GEPPA Na g Chieste V v - ulit Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Ste\llk* 20 jlr,.iia Sq4t:b straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna oa^tjtatoa'-K)pO lir: polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna tiO lvh^Qretjjìiitvo m uprava: TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. “Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja.“ Podpiši Dunajski apel ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO VII. ŠTEV. 23 (349) TRST - SOBOTA, 4. JUNIJA 19SS CENA 20 LIR SOVJETSKA PRIZADEVANJA SO RODILA KONKRETNE REZULTATE spešno zaključeni razgovori ed sovjetsko in jugoslovansko delegacijo Popolno soglasje o vprašanjih miru in mirnega sožitja - Priznavanje načel, ki so bila vedno vodilo Sovjetske zveze - Osem sklepov za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov - Delegacija ZSSR v Sofiji v BEOGRAD — Ob 19,45 v četrtek sta tovariš Bulganin za v R In sovjetsko delegacijo v Jugoslaviji ter maršal Tito 16 dado FLRJ in jugoslovansko delegacijo podpisala najejo deklaracijo: a Delegacija vlade FLR Ju-^'lavije in delegacija vlade SR sta se v Beogradu in na % bnih, razgovarjali od 27. jm ia do 2. junija 1965. Med ■iJ lajanji, k i so potekala v Sj te prijateljstva in medse-KrJ toega razumevanja, je bila tii 'Usena izmenjava mišljenj o jal ^narodnih vprašanjih, ki A *ev,ajo interese Jugoslavije teSR, a prav tako so bila lVigstransko proučena vprašaji Političnih, gospodarskih in purnih odnosov med obe-idržavama. li %)diščna točka razgovorov bila obojestranska želja 1°. fh vlad, da v interesu mir-!i1 reševanja mednarodnih ih.rašanj, krepitve sodelovanja 'l1 narodi in državami upo-e “glista, metode pogajanj. Vj| terodi obeh držav in njune jji tožene sile so posebno raz-nil1 6 svoje prijateljstvo in bor-te sodelovanje v letih voj-ki se je vodila skupno .^‘Ugimi svobodoljubnimi na-; i ?' proti '»el tem. gjS ^be vladi sta se sporazumeli®1 j te bosta podvzeli nadalj-d6' ^ukrepe a normalizacijo '"iih medsebojnih odnosov in 'S Napredek sodelovanja med poli državama, prepričani, (A ! Je to v interesu narodov ijjl *b državi in prispevek k y, ftejšanju mednarodne napeci kakor tudi k utrditvi mi-J svetu. pogajanji so se pokaza-Mreni napori vlad oibeh '■*v za nadaljnje razvijanje fašističnim osva- vsestranskega sodelovanja med FLRJ in ZSSR, kar je v popolnem soglasju z interesi obeh držav kakor tudi v interesu miru in socializma, za kar obstajajo danes objektivni pogoji. NAČELA Med proučevanjem vprašanj, o katerih so se vodili razgovori in sicer v cilju krepitve zaupanja in sodelovanja med narodi obe vtedi izhajata iz naslednjih načel: nedeljivost miru, na katerem edino lahko sloni kolektivna varnost, spoštovanje suverenosti, ne-odvi nosti, integritete in ena- meisebojnih odnosih in v odnosih z drugimi državami, priznanje in razvijanje miroljubne koeksistence med narodi ne glede na ideološke razlike in razlike v družbeni ureditvi, kar podrazumeva sodelovanje vseh držav na področju mednarodnih odnosov sploh, zlasti pa gospodarskih in kulturnih odnosov, pridržavanje načela medsebojnega spoštovanja nevmeša-vanja v notranje zadeve iz k a. terih koli razlogov — gospodarskega, političnega ali ideološkega značaja — kajti vprašanje notranje ureditve, različnih družbenih sistemov in različnih oblik razvoja socializma je stvar izključno narodov posameznih držav), napredek medsebojnega in kopravnosti med državami v mednarodnega gospodarskega sodelovanja in odstranitev vseh tistih faktorjev v gospodarskih odnosih, ki otežkoča-jo izmenjavo' dobrin in, ovirajo razvoj ' proizvajalnih sil v svetu in v okviru nacionalnih i gospodarstev, dajanje pomoči s pomočjo u treznih organov OZN, kakor tudi drugih oblik, ki so v skladu ?. načeli OZN, tako nacionalnim gospodarstvom kakor tudi gospodarstvom nerazvitih podrtij v interesu narodov teh področij in razvoja svetovnega gospodarstva, odstranitev kakršnih koli oblik propagande in dezinformacij kakor tudi drugih načinov, ki sejejo nezaupanje in na kateri koli način otežkočajo u-stvarjanje ozračja za konstruktivno mednarodno sodelovanje in miroljubno koeksistenco OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 1954-1955 Vpisovanje v slovensko šolo je predpogoj borbe za njen obstoj To je obenem prvo dejanje borbe za narodne in politične pravice Ozdravljamo deklaracijo deklaracija, ki je bila v če-N zvečer podpisana v Beo-20 'st med Slovenci, z« zdru-ltv njih naporov v borbi za ’ demokracijo in svobodo. % nu- lo .110 >re> ta® fa' o®1 :lf Te dni, ko se poslavljamo od tekočega šolskega leta, se obenem spominjamo desete obletnice obnovitve slovenskega šolstva na Tržaškem in na Goriškem. Ta zaokrožena obletnica je velikega pomena za našo narodno manjšino na omenjenih ozemljih, za naš narodni obstoj in napredek ter za razvoj in dvig naše kulture. Vendar pa ni to dogodek, ki bi bil ločen sam zase, temveč je tesno spojen z drugim zgodovinskim dogodkom, čigar deseto obletnico slavimo rav-notako letos, t. j.: osvoboditev izpod fašizma in nacizma A,ko je kdaj koli primerno, je to prav ob tej priliki, da tudi na tem mestu ugotovimo, kako velikega pomena za obstoj in razvoj našega šolstva je predvsem vpisovanje slovenskih otrok v slovensko šolo. To je prav za prav danes ne le primerno, temveč tudi potrebno! Slovenski otrok spada"" v slovensko šolo! To je geslo, ki si ga mora vzeti k srcu sleherni slovenski oče, sleherna slovenska mati. Vsi razlogi, s katerimi se takorekoč opravičujejo nekateri poedin-ci v zvezi z vpisovanjem slo- Izjava CK KP Centralni komite Komunistične partije ''žaškega ozemlja je zaključil diskusijo o foročilu tovariša Vittoria Vidalija «Politika ^0rRunistov za prispevanje k enotnosti slo-Vtenkega prebivalstva v borbi za njegove. ej,< Orodne pravice» in je sprejel resolucijo ter ’lSi'^'v Slovencem, naj se združijo v obrambi ir '•rodnih pravic. V zvezi z beograjskim srečanjem je Ceneni komite sklenil sestati se takoj po za-Oučku tega srečanja, da izrazi svoje mnenje rezultatih razgovorov in izjavah tovariša ^Ščeva. Ob zaključku svojega zasedanja je Cen-r'lbii komite smatral potrebno obrniti se ‘"Rovno na tovariše in prijatelje, da jih P°zori pred vsemi, ki tudi v tem trenutku, 01 v preteklosti, špekulirajo z beograjskimi Ogovori v poskusu, da bi sejali zmedo med '‘lovnimi ljudmi in izpodkopali enotnost 'la^e partije in demokratičnega gibanja. Centralni komite smatra, da se morajo fteški komunisti čutiti ponosne na vse bitke, s° jih v teh zadnjih letih izbojevali za 'Oovo partije na podlagi marksizma-lenini-. kacijo in naj povečajo svoj doprinos r '• delovnih ljudi in okrepitvi partije. a y ;u vii r'A 7 P 10 *■ A vii oV venskih otrok in slovenskih dijakov v italijanske šole, so brez vsake osnovne podlage. Nasprotno, lahko trdimo, da mnogo več razlogov narekuje vpis v slovensko šolo. Predvsem se moramo zavedati, da je slovenski jezik naš materin jezik, v spoštovanju do katerega mora sleherni slovenski roditelj vzgojiti svoje otroke. 'Zavest lin ponos na svojo narodnost je prvi pogoj za spoštovanje drugih narodov in pravega odnosa do njih. Vsako izgovarjanje v tem pogledu je samo znak izogibanja borbi, ki jo vodi vsa naša narodna skupnost v zamejstvu, za ohranitev in izpopolnitev naše šole ter za njeno dejansko in dokončno u-zakonitev. Vpisovanje slovenskih o-trok v slovenske šole je torej prvo dejanje borbe ne-Ie za pravico slovenske šole in naših narodnih pravic, temveč tudi za ohranitev vseh drugih demokratičnih in političnih pridobitev. Vpis slovenskih o-trok v slovenske šole je nepogrešljiva opora, katero mora dati ljudstvo svojim predstavnikom, političnim in kulturnim organizacijam, ki se bore za naše narodne in obče pravice, ki nam pripadajo, katere med drugim jamči tudi londonska spomenica, ki je bila sprejeta od priliki takoimeno-vanega tržaškega sporazuma. Vpis slovenskih otrok v slovenske šole je torej najboljša osnova za borbo, je prav za prav predpogoj in osnova naše borbe za izboljšanje in izpopolnitev teh šol. Zahteve za otvoritev novih šol, za gradnjo šolskih poslopij, za sodobno šolsko opremo, za izboljšanje pouka, za nabavo vseh potrebnih učil in pripomočkov, za tiskanje prepotrebnih šolskih knjig itd. bodo slovenski rodi- telji prav z vpisom svojih o-trok v slovenske šole najbolje podprti, kajti proti enotni volji vse naše skupnosti si ne bo upala nastopiti nobena oblaT, pa tudi če bo ta še tako nasprotna slovenski šoli. ■S tem, da pokažemo Slovenci vso svojo moralno in številčno moč, bomo veliko doprinesli tudi v borbi proti nameravanemu raznarodovanju našega zamejstva in spreminjanju etničnega značaja našega podeželja, zlasti v obmorskem pasu med Trstom in Tržičem, v tistem pasu, ki je Hl.ub najrazličnejšim vihram, ki so že neštetokrat divjale preko njega, ostal etnično nespremenjen že dolga stoletja.. M. K. med narodi, obsodba vsake napadalnosti in vsakega poskusa, da se vsili politična in gospodarska dominacija drugim državam, priznanje, da politika vojaških blokov krepi mednarodno napetost, spodkopuje zaupanje med narodi in povečuje nevarnost vojn. KREPITEV OZN Obe vladi izhajata v svoji politiki iz načel, ki so izražena v listini Združenih narodov in sta sporazumni, da je treba vlažiti nadaljnje napore za krepitev vloge in avtoritete OZN, kar bi bilo posebej potrjeno z dajanjem ljudski republiki Kitajski mesta zakonitega zastopika v OZN. Prav tako bi bil pomemben sprejem v članstvo te organizacije vseh drugih držav, ki ustrezajo zahtevam listine OZN. Obe vladi sta sporazumni, da je potrebno, da vsi narodi vložijo nove napore, da bi prišlo do pozitivnih rezultatov in sporazuma v pogajanjih o tako bistvenih vprašanjih za mir v svetu kot so: vprašanje zmanjšanja in o-mejitve oborožitve in prepovedi atomskega orožja, vzpostavitev splošne kolektivne varnosti m v tem sistema kolektivne varnosti v Evropi, sistema, ki bi bil zasnovan na sporazumu, vprašanje uporabe nuklearne energije v miroljubne namene. NEMČIJA, FORMOZA, BANDUNG S takimi napori bi se ustvarilo ozračje, ki bi istočasno omogočilo rešitev z miroljubnimi sredstvi tako perečih mednarodnih vprašanj Jcot so: sporazumna rešitev nemškega vprašanja na demokratični o-snovi in v skladu tako z željami in interesi nemškega ljudstva kakor tudi z interesi splošne varnosti, zadovoljitev zakonitih pravic Ljudske republike Kitajske glede For-moze. Obe vladi pozdravljata rezultate konference v Bandun-gu nja, kot podporo naporom narodov Azije in Afrike za utrditev njihove politične in gospodarske neodvisnosti in smatrata, da vse to prispeva h krepitvi miru v svetu. Polna pozornost je bila posvečena analizi dosedanjih odnosov med obema državama in perspektivam nadaljnjega razvoja. Upoštevajoč, da je zadnja leta prišlo do velikih motenj v medsebojnih odnosih, kar je prizadejalo škodo tako obema stranema, kakor tudi mednarodnemu sodelovanju — čvrsto odločeni, da razvijata svoje bodoče odnose v duhu prijateljskega sodelovanja in naslanjajoč se na -načela, poudarjena v deklaraciji, sta' se sporazumeli vladi FLRJ in ZSSR o naslednjem: ( Nnhaljevanje na IV. strani) ib zumili Dimmi Kot smo že poudarili, je sov-, petosti in so povzročitelji ruše-1 gibanje pred likvidaeijo in po- k ., I- M.,.oaloonnelrn crojOl n lo ev i .1 nntronttlel Vfi moji iLt-jj. I OfVli 7 ' o 1 llihlll jelsko - jugoslovansko srečanje dogodek ogromne važnosti. Svetovno javno mnenje pričakuje z nestrpnostjo in upanjem njegove rezultate. Vsi ljudje dobre volje zaupajo v sovjetsko delegacijo in v njena prizadevanja za dosego konkretnih dejanj, ki naj privedejo do zbližanja in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v osnovnih vprašanjih ohranitve in utrditve miru med obema deželama in v svetu, mirnega sožitja in sodelovanja med narodi, obnove tradicionalnega prijateljstva med sovjetsko in jugoslovansko deželo. Sovjetski voditelji so šli v Beograd s takimi nameni, ter niso nikoli skrenili s poti, ki si jo je sovjetsko ljudstvo začrtalo pod vodstvom svoje a-vnntgardnc partije in njenega ustanovitelja tovariša Lenina, ko je pred 38 leti strmoglavilo carizem in buržoa^ijo in osnovalo na razvalinah stare, gnile družbe delavsko-kmečko državo. Zalo ni bilo miroljubnega in dobromislečega človeka, ki ne bi bil pozdravil z veseljem in navdušenjem koraka Sovjetske zveze in prihoda njenih najvišjih voditeljev v Jugoslavijo. Sami reakcionarji in imperialisti, ki so krivi mednarodne na- DESETLETNICA VELIKE LJUDSKE ZMAGE Pomen proslave dneva republike V četrtek 2. junija je italijansko ljudstvo praznovalo deveto obletnico republike. Po vseh večjih mestih Italije so se vršile proslavne svečanosti, ki so se jih udeležile velike množice ljudi. V Rimu se je kot običajno vršila vojaška parada pred predsednikom države. Proglasitev republike po referendumu od 2. junija 1946 je bila glavni dogodek v povojni Italiji. Italijansko ljudstvo, ki je izšlo iz zmagovite osvobodilne borbe, v kateri so bili potolčeni fašisti in nacisti, ni moglo pozabiti na odgovornost, ki jo je nošila pred zgodovino savojska monarhija. Monarhija je bila tista, ki je pomagala na oblast Mussolini- ju in njegovemu tiranskemu kot pomemben prispevek režimu, monarhija je bila ti-k ideji miroljubnega sodelova- sta, ki je klonila pred velein- V kratkem bi se moral določiti datum konference Vlada ZSSR sprejela predlog zahodnikov - Angleško priznanje o sabotaži na letalu, ki je peljalo .kitajske predstavnike v Bandung Z dneva v dan se pričakuje določitev datuma in sedeža konference najvišjih predstavnikov štirih velesil. Kot je znano, so pred nedavnim vlade ZDA, V. Britanije in Francije poslale noto Sovjetski zvezi, v kateri so predlagale sklicanje konference štirih. Sovjetska zveza je trem zahodnikom odgovorila prejšnji petek z noto, ki pravi, da se sovjetska vlada strinja z zahodnim predlogom, ker meni, da bo konferenca lahko veliko prispevala k rešitvi spornih vprašanj, kot se je že dogodilo v prime- Tekmovanje med sekcijami v nabiranju podpisov za mir V zadnjih dneh so bili izro- I tekmovanje P ontani, Sv. Vid ceni Tržaškemu odboru miru Stari mitnici, Tomažič Sv. A-drugi podpisi pod Dunajskim ni. Med celicami Sv. Jakoba apelom. Aktivnost partizanov j se tudi vrši tekmovanje. miru se je še povečala, ker se hoče, da bo tudi Trst častno izpolnil svojo nalogo do svetovnega kongresa miru, ki bo 22. junija v Helsinkih na Finskem. V zadnjem času so bili izročeni naslednji podpisi: iz središča mesta je. prišlo nadaljnjih 222 podpisov, iz Sv. Ane 221, iz Sv. Vida 118, s Pončane v dveh obrokih 759, iz okraja Tomažič 168, iz Stare mitnice 249. Pri Sv. Ani se je posebno izkazal partizan miru, ki je sam nubrul v zadnjem času 150 podpisov, na Pončani pa jih je partizanka miru nabrala 80. Istočasno se še vedno nadaljuje tekmovanje v nabiranju podpisov med sekcijami Komunistične partije na čast tov. To-gliultija. V zvezi s tem so razne sekcije napovedale tekmovanje drugim sosednim sekcijam. Tako je Sv. Jakob napovedal Zelo si v tem tekmovanju prizadevajo mladinci. Mladinci iz središča mesta so si zadali nalogo, da bodo v kratkem nabrali 500 podpisov. Do sedaj so jih že nabrali 300. Na Proseku-Kontovelu je neki mladinec nabral 200 podpisov. Prepričani smo, da bodo tudi druge sekcije sledile vzgledu tistih, ki si stalno prizadevajo, da dosešejo čim boljše rezultate v tej veliki kam panji proti atomskemu orožju in nevarnosti atomske vojne. Svetovni kongres miru v Helsinkih bo veličastno manifestacija miroljubnih ljudi in narodov s katere se bo dvignil poziv vladam in državam, naj prenehajo z oboroževanjem in naj se lotijo mirnega reševanja vseh sporov. Stvar miru napreduje po vsem svetu in ho s podporo milijonskih množic zmagala. ru Koreje, Vietnama in Avstrije. Sovjetska nota, ki jo je tov. Molotov izročil trem- zahodnim veleposlanikom, poudarja. da je vedno zasledovala cilj zmanjšanja napetosti in da je pripravljena napraviti vse za odpravo «hladne vojne» ter za vzpostavitev odnosov zaupanja in sodelovanja med vsemi deželami. Zaradi tega je v zadnjem času predlagala zmanjšanje oborožitve, prepoved atomskega orožja in odpravo nevarnosti nove vojne. Ce bi se dosegel sporazum o teh vprašanih, pravi nota, bi se lahko napravil konec tekmi v oboroževanju. Iz teh razlogov sovjetska vlada pristaja na predloženi sestanek na najvišji ravni. Istoča no nota opozarja na dejstvo, da so ameriški vladni voditelji izrekli po predlogu o konferenci nekatera mnenja, ki se z vzdušjem pomiritve ne strinjajo, prav posebno ne, ker zgleda, da hočejo ameriški voditelji izhajali s «položajev sile». Ameriški voditelji so prišli tako daleč, da so začeli poudarjati nujnost njihovega vmečavanja v notranje zadeve drugih dežel in groziti deželam ljudske demokracije, Ameriška vlada, nadaljuje nota, po eni strani predlaga sestanek štirih, po drugi strani pa dela načrte, ki obsojajo na neuspeh vsakršno pogajanje. V takih pogojih bi bila konferenca štirih brezplodna in ne bi koristila narodom, ki pričakujejo od nje pozitivne rezultate. Za pa mora gonfe-renca sloneti na enakopravnosti, lojalnosti in iskreni želji po pomiritvi. V zaključku sovjetska nota predlaga Dunaj kot sedež konference. Na to noto zahodniki še niso odgovorili. Kitajska vlada je te dni ponovno dokazala svojo dobro voljo po pomiritvi. Pekinško vojaško sodišče je odločilo, da izžene iz dežele 4| ameriške letalce, ki so bili ujeti 1952 na kitajskem ozemlju, kjer so vohunili v korist ZDA. Letalci so bili izpuščeni, ker so se v zaporu dobro obnašali in so priznali svojo krivdo. Ves svet je pozdravil to kitajsko potezo kot nov dokaz miroljubnosti socialističnega tabora. Prejšnji teden so angleške oblasti iz Hong Konga morale priznati, da je bilo- letalo, ki je peljalo 8 kitajskih delegatov in 3 novinarje na bandunško konferenco, sabotirano. Zaradi tega je bilo v Hong Kongu aretiranih kakih 100 ljudi. dustrijci in veleposestniki in izročila Italijo najreakcionar-nejširn silam. Zato si je italijansko ljudstvo že v teku o-svobodilne borbe ustvarilo sodbo o kraljevski hiši in kraljevini. Takoj po vojni je bilo odločeno, da se bo že na prvih rednih volitvah v ustavodajno skupščino odločila tudi usoda bodoče državne ureditve. Monarhija je računala na zaostalost nekaterih delov prebivalstva in na mogočno podporo reakcionarnih sil, ki jim je bila monarhija vedno zastava odpora proti vsakemu poskusu demokratizacije javnega življenja in proti vsakršni zahtevi po izboljšanju razmer delovnega ljudstva. Monarhija je računala tudi na podporo Vatikana. Kljub vsemu temu je bila monarhija 2. junija poražena. V italijansko ustavo, ki je stopila v veljavo 1. januarja 1948, je bila vstavljena točka, ki pravi, da je republikanska ureditev Italije nespremenljiva. Zmaga republike je pomenila zmago antifašizma, demokracije in svobode. Sovražniki demokracije in svobode pa so v vseh teh devetih letih skušali izroditi republiko, njen značaj, njeno bi tvo, ki izhaja iz 1. člena ustave, kjer se pravi, da je Italija republika, katere osnova jdelo. Ne glede ne vse poskuse kratenja demokratičnih pravic, ne glede na gonio proti tretjini Italijan, skega prebivalstva, je najresnejši poskus za spremenitev republike v oligarhijo v stalnem kršenju republikanske u- :tave<. ki je ena izmed najbolj demokratičnih v zahodnem svetu. Zato stoji danes italijansko ljudstvo na stališču, da se mora ustava spoštovati, ker je njeno spoštovanje porok svobode. demokracije in neodvisnosti Italije. Jutri bo sicilsko ljudstvo glasovalo V Siciliji se je v petek zaključila volilna kampanja. O-točani bodo namreč v nedeljo poklicani, da izvolijo nov deželni parlament. Kot je znano, se je Krščanska demokracija v teh volitvah povezala z monarhisti in fašisti, da bi se s pomočjo njihovih glasov obdržala na oblasti. V ta volilni boj je tudi# vrgla vse svoje najvidnejše može in ogromna finančna sredstva, ki jih naravno črpa iz skladov javnega denarja. Ogromni papirnati in ustni propagandi se pridružuje izsiljevanje in kupovanje glasov z neštetimi obljubami, predv em pa z delitvijo življenjskih potrebščin in denarnih nakazil, ki gredo od 1000 do 5000 lir. S tem računa, da bo kupila najrevnejše sloje, ki so vsega potrebni. Z druge strani se okrog Komunistične partije zbirajo vedno večje množice delovnega ljudstva, ki čuti, da je potrebna temeljita sprememba v de-želni-vladi, da je potrebno izvoliti ljudi, ki bodo rasnično zastopali interese ljudstva in ustvarili boljše pogoje življenja ki jih dosedanji upravitelji niso znali in ne hoteli ustvariti. Tov. Togliatti, ki si je sicer že popolnoma opomogel, a mu še nf mogoče potovati, je v ponedeljek naslovil na sicilsko ljudstvo poseben poziv, v katerem je naštel vse obljube, ki jih je ob vsakih volitvah dala Krščanska demokracija in na katere je takoj potem pozabila. Program Komunistične partije, partije vsega delovnega ljudstva, ki brani deželno avtonomijo, zahteva, da dobi zemljo tisti, |ki jo obdeluje, hoče, da bi bili delavci, uradniki in vsi delovni ljudje pravično plačani za svoje delo, da bi bila vsa naravna bogastva, med njimi rudniki žvepla in petrolejski viri upravljana v intere u otočanov, hoče politiko miru in medsebojnega razumevanja. Potrebno je, da l judstvo voli komunistične kandidate, ki bodo ves ta program tudi uresničili v interesu vsega delovnega ljudstva. nja zavezništva med deželami z različnim družbenim ustrojem, katero se je osnovalo v zmagoviti vojni proti naeifašizmu, so morali v določenem trenutku, kljub svoji jezi, kljub svoji sabotaži, kljub svojemu strahu priznati, da Sovjetska zveza konkretno dokazuje svojo težnjo po dosegi miru in odpravi hladne vojne, ki je toliko zla povzročila vsemu človeštvu. Sovjelsko-jugoslovansko srečanje v Jugoslaviji ni prvi, niti ne poslednji korak sovjetskih tovarišev na liniji naporov za dosego tistega miru, ki si ga vroče želi človeštvo. Sovjetska zveza je z vso svojo povojno politiko dokazala to svoje prizadevanje, prav posebno pa ga je dokazala v tem zadnjem času s svojimi vztrajnimi, doslednimi in odločnimi napori na berlinski in ženevski konferenci, s politiko, ki je privedla do miru v Koreji in Indokini, do podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo, do bližnje konference štirih velesil na najvišji ravni. Ta politika se je odrazila v predlogih LR Kitajske za razgovore z ZDA za rešitev formo-škega vprašanja. Imperialisti so na vse to skušali odgovoriti z ustanovitvijo ZEU, s povečanimi atomskimi grožnjami, s svolti pustolovsko in nevarno politiko provokacij. Sovjetsko-jugoslovansko srečanje je torej v okvirjeno v vsa ta sovjetska prizadevanja, ki žanjejo popolno odobravanje mednarodnega javnega mnenja. So pa bili nekateri krogi, ki so skušali prikazati potovanje sovjetskih predstavnikov v Beograd kot «kapitulacijo», «kesanje» Sovjetske zveze, kot poli lično in diplomatsko zmago maršala Tita. Kaj hi rekli takim ljudem, ki so se tudi oh tej priliki izkazali tako nizkotni? Kako jim povedati, da so vsi demokrat je, vsi miroljubni ljudje videli v tem potovanju nekaj, kar ni podobno «kesanju», «kapitulaciji» itd., marveč gesto, ki jo lahko napravijo predstavniki 200 milijonskega ljudstva, velike dežele na poti v komuni* /.em, predstavniki socialističnega tabora z 900 milijoni prebivalcev, predstavniki desetin milijonov delovnih ljudi v zahodnem, kapitalističnem svetu. O «kesanju» in «kapitulaciji» torej lahko govorijo le ljudje, ki so bili in bodo vedno ostali majhni po duši in po postavi, Iju-tlje, ki so jim taki komentarji diktirani od jeze in strahu. Prepričani smo, da bi bili sovražniki miru in imperialisti hoteli, če bi bili mogli, sabotirati to srečanje, kar so sicer že skušali z nesramnimi izjavami Dullesa v razgovoru z jugoslovanskim veleposlanikom v Wa* sh ing tonu. To pa jim ni uspelo. Sovjetski tovariši so prišli v Beograd «z odprtim srcem», kot je dejal tovariš Hruščev pred dvema tednoma v Moskvi, da se pogovorijo o vseh visečih in spornih vprašanjih. V svoji izjavi, ko je izstopil iz lettila na beograjskem letališču, je tovariš Hruščev poudaril tudi, da si sovjetski tovariši ne želijo le normalizacije med državami, marveč tudi normalizacije med Komunistično partijo in Zvezo komunistov Jugoslavije. Načel je torej tudi vprašanja ideolo škega značaja. Mi smo, kot smo že neštetokrat poudarili, z velikim navdušenjem pozdravili zbližanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Mi smo z navdušenjem pozdra vili prihod sovjetske delegacije v Beograd. Razumeli smo in razumemo tudi vzvišene cilje, ki so si jih zadali sovjetski tovariši, ko so odločili, da pojdejo v Beograd. Razumeli smo in razumemo, da je sovjetska delegacija skuši la in skuša odpraviti v sv ovire zato, da se doseže medsebojni sporazum, da sc obnovi tradicionalno in staro prijateljstvo med sovjetskimi in jugoslovanskimi narodi. Nihče ne more biti proti temu. Mi vemo, da sovjetski tovariši niso šli v Beograd zato, da si napravijo samokritiko. Sli so tja, ker so boleli in hočejo služiti stvari miru, kateri služimo tudi mi z vsem svojini srcem, z vsem svojim navdušenjem, z vso svojo zavestjo in silo. Kljub temu ne smemo prikrivati, ker bi bilo to nepošteno in nelojalno, da nas je del izjave tovariša Hruščev a iznenadil, t. j. tisti del, v katerem se pravi, da «srno temeljito proučili materiale, na katerih so -temeljile hude obtožbe in žalitve, ki so bile takrat usmerjene proti voditeljem Jugoslavije. Dejstva govore, da so te materiale sfa-brivirali sovražniki ljudstva, preziranja vredni agenti imperializma, ki so se s prevaro vrinili v vrste naše partije». Z globoko žalostjo moramo priznati, da gre tu za različno mnenje med nami in tovarišem Hruščevom, ker smo prepričani, da je resolucija Informacijskega urada od 28. junija 1918 v svojih osnovnih delih odgovarjala stanju, v katerem se je nahajala tedaj naša partija, se je nahajalo delavsko in demokratično gibanje v Trstu in da je ta resolucija rešila partijo in ginom. Nekateri tovariši so umen ja. da se tovariš Hiuščev z gornjimi besedami ni hotel dotakniti veljavnosti osnovnih delov resolucije 1. U. od 28. junija 1948. <*!e se bo to izkazalo za resnično, tedaj bo vse v redu. V zvezi s tein našim stališčem pa odločno in ogorčeno odklanjamo vsak očitek, ki nam prihaja s strani inleresiranih krogov v našem mestu. Svojo zvestobo Sovjetski zvezi, svojo si-novskef ljubezen do Sovjetske zveze, svoje trdno in neomajno zaupanje v Sovjetsko zvezo, v njene narode, v njene voditelje, v njeno politiko smo prevečkrat dokazali, da bi se na vse to morali sklicevati v tem trenutku. Mi mislimo, da nam tega ni treba dokazovati pr"av tistim, ki so v vseh teh sedmih letih tekmovali v najbolj črno reakcijo v blatenju prve dežele socializma, v blatenju vsega, kar je najbolj drago, najbolj pri srcu vsakemu revolucionarju, vsakemu komunistu, vsakemu demokratu, t. j. Sovjetske zveze. Mi pa nadaljujemo in bomo vztrajno nadaljevali svojo politiko normalizacije v krajevnem merilti. Mnenja smo, da to, kar smo povedali, ne menja prav nič na stvari, da to ne predstavlja ovire, za normalizacijo v krajevnem merilu. Kot smo že dokazali v bližnji preteklosti, srno to normalizacijo dosledno zasledovali in so se ovire pojavile z druge strani. Mi bomo nadaljevali torej normalizacijo na področju borbe za nacionalne pravire, na področju kulture, športa, kine-lijskih organizacijskih in akcijskih vprašanj, na vseh podro ejih, na katerih se da kaj napraviti. Na vsak način pa zahtevamo, da se ta proces nadaljuje na podlagi popolne, iskrene lojalnosti m poštenja, ker bi se drugače postavljale resne ovire vsemu nadaljnjemu razvoju. In na političnem polju? Na političnem polju mislimo, da bomo lahko začeli diskusijo, ko bo prišel čas za to, kar sino že večkrat poudarili. Zakaj nni bi se ta diskusija začela, ko se po tem vprašanju niti v Beogradu ni prišlo do konkretnih zaključkov? Torej, ko bo čas za to prišel, smo pripravljeni diskutirati, pač pa na enakopravni podlagi. Pripravljeni smo sprejeti načelo, naj bi te diskusije temeljile na kritiki in samokritiki, kar pa naj velja za obe strani. Mislimo, da se tako lahko postavljajo vprašanja. Ne bodo se pa storil i kora k i naprej, če se bodo nadaljevali napadi na naše gibanje in naše voditelje katerim smo bili priča te dni. Mi povemo tudi neko drugo stvar : ne nameravamo polemizirati, ker se zavedamo, da polemika vodi v poglabljanje n aspro t-stev, namesto da bi vodila v normalizacijo, v trezno presojanje dejstev. To je naše stališče. Mi smo v bližnji preteklosti dokazali svojo dobro voljo. Jo dokazujemo danes in jo bomo dokazali tudi v prihodnje. Toda ta dobra volja mora izhajati tudi s tiste strani, s katere prihajajo -danes napadi, ki škodujejo normalizaciji in lahko ustvarijo težke od noše. Ponoviti želimo, da nas zbli-žanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo razveseljuje. Mi si želimo, ila bi se to zbližanje utrdilo, poslalo pravo bratsko sodelovanje. To sodelovanje bo nedvomno ogromno prispevalo k rešitvi številnih vprašanj v tem delu F v rope in v svetli. Prepričani srno. da se je treba za tako zbližanje, kot ga mi pojmujemo, boriti, odločno zavzemati. V tem trenutku ima prav gotovo davno besedo jugoslovansko ljudstvo, ki je ob prihodu sovjetske delegacije dokazalo, kako je v njem globoko vkoreninje-na ljubezen do Sovjetske zveze. Mi smo ponosni, zelo ponosni na to, da smo Sovjetski zvozi bili vedno ob strani, da smo in ji bomo vedno ob strani, Mi smo ponosni, da smo del velike fronte miroljubnega človeštva, ki hoče rešiti ves svet od vojne katastrofe, od uničenja milijonov in milijonov ljudi. Na čel n te fronte pa stoji Sovjetska zveza, kateri gre skupno s hvaležnostjo vseh dobromislečih ljudi Midi naša hvaležnost, da je s svojimi napori prispevala k takšni veliki zmagi miru. Naj živi Sovjetska zveza, po-borniea miru in socializma ! Naj živijo sovjetski narodi in njihovi voditelji leninskega in stalinskega kova ! Naj živi nerazmšno sovjetsko-jugoslovansko prijateljstvo ! Herriot bo šel na kongres miru DUNAJ — Casini predsednik francoske zbornice Edvard Herriot je dal svoj pristanek bodočemu svetovnemu kongresu miru, ki bo v Helsinkih. Herriota bo na svetovnem zborovanju zastopal Luis Vienney, 1 ionski podžuj?an. RESOLUCIJI CENTRALNEGA KOMITEJA K.R. T.O. KP se bo vztrajno zavzemala za enotno fronto med Slovenci Naloge komunistov na sindikalnem polju p.) diskusiji za poročilom nahaja, za rešitev vprašanj tovariša Vidalija, ki je govoril ) politiki komunistov za prispevanje k borbi za enotnost Slovencev v obrambi narodnih pravic, je Centralni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja sprejel resolucijo, v kateri so zapopadene naloge komunistov na področju dela med Slovenci. V diskusiji, ki je sledila poročilu tovariša Vidalija, se je oglasilo veliko tovarišev, med katerimi so bili tudi številni voditelji sekcij in množičnih organizacij nečlani Centralnega komiteja. Iz diskusije so bili v obliki navedene resolucije sprejeti sklepi, iz katerih morajo komunisti črpati navodila za prispevanje k borbi Slovencev za enotno fronto. V teh zaključkih se podčr- tuje, da so si komunisti zadali vsled Londonskega sporazuma, na katerega podlagi so Slovenci postali narodna manjšina, nalogo mogočne akcije za dosego enotne fronte Slovencev, ki naj temelji na demokratični podlagi. Ker se Londonski sporazum in Posebni statut ne spoštujeta, je Komunistična partija vodila in vodi številne akci je v obrambo nacionalnih l.r.,vic "Slovencev in si bo prizadevala tudi v bodočnosti, da bo uresničila široko fronto Slovencev, ki naj uživa tudi podporo italijanskih demokratičnih množic. r Istočasno resolucija poudarja, da se morajo gledati kršitve nacionalnih pravic Slovencev v širšem okviru sistematičnega kršenja in preziranja demokratičnih svoboščin bodisi na škodo Slovencev kot Italijanov, prav posebno pa na, škodo delavskega razreda v in izven tovarn. Centralni komite meni, da je treba kljub oviram, ki se pojavljajo s strani nekaterih voditeljev ostalih slovenskih političnih skupin, nadaljevati z delom za dosego enotnosti med Slovenci, ki je bistvenega in temeljnega pomena z uresničenje pravic, ki jih predvideva Posebni statut. Zato pa bo Komuni tična partija pospešila svojo akcijo in pomnožila svoje pobude tako na vrhu kot na bazi zato, da se doseže tista enotno,t med Slovenci, ki je v hotenju in zahtevah vsega slovenskega prebivalstva. Prav posebno bo Komunistična partija usmerila svojo akcijo na bazo, ker ve, da bodo akcije na vrhu še bolj učinkovite, če jih bo podprlo ljudstvo. Resolucija poudarja, da je treba borbo za nacionalne pravice Slovencev povezati s širšo borbo za spoštovanje Listine o sporazumu, Listine o človeških pravicah, za dosego avtonomije, kjer se bodo lažje uveljavile nacionalne težnje in zahteve slovenskega prebivalstva. Istočasno pa je treba razviti med slovenskim prebivalstvom vse konkretne borbe na gospodarskem in sindikalnem polju, ker so tržaški Slovenci istotako kot tržaški Italijani zainteresirani v rešitvi vpra-šanj, ki tarejo naše mesto in ozemlje. Prav posebno se morajo podpreti borbe za integralno prosto cono, za pomno-žitev trgovskih izmenjav z o-srednjo Evropo in Bližnjim vzhodom, za pomnožitev plovnih linij iz in v Trst, za rešitev iadjedelniške industrije iz klešč težke krize, v katerih se male in srednje trgovine ter obrtništva, kmetijstva itd. Slovensko prebivalstvo mora nudili svojo pomoč težkim borbam delavskega razreda, ker o njegovi problemi istočasno problemi vseh prebivalcev in ker je delavski razred gibalna dia demokratičnega gibanja, trdnjava demokratičnih in nacionalnih pravic. V zaključku resolucija pravi, da je treba obvarovati slo-vansko-italijansko bratstvo, ki je podlaga mirnega in konstruktivnega sožitja med obema narodnostnima skupinama. To bratstvo je treba braniti pred napadi sovražnikov, ga ie treba razširiti in utrditi. Centralni komite je na svojem prvem zasedanju razpravljal o sindikalnem vprašanju na podlagi porpčila tovariša Radicha. Po živahni diskusiji, ki se je je udeležilo veliko število članov in nečlanov Cen-trainega komiteja, je bila sprejeta resolucija, ki prikazuje naloge komunistov v sedanjosti in bodočnosti. V resoluciji se ugotavlja težak položaj, v katerem se nahaja tržaško gospodarstvo. V ta okvir se vključujejo tudi napadi delodajalcev proti delavskemu razredu in gibanju. Cilj napadov Confindustrie proti delavcem ladjedelnilc ORDA je vsilitev še večjega izkoriščanja in ukinitev vseh demokratičnih ter sindikalnih svoboščin v tovarnah. Na ta način skušajo delodajalci zadati udarec ne samo jedru tržaškega gospodarstva in industrije, marveč vsemu tržaškemu delavskemu razredu. Centralni komite opozarja, da so .demokratične in sindikalne svoboščine nedeljive in da je nju plačila za akorno delo, proti diferenciranim nagradam, proti stavkokaškim nagradam, proti nedemokratičnim pravilnikom, za izboljšanje mezdnih in normativnih pogojev tistih kategorij, kot je kovinarska, ki ga še niso dosegle, za rešitev vprašanj, ki se tičejo preporoda Trsta, za ločitev podjetij IRI od Conf-industrije. Centralni komite poziva vse tovariše, naj postavijo v prvo vrsto sindikalne probleme, za razvoj demokratičnega življenja v sindikalni organizaciji in za večjo in širšo povezavo med delovnimi ljudmi in sindikalnim vodstvom. Tovariši morajo prispevati k organizacijski okrepitvi sindikalne or- ganizacije, k borbi za enotnost delovnih ljudi, k dialogu z drugimi sindikalnimi organizacijami in političnimi skupinami, k povezavi med delovnimi ljudmi in ostalim prebivalstvom. Trgovina z dekleti Socialistični svet Časopis «Daily News», ki izhaja v Chicagu piše, da «je na tisoče deklet odvedenih s prevaro ali nasiljem v francoske kolonije v Afriki, kjer jih pošiljajo v zloglasne javne hiše». List pravi, da se je povpraševanje po mladih dekletih znatno povečalo odkar so postavile ZDA v francoskih kolonijah svoje vojaške letalske baze. PREMOGOVNA INDUSTRIJA NA POLJSKEM Premogovna industrija je, v L. R, Poljski eden izmed osnovnih sektorjev nacionalnega gospodarstva. V desetih letih ljudske oblasti se je proizvodnja premoga zvišala za nad 150% v primeri s predvojno dobo. Lansko leto so izkopali nad 91 milijonov; ton premoga. Načrt proizvodnje z p letošnje prvo tromesečje je bil izpolnjen še pred rokom,. Rudarji so dali deželi desettisoče ton več premoga, kot je bilo predvideno v trimesečnem načrtu. Mehanizacija premogovnikov se vedno bolj razvija. V rudnikih uporabljajo sovjetske in poljske stroje za kopanje premoga in električne lokomotive za prevoz. Po-d ljudsko o-blastjo se je ustanovil nov sektor proizvodnje in sicer proizvodnja rudniških strojev. Razne tovarne proizvajajo danes že kakih 250 vrst strojev za premogovno industrijo. TRGOVSKI SPORAZUM Z.S.S.R. - ARGENTINA V drugi polovici maja je bil podpisan v Buenos Airesu trgovski sporazum za 1955 med Sovjetsko zvezo in Argentino. Na podlagi sporazuma bo Argentina izvažala v Sovjetsko zvezo volno, kože, semenska o-Ija, meso in druge proizvode. Sovjetska zveza pa bo dobavljala v zameno petrolej, valjano železo, lito železo, les, stroje itd. USPEHI PRVE PETLETKE V L. R. ROMUNIJI BUDIMPEŠTA — Po podatkih osrednje statistične ustanove se je potrošnja živil na Madžarskem znatno povečala vled uresničenja prvega petletnega načrta. Potrošnja žitaric se je za vsako osebo povečala za 8%, sladkorja za 30%, mesa za 20%, maščob za 20% v primeri s 1949, 1964 se je prodalo za 31% več obutve, pletenin svilenih oblačil in tekstila kot 1953. NOVI STROJI ZA STAVBARSTVO 'MOSKVA — V uralskih pod-jetjih težke kovinarske indù strije so začeli izdelavo premičnih ekskavatorjev z zajemalko ki zmore zajeti 25 kubičnih metrov materiala. V kratkem se bodo novi ekskavatorji pojavili na tržišču. S temi ekskavatorji se bodo znatno olajšala vsa dela pri gradnjah novih objektov, hidrocentral, kanalov itd. PRISPEVEK NAŠEGA LJUDSTVA K ZLOMU NACIFAŠJZMA 127 vaščanov iz Trebč aktivno sodelovalo v NOB V borbah in taboriščih umrlo 30 Trebencev - V 9 letih izrečenih obsodb za skupno 500 let ječe Prva vaška celica ustanovljena 1934. leta - 1940 prvi stiki za začetek osvobodilne borbe Med vasi našega področja, da je bila to podlaga za širo- ki so si pisale svojo zgodovino v narodno osvobodilni borbi in še mnogo prej v borbi proli lašizmu s krvavimi črkami, spadajo nedvomno tudi Trebče, proletarska antifašistična vas zgornje tržaške okolice. Tudi Trebče so dale svoj velik in krvav doprinos v tej veliki in težki borbi. Bile so v vsak napad na slednje nape- prvih vrstah, ko je šlo naše ko in aktivno antifašistično fronto, ki se je začela ustanavljati že leta 1940. Se danes e mnogo vaščanov spominja, kako je leta 1936 ob neki pri- bi zvedeli, kdo je izobesil zastavo. Toda iz1 njegovih ust ni prišla ena sama beseda ovadbe. Tov. Zoran Kralj je bil obsojen na 5 let konfinacije, ki jih je preživel na otoku liki visela na ostrešku vaške Ventatene. Fašistična oblast cerkve rdeča zastava. Bila je sicer zelo preprosta, brez vsakega znaka, vendar dovolj zgovoren dokaz neustrašne aktivnosti tovarišev. Takrat so Po nevarnih poteh in skozi nemške zasede so morali jpnašk| partizan} mnogokrat prenašati ranjence na zasilnih nosilnicah rjeh proti svobodi vsega prebivalstva. Zato je treba Z P-dločnostjo braniti sindikalne in tovarniške svoboščine, mobilizirati v tej borbi ves delavski razred in okrog njega simpatijo, solidarnost in pomoč prebivalstva. Resolucija pravi, da je treba voditi borbo proti poskusom omejitve svoboščin tovarniških odborov, proti povečanju delovnih norm, proti zmanjša- ljudstvo v neizprosno borbo psoti fašističnemu in nacističnemu okupatorju. V tej veličastni borbi je padlo v partizanih in umrl.o v nemških taboriščih trideset vašpanov, kar je nedvomno veliko število y razmerju s celotnim številom prebivalstva vasi. Trebče so imele svojo celico že leta 1934. Takrat je celica štela sicer stimo tri toya-še, vendar pa lahko rečemo, karabinjerji aretiral} Zoretu Kralja, ki je prišel dve leti prej iz Amerike in organiziral v vasi celico. Zoran Kralj je bil iz Amerike izgnan, ker se je udejstvoval v borbi za pravice delovnega ljudstva. To svoje plodno delo je nadaljeval nato v vasi }n pozneje v partizanih, kjer je padel v borbah za zavzetje Mostarja 14. februarja 1945. V zaporu so Zorana mučili in pretepali, da Ali je to normalizacija ? Il viaggio di Bulganin, Khruscev je Mikojan ovvero: i Magi di primavera. je mislila, da je s tem napravila konec delovanju. Toda na Zoranovo mesto je takoj stopil drugi in isto tako borben tovariš in delo se je nadaljevalo, kljub nadziranju fašistov in karabinjerjev. Tovariši so redno zbirali denar za sklad «Rdeče piomcči» in vršili še drugo delovanje. Tako se je izvedla leta 1938 v vasi dobro organizirana nabiralna akcija v denarju in živežu za politične konfiniran-ce otoka ventotene. Nabrani denar in živež je nesel s seboj tov. Riko 'Malalan, ki se je vračal na otok s kratkega dopusta. Ko je prišel leta 1940 prvič v vas partizanski organizator Stjenka, je štela celica šest tovarišev Prvi sestanek je bil na Colu, kjer je tov. Stjenka pojasnil cilje osvobodilnega gibanja in dal obenem prve smernice za delo. Vsak izmed prisotnih si je prevzel določene naloge in kmalu so bili vidni sadovi. Se pred kancem leta 1940 je bila ‘ poslana partizanom prva pošiljka oblačil, živeža, denarja in celo nekaj orožja ter zdravil. 2:6. julija 1942. so šli prv: v partizane trije mladinci: Cuk Aibert, Cuk Emil in Kralj Alberi. Toda namera še, jim na žalost ni posrečila, ker so jih fašisti ulovili že na poti. V zaporih Coronpa in v Gorici so morali prestati strašne muke, predno so bili postavljeni pred Posebno sodišče, ki je Emila in Alberta obsodilo na 2-5 let ječe, Alberta Kralja pa na 16 let. Trpljenje in težka obsodba pa niso uklonile mladih fantov, ki so končno po razpad}} Italije lahko uresničili to, kar sg jim prvič posrečilo. do zadnjih dni tik pred osvoboditvijo. In slednji bodo o-itali vsem v neizbrisnem spominu. Bilo je 26. aprila 1945, bili so dnevi, ko se je vas mrzlično pripravljala na zadnji boj. V -neki hiši kraj vasi so žene šivale zastave s peterokrako zvezdo. Nenadoma nekdo potrka na vrata in še predno so utegnile poskriti zastave, se vrata odpro in v sobo vstopi... nemški vojak. Ženam je kri zastala v žilah in srca so začela hitreje utripati. To bi utegnil biti usodni trenutek za marsikatero življenje. Toda vse se je srečno izteklo. Vojak je pogledal zastavo, prikimal in vzkliknil: «Dj-3 ist gut»!» Situacija je bila rešena! Ženam : še je odvalil ležak kamen s srca. Vojak je odšel in se vrnil s par vrči bencina ter dejal naj jih ne-■ejo partizanom. Kakšen doprinos so da'e Trebče v narodnoosvobodilni borbi nam povejo naslednje številke: 113 vaščanov je bilo v raznih taboriščih in ječah, izrečeno je bilo 5 smrtnih obsodb. Računa se nadalje, da je bilo proti Trebencem od 1936 pa do osvoboditve izrečenih obsodb za skupno kakih 500 1 et ječe. 127 vaščanov se je aktivno udeležilo partizanske borbe. Umrlo je v taboriščih in padlo v partizanih skupno 30 vaščanov. za lomim, li bo ZI. inni] Tržačanke! Dne 26. junija, t. 1. se bodo žene Tržaškega ozemlja sestale na Kongresu tržaške žene, da razpravljajo o svojih osnovnih problemih. Na žene pada naj večja ‘teža krivic naše družbe. Kot dekle, se mora žena prevečkrat odreči šolski izobrazbi in izučenju poklica; diplomirana, mora kljubovati težavam zaposlitve in napredovanja v službi; kot delavki, se ji odreka, enakost pri plačilu in pr1 vica do primerne socialne pomoči; kot ženo, jo mučijo problemi težavnega družinskega proračuna; kot mati, trpi za svoje male o-Iroke brez zadostnega skrbstva in za odrasle, brez poklica in brez možnosti zaposlitve, ki nimajo drugega izhoda kot poskus urediti si življenje s pomočjo emigracije. Njena aktivna udeležba v osvobodilni borbi, žrtev tiso-čev in tisočev njenih sestra, padlih za svobodo, dajejo danes tržaški ženi pravico, da zahteva; za svojo emancipacijo: pravico do dela in dostopa v vse službe in v pravosod-slvo; enako plačilo za enako delo; — dodelitev materinske podpore ter pokojnine gospodinjam, kot. priznanje rocialne vrednosti njihovega dela; za obrambo družine: — investicije za oborožitev namenjenih stroškov v miro-'ubna dela, da se zagotovijo; - delo našim tovarnam; — dostojna stanovanja, po vsem dostopnih cenah; šole in otroški vrtci; skrbstvo otrokom; za ohranitev miru: vladno podporo vsaki pobudi proti pripravam atomske vojne; — nasprotovanje obnavljajočemu se nemškemu militarizmu; - — spoštovanje obveznosti, sprejetih na mednarodnem področju, za zaščito svobode in narodnih pravic našega prebivalstva. Kongresu tržaške žene lahko dajo svoj pristanek vse žene, ki jim je pri srcu rešitev navedenih problemov. Zveza demokratičnih žena. pobudnica tega Kongresa, se v gotovosti, da te zahteve zanimajo žene vseh političnih in verskih prepričanj, obrača na vse žene Tržaškega ozemlja in jih vabi na resno debato o vseh teh argumentih, da se o-krepi zavest vseh tržaških žena o njihovi pravici priboriti si dostojno me"to v družbi s pomočjo močne in enotne borbe za dosego njihovih skupnih teženj. Zveza demokratičnih žena jemnikov, ki stanujejo v novih stanovanjskih hišah «Federai Housing Projekts» v New Torku, podpisati prisego «lojalnosti». V izjavi bodo morali potrditi, da ni-so člani «prevratniških organizacij». V primeru, da ne bi hoteli tega storiti, jih bodo vrgli iz stanovanja. NAD 1 MILIJON JETIČNIH V JUŽNI KOREJI Iz podatkov, ki jih objavljajo listi, izhaja, da je v Južni Koreji nad 1 milijon tristoti-soč prebivalcev jetičnih. Od tega števila je približno 500 tisoč težko obolelih, ki zato potrebujejo nujno zdravniško oskrbo, zdravila in prevoz v zdravilišča. V Južni Koreji umre vsak dan kakih 300 oseb zaradi jetike. Gobavcev je pa približno stotisoč. 85% otrok, ki obiskujejo šole v Seulu, boleha na raznih boleznih. Beda, lakota, težke bolezni, ' cev. naraščanje umrljivosti so p0-siedice kriminalne politik6 Singmarijeve vlade, ki je spi'6' menila Južno Korejo v paš6' uk ameriškega vojaštva. NARAŠČANJE BREZPOSELNOSTI NA JAPONSKEM Agencija «iKiodo Tsušin» p°' a: roča o stalnem naraščanj6 ai brezposelnosti na Japonskem 1,1 Na podlagi uradnih podatkov "t ki jih je objavil državni stati'*1 stični urad, je bilo v mare6 '* 840.000 popolnoma brezposel' n ih. V primeri z lanskim let1661 1 je število brezposelnih pora^ do za skoro 50%. Oblasti priznavajo, da obstc ja na Japonskem ogromna al mada delno brezposelnih te armada «prikrite brezpos^ nosli». Načelnik statističnega rada je priznal, da spada v I kategorijo 8 milijonov Japoi =ei Pisani svet MARK ATI ZEM PROT I 30.000 NAJEMNIKOM «New York Herald Tribune» piše, da bb moralo 30.000 na- Padli za svobodo iz Trebč «1 , KALC JOŽEF Jožef6 KRALJ ZORAN sin Bernarda _____________________________ rojen v Trebčah, 18 10. 1901. rojen v Trebčah, 19. 3. Sel v partizane po razpadu Sel v partizane 6. 12. Ij Italije. Padel v borbah za za- Ranjen in umrl v Bazovi(l vzetje Mostarja, 14. 2. 1945 13. 12. 4942. lil#1 f |l!l KRALJ MIRKO sin Bene rojen v Trebčah, 12. 2. Ijjji »ti KRALJ VIKTOR sin Benedikta rojen v Trebčah, 29. 2. 1926. Odšel v partizane 6. 12. , :>1 v partizane 15. 5. 1944, pri- Pripadnik sabotažne skupi”; padal Gregorčičevi brigadi. Pa- Padel v akciji v Trstu 19-del v borbah okrog Krna, 24, 8. 1944. VESTI IZ JUGOSLAVIJE ,V J-jstalin; «Komaj sem pete odnesel...» Dva lista sta objavila skoraj isto karikaturo o potovanju sovjetskih voditeljev v Jugoslavijo.. Prvp, na desni, ki smo jo že zadnjič posneli, je objavilo glasilo Magnanija in Cucchija od 21. maja t. I. Drugo, na levi, pa je objav|l istega dne ljubljanski humoristični list «Pavliha». Isti daif, ista koncepcija, skoraj ista risba. Ne čudimo se preveč glasilu Ma, gnanija in Cucchija, ki je znano po svojih protisovjetskih izpadih. Čudimo se le ljubljanskemu humorističnemu listu «Pavlihi», ki je karikaturo objavil 5 dni pred prihodom sov.etske delegacije v Beograd. Mi menimo, da se na ta način ne sprejemajo voditelji neke države, s katero — vsaj v besedah — se hočeta doseči normalizacija in prijateljstvo. Gotovi smo, da «Pavliha» ne bo sprejel s tako karikaturo indijskega predsednika Nehruja, ki bo prišel v Jugoslavijo čez nekaj dni. Prav tako ni «Pavliha» sprejel z žaljivimi karikaturami Edena, tedanjega zunanjega ministra in sedanjega^ vladnega predsednika Velike Britanije, ko je prišel v Jugoslavijo. «Pavlihi» ni prišlo niti na misel, da bi bil objavil kakšne žaljive karikature ob romanju cesarja Abesinije, turškega in grškega ministrskega predsednika in številnih ameriških in an gleških generalov, ki so stalno prihajali na obisk v Jugoslavijo. Torej dvojno merilo? Človek pa se sprašuje, če je tak način korektnosti najboljši dokaz dobre volje po normalizaciji in prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. Ali pa se rajši gledajo po Jugoslaviji zahodni predstavniki kot pa predstavniki socialističnih dežel? LIKVIDACIJA PQDJETIJ fJKANJA ZARADI POMAN. KONTROLE Naslednji dan so fašisti jn karabinjerji obkolili vas in odpeljali 17 vaščanov. Predno so jih odvedli v zapore, so bili pridržani v hiši, kjeT je danes Ljudski dom. Tu so bili zaslišani in pretepani do krvi. Fašisti so hoteli vedeti, kdo je organiziral fante. Toda vse za-mall> iz ust Trebencev ni prišla najmanjša besedica 6, decembra 1942 je odšla v partizane druga skupina fantov. Tokrat jih je bilo deset. Vsem se pa namera ni posrečila, štiri so namreč ulovili nekje pri Bazovici in v Trstu. Eden izmed teh je bil na begu smrtno ranjen. Ostali trije so romali v zapor. Po 8. septembru 1943 je bila njihova pot samo ena — v partizane. Začelo se je s tem za Trebče še hujše preganjanje, zasledovanje, vrstile so se aretacije, obsodbe, celo smrtne. Vas pa je na vse početje fašističnih podivjancev strnjeno odgovarjala s še bolj zagrizeno antifašistično borbo, ki je ni moglo prpkiniti niti obsedno stanje. Ta borba se je še pospešila po razpadu fašistične Italije in se ni pretrgala niti, ko so Nemci 1'3. oktobra 1943 odpeljali v taborišča smrti preko 50 moških. Od teh se vsi niso vrnili. Ves čas nacistične okupacije je bila v vasi nemška postojanka, toda terensko delo se je nadaljevalo, fantje in tudi družinski očetje so odhajali v partizane, žene in dekleta so zbirale hrano, oblačila, zdravila in denar, držale redno kurirsko vezo. V takem vzdušju aktivne borbe so se Trebče prebijale skozi vsa leta okupacije pa Okrožno gospodarsko sodišče v Tuzli je izvedlo v lanskem letu prisilno likvidacijo v 9 gospodarskih organizacijah, v štirih mesecih tega leta pa je prejelo 14 novih predlogov za likvidacijo, med. katerimi ie v šestih likvidacija že izvršena. Vrednost izgube V podjetjih znaša okrog 2Q0 milijonov dinarjev, Največja izguba je razvidna pri «Splošnotrgovskem podjp-tju», ki je znižalo cene kljub pomanjkanju sredstev za kritje. Na ta način je prišlo do izgube, ki je znašala 1'20 pii-lijonov dinarjev. Podjetje «Spreža» v Gračacu ima primanjkljaj 9 milijonov din, od katerih odpade na poneverbe nadi 4 milijone din. Podoben je primer tudi v kmetijski zadrugi «Sjekovac», kjer je poleg poslovne izgube od 1,200.000 din poneverjeno nad 4 milijone din. («Barba» 7.5.55.) GIBANJE CEN NA > TRGIH V Celju, Kočevju, Trbovljah, Postojni in drugod prodajajo solato po 100 din kg, tudi špinača je po 100 din kg. V Gorici se je podražilo svinjsko meso za 10 din in ga zdaj prodajajo po 290 din, zvišala se je cena čebuli, ki se prodaja v Ljubljani po 60 din kg, jajca so v Sarajevu po 16 din. Grah v stročju je na trgu v Kopru po 190 din kilogram. («Slovenski poročevalec» 10.5.55.) masla, ki jo bo poslalo v prihodnjih 12 mesecih v Jugoslavijo kmetijsko ministrstvo ZIDA od svojih kmetijskih presežkov preko organizacije CARE. Poleg tega bo poslano tudi 6.000 ton mleka v prahu. V Jugoslavijo .sta skupaj s pošiljkami prispela tudi dva predstavnika organizacije -CAHE, ki bosta nadzirala razdelitev pošiljk. ' ‘ ffiBprpfi» J2.5.55.) NOVE DOBAVE PŠENICE IZ ZDA V državnem sekretariatu za zunanjg zadeve so podpisali sporazum o novi dobavi 200.000 to,n pšenice iz ZDA na podlagi ameriškega zakona o kmetijskih presežkih. Ppav tako je bil dosežen dogovor, da se še neizkoriščeni del gospodarske pomoči iz leta 1954-55 v znesku 6 milijonov dinarjev porabi za nakup pšenice. («Slovenski poročevalec» 13.5.55,) SINDIKALNA DELEGACIJA V CSR Na povabilo Zveze sindikatov Češkoslovaške republike je odpotovala v Prago delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo od 19. do 23. maja prisostvovala kongresu češko, slovaške sindikalne organizacije. Delegacijo sestavljata Nikola Kotle,, član Centralnega sveta ZSJ in član predsedstva republiškega odbora sindikata kovinarjev Srbije, ing. Paroč. («Novi list» 18.5.55.) DOBAVA MASTI IZ ZDA Na Reko je prispela ameri- ška ladja, ki je pripeljala 165 ton masti. To je prva pošiljka iz količine 13.000 ton masti in TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO Trgovinski in plačilni .sporazum za leto 1955 med Jugoslavijo ;in Albanijo je bil podpisan 17. maja v Beogradu. Predvidevajo, da bo do konca leta vredna blagovna izmenjava v obeh smereh približno 1,5 milijona dolarjev. Jugoslavija bo izvažala kemikalije, razne industrijske izdelke, surovine za obrt, pisalni papir itd, medtem ko bosta najvažnejše blago, ki ga bo u-važala iz Albanije, nafta in usnje. f«Slovenski poročevalec» 17.5.55.) državljanov je bilo prisiljenih zbežati iz domovine, da se izognejo preganjanju. Inflacija je vedno večja. Obtok papirnatega denarja je bil 1953. leta devetkrat večji kot 1949. Davki so se podvojili. Delavci prejemajo povprečno 40 guaranyov na dan, dočim bi jih potrebovali za petčlansko družino najmanj 180. Sindikati so pod policijsko kontrolo in delavci nimajo možnosti, da lbi se svobodno izražali na sindikalnih sestankih. Paragvajska univerza je že od 1949 pod kontrolo policije;. Oc} " 335 tisoč šoloobveznih'otrok, jih' obiskuje šole samo 195 tisoč. Ostali ne morejo obiskovati |ole, ker starši nimajo denarja’ za’ šolske potrebščine, obleke in o-butev. MALALAN ROMANO sin Ivana rojen 1. 6. Ì924 v Trebčah. , del v Volčjemgradu, pr} ^ nu, 29. 9. 1943. ....._______________4% ZA VSAKOGAR NEKA) '6 TIHA ZELJA x, J» J Beda in teror v Paragvaju Čilska revija «Nuestro Tiem-oo» poroča o težkih razmerah, ki vladajo v Paragvaju, kjer prevladuje ameriški monopol. V deželi vlada policijski režim terorja.. Obsedno stanje, proglašeno 1:947, še ni bilo ukinjeno. V državi ima pravico * * * NIKOLI ZADOVOLJNA Z ženami je res križ. Jošku j,e žena, za njegov rojstni dan kupila dve kravati; ko si je drugo jutro navezal eno od novih kravat, je žena jedko vzkliknila: «No, glej ga, ali se ti druga n'e dopaide?» * * * NI BIL PRAVI K psihiatru pride pacient, ki se pritožuje, da je požrl celega konja. Zdravnik je takoj, opazili, s kom Ima opravka, še ,posebno, ker se pacient ,ni dal na noben ga sredstva, bo dai prHveX sobo konja in mu ga nat» kazal. ,i Cina se pacient prebudi KB i Sti, mu psihiater v resnici VrJ ** konja, ki ga je dal medtem " Ijatl v sobo ter mu pr and L, | «Evo konjav sedaj vas ne e n adii eg,ov ali» «Toda to ni konj, ki sem ?” požrl — se oglasi ipaCie' ^ Ta Ima vendar belo dlak0' pa je bil ves črn,» * * * OTROŠKA DOMIŠLJIJ V sobi prepeva stirasti*1 fi zek. Začudena, da je tako i,n mened, pride mati Vz Ku j In ga na sobnih vratih tihf J n . -]a.Arvlr 1 zs.A > .. .. lili *l!' zuje: deček leži na hrbtu ih*/j čez nekaj časa se obrne 'h‘y buh to spet 'poje. Tedaj vpraša,: «Kaj pa delaš, Jama$ .«.Igram se gramofonske V mamica!» RAVNO OBRATNO i; «Ce popijem zvečer skdfLlJ rne kave, ne morem vec " «Meni pa se .dogaja ra,v' obstoja 'Samo vladna stranka 9 »Colbrado*, kljub temu p a policija preganja celo pristaše te stranke, če se le upajo, kritizirati diktaturo. Nad 100 tisoč njegova ____ _ . .... se odloči, da seže po skrpjnan sredstvu. Pacienta bo «operiral», seveda samo navidezno. Medtem, ko bo pacient nekaj minut pod učinkom uspavalne- ratno». «Kako to?» f «Da, če spim, me morem ti skodelice kave.» UČINEK RECEPT* v «Jaz popijem redno liter mleka. Tako O}! }e,K0 J1 zdravnik, ki pravi, da mle|i kosti.» v «Torej je mleko tisto, * . Sto v glavo.» NI REKEL... . . «Tl si torej tisti, ki $ , ejtt rice, da sem jaz gluh, 1 . tepec?» jfl-j «NI res, to je nesramn* , jir nisem nikdar dejal, da 3 dravstvo in socialno krbstvo v LR Bolgariji Brezplačno zdravljenje, gradnja novih bolnic, sanatorijev, okrevališč - Skrb za mater in otroka - Umrljivost se je zmanjšala - Boj proti jetiki «Najdragocenejše narodna bogastvo .sta zdravje in delovna sposobnost prebivalstva«. G. Dimitrov. Ko je na Bolgarskem imela llast v rokah buržoazija, je ilo zdravstveno stanje tam-3» Mšnjega prebivalstva eno »slabših v Evropi. Visoka čitljivost otrok (skoraj 15%), ov, Nlosti primeri ostrih nalezljivi- 'h bolezni, jetike (do 1000 Vinih na 100.000 prebivalcev), > liko pomanjkanje zdravm-Jtt IV (leta 1938. na primer jih ra- bilo samo 2720, a od teh je lo na podeželju le 580) ter 01tiic — vse to je bila poetica težkih socialno-eko-fi'mskih in političnih pogojev, ^JBtaferih je živelo bolgarsko '»stvo. ItlPo osvoboditvi dežele je „» farska ljudska vlada popol-%a preuredila ves sistem Hvstva in socialnega skrb--s Va. 9. septembra 1944 je bilo 'Vič ustanovljeno Ministrstvo v » zdravstvo. Tedaj je bilo p lav tako prvič uvedeno splo-to socialno skrbstvo, so se tčele dajati podpore delovnim inčem v primeru bolezni, g 'led st&rosti, sirotinstva, norosti itd. Popolnoma brez- ''tdišče novega bolgarskega Vsta Dimitrovgrad, ki je zraslo v zadnjih letih. Sl4čna in dostopna je postala !;* zdravniška pomoč za pre-,ivalstvo. Za vse to daje dr-;>a na milijarde levov. Izdat-" Predvideni v državnem pro-k'^unu za 1953. so 'bili, na pri- h e krat večji kakor 0 velikih uspehih v borbi ^ zdravje delovnega človeka tea dejstvo, da se je število ^lnic v primerjavi z 1939. podalo za 4 krat. V 10 letih ) n Vnanja zvezdoznancev SZ „„ MOSKVA — Odsek fizike in ^tematike akademije znano-' ZSS-R je v drugi desetini „■ ^ia diskutiral o strukturi l> ‘liske ceste in o magnetskih •fjih med zvezdami. Parena-5 član akademije znanosti je .Nal pregled uspehov sovjetih astronopiov v preučeva-.lu strukture rimske ceste, bn akademije Ambarcumjan, je v odboru za preučevale možnosti za polet na lu-‘l°, je bral govor o rimskih ^tah, obstoječih v vsemirju. ,saka. od rimskih cest je se-Sljena iz milijard zvezd. Vsemirju se rimske cesté na-piajo tudi v skupnosti dveh-M. Astronomi vidijo na p£-2. kar na tisoče in tisoče rim-I,'h cest. Govoril je tudi o -^labilnosti rimskih cest, o i'eriK je dejal, da sc stalno Jhlirajo.. To mnenje nasproti.6 mnenju nekaterih inozem-j h znanstvenikov ki trdijo da 11 $e rimske ceste formiralp .“krat za vselej pred milijar- Si ljudske oblasti je število postelj v bolnišnicah naraslo za 3 krat. 8 krat se je pomnožilo lamo število protituberkuloz-nih sanatorijev. Zgrajeno je bi-o na desetine kirurških središč za zdravljenje jetike, nočnih sanatorijev blizu vsake večje tovarne, klimatičnih šol la otroke. Sedaj so v celoti zadoščene potrebe po zdravljenju jetike. Zobozdravniških kabinetov je bilo v stari Bolgariji le 30, danes pa jih je 1090. Neprecenljive so skrbi ljudske oblasti za zdravstveno zaščito matere in otroka. Sedaj ie v LR Bolgariji 660 porodnišnic, medtem ko je pred osvoboditvijo obstajala v deželi le ena porodnišnica. Prej ni bilo niti enega otroškega vrtca. Sedaj pa so takšni vrtci zgrajeni skoraj v vsaki vasi. Kmetice matere gredo sedaj na poje brez skrbi za svoje malčke. Njih namreč varujejo in negujejo v moderai ih vrtcih in jaslicah strokovno izobražene varuhinje. Visaka zaposlena mati ima ob porodu trimesečni plačani dopust. Razen tega matere, ki imajo dojenčke, delajo le 6 ur, plačane pa so ka 'cor da bi delale 8 ur. Nosečim in doječim delavkam je prepovedano nočno in težko fizi-čo delo. Zdravnikov je na Bol ga r-kem zmeraj več. Sedaj jih je približno 10.000, to je skoraj 4 crat več kot pred vojno. Danes imajo svojega zdravnika z vsakem večjem podjetju, titanovi, šoli. Na vsakih 300 šo-'arjev mora obvezno biti en '.dravnik. V socialistični družbi si država ne postavlja za cilj le zdravljenje bolnikov, marveč tudi preprečevanje pojava in‘razvoja bolezni. To dosega med drugim tudi s tem, da ustvarja takšne pogoje dela in življenja, v katerih se primeri bolezni stalno zmanjšujejo m postopoma postajajo nemogoči. 3 tem je določena profilaktič-na smer imedicine in zdravstva v socialistični državi. Na tem načelu leži sedaj vse V.-lo zdravstva. Vsak delovni človek ima na Bolgarskem pravico do plačanega dopusta, kar mu jamči možnost počitka v najboljših okrevališčih in letoviščih dežele, tam, kjer so prej uživali lepote narave le domači in tuji buržuji. Hkrati s skrbjo za zdravstvo, za varnost pri delu in socialno skrbstvo se v tej deželi nenehno dela za zboljšanje star novanjskih pogojev delovnih ljudi. O tem- priča že to, da so v letih prve petletke zgradili 50.225 stanovanjskih hiš Na podlagi neprestanega boljšanja gmotnega stanja delovnega ljudstva se močno znižuje umrljivost . Tako od 13,1 na tisoč v letih 1938-42 se je umrljivost zmanjšala v prvi petletki na 11.3. Umrljivost o-trok se je znižala za 30%, umrljivost zaradi TB.C za 43%. Obenem pa se je naravni prirastek prebivalstva povečal za 34,8%. Zgoraj navedena dejstva nam govore, da je zdravstvo LR Bolgariji državno delo, eno prvih dolžnosti ljudske države. Bolgarija je danes primer tega, kako lahko ljudsko-demokratične dežele v kratkem roku preuredijo na socialističnih načelih vse zdravstvo in ga napravijo dostopnega širokim delovnim- množicam. -Preureditev zdravstva ljudski Bolgariji je sijajen dokaz nenehnega zboljšanja življenja delovnih ljudi in dviga kulture v deželi, kjer se gradi socializem. M. K. 160. obletnica katinarske šole jutri, v nedeljo 5. junija pop oldne bo v Lonjerju proslava 160. obletnice katinarske šole (in ne 151. kot smo zadnjič pisali). Slovenski ljudje bodo prav gotovo prihiteli na to proslavo, ki ima izbran program. Ob teh težkih trenutkih za našo šolo, ki še ni bila uzakonjena, ji moramo izkazati svojo privrženost, svojo podporo. Cim večje bo torej število udeležencev na proslavi, tem bolje bomo dali vedeti sovražnikom naše šole, da ne bomo nikoli več dopustili, da bi se je kdo • koli dotakni (Na sliki: 1. razred osnovne šole v letu 1922. t, j. tik pred razpustom s strani fašističnih oblasti. Učiteljica: Marija Čokova). ČEZ NEKAJ LET BO ČLOVEK STOPIL NA LUNO Sovjetski učenjaki se odpravljajo v vsemirje OBLASTI SE MORAJO ZGANITI, CE NOČEJO SKOPITI NASI LUKI Mia h immilla Mila V enem letu se je avstrijski tranzit skozi Trst povečal le za 5%, skozi Hamburg in Reko pa neprimerno več - Sklicati je treba mednarodno konferenco o prosti luki Sovjetski učenjaki pravijo, da je treba za polet na luno najprej razpolagati s številnimi podatki o vsemirju in o njegovem fizičnem stanju. Vedeti je tudi treba, da se lahko izvede polet na luno s potniki le v primeru obstoja oskrbovalnih postaj med zemljo in luno. Prvo raketo bodo vodili po radiu z zemlje. Vanjo bo spravljen mali po radiu voden oklopni voz, ki bo imel tudi televizijski transmisijski aparat, sličen onim, ki jih uporabljajo za reprize na stadionih ali v gledališčih. Na tej podlagi bodo lahko učenjaki, ki bodo ostali -na zemlji, opazovali, kako izgle-da površina lune in bodo vodili mali oklopni voz, ki bo opremljen z merilnimi napravami, katere -bodo služile u-čenjakom za nabiranje vseh podatkov. Televizijske slike in rezultati merjenja bodo avtomatično oddani na zemljo. Kot se predvideva, se bodo s tem malim oklopnim vozom, ki bo tehtal par sto kilogramov, raziskovale vse lunine posebnosti in se -bodo takd dobili podatki o lunini površini, o luninem nebu in o delu zemlje, ki se vidi z lune. Posebnost televizijskega od- goriva. i posebni motorji, ki bodo za- Ko bo poldrugikrat šla okrog I vrh njen padec. Po pristanku zemlje (in to v približno 12 urah) bo raketa avtomatično prižgala svoj motor. Nato bo povečala svojo brzino za 1,6 km v vsaki sekundi in bo prav kmalu dosegla krožni tok oskrbovalne postaje, t. j poprej z zemlje sproženega umetnega satelita. Do umetnega satelita bo vse-mirska raketa porabila skoraj vse gorivo. Ko bo dosegla umetno postajo, bodo sprožene avtomatične rakete, ki jo bodo oskrbele z gorivom. Z novim gorivom bo vsemir-ska raketa nadaljevala svoj polet. Z novim radijskim ukazom -bo raketa pospešila brzino za 1,02 km v vsaki sekundi. Zemeljska postaja bo izbrala trenutek, ko bo raketa morala zapustiti krožni tok in se usmeriti proti gornjemu delu lune. Tedaj, ko bo ta trenutek napočil, se bo brzi-na z novim radijskim ukazom povečala za 0,49 km v vsaki sekundi. Na ta način se bosta gibalni sili i lune i rakete izenačili. Zaradi lunine gravitacije bo raketa tedaj začela postopno padati na luno. Ob padanju rakete bo na zemlji stopila v pogon nova radijska -postaja, ki bo merila se bi začelo delo oklepnega voza, ki smo ga že opisali. Po preučitvi podatkov, ki jih bo oddajal na zemljo oklopni voz, se bo lahko uresničil po'et ljudi. Preko oklepnega voza se bo izbral kraj za pristanek potniške rakete. Tja bodo odposlane avtomatične rakete z gorivom in s pripravami za odhod potniške rakete z lune. Za dosego teh rezultatov bo treba počakati 1-2 leti po pristanku rakete z o-klopnim vozom. Ljudje se bodo lahko zadržali na luni, kolikor bodo hoteli, k eri bodo oskrbovani z avtomatičnimi raketami. Ko bodo hoteli oditi. bodo opremili z gorivom svojo «ladjo» in odpotovali brez posebnih težav. To se bo lahko uresničilo v bližnji bodočnosti. tajnika na oklopnem vozu, ki1 razdaljo mej raketo in luno e bo gibal po luni, je ta, da; Ko bo raketa dosegla določe-bodo lahko sprejemali njegove no višino, se bo avtomatično oddaje ne samo učenjaki, mar- ' obrnila, stopili bodo v pogon več tudi vsi ostali televizijski ______________ Film «Vihar» v ZSSR MOSKVA — V domu kinematografije v Moskvi je bila 15. maja prva predstava jugoslovanskega filma «Vihar». Nekaj uvodnih be-ed je ob tej priliki spregovoril sovjetski režiser Kalatozov. Film «Vihar» je izdelala družba «Avala» pod režijo Pogačica. i^a prvi pre istavi je bil prisoten tudi jugoslovanski opolnomo-čeni poslanik v ZSSR g. Vidic. njegove vloge .posredovalca v izmenjavi med Avstrijo in |>rekomor-skimi deželami ter obratno. Ta izmenjava se bo, kot je logično, povečala kvantitativno in kvalitetno. Pravzaprav se človek sprašuje, če je danes Trst v stanju ohranitvi svoje poziciie v tekmovanju med raznimi lukami, ki se potegujejo za avstrijsko izmenjavo. V res niči je nedelavnost vlade v zvezi s -številnimi in velikimi vprašanji -tržaške luke nekaj nezaslišanega. C e, bi se pa ta. nedelavnost nedaljevala tudi v novem položaju, bi se objektivno spremenila v odkrito in hoteno sabotažo. Dovolj je pomi Uiti na mednarodno konferenco za uporabo proste luke, katera se še ne misli skli-j. pripraviti tržaški cati, čeprav je zapopadena na uresničevanje I kot obveznost italijanske vla- V zvezi s podpisom mirovne pogodbe z, Avstrijo menimo, da je potrebno osvetliti, kakšne koristi bo lahko imel v bodočnosti Trst od nevtralne in neodvisne Avstrije. 'Pri svojem nedavneqi obisku v Trstu je avstrijski minister za trgovino 111 ig podčrtal, da se gospodarstvo njegove dežele razvija. Ni dvoma, da se bo ta razvoj še pospešil sedaj, ko je Avstrija neodvisna in nevtralna država. To dejstvo bo prispevalo k okrepitvi miru v tem delu Evrope in bo zato pripomoglo k razširitvi mednarodne izmenjave brez političnih zaprek, ki bi jo ovirale, kot se žal dogaja v številnih atlantskih deželah. V Trstu vemo nekaj o tem. Jasno je, da se je treba pravočasno pripraviti na nov položaj, t. empori] Pred 2© leti je preminul Ili vii ri n - veliki učenjak let. Pred dvajsetimi leti je svetovna znanost izgubila enega izmed najboljših učenjakov, 7. junija 1935 je po dolgi in neozdravljivi bolezni umrl Ivan Vladimirovič Mičurin. Znan-veno delo Mičurina lahko primerjamo z deli največjih: učenjakov, ki so pokazali pot k nadaljnjemu delu na znanstvenem polju v korist človeštva- Že v mladih letih, si je Mičurin zadnl nalogo spoznanja tajnosti narave in iskoriščp-n ja lega spoznanja za p stvaritev novih rastlin koristnih človeštvu. Delo tega velikega učenjaka je lahko prišlo do veljave in do svetovnega priznanja preti-vsem zaradi zmage naprednih sil na socialnem polju, ki so, dole Mičurinu ne samo možnosti nadaljnjega razvoja v njegovem delu, ampak tudi možnost uveljavljenja znanstvene teorije, ki jo poznamo pod imenom «Mičurinov nauk«. Se danes idealistični znanstveniki nočejo priznati velikega in naprednega dela Mičurina Iti je izkopalo temelje lažnim teorijam buržoaznih in idealističnih znanstvenikov, ki bi si želeli, da bi Mičurin tnl nepoznan, kot je bil do Oktobrske revolucije. Znanstveno delo, Mičurina na moremo ločiti od velikega socialnega preobrata v Sovjetski zvezi, ker mu je po njegovem priznanju le ta omogočil nadaljnji razvoj v njegovem delu. Delo Mičurina pa se ni končalo leta 1935. ob njegovi smrti; na tisoče znanstvenikov in naprednih poljeilelcev danes nadaljuje delo, ki ga je on začrtal, Sam Mičurin je ustvaril nad 300 novih vrst rastlin, danes jta lah-. ko kmetijstvo razpolaga s številnimi novimi rastlinami, ki jih stalno ustvarjajo za dosega boljših in večjih pridelkov, jVe samo oni, ki se bavija s poljedelstvom ampak vse človeštvo bo vedno hvaležno temu velikemu učenjaku, ki je s svojim znanstvenim delom ogromno prispeval k izboljšanju življenjskih razmer. de v Londonskem sporazumu. Vlada se je do sedaj le omejila na to, da je imenovala za predsednika konference diplomata, ki je lahko tudi častivredna oseba, nima pa pojma o zadevi, ki mu je bila poverjena. Dunaj je v predvidevanju konference že postavil vrsto zahtev, ki jih je neki avstrijski 114 zapopadel v 14 točkah. Seznam teh točk se otvarja z že običajno zahtevo po okrepitvi pomorskih uslug. Tej sledijo še zahtevi. j?o . izenačenju železniških tarif, po uporabi vseh železniških prog, ki vodijo v Trst, po tranzitni svobodi preko naše luke, po ugodnih tarifah za krajevne manipulacije, po izenačenju avstrijskega z italijanskim blagom, po udeležbi v predsedstvu upravne komisije za prosto luko, ki hi se morala ustanoviti-, po dovoljenju za opremo in vpis vseh avstrijskih ladij v Trstu, po ustanovitvi podružnic avstrijskih bank, po namestitvi avstrijske-ga osebja v pomorstvu in trgovini, po tiskanju dvojezičnega lista z avstrijskim ravnateljem. Nekatere od teh zahtev so same ob sebi urneyne, dritte pa niso 'brezpomembne, zato pa jih je treba vse upoštevati. To pa je razumljivo, če pomislimo, da Avstrija razpolaga s številnimi lukami, med katerimi si lahko izbere tiste, ki ji nudijo večje ugodnosti. Na vsak način pa je lega 'Tritai idealna za Avstrijo, ki bo prav gotovo izbrala našo luko, če ji bo nudila tiste ugodnosti, ki jih ne more debiti drugje. Objavljamo statistiko, ki dokazuje, da so možnosti za Trst še vedno velike. Statistika prikazuje pozicijo vseh luk, ki se jih Avstrija poslužuje za svoj tranzit, v zadnjih dveh letih: Trst Hamburg Bremen Reka (v tonah) 1.408.600 218.700 806.000 35.400 1.485.000 310.300 362.300 83.300 Te številke dokazujejo, da je Trst kljub vsemu ostal glavna luka Avstrije. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da se je tranzit povečal v letu dni le za 6 odst. To je malo. Najbolj je bila prizadeta luka v Bremenu, katero sta oškodovala Hamburg in Reka. V Hamburgu se je avstrijski tranzit povečal za 45 odst., na Reki pa kar za 135 odst. Te številke zelo jasno osvet-Iju ejo položaj: je nujno potrebno, da se nekaj napravi zato, da se ohranijo in utrdijo sedanje pozicije. Zelo dobro bi bilo, da bi se sklenil sporazum med konkurenti, n. pr. na podlagi skupnega in pravičnega načela o zemljepisni razdalji. Toda, dokler traja ta konkurenca, se je treba temu stanju privaditi in boriti za zmago nad ostalimi. V nasprotnem primeru ho Trst zaostal za ostalimi lukami, katerih se Aiv trija poslužuje. Ta nevarnost pa obstaja prav v trenutku, ko se je pojavil zelo ugoden faktor z možnostjo sklicanja mednarodne konference o uporabi proste luke, katero predvideva Londonski sporazum. Ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti, so že bili neštetokrat nakazani. Delovni ljudje, prav posebno pristaniški delavci so v tem pogledu storili svojo dolžnost, Dovolj je o-pomniti na številne konference o tranzitnem trgovinskem prometu, ki so bile sklicane v poslednjih letih. Toda akcija se mora še z večjo odločnostjo nadaljevati v bodočnosti. Ce pa bodo odgovorni čini-telji in vlada spustili iz rok te možnosti, bodo odgovorni za vse težke posledice, ki bi prizadele Trst in z njim tudi italijansko gospodarstvo. Dr. F. ? imaterji z navadnim televizijskim sprejemnikom. Na ta način bo lahko tudi publika gledala, kaj je na luni in kako e oklopni voz pomika po njej. Izdelava vseh potrebnih mehaničnih sredstev za odpo-tovanje rakete, za njen prihod na luno, za pomikanje oklop-nega voza po luni je vprašanje inženirstva. Izkoriščanje ok hipnega voza kot prvega «izvidnika» na luni bo prav gotovo zelo olajšalo delo za izgradnjo rakete. V resnici oklopni voz ne potrebuje vseh tistih pogojev, ki so nujno potrebni za človeka. Oklopni voz lahko prenese večje ali manjše skoke v brzini, v temperaturi in pritisku kot pa človek. Ni treba braniti poleta rekete, ki orevaža oklopni voz pred trčenji z meteoriti. Prav tako ni treba, da se raketa vrne na zemljo. Zato pa je prihod rakete na luno enostavnejši, po'et pa je zmanjšan na polovico. Pravilno je, da se polet razdeli na dve etapi. Prva etapa bo dosegla najprej krožni tok kroga, v katerega sredini je zemlja in katerega polupremer meri 42.188 km (povprečna daljava med zemljo in luno meri 384.090 km). Raketa bo dosegla krožni tok v točki, ki se bo nahajala nad zemeljsko postajo za vodenje po radiu in bo postala satelit zemlje. Ta satelit, ki se bo premikal z isto brzino kot zemlja, bo z zemlje izgledal kot nepremičen;. Druga etapa Koleba ma luno se bo torej začela s tega umetnega satelita. Raketa, ki se bo podala na luno, se bo ustavila na tem satelitu, od tam pa bo «odplavala» dalje. Kako bo zglodalo to potovanje? iVisemirska. raketa bo odpotovala s pomočjo posebne krilate rakete, ki se uporablja za varčevanje goriva, m bo letela v smeri zemeljskega kroženja. Vodilna krilata raketa, katere načrt je bil predložen od prof. Varvarova, bo učinkovala tako, da bo raketa letela z brzino 6-8 km na sekundo. Nato bo vsemirska raketa povečila svojo brzino do 10,3 km na sekundo in, ko bo dosegla višino več sto kilometrov, se bo gibala skupno z zemljo zaradi njene gravitacije. Na ta način ne bo rabila ZA NASE KMETE Koledar za junij ti.a polju Ako si želimo, da bi se o-kopavine z naglico razvile in nam nudile sorazmerne pridelke, je primerno pomagati rastlinam s čilskim solitrom ali pa apnenim dušikom, ob priliki okopavanja in osfoanja. Meseca junija lahko začnemo tudi izkopavati zgodnji krompir. Ako nameravamo pustiti krompir, da nam traja skozi vso zimo, je bolje počakati nekaj dni več, da popolnoma dozori, tako da postane upornejši proti raznim neprilikam, katerim je podvržen, ko ga več mesecev hranimo v kleti. Za zgodnjim krompirjem lahko sejemo činkvantin, repo, ajdo ali pa posadimo krm-cko peso in vrzote. Po zgodnjem krompirju lahko sejemo tudi turščico namenjeno zeleni krmi. V tem mesecu lahko krompir utrpi veliko škodo zaradi napada koloradskega hrošča. Tega škodljivca uničimo s škropljenjem z arzenali ali pa s strupi na podlagi D.D.T., katere lahko dobimo brezplačno na Kmetijskem nadzorni-štvu v ulici Ghega št. 6. Pozni kompir lahko oboli tudi zaradi napadov raznih glivic, ki uničijo liste. Da obvarujemo krompir pred boleznimi na listju, je dobro, da ga poškropimo z raztopino modre galice in apna v istih odstotkih, Ikot se rabi za trte. Modro galico lahko nadomestimo tudi z novejšimi preparati, kot na pr. OTTANO, ASFOR itd. Ha travniku Meseca junija kosimo vse travnike, ki nam dajejo drugo in tretjo košnjo. Veliko pažnjo mora kmet polagati pravočasni košnji, ker le tako bomo lahko imeli prvo- vrstno seno, ki ga živina rada je in ki vsebuje čim večjo količino redilnih snovi. Tudi sušenje igra veliko vlogo za dosego dobrega sena. Slabo posušeno seno treba spravljati previdno, da se ne ugreje in vname. Tudi senu, ki ga je dež premočil, preti nevarnost, da začne plesniti. V primeru, da nam zaradi vremenskih prilik ne bi bilo mogoče pravilno posušiti sena, je umestno potrositi takšno seno s soljo (250 gramov soli na vsaki stot sena). Zelo koristno je pr gnojiti travnike takoj po košnji. V to svrho lahko, rabimo gnojnico ali pa umetna gnojila. Dobro gnojen travnik poplača vedno v obilni meri stroške v zvezi z gnojenjem. V hlevu Vsled toplote moramo posvetiti veliko pažnjo snagi in pravilnemu zračenju hlevov. Tudi nadležnim muham moramo napovedati boj, ker je miren počitek zelo koristen domačim živalim in predvsem govedu. V borbi proti muham bomo imeli zelo dobre uspehe s škropljenjem hlevov s preparati na podlagi Malathion, ki ima v borbi proti muham veliko ve-č,i učinek kot običajni DDT. Med drugimi preparati na podlagi Malathiona najdemo na trgu odličen preparat, ki gre pod imenom «IVEALA-TOX MOSCA». V vinogradu , Med množico, ki so jo prerivala prod vrati, je bilo vsak Sr videli neznanega človeka, stisnjenega s hrbtom k lepaku, ja kazal elegantne atlete v rokavicah, podobnih mopsovskira ki te j,,- Štirje gigantski zvočniki so prenašali poročila na severni. Vani, 'k S «v . vzhodni in zapadni del mesta. Vsakih pet numi s “«glašali imena zmagovalcev in rezultate fantastičnih stav. i Osemnajst aeroplanov je letalo nad pozlačeno kupolo čali niti najmanjše pozornosti. * hi pa je čakal. , .Mimi, radoveden zamorec se je ukrenil, da hi se ozrl na ■( 0| "ik, odkoder je prihajalo novo poročilo, in pri tem sunil prav nič starejšega Američana, ki je ravno jemal iz v rvite vstopnico. Cilinder na mistrovi glavi se je zamajal in kSniea je padla na tla. Zamorep je v zadregi ppkazal svoje J‘vje zpbe. Mistep je bil razkačen. Neznanec se je hitro Insignii, ppbral vstopnico in rinil k vratom, tla hi bil koli: r moči proč od pretepačev. Pričelo se j« linčanje. I. , Pozlačene stene cirkusa so se še tresle od besnega ropo-k> rdečih čeveljčkov, trkanja palic, žvižgov, ploskanja in lil» -v' Jazz-band je igral zamorski šlager. Zmagovalec se je OJal in snemal rokavice. Premaganca so drgnili s kosmato "■ V areno so letele pomaranče in cigare. Ravnatelj je '"Mirai. li, yh'homa pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Glave dveh °'ev Američanov in prav toliko Američank, ne vštevši za- [/olenti** Molaici/ YAK morcev in otrok, so se obrnile v eno stran. Od vrha doli, prav izpod kupole, je po roglanih in džimpersih, po cilindrih in plešah, energično lezel neznanec, prosil navzoče, naj mu oprostijo, če jih moti, in mrzlično listal po slovarju. Naslednjo minuto je že stal v areni, poleg sodniške mizice. Zavladala je tišina. Tedaj se je neznanec ironično nasmehnil, zaničljivo premeril ducat gologlavih šampijonov, ki so gledali izza zavese, od nog do glave, zaprl slovar, stopil z eno nogo naprej in prav prepričevalno dejal : «Imenujejo me Ivan Stepanč in obvezujem se, da bom po vrsti premagal vse velespoštovane šampijone, ki tukaj tekmujejo med seboj.» Sodniški zbor se jc z navdušenjem odstranil v ravnateljev kabinet. Publika je besnela, šampijoni so osupnili. Ivan Stepanč se je zagonetno nasmehnil. Potem je stopil v areno elegantni ravnatelj (frak, cilinder, cigara). «V imenu šampijonata sprejemam poziv velespoštovanega, toda, žal, neznanega borca Ivana Stepanča. Prosim ga, naj pove svoje pogoje.» Ivan Stepanč je prelistal slovar in počasi izjavil : «Dva tedna vaje, sto tisoč dobitkov, poleg tega dnevno en funt rostbifov, pol vedra piva, zajtrk, obed in večerjo s riga-rami vred.» Pogoji so bili sprejeti. Jazz-band je zaigral zamorski šlager, «Slavim eno proti sto, da bo ta lopov potolkel vse te postopače kakor klope!» je vzkliknil kralj nitroglicerina in zamahnil s čekovno knjižico. Takoj so štirje ogromni lepaki oznanili vsem štirim delom mesta, da se je na obzorju pojavil lajinstveni neznanec Ivan Stepanč, ki pozna veliko tajnost boksa in ki se je obvezal, da bo premagal vse šampijone. Teža toliko in toliko, obseg toliko in toliko, višina toliko in toliko. Prvi match tega in tega dne. Elegantni ravnateljev kabinet je bil ves obit z mojstrsko izdelanimi letaki. Ravnatelj je sedel v naslanjaču in že kar naprej slutil še neviden! dobiček. Ivan Stepanč je stal z naprej iztegnjeno nogo in vestno listal po slovarju. Ves ostali prostor je bil poln reporterjev. Ravnateljeva čekovna knjižica je kakor golob letela iz stranskega žepa in navdušeno izgubljala liste. Zdaj pa zdaj so se sprožila peresa reporterskih aparatov. |)va tisoč Američanov in prav toliko Američank, ne vštevši zamorcev in otrok, je nenehoma sklepalo stave, katerih število je doseglo 8000, v skupni vrednosti nič manj ko 16 milijonov dolarjev. Ivan Stepanč je najel naj lepšo sobo v razkošnem hotelu na Harding-Street. Športni listi so podvojili naklado. Avtomobili so se s težavo premikali skozi gore letakov s portretom Ivana Stepanča, ki so jih na tisoče ton zmetali z aeroplanov. Na borzi je zavladala panika. Ivan Stepanč je z dobrim tekom zajtrkoval. štiri in dvajset Američank, med katerimi je bilo pet visokokvalificiranih stark, osem dekletc in deset vdov, — ostale SO bile hčerke milijarderjev, — se je trlo pred soho Ivana Stepanča z željo, da bi se mu čim prej vdale. Ivan Stepanč je sedel v sobi. v precejšnji zadregi obedoval in semtertja igral na kitaro. Medlem pa tudi osupli šampijoni niso držali rok križem, zakaj slutili so, da st- jim bliža sramota. Sklenili so za vsako ceno izvedeti tajnost. Dvanajst ljudi, miza, šest butiljk konjaka, lopov-goslilničar in ceneni najeti morilec, vse to je bilo kaj pripravno gradivo za kriminalne načrte. Na odru so plesali fox-trot. Ravnatelj cirkusa je pričel nekaj sumiti. Stresel je pepel med frakove gube in pograbil slušalko namiznega telefona. Vljudni Harry Peel, 'genijalni detektiv Seotland-Yarda, je ironično obesil slušalko in si počasi nadel rdečo brado. Ivan Stepanč je žalosten večerjal. Pred vrati so se preri- vale Anici Ivanke, stavile med seboj in mrzlično podkupovale zvite lakaje. Ceneno najeti morilec si je odločno nataknil očala na zločinske oči. šampijoni so si meli ruke. ('.as tekme se je z bliskovito naglico približeval. Ivan Stepanč se je vsak dan pripeljal z avtomobilom v Sport ing Palače k vaji. Hitro je stopil iz limuzine in odrival od sebe štiri in dvajset Američank, ki so ga obstreljevale z bananami, umetnim cvetjem in čekovnimi knjižicami. Da ne bi kako predrzno oko proniknilo v tajnost Ivana Stepanča, so v č su njegovega prihoda zapodili iz trenerske dvorane vse nezadovoljne šampijone. Ivan Stepanč je stopil v dvorano ; pred vrata, ki so se zaloputnila za njim, pa je ravnatelj primaknil naslanjač, sedel v. nj in si budno prižgal Havano. «Zdaj pa na delo! Zdi se mi, da je tam,» je zamrmral najeti morilec, skrit za strešnim žlebom. Visel je ob zunanji steni trenerske dvorane, deset čevljev nad morsko gladino. Majhno žepno dleto in gibčni prsti so opravili svoje delo. l.opov je previdno odmaknil eno izmed opek in pogledal v trenersko dvorano. Ivan Stepanč je stal pred kontrolno žogo in zamišljeno prelistaval slovar. Morilec je zadržal sapo. Zdajle bo izvedel azijatsko tajnost Ivana Stepanča. Med tem časom jr Harry Peel z gibčnostjo mlade kače plezal po steni sosednjega nebotičnika. Nič hudega sluteč je Ivan Stepanč prelistaval slovar, izrodka uprl oči v strop in skrbno govoril : «Bodite tako dobri, mister, in mi dajte vozni listek za takojšnje potovanje v San-Franeisko.» «Tisoč hudičev, lep sprejem,» je skoraj z zavistjo zagodrnjal zločince. «Ta dečko mi je pričel uga..». Besede ni mogel končati. Težka roka Harry Perla je legla na njegovo ramo. «Da se mi ne ganeš z mesta lopov! V imenu zakona ste aretirani!» Pristopili so policisti. Ne vedoč, da je bil pravkar za las oddaljen od smrti, se je Ivan Stepanč prav prijazno nasmehnil ravnatelju in sedel v avtomobil. «Prosim, na postajo,» je dejal šoferju. Avto se je pre-mrknil. Takoj sta mu sledila dva druga avtomobila. Prvi jv bil osebni avto Harry Perla, drugi pa je bil tovorni s štiri in dvajsetimi Američankami. (Nadaljevanje sledlj V tem mesecu zahteva vinograd veliko dela in truda. Največja skrb vinogradnikov je, da obvarujejo vinograde pred napadi raznih bolezni, ki lahko popolnoma uničijo pridelek in vinograd. Bolezni, ki napadajo trte lahko odpravimo s skopljenjem in z žveplanjem. Škropljenje naj se vedno izvrši pravočasno in s pravilno pripravljeno brozgo modre galice in apna. Dobro modro galico pripravimo z uporabo enega kg modre galice in enega kg apna na vsakih 100 litrov vode. V primeru, da opazimo grozdne molje v zarodu, dodamo pol kg svinčenega ar- I ženeta na vsakih sto litrov 1 brozge modre galice. Da se izognemo škodi, ki nam jo lahko povzroči veter, moramo povezati mladje. Važno delo v vinogradu je tudi zatiranje plevela, ki v veliki meri škodi trtam, ker jim odvzema potrebne hranilne snovi ter vodo. V kleti Potrebno je veliko pažnje, da se ne bi vsled gorkote in vlage v kleti pokvarilo vino. Sodi naj bodo vedno polni. V kleti naj vlada snaga in koristno je večkrat zažgati malo žvepla v njej. ti.a vrtu Tudi vrtnar ima v tem mesecu polno dela. Nabiranje ze'enjave, ponovno sajenje in sejanje, namakanje in druga opravila zahtevajo mnogo truda. V tem mesecu sadimo lahko zeleno, jajčevce (me-lancane), pozne paradižnike, sejemo pa radič. bledeš, solato, b roki je itd. v mai, (Nadaljevanje s 1. strani), OSEM SKLEPOV 1. da podvzameta vse po- trebne ukrepe za uvajanje normalnega pogodbenega stanja, na osnovi katerega bosta urejevali in zagotovili normalni razvoj odnosov v cilju razširitve sodelovanja med obema državama na vseh področjih, na katerih sta obe vladi zainteresirani; 2. o potrebi krepitve gospo- darskih stikov in razširjenja gospodarskega sodelovanja med obema državama. V tem cilju sta se obe vladi sporazumeli, da bosta podvze-mali potrebne ukrepe, s katerimi bosta likvidirali posledice, ki so nastale z rušenjem normalnega jpogodbenega stanja v gospodarskih odnosih Vladi sta se prav tako sporazumeli, da bosta začeli sklepati neobhodne sporazume, ki bodo urejali in olajševali razvoj gospodarskih odnosov v zgoraj omenjeni smeri. .L V cilju napredka kulturnih stikov sta obe vladi izrazili pripravljenost za sklenitev konvencije o kulturnem sodelovanju. 4. Pripisujoč velik pomen informiranju javnosti o razvoju prijateljskega sodelovanja med narodi in v želji, da bo javnost točno in objektivno obveščena, sta se obe vladi sporazumeli o potrebi skleni tve konvencije o informativni službi v duhu sklepov OZN in na osnovi recipročnosti glede položaja in privilegijev za organe teh služb na ozemlju vsake države podpisnice. 5. Pozdravljajoč priixiroóilo OliN o razvoju sodelovanja med v^emi državami o uporabi nuklearne energije v miroljubne namene, kar je bistvenega interesa za krepitev miru in za napredek v svetu, .da se obe vladi sporazumeli, da vzpostavita medsebojno sodelovanje na tem področju. fi. ,Obe vladi sta se sporazumeli, da bosta podvzeli ukrepe za sklenitev sporazuma za rešitev vprašanja državljanstva oziroma o repatriacijah državljanov ene strani podpisnice, ki so na o-zernlju druge države. Obe vladi Sta sporazumni, da imajo spoiazumi izhajati iz spoštovanja načela humanosti kakor tudi spmšno sprejetega načela o prostovoljnosti oseb, za katere gre. Obe vladi sta prav tako sporazumni glede zavarovanja DELO NA PREDSTRAŽI V OBRAMBI DELAVSKIH PRAVIC V ladjedelnici Sv. Marka drugi teden stavke varilcev Pogajanja na Uradu za delo - Denarna pomoč kovinarjev za stavkajoče - Konec stavke profesorjev in nameščencev zavodov za socialno skrbstvo - Najavljeni odpusti pri tvrdki Glessich Včeraj je preteklo 15 dni odkar so stopili v stavko električni varilci ladjedelnice Sv. Marka. Prejšnji petek in v sredo sta obe sindikalni organizaciji sklicali enotno zborovanje, ki so se ga udeležili vsi kovinarji ORDA. Prisotnim sta obrazložila stanje zastopnika obeh sindikatov ter podčrtala, da je od enotnosti in odločnosti te kategorije, ki je v tej borbi na predstraži, odvisna ohianitev pribor jenin pravic tudi ostalih kategorij. E ektrični varilci in vsi kovinarji GRDA se tega dobro zavedajo in zato nadaljujejo varilci borbo z nezmanjšano strnjenostjo in odločnostjo. Važnosti te borbe se zavedajo vsi kovinarji ORDA in vse delovne kategorije. Zato je tudi prišlo takoj do konkretnega Izraza solidarnosti kovinarjev, ki so že začeli zbirati denarno pomoč za stavkajoče. Kovinarji GRDA so se obvezali, da bodo odstopili vsak 200 lir tedensko za stavkajoče. Prispevke nabirata obe sindikalni organizaciji. Te dni je šla delegacija stavkajočih k vladnemu generalnemu komisarju in k škofu. Delavski zastopniki so podrobno obrazložili nečloveške delovne pogoje, ki jih hoče uve-sti ravnateljstvo GRDA. V o-beh uradih so dobili zagotovila, da se bodo zavzeli pri vodstvu ladjedelnic. V torek so se začela na Uradu za delo pogajanja za po-voljno rešitev tega problema. Ker ni prišlo na prvem sestanku do nikakega zaključka, so se pogajanja nadaljevala Počastitev spomina 10 proseških talcev Tržaški antifašisti in demo-kratje so v nedeljo popoldne svečano počastili spomin desetih proseških talcev, ki so jih nacisti obesili 29. maja 1944. Na kraju mučeništva se je ob določeni uri zbrala množica ljudstva, ki se je hotela s svojo prisotnostjo oddolžiti spominu desetih mladih žrtev nacističnega okupatorja. Med u-deleženci so bili tudi voditelji naše partije in množičnih organizacij. Spominska govora sta imela dolinski župan tov. Lovriha in tov. Calabria. Tov. Lovriha je v svojem govoru prikazal krutosti, ki jih je počenjal nacifa-šizcrn ter opozoril, da skušajo fašistične sile zopet dvigati pravic v izvrševanju zaščite ! glavo> kar Se lahko opaža sodržavljanov druge države na | sebn0 v ofenzivi, ki so jo mo- svojem ozemlju, pri čemer se razumejo tudi pravice državljanov, da obdržijo državljanstvo, ki so ga imeli pred prihodom na ozemlje druge države podpisnice, v 7. V duhu miroljubnih načel, ki so razložena v tej deklaraciji, kakor tudi zaradi boljšega sj>oznavanja in razumevanja narodov njunih držav, sta se obe vladi sporazumeli, da bosta j?omagali in olajševali sodelovanje družbenih organizacij obeh držav s stiki, izmenjavo socialističnih izkušenj in svobodno izmenjavo mišljenj. 8. Obe vladi sta se sporazumeli, da bosta vložili največje napore za uresničenje nalog in sklepov, prikazanih v ;ej deklaraciji v interesu nadaljnjega razvoja medsebojnih odnosov in v interesu na^ predka mednarodnega sodelovanja in krepitve miru v svetu. N. A. BULGANIN JOSIP BROZ TITO 2. junija 1955 v Beogradu». Včeraj je sovjetska delegacija prispela v Sofijo, kjer se bo zadržala na obisku. V četrtek, 9. junija ob IR uri na KONTOVELU nastop dramske družine iz Sv. Križa s pravljično i-gro v 3 dejanjih “Nikita ruski junak" Nastopili bodo tudi pevci iz Sv. Križa. Igra je še posebno primerna za mladino. Vstopnina: odrasli 130 lir, otroci in dijaki 70 lir. rejši), članke o razvoju jugoslovanske kinematografije, članek o otroški paralizi, ki ga ie spisala dr. Fulvia Bertoli, problem slovenske šole, ženska stran z raznimi nasveti, otroški kotiček itd. ZiDZ, ki je vložila precejšnjega napora za izdajo nove številke, je prepričana, da bodo žene z isto prizadevnostjo in požrtvovalnostjo segle po «Našem listu» in ga obenem širile v krogu svojih prijateljic in znank. Izlet v Milan nopoli sprožili proti delavcem v tovarnah. Zato je danes tembolj potrebna krepitev bratstva med Slovenci in Italijani, da se učuvajo ideali osvobodilne borbe in njene pridobitve. Podčrtal je napredovanje sil miru v svetu in njihove uspehe v prizadevanjih za popuščanje mednarodne napetosti. Zato danes pozdravljamo z zadoščenjem in zadovoljstvom vsak korak, ki je storjen v lem cilju, kot je podpis državne pogodbe z Avstrijo in beograjski sestanek. Tov. Calabria je poudaril, da sile osvobodilne borbe ne bodo dopuščale j?onavljanja vojnih pustolovščin. Osvobodilna borba je dosegla svoj prvi cilj, porazila je fašizem, sedaj se pa nadaljuje borba za ustvaritev resnične demokracije, za svobodo in delo, za pravice delavskega razreda in «sega prebivalstva. Te dni izide „Naš list" Zvesta dani obljubi, bo Zveza demokratičnih žena izdala prihodnje dni drugo številko «Našega lista», ki je namenjen slovenski ženi. Prvo številko so slovenske žene sprejele z velikim zadovoljstvom, jo z navdušenjem širile in z zanimanjem citale. Uredništvo lista je sprejelo razne nasvete in kritike ter je skušalp pri tej drugi številki izpolniti želje bralk, vedno seveda v mejah, ki mu jih dopuščajo možnosti. Zveza komunistične mladine Trsta organizira ob priliki 14. kongresa Zveze komunistične mladine Italije izlet v Milan z udobnim pulmanom. Odhod iz Trsta 18. junija ob 21. uri (zbirališče na Garibaldijevem trgu). Povratek v Trst 20. junija v prvih jutranjih u-rah. Cena vožnje 2.300 lir. Vpisovanja za izlet se sprejemajo do 13. junija na okrajnih sedežih ZKM in na osrednjem sedežu v Ljudskem domu, ul. Capitolina 3 (tel. 44-048, 44-047). včeraj. Ravnateljstvo se krčevito drži svojega stališča, da je treba zvišati normo in znižati tarifo akordnega dela. Temu se sindikalni zastopniki z vso odločnostjo zoperstavljajo ter docgla utemeljeno o-sporavajo ravnateljstvu pravico, da samovoljno uvaja take metode dela, ki grobo kršijo podpisani sporazum in delovno po-godbo. V sredo so se vrnili v službo profesorji italijanskih šol, ki so stopili v stavko prejšnjo soboto. S strani merodajnih forumov so dobili zagotovila, da bo njihova zadeva povolj-no rešena. Sam predsednik republike Gronchi se bo, kot zgleda, zavzel pri merodajnem ministrvu za pravično rešitev njihovega problema. Po mesecu dni stavke se je v sredo vrnilo na delo tudi osebje INA,M, ki spada v kategorijo poldržavmh nameščencev. Ostali poldržavni nameščenci so prekinili stavko nekaj dni prej in to predvsem zaradi velikega pritiska-in očitnih groženj s strani vodstva ustanov, katerim pripadajo. Sicer jim je bilo tudi obljubljeno, da bo njihova zadeva v kratkem ugodno- rešena. Jutri, v nedeljo 5. junija s pričetkom ob 15.30 uri bo v L ON JER JU (na dvorišču «pri županovih») Proslava 160. letnice ustanovitve katinarske šole Spored proslave je naslednji: L Otvoritev; 2. nastop pevskega zbora Lonjer-Katinara; 3. slavnostni govor učiteljice g. Cok-Kalan Anice; 4. nastoo pevskega zbora iz Boršta; 5. nastop pevskega zbora iz Boljunca; 6. nastop pevskega zbora iz Bazovice; 7. nastop najmacjšlh; 8. nastop pevskega zbora iz Rovt; 9. nastop folklorne skupine iz Brega. Bivši učenci katinarske šole, ki so pobudniki proslave, vabijo vso slovensko javnost na polnoštevilno udeležbo. PARTIJSKO ŽIVLJENJE Nadaljujejo se sekcijski plenumi V mestnih in podeželskih sekcijah se še vedno vrstijo plenumi, ki so bili sklicani za preučitev razvoja zadnjih važnejših mednarodnih političnih o,K>odkov ter nalog, ki se postavljajo ,v sedanjem položaju pred tržaške komuniste. V petek prejšnjega tedna so imele svoj plenum celice pri-slaniških delavcev. Politično poročilo je podal tov. Pacco. V diskušiji je zavzelo važno me sto, poleg drugih tudi vprašanje ifitegralne proste cone. Tovariši so podrobno preučili dosedanje delovanje in pobude pristaniščnikov v zvezi s tem problemom. V Rojanu je na plenumu govoril o zadnjih političnih dogodkih tov. Kolenc. Tovariši so sklenili, da bodo okrepili sekcijski komite z novimi silaini ter dali nekaj konkretnih pobud, ki se nanašajo na probleme okraja. Tudi v Nabrežini so imelt plenum, ki je dobro uspel. Tov. Podčrtati je treba, da so bili nameščenci teh ustanov ves čas stavke, ki je trajala mesec dni deležni polnega razumevanja in solidarnosti vseh delovnih kategorij, čeprav so bili težko prizadeti tudi delavci, ki jim je odmanjkala skrbstvena in zdravniška služba. Tvrdka Glessich je te dni najavila odpust štirih delavk. Strokovni sindikat se je tej nameri odločno uprl in predvideti je, da se bo moralo o zadevi razpravljati na Uradu za delo. Delavski shod v Griži S PRVEGA ZBOROVANJA KOMUNISTIČNIH DEKLET Obraunauanle žiulienlsbih Jutri, 5. junija ob 16. uri bo v vasici Griža v miljskih hribih delavski shod. Govorili bodo tovariši Radich, Muslin in Burlo. Predseduje tov. Millo Gastone. Po govorih bo svirala domača godba na piha-i la. Razdeljene bodo tudi nagrade turnirja v baliacanju za pokal «Unità Operaia». V nedeljo so komunistična dekleta na svojem prvem zborovanju obravnavala vsa važnejša življenjska vprašanja, ki danes prizadevajo tržaška dekleta. Glavno poročilo tov. Lilijane Crevatin in diskusija sta pokazali dobro pripravo in poznavanje najbolj občutenih problemov deklet. V svojem poročilu je tov. Crevatinovrf prikazala stvarne pogoje, v katerih živijo in delajo tržaška dekleta, začrtala je smernice za bodoče delovanje komunističnih deklet v širšem krosu mladink. koncev. Postavila je konkreten predlog, naj bi se zahtevalo dodelitev 20% stanovanj prav za to kategorijo. Sedmak Nadija iz Sv. Križa je objasnilS težko stanje deklet s podeželja, ki se je zadnje čase še poslabšalo. Govorila je o zaposlenih dekletih in njihovih težkih razmerah. Plače so nizke, od tega odpade precejšen del za dnevne potne stroške. Razen tega so slovenska dekleta prepogostoma žrtev diskriminacij, ki se izvajajo na splošno proti slovenskemu življu. Občuteno jeiuoivprasanje V diskusiji so -poedine delegatke še bolj poglobile poedine točke glavnega poročila. Žerjal Neva od Sv. Jakoba se je v svoji intervenciji dotaknila borbe za mir ter podčrtala važnost konkretnega doprinosa, ki ga morajo dati v vedno večji meri dekleta. Edda Gorella je obravnavala zelo občuteno vprašanje mladih za- V Sp&U doma Ut {/ svetu V drugi številki bodo žene našie med drugim gradivom članek Ester Cossutta, ki je posvečen 20 ženam, katere so nacisti 22, junija 1944 sežgali v Rižarni. Sledi članek o kongresu žena, nadalje korejska pripovedka, zanimiva črtica iz Lonjerja «Fantje in češnje», ki TRZASiKI SPORT Kolesarska dirka za pokal «Lavoratore» Na letošnji tradicionalni ko-■esarski dirki za pokal «Lavoratore», si je zasluženo priboril trofejo S.K. Arzenala, ki je imel v lestvici prvih petih mesi tri dirkače. Na cilj je prišel prvi Claudio Povh (S.K. Cebulec), ki je prevozil progo 49 km v 1 uri 29’ s povprečno brzino 33,330 km na uro. Na drugo mesto se je plasiral Rebula (Arzenal) s presledkom 30”, 3. Bucovaz Marino (Arzenal), s presledkom 1’4”. Jurada (Arzenal) s presledkom V30", 5. Cavalieri (Cebulec) s presledkom 2’, Izredni občni zbor ZDTV Vsa včlanjena športna društva se tem potom obveščajo, da bo imela Zveza društev za telesno vzgojo 13. junija svoj izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Splošno in organizacijsko poročilo, 2. Raznb. Občni zbor bo v dvorani «Kraljiča» v Domu pristaniških delavcev, , ki je bila dana vljudnostno na razpolago. Vsa društva naj skličejo svoje članstvo in izvolijo delegate jo je napisal Karel Cok (sta- za občni zbor. DROBNE ŠPORTNE VESTI TURIN — Nogometna reprezentanca Jugoslavije je odnesla v nedeljo na torinskem stadionu zasluženo zmago nad r6-prezentanco Italije. Visoki rezultat 4-0 je za italijanski nogomet naravnost porazen. Razen par izjem so igrali italijanski nogometaši slabo in tudi že sam sestav enajsterice je bil dokaj ponesrečen. Dejstvo je, da je jugoslovanska enaj-. storica, posebno v drugem polčasu zdaleka nadkriljevala in presegla vsa, tudi najbolj optimistična predvidevanja organizatorjev. Ostre kritike in jedki komentarji, ki jih je sprožilo vse italijansko športno časopisje in sploh vsa javnost, pa ne zadenejo samo i-gralcev, marveč tudi razne predsednike in predstavnike italijanskega nogometa, ki so krivi današnje resne situacije. ATENiE — Italijanska nogo. metna reprezentanca B lige je v nedeljo odigrala z reprezentanco Grčije neodločeno tekmo (0-0). Tudi ta tekma je nedvomno hud udarec za italijanski nogomet, ki preživlja precej resno krizo. BUDIMPEŠTA — V nedeljo je madžarska nogometna re- li prizoritev pravljične igre «Nikita, ruski junak» na Kon-tovelu Na telovo, v četrtek, 9. junija ob 18. uri uprizori dramska družina iz Sv. Križa tri-dejansko pravljično igro z godbo in baleti «iNikita, ruski junak» na Kontovelu. Ta igra je bila doslej uprizorjena na Opčinah in v Nabrežini. V o-beh krajih je bila občinstvu zel - po godu. Igra je posebno primerna za mladino, zato priporočamo staršem, naj pripeljejo svoje otroke v dvorano. Ljubitelje lepe sloyenske pesmi opozarjamo, da bodo ob priliki uprizoritve «Nikite» nastopili tudi pevci iz Križa. Pričetek točno ob 18. uri. Vstopnina: odrasli 130 lir, otroci in dijaki pa 70 lir. Vabimo k številni udeležbil t J » Proslava jubileja šole na Ka-tinari V nedeljo 5. junija bo proslava 160-letnice katinarske šole. Ker na Katinari ni bilo mogoče najti primernega prostora, se bo omenjena proslava vršila na dvorišču Čokove gostilne v Lonjerju. Obeta se zelo lep in pester spored. Nastopili bodo pevski zbori iz Lonjerja-Katinare, Rovt, Bazovice, Boršta in Boljunca, folklorna skupina iz Brega in godba iz'Ricmanj. Poleg tega pripravljajo ljubek nastop ludo domači šolski otroci. Proslava tako iromenabne o-bletnice je — zlasti v tem času — izredno velike važnosti. Zato mora zajeti mnogo širši obseg kot pa navadna krajevna šolska prireditev. Mora biti prava manifestacija za u-veljavitev in pravno priznanje našega šolstva. Slovensko-hrvatska ljudska prosveta pozdravlja to manifestacijo in vabi svoje članstvo k čim številnejši udeležbi! Gostovanje Podlonjercev pri Sv. Barbari V četrtek, 9. junija popoldne bodo šli Podlonjerci na izlet k Sv. Barbari, kjer bodo ob tej priliki priredili prijeten kulturni spored. Dramska skupina bo uprizorila dve enodejanki: «Luknja v namiznem prtu» in «Vedež»; zbor mladih pevcev pa bo zapel venček narodnih in venček partizanskih jpesmi. Kultur,la prireditev v Banah 12. junija pojjoldne bo priredilo vaško prosvetno društvo «Gaj» v Banah lepo kulturno prireditev z bogatim sporedom, kateremu bo sledila tradicionalna Sagra z mante-njado. Poleg domačega novega pevskega zbora bodo nastopili tudi številni zbori iz okolice. Na ta razveseljiv dogodek opozarjamo že danes članstvo naših društev ter ga vabimo, naj se prireditve udeleži v čim večjem številu. Društvo «Višava» na Konko-nelu slavi svojo 50-letnico Naše prosvetno društvo na Konkonelu bo slavilo 24. junija t. 1. petdesetletnico svojega obstoja. Za to priliko bo v tej prijetni vasi večja kulturna prireditev, pri kateri bodo sodelovala, številna društva iz vsega Ozemlja. prezentanca zmagala nad enaj storico Škotske z rezultatom 3-1. INDI ANOPOiLIS — Ameriški avtomobilski dirkač Bill Vukovič se je na nedeljski dirki smrtno ponesrečil. Na nekem ovinku so trčila štiri vozila, med temi Vukovičevo, ki se je takoj vnelo. Kljub takojšnji pomoči ni bilo več mogoče rešiti dirkača iz plamenov. Tako je v pičlem tednu dni utrpel mednarodni avtomobilski šport drugo težko izgubo. Prejšnji teden se je namreč smrtno ponesrečil znani italijanski dirkač Alberto Ascari. službe če jih je več kot šest, do največ deset mesečnih prejemkov. Prošnje za sprejem odpovedi službe se bodo rešile v treh mesecih po poteku zgoraj določenega roka. Uslužbenci, ki se poslužijo predpisov prejšnjih členov, ne morejo biti kasneje sprejeti a-li kakorkoli uporabljeni po Vladnem generalnem komisariatu v uradih ali ustanovah, ki so mu podrejeni. Vidali je podal obširno poročilo o mednarodnem položaju ter razčlenil in poglobil razlago važnejših političnih dogodkov.. Tovariši so soglasno o-dobrili linijo in sklepe naše partije. Docela so se strinjali s politično linijo in delovanjem naše partije tudi na plenumu sekcije Uva. Poročilo je podal tov. Crevatin. V sekciji Barriera je objasnila mednarodni politični položaj tov. Weissova. Sledila je živahna diskusija, ki je pokazala visoko politično raven tovarišev. Vsi prisotni so še strinjali, da je treba še poja-čati delovanje sekcije in celic ler razširiti stike komunistov z množicami. Sekcija Barkovlje je imela' plenum prejšnji petek. Izvršni komite KP je zastopal tov. Gattonar, ki je podal tudi politično poročilo. Tovariši so nato ražpravljali o raznih organizacijskih problemih ter delovnem načrtu. V tem tednu so bili plenumi tudi pri S. Jakobu, Sv. Ani in v sekciji Tomažič. Za teden dni Sobota, 4. - Ulderik Nedelja, 5. - Valerija (Slip) Ponedeljek, 6. Bertrand torek, 7. - Robert Sreda, 8. - Medard Četrtek, 9. - Rešuje telo Petek, 10. - Eneo ZGODOVINSKI DNEVI 7. 1935 je umrl sovjetski učenja* I. V. Mičurin, ki je s križi' njem ustvaril na stotine novih rastlin, posebno sadnega dre v j a. 8. 1508 se je rodit primož Tubar, utemeljitelj slovenske književnosti. Umrl je 29. junija 1586 Leta 1551 je v Tubingenu izdal p.vo slovensko knjigo. TRST A SOBOTA: 12. Povrtnina I” zdravje: Stročnice - 13.30 Jugosie vanski motivi - 15.30 Pogovor 1 rodil ženo - 16, Salonski orkester Pae chiori - 17.30 Slavni pevci - 19.1s ISa v stare» "lnt P Sil živi. števil •vezi •veta Se p< mo,. Avst •lova Ujuc skvi, •nini: Nem poda misli Obvestilo bikorejcem To je torej rezultat zagotovtl, ki so jih tako širokogrudno dajale pred in. po prihodu nove uprave IwèajSnjevlaanest^nkeieTae- TRST — v torek popoldne je Trst navdušeno pozdravil dirkače «Giro d’Italia», ki so po 17. uri privozili v 17. etapi na cilj pod gradom -Sv. Justa. Po vseh ulicah se je zgrnila ogromna množica, ki je^ z napetim zaniman'em sledila prihodu kolesarjev. Prvi je prišel na cilj Fantini ^Alessandro (na kolesu znamke Atala), s časom 4.30T5” (povprečna brzina 33,302 km), 2. Nascimbene, 3. Conterno. 4. Keteleer. V splošni lestvici je bil po 17. etapi prvi Nencini, drugi s presledkom 431” ‘Geminiani, 31. Magni, 4. Coppi s presledkom 1’42”. pomanjkanja primernih prostorov za kulturno in športno udejstvovanje. V zaključku je s konkretnimi primeri iz svoje vasi pokazala obstoj možnosti razširitve sekcij komunističnih deklet in mobilizacije okrog konkretnih problemov. Semll-li Marisa se je dotaknila vprašanja dijakinj in velikih finančnih žrtev, ki jih morajo doprinašati starši, da dekleta lahko nadaljujejo s študijem. Giulia Gattonar je govorila o kvarnem vplivu, ki ga ima na dekleta razno čtivo, kot «Sogno», «Bolero» itd. Zato je dolžnost komunističnih dekifet, da pomagajo pri širjenju ženske revije «Noi Donne», v kateri bodo našla tudi dekleta svoje probleme, koristne nasvete itd. V imenu KP je prinesla pozdrav tov. Berentičeva, namestnik sekretarja naše partije, ki je zagotovila komunističnim dekletom, da bo dala partija vso svojo pomoč v njihovih borbah in prizadevanjih za izboljšanje razmer, v katerih živijo tržaška dekleta. V zaključku je bil odobren apel naslovljen na vse tržaške mladinke, v katerem so obrazložene smernice borbe in naloge, ki si jih zastavlja ZKM s posebnim ozirom na potrebe in zahteve mladink. Poziva jih, naj se vključijo, v ZKM, kjer se bpdo lahko u-spešnejše borile proti nevarnosti atomske vojne, proti socialnim krivicam, za napredek, svobodo in emancipacijo. lovni kategoriji. Danes jih skušajo odpraviti dejansko z nekaj tisočaki, odpravnine ter jih uvrstiti v te itak preveliko armado brezposelnih. Jasno Je, da mòra vzbuditi te odlok med prizadetimi Se večjo zaskrbljenost, ker jim nc daje nobenih jamstev za bodočo zaposlitev, kakor tudi ne tolikokrat obljubljenih jamstev za trajnost sedanje namestitve. Obveščamo zaipteresiane živinorejce, da se bo vršil v prihodnjem mesecu juniju redni pomladanski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje držati nepotrjenih, nad 10 mesecev starih bikov, za katere ni v teku -prošnja za potrditev. Torej, vsi lastniki bikov, kateri bodo prihodnjega junija dosegli starost 10 mesecev, morajo predložiti do konca tega meseca prošnjo, naslovljeno na Komisijo za potrditev bikov, pri Področnem kmetijskem nadzorništvu —• ulica Ghega štev. 6, I. Prošnja mora biti poslana preko občine. Ravnotako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče junija meseca. Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu Komisije ali lelefonično, na številki 38:673. SOŽALJE — PD «Zvezda» iz Podlonjerja izreka iskreno sožalje članu društva Angelu Kavčiču in njegovi materi i-vanki ob težki izgubi očeta in moža Josipa, društvenega člana in zvestega bralca «Dela». Težko prizadeti družini izreka svoje sožalje tudi uredniški kolektiv našega lista. Radijska univerza: Hiša v stare» Rimu - 21. Malo za šalo mal® za res. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaji - 10. Prenos maše iz trža^ce stol' niče - 11.10 Gounod: Odlomek i* opere «Faust» - 12. Oddaja z* najmlajše: Opeharjeni vrag - 13.3« Glasba po željah - 16. Malo z* šailo malo za res - 17 Pnj,v pod * gorski zbor - 19.15 Tržaški obi' igod skl: Pogovor z Daretom Ogrizkom U, , - 20.30 Bellini: Mesečnica - 2 dej. ... PONEDELJEK: 12.55 Poje že» s.ki duet - 14. Lahke melodije i' Za gra Franco Russo - 18. Delio5 Koncert za violino - 10.15 Mandi" da prepoveduje - 21. Okno * svet: O galebu - 22. Književno» in umetnost: Italijansko slikar stvo. TOREK: 1.2. Kraji in ljudje: DO« Bosco - 13.30 Glasba po željah " 18. Mozart: Koncert za flavto ’ 19.15 Radijska univerza Uvod '■ biologijo - 20.30 Vaški kvintet " Cankar- kisli je tak roka j imi •ali, prizi •ti, i «o (I 21. Radijski oder: Ivan Tankar: ® * Hlapci. viset SREDA: 12. Iz prirode: Kemij« kova proti muham - 13.30 Igra du® L Harris-Primani - 18. E-lgar: Ko» . > cert za čelo - 19.15 Zdravnis*1 Itivi vedež - 21.15 Arnič: Koncert z« violino - 22. O skladatelju Mi" rju Kogoju. ČETRTEK: 9. Vaški' kvintet 10 Potovanje'po Italiji: Grade! " 11.30 Naša mladina pred mikr«" fonom - 14.30 Slovenski motivi ' 16. Otroška igrica: K »znova»* posmehljtvost 16.30 Mandolinisti" čnl orkester - 18.05 Lebar: VeseJ? vdova opereta v 3 dei. - 20,3« Pole moški kvintet - 21. Dram«' tizirana zgodba: Wilde: Iskre«1 prijatelj - 22. Glasbeno predavi" nje. PETEK: 1.3.30 Glasba po želja*1 - 18. Bach: Koncert v E-durU 18.30 Z začarane police: Oče i« sinovi - 18.40 Ruske narod»« pesmi - 19.15 Sola in vzgoja: d« Anton Kacin: Pogled, na na5* šolsko delo - 21. Tržaški kultur»; razgledi - 21.15 Igra klavirski du« Demšar Vrabec - 22. Predavanj6, Lawrence v pravi luči. Gledališče Slovensko nerodno gledališče za Tržaško ozemlje Jutri, v nedeljo 5. junija ob l1. Prosvetnega dg1». url v dvorani v NABREŽINI: mladinska V I N /ALJ ITIbgulIlNT. 11U d UTI 1IVd Oskarja Wuihnerja: «PASTIRCE” PETER IN KRALJ BRILJAlN' TIN»; ob 16. uri igra Eduarda de *7 hppa: «l-’l LUME,N A MARTURAI K ! 'n ai tiirc Si kort tipe «ajv Pove jugo «ji . •reč •žre, vijo •vet, ta •Uecl »a l6hl °n<:! t»isl hov K •aci Jug, Vili •kei duši tega Je | •ve: teše ■Uee n o Razpis Dijaške matice Podporno društvo «Dijaška matica» v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1955-56. 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v ulici Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice v ul. Roma 15, II, (pri SPZ). 2. Prosilci lahko prosijo:. a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca; b) za znižanje vzdrževalnl-nine v Dijaškem domu; c) za izposojo šolskih knjig iz -knjižnega sklada; č) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 39. Julija t. 1, u-ppava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj nav eden ili naslovih. Odlok za nameščence bivše ZVU Uslužbencem, navedenim v čl. 2 zakona št. 961 z dne 28.8.54 (to je italijanskim državljanom ki so bili nameščeni v u- radih in organih, neposredno podrejenih ZVU in nestalnim civilnim uslužbencem, ki imajo italijansko državljanstvo in ki službujejo v uradih državne u-prave na Tržaškem ozemlju, in ki jih je namestila ZVU pred 16.11.1951) in nestalnim uslužbencem, ki jih je namestila ZVU po 15.11.51, kateri odpovejo službeno ali delovno raz. merje v 3 mesecih od 1. julija 1955 dalje, se poleg odpravnine in po odbitku morebitnega predujma, prejetega od ZVU, izplača sledeča odškodnina: a) odpravnina v višini šestih mesečnih skupnih prejemkov, ki jih uživajo v času odpovedi, uslužbencem, navedenim v prvem odstavku zgoraj omenjenega člena 2; b) odpravnina v višini šestih mesečnih prejemkov, ki jih u-živajo na nagradi ali plači, draginjski dokladi z dopolnitvami, na prezenčni nagradi, preračunani na 25 delovnih dni na mesec, in na funkcijski dokladi ali na iznačevalni dokladi, uslužbencem, navedenim v drugem odstavku prej omenjenega člena 2 in onim, ki ,so bili nameščeni po 15.11.1951. Tej odpravnini se doda še toliko mesečnih prejemkov, kolikor imajo let nepretrgane 15-letni Giordano Štirn iz ul. Sara Davis 81 je v petek na vožnji s kolesom trčil ob neko dre-ko na trgu Tra i Rivi in pri padcu z glavo močno udaril ob trdi tlak. Zdravniki so ugotovili hod možganski pretres in druge poškodbe. Stanje nesrečnega dečka je resno. *** Na porotnem sodišču so bili v petek obsojen i trije mladi roparji, ki .so lani v ul. Sv. Marka skušali oropati n-eko staro ženo, ki je v torbici nosila precejšnjo vsoto denarja, celodnevni izkupiček njenega sina trgovca, 20-ietni Claudio Bassich iz ul. Campanelle je bil obsojen na skupno 3 leta, 2 meseca in 20 dni zapora in 74.000 Ur globe. Na skoro isto kazen je bil obsojen 19-letni: Tullio BaseMi iz ul. BI asoletto dočim je bila njegova zaročena, 19-letna Carmen Vidman, ki je tudi sodelovala, obstojen a na eno leto in 4 mesece z.apora ter 4.000 lir globe in to pogoj-no z ozirom na to, da je mladoletna, *** V soboto so v -našem mestu odkrili kar tri .primere samomora. 58-letni Gastone Salvi iz ul. Gatteri 45 se je usmrtil s svetilnim plinom. V soboto ga je našel mrtvega v njegovem stanovanju brat Antonio. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila pred petimi ali sedmimi dnevi. 574etno Terezo Pahor z Reške ceste 25 so pa našli pet ur potem, ko se je zastrupila s plinom. Tudi za njen tragični korak niso znani vzroki. Tretji samomorilec je 49-letni Duilio De Rota Iz ul. Maiolica, ki se je iz neznanih razlogov obesil v svojem stanovanju in ga je brat našel tudi par d ni pozneje. ♦** V čistilnici «Aquila» se Je ponesrečil 42-letni Josip Furlan iz Stare istrske ceste, ki mu Je zavozilo n,a nogo kolo nekega tovornika. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 15 dneh. **• V tovarni salam Dukčevič se je v soboto težko ponesrečil 2l-letnt Armando Lasseni iz ul. Vigneti 51; med rezanjem ubitega vola se mu je namreč Izmaknil nož 'ln mladenič sl je razparali trebuh. V bolnišnici, kamor so ga nemudoma prepeljali, so ga morali takoj operirati. Njegovo stanje je resno. *** 28-lelni Stellio Della Santina iz trga Donata se je v soboto g svojim- motornim' kolesom zaletel v neki tovornik in si pri padcu zlomil ključnico. V bolnišnici so ga pridržali na ortopedr skem oddelku s prognozo okrevanja 30 do 40 d-ni. •** V ponedeljek so sprejeli na IV. zdravniškem oddelku splošne bolnišnice 79-letno Marijo Sancin OPČINE Sobota, 4, junija: «Kruh, lju6£ zen in fantazija,» (Pane, al», re e fantasia). Film Titan113, Nedelja, 5. junija: se ponovi. Ponedeljek,"6. junija: se ponovi; ”..."lija: «Oni bodo živel1’ Torek, 7. junija. UVuu (Essi vivranno) Film MG"1. Sreda, 8. junija: «'Magdalena'' Barvni film Titanus. Četrtek, 9. junija: se ponovi. Petek, 10. junija: «Pater Kriš^ prihaja (Arriva fra’ Crisw foro). V tednu se začnejo predsta* ob 18, zadnja ob 22. Ob ne»6 ljah in praznikih začetek ob 1,1 zadnja ob 22. PROSEK Sobota, 4. junija ob 19.30: «Otr®^ mušketirjev» (I figli dei »? scihettieri). Barvni film RK„ iz Skedenjske ulice 119 zaradi zastrupitve s tetanusom, Ker je njeno stanje resno, so si zdravniki pridržali -prognozo. *** 55-letni Umberto Uriini iz MIramarskega drevoreda si je v ponedeljek iz neznanih vzrokov vzel življenje s-svetilnim plinom. Našla ga je njegova žena v trenutku, ko je bila že vsaka pomoč zaman. *** Na nekem križišču na cesti Mali Repen — Veliki Repen je tovornik, ki ga je vozil Milan Guštin iz Vel. Repna trčil v la,mr preto, n.a kateri sta se vozila, 25-letni Edvard Ples iz Bazovice in 25-letni Luigi Tauzzi s P-ro-teka. Oba mladeniča sta ,pri padcu zadiobila poškodbe po raznih delih telesa in" bosta okrevala v nekaj dneh. " V torek je 45-letnemu Giorgio Sehiljani v ladjedelnici Sv. Marka padla na nogo težka de-1 ska. V bolnici ,so ugotovili, da ,si je nogo verjetno zlomil In se bo moral zdraviti 30 dni. Isti dan je v čistilnici «Aquila» 19-letne-mu Mariju Lukasu neki stroj zlomil zaJinjii člen sredinca leve roke. Računajo, da bo okreval v 20 dneh. *** v ul. D'Alv.iano sta v torek trčili dve motorini vozili. Dočim so prvemu vozaču, 42-letnemu Valeriju Beltrame iz ul. A. Vittoria le izprali -nekaj ran in prask in ga s prognozo okrevanja v 10 dneh poslali domov, je moral drugi vozač, 3l-letni Ruggero Reiter ostati v bolnišnici, kjer se bo zaradi udarca in verjetne kostne poškodbe na nogi zdravil 10 do 30 dni. *** V Sv. Križu, v bližini barak begunskega taborišča, je v sredo popoldne komaj 3-letni Pavel Kensmon stekel čez cesto in -padel pod mimovo-zeči avtomobil. Isti avtomobil ga je nemudoma prepelj-a! v -tržaško bolnico, toda otrok je žal že na prevozu podlegel številnim poškodbam. * « ♦ Nedelja, 5. junija ob 17: se 1? novi. Sreda, 8. junija ob 19.30: «BIa»! (Fango) Mehiški film. IzP0^ 16 let prepovedano. ,, Četrtek, 9. junija ob 17: Neve», iz sanj» (La spos-a sognata1 Film MiGM. NABREŽINA Sobota, 4. junija ob 20: «Meč If vrtnica» (La spada e la rosa' Film. RKO. Nedelja. 5. junija ob 16 se P0, novi. Sreda 8. junija ob 20: «Porok«11 (I matrimonio). Film Inai*’ Četrtek. 9. junija ob 16. in 20: ponovi. Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (Biagi) Založništvo «DEI,A» THka Mn RIVA. Tnrreblanc» V dneh od 26. maja do 1. junija se je v tržaški občini, rodilo 57 otrok in en mrtvorojenček, um,rio je 56 oseb, porok pa je bilo 57. Vrtna veselica v Rodlonjerju V nedeljo, 12. junija s pričetkom ob 16. uri bo v Podlo-njerju velika vrtita veselica s pe,trim kulturnim sporedu in plesom. Veselico organizira krajevni krožek Zveze demokratičnih žena na čast kongresu tržaške žene. Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje tip •d dal Abi t la dov čini •e gro I *nii gai jug *He **je ke, Sov gov 'hi; lav hal *ho bil kla *>0| «e kai Po ko ru iz MARIBORA V sredo 8. junija ob 21. uf* v dvorani prosvetnega dom® na OPČINAH V četrtek 9. junija ob 16.9® in ob 21. uri v kinodvoran1 v ŠKEDNJU ibi he be ha •v, «k ti da da Ni v Se te Drama v treh dejanjih Spisal : M. ANDERSON Prevedel: JARO DOLAR Režiser: JARO DOLAR Scenograf: VLADO R1JAV£c Prodaja vstopnic'za Opčin6' dve uri pred pričetkom pre<^ stave pri blagajni dvoran6' Prodaja vstopnic za Skedenj' v torek in sredo od !!• 13. in od 17. do 19. *>rC v ul. Roma, 15/11 ter uri pred pričetkom predsieV pri blagajni kina.