V lor»k. Mrtf k imoloto uliaji in »»lja t Mariboru brri pniiljanj* na ■lom unr |«(« H »i. - k. /. |»>l lata . . 4 „ - ,. /a irtrt 1*1» . 1 .. *0 ., Po pu*ti. Za »se Ifto 10 (I. - k, /it pol I .v.i . .1 ,, — ,, M HM Irta k .. uo .. Vri'Jniitv.) in .iiiravniAtto Ja t K...|...,kih iilioab (Hetrengaim) it. 117. O/im m ili« Za natadno itr< »rito i •,.».. i: kr , t* ■<• natiin* I krat fi kr. le %* Usta skral. 4 kr. ća » tiska 3kral Sito pi»mrnki> M pU,'o • jfjo p.« prodora. /.t tok tiook j« plato t" koli-k (itomprlj) i lok iik vračajo, naj «* blagovnim■ franknjejo. «t. 105. V Mariboru 7>. decembra 18(>8. Te6a,j I. III II. Slovencev. /e v zadnjič smo omenili, da je bil nemški Itajerski deželni odbor tako ljubeznjiv in se je enkrat Slovencev spomnil, kar se — kakor znano — iip zgodi vsak dan. Kedar je namreč treba želje Slovencev poslušati in ustreči jim. kedar se je treba za to potegniti, da bi se na slovenskem &ta-jerji uradovalo v tistem jeziku, ki je tukaj iimljiv, tačas je o deželnem odboru toliko čuti, kakor o tistem, ki ga ni. Zdaj pa, ko je treba željam slovenskega naroda na Štajerskem nasproti stopiti, namreč v več kakor sto občinskih peticijah izrečenim in od več kot 20.000 ljudi v javnih taborih zahtevanim željam po zed•nje nji Slovencev, zdaj se deželni odbor postavi in Slovence hoče po očetovsko učiti. Osem strani dolg „poduk" jim pošilja iti sicer v nemškem in — čudite se Slovenci! — tudi v slovenskem jeziku. Kedar mi Slovenci prosimo, da se naš jezik uvede v šole in urade, tačas' nnin gospodje od stranke onih mož, ki v deželnem odboru sede. očitajo ve-digahog kako neroden in nepisljiv je ta naš jezik. Le kedar se je treba na slovenski narod obrniti in zoper njegove može, ter zoper njegove naravne pravice glasovati; tačas je tudi njim dober slovenski jezik, tačas ga tudi oni pišejo. — Dolžni smo štajerskemu Slovenstvu in naši občni stvari, da malo presvetimo ta neprošen in nenaročen „poduk" — ali kako bi se drugače in bolje teh osem strani imenovalo? Deželni odbor Slovencem piše: Zo dalj časa se podpihujejo Slovenci spodnega Stajerja, da bi nezadovoljni s sedajno ustavo postali, dasiravno taista je hramba za obstoj in mogočnost Avstrije, za narodne in državljanske pravice njenih prebi vav cov. Pri vsaki priložnosti so ljudstvu misel spodtika (sic), kakor da bi želelo ločitev spodnega Stajerja od cele štajerske dežele, in potem zedinjenjc slovenskih okrajin s sosedno kranjsko deželo v eno kronovina". Nam nemški tekst ni nič mar. Drže so slovenskega pa vprašamo, ali ve odbor kaj se pravi „podpihovati?" In ker menimo da vu, vprašamo: s ktero pravico more deželni odbor tako o „podpihovavcih" govoriti? Kje-bo „podpihovavci" ? Med Slovenci jih ni, iščite jih drugde, morda jih najdete. — Daljo. Ako deželni odbor ve, da jo ustava „bramba za narodne in državljanske pravice prebivavcev" spodnjega Stajerja. zakaj se otroci štajerskega Slovenca v šolah nemčijo, zakaj se Slovencu iz c. k, uradov in sod-nij le v nemškem jeziku dopisuje pod to ustavo, in visoki deželni odbor no žugne besedice zoper to? Alije po tem tacem resnica, kar deželnega odbora poduk uči? Deželni odbor Slovencem piše: „Štajerski deželni odbor jo prepričan, da to našuntanje pri štajerskih Slovencih dozdaj vspeba ni imelo, on si je zvest, da Slovenci tega ne verjamejo, kar se očita, da bi kdo jih hotel zatirati, s čim le prepir med prebivalci naše dežele trosi (sic), on si je tudi gotov, da štajerski Slovenci dobro vedo, kolika škoda bi jih pri taki razdelitvi štajerske deželo zadela toraj jim tudi ta naklep nikakor po njih volji hiti ne zamore". Tedaj „našuntanje"? Ali ve odbor kako besedo tu izgovarja? Sun- tar (nemški aufvviegler), kam spada? Ireni gospodje pri deželnem odboru vendar vedi), da pred ostro sodni jo! In kje so bili tisoči in tisoči, ki so oglasili se za zedinjenje Slovencev, oglasili pred c. k. zastopniki, kje so bili zarad take pregrobe pred sodnijo? Dokler nam odbor tega ni dokazal, ne zapopademo , kako je mogel tirko-zfchbditi, da Slovencem nasproti v tacem jezila govori. Slovenske poslance pak opomnimo, da v prihodnji seji zoper tako veliko razžaljenje, nadeto njim in drugim slovenskim rodoljubom slovesno protestirajo. Odbor ima pravico „učiti"; to pravico ima vsak, da ga le kdo poslušati hoče. Tako govoriti pak nima pravice. — Ako si je dež. odbor „zvest", da Slovenci „ne verjamejo, da bi kdo jih hotel zatirati" — ne moremo mu te „zvestobe" jemati. Povemo mu le to, da mi Slovenci „ver janiemo" samo tisto, česar videti ne moremo. Če pa se nas hote zatirati ali ne, tega nam ni treba ..verovati", ker vidimo in čutimo. — Ka-košna bi bila škoda zedinjenja Slovencev, to bomo pozneje razgledali. Mi Slovenci imamo le dobiček, škoda bi bila morda drugde. Deželni odbor dalje trdi. da so se peticijo „po zvijačah" (kar bi se nemški djalo: auf schlcichvvegen) nabirale. To je novo razžaljenje Slovencev. Koj potem pride zopet beseda: „omenjene podpihovavstva" — tako da človek strmi, če na zadnjo stran pogleda in vidi dež. odbor podpisan, v kterem so menda vendar politično iu svetno omikani ljudje, pa v tacem neomikanem zincrjavnein jeziku govore. Kaj se pravi: „za poljalo" kakor odbor piše, tega Slovenci ne iiniemo. Morda je ostanek slovenščino pnnemčonih Slovencev na zgornjem Štajarskom. Deželni odbor z nami Slovenci prenouljiidno govori — torej bo za denes dovolj. Prihodnjič več. 6 Strah je v sredi Votel, ob kraji ga pa nif ni, pravi star pregovor; ali tega pregovora se ni spominjal g. doželni poslanec Kromcr, ko jo zadnjič v kranjskem zboru izustil besede: „In če pogine Avstrija, potem mora postaviti Nemčija zadnjega moža iu zadnjo kapljo krvila to, iln pride do jadranskega morja!" Odovek nt; ve, ali bi so bolj smejal takim besedam, ali bi bolj miloval tega, ki jih je izustil? Mi sicer g. Kromerja po osebi ne poznamo, 16 pa vendar dobro vemo, da to „ženialno" prerokovanje ni na njegovi zemlji obrodilo. To je že star plagiat iz dunajskih časnikov, ki se tega žaganja poslužujejo, kedar na sv. Miklavža vočer malo parklje igrajo in nam Slovanom po svojih mislih strašen bav-bav delajo. Kedar nam ti hlaponi lercbenfeldskega javnega mnenja hočejo dokazati, kakšne posebne pravice in privilegije mi Slovani pod njihovim žezlom vži-vamo, nam zmerom od zad, da bi imel prizor več efekta, strašne pošasti z do kraja odprtimi žreli kažejo. Za nesrečne galicijske Poljake imajo ruskega kozaka po medvedje zaraščenega, za Cehe in pa za. nas uboge Slovence pa nataknejo prusko „pikelbaubo" kakor gorgonsko glavo. In ko to „strašno" prikazni na odru stoje, pričakujejo, da se bomo mi kakor mali otroci v kotičke poskrili in za božjo voljo milo jokali iu so ibtili: Ob, pošteni in premih „verfassungsgctreu-i" možje, odpustite nam nevrednim zoper Vaša na- Listek, Novi svet. (Šaloigra v treh djanjih, spisal in izdal kot rokopis Anton Klodič. Nat. Seitz v Gorici 1868.) (Konec.) Vsi bolji dramaturgi trdijo, da napake vsake dramo izvirajo že iz napačnosti razvitja cele snovi ter da ima djanjc tudi glavni upljiv na obliko. Vendar to je merilo, kakoršnega mi začetniki Slovenci ne moremo še rabiti. Preveč bi se zahtevalo, ko bi vse po strogi teorije natezali, kakoršno so kritiki posneli iz nedosegljivih umotvorov raznih časov in narodov. Vendar so glavne tirjatvo, ki se sinejo in morajo staviti vsacemu umetnostnemu delu, ki hoče v literaturi nekaj veljave imeti. Te smemo in moramo staviti delu g. Klodiča. „Novemu svetu" manjka v prvi vrsti vse karakteristike, t. j. ljudje, ki se nam tu predstavljajo niso pravi živi ljudje. Vse se vidi, da je narejeno. Namen igre je, da se igra, da se na gledališči gleda. Da se z za-dovoljnostjo gleda, treba da so podobe resnične. Resničnih podob pa pesnik nikdar ne bo stvaril, če jih pri spočetji in pri izdelavanji ni sam v svoji domišljiji gledal. Za to pak je dvojega treba: da pesnik svet opazuje, in da je duh njegov sprejemljiv za te opazke. V drami kakor v družili strokah poezije se sicer res slika idealen človek (idealen v širjem pomenu), vendar se mora ta ideal najti v resničnem svetu, ne v svetu ki ga ni. Oe se kje sme zahtevati karakteristika, mora se v dramatiki. In kako je g. Klodič razpeljal značaje svoje igre oseb. Ljubezen med Mico in Petrom, pravo središče igri, kajti to bi moralo vzbuditi bralčevo ali gledalčevo zanimanje, ta ljubezen je mrtva, mrzla, nikogar ne ogreje. Peter je čuden patron. Da si je kovač, vajen trdega dela, in bi torej po tem moral tudi naravno biti možatega čeravno lehko priprostega značaja, (kakor ga je tudi g. K. hotel narediti): ta Peter je sentimentalen človek kot petnajstletna bralka ro- manov. Ta žuljavi kovač nosi vsak dan rožic na Micino okno, in čujto — on pravi: „Dolino vso in griče sem obhodil, ter cvetlice sem zanjo nabiral". Tedaj kakor mesten fantiček za metulji, hodi ta „delaven", „priden" kovaček za cvetlicami. Presneto bi bil Podkuknik neumen, ko bi l.ueemu postopaču hčer dal. In neumen je res, kajti hvali ga še sam. Ta Kobard, kjer se djanjc vrši, mora biti poseben kraj. Kmetje in kmečki kovači tu tako govore, kakor nikoli nikjeri. Kje na vsem 9votu vaški kolar govori tuko-le: Da v krog se prav na tanko slika Vam platišč Vseh šest, na pcBto \sa enakomerno, da Se vpirajo, — na temelj, kteri daje moč KoleBU: preček dvoje umno vsakemu Podlagam za podporo trdno. Dobro, da Platišče sklepa pa s platiščem slednjim »o, Od prečke prečka i .'ivnomf rnu stoji Oddaljena, in tlači vozno breme vse Enako na vreteno, porok moj iettar Mi je. — Itd. itd. Ali kjo ste že vidili prostega kovača, ki bi imel toliko bombasta, kakor ga kaže kovač Turjan govoreč: .....Hvalo mojo lirilii vsi, gore Visoke tud poj6. — Kako V — poslušajte! Da cesta Vam glndka poltene, jaz skrliim Z orodjem, ki pripravni moja roka. — Al' Hi skale mogel kdo odstraniti, Ki inženirjem branijo speljati njih Načrte, s klndvom, batom samim, sodi naj (iospodov slavni par. Na veke tekel po Životu s čela vroči pot bi delalcem, In roke močne truda pač bi pešale Hotečim po ogromnih skalah dolbsli pot. — In tako nagromadi ta patetični kovač (in vsi njegovi tovariši so taki) še celo kopico besedi. Ali so to značaji iz življenja vzeti? Stoj! poreče mi morda kdo: to so pač izobraženi kovuči in kmetje. Morda ima pa „Domovina" prav, ki pravi, da so na Goriškem „čudni svetaci". Iu ti morajo drugače govoriti, kakor prosti ljudje ftekspirju in družim dobrim umetnikom govore, 2 UIJ čela grešečim grešnikom, saj ne bomo več! Ali efekt tega groženja in pro-tenja je ravno protiven, naš odgovor je le posmeh takim otročjim mamjam. Radi verujemo, da imata Kus iu 1'itis odkritosrčne misli in želje vse to pozobati kakor imajo tudi Srbi željo jugoslovansko cesarstvo ustanoviti. Ali do misel in želj do praktične izpeljave treba je malo več korakov učiniti, nego iz ribniške doline do bele Ljubljane. Brez vsega proroškoga duha se sme g. Kromerju reči, da bo on poprej predsednik najviše sodnije v Beču, nego se bodo začele izpolnevati njegove ^nedolžne" želje tako naivno izražene v ljubljanskem deželnem zboru. (J. Kromer je take miselne in neumišljene skoke delal, kakor da ne bi se bil nikdar zemlje- iu narodopisja učil. govoril je tako, kakor da hi v celi Evropi bival le samogoltni Prus, kteri hoče vse pohrustati, in kakor da bi samo o volji tega požre.šncža zavisilo enkrat ziniti, in bilo bi po ubogih Slovencih! G. Kromer menda ni nikdar čul, niti bral, da oh bregovih reke Itene neka druga imenitna vlast prebiva, ktera ima zdaj 420.000 mož s Chassepot-puškami oboroženih, kterim ne zapovedujejo Benedck, Križmnnič in Ilenigstein, nego Mac-Mahon , Niel, Bazaine, Trochu de Faillv itd. G. Kromer še morda ni nikdar čul, niti bral, da so ti možje, ktere Francoze imenujemo, vsi od prvega do zadnjega od Calais-a do Marscille-a in od Strassburga do Brest-a enega mnenja, kar se vnanje politike tiče. Kakšnega bodo pa še neprebavljeni Uanovranci, Slezvižjani in potuhneni južnonemški federalisti in republikanci, drugo je vprašanje. — Tudi so Prusi z Bismarkom na čelu preveč pametni, da bi se tako hitro spuščali v tako brezglavne aventure, kakor jim jih veliki ribniški politik v Ljubljani svetuje. Prusi in vsi Nemci dobro vedo, da je za vse Francoze brez izjemka prestopek reke Majna neizbegljiv „casus belli", in od Majna do Drave in do jadranskega morja je še mnogo dalje, nego iz ljubljanjske deželne zbornice do „Farbergasse" v Gradcu. Po vojski 18GG. leta je rekel Thiers francozki Napoleonovi vladi, ki jo Pruse tako mirno napredovati pustila: „11 n' y a pas une faute plus k commettre (Nobene pogreške ni več mogoče učiniti). In to je bil odmev politiškega mnenja vsega francozkega naroda. Napoleonova vlada se je proti tem Thiers-ovim napadom jako slabo branila in postala je od tistega časa zakleta neprijateljica Pruske, in s tem zedinjenjii Nemčije. Naj bo na Fran-cozkem Napoleonova, Orleanska ali republikanska vlada, gotovo bo vsak prestopek Majna znamenje velikanskega boja na življenje in smrt. Recimo, da bi se to dogodilo, da bi Avstrija, Rusija in Italija ta strašni tepež mirno gledalo, iu da bi Pruska zmagala, ktera predpostavljanja so vsa jako neverjetna; kaj bi bila k večemu posledica te zmage'.-' Pruska izpehana in utrudena — kajti Francozi ne bi so dali tako dober kup v kozji rog ugnati kakor Avstrijani pri Sadovi — ako bi si južno Nemško, Bavarsko, Wirten-berg in Badensko prisvojila, morala bi neizmerno vesela hiti. Bismark sam, kteri jo brez dvombe veči politik nego g. Kromer, je izrekel v pruskem državnem zboru, da ni koristno za Nemčijo, da bi se jej druga negermanska plemena utelovala, misleč pri tem na Čehe. — Druga bolj verjetna kombi-ničija je pa, da bi pred bojem Francozi Rim Lahom prepustilili in da bi potem v zvezi z Italijani Pruse tehtno pretepli. Kaj bi se z nami potem godilo, naj nam sam Bog oče in proroški duh Kromer jev povesta. Ali mi brez vsega prerokovanja mislimo. da bi v tem slučaji gotovo Avstrija ne stala na pruski strani, bila bi zaveznica Francozke, ali bi jej bila vsaj prijazno neutralna. Potem no bi jo po dokončani vojski za plačo od jadranskega morja odtisnili in nas Slovence Lahom odstopili. Prvič ne bi Avstrija tega dopustila, kajti je zmerom bila in kakor se kaže tudi bo ostala tako močna, da celo zedinjeno Italijo v vsakem trenotji kakor proso pod nogami zmane. Drugič, kar jo važnejše, je pa to, da je diametralno nasproti vsemu interesu francozkega naroda, da bi jadransko morje italijansko jezero postalo. Obrnimo se do zadnje naj nevarnejše kombinacije, ktero jo gotovo g. Kromerju pred očmi kakor veša Molela, ko se je v zbornici v preroški plašč zavil in znane „tehtne in zanimive" besede izrekel. — Mislil jo on na namreč naravno. Ali temu ni tako. Da ti kmetje niso čisto nič izobraženi, kaže to, kako kratkovidno se dade goljufoma prekaniti. Tudi to jo jako ne-karektiri8tično. Kmet je povsod nezaupljiv, vzlasti slovenski kmet. So-sehno pak se pokazuje ta nezaupljivost gosposkim in tujini ljudem nasproti. Predno je torej dal spisatelj petakom iz kmečkih mošnjic v roke onih dveh čudnih potnikov romati, moral hi bil stvar vse drugače motivirati kakor jo je. Ncresničneji, torej čisto napačen je oni prizor tudi zarad tega, ker sta dva izobraženca zraven: zdravnik in učitelj, kobariski Pindar. Kakor ti kovači, imajo vse druge osebe značaj nezuačajnosti, t. j. v istini so drugačne, kakor nam jih je hotel pisatelj predstaviti, ali prav za prav: vsak teh ni živa iz življenja narisana in z umetniško plastiko pred oči postavljena podoba. Predaleč bi segalo, ko bi hoteli obširneji posamezne značaje ali neznačajc razpeljovati. Vsak narod in vsak čas ima originale, ki se dade v umetnosti porabiti. Možem pa, kteri si to nalogo postavijo, treba narod študirati in poznati. Tako so dobo tu in tam tipus, kterega ima pisatelj porabiti in ustvariti euo sliko za celo vrsto. In ker vrsto poznamo, veselimo se posamezne podobe, ktera se nam zdi, kakor da bi jo bili že videli in poznali. Ni vse narodno, kar je v narodnem jeziku pisano, pa tudi ni vse poezija, kar na visocih jezikovih koturnih korači. Da se dejanje vrši na Slovenskem tudi ni dovolj, treba da v njej vidimo Slovence kakor so res, ali vsaj kakor so 1 e h k o res. Zatorej se nikdar ne more dovolj zabičevati slovenskim mladeničem, ki hote in imajo zmožnost in veselje delati za slovensko literaturo, da v prvič opazujejo in spoznavajo narod, v drugič sami svoje človeštvo, in tretjič, da se uče iz velicih del drugih narodov. Šekspirja naj bere in zopet bere, kdor se čuti poklicanega skusiti se v dramatiki. V poznem času smo se zbudili. Slovenci ne moremo in no utegnemo od kraja začeti in na novo vse delati; zato nam je povsod pobirati kolikor mogoče resultate že najdenega in porabiti jih zvezo Italije, Rusije in Prnsije, ktera je že več let morska kača vsega evropskega časopisja in ima to lastnost, da se vsaj vsak mesec enkrat prikaže. Recimo, da se te sanje uresničijo in da marširajo Prusi v Pariz. Rusi v Pešto in v Carigrad, Italijani pa proti Beču, da bi bile Avstrija in Francozka popolnoma strti, kar je vse jako neverjetno. Misli morebiti potem ljubljanska stranka, ki tako rada Avstrijski razpad na steno mala, da se bodo dežele in narodi potem delili iu v dar dajali enako čredi ovec ali volov, kakor je to bivalo v prejšnih stoletjih V Misli li, da v takem slučaji ne bi imelo se vsaki dan bolj razvijajoče in šireče načelo narodnosti nobenega upliva, nobenega pomena'.'' Da bodo nas Slovence meni nič tebi nič Prusom ali Italijanom kakor en letni tečaj „Tagblatta" v dar dali V Že zarad 200.000 Dancev v Slezvigu žuga zmerom vojska, in pred ko ne se še porodi iz tega, ker se ima zadovoljiti načelu narodnosti. Savoja in Nizza ne bi se bili nikdar Francozki utelovili, ako ne bi bil jezik teh deželic že od pamtiveka iz-ključivo francozki. Mislijo ti ljubljanski eksekutorji avstrijske oporoke, da bi pri vseh teh premisah načelo narodnosti črez 1,200.000 Slovencev na dnevni red prešlo V V takem sicer jako neverjetnem slučaji bi do nas Slovencev samo stalo jako kričati in vpiti, da smo narod za se, da smo Slovani, da smo narod, kteri neče niti Nemčiji, niti Italiji prikroan hiti, kajti pri vsem tem motauji in voglanji bi bila Rusija glavni taktor in bi imela tako rekoč odločivni glas. Gotovo bi nas Adlerbergi in Kleinmicheli brez vsega obotavljanja Prusom v naročje vrgli, ali drugi je račun z rusovskim narodom. Jako se goljufajo tisti, ki mislijo, da v Rusiji javno mnenje nič ne velja in „dass der vveisse Czar 80,000.000 mit dem Stecken einhertreibt1'. kakor je „N. f. Pr." enkrat v svoji slovanski steklini zarjovela. Stari Kat-kov je s svojimi „Moskovskimi vedomosti" tako merodaven za Rusijo, kakor „Times" za Angležko in car jih z isto pozornostjo zmerom prebira, kakor Disraeli prvi organ velike Britanije. Treba je pa vedeti, da vlada od lanskega leta počemši v celi Rusiji Aksavova doktrina ravno tako, kakor v Ameriki Monroe-va. Monroo je rekel: Amerika je last samo Amerikancem, Aksakov pa: Nobena ped slovanske zemlje v Evropi se ne sme več tujstvu žrtvovati! — Ta doktrina se dan na dan v vsem rus. časopisji v raznih glasovih spreminja in postaja čedalje bolj vodilna doktrina vsega rusovskega naroda. — Ako bi se zdaj omenjena kombinacija vresničila, ne bi to samo nad Avstrijo iu Francosko šlo, nego unola bi se obča evropska ali boljo rekoč svetovna vojska. Neizbegljivo bi pri tacih dogodkih v prvi vrsti stalo iztočno pitanje in ž njim velika Britanija. Kakor zaveznice bi se nedvom-heno vtikale Španjolska, Danska, Švedska in Norvežka. Na zadnje ko bi bilo vso spehano in utrudeno, delal bi se novi \Vestfalski mir, pri kterem bi načelo narodnosti zmagonosno za vse delitve in nova stvaranja merodavno bilo. Da bi se pri taki priliki na slov. jugu nova velika država, ali pa vsaj nove konfederiraue čisto od tujstva neodvisne države v življenje spravile, o tem mislimo, je vsakdo matematiško osvedočen, — Srbija bi bila središče tega jugoslov. združenja. — To bi odgovarjalo nazadnje interesom vseh evropskih vlasti, še Angležka no bi nič proti temu nevoljno mrmrala, kakor je nedavno Lord Stanlev razumeti dal. — Da bi nas Slovence k jugu, makar da bi se z vsemi štirimi branili, pritisnili, skoraj je gotovo, kajti potem ne postane jadransko morje niti prusko, niti italijansko, niti rusovsko, kar bi interesom francozkiin in angležkim naj bolj ustrezalo. Za nas Slovence jp jadransko morje zvezda danica, čez naše telo pelje pot do njega, to je važno in za nas pri vsaki evropski kombinaciji spasonosno. — Gotovo se ni treba Čehom nikdar bati, da bi jih germanstvo požrlo, kar jim dan na dan dunajski časopisni Udmaniči prerokujejo, kajti načelo narodnosti bo prej ali sloj v vsi Evropi zmagonosno , in to jih reši vsakega tujega žrela. Mi pa smo čuvaji obal jadranskega morja in od nepopisne važnosti jo sedanje živahno gibanje primorskih Slovencev za daljno prihodnost našega celega naroda. — Sicer so pa to same kombinacije, ktere bi nam ne bile nikdar na um prišle, ko bi naši nasprotniki vedno ne izigravali kot zadnji trumi' razpad Avstrije doma, pridobivati nam je kali in cepiti jih v domača narodna tla. Tako so delali vsi narodi. Lessing je postavil pravilo, da naj ima glediščna igra ime, ki malo razodeva njen obseg. Tega se je pisatelj „Novega sveta" pač držal. Kar se sicer zunajno oblike tiče, opomnimo malo zastran jezika. Pisatelj napačno na čelo stavkom stavi enklitike na pr.: „Mt'iii segla njemu v roke" — „sl bodi, kar si bodi", — •»oni napotil se tedaj za zdaj po svetu"; — „S1 kupec, da usmili se Bogu" — „Si vsmiljen res" — Izkuhal si jo sam, Jo sneti moraš" — „He vidi, človek naj obrača kakor če" — itd. itd. kar je čisto neslovansko. Drugih trdob ne bom omenjal. — Kakor je č. bralec iz nekterih navodov videl, pisana je igra v verzih. Metrum razlaga pisatelj v pritaknem opombi sam. Verzi so trdi, kar bode posebno na videlo prišlo ako se igra kje na oder spravi. Jaz bi bil zoper to, da se vesele igre (posebno v kterih so glavne osebe kmečkega stanu, torej ne govore v verzom lastnih jezikovih zavitjih) pišejo v vezanem jeziku, če pa se že pišejo, paziti jo pri veseli igri bolj kakor pri žaloigri ali epiki, da se verzi vseskozi dado brati tako gladko, da se poslušalec ne spominja, da čuje dialoge v verzih. Jake hvale je vredna g. pisateljeva pridnost. Celo igro v vezani besedi, pisati in sicer še v različnih merilih, celo pazljivo na censuro gledati, to je precejšen kos dela in zasluži tem veče pohvale, ker je delo namenjeno domovini. Zarad tega tedaj, kakor dalje tudi iz razloga, ker nikdar ne bom dejal, da mi v razsodbovanji ni mogoče grešiti: Slovencem priporočam, naj knjigo kupijo tolikanj bolj gotovo, ker bi no bilo lepo za nas vse, da hi pi-satelj-založnik zraven dela še izgubo imel. Drugič knjigo priporočam, da č. bralci sodijo za menoj, enako ali različno, še sami; da, priporočal hi jo, ko bi bila čisto slaba — česar ne pravim — kajti znano je, da je veliki angleški humorist iu satirikar Svvift rad slabe knjige bral, zato da je vedel kakšne morajo biti, da so dobre. J. J. in nasledke tega razpada, kedar koli mi tirjamo, naj bo Avstrija vsem narodom, torej tudi nam Slovencem pravična in v tej pravičnosti močna in krepka, strah vsem onim, ki zdaj že roke stegajo po njej, pa tudi onim, ki jej že štejejo njene zadnje ure, in mi ne bi bili nikdar ribniškemu politiku odgovarjali, ako ne bi bila obča politiška situacija ravno zdaj tako dolgočasna in brez vseh imenitnih dogodkov, in pa da tudi mi po svoje pokažemo svojo hvaležnost zarad Kromerjevega odhoda, h kteremu te vrste posvečujemo kot donesek k veseli dekoraciji „zur Stadt \Vien". Naše prepričanje pa je, da bo še Avstrija dolgo dolgo obstala. da bomo Še mi v njej zedinjeno Slovenijo ljubljanskim Rismarkovcem vkljub dosegli. — Ako bi res kterikrat prišlo do tega skrajnega boja, o kterem je Kromer prerokoval, smo pa tudi tega uverenja, da bodo poprej konji francoskih ehaa-seurs d1 Africpio in rusovskih kozakov Dravo pili, nego se bodo pruski' „Pi-kelbauhe" na Pohorji prikazale. Politični razgled. Da je „W. Abdp." tako meni nič tebi nič preklicala, dogovore o češkem vprašanji, niso neodvisni ogerski krogi nič kaj dobro sprejeli. „Hazarik" piše: Ta dementij sestavi onim časnikom na stran, ki proti Cehom ravno tako govore, kakor so pred nekterinii leti še proti nam govorili. Na Ogerskeni mislimo, da „\V. Abdp." noče o češkem vprašanji ničesar vedeti. To je ravno isto vedenje, ravno isto govorjenje, kakor smo ga doživeli mi, ko se je razglašalo, da ni ogerskega vprašanja. Po našem mnenji je bilo škodliivo pripoznati, da se še ničesi.r ni storilo, da bi se pobotalo s Čehi. Kaj taacega naj bi raje ne bili priznali. Avstrijska vlada bi imela dolžnost dovršiti pomirje s Čehi, dokler je. še čas. Ali hoče, da ne veke in veke ostane obsadno stanje V Češko vprašanje je, torej se mora rešiti, v kratkem rešiti, ako nočejo, da bi se sploh ne moglo mirno rešiti". Po novem letu bodo zopet imenovali nekoliko udov gosposke zbornice. V Avstriji se prav pogosto sega po tem sredstvu, ktero ima v zbornici ohraniti in čuvati vladni duh. Dozdaj imenujejo za to čast poprejšnjega ministra Hye-ta in pa zgodovinarja Arnetha. Gosposka dež. zbornica hoče skleniti resolucijo, češ da se proti svoji dolžnosti pregreše. ki brez odpusta od sej izostajajo; temu hočejo še prideti: imena zanikernih udov naj se zbornici naznanijo. Translajtans ka delegacija je že dogotovila posvetovanje o vseh proračunovih oddelkih. Ko bodo imeli naši bralci ta list v rokah, brž ko ne ho že tudi cislajtanska delegacija v glavni seji proračun dognala. Pri rednih stroških za armado je tirjala vlada 72 miljonov državne pripomoči; pododbor je hotel odbiti nekaj čez sedem miljonov. naša delegacija je odbila samo nekaj nad 2 milj., ogerska pa ravno 2 miljona, tako da je v tej reči za pol miljona razločka med delegacijama. „N. fr. Pr." piše o naši delegaciji: „Priznati se bo moralo, da se je naša delegacija prav zaslužno storila za vojnega ministra, in da jej ima ta prav hvaležen biti. G. baron Kuhn ima to nasledke zahvaliti sestavi naše delegacije, v kteri je dobra disciplina nemogoča, in kije toliko pomešano z uradniškim življem, da je v istini komaj senca ljudskega zastopa in v tej zadevi stoji globoko, zelo globoko pod ogersko delegacijo, med ktero bi pripogibanje do vladnih tirjatcv in tolika nerodnost bila popolno nemogoča. Ogerska delegacija glasuje zbrano in dosledno, v naši skoraj vsak tje teka, kjer mu dopada". Tako govori nemški list o tem oddelku našega postavodejstva. O delegacijah se glasi najnovejši telegram: Delegacije mislijo svojo delo še pred saboto končati, kar je tem bolj potrebno, ker se ne more določiti ogetski proračun, dokler niso'popolnoma določeni skupni stroški. Razloček med sklepi delegacij je prav majhen; pri rednih stroških znaša 530.000 gl. in bo ogerska delegacija pristopila sklepom „ncmške" delegacije; pri izven-rednih stroških je razločka še manj in se bo lahko porazumeti. Vojni minister avstrijski je v delegacijah, ko se je govorilo o trdnjavi Krakovi na rusovski meji dejal: „Mi morda stojimo pred pragom zelo važnih dogodkov in ne smemo zamuditi utrditbe gališke meje proti Rusiji, tem men) ker tudi Rusija prav pridno trdnjave dela noter dogaliških mej". Dalje vojni minister galicijske poslance opominja, da Avstrijo z Galicijo hitro s železnicami zvežejo. — Tu imamo rešitev zastavice, zakaj se Poljaki potezajo za 800.000 vojakov. Hoče se vojska z Rusko. Ali ho to Avstriji na korist, če so do tega pritira, da se bodo Slo-vanje zoper Slovane v boj vodili, to bo šo le svetna zgodovina prihodnosti učila. — Ravno tako nepomirljivo znamenje je, da se v ero-nemški časopisi bolj kukor kedaj grenko in sovražno pišejo zoper avstrijsko brambovsko postavo in posebno zoper Beusta. Dunajsko oiicijoz.nočasopistvo jim enako odgovarja. Če se domislimo, da se je začetek vojne 1. 1866 enako začel — z vso pravico sklepamo, da bode iz tega procvelo vse rajše kakor mir. Na Češkem se bode — kakor se „Corresp." telegrafuje — izjemni stan že zdaj kmalu odpravil. Ministri pak se boje prav pridno pečajo s vprašanjem, kako se s Čehi pomiriti. Njih misli so zelo različne v tej zadevi. Še ta teden pa se bo v ministerskem zboru določilo iu sklenilo, kako ho vlada rešitev tega vprašanja v roko vzela. Klam-Martinec je zdaj — kakor hoče „P.U vedeti — v Pragi in se posvetuje s starejiini Čehi, kako se jim je vesti nasproti glasovom o pogodbi. Češkemu časniku „Koruna" so je zaprla poštna pot v kraje, kjer vlada izjemni stan. „P. Ll." pripoveduje, da bi utegnil priti na Dunaj izvenreden poslanec papežev. V ogerskem zboru se je sprejela postava o edinstvu Krdeljske in Ogerske; sprejete so tudi spremembe dunajskega državnega zbora o bram-hovski postavi. Nadvojvoda Jožef je bil poklican v Pešto. Cesar mu je ponudil, naj sprejme više poveljstvo ogerske deželne hrambe. Najvojvoda je bil pri volji to ponudbo sprejeti in je že imenovan visi poveljnik. V Belemgradu so obhajali cerkveno svečanost zausmrtenim knje-zom Mihajlom. Pričujoči so bili zastopniki družili vlad iu nekoliko avstrijskih oficirje?, Že zadnjič smo navedli 2 stavka iz govora ministra Leonhardta v deželnem zboru pruskem. G. minister je namreč, ob kratkem rečeno poslancem naravnost v obraz vrgel: Sklepajte, kakor jaz hočem; sicer no vprašam za vaše sklepe, če se tudi na glavo postavite. In vendar ni šlo za več kakor za 1000 tolarjev v proračunu. Kako to V Ta denar bi se bil rabil za tako imenovane nadomestivne ali podporno sodnike pri najviši sodniji, Ti sodniki imajo namreč nadomestovati bolu.' ali one sodnike najviše sod-nije, ki so ravno na odpustu; določuje jih pravosodni minister, ki ravno take ljudi k sodbi pošlje, o kterih je dobro prepričan, da ne bodo sodili po pravici in postavi, ampak po zaukazu ministrovem. Kolike nevarnosti jo na-doniestovanje s takimi sodniki v političnih pravdah, ni treba praviti; in ko bi se enkrat priznal princip nadoinestovanja , lahko bi bili dobili prilike poriniti takih odvisnežev v sodnijo. — Zbornica vsem ministerskemu žuganju vkljub ni pritrdila; za koliko jej je šlo, kažejo besede poslanca, ki je rekel: Ne vstrašimo se ustavnega konflikta za HIOO tolarjev! Bismark se je v Berolin vrnil. Če si je že pravosodni minister upal s poslanci tako „ncmški" govoriti, kaj bo še le z Bismarkom. Eden njegovih listov že daje poslancem dober svet, naj bi s teoretičnimi in formalnimi vprašanji ne begali Ilismarkovega dušnega miru, ker so njegovi živci še zelo draž-ljivi, zlasti pri osebnem občenji. Lepo upanje za gg. pruske poslance!! Zbornica poslancev v Bukarešti si je izvolila Iv. Bratiana za predsednika. Pruska „Prov. Corr." pravi da je romanski prestolni govor in niinisterika sprememba novo znamenje, da je v Itonianiji vse za miren raz-vitek. Iz Pet erb ur ga se poroča, da v kratkem tje pričakujejo bavarskega kralja. Ruskim politikaijem se prav važno zdi, da bi se poročil mladi kralj s hčerjo ruskega carja. Vclikoncmci iu pa bavarsko kat. duhov-stvo je zelo proti tej zvezi. Francoska vlada so je neki bala na 2. dan decembra bodo demonstracije. Pravijo, da je moralo biti na ta dan vse vojaštvo zbrano v kasarnah. Kolikor je do zdaj znano ni se mnogo dogodilo. Na montmar-trskem pokopališči, kjer je tudi Baudin podkopan, zbralo so je precej rado-sedue množico, ki je do 1L vedno doraščala, a ostala zmerom mirna. Urad-nija je zaukazala, da imajo nazoči pokopališče zapustiti, kar se je tudi zgodilo. Popoldne so nekterc deli v zapor, ker niso hoteli z mesta, ko jih je policija odganjala. Notranjo mesto je bilo celo mirno. Znani Jules Favre je pri banketu njemu na čast napravljenem v Tojrea tako le opisoval Francijo: Moral bi se zelo motiti, a mislim, da po Franciji nekaj pihlja, kar ogreva vse vesti , oživlja vso glave. Bodimo vsi pripravljeni podpirati to gibanje, da so globoko segajoča razširi po vsej deželi. Nikdar no obupajmo, učimo se iz" svojih hib. V Rimu so zopet k smrti obsodili tri nesrečneže, ki so so vdeleže-vali nemirov lansko josoui. Obsojeni se bodo pritožili. Anglež ki prvi minister Disraeli je odstopil, ker njegova stranka v parlamentu nima več večine. Na njegovo mesto pride Gladstone. Iz Madrida se razglašajo imena nove vlade, ki bi imela na Spanjskem nastopiti. Predsednik bi jej bil Kspartero. Kazne stvari. * (Narodno gibanje) kakor se piše „Slov. Gospodarju" iz Velike nedelje, ustanovila se bo v mestu Orinuž slov. čitalnica. Pravila so se za potrdbo poslale c. kr. nainostniji v Gradcu. Isti dopisnik povdarja potrebo ljudske omike, posebno gospodarske in kmetijske vednosti. * („Hrvatske Novine"), znani Rauchov organ, o kterem se Hrvati le čudijo, da je mogoče v njih jeziku kaj tacega pisati, prenehal je izhajati. Kaj pa, da je ob enem obljubil, da po novem letu zopet zagleda beli dan. če Hrvatske Novine nikdar niso nič poštenega storile, gotovo se jim bo na dan sodbe v veliko zaslugo štelo, da ne bodo Hrvatom nadlegovalo in grdile božičnih praznikov. * (Razkralj neapolitanski) je neki stopil v dogovore, da bi si kupil posestvo blizo Gorice, kjer bi se stalno hotel naseliti, ko bi kupčija stekla. * (Praktičen zavod). V Gradca bodo ustanovili tako imenovano ljudsko kuhinjo, kteri je namen brez lastnega dobička vbožnim stanovom ponujati jedi po najniži ceni. Kakor se pa dandenes nobena, tudi najkoristnejša naprava ne more izogniti sitnemu prepiru in kavsanju , tako jo tudi dobrodejna ljudska kuhinja dala povoda, da klerikalci in liberalci segajo drug po diuzem. * (Nj. veličanstvo cesarica in Hrvati). 1. decembra je bila hrvaška deputacija pri cesarici. ki je na nagovor odgovorila magjarski, ob-žalovaje, da ne »na hrvaškega. Ob enem je izrekla želje, da bi bila nagodba Hrvatom na korist. * (Iz Ptuja.) Čitalnične zadeve. Ptujska čitalnica si je 6. majnika 1.1. pravila ponovila, ktera so tudi od c. kr. nainestnije v Gradcu za podlago društva „Čitalnice" spoznana. Vsled tega je 18. listopada odbor sklonil, sklicati občno skupščino na kvaterni četertek, 17. grudna 1808 oh 10. uri pred-poldnc v čitalnico, da se račun položi od zadnje skupščine sem, in da se na podlagi prenarejenih pravil voli čitalnični ravnatelj. Odbor. * (Trojčki). 23. nov. je Jera Jelenec, prav revna kmeticaBukov-ške lokalije, trojčeke ženskega spola porodila; vso tri punčike so dosti trdne in zdrave. Ta resnično uboga mati ima zraven teh trojčekov še 6 starejih otročičev. Revna družinica mora v vsem velikega pomanjkanja trpeti, po- sobno pa mati v sedanjih okoliščinah. Kristjanska dolžnost me tedaj sili, da' * (Svoboda kakor v Avstriji.) Češki list „Koruna". ki izhaja v imenu te sirete na duri dobrotnikov potrkam, in jih milih darov poprosim-,v Hrudimu, je prepovedan za Prago Smihovo in Karolinško. Za ljubo bode sprejela vsaki mili dar, ki ga jej usmiljena roka podeliti hoče * (Izpodeni kralj hanoveranski) je kupil grad Konopist na in ki naj se jej poiljc pod napisom: ..Lokalija Bukovšiea". Poste restante v j ("'eškeni od knjeza Lobkoviea za dva milijona tolarjev. Kranj (Krainburg). * (F i d. Terpinec.) Po naročilu velikega zbora družbe kmetijske se je v nedeljo podala deputacija družbenega odbora k gosp. Fid. Trpincu, da mu žalovanje razodene za to, da družbi ne bode več predsednik, ob enem pa tudi srčno zahvalo izreče za veliko zasluge, ki se jih je za kmetijstvo in ohrtnijstvo domovine naše pridobil skozi več kot 20 let. Blagi gospod je živo ginjen sprejel deputacijo iu jej obljubil, da. če tudi ne predsednik, ostane družbi in domovini to, kar jej je bil ves čas svojega življenja, in to prav iz srca. Razveselil je deputacijo s fotografijami svoje osebe. — V pogovoru je beseda prišla tudi na neko nesramno korespondencijo v stari „Pressi", ktera prepoštenemu našemu rodoljubu podtika, daje z odpovedjo namestništva deželnega poglavarja in predsedništva družbenega slovo dal narodni stranki, kteri je po besedah „Pivssnega" dopisnika le „Aushangeschild" bil. Z očitno nevoljo je tako žaljenje njegove časti zavrnil mož, ki mu je ves čas njegovega življenja srce bilo za domovino iu narod naš, in ki je to, kar je bil, bil iz živega prepričanja, in to tudi ostane. Smehljaje je dostavil, da ne le ladije imajo dandenes okovane s železom — „Panzerschifte", ampak da vsak, kdor dela pred svetom, mora dandenes biti okovan z železnim oklepom, na kterem se odbijajo laži in natolcevanja. — Res pač neumna je pisarija taka, ktera bi rada za nemškutarja naredila moža, ki jo sveta obhodil toliko, kakor malokdo, pa je povsod, na Nemškem ravno tako, kakor na Laškem, Angložkem in drugod sam videl, da narodov jezik volja z šoli, uraduijah in javnem življenji, in nikjer se ne goje take ideje kakor jih goje protivniki naroda našega pri nas. („Nov.") * (Pruski oficirji) na Češkem pridno kupujejo konje. * (Minister Giskra) misli iti o božiči v Prago, da se bo tam malo ogledal. * (Razbojniki na Ogerske m) se množe kakor gobe po dežji, dasiravno je ogerski drž. zbor odločil tisoče in tisoče po sebno za to, da se razbojništvo zatre. V nekterc kraje si že ne upa pošta voziti od straha pred roparji. Popotnik na Ogerskem sme vesel biti, če v mesto pride, kamor je namenjen in more reči: hvala Bogu da nisem ustreljen. Roparji se nikakor ne skrivajo le po gozdeh, temuč očitno hodijo po krčmah, kar kaže, da je vlada jnko slabotna, ki jih ne more zatreti. Znamenito je, da so ti razbojniki skoro povsod Magjari, tiste narodnosti, ki si domišlja o neki kulturni misiji za Romane, Srbe in Slovake. * (Iz Dunaja) se nam piše: V naglici vam deues poročam, da so je „beseda" ki so jo dali dunajski slovenski študeutji s hrvaškimi zedinjeni v Preširnov spomin, prav sijajno z vršila. Peli in govorili so Slovenci in Hrvatje. Telegramov od Slovanov in Slovencev, ki so so z nami vred spominjali in slavili moža, ki je vreden, da se stavi' mod prve slovanske umetnike, dobili smo iz Prage dva, iz Ljubljane štiri, iz Maribora enega, iz Kranja enega, iz Hrvaškega — žalibog nobenega. D i m vlada tam in žalostno slovanstvo. Prihodnjič obširneji o tej besedi. * (Rauch) je kakor se iz Zagreba piše imenovan za bana hrvaškega. mmmm mm Avgusta Thiel-a kupčija p zlatnino, urebernlno in žlahtnim kamenjem v Mariboru, v gosposkih ulicah v Payerjevi hiši priporoča za prihodnje praznike svojo zalogo, ki jc na dolenjem St irskem gotovo najbogatejša, in obsega U. pr. več kakor 800 zlatih prstanov po 3—40 gld., več kakor 6 tucatov prstanov z demanti od 15—80 gld., rauogo tucatov verižic za ure, kakoršne nosijo gospodje ali kakoršne gospe", od 30—120 gld., iz glasovite in c. kr. privilegovane fabrike zlatih verižic gospodov Ballzani in Fiissl na Dunaji, kterim se je na vseli velikih svetovnih izložbah podelila prva nagrada; razen tega Se kratke častniške verižice in prav bogato zalogo zlatih uhanov in popolnih garnitur. Na dalje je založeno, da nikdar tacega, dobrih srebernih žlic in vilic v nožnicah za eno, do skrinjice za 12 oseb, velikih žlic za juho in smetano, cedil za čaj, klešeic in sipnic za sladkor, posodic za gorščico (žajnof) itd. itd. itd. Vse to blago je zaznamovano sprotipaznim znamenjem o. kr. urada za kov in punci rovanje, kar kaže, da je blago pravo, nepopačeno. Razen tega se nahaja pri njem nenavadna zaloga kineške srebernine. Maznanilo. Podpisani s tem. spodobno naznanja, da ho od 2. decembra naprej napravil v hiši št. 34 v Graškom predmestji zalogo toliko priljubljenih umetnih močnatih izdelkov, in da ho od te dobe naprej zmerom dobro založen z različno moko iz prave banaške pšenice, ki se bo suho po-ndevala. Tudi se bode pri njemu lahko vsako žito zamenilo za moko, in se žito tudi prodalo. Zapisek cene lahko dobi, kdor ga tirja. V Mariboru 25. novembra 18C8. Ludwigf I rane posestnik umetnega mlina v Lipnici. O ona moke. Za gotov denar brez odgovornosti, da bi se cena povekšala, v avstrijski vrednosti za dunajski cent. listali €«OMfiliiiC'tB V Trstu na Kosarnskem trgu se je odprla, prav krasno je opravljena in ima lep razgled, postrežba je zelo cena. Fr. jKraNftiiiff. Janez Lacher. Bogata zaloga raznovrstnega pohištvu, ktero se tudi za dalj rasa po9ojuje, na stolnem trgu hiš. it. 184 v Mariboru. Pšenična moka. Cesars ki cvet, posebno lična Cvetna moka..... Pekovska „ ..... Prednja moka, lična . . Moka za žemljo . . . . Srednja moka, bela . . . „ „ , rujava . . Beli gres, debelo mlet . . „ „ drobno „ . . Rlena moka. Rž ena moka, cvet . . . „ „ belkasta . . 100 I u nI dim. v«i gl. kr. ll!- 10 — 9 — 8j — 6 — 5 — 4 — lil — 11 — Rž en a moka, rujava . . n n črna . . Ajdova moka Itd. Ajdova moka, prve vrste . srednje „ . Polenta, lična..... Tu rš čin i gres, bel in rumen Kaša, brezmočnata . . . . Z m e š a n a m o k a . . . . Otrobi, pšenični . . • . rženi . . . . 100 funt., dan. pni gl. j kr. 5|- 4! — r.o 75 60 40 Dunajska borza od 4. decembra. 6% metalike 68 fl. 70 kr. Kreditne akcije 348 A, 70 kr. ri% metalike r. obresti v maji in nov. 00 fl. 10 London 118 fl. G0 kr. 6'/. narod, posojilo 04 fl. 30 kr. Srebro 117 fl. 26 kr. 1860 drž. posojilo 91 fl. 40 kr. Cekini 5 fl. 60 kr. Akcijo narod, banke <>80 fl. — kr. Izdatelj in odgovorni vrednik Anton ToiiihU Lastniki: Dr. Jože VoHiijnk in drugI. Tiskar liduard Joiizlč