14, štev.
V Ljubljani, sobota 2. avgusta 1919.
I. leto.
Urediustfo je v ^Narodnem domu“, I. nadstropje. CprsTKŽdtro ua Marijinem trgu St. 8. — Telefon št. 14.
Dopisi naj se franklrajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako
»Narodni Socijalist* velja celo leto naprej . K 16— pol leta .... K 8‘—
soboto.
v Ljubljani in po pošti: četrt leta .... K 4— en mesec .... K 1*50
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Jugoslovanskim sotrpinom!
Svetovna vojna ni prinesla tistim, ki so jo povzročili, zaželje-nega uspeha. Mali človek, delavec in uradnik, mali kmet in mali obrtnik pa je postal žrtev te vojne. Tisti, ki so ga gnali na svetovno morišče, so ga ogoljufali. Namesto socijalne pravičnosti kot plačilo za potoke prelite krvi, nam je ostalo gospodstvo nenasitnega kapitalizma; namesto svobode stoletja usužnjenim narodom je nastopil brezobzirni imperijalizem zmagovalcev, ki je znova usužnjil narode in s tem zasadil kali novim vojnam, v katerih naj krvavi zopet reven človek.
Dosedanji politiki in državniki ne morejo prinesti narodom miru in sreče, ker je ne smejo. Kapitalizem in imperijalizem, ki sta jih postavila na to mesto, jim tega ne dovolita. Ako hočemo, da pridejo narodi do miru in sreče, je treba spremeniti notranje socijalne in gospodarske razmere v vsaki državi tako, da se bo vsakdo zavedal dejstva, da smo vsi ljudje enaki, vsi enako upravičeni do vseh dobrin, da nismo rojeni eni za hlapce, a drugi za gospodarje in konec bo kapitalizmu in imperijalizmu, ki sta izvor vsega soci-jalnega zla.
Jugoslovanski sotrpini! Boju za dosego tega cilja, ki je v novem in lepšem življenju, smo sklenili posvetiti svoje moči in delo. Zastaviti jih hočemo povsod, kjer gre za dobrobit našega revnega človeka. V našem javnem življenju zahtevamo popolno demokratizacijo. V vseh javnih korporacijah morajo biti zastopani naši neiinoviti sloji, oziraje se pri tem na njihovo številnost. Mi delajoči, a revni sloji smo steber države. V socijalnem oziru mora zmagati načelo, da je delavec lastnik delavne moči, ki je najvažnejši faktor pri ustvarjanju narodnega bogastva. Isto velja za uradnika, malega kmeta in malega obrtnika,, ki ustvarjajo dobrine predvsem s svojo lastno delavno močjo. Zato gre razredu delavskega ljudstva glavni delež pri vseh dohodkih in dobrinah.
Torišče našemu delovanju je naša po volji narodov ujedinjena jugoslovanska država. Ni še zgrajena. Njeni graditelji hočemo biti in njeni zvesti branitelji, ker nam je varstvo naše politične svobode. Zavračamo umešavanje kateregakoli tujega naroda in tuje države v prava naše samoodločbe. Odločno odklanjamo načelo internacijo-nalizma, da mora biti delavstvo le mednarodno organizirano, ker je internacijonalizem v narodnem oziru vedno izkoriščal slovensko delavstvo in oviral njegovo narodno mišljenje in čustvovanje, posebno pa moralno vzgojo delavske mladine, dočim je bilo delavstvo vseh kulturnih narodov narodno organizirano. Gre nam za najboljši pros-peh našega naroda in naše mlade države. To pa nas ne bo oviralo, da bomo podali roko tudi proletarcem drugih narodov, kadar bo to v korist našega narodno-zavednega delavstva.
Jugoslovanski sotrpini! To je smer našemu delovanju, prapor, pod katerim se hočemo boriti, strnjeni v narodno-socijalni stranki, ki jo ustanovimo. Vabimo Vas vse, ki ste zatirani in izkoriščani, pod naš prapor, da narasemo v mogočno bojno vrsto, kajti le na ta način bomo dosegli uspehe. Naše meščansko-agrarne stranke ne morejo zastopati Vaših interesov, ker vlada v njih kapitalizem. Socijalno-demokratska stranka pa se je izkazala v svojem doktri-narstvu nesposobna, da bi privedla do zmage socialistične ideale delavskih slojev. Da bo svoj ugled med slovenskim delavstvom obdržala, je zastrujila v boljševizem in se oprijela gesel mednarodnega terorizma, ko je prej cela desetletja v imenu socijalne pravičnosti pobijala in obsojala metode kapitalističnega nasilja. To je viden znak njene duševne dekadence. Naša vera v moč socialističnih idej je trdna. Zato zaupamo v srnotreno politično delo in naravni razvoj današnjega družabnega reda v smeri naših socialističnih idealov. Hočemo socijalno pravičnost, zato smo načeloma proti vsakemu terorizmu in nasilju v socijalni družbi. Mednarodna socijalno-demokratična stranka v napačnem pojmovanju delavske internacionale je s svojim dosedanjim brezdomovinskim delovanjem in protinarodnimi načeli nagemu narodu in s tem našemu slovenskemu delavskemu ljudstvu, ki tvori jedro naroda, le škodovala.
Nt.rodno-socijilna stranka, ki jo ustanavljamo, je tedaj nujna posledica sedanjih vladajočih razmer, ker ne moremo dopustiti, da bi postalo naše delavstvo pod krinko internacijonale igrača v rokah
tujerodnih socialističnih mogotcev, ki ga izigravajo v svoje namene. Iz vrst delavskega ljudstva prihajajo od vseh strani pozivi, da naj se ustanovi narodno-socijalna stranka, ki bi združevala v sebi malega človeka — ves narodno zavedni jugoslovanski proletarijat. Sledeč temu pozivu si je odbor nadel nalogo, pripraviti vsa potrebna dela za zborovanje zaupnikov, kjer naj bi se ugotovile glavne točke programa narodno-socijalne stranke in izvolil njen začasni odbor. Naj ne manjka v naših vrstah nikogar, ki mu je na tem, da zboljša sebi in svojemu narodu položaj.
V	Ljubijani, dne 29. julija 1919.
Bavdek Vekoslav, pošt. usluž. v Ljubljani, Berlan Josip, delavec v Kočevju, Bizjak Luka, skladiščnik v Litiji, Dobravec Ivail, strojni mojster v Litiji, Fakin Zdravko, zas. uradnik v Ljubljani, Ferrant Štefan, urar v Ljubljani, HebajlUl Frane, tov. del. na Jesenicah, Hiter Ivan, hran. uradnik v Ljubljani, Hudovernik Janez, tesar na Bledu, Jaklič Josip, žel. poduradnik v Mariboru, Juvan Ivlldolf, predsednik N. S. Z. v Ljubljani, Koder Anton, not. kand. v Ljubljani, Korene Rado, strojnik v Ljubljani, Korošec Blaž, žel. sprevodnik v Ljubljani, Lebar Alojzij, oskrb. na Bledu, Leutgeb Alltoil, žel. uradnik v Ljubljani, Lipovšek Franjo, delovodja v Sevnici, Marolt Josip, monter na Bledu, Mejda Vaclav, delovodja v Litiji, Ogrinc Rudolf, strojevodja v Ljubljani, Perc Alojzij, tov. del. v Sevnici, Podbevšek Ferdo, kovač v Ljubljani, Podržaj Ivan, časnikar v Ljubljani, Pohar Ivan, žel. strugar v Ljubljani, Porenta Peter, kisar v Sp. Šiški, Potočnik Srečko, krojač v Ljubljani, Pust Ludovik, mesarski pom. v Ljubljani, Poženel Valentin, prog. nadziratelj v Ljubljani, Radovan Martin, čevljarski mojster v Ljubljani, Rajh Mirko, žel. l-evident v Mariboru, Ravnik Janko, tov. del. na Jesenicah, Ravnik Jožef, tov. del. na Jesenicah, Repovš Friderik, mest. učitelj v Ljubljani, Repovš Edvard, postajenačelnik v Kočevju, Roglič Ivan, žel. uradnik v Mariboru, Rupillk FraUC, strojevodja v Ljubljani, Stopar Davorin, zas. uradnik v Ljubljani, Simončič Joško, postaj, odpravnik v Ljubljani, Šeško Josip, zas. uradnik v Kočevju, Tavčar Ivan, tajnik N. S. Z. v Ljubljani, Vrečko Ivan, strojnik v Celju, Zelenik Fran, urednik v Ljubljani, Ž Ulitek Simon, tov. del. na Jesenicah.
Sbor zaupnikov 3la~ rodno~soc. stranke.
se vrši v nedeljo dne
10. avgusta 1919 v Ljubljani, v dvorani Mestnega doma ob 9. dop.
s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva pripravljalnega odbora.
2. Načela Narodno-soeijalne stranke.
3. Strankina organizacija. 4. Strankin tisk. 5. Resolucije. 6. Volitev pripravljalnega odbora. — Vabila za zbor zaupnikov se prično razpošiljati prihodnje dni. Strankina pisarna je začasno v prostorih Narodno-soeijalne zveze v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje desno. Uradne ure vsak dan od 5. do
7.	ure zvečer. Tam dobi lahko vsakdo, kdor se zanima za nov politični pokret pojasnila, kakor tudi vabilo za zbor zaupnikov.
Ivan Dobravec:
Izkoriščanje delavetva.
Reakcija v vojni izmozganega in od vojnih posledic moralno in telesno izčrpanega proletarijata je naravna posledica imperialističnih in kapitalističnih zločinov posameznih mogotcev, katerim je ubogo ljudstvo le sredstvo v dosego njihovih sebičnih ciljev.
Proletarijat — duševni in ročni delavec — se je zavedel svojih pravic in svoje moči napram kapitalistom, katerih eksistenca je odvisna edinole od dela onih, ki so do sedaj delali tlako in trošili svoje delavne moči za blagor
svojih delodajalcev, sami pa so si prislužili komaj drobtinico kruha za vsakdanje življenje.
Minula je doba kapitalističnega despotizma. Proletarijat ne sme biti nikdar več le plodonosna njiva, s katere pobirajo kapitalisti milijonske sadove, dozorele v pomanjkanju, samo-zatajevanju in dostikrat tudi v krvi duševnih in telesnih delavcev. Iz žuljev in potu, iz naporov iu truda ubogega delavstva se ne smejo množiti več milijoni kapitalistov. Iz trpljenja zaničevanih delavk, iz pridnosti revnih deklet v uradniških službah si ne bodo nabavljale žene in hčere kapitalistov dragocena oblačila. Od dela slabotnih proletarskih otrok ne bodo živeli otroei kapitalistov v brezdelju. Delavec ne sme biti več podlaga udobnega, neplodnega in razkošnega življenja bogatašev. Kdor ne dela, naj ne je — je rekel apostol Pavel. Kdor noče delati, ni vreden življenja.
Svetovna vojna je pokazala v jasni luči proletarijatu pot v njegovo bodočnost. Nepremostljivo nasprotje med bogataši iu revnim ljudstvom v dobi predvojnega socijalnega režima mora izginiti v času socijalne evolucije in na njegovo mesto mora priti socijalno ravnotežje na temelju delovne zmožnosti vsakega posameznika. Izkoriščanja delovnih moči mora biti konec. Kdo je dal pravico delodajalcu, pa naj bo ta država ali zasebni podjetnik, da se poslužuje svojega delavca v dosego svojih kapitalističnih namenov ? Take pravice ni na svetu. Zločinstvo je, zlorabljati zmožnosti in moči človeka, ki je prisiljen
delati, da si zasigura svoj življenski j obstoj. Do sedaj brezpravni proletarijat zahteva svoje pravice:	Socijalizacijo
javnih in zasebnih podjetij, sodelovanje pri zakonodaji in vse drugo, kar je neobhodno potrebno za uresničenje so-cijalnik pravic neposedujožih.
Jugoslovani smo proletarski narod, kjer je Dasprotje med kapitalizmom in delavstvom umetnega značaja, kar so opaža ob vsaki priliki v praktičnem življenju. Kapitalistično izrabljanje delavskih moči je pri nas posebno izrazito pod pretvezo narodnih dolžnosti. Ta način izkoriščanja našega delavstva se je prakticiral že pod avstrijskim režimom in se hoče nadaljevati v Jugoslaviji. Naše narodno delavstvo se mora upreti z vso odločnostjo raznim poskusom, da bi je kdo — pa naj bo še tako „naroden“ kapitalist — izrabljal v svoje kapitalistične namene. Nekaj drugega je narodni kapital in nekaj drugega kapital narodnih bogatašev! Preveč smo trpeli pod tujim jarmom, preveč je bilo zločinov in krivic, da bi jih mogel prenesti naš delavec brez škode za seme svojega izkrvavelega razreda. Zato odklanjamo v zavesti svoje moči vsako sodelovanje „uarodnih“ kapitalistov v boju za naše pravice. Naša soeijalna načela ne bomo prodali za nobeno materijalno pomoč ljudem, ki bi nas ob prvi priliki izkoristili. Pride čas, ko bo uresničenje naših velikih idej svobode, enakosti in bratstva združil nekdanje posestnike socializiranega kapitala z nami in tedaj ne bo nobenega medsebojnega nasprotja. Tedaj bomo bratje v delu in plačilu.
Mi vsi vemo, da bo socijalizem zmagal na celi črti. Socijalizem dela in moči narodnega delavstva v vseh deželah. Zato smo neizprosni v boju za svoje pravice. Naše vrste se množijo.
Z nami gredo vsi, ki nimajo milijonov za razna narodna podjetja.
Korupcija v madžarski boljševiški državi.
„Nepszava“, uradno glasilo madžarsko boljševiške stranke, priobčuje na uvodnem mestu članek ljudskega komisarja za socijalizacijo pod naslovom „korupcija“. V članku se glasi med drugim: Dejstvo je, da ne krši samo občinstvo, ampak tudi javni uradniki, uslužbenci in zaupniki delavstva naredbe in služijo le svojim lastnim interesom. Oni, ki so prevzeli zaupna mesta, ne dajejo nobenega vzgleda za strogo izpolnjevanje dolžnosti. Večina teh ljudi dela na to, da se uvede v novo državo staro kapitalistično gospodarstvo. Proletarci izrabljajo oblast ravno tako, kakor učeni ljudje, stari komunisti, soc. demokratje, vojaki in meščani. Na deželi so ponekod razmere še slabše, nego v glavnem mestu. Zaupniki, ki so poslani v posamezne dele dežele, se pečajo z nepostavnim zbiranjem živeža, direktoriji po vaseh pa prepovedujejo izvoz živ-Ijenskih potrebščin. Danes se objavlja, da je stari denar brez vrednosti, jutri pa zabteva ista oblast v istem kraju stari denar. Rdeči gardisti mesto da skrb e za red, sodelujejo v mnogih krajih pri izgredih. Glavna skrb uradnikov je, kako bi prišli v višji plačilni razred. Zdravniki izrabljajo državo na najsra-motnejši način b tem, da proglašajo uradnike, ki hočejo na dopust, za bolne proti visokim plačilom. Zloraba v prehrani je na dnevnem redu. To stanje je obupno in onemogočuje človeku vsako delo.
Tako cvete korupcija v madžarski boljševiški državi. Pri nas v marsikaterem oziru ni dosti bolje. Na krmilu naše mlade države stoje ljudje, ki nimajo nobenega smisla za pravično in pošteno politiko. Za nas, delavce vseh vrst, imajo le preziranje in zasmeh. Dokler bodo na površju ljudje, ki menijo, da mora proletarijat brezpogojno spoštovati njihovo voljo, tako dolgo bo cvetela tudi pri nas korupcija v politiki in državni upravi. Da pa ti gospodje ne bodo preveč obogateli na naš račun, moramo skrbeti mi, ki tvorimo večino našega naroda.	Nar.	soc.	zidar.
Zahtevajte »Narodnega SocijaIista< po vseh gostilnah in kavarnah!
Politične vesti.
Ministrska kriza. V dosedanji vladi je prišlo do končnega poloma. Min. predsednik Protič je s svojim zadržanjem onemogočal vsako delo. Razmerje med posameznimi ministri je bilo vedno napeto. Mi se ne moremo ogrevati ne za eno in ne za drugo vlado, sestavljeno iz zastopnikov kapitalističnih strank, ki se ne morejo in nočejo uži-veti v tok časa. Prepričani smo, da bodo tej krizi sledile še mnoge druge in še marsikaj drugega, če bodo vodili politični slepci krmilo naše komaj rojene države. Brez ljudstva je danes izključeno, da hi se vladalo v korist države.
Izpraznite; Celo/ca. Jugoslovanske čete so se morale vsled sklepa mirovne konference umakniti na novo demarkacijsko črto, katero so zavzele 31. julija. V kraje severno od te črte so prišli nemško-avstrijski orožniki kot varstvena četa. Nova demarkacijska črta je do plebiscita sledeča:
Maluška peč (Mallestiger Kogel), kota 1801, kota 724, most 575 na cesti 573 Matešče (Mallestig) — Gornje Loče (Oberlatschach), 1200 ni vzhodno Malešč (Mallestig), Poljana, kota 661, Krače (Kratschach), stopi na Dravo pri Dragničah (Drdg-nitz), Drava do 1 km istočno mosta Rožek, potem ca. 300 m zapadno ceste Želpreče (Selpritsch) do jezera 500 m jugozapadno od Vrbe, reservoar vodovoda južno od Vrbe (Velden) (ta je nemška), sredina Vrbskega jezera, Vankart (Glinica, Glanfurt) do izliva v Glino (Gian), (selo Žrelec (Ebental) ostane provizorno do definitivne odločitve v naših rokah), po-tem Glina do izliva v Krko, Krka do 1 km severno od Relneggerja, pote>n administrativna meja Velikovskega glavarstva, Schildberg južno od Št. Pavla (St. Paul), Kasperstein, Waieggerkogel, gostilnica Hans!, rob planote od Hart In Achalm do železniške postaje Etnc-vaške (Ettendorf) (le postaja in železnica odtod v St. Pavel sta nemški, demarkacijska č.ta se približa reki Labudu pri izlivu Cehlbacha, gre na sredi reke do kote 350 proti jugu, potem v dolini severno od Klesch, Močnik na Sv. Magdaleno (cerkev je nemška), kote 995, HUtmerkogel.
Delavstva v Jugoslaviji je po mnenju kapitalističnega predsednika jugoslovanske vlade samo en do dva odstotka. Kaj misli sedanja vlada v Beo-gradn o delavstvu, pove glasilo ministrskega predsednika Protica, „Samo-uprava“, ki piše: „Kakor so v gospodarskem življenju nam potrebni delavci, tako je tudi delavcem potrebno delo vseh nas ostalib, ker tvorimo mi ostali ogromno večino našega naroda, saj je znano, da šteje v naši državi delavstvo samo en do dva odstotka vsega prebivalstva. Manjšina pa 'mora spoštovati voljo večine vse dotlej, dokler ona sama ne postane večina. Komur v naši državi ne ugaja in kdor noče izpolnjevati volje večine, se lahko izseli . . . Naglašamo vnovič: komur v naši državi ne ugaja, naj odide tja, kjer misli, da se mu bo bolje godilo." To poročilo ,demokratičnega' kapitalista je z veliko slastjo ponatisnil tudi „Slovenski Narod“, glasilo slovenskih kapitalistov. Naš proletarijat, ki tvori ogromno večino jugoslovanskega naroda, naj se po mnenju ministrskega predsednika kratkomalo izseli, če noče ubogati avtokratičnih ministrov. Možje, ki so drugače morda spoštovanja vredni, ki pa na ta način prezirajo mase proletarijata, naj vodijo še nadalje čoln naše države? Gorje nam, gorje jugoslovanskemu narodu, če se režim državne uprave ne spremeni v najkrajšem času! Zato pa je treba, da se združimo vsi, ki živimo od dela, vsi, ki nam je bodočnost naše države pri srcu. Ustanavlja se Narodna Soci-jalna Stranka, ki bo združila v svojih vrstah ves jugoslovanski proletarijat na narodno-socijalnem programu. Čas je ugoden, prilika izvrstna, da se strnejo delavci, mali kmetje in obrtniki, uradniki, sploh vsi, ki živijo od dela svojih rok in glave, v močno armado, ki bo začela ofenzivo proti sedanjemu nenaravnemu kapitalističnemu režimu v naši državi. Bodočnost je v socijalizmn na
narodni podlagi, ki bo strmoglavil vse, ki se danes še šopirijo z lažnjivim demokratizmom na ustnicah, v srcu pa zasmehujejo nepregledne množice vstajajočega proletarijata.
Resnične besede. Ugleden Jugoslovan piše: „Naša politika je gnila, da bolj ne more biti. Pa bo li mogoče, vreči ljudi, ki so nositelji sedanjega sistema, vse korupcije in vse^ naše nesreče od 1. XI. 1918 sem? Če ne, mora Človek obupati nad našo domovino. “ Da, nositelji sedanjega sistema morajo izginiti, ker drugače nam preti polom na vseh koncih in krajih! Da se pa to zgodi, bo preskrbel naš narodui proletarijat.
Posebna preiskovalna komisija preiskuje dogodke, ki so se vršili ob priliki zadnjih komunističnih manifestacij. Komisija je šla tudi v Maribor, da preišče dogodke v delavnicah na Koroškem kolodvoru. Dognano je, da so razne teroristične Čine zakriviii tuji državljani v naši službi, organizirani v mednarodni socija.lno-demokraški stranki.
Preganjani rde Škarji. Kaj ni vse socijalnim demokratom argument, da je Narodno Soeijalna Zveza varovanec kapitalističnih krogov. „Naprej“ poroča v št. 168, da je rudarska uprava v Mostarju pisala nekemu slovenskemu rudarju, da ga ne sprejme v službo, če je pristaš socijalno demokratične stranke. Nasprotno, če je pristaš narodno-soci-jalne stranke, lahko dobi delo. Samoob-sebi umevno smatramo kot nedopustno, če je za sprejem v katerikoli službo merodajno politično prepričanje. Zato tudi vsako protežiranje mostarske rudarske uprave za narodue socijaliste v tem pogledu odločno odklanjamo. Takoj pa pripomnimo, da opravičeno dvomimo, če so v Mostarju politično tako orijen-tirani, da bi vedeli za narodno-socijalno stranko, ki še niti ustanovljena ni in bi v svojem dopisu mislili ravno NSZ. Popolnoma se strinjamo z „Naprejem“, da je reakcijonarstvo, da bi se pri nas za pridobitev dela delilo delavstvo v dva razreda. Vendar se s tem priznanjem „Naprejevci“ sami sebe najbolj tepejo po zobeh. Koliko je posebno pri nas v Sloveniji obratov, ko socijalni demokratje prav nič ne spoštujejo drugega političnega prepričanja. Nastopajo z brezvestnim terorizmom in brezpogojno zahtevajo od vsakega delavca, da se pri njih organizira. Če ne, mora zapustiti službo in brez zaslužka poginiti na cesti, kot izvrženec. Narodni socijalisti so imeli in še imajo pretrpeti največja preganjanja. Podjetja in tudi državne oblasti so že prepogostokrat uplivale na narodne socijalcc, da zataje svoje prepričanje in se udinjajo soci-jalno-demokratičnim organizacijam. Vse to vsled terorizma in celo groženj po-bojstva in štrajkov. Velike množice delavstva so, ki so z dušo in srcem na naši strani, a se ne upajo k nam, ker se boje nasilstev socijalnih demokratov podpiranih od oblasti in podjetnikov. Z isto pravico in še mnogo večjo, lahko mi trdimo, da socijalne demokrate tudi podpirajo kapitalisti in oblasti. Kot „Naprej“ smo tudi mi prepričani, da pride dan obračuna za nasilstva. Samo to še poleg tega vemo, da je za rdeči teror obračun mnogo bližji, kot pa za narodne socijalce. V dokaz so nam krepko se razvijajoče narodno-socijalne organizacije delavstva!
Volitve v konstituanto. BPravda“ poroča, da se bodo vršile volitve v veliko narodno ustavotvorno skupščino našega kraljestva meseca marca 1920, ker je verjetno, da bodo do tega časa končno rešena naše zunanja in notranja vprašanja, kakor tudi vprašanje splošne demobilizacije.
Obmejne Štajerske občino za Jugoslavijo. Deputacija^ kmetov iz občin nad našo mejo na Štajerskem je prišla na mariborsko okrajno glavarstvo s prošnjo, naj se posreduje, da pridejo občine Gradišče pri Lučanah, Rače, Ernovž in Klanci v Jugoslavijo iz gospodarskih ozirov.
Najtežje vpraSanje na mirovni konferenci. Iz krogov mirovne konference se poroča, da je izmed vseh vprašanj na mirovni konferenci najtežje jugoslovansko. Bolgarsko in črnogorsko vprašanje sta še bolj otežkočila rešitev jugoslov. vprašanja. Kralj Nikita ne na-
merava odnehati od svojih zahtev, ki jih podpira predvsem Italija, pa tudi Angleška.
Nova krivica. Mirovna konferenca je odločila, da pripade Romuniji z vzhodnim Banatom tudi Temišvar, čegar prebivalstvo je prosilo za priklopitev k naši državi. Ta krivica je tem večja, ker je Romunija svoj dogovor z zavezniki, s predčasno in enostransko zaključenim mirom z Nemčijo, sama kršila. K vsemu temu mora Jugoslavija celo pomagati Romuniji v njenem težkem položaju z madžarskimi boljševiki.
Izpraznitev Temišvara. 28. m. m. je srbska vojska zapustila Temišvar, kjer je ostal le mal oddelek francoske vojske. Romuni se boje upora delavcev, ki jih je okoli 30.000 in proglašenja boljševiške republike. Iz Banata, ki so ga morale vsled sklepa mirovne konference zapustiti naše čete, so se izselili tudi vsi naši zavodi, poleg muogo madžarskih in nemških, ki nočejo ostati pod Romuni.
Naše zasedeno ozemlje pod civilno opravo. Italijanska vlada je imenovala izrednega civilnega komisarja za »Julijsko Benečijo". Z nastopom službe prenehajo funkcije vojaških guvernerjev. Vse politične stranke v zasedenem ozemlju bodo pozvane, da imenujejo po gotovem ključu zastopnike v posebni autonomni sosvet, ki bo imel v upravnih zadevah posvetovalen glas. Iste odredbe veljajo tudi za pokrajine bivše avstrijske južne Tirolske.
Določbe o držaljanstvu v zasedenem ozemlju. Italijansko državljanstvo bo dobil le tisti, ki je na zasedenem ozemlju 1’ojen in ima tam domovinsko pravico. Izključeni so vsi tisti, ki so dobili domovinsko pravico šele po 24. maju 1915 ali pa kot uradniki. Te določbe se nahajajo v mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo. Naša mirovna delegacija je zvedela zanje šele potem, ko so bile že tiskane. Tako varujejo v Parizu pravice malih narodov!
Kaj mislijo Italijani. Italijanski ministrski predsednik Nitti je izjavil nekemu francoskemu časnikarju, da je prepričan, da bo Italija v malo letih s svojimi 30 milijoni prebivalcev najvažnejša kontinentalna sila. Italija bo sedaj imela za obrambo nepremagljive meje in bo rabila samo malo armade. Iz vojne je izšla z najboljšimi vzgledi za bodočnost in bogatim številom dela-zmožnih mož.
Italijanski državni dolgovi znašajo 24 miljard, od katerih je 15 miljard izpred vojnega časa.
Mirovna pogodba z Bolgarijo je z ozirom na vojaški in pomorski značaj gotova. Vsota, ki jo bo morala plačati Bolgarija za odškodnino in obnovo, znaša tri miljarde. Mirovno pogodbo bodo podpisale tudi Zedinjene države, čeprav niso bile z Bolgarijo v vojnem stanju. Končna mirovna pogodba bo izročena Bolgariji v najkrajšem času.
Vprašanje Dobrudže. Mirovna konferenca se bo najbrž odločila, da se reši vprašanje Dobrudže potom neposrednih pogajanj med Bolgarijo in Romunijo.
Bolgarija pred revolucijo- Romunski tiskovni urad javlja iz Sofije: Bolgarija je pred hudimi nemiri. Zadnje dni so bile v vseh mestih krvave demonstracije, pri katerih se je zahtevala proglasitev sovjetske republike.
šest milijonov za boljfoviško agitacijo med Jugoslovani. Več madžarskih boljševikov je prekoračilo našo mejo, kjer so jih naše oblasti aretirale in odvedle v zagrebške zapore. Pri sebi so imeli šest milijonov kron za boljse-viško agitacijo med Jugoslovani.
Boljševiška propaganda za Jugoslavijo v Budimpešti. Nekdo, kije ubežal iz Budimpešte, poroča hrvatskim listom: Na čelu boljševiške propagande za |ugoslovanske dežele se nahaja bivši zagrebški odvetnik dr. Sachs. Upravitelj posebne organizacije za boljševiško propagando na Hrvatskem pa je nekdanji urednik „Hrvatskih novosti* Aladar pl, Kottas, katerega oče je nedavno sedel na zatožni klopi, ker je bil osumljen špijonaže v korist Italije.
Madžarski boljševiki na Reki. Angleški časopisi prinašajo vesti, da je medzavezniška preiskovalna komisija na Reki dognala, da so pri znanih iz-
gredih proti Francozom igrali veliko vlogo poslanci boljševiške vlade v Budimpešti.
Zavezniško četo zasedejo Beko. Italijanski časopisi poročajo, da so odplule na Clemenceauov predlog ladje z angleškimi, ameriškimi in francoskimi četami proti Reki. Do pojasnitve položaja ne sme Italija izvajati na Reki nobenih vladarskih pravic.
Ru-sko-nemško zbližanje. Stockholmski socijalni demokratje opozarjajo zmagoviti kapitalizem ententinih dežel, oaj izvede nujno in temeljito revizijo mirovne pogodbe, da onemogoči združitev ruskih in nemških komnuistov.
Ameriška vlada proti anarhistom. Ameriška vlada je sklenila, da se izženejo vsi anarhisti, boljševiki in drugi agenti, ki niso rojeni v Ameriki. Za politično očiščenje so bodo porabile Čete, ki se vrnejo iz Evrope.
Boljševišfci duh med angleškimi žfciaini Med britanskimi četami, ki se nahajajo v Rusiji je izbruhnil upor. Več angleških oficirjev je bilo ubitih.
Vodstvo belgijske delavske stranke je odobrilo mirovno pogodbo z Nemčijo z vsemi glasovi proti trem.
Poljaki premagali ukrajinsko boljšoviška čete. Poljska uradna poročila javljajo, da so poljske čete osvojile vzhodno Galicijo iz oblasti ukrajinskih boljševiških čet. Poljaki so si osvojili velikanski vojni plen.
Zavezniške Čete v Šleziji. Mirovna konferenca je sklenila odposlati v Šlezijo zavezniško armado, da vzdržuje tam red iu mir in prepreči, da pride do bojev med Poljaki in Nemci.
Delavski in vojaški sveti v Nemčiji so razpuščeni.
Ljudsko štetje v Nemčiji se vrši letos 8. novembra.
Dragocena svoboda. Ministrski tajnik dunajske vlade dr. Wiljem Winkler je izdal popolno statistiko padlih in umrlih vojakov bivše avstro-ogrske monarhije v svetovni vojni. Do konca leta 1917 je padlo ali vsled bolezni ali ran umrlo nad en in četrt milijona mož. Od posameznih narodov je padlih in umrlih vojakov v bivši avstrijski polovici od 1000 civilnega prebivalstva Nemcev 29'1, Slovencev 27'5, moravskih Čeho-slovakov 26'7, Čeboslovakov iz Češke 22-5, Ukrajincev 21-5, Romunov 19-2, Italijanov, Ladincev in Furlanov 18-3, Srbohrvatov 17, Poljakov 162. Na Ogrskem:	Madžarov	in	Nemcev	28,
Slovakov 23-7. Romunov 23, Srbov 22 2, Rusinov 11*9-
Spomenik miru med narodi. Švedski socijalisti so izdali skupen oklic, da bi se postavil spomenik miru med narodi in narodnega bratstva. Spomenik naj predstavlja Jauresa in Liebkneclita, ki pripadata različnim narodom in tudi različnim strujam socijalizma, ki pa sta oba bila enak boj za mir in bratstvo med narodi in ki sta oba za svoje ideje žrtvovala življenje.
Zoaska volilna pravica r a Francoskem odklonjena. Odbor senata je odklonil z devet proti trem glasovom članek zakonske osnove o ženski volilni pravici, ki ga je nedavno sprejela francoska zbornica. Ta odlok je povzročil veliko nezadovoljnost med ženskami. Liberalni politiki so začeli veliko akcijo za ženske politične pravice.
Angleško francosko zvezno pogodbo sta odobrili angleška poslanska zbornica in zbornica lordov. Tudi mirovno pogodbo z Nemčijo sta odobrili obe zbornici.
Nemška Avstrija zahteva revizijo mirovne pogodbe. V dunajskem parlamentu so izjavile vse stranke, da so pogoji mirovne pogodbe za Nemško Avstrijo neizvedljivi, ker izgubi Nemška Avstrija na ta način svojo samostojnost in postane gospodaska kolonija entente. Vsi dunajski listi, kot glasila posameznih Btrank, zahtevajo revizijo mirovne pogodbe.
Črnci v Ameriki zahtevajo popolno enakopravnost. V Chicagu so nastali nemiri, v katerih sta bila ubita dva imca, več kot petdeset belokožcev in črncev pa je bilo ranjenih. Plemenska stavka v Ameriki je dosegla višen.
Mackeusen še ^ednu iuten.lra ?. Mackensenova armada je še vedno internirana v južnoogrskem mestu Fu.ak, kjer je posebno Mackensen strogo zastražen.
Nemci internirali 4000 Poljakov.
Nemci so odpeljali iz Gornje Šlezije okoli 4000 Poljakov v notranjost Nemčije, da se ne bodo mogli udeležiti ljudskega glasovanja.
Pokrovitelj sto nad Palestino prevzamejo po soglasni izjavi prebivalstva v Palestini Združene države. V slučaju, da bi Amerika odklonila pokroviteljstvo, se zaprosi Angleška.
Tedenske vesti.
— Veliki učiteljski kongres se
vrši 6., 7. in 8. t. m. v Beogradu. Na kongresu se bo razpravljalo o organizaciji vseh učiteljev brez ozira na vero v enotno društvo.
— Italijanska žrtov. Finančni nadpaznik Ivan Kobler iz Cerknice je bil pri izvrševanju svoje službe zadet od italijanske krogle v razdalji 200 m. Prepeljali so ga v ljubljansko garnizijsko bolnišnico, ker je med operacijo umrl. Rani seje pridružilo krvno zastrupljenje, ker je 'bil zadet od dum-dum krogle.
— Korupcija v naši državi je vedno večja. „Narodna Obrana11 poroča sledeče: Feliks Kraus, brat narodnega poslanca dr. Ivana Krausa, ki je pred prevratom stalno živel na Dunaju, je dobil po posredovanju svojega brata izvozno dovoljenje za 30 vagonov moke na Dunaj za tamkajšnjo francosko misijo. Feliks Kraus je bil te dni v Osijeku in nadzoroval nakladanje „svojega“ blaga. 30 vagonov moke je šlo res na Dunaj, a 10 vagonov moke je pridržal zase, da napravi ž njimi na Dunaju poseben kšeft. Ker so cene moke na Dunaju zelo visoke, si lahko vsak predstavlja, koliko je pri tem zaslužil ta najnovejši jugoslovanski rodoljub.
— Smrtne obsodbe v Mariboru, Preki sod v Mariboru je obsodil radi pobune moštva v boljševiškem duhu dragonca /Vdolfa Podgubevška iz Loč pri Konjicah in pešča invalida Karla Toblaka ir. ptujske okolice na smrt, dragonca Jakoba Turka iz brežiške okolice pa na 10 let težke ječe, ker še ni dopolnil 20. leto. Smrtna obsodba se je izvršila 29. t. m. ob 8. uri na dvorišču topniške vojašnice. Obsojence so ustrelili vojaki pobunjenih oddelkov.
— Odpuščeni in izgaaui hujskači. Radi hujskanja proti državni oblasti so bili odpuščeni iz službe in izgnani iz naše države sledeči vslužbenci v delavnicah južae železnice v Mariboru: uradnika Hartlnger in Jellinek, ključavničarja Petelinschegg in Famernegg, strugar Satzinger in vratar Hein.
— Krvavo posledico pijančevanja. Na Jesenicah v gostilni pri Komarju v občini Št. Rupert, je minulo nedeljo popivalo več fantov, večinoma premogarskih delavcev iz Krmela. Ktr jim gostilničar zvečer ni hotel dati več pijače, so ga pretepli, nakar je gostilničar v silobranu zagrabil samokres in usmrtil enega fanta tri druge pa težko ranil. Orožniki so nasilneže prijeli in izročili sodišču.
— Trgovinski nadzorovalni uradi. Ministrstvo za trgovino je ustanovila nove inšpekcije v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu.‘Ti uradi bodo imeli nalogo kontrolirati trgovino in delovanje denarnih zavodov v posameznih pokrajinah.
— Orgnnir'/»c!ja gozdnih uprav.
Ministrstvo za šumo in rudarstvo je izdelalo zakonski načrt o organizaciji gozdnih uprav za celo državo, na podlagi katerega bodo doslej izvrševale svoje dolžnosti okrajne in okrožne gozdarske uprave.
— Vplačevanje pristojbin na železnicah. Ministrstvo za železnice je izdalo naredbo na vsa železniška ravnateljstva, da se v bodoče vplačevanje vseh pristojbin mora izvršiti samo v kronah, ki so jasno žigosane. Ta naredba se utemeljuje z dejstvom, ker je v zadnjem času v prometu veliko število bankovcev iz Avstrije in Madžarske. To je že vse dobro in prav, toda kam naj se obrne ubogo ljudstvo, ki dobi bankov#e, ki niso jasno žigosani?
— Nalezljivo bolezni sc vedno bolj širijo, ker primanjkuje zdravnikov in zdravil.
— Velika železniška nesreča. Na postaji Radenci pri Radgoni se je zgodila 29. m. m. velika železniška nesreča. Osebni vlak iz Ljutomera je s *o-
| čil s tira, nakar so se prevrnili 4 vagoni. Več civilistov in vojakov je ranjenib. Vzrok nesreče še ni znan.
— Državno zastave in zvečano* nosti. Ministrski svet je izdal naredbo, da se mora ob svečanostih na vseh javnih državnih poslopjih, kjer imajo svoje sedeže civilne in vojaške oblasti, izobesiti izključno le državna — modra — bela — rdeča — zastava. Ta naredba velja za celo državo.
— Beguncem. Begunski sosvet v Ljubljani naznanja, da bo uspehe svojega posredovanja pri merodajnih oblastih objavljal potom časopisja.
— Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano In okolico. Delo iščejo: Pisarniške moči (643), trgovski sotrudniki in sotrudnice (224), pisarniških in uradnih slug (218), služkinje in kuharice (185), natakarji, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, dninarji, dninarice, hišniki, poljski in tovarniški delavci in delavke, strojni ključavničarji,, mehaniki, elektrotehniki, monterji, šivilje, mizarji, sedlarji, strojniki, kurjači itd. Delo je na razpolago: služkinjam (119), težakom, hlapcem (101), poljskim in vinogradniškim delavcem in delavkam, pletarjem in pomožnim delavcem, mizarjem, zidarjem, tovarniškim delavcem, slikarjem, usnjarjem, žagarjem itd.
— Število slovenskih šolskih otrok v Trstu znaša nad 10.000.
— Rekvizicija žita v Nemški Avstriji. Deželna vlada v Gradcu je predpisala obmejnim občinam proti Ju-slaviji, da morajo oddati velike množine žita v Gradcu.
— Italijansko-nemškft trgovina. Med Nemčijo in Italijo je dovoljen zopet trgovski promet.
— Stavk« v Italiji. Kovinarji v Milanu so stopili v stavko, ker niso bile izpolnjene njihove zahteve po zvišanju in določitvi minimalne mezde. Število stavkujočih znaša okoli 30.000. V Bergamu pa stavka 50.000 tkalcev, ker se jim niso zvišale delavske podpore.
— Pomanjkanje premoga v Italiji je veliko, železnice in mornarica imajo premoga samo za 14 dni. Položaj je resen.
— Velik primankljaj italijanskih železnic. Letošnji primankljaj italijanskih državnih železnic znaša 500 milijonov lir kljub povišanju tarifov.
— Stavka ameriških mornarjev končana. Mornarji so izjavili, da se zadovoljujejo z dovoljenim poviškom in za sedaj odstopajo od zahteve po osemurnem delavniku.
— Od 53 potopljenih nemških ladij v Scapa-Flowu so dvignili že 21. Angleži upajo, da dvignejo tudi Hindenburga, dočim so ostale ladje izgubljene.
— Kolera se je začela širiti na Turškem.
Narodno socijalna Zveza.
Seja upravnega odbora N. S. Z. se vrši v nedeljo dne 10. avgusta točno oh 2. url popodne v Narodnem domu. Tovariše zastopnike podružnic opozarjamo, da so seje prav zanesljivo udeleže.
Strokovnim tajnikom N. S. Z. je imenovan tovariš Tone Brandner bivši dolgoletni tajnik N. D. O. v Trstu. Pozdravljamo našega bojevnika za koristi slovenskega delavca trpina.
Skupina mesarskih pomočnikov v Ljubljani. V soboto 26. julija ob
8.	uri zvečer se je vršilo zborovanje mesarskih pomočnikov v prostorih v gostilni Meze na Radeckega cesti. Zborovanj e je otvoril tovariš Ludovik Pust. Omenja, kako se naše mesarske pomočnike izrablja, koliko je brezposelnih, kako slabe plače dobivajo, medtem ko se tujce nastavlja in se jih tudi veliko bolje plačuje. Dostikrat so mesarski pomočniki navadni hlapci, ker jih razni gospodarji izrabljajo za navadna hlapčevska dela. Sploh so nastale razmere, katerih ne moremo več prenašati in ako hočemo, da se vse krivice odpravijo, je potrebna trdna in močna [organizacija. l*redsedu'k N. S. Z. tovariš Juvan razpravlja o potreni strokovne organizacije. Tudi mesarski pomočniki se morajo osvoboditi suženjstva. Opravičene zahteve bo N. S. Z. na merodajnih mestih vedno zastopala, v korist ljubljanskih pomočnikov. Poživlja vse ljubljanske in oko-
| liške pomočnike, da se strnejo v močn« organizacijo pod okriljem N. S. Z. Tovariš Simončič je istotoko v daljšem govora poživljal navzoče k slogi. Mesarski pomočniki si morajo v močni organizaciji zasigurati boljše socijalne pozicije ter ti potom iste preskrbeti boljšo bodočnost. Navzoči so izvajanjem zastopnikov N. S.Z. z zanimanjem sledili in glasno pritrjevali. Sklene se ustanoviti skupino mesarskih pomočnikov N. S. Z. in se je izvolil sledeči odbor: predsednik, Pust Ludovik; podpredsednik, Gregorin Jakob ; tajnik, Anton Sagmeister; blagajnik, Osener Ivan; odborniki: Škrajner Anton, Zalar Franc, Jager Albin, Golob Franc, Dimnik Ivan, Centa Alojzij; pregledovalca računov : Bizilj Anton, Mrcžar Alojzij. Govorila je še več tovarišev, ki so povedali, kako krivično se postopa z mesarskimi pomočniki. Sprejme se sledeča resolucija : Med mesarskimi pomočniki v Ljubljani vlada velika brezposelnost. Do 50 mesarskih pomočnikov je brez zaslužka in s tem vrženih v največje pomanjkanje. Vnovčevalnica za živino ima večjo število tujih državljanov mesarskih pomočnikov zaposlenih v svoji prekajevalnici. Naši pridni in zmožni delavci so brez službe, dočim tujcem daje deželna vlada zaslužiti lepe denarje. Deželno vlado zato poživljamo, da pri Vnočevalniši za živino zamenja tuje delavstvo z domačim. Tovariš predsednik Pust poživlja vse navzoče na skupno delo in zaključi prav lepo uspelo prvo zborovanje ljubljanskih mesarskih pomočnikov.
Dopisi.
Domžale. V nedeljo 27. julija so sklicali socijaini-demokratjc shod v Domžalah. Shod jc bil precej dobro obiskan, goto zato, ker se naši internacijonalisti niso upali z barvo na dan in so vabili na shod pod krinko „naše stroke1*. Na shodu sta govorila dva sodrnga iz Ljubljane in priznala, da socijalno-demokratjc delavstvo samo hujskajo, ter izrabljajo za njih politično internacionalo. Seveda sta tudi agitirala za boljševike in komuniste. Trdila sta, da so slovenski delavci zanič, da kakega boljšega dela slovenski delavec opravljati ne more, ker ga ne zna iu da moramo imeti razne nemške in druge tujerodne lju,di v naših službah. Na shodu je govoril tudi predsednik N. S. Z. tovariš Juvan, ki je poživljal delavstvo, da se organizira, ker brez organizacije je vsak uspeh izključen. Vendar naj delavci dobro premislijo in se prepričajo, katera organizacija ima res namen zastopati koristi naših slovenskih delavcev. Omenja dalje, da so-cijalni-demokratje samo izrabljajo našega delavca za njih politične namene in da je bil štrajk 20. in 21. julija čisto navaden političen in boljševiški liumbug. Oba sodruga sta bila precej v strahu za svoj „u8peh“, zato sta hitro zaključila *bo-rovanje. Socijalnim-demokratom priporočamo, da pošiljajo na shode ljudi, ki bodo vsaj zmožni slovenskega jezika, ker tako mrcvariti slovenščino, kot jo je prvi govornik, vendar ne gre.
—	Bled. Pri nas imamo vse polno letoviščarjev. Kaj se to pravi, čutim* posebno mi delavci. Živila so vsak dan dražje. Mleko se plačuje po 3 krone liter, dočim kupuje hotel Walnar jajea po K 140. Delavci smo upali na boljše čase. Prišli smo pa do prepričanja, da so še vedno stare razmere, ko živi dobro edinole vojni dobičkar, katerih imamo na Bledu vse polno. Zaslužimo res nekoliko boljše, toda kdo bo prenesel vso to draginjo. Vlado bo morala za neimovite sloje na Bledu gotovo nekaj ukreniti. Tako ne more iti dalje. Da bi nam pomagala občinska aprovizacija, smo popolnoma obupali. V vodstvu apro-vizacije so popolnoma nezmožni ljudje, katerim je zelo mala skrb stradajoče delavstvo. Zato je zadnji čas, da se vlada zgane in napravi konec neznosnim t.ir-ljenskim razmeram.
Narodno gospodarstvo.
Tovarna likerja osnuje v Osijeka slovanska agrarna hranilnica.
Ponarejeni bankovci, Avstro-ogrska banka javlja, da so vsi uuu in dvekronski bankovci, katerih seri i a ima število 7000 in čez ponarej ni. Ti bankovci se ob iimenjavi krou v dinarje ne bodo zamenjavali.
Izplačevanje hranilnih vlog Na Hrvatskem je podaljšana do 22. avgusta Bvoječasno izdano navedba, (ki denarni zavodi ne smejo posameznim vložnikom izplačati naenkrat več kot 5000 kron.
Cene italijanskega kolonijalnega blaga so se precej zvišale. V Zagrebu se kupujejo iu prodajajo na debelo kava, riž, drožje i. t. d.
Manufakturno blago iz Italije se vkljub prostem uvozu ne uvaža, ker bi bilo predrago. Italijanski trgovci namreč zahtevajo za eno liro K 4’50 in več,
Bodoči trgovski odnošaji med Čchoslovaško in Italijo. Iz Pariza poročajo, da je imel Tittoni dolgo konferenco z dr. Benešem o bodočih trgovskih odnošajih Italije in Čehoslovaške. Čehi zahtevajo, da jim dovoli Italija pravice na italijanskih železnicah in pristaniščih, kakor jih ima Švica. Benet-ka in Trst sta naravni pristanišči za čehoslovaški izvoz.
Vprašanje agrarne reforme se rešuje seveda po demokratičnih načelih kapitalističnih strank, ki nimajo nobene volje, da bi se končnoveljavuo rešilo v zadovoljnost ubožnega kmečkega stanu in drugih, ki pridejo vpoštev pri razdelitvi veleposestev. Kakor povsod, kjer gre za interese proletarijata, tako nimajo tudi v tem vprašanju kapitalistične stranke nobenega smisla za uresničenje danih obljub. Dokier ne pride naš mali
človek do politične moči, tako dolgo ne sme pričakovati izboljšanja svojega živ-Ijenskega položaja.
Zakon o obdačenjn vojnih dobičkov, ki bo veljal za celo državo, se nahaja že na dnevnem redu narodnega predstavništva.
Usoda naših zadrug y zasedenem ozem ju. V mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo so si Italijani zagotovili sklepati o usodi naših zadrug in podjetij, ker se bodo iste smatrale le tedaj za italijanske juridične osebe, če jih prizna italijanska upravna ali sodna oblast.
Sila kola lomi. Ministrstvo za agrarno reformo je izdelalo načrt, da se izbrišejo iz zemljiških knjig lastninske pravice begov na zemljiščih kmetov. Tudi je izdelana navedba, ki prepoveduje prenos zemljišč velikih posestev. Ta prepoved se mora vpisati tudi v zemljiške knjige. Od načrtov do uresničenja je pri birokratih dolga, včasih celo večna pot!
Razno.
Prisilno posojilo v Nemčiji. Nemška vlada namerava zopet razpisati prisilno posojilo 200 milijard mark z nizko obrestno mero.
V	štirih dneh Iz Evrope v Ameriko. Iz Washingtona poročajo, do namerava zgraditi Amerika oceanske par-
nike, dolge po 1000 čevljev in s hitrostjo po 30 vozljcv, ki bodo prevozili Atlantski ocean v štirih dneh. Ti parniki bodo tako zgrajeni, da bodo v vojni lahko služili kot torpedni lovci.
2000 samomorov v Ameriki. V zadnjih šestih mesecih se je izvršilo v Zjedinjenih državah 2000 samomorov.
V	Ameriki je postal samomor moderen!
Umorjen duhovnik. V južno-italijanski pokrajini Kalabriji so poklicali domačega duhovnika k smrtni postelji neke deklice. Ko je duhovnik izpovedoval deklico, se mu je približal brat deklice in sprožil nanj tri strele iz samokresa. Duhovnik je bil na mestu mrtev. Vzrok umora je nepojasnjen.
Žena Izvoljena za župana. V Vedonicah na Češkem so izvolili gospo Ano Matonšek za mestnega župana, ki pripada socijalno-demokratični stranki.
Vojna in draginja. Statistično društvo v Bernu je izdalo podatke o podraženju življenskih potrebščin vsled vojne. Tako se je podražilo življenje v Italiji za 481%, v Franciji za 368%, v Švici za 257%, Na Angleškem za 240%, v Zjedinjenih državah za 200%. Kakšne so pri nas življenske razmere z ožina draginjo, ve pač vsak sam.
Nacionalizacija rudnikov na Angleškem. Angleški trgovinski minister je izjavil, da je glavni vzrok krize o rudarski industriji padanje produkcije
vsled znižanega delovnega časa iu visokih plač. Delavci delajo samo tri ali štiri dni v tednu in zahtevajo takojšnjo nacionalizacijo rudnikov ter sodelovanje delavstva v upravi industrije. Delavski voditelji so izjavili, da delavci zato ne delajo pridno, ker se vlada noče odločiti za nacijcnalizacije. če vlade ne ugodi delavskim zahtevani, izbruhne generalni štrajk.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Odbilo
na nai\
očbo.
„//arodni Sccijalist“
zastopa vse socijalne, gospodarske it* politične zahteve in pravice narodnega delavstva, sploh vseh onih, ki Živijo od dela svojih rok oziroma svojih misli. „Narodni Socijalislu bo zastopal socijalno pravičnost in enakost vseh svobodnih državljanov brez razlike.
Uredništvo je v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje (v prostorih Narodne Socijalne Zveze).
Naročnina za leto znaša K16'—> za pol leta K j'—, za četrt leta 4 K in za en mesec K j'5o.
Upravništvo „N'aro dnega Socija-lislau je v Ljubljani, Marijin trg 8.
Prva Jugoslovanska zaloga vseh živil na debelo
za Kranjsko v Ljubljani
Ljudevit Jakovlič
Rimska cesta 19
priporoča svojo bogato zalogo živil vsem delavskim konsum. društvom in sl. občinstvu.
BUT	trgovska,	špedicijska	iu
nLRnl 1 komisijska delu. družba
Podružnica v Ljubljani. - - Akcijska Glavnica K 1,500.000,
Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Za-carinanja. — Reekspedicija.— Prevažanje pohištva.
Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna zveza s progo juž. Železnice. - Tel. it. 100.
16«««« C««««« «*<■<»»
\ Pravi firnej,
|	v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti.
Vse vrste barv, barva jar obleke, suhih in oljnatih, mavec (Sipe), mastencc (Federuelss), strojno olje, prašno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske (n zidarske lopile, kak°r tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v zalogi tvrdka
/j. Banki, sinovi
 = Ljubljana. -■■ =
Ceniki se za lasa vojske ne razpošiljajo.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni Inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobe-tonske in vodne zpjadbe v Ljubljani, Hilšerjev« ulica St. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko opomo zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.	833
Prevzema v strokovno izvrhltev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah
V Ljubljano potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9.
a
O M y
O
«a S
0
n
Mestna hranilnica ljubljanski
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,	2
je imela koncem leta 1918 vlog.............K	80,000.000
in rezervnega zaklada....................  2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične dOfflČIČC hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
sune
drug
vrdke
n
MarieTer
a
mmz*
Delniška glavnica: K 30,000.000’—, Rezerva nad K 10,000 000’—. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni naslov: Jadranska.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, de vize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.