spomladi, ko je les muževen in je moč skorjo lepo oddvojiti. Navaden, sicer nepomemben predmet, ki so ga brez večje nuje kar tako sproti izdelovali fantički, je v okusni embalaži, pri vrhu naše letošnje spominkarske ustvarjalnosti Prav bi bilo, da jo usmerimo na tržišče, da ne bo razveseljevala le nas, ki smo se danes tukaj zbrali. Avtorjem spominkov iskreno čestitamo in se veselimo z njimi.
——
Sožitje - za sožitje
Mineva pol leta od naše ustanovitve, ko že lahko napravimo prvo sramežljivo kljukico za opravljeno nalogo.
Obiskali smo skoraj vse družine s prizadetimi člani. Na terenu smo se srečali s srečnimi in manj srečnimi, tudi takojšnje pomoči potrebnimi, nekateri malo prestrašeni, kaj bi radi od njih, tretji spet veseli našega obiska.
Da bi otrokom oziroma ljudem s posebnimi potrebami dali možnost predstavitve in samopredstavitve, smo jih povabili 22. maja na srečanje na Lavričevo kočo nad Stično. Pripravili smo jim prijeten program s pogostitvijo, srečelovom, živo glasbo, raznimi igrami in podeljevali smo celo medalje za zmago v določeni igri. Srečanje je bilo prijetno in spontano, a žal spet ugotavljamo, da se družine niso udeležile v željc-nem številu. Nič prijetno za za organizatorje. I ločemo in želimo dati možnost bogatili njihovo življenje, jim nuditi sprejetost, zagotoviti varnost, svobodo in zabavo, hkrati pa jih soočiti z realnostjo, odgovornostjo in potrebami drugih. Trudili se bomo, da nas bo na naslednjem srečanju več.
Kot vedno smo tudi tokrat vabili goste, med drugimi tudi župane vseh treh občin in člana Zveze Sožitje iz Ljubljane. Odziv je bil, dane so bile obljube, ki jih bomo s skupnimi močmi postopoma tudi udejanjali. Tudi s strani Zveze Sožitje smo dobili kanček upanja, da pravilno delujemo. Tu se moramo spet zahvaliti za neštete darove dobrih ljudi.
S pomočjo Zveze Sožitje smo pomagali pri organiziranju letovanja motenih oseb in njihovih spremljevalcev oziroma družin. Vse starše oz. rejnike pa obveščamo, da je možnost letovanja tudi samo za motene ose-
be, ki jih vodijo za to usposobljeni strokovni delavci.
Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je bila dana pisna pobuda za ustanovitev varstveno delovnega centra (VDC) na področju občin Grosuplje, Ivanč-na Gorica in Dobrepoljc. Pričakujemo konkretno študijo o načinu organiziranja VI X!, ki bi bil za naše tri občine najprimernejši.
Na osnovi teh izhodišč bomo izdelali projekt za dejanske potrebe VDC. Ker je to vezano na daljši rok, bomo za vmesni čas iskali najustreznejšo začasno rešitev. Tu ra-
čunamo na nesebično pomoč pri občinskih svetih občin.
S Centrom za socialno delo je bilo usklajeno število vseh oseb s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Ta naloga je pomembna zato, ker kasneje ne bo več mogoče v Nacionalnem programu korigirati dclež.i potreb in zagotavljanju kapacitet.
Da bi dane naloge lažje in bolje opravili, bomo morali del sredstev poiskati tudi sami. V ta namen nameravamo v bližnji prihodnosti:
- organizirali neko dobrodelno prireditev;
- poiskati sponzorje pri delovnih organizacijah in samostojnih podjetnikih.
Uspeh bo odvisen tudi od vas. Cilje smo si določili, le doseči jih še moramo. Iskreno upamo na pomoč tistih, ki to zmorejo in hočejo.
Za SOŽITJE GROSUPLJE: Andreja
Ljubic
Delovne organizacije, podjetja, zasebniki
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje pokriva s svojo dejavnostjo območja občin Dobrepolje, Ivanč-na Gorica in Grosuplje. Ena od nalog, ki jih izvajamo, je tudi organizacija krvodajalskih akcij. Posredujemo Vam termine krvodajalskih akcij v letu 1999 na našem področju, z namenom, da bi lahko podjetja in zasebniki z vnaprejšnjo prilagoditvijo delovnih procesov v svoji organizaciji svojim delavcem lažje omogočili udeležbo na krvodajalskih akcijah:
■ ponedeljek, 26. 4. 1999 v Ivančni Gorici (za celotno območje)
■ torek, 30. 11. 1999 v Ivančni Gorici
■ sreda, 1. 12. 1999 v Šentvidu pri Stični
■ četrtek, 2. 12. 1999 v Grosuplju
■ petek, 3. 12. 1999 v Dobrepolju
Pomagati sočloveku (sosedu, znancu ali svojcu) je plemenito dejanje. Lepo Vas pozdravljamo.
Predsednica Območnega združenja RK Grosuplje: Marija Jesih
Naš kraj
Iz humanitarnih organizacij in zavodov
7/1999
21
Se o srečanju oskrbovancev domov dolenjske _regije
Vsako leto se srečujemo oskrbovanci ilomov dolenjske regije in prav vsako lako srečanje je prijetno. Letos nas je v zavodu Prizma Ponikve doletela čast, da smo bili organizatorji lega srečanja. Veselje je bilo še toliko večje, ker je letos leto starejših. Težko smo pričakovali ta dan, to je bilo 9. 6. 1999. Srečanje je potekalo v prelepi Dobrepoljski dolini, v vasi Ponikve, natančneje na igrišču zavoda Ponikve. Tukaj je narava prekrasna, s čudovitimi gozdovi, ki nas obdajajo.
Kulturni program je povezoval g. Aleš z ekološko čistega radia Zeleni val. Oskrbovanci in gojenci smo bili ponosni na naš kulturni program, ki smo ga kljub veliki tremi dobro izpeljali. Naš mentor je bila Mojca Centrih, ki nam je dajala občutek samozavesti pred in med nastopom. Starejši občani našega zavoda so na izvirni način predstavili ročna dela, ki so značilna za Dobrepoljsko dolino in njeno okolico. Nadvse zabavne so bile tudi družabne igre, kjer so sodelovali tako delavci kot oskrbovanci iz vseh domov dolenjske regije. Zmagali so oskrbovanci in delavci iz DSO Novo mesto, naš zavod je dosegel drugo mesto, na kar smo bili zelo ponosni.
Vreme smo naročili in dan je bil res sončen in prijetno topel. Prijetno je bilo, saj smo prav vsi pozabili na vsakdanje skrbi in težave ter se predali smehu, zabavi in plesu. Posebno prisrčno je bilo srečanje s prijatelji in znanci.
Prireditev se je kar prehitro zaključila in upam, tla smo se vsi udeleženci s prijetnimi vtisi vrnili domov.
Dovolite mi, tla se vsem sponzorjem iskreno in najlopleje zahvalim. Zahvaljujemo se tudi upravi zavoda Ponikve in prav vsem delavcem, ki so svoj prosti čas darovali vsem nam in preživeli ta dan s starejšimi občani malo drugače kot običajno.
Pripravila Dragica Gašparičv sodelovanju z gojenci Prizma Ponikve
Četrti mednarodni tabor mladih
Rdeči križ Slovenije je organiziral mednarodni tabor mladih, ki je letos potekal pod naslovom MOČ HUMANOSTI, mladi za prijaznejše druženje s starejšimi.
Tabor se je odvijal v juliju v Poštarskem domu na mariborskem Pohorju.
Iz Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje so se tabora udeležili Barbara I Iorvat in Branka Pire - srednješolki, ki obiskujeta SŠ Josip Jurčič v Ivančni Gorici. Po končanem taboru sta se dekleti oglasili na OZ Rdečega križa Grosuplje.
Svoje vtise sta tudi napisali, mi pa posredujemo nekaj teh zapisov:
Na mednarodnem taboru mladih je sodelovalo 29 udeležencev iz Slovenije, Finske, Slovaške, Poljske, Madžarske in Grčije. Vseh deset lepih in zanimivih dni so mladi, razdeljeni v skupine sodelovali v različnih interesnih delavnicah, gorskem reševanju in drugem.
Ob tem so spoznavali kulturo, običaje in navade tujih udeležencev tabora, utr-
jevali znanje angleškega jezika, se prijetno družili in sklepali nova poznanstva.
Po navdušenju, ki sta ga dekleti izražali in napisali, ko sta se vrnili, smo prepričani, da je 4. mednarodni tabor mladih dosegel svoj namen.
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje obvešča vse občanke in občane, da smo se preselili iz Taborske 2 Grosuplje na Adamičevo 51 Grosuplje. Da nas boste lažje našli, če nas boste iskali, je to stavba Instalacije Grosuplje ali nasproti Kovinastroja Grosuplje.
Telefonska številka in številka faxa ostajata nespremenjeni 761.119.
Območno združenje RK Grosuplje
nadaljevanje s str. 14
-------------gg.------------
PRI JAVA
za sodelovanje v projektu Moja dežela - lepa, urejena in čista, ocenjevanje okolja gospodarskih, industrijskih in poslovnih
objektov
GOSPODARSKA DRUŽBA: _
(točen naziv in naslov)
Želim sodelovati v projektu MOJA DEŽELA LEPA, UREJENA IN
ČISTA (ocenjevanje okolja gospodarskih, industrijskih in poslovnih objektov).
Na območni in državni ravni:
□ v skupini malih podjetij
□ skupini srednjih in velikih podjetij
(ustrezno označi)
Kontaktna oseba:__
(ime in priimek)
Delovno mesto, telefon, faks: _
Datum:
Podpis odgovorne osebe:
Pečat:
22
Naš kraj
Od dopisnikov
7/1999
Družinski kotiček vfrf*
Imeti in imeti rad
Cas, v katerem živimo, poskuša enačiti BITI in IMETI. Vse se da kupiti, vse je treba imeti, potem boš srečen in ljubljen. Dan za dnem nas mediji zasipavajo s podobami, ki prikazujejo blišč in bedo življenja na našem planetu. Ponujajo nam vzorce življenja, recepte za uspešnost, gradijo idole. Med sporočili, ki nas dosežejo vsak dan, je mnogo oglasov. Otroci so izpostavljeni predvsem televizijskim, saj je televizija njihov najljubši medij.
Otroci imajo radi televizijo
Televizija je magična škatla, ki je vedno na voljo. Pritisneš na gumb in te uboga. Nikoli ni sitna in slabe volje, vedno se najde kaj, kar je zabavno gledati. Ko gledaš televizijo, čas hitro mine. Nič ne počneš, počutiš se O.K. Že majhni otroci radi upravljajo z daljinci in izbirajo programe, čeprav še ne ločijo med oddajami in oglasi. Malo starejši imajo že svoje priljubljene oddaje, vsi pa radi gledajo oglase. Če povprašate otroke, zakaj imajo tako radi oglase (predvsem televizijske), vam bodo najverjetneje odgovorili:
- ker so kratki in se pogosto ponavljajo. Lahko se jih učijo na pamet;
- ker se v oglasih različne podobe hitro menjavajo in se kar naprej nekaj dogaja;
- ker večino glasov spremlja glasba, ki se je otroci z veseljem naučijo na pamet;
- ker so oglasi estetsko privlačni in tehnično dovršeni -lepa slika, dober zvok, lepi ljudje, razkošne notranjosti, dobri avtomobili;
- ker v oglasih nastopajo osebe, ki bi jim bili posebno otroci radi podobni.
Družboslovna strokovna literatura s področja oglaševanja izpostavlja predvsem negativne učinke oglaševanja na otroke. Poudarja, da otroci nimajo dovolj življenjskih izkušenj, da bi lahko presodili, kaj jim sporočajo oglasi. Oglasnih sporočil ne znajo vnesti v življenje po dejanskih potrebah. Čedalje več otrok črpa samozavest iz potrošništva.
Čeprav število otrok upada, danes v razvitem svetu prav otroci razpolagajo z večjo kupno močjo, kot so kdaj koli prej. To izvira iz zvišanega življenjskega standarda, družinske demokracije, predvsem pa stalnega občutka krivde pri starših, ki skušajo pomanjkanje časa za otroke nadomestiti z denarjem in potrošnjo.
Kaj storiti?
Naučimo otroke razumeti medije, brati oglase, se skupaj in kritično odzivati na prejeta sporočila. Tako se bomo ob oglasih skupaj zabavali, ob branju in gledanju novic komentirali in se ob nakupu razumsko odločali.
Anica Štrubelj
Iz Društva upokojencev
Konrad Piko
Kar dva meseca je minilo, odkar se nismo slišali in tudi dve seji sta bili v tem času. Na obeh, peti in šesti, smo razpravljali o izletih in prireditvah. Izlet na Višarjc je bil eden najlepših letos in tudi dan je bil lep, da se je lepo videlo naokrog. Ze naslednji dan je padal dež. Izlet na Višarjc smo združili z. nakupovanjem v Trbižu. Na tem izletu je bil z nami Jože Zcvnik s harmoniko, za igranje se mu lepo zahvaljujemo. Na pikniku pri Zakrajškovih pa nam je igral Frenk Lenarčič. Tudi njemu, strežnemu osebju in seveda Zakrajš-kovim, lepa hvala. Na tem pikniku v Podkraju je bilo zelo lepo, vsi so bili zadovoljni. Bilo je 60 naših upokojencev in 26 upokojencev iz Dragomerja. Kot ste že videli v Našem kraju, smo ob 90-lctnici obdarili Antona Mesojedca iz Zdenske vasi. Enako bomo tudi vse ostale. Na zamisel, da bi obiskali ob tako visokem jubileju vse de-vctdesctletnikc, smo prišli letos.
Na naši šesti seji smo razpravljali o izletu v Izolo, na družabni večer pa so nas povabili v Dragomcr. Zdaj se pripravljamo na trgatev v Lože k Rekarju, tako kot lani. Vsak si bo lahko nabral grozdja in dobil vina za domov, kot nam je obljubil lani. Grozdje bomo nabirali samo do pete ure, nato pa bomo imeli prosto.
Mladinska
Bralcem
mladinske strani
Ožji krog mladih seje pred dvema letoma v mladinski ve-roučni skupini pod vodstvom takratnega kaplana Jerneja odločil, da bomo v našem občinskem glasilu urejali MLADINSKO STRAN. Ta naloga je bila prepuščena meni, ki naj bi kot urednik te strani drugim mladim razdelil ankete in članke na določeno temo in tako oblikoval mladinsko stran. Sprva je to še nekako šlo, potem pa je bil le še red-kokdo pripravljen napisati kakšen članek, pesem ali misel. Tisti, ki ste brali članke na mladinski strani, ste lahko ugotovili, da sem v zadnjem času avtor večine izmed njih kar jaz sam; tudi misli in šale so bile sad mojega izbora. Tako so se nekateri včasih tudi pošalili, da hi lahko mladinsko stran preimenovali kar v "Janezovo stran".
Po tehtnem premisleku sem se tako odločil, da mladinske strani zaenkrat ne bom več urejal, saj je v bistvu res nesmiselno, daje avtor vseh člankov ena in ista oseba. Če pa se bo zopet pokazalo zanimanje oziroma če bo želel to delo prevzeti kdo izmed mlajših, bo uredništvo Našega kraja tega zagotovo zelo veselo.
Naj se na koncu zahvalim vsem, ki ste bili bralci mladinske strani, še posebno pa tistim, ki ste mi dali kakršno koli pošteno pohvalo ali kritiko.
Janez Tomšič
Naš kraj
Oratorij
7/1999
23
V očetovem naročju -oratorij 1999
Tako, zdaj je minilo že kar nekaj časa od konca letošnjega oratorija, ki je bil čudovit doživljaj tako za otroke, kot za nas animatorje. Letošnji oratorij je bil po mojem mnenju, kateremu se pridružujejo tudi ostali animatorji skupaj z voditeljem Marjanom Lamovškom, eden izmed najboljših, če že ne najboljši. Seveda je običajno vedno tako, da če se organizacija nekega projekta periodično ponavlja, je vsaka naslednja najboljša, toda letošnjega oratorija smo se že prav na začetku drugače lotili in mogoče je bil tudi to eden izmed vzrokov za izvrstno opravljeno delo. Animatorji smo letos tudi sami poskrbeli za ves potreben material in za vse kar je spadalo k izvršitvi oratorija, že prej omenjeni salezijanec Marjan Lamovšek pa nas je samo usmerjal. In kaj vse smo počeli, da je bil letošnji oratorij tako drugačen?
Kot že vsa leta do sedaj, je salezijanjska skupnost zopet pripravila zgodbo, ki je vsako jutro nagovorila otroke, toda letos se je del animatorjev zelo potrudil in otrokom poskušal čim bolj približati zgodbo skozi igro. Letošnja zgodba nas je nagovorila o )akobu in njegovem življenju. Po zgodbi je nato sledilo kratko razmišljanje o prej slišanem, nato molitev in nato delovni program. Delovni program je potekal v raznovrstnih skupinah in delavnicah. Otroci, ki so se posameznih delavnic udeležili so delali zelo dobro, naredili precej lepih izdelkov in se tudi marsikaj naučili, kar pa je bil naš cilj. Dan pa so seveda kronale različne igre. Pri tekmovanju so si otroci pridno nabirali točke, ki so na koncu oratorija določile tudi zmagovalca. Ugotovili smo, da so točke tudi zelo dobro vzgojno sredstvo, saj smo na
lep način z njimi dosegli red, disciplino in veliko zavzetost pri sodelovanju.
Letos so nas obiskali tudi skavti, kateri so organizirali tudi celotni program enega izmed dni oratorija. Skavti so nas naučili različnih stvari, ki nam lahko pridejo velikokrat prav, kot npr. izdelovanje bakel, postavljanje šotora, delanje vozlov in še marsikaj drugega.
Kot vsako leto do sedaj, pa smo se tudi letos odpravili k Sv. Antonu, kjer smo imeli piknik. Ta dan je bil najbrž eden izmed najbolj napornih in pri vračanju smo bili vsi zelo utrujeni in nekateri bi se najraje ustavili tik pred ciljem, toda, otroci, takrat vam animatorji tega nismo uspeli povedati in zato vam svetujemo sedaj: Nikoli ne recite pred koncem, konec je, kajti bilo bi zelo škoda, če bi korak pred ciljem padli, pa bi bili vseskozi zelo dobri in bi se že videli kot zmagovalca.
Zaključek tedna pa je bila nedeljska maša, ki je bila malce drugačna, zato zanimivejša in lepša. Otroci so se za ta dan zelo lepo potrudili in to vsi brez izjeme, ker je vsak storil za to mašo tisto, kar je bilo v njegovi moči.
Vesela sem, da je bilo vse veliko boljše, kot smo pričakovali. Res je vedno bolje pričakovati manj, kot bi lahko dobil, ker si potem toliko bolj zadovoljen, če dobiš več. Toda kljub celemu programu pa so nekaj otroci zelo pogrešali, po pravici povedano tudi animatorji, in sicer vodne igre. No, na teh pa se vidimo drugo leto, ker nam pač letos ni bilo tako naklonjeno vreme in oblakov ni uspel prepoditi niti otroški smeh.
Vsem otrokom se v imenu vseh animatorjev zahvaljujem za njihovo sodelovanje in potrpljenje, kajti ne le odrasli tudi otroci morajo imeti ogromno potrpljenja, da živijo z odraslimi. Zahvala pa gre tudi zaupanju staršev, kajti če ga le ti ne bi imeli, potem tudi oratorija ne bi bilo.
Melitka Križman
Snemali smo Sončev mrk
Na prvi sliki je prikazano faza delnega Sončevega mrka, kakršnega smo 11. avgusta videli na Vidmu. Na drugi ■fotografiji pa je viden popoln Sončev mrk, ki je bil posnet na Madžarskem. Avtor prve fotografije je Dean Strnad, ki se ljubiteljsko ukvarja z astronomijo, drugo fotografijo pa je dobil od znancev, ki so bili tega dne na Madžarskem.
24
Naš kra
Šolska stran
7/1999
Svet staršev je bil seznanjen s poročili o šolskem letu 1998/99
5. julija se je na sestanku Sveta staršev zbralo, od 25 vabljenih, vsega skupaj le sedem članov. Zaradi nesklepčnosti niso sprejeli pripravljenega poslovnika o delu Sveta strašev, prav tako ne drugih sklepov, ki so se nanašali na dnevni red. Kljub temu pa se je ob koncu šolskega leta nabralo dovolj gradiva za ravnateljeva poročila in informacije ter različna mnenja in pobude članov.
Predsednica Sveta staršev Darja Kline je najprej izpostavila realizacijo sklepov prejšnjega sestanka. Ravnatelj Ivan Gran-dovec je poročal o predavanju o drogah, na katerega so bili vabljeni vsi starši sedmih in osmih razredov, tudi iz Strug, vendar je bila udeležba zelo slaba, čeprav je bilo predavanje zanimivo in poučno. Za razredno stopnjo je bilo organizirano srečanje s policisti, ki so učencem prikazali poučno lutkovno igrico o varnosti. Želja staršev na prejšnjem sestanku je bila, da bi izdali večje število izvodov raziskovalne naloge iz zgodovine, vendar to zaradi visoke cene ni izvedljivo. Starši so predlagali tudi predavanje o 9-letni osnovni šoli. Radi bi čim bolj objektivno in nevtralno informacijo. Vodstvo šole je za predavanje dogovorjeno v mesecu oktobru, in sicer z ravnateljico OŠ Tone Čufar iz Ljubljane, kjer začenjajo s poskusnim uvajanjem 9-letne šole. O šolski zobozdravstveni ambulanti pa je imel ravnatelj bolj slabe informacije, saj nikakor ni mogoče dobiti stalnega zobozdravnika.
Sledilo je obširno ravnateljevo poročilo o delu in dosežkih v preteklem šolskem letu. Razreda ni izdelal en učenec, kar pomeni, da je uspeh na celotni šoli 99,74 %. 3,12 % učencev je napredovalo z negativno oceno. V osmem razredu so imeli trije učenci popravni izpit iz matematike, angleščine in kemije. Vsi so ga uspešno opravili že v junijskem roku. Preverjanje znanja je opravilo 50 učencev. Pri slovenščini je bili uspeh 64 %, pri matematiki pa 58,75%. Pri obeh predmetih je bil rezultat precej boljši kot na poskusnem preverjanju v mesecu februarju. Sicer pa rezultati niso bistveno drugačni kot v lanskem šolskem letu, primerjava z ostalimi šolami pa ni možna, ker bodo rezultati znani šele jeseni. V poskusnem februarskem roku pa smo bili nekje v povprečju.
Ravnatelj šole je nato povedal, da je letni delovni načrt šole uspešno realiziran. Učenci so se v minulem šolskem letu udeleževali različnih tekmovanj in dosegli lepe uspehe, med njimi kar pet zlatih priznanj. Uspešno so sodelovali tu-
di v TV oddaji Male sive celice in na prireditvi Korajža velja.
Učenci vseh treh podružničnih šol in razredne stopnje na centralni šoli so sodelovali v različnih uspelih projektih in pripravili nekaj lepih prireditev. Na predmetni stopnji so pri slovenskem jeziku izdali šolsko glasilo Brstje. Dobro je deloval tudi dramski krožek na predmetni stopnji in še posebej na šoli v Ponikvah.
Vodja vrtca Marija Žnidaršič je povedala, da so v letošnjem letu v vrtcu Ringa-raja izdali svoje glasilo, s prireditvijo Kre-sovanje pa so zaključili projekt "Živimo z ljudskim izročilom". Prireditev so strnili s slovesom ob zaključku leta. Realizirani so tudi celoten načrtovani program, razen
pohoda na Vodice zaradi slabega vremena.
Starši so bili seznanjeni tudi z večjimi deli, ki se bodo izvajala na vseh treh šolah v času počitnic. Največja investicija je bila planirana v Strugah, kjer so nabavili novo peč za centralno ogrevanje.
Starši pa so med drugim predlagali, da bi za večje izdatke, kot so ekskurzije, šolo v naravi in podobno zbirali učenci denar mesečno. Ravnatelj bo to odločitev prepustil razrednikom. Sam pa je predlagal, da bi se za osmi razred ukinila tradicija dvodnevnih končnih ekskurzij. Te bi nadomestili z enodnevno ekskurzijo na Koroško med šolskim letom in končno ekskurzijo v Prekmurje. Starši so nato še predlagali, da bi se v vrtcu nabavile žaluzije, namesto neurejenih gredic okrog šole pa se jim zdi sprejemljivejši predlog, da bi se posejala trava.
M. Steklasa
Priznanja potrjujejo uspešnost
Čeprav je pred nami spet začetek novega šolskega leta, je prav, da se ozremo še enkrat na šolsko leto, ki je za nami. Ugotavljamo namreč, da naša šola v zadnjih letih dosega vedno boljše rezultate, šolsko leto 1998/99 pa je prav gotovo eno uspešnejših.
Eden od pokazateljev uspešnosti so gotovo dosežki na različnih šolskih in izvenšol-skih tekmovanjih, ki se jih naši učenci redno udeležujejo. Naj pri tem omenim le nekaj najvidnejših uspehov naših učencev na regijskih in državnih tekmovanjih.
3 učenci so dobili srebrno Vegovo priznanje, 5 učencev je dobilo srebrno Preglovo priznanje, dva sta dobila srebmo Štefanovo priznanje, ena učenka srebrno Cankarjevo priznanje, eno srebrno priznanje pa je dosegel učenec pri zgodovini. Na tekmovanju iz logike sta dva naša učenca uvrščena na
prvo oziroma drugo mesto v regiji. Naši učenci pa so dobili tudi nekaj zlatih priznanj, kar je največji uspeh na tekmovanjih. En učenec je dobil zlato Preglovo prizna nje, dva učenca zlato Štefanovo, ena učenka pa je dosegla najvišje priznanje iz Vesele šole, zgodovinski krožek pa je dobil zlato priznanje za raziskovalno nalogo. Tri učen ke so bile nagrajene za najboljše spise o poplavah, nagrade jim je podelilo Ministrstvo za obrambo.
Med vsemi uspešnimi učenci naj posebej omenim učenca Petra Jakopiča (tudi si-
Naškra
Šolska stran
7/1999
25
cer učenca z največ priznanji) in Andreja Žnidaršiča, ki sta bila od tistih, ki so dobili najvišje priznanje, celo tretja v državi v tekmovanju iz fizike, zalo sta se udeležila ludi sprejema pri ministru Gabru.
V zadnjih letih, posebej pa še v lanskem šolskem letu, so naši učenci sodelovali v TV oddajali in drugih javnih prireditvah. Naj omenim uspešno sodelovanje v TV oddaji Male sive celice, kjer je bil zelo uspešen Peter Žnidaršič in prireditev Korajža velja, na kateri so se pomerili najboljši pevci. Letos se je najbolj izkazala Tina (iačnik.
Vrtec Ringaraja, razredna stopnja na Vidmu in vse tri podružnične šole (Struge, Kompolje, Ponikve) pa so v preteklem šolskem letu izpeljali vrsto uspešnih projektov in javnih prireditev, za kar prav tako zaslužijo priznanje. I >obro so delovali tudi dramski krožki v Ponikvah, Strugah in na Vidmu.
Vsem uspešnim učencem in njihovim mentorjem iskrene čestitke!
Pomočnik ravnatelja: Tone Steklasa
Pogovor z Marijo Sevšek
V začetku junija je postala državna prvakinja v Veseli šoli Marija Sevšek, učenka 7. razreda Osnovne šole Dobrepolje. Ker je po daljšem času naša šola dobila izjemno tekmovalko, sem se odločil, da pripravim z njo kratek intervju.
Kaj ti pomeni uspeh na državnem tekmovanju?
- Pomeni mi zelo veliko, saj takega uspeha nisem pričakovala, zalo me ta uspeh preseneča. Že zelo dolgo sem si želela doseči tak uspeh.
Kako si doživela ta uspeli?
- Zelo sem biki presenečena, ker nisem pričakovala takega uspeha. Po končanem tekmovanju sem vedela, da sem dobro pisala, saj sem imela zelo dober občutek.
Ali si pred prihodom v Ljubljano pričakovala tak uspeh?
- Ne. Nisem ga pričakovala, saj je potrebno imeti tudi dosti sreče pri vprašanjih, ki so postavljena v testu.
Ali se je za tak uspeli potrebno veliko pripravljati? -Za državno tekmovanje precej, malo manj pa za šolsko in regijsko.
Kaj bi svetovala vsem učencem, ki še premišljujejo, ali bi se prijavili za to tekmovanje?
- Svetujem jim, da se udeležijo tekmovanja. Veliko doživetje je že sama udeležba na državnem tekmovanju. Pri pripravah na tekmovanje iz Vesele šole se naučiš veliko novega, kar lahko koristno uporabiš pri pouku v šoli.
Matej Kalan
Kresovanje - zaključek projekta ljudskim izročilom"
"živimo z
Podružnična šola Kompolje in vrtec Ringaraja že nekaj let vključujeta v svoj program dela ohranjanje ljudskega izročila in prenašanje ljubezni do teh vrednot na mladi rod. Sadovi tega se kažejo tudi na prireditvah, ki jih prirejajo za krajane. Na njih prikazujejo v pesmi in besedi stare običaje ob posameznih praznikih in letnih časih. Ob koncu šolskega leta so prikazali ljudsko izročilo v časo kresovanja.
Nemalo truda je potrebnega, da najmlajše naučiš toliko pesmic, igric in plesov, kot smo jih videli na tej prireditvi. Da vse skupaj poteka tekoče in brez težav, pa nikakor ne gre brez dobre priprave in organizacije in seveda pridnih otrok. Ti si tokrat za svoj nastop in obnašanje na odru zaslužijo še posebno zahvalo, kajti kar nekaj poguma potrebuješ, da nastopiš v tako veliki dvorani, zraven pa šteješ le nekaj let.
"Mi, ki delamo z. otroki, se prav dobro zavedamo, da so bili prav ljudski običaji tisti, ki so povezovali, bogatili in osrečevali ljudi. Zdaj pogosto nimamo več časa niti zase, kaj šele za sočloveka, zato se nam zdi tako pomembno, da obuditev starih navad v nas ponovno prebudijo človeka." Tako je v uvodu dejala vodja in povezovalka programa Marija Žnidaršič. Res se je ob obujanju spominov na poletje, na košnjo, na kresovanje znova obudila toplina in bogastvo medčloveških odnosov iz še ne tako daljnje preteklosti. Prijetno družinsko ognjišče s številnimi otroki, ki so se veselili praznikov in preživljali otroštvo v pristnem stiku z naravo, pa je marsikomu od starejših obudilo spomin na otroštvo. Pripoved Ančke Lazar in petje Zagoriških fantov seje dopolnjevalo s plesom in pesmicami, ki so jih izvajali vrtčevski otroci in šolarji s podružnične šole Kompolje.
Vzgojiteljice so prireditev na koncu združile s slovesom od svojih varovancev, ki so se poslavljali od male šole; 4-letno šolanje pa so zaključili tudi učenci na podružnični šoli Kompolje. Slovo od učiteljic in vzgojiteljic je bilo prisrčno, kot je lahko le med otroki in tistimi odraslimi, ki se znajo vživeti v svet najmlajših.
M. Steklasa
26
Naš krai
Šolska stran
7/1999
Tudi v preteklem šolskem letu je bilo delo zgodovinskega krožka uspešno
Člani zgodovinskega krožka so v letošnjem letu raziskovali obrti v Dobrepolju. Letošnji naslov naloge je "DOMAČA OBRT IN OBRTNIŠTVO V DOBREPOLJU".
Pri raziskovalni nalogi so sodelovali: Anja Drobnič, Andreja Volek, Marija Sevšek, Tina Gačnik, Jasmina Jorgič, Vida Borštnik, Kristina Prijatelj, Katja Meglen,Tanja Davidovič, Darja Novak, Judita Košir, Janez Zgonc, Janez Zrnec, Domen Hrovat, Tanja Černivec.
Naloga obsega 96 strani, od tega 69 nalog s 55 fotografijami oz. fotokopijami in 28 prilog. Naša raziskovalna naloga je sestavljena iz več sklopov:
■ Dobrepoljci in Dobrepolje 9 Dobrepoljci in zadružništvo
■ Obrti v Dobrepolju pred drugo svetovno vojno
■ Obrti in trgovina Vclikolaškcga okraja
■ ()brtna dejavnost po drugi svetovni vojni
■ Priloge
V prvem delu smo predstavili Dobrepoljsko dolino in njene prebivalce. Poiskali smo tudi razlago, zakaj Dobre-poljcem rečejo "foveki".
Veliko ljudi se je v času pred drugo svetovno vojno ukvarjalo z različnimi domačimi obrtmi. Svoje izdelke so največ prodajali kmetijski zadrugi. Prav iz tega razloga smo opisali tudi vlogo zadružništva v Dobrepolju.
V tretjem delu smo opisali župnika Antona Mrkuna, ki je odigral pomembno vlogo v njihovem gospodarskem in kulturnem napredku. O Dobrepoljcih in njihovem delu je tudi veliko pisal. Njegovih del je malo ohranjenih. Za naše raziskovanje obrti pa nam je prišel prav zvezek Obrti in trgovina Vclikolaškcga okraja. V knjižici je predstavil 40 obrtnih dejavnosti v okraju. Iz njegovega zvezka smo povzeli tiste dejavnosti, ki so v kraju še žive. Izbrali smo si čevljarje, mizarje, lesarje, kolarje, mlinarje, zobotrebčarje, košarje, grablarje, vilarje, izdelovalce polhovk in kovače.
V zadnjem delu naše naloge je predstavljena domača obrt in obrtništvo po drugi svetovni vojni. V tem delu smo vključili intervjuje, ki smo jih opravili na terenu. Naši sogovorniki so bili v svojih odgovorih izčrpni. Precejšen del naše naloge smo namenili suhorobarstvu in mizarstvu. To so bile dejavnosti, s katerimi se je ukvarjalo največ prebivalstva v Dobrepolju. Skoraj pri vsaki hiši so izdelovali zobotrebec ali se ukvarjali s kakšno drugo dodatno dejavnostjo. Njihovi izdelki so bili znani daleč naokrog.
Ob raziskovanju obrti v Dobrepolju smo ugotovili, da je bila obrtna dejavnost v tem stoletju vseskozi prisotna in se je v vseh obdobjih prilagajala potrebam tržišča. Vsi naši sogovorniki so nam zatrdili, da morajo biti danes
pri delu zelo natančni. Njihovi izdelki morajo biti kvalitetni. Samo na tak način se lahko uveljaviš na tržišču.
Naše raziskovalno delo smo nato predstavili tudi v obliki razstave v sejni sobi občine Dobrepolje. Ves trud,
ki smo ga vložili v izdelavo naše naloge, je bil poplačan na predstavitvi nalog na Ptuju. Tudi letos nam je komisija dodelila ZLATO priznanje. Vsi dobitniki zlatih priznanj smo se nato še enkrat srečali v Ljubljani, kjer so nam pripravili bogat program.
Mentorica zgodo vinskega krožka: Slavka (lenta
Ekskurzija v Savinjsko dolino
V sredo, 16. junija 1999, so šli učenci šestih razredov na ekskurzijo v Savinjsko dolino. Ogledali smo si rimsko nekropolo v Šempetru v Savinjski dolini, zbirko masnih plaščev v Radmirju, cvetlični in drevesni park Savinjski gaj ter miniaturno železnico in relief Zgornje Savinjske doline v Letušu. Čeprav so meteorologi za ta dan napovedali dež, so učenci popoldne uživali v soncu, izlet pa so zaključili s kopanjem v Medijskih toplicah.
Matej Kalan
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU REZULTATI 10.K0LA, Z DNE 27. junija 1999
K()MA 750 - VODICAH. BRDAVS 0 : H
OKREPČ. ZORA - ZAGORICA MOTOMAT 16: 2
Šl) KOMPOLJE - BRUHANJA VAS 1 : 10
Šl) STRUGE - BISTRO 1'IZZ. ADAM 0 : 3
PRE1 »STRUGE SNEŽAK - MIX ŠD PONIKVE 4 : 2
LESTVICA
MES. EKIPA
ŠT.TEK. ZMAGE NEODL. PORAZ TOČKE D. ♦ P.GOLI G.RA.
1.	OKREPČEVALNICA ZORA	10	10	0	0	30	79	16	63
2.	BRUHANJA VAS	10	8	0	2	24	52	16	36
3.	VODICAR BRDAVS	10	7	1	2	22	58	24	34
4.	ZAGORICA MOTOMAT	10	6	1	3	19	34	42	-8
5.	PREDSTRUGE - SNEZAK	10	5	0	5	15	31<	27	4
6.	KOMA 750	10	4	1	5	13	27	37	-10
7.	BISTRO PIZZ. ADAM	tO	3	2	5	11	32	42	-10
8.	SD STRUGE	H)	7	1	1	6	28	r>2	-24
9.	MIX SD PONIKVE	10	2	0	8	6	24	49	-25
10.	SI) KOMPOLJE	10	0	0	10	0	8	68	-60
Po končanem ligaškem prvenstvu v malem nogometu je ŠD Dohrepolje organiziralo zelo močan malo nogometni turnir, ki seje l l. julija odvijal na Vidmu. Prijavljenih ekip je bilo 14, od Ljubljane, Ribnice pa tlo Amhrusa; seveda niso izostale domače ekipe.
V pollinale seje uvrstilo d ekip: Bile Škore, Hlin kot, Mizarstvo Trunkelj, ŠD Dohrepolje, 14. januar in Ambrus.
Po ogorčenih in kvalitetnih bojih seje izluščila trojica najboljših:
1. II. januar ( Ljubljana )
2. Elill kot ( Ribnica - Dol.vas )
3. ŠD Dohrepolje
Za najboljšega strelca je bil proglašen Todorovič Siniša iz ekipe 14. januar, za najboljšega golmana pa Potočar lani iz ekipe ŠD Dohrepolje.
Turnir je spremljalo zavidljivo število gledalcev in imeli so kaj videti. Prav tako so bili zadovoljni igralci in vsi po vrsti so zatrdili, da se na podobno prireditev še vrnejo.
STREET - BALL (turnir trojk v košarki)
V septembru - predvidoma 11. 9. - bo ŠD Dohrepolje organiziralo, že 3. po vrsti, turnir trojk v košarki po pravilih \ street - balla j.
Vse zainteresirane ekipe že sedaj vabimo, tla se pravočasno prijavijo. Informacije in prijave na tel. št. 788 - 048 ( Damjan ) in 041 669 227 ( Lojz ).
Pripravil: Alojz Kuplenk
Zaključek tekmovanja Veter v laseh - s športom proti drogi
V soboto, 19. junija 1999, je bil v Slovenski Bistrici, ki se nahaja pod Pohorjem, zaključek športnega tekmovanja Veter v laseh -s športom proti drogi, ki se ga je udeležila ttidi
28
Naš krai
Iz policijske postaje
7/1999
številna ekip.i i/. Dobrepolja. Sodelovala je v košarki, odbojki in rolanju.
Najboljše rezultate je dosegla ekipa v rolanju, kjer sta navdušila s svojim nastopom Gregor Ficko in Andreja Sevšek. Gregorje osvojil med tekmovalci do 15 let drugo mesto, Andreja Sevšek, drobna deklica iz 4. razreda Osnovne šole Dobrepolje, pa je premagala kar štiri tekmovalke, precej starejše in
Policijsko poročilo
Javni red in mir
V mesecu juliju in do sredine avgusta je PP (irosuplje na območju občine Dobrepolje obravnavala devet kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo pet kršitev storjenih v zasebnih prostorih, štiri pa na javnih kra-jih.
Kazniva dejanja
Prav tako smo v istem času obravnavali deset kaznivih dejanj. Med obravnavanimi kaznivimi dejanji je največ velikih tatvin in tatvin oziroma vlomov. Najpogostejše omenjene tatvine oziroma vlomi so bili v osebne avtomobile, ki jih puščajo oziroma parkirajo vozniki ob gozdnih cestah in gredo nabirat gobe, pri tem pa na vidnih mestih v osebnih avtomobilih puščajo različne vredne stvari. Zato naj vozniki, ki se odpravijo po gobe in puščajo avtomobile na osamljenih krajih, le le primerno zavarujejo in naj ne puščajo vrednih stvari na vidnih mestih v osebnih avtomobilih.
V primeru, da se na območju vašega kraja pojavijo neznani ljudje, ki kaj prodajajo oziroma prepodajajo, nas o tem obvestite.
Prometna varnost
< »uravnavali smo tudi dvanajst prometnih nesreč z manjšo materialno škodo, kjer večjih telesnih poškodb ni bilo. Največ prometnih nesreč se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti ter strani in smeri vožnje, ko vozniki vozijo po nasprotnem smernem vozišču. Pogosto se prometne nesreče zgodijo na regionalni cesti št. 647 v Zdenski vasi na nadvozu nad železniško progo oziroma v njeni neposredni bližini, kjer vozniki sekajo ovinke oziroma ne vozijo po desni strani v smeri vožnje. Prav tako pa SO se dve od teh prometnih nesreč zgodili zaradi povoženja živali.
Veliko udeležencev v cestnem prometu je tudi voznikov enoslednih vozil (koles z mo-
močnejše od nje. Imela pa je smolo, da se je tekmovanje za dekleta pričelo in potekalo v precej deževnem vremenu, kar je ote-ževalo tekmovanje, saj je precej drselo. V boljših vremenskih pogojih bi se Andreja verjetno potegovala za uvrstitev od prvega do četrtega mesta. Pristala je tik pod vrhom, kar je za tako mlado deklico velik uspeh.
Matej Kalan
torjem in motornih koles), ki so pogosto udeleženi v prometnih nesrečah kot povzročitelji ali kot udeleženci. Veliko jih krši določila Zakona o varnosti cestnega prometa, saj med vožnjo ne uporabljajo zaščitne čelade ali pa celo vozijo brez vozniškega dovoljenja (kolo z. motorjem in motorno kolo). Zoper vse omenjene kršitelje represivno ukrepamo, prav tako pa povratnikom oziroma večkratnim kršiteljem cestno prometnih predpisov po določilu zakona 0 prekrških začasno odvzamemo prevozno sredstvo.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Nasveti policije pred začetkom šolskega leta
Novo šolsko leto seje že skoraj začelo. Aktivnosti, ki bodo potekale prve dni šole, se bodo nadaljevale skozi celo leto, z. namenom zagotoviti otrokom varno pot v šolo in iz nje domov. I )a bi bila ta pot res varna, dajemo na tem mestu nekaj nasvetov Staršem, otrokom in vsem drugim udeležencem v prometu.
Prvi se nanaša na hojo otrok po varnih poteh, ki so označene v načrtih šol in se z njimi seznanijo starši, ter s hojo po njih otro kom dajejo zgled. Starši naj otroke opozarjajo na varno prečkanje vozišča na prehodih za pešce in varno hojo ter skozi vse leto skrbijo za uporabo kresničk in rumenih rutic za prvošolske otroke, ki obiskujejo malo šolo. Prav tako naj starši skrbijo, da bodo njihovi otroci oblečeni v.svetla oblačila, saj le tako bodo ob zmanjšani vidljivosti in ponoči preje opazni.
Drugi nasvet velja voznikom, naj vozijo z. zmerno hitrostjo in pazijo na pešce, ki hodijo po vozišču ali po pločniku, posebej pre-
vidno pa se naj približujejo prehodom /a pešce. Previdni naj bodo v okolici šol in mestih, kjer prometni znaki za nevarnost opo zarjajo, da so otroci na cesti.
Tretji nasvet pa velja prevozom otrok v cestnem prometu. Vozniki lahko v vozilih vozijo le toliko otrok oziroma oseb, kot je navedeno v prometnem dovoljenju. Za manjše otroke je priporočljivo, da so v vo zilih vgrajeni posebni sedeži in da so otroci privezani z. varnostnimi pasovi. Otroci do 12. leta starosti so lahko potniki le na zadnjih sedežih. Na kolesu ali kolesu z motor jem se lahko vozi otroka do starosti sedmih let le, če je na vozili vgrajen poseben sedež, otroka nad to starostjo pa na kolesu ni dovoljeno voziti. Vozila, s katerimi se opravlja organizirani prevoz otrok, morajo imeli na sprednji in zadnji strani predpisan znak za označevanje vozil, s katerimi se prevažajo otroci, vozniki ne smejo prehitevati vozil, ki so označeni, tla vozijo otroke, ko li vstopajo ali izstopajo iz navedenih vozil.
Starši! vedno pospremite SVOJe otroke od vozila do varne poti oziroma šole.
Prav tako pa bomo v začetku prvih šolskih
dni leta 1999/00 poostrili nadzor nad cest nim prometom predvsem pred šolami in vrtci in bomo zoper vse kršitelje represivno ukrepali. Skoraj vsakodnevno bomo opravljali kontrolo hitrosti, prav tako pa bomo poostrili nadzor nad prevozi otrok z vozili, s katerimi se opravlja organizirani prevoz otrok (avtobusi in druga vozila).
Voznike opozarjamo,da so dolžni upoštevati vse predpisane znake in obvestila ter da posebej pazijo na otroke, ki so udeleženi v cestnem prometu. Predvsem pa naj posebej previdno vozijo mimo šol in vrtcev.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
MISLI
Pametnejši popusti! Nesmrtni stavek. Utemeljuje svetovno nadvlado neumnosti.
Mark von Elmer-Eschnenbach
Človeku ni pamei nikoli bolj potrebna kot takrat, kadar ima oprav
ka Z bedakom.
Kitajski pregovor
Literarni kotiček
Matjaž Pugelj - CA H EGOIST
Sedim na balkonu, pi islušam nem glas in kadim še zadnji cigaret.
To je trenutek    v katerem se izgubi toplina.
To je trenutek    v katerem zmrzne še tako vroče telo.
To je trenutek    ki bo strah in trepet mnogih narodov.
In sedaj kličem vas,
vas objokane bojevnike neskončnosti,
ki kol oblaki nikoli ne izginete, ki ste kot oblaki vedno tu,
ki ste kot oblaki, ki trmasto hitijo naprej
ne glede na to,
Če bi ti rad malo počakal
in se odpočil.
KDO JE EGOIST
OBVESTILO
Vse naše bralce obveščamo, da bodo verjetno ludi v letošnjem šolskem letu raznašali Naš kraj učenci 8. razreda in si tako prislužili nekaj denarja za končni izlet. Ker želimo, da bi občani redno in pravočasno dobivali občinsko glasilo, vas prosimo, da nas o morebitnem nerednem ali nepravočasnem raznašanju obvestite na telefonsko številko 7K7926 al i 7K71 19. Obenem vas tudi ponovno obveščamo, da vsaki hiši pripada en izvod glasila.
ROKA PREGNANCEM - SLOVENSKA
VAS
13. 8. 1999 je bilo od napovedanih 63 in pol milijonov tolarjev pomoči za pregnance s Kosova na žiro računu Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas zbranega že 63.498.391,00 tolarjev ali le malenkost do napovedanega zneska.
MISLI
Ce bi vsi ljudje vedeli, kar ljudje drug o drugem govorijo, ne bi bilo na svetu niti štirih prijateljev.
Blaise Pascal
Vse, kar lahko dosežeš brez. truda in dela, nima prave vrednosti.
Joseph Addison
Dokler je človek radoveden, mu starost ne more do živega.
Hun Lancaster
LESNA GALANTERIJA NOSE JANEZ
KOMPOLJE 101 Potrebujemo
1 delavca za galanterijska dela v delavnici.
Plačilo po dogovoru.
OGLAS
V Ponikvah prodam zazidljivo parcelo. Informacije po telefonu: 787-198
POOBfASCENA TRGOVINA
tehnounlon    Marija Markelj s.p.
Gornje Lepovče 86, RIBNICA tet: 861-714
ENKRATNA PRILOŽNOST
V ČASU RIBNIŠKEGA SEJMA
od 06. 09. - 11. 09. 1999 nižje cene
10% za gospodinjske aparate CANDY, pomivalna korita BLANC0, akustika S0NY in SHARP, H00VER - sesalniki, CASC0 - SYNTEK0 švedski lak za parket, KEL0MAT - posoda iz inoxa
15% za švedske šivalne stroje HUSQVARNA
20% za gorska kolesa
8% za gospodinjske aparate MIELE
POKLIČITE TRGOVINO TEHN0UNI0N V RIBNICI IN IZKORISTITE NIŽJE CENE.
BREZPLAČNA DOSTAVA, MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV S ČEKI.
CUj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja ... (A. Gradnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata
JANEZA SELŠKA
iz Podgore
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani s svojo pomočjo, ter vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem podjetja ABC TABOR d.d. Grosuplje, zavoda PRIZMA Ponikve in podjetja ISKRA Prcdstruge za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in izkazano podporo, osebju zdravstvenega doma Videm, še posebno sestri Ljubi za vso
pomoč v času njegove dolgoletne bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Škulju za besede tolažbe in opravljen pogrebni obred, gospodu Konradu Piku za poslovilni govor v imenu Društva upokojencev in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za zapete pesmi.
Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, Vsi njegovi!
Ob smrti našega dragega moža in ata
JOŽETA NOSETA
Jerncjčkovcga ata iz. Kompolj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter ga v tako velikem
številu pospremili do njegovega zadnjega doma. Hvala gospodu župniku Francu Skulju za tako lep
pogrebni obred. 1 Ivala Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani.
I [vala Romanu (Sačniku. I Ivala (II) Kompolje in njegovemu predsedniku za poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem bližnjim in daljnjim sosedam, ki ste nam pomagale takrat, ko smo pomoč res potrebovali. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, ateka in dedka
SREČKA LETONJE
iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, se prišli od pokojnega poslovit in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. I Ivala za
cvetje in svečke. Se posebna zahvala vaščanom Podgore, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za vse.
/.ena Silva in otroci z družinami
ANTENSKI SISTEMI
IJSAT
Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 - 18.00, sobota 8.00 -12.00
■ Elektronska nastavitev anten
■ Meritve TV signalov
■ Servis
■ Montaža KANAL-a A, POP TV HTV 1, 2, 3
■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni)
Garancija 12 mesecev
Plačilo na obroke
9-letita izkiunje - razlog, zcl kvaliteta in zaupanje,
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC SEPTEMBER 1999
PETEK, 3. SEPT, ob 20.30
ameriška melodrama GLASBA IZ DRUGE SOBE
KRATKA VSEBINA: Začetek filma je zelo nenavaden: petletni Danny pomaga očetu zdravniku pri porodu. Z novorojenko Anno Swan v naročju Danny izjavi, da se bo nekega dne poročil z njo. Kmalu po tem zanimivem in nadvse nenavadnem pripetljaju se Danny preseli v Anglijo in vse kaže, da se njegova izjava ne bo nikoli uresničila. Naključje, usoda ali kaj tretjega, po petindvajsetih letih, pripelje Dannvja nazaj v ZDA, kjer se zaposli kot pekovski pomočnik. Nekega dne, ko raznaša kruh, potrka na vrata svoje nesojene izbranke in se ponovno zaljubi. Anna Swan je medtem zrasla v prelepo dekle in je zaročena z lepim in uspešnim mladeničem, zato se sprva ne zmeni za Dannvja. Anina mama verjame v Mrast, ljubezen, naključje in predvsem - v Dannvja in ga povabi na obisk. Takrat pa se vsa zgodba pravzaprav šele začne, saj Danny-jeva brezpogojna ljubezen do Anne usodno vpliva na vse člane družine Svvan, ki preveč kontrolirajo svoja čustva in se bojijo prepustiti ljubezni.
NEDELJA, 5. SEPT., ob 20.30 ameriški akcijski film MORILCI, TATOVI IN DVE
NABITI ŠIBROVKI
KRATKA VSEBINA: (kolikor je seveda smiselno, da o njej izveste pred ogledom filma) Eddy je postopač in šarmer, obdarjen z lenobo in kvar-topirskim talentom. Tri svoje najboljše prijatelje nagovori, da se mu pridružijo v njegovi shemi pridobivanja hitrega zaslužka. Vsak od njih ga založi s 25.000 funtov težko pridobljenih prihrankov in tako Eddyju omogoči, da sede za kvartopirsko mizo zloglasnega gang-sterja in vladarja porno filmov, Hatcheta (Sekirice) Harryja (P.H. Moriarty). Fantje upravičeno pričakujejo zajetno povračilo svojih investicij.
PETEK, 10. SEPT., ob 20.30 ameriški akcijski triler-psih. drama PODLE IGRE
KRATKA VSEBINA: Kathryn (SARAH MICHELLE GELLAR) in Sebastian (RYAN PHIUPPE), polbrat in polsestra, bogata, spletkarska najstnika manhattanske družbene smetane skujeta nevarno zaroto v Podlih igrah - zlobni, a hkrati
zabavni zgodbi o zapeljevanju in izdajstvu. Stave so visoke, ko dvojica sklene okusno začinjeno hudičevo pogodbo za spolno trofejo, ki naj ne bi imela nikakršnih posledic. In kdo so figure na njuni šahovnici? Naivna Cecile Caldvvell (SELMA BLAIR) in deviška Annette Hargrove (REESE VVITHERSPOON). Poletne počitnice so in Kathryn je njen fant Court Rey-nolds zaradi Cecile ravnokar dal na čevelj. Obupno se mu želi maščevati, zato izzove Se-bastiana, naj Cecile spremeni v cipo, s čimer bi ponižala Courta, ker bi bila Cecile, ko bi se znašla v njegovi postelji, pač že obrabljena roba....
NEDELJA, 12. SEPT, OB 20.30
amriška uspešnica - pustolovski film MOGOČNI JOE JOUNG
KRATKA VSEBINA: Za mnoge ljudi je Joe le mit; legenda, ki govori o velikanski gorili, skrivnostnem in svetem varuhu male afriške vasice ob
vznožju planine Pangani. Za njegovo edino prijateljico jill (Charlize Theron) pa je zaščitnik, tovariš in edini družinski član, saj so njuni mami ubili divji lovci na isto nesrečno noč pred 20 leti. Ko na velikansko, 900 kg težko gorilo, naleti zoolog in pustolovec Cregg O'Hara (BiH Paxton), sta z Jill prisiljena odpeljati Joea iz njegovega naravnega okolja v zatočišče za divje živali v Los Angeles. Divji lovci so mu namreč spet na sledi. Tudi v zatočišču ni dolgo varen. Brezobzirni roparji ga najdejo in ogroženi Joe pobegne. Na svojem begu pušča za seboj opustošenje in razbitine in Jill in Cregg ga morata spet iskati in mu končno najti varen kraj, kjer bo lahko kvalitetno in nemoteno živel do konca svojih dni.
PETEK, 17. sept., ob 20.30
ameriški akcijski triler SKRIVNOST ULICE ARLINGTON
KRATKA VSEBINA: V začetku filma imamo občutek, da gledamo dramo paranoičnega profesorja, ki svoja nova soseda okarakterizira za terorista. Ko že tudi sam začenja verjeti, da sosedoma s tem dela krivico, z grozo spozna, da sta že prevzela popoln nadzor nad njim in da se njegovo življenje spremeni v pravi pe-
kel. Izhoda ni...
Film je posnet po resnični predlogi (le malo je dopolnjen in preoblikovan), ki se je zgodila 1972 v Oklahomi.
NEDELJA, 19. SEPT, ob 20.30
ameriška uspešnica - komedija MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC
KRATKA VSEBINA: Moj najljubši marsovec je medgalaktična komedija, ki je našla svoj vir v nekdaj zelo popularni televizijski seriji z enakim naslovom. Nadvse ambiciozen televizijski novinar Tim O'Hara (Jeff Daniels) se po naključju znajde v družbi s pravim marsovcem (Christopher Lloyd), katerega vesoljska ladja se je pokvarila in pristala sredi Timovega doma. Seveda je Tim kot novinar zaslutil izredno temo in možnost, da bi utegnil dobiti celo Pulitzerjevo nagrado za svoje novinarske dosežke. Zato je marsovca začel voditi okoli kot svojega strica Martina, saj je resnični marsovec prevzel človeško podobo, hkrati pa si, na Timovo žalost, pripravil tudi lasten načrt.
PETEK, 24. sept., ob 20.30 ameriška komedija GENIJ
KRATKA OZNAKA: Eddie Murphv, eden najpopularnejših filmskih zvezdnikov, je posnel še eno komedijo, v kateri ponovno blesti s svojim kritičnim pogledom, hitrimi reakcijami, ljubeznijo do ljudi in vse to le zato, da bi povečal danes tako moderno prodajo po televiziji.
V filmu nastopa kot navdihnjeni guru "C", ko pa se preseli s ceste in prevzame televizijsko prodajo, postane njegova oseba utelešenje tiste misli, ki je danes v svetu vse bolj aktualna, namreč, da je televizijska prodaja vsak dan bližja religiozni izkušnji. Na televiziji se "C" izkaže za pravega prodajnega genija. Najprej prevzame kot kakšen vihar prodajno mrežo, potem pa še deželo, hkrati pa človeku, ki ga je sprejel na televizijo, izčrpanemu televizijskemu odgovornemu direktorju (Jeff Coldblum), pomaga pozdraviti dušo.
NEDELJA, 26. SEPT, ob 20.30 ameriška akcijska drama GENERACIJA "X"
KRATKA OZNAKA: Generacija X je globoka in presunljiva drama o posledicah rasizma, ki na koncu pripelje do uničenja družine. Film nazorno uprizarja ekstremizem v Ameriki in odločen boj glavnega igralca, da bi se spremenil in rešil brata, po tem, ko je sam živel življenje polno nasilja in predsodkov. Zgodbo spremljamo skozi oči Dannyja Vinyarda (EDVVARD FURLONC), ki v svojem bratu De-reku (EDVVARD NORTON) vidi idola, saj se je skušal maščevati za očetovo smrt. Kljub svoji visoki inteligenci pa se njegova podžigalna dejanja zaključijo s krutim umorom in pristankom v zaporu.
KULTURNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
in
SKLAD RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI
IZPOSTAVA IVANČNA GORICA
organizirata
Ex tempore Dobrepolje '99
Potekal bo v času od 28. avgusta do 5. septembra.
Otvoritev razstave s
kulturnim programom bo v nedeljo, 5. septembra ob 19. uri
v prostorih Občine Dobrepolje. VABLJENI!
Naslednja številka Našega kraja
bo izšla konec septembra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu
Konjeniško društvo Dobrepolje in Turistično društvo Dobrepolje
vabita na
KONJENIŠKO PRIREDITEV
Dobrepolje 99
v nedeljo, 5. septembra, ob 14. uri na hipodromu Kompolje
Program prireditve:
■ DIRKA ENO IN DVOVPREG
■ GALOPSKA DIRKA DELOVNIH KONJ - 900 m
■ GALOPSKA DIRKA DELOVNIH KONJ - 1 milja
■ GALOPSKA DIRKA ŠPORTNIH KONJ - 900 m
■ GALOPSKA DIRKA ŠPORTNIH KONJ - 1 milja
■ VVESTERN JAHANJE OKROG SODOV
■ DOBREPOLJSKA ALKA
■ VITEŠKE IGRE
Med posameznimi točkami bodo nastopili harmonikaši - učenci
Jožeta Zevnika.
ZA PIJAČO IN JEDAČO POSKRBLJENO
_VABLJENI!_
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. °    Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje
davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.