THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJEJNIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 73. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. APRILA — SATURDAY, APRIL 13, 1929. LETNIK XXXVIII. VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV POSLALA NOVE ČETE 1,500 MOŽ ZA OBRAMBO MEHIKANSKE MEJE. — FEDERALNE ČETE V MEHIKI PRODIRAJO. — U-PORNIKI SE UMIKAJO IN RAZDIRAJO ŽELEZNIŠKO PROGO IN MOSTOVE. San Antonio, Tex. — Gen. William Lassiter, vrhovni poveljnik 18. armadnega zbora v Združenih državah, je izdal povelje za ojačenje obmejne straže ob mehikanski meji. Iz trdnjave D. A. Russell je odpotoval celi polk pehote v Bisbee, Ariz., iz trdnjave Bliss, Tex., je odpotoval ostali oddelek konjenice in en bataljon poljskega topništva. Skupno se računa, da je bilo poslanih na obmejno črto okrog 1,500 mož, da bodo stražili mejo v slučaju, ko bi uporniške čete udrle preko meje. Uporniške čete se umikajo proti državi Sonora, katero državo imajo edino še v svoji oblasti in kjer upajo ostati v odporu proti federalnim četam. Uporniki pri umikanju razdirajo železniško progo in mostove, da bi s tem zadržali svoje preganjalce. V državi San Luis Potosi je feder. gen. Jose Beltran z svojimi četami porazil 700 upornikov pod gen. Rocha, kjer je trajala bitka okrog 6 ur. Bilo je več mrtvih in veliko ranjenih. Posamezni oddelki uporniških čet so še raztreseni po raznih krajih, katere pa zasledujejo vladne čete. Gen. Almazan z svojimi četami 7000 mož, prodira proti Juarezu in bo pri Naco prekoračil ameriški teritorij, nato pa upornike napadel -od severa, ko bo med tem gen. Cardenas napadel od južne strani. Ako bodo pa Združene države odrekle prehod skozi ameriški teritorij, bo gen. Almazan sledil četam pod gen. Es-cobarjem in prodiral proti gorovju v državi Sonora. Gen. Saturnino Cedillo poveljuje četam med desnim in levim krilom in zasleduje u-pornike v državi Jalisco in Guanajuato. Svoje kolone je razdelil na štiri dele in ima tako namen izčistiti vsa mesta v omejenih dveh državah. V zadnjih bojih pri Jimene-zu in La Reformi je gen. Escobar izgubil več kot polovico svojih čet. Pri Jimenezu je imel pod svojim poveljstvom nad 8000 mož, ko pa je1 dospel v Chihuahua City, mu je ostalo komaj 3000 mož. LOWDEN NA OBISKU PRI MUSSOLINIJU. Rim, Italija. — Bivši guverner iz države Illinois, F. O. Lowden, ki se vrača iz Naple-sa, kjer je proučeval mednarodno ustanovo za poljedelstvo, se je izrazil, da pred po-vratkom v Združene države želi posetiti Mussolinija. Poslanik Fletcher je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno za obisk. FAŠISTI NAPADLI KOMUNISTE V AVSTRIJI. Dunaj, Avstrija. — V neki tovarni v Liesingu, pet milj od Dunaja, so se te dni sprli socialisti in komunisti in pričeli streljati na eden drugega. Ranjenih je bilo 5 oseb. ZAKAJ STAVKAJO TEKSTILNI DELAVCI? Odbor postavodajne zbornice v South Carolini preiskuje vzroke stavke tekstilnih delavcev. — Stavka se nadaljuje. Charlotte, N. C. — Stavka tekstilnih delavcev se zelo hitro razširja po južnih državah. Največ gibanja in zani manja za stavko pa se je zadnje dni pokazalo v državah: South Caroline in North Caroline. V South Carolini je državna postavodaja imenovala poseben odbor, ki je imel nalogo preiskati delavski položaj in najti vzroke stavke tekstilnih delavcev. Po preiskavi je odbor poročal sledeče: "V krogih stavkarjev tekstilnih delavcev se je dognalo, da eden glavnih vzrokov stavke je ta, ker se delavcem nalaga veliko več dnevnega dela, kakor ga oni morejo storiti; drugi vzrok pa je znižana plača. V neki tovarni je bilo na gotovem prostoru zaposlenih 5 delavcev, ki so služili po $23. na teden. Nedavno' je bil na istem prostoru reduciran eden delavec in so ostali štirje morali storiti ravno toliko dela, kakor poprej 5 mož in za znižano plačo $17.25. Pozneje pa je bil odvzet še en delavec, plača pa je bila zvišana na $20.23 na teden. V mnogih vaseh so razmere obžalovanja vredne glede zaslužka in življenske draginje. Nekatere družine se nahajajo v velikem pomanjkanju, čeravno redno delajo. V neki tovarni, kjer je pri strojih delalo po 6 delavcev, so.po dva delavca odslovili, o-stali štirje pa niso dobili za večje delo nic zvišane plače." Iz* poročila preiskovalnega odbora je razvidno, da je bilo delavstvo zatirano do skrajnosti in da je popolnoma opravičeno do sedanje stavke. CHIANG KAI-SHEK RESIG-J NIRA. Šanghaj, Kitajsko. — Gen. Chiang Kai-shek, predsednik eksekutivnega odbora narodne stranke na Kitajskem, je te dni poslal brzojav po vsej provinciji, da bo resjgnEk-al, kakor hitro se povrne v glavno mesto. Odpotovati želi v tujino, za daljše počitnice. PREDLOG ZA ZNIŽANJE DAVKOV. KONGRESNIK POROČEN. CHICAŠKI SUHAČI V JOLIETU. Chicago, 111. — Minulo sredo popoldne se je pomožni su-haški administrator v Chicagi, G. H. Uurlburt, v spremstvu drugih suhaških agentov podal v Joliet, 111., kjer so udrli v 12 lokalov in aretirali ravno toliko lastnikov, ko so pri njih našli pijačo. Zaplenili so veliko množino žganja, piva in vina. Suhači so prišli tako nepričakovano, da nihče ni nič slutil in so naenkrat naskočili več lokalov. POTRES V ITALIJI. Bologna, Italija. — Pretekli četrtek ob 2:41 zjutraj so čutili v Bologni in okolici, v Italiji, dva močna potresna sunka. Posebne materialne škode ni bilo. Pri prihodnjem zasedanju kongresa se bo razpravljalo za redukcijo davkov na 200 milijonov dolarjev. —o— Washington, D. C. — V poslanski zbornici se vidi vedno več zanimanja za splošno znižanje davkov. Pričakuje se, da bo pri prihodnjem zasedanju kongresa ta zadeva prišla v pretres in se bo delalo na to, da se davke zniža na 200 milijonov dolarjev. Načrt nameravanega predloga za znižanje davkov je kakor sledeče: 1 1 Redukcija dohodninskih davkov pri večjih korporaci-jah, kjer bodo davki znižani z 12 odstotkov na 11 ali pa na 10 odstotkov. |2. Redukcija dohodninskih davkov od osebnega zaslužka pri posameznikih. 3. Pri posestvih in drugem zasebnem imetju po razmerah primerno znižati davke, kolikor bo to mogoče. Kot se sluti, bo predsednik Hoover pri otvoritvi prihodnjega kongresnega zasedanja v svojem prvem govoru apeliral za znižanje davkov. Med drugimi predlogi je največje važnosti ta, da se namesto zvišanja državnega kredita načrt izpremeni in se zato znižajo davki. Ako bo pri zasedanju prihodnje postavodaje predlog sprejet, bodo s tem na splošno znižani davki od 20 do 25 odstotkov. --o- TORNADO V DRŽAVI ARKANSAS. Little Ilock, Ark. — Ponoči od 10. do 11. aprila je v državi Arkansas zopet razsajal hud vihar. Prizadetih je več mestov in veliko hiš porušenih. Najhujše je bilo prizadeto mesto Newport, kjer so v razvalinah našli 16 mrtvih trupel. Tudi po drugih mestih je bilo nekaj oseb mrtvih in veliko ranjenih. Skupno so našli že 44 mrtvih trupel in okrog 100 oseb je poškodovanih. -o- ŠPANSKA POMNOŽI SVOJE BRODOVJE. Madrid, Špansko. — Iz oddelka mornariškega ministrstva na Španskem se poroča, da je španska vlada odobrila načrt, da pomnoži svojo mornarico za 28 novih ladij. Po predloženem proračunu se bo za to potrebovalo svoto 23 milijonov dolarjev. Med novimi ladjami bo osem križark in 20 podmornikov. Na delo takoj, da bo kontest "Am. Slov." rodil uspeh! Kongresnik Fiorello H. La Gtiardia iz New Yorka se je nedavno poročil s svojo tajnico, Marijo Fisher. Slika je bila posneta v sobi kmalu po svat-bi, čani. V KANADI USTANOVIJO ŠOLE PO "RADIO". Winnipeg, Kan. — Pri letnem zborovanju šolskega sveta v Manitobi, ki se je vršilo zadnji teden se je provincialni minister.za izobrazbo izrazil, da bodo- v Kanadi ustanovili šole, ki bodo po radio delovale za pouk mladine, ki živi po samotnih in oddaljenih krajih. » NA LADJI LEVIATHAN PRODAJAJO PIJAČO. Ameriška ladja Leviathan, ki je zdaj last privatnih Ame-rikancev, je postala "mokra", ker bodo na nji prodajali opojno pijačo. KRIŽEM SVETA. New York, N. Y. — Leviathan, admiralska ladja Zdru-ko so bili vsi obredi kon-\ženih držav je postala last privatnih Amerikancev in je vsled tega popolnoma izpre-menila svoje lice. Kar naenkrat se je izpremenila iz "sume" v "mokro", ker bodo na njej prodajali opojno pijačo. Izdano je bilo dovoljenje, da bo ladja smela potnikom prodajati opojno pijačo iz zdravniških ozirov in sicer ne bližje, kakor najmanj 12 milj od ameriškega obrežja. Ladja Leviathan je zdaj last od novo organizirane pa-robrodne ameriške družbe "U. S. Lines Inc.", ki je kupila še deset drugih trgovskih ladij. Joseph E. Sheedy, aktivni predsednik novo organizirane družbe, je izdal odi*edbo za prodajanje pijače popolnoma na svojo odgovornost. Tudi za druge ladje, ki pripadajo omenjeni družbi, bo izdana enaka odredba, ako ne bO nasprotovanja od strani Paula W. Chapmana in drugih direktorjev, ki imajo glav-besedo pri parobrodni družbi. Kot. Mr. Sheedy poroča, na ladjah ne bo javnih lokalov za prodajo pijače, ampak vsak potnik bo pijačo lahko naročil in se mu je bo poslalo v njegovo lastno kabino. -o- Iz Jugoslavije, JESENICE DOBIJO MEŠČANSKO PRAVICO. — KADILCI NA ŠMARNI GORI ZANETILI POŽAR. — ROPARJI VLOMILI V ŽUPNIŠČE.—PRI SOMBORU ARETIRALI ROPARJE. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI IZ DOMOVINE. — Tokio, Japonsko. — Na neki japonski ladji za polaganje min»je te dni eksplodirala ena mina, za časa manevrov. Eksplozija je znatno poškodovala ladjo in ubila 7 mož od posadke na ladji. — Hartford, Conn. — Geo. Alen Works, dekan na chica-ški univerzi, je bil te dni imenovan za predsednika pri "Connecticut Agricultural College'''. Imenovanje stopi v veljavo dne 1. julija. — Peoria, 111. — Preteklo sredo zvečer je neki veliki avtomobil v zelo hitri vožnji za-vozil na most čez reko Illinois in je s potniki vred padel v reko na mestu, kjer je globoka nad 50 čevljev. Očividci so trdili, da so bile na avtomobilu dve ali tri osebe, ki so utonile. no — Chicago, 111. — Dva mlada zamorca, Napoleon Glover in Morgan Swan, sta bila pretekli četrtek zvečer usmrčena na električnem stolu. To je bila prva usmrtitev v poslopju nove ječe v Chicagi. — Chicago, 111. — Uradno se poroča, da je admiral Yates Stirling Jr. imenovan za namestnika admirala Thoma-sa T. Craven, ker slednji odpotuje na Kitajsko, kjer bo sprejel vrhovno poveljstvo Yangtzenove straže. Drzen vlom v župnišče. V noči od 19. na 20. marca je bil izvršen v župnišče Sv. Vida pri Ptuju drzen vlom. Pri Sv. Vidu so imeli duhovne vaje in ko se je župnik vračal ob 9. iz cerkve, je zapazil sumljivega tujca, ki jo je hitro popihal iz župnišča. Kuharico je prosil za milodar, zraven pa si ogledal župnišče. Bil je to srednjevisok, boljše oblečen človek 25 do 30 let star. Ko je v jutro 20. marca stopil iz svoje sobe p. Benedikt, cistercijanec iz Stične, ki je vodil pobožriost, je zapazil, da je vse župnišče narobe. Tat je •lomil skozi okno, pobral ves cerkveni denar in vrednosti, denar ubožnega zaklada. Hranilne knjižice je zavrgel; župniku je ukradel obleko, nekaj jestvin. Več stvari je moral odložiti, ko je bežal. Celo v klet je šel in si privoščil viua. Razbil je par šip. Odšel je skozi glavna vrata, ki jih je pustil na stežaj odprta. Zelo premeten način vloma kaže vlomilca-mojstra. Ker je več ljudi videlo čez dan to o-sebo okoli župnišča postopati, je upanje, da ne bo ušel pravici. ZA NAJDEN ČEK $1,000,000, DOBIL NAGRADO $20. New York, N. Y. — Ko se je James Duckett, star 22 let, nahajal v obupnem stanju, ga je naenkrat doletela sreča, da je — Cleveland, Ohio. — Pre- (bil rešen iz težkega položaja, teklo nedeljo so tMje fantje Duckett je bil že delj časa igrali z. novcem, kateri izmed jbrez dela in je nekega jutra, njih naj ukrade avtomobil. Naloga je bila hitro rešena in podali so se na veselo vožnjo. V Hammondu, Ind., je pa neki policaj na prometni ulici mlado trojico aretiral radi sumljivega obnašanja nakar s<5 bili poslani v Cleveland in izročeni lokalni oblasti. kakor večkrat poprej, brezuspešno iskal dela. Ko pride na ulico kjer se nahaja več bank, ugleda na tleh preganjen listek, na kar postane pozoren. Papir pobere in z začudenjem čita: $1,000,000. ček od Pyn-chon & Co. Ker se je pa hotel izkazati poštenega, je ček ne- Montreal, Kanada. — Te sel na banko, kateri je pripa- dni je mestna uprava v Montreal izdala čeke onim stari-šem, katerim so zgoreli otroci, do je dne 9. jan., 1927 izbruhnil požar v Laurier Palace gledališču. Za vsakega zgorelega otroka stariši dobijo $250. Tudi za poškodovane otroke dobijo odškodnino. V ognju je izgubilo življenje 78 otrok. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" dal, kjer je dobil $20. nagrade. Duckett je bil tako rešen iz najhujše stiske. — Hammond, nld. — Mrs. Pansy Viola Biksnell je na višji sodniji v Hammond, Ind. vložila tožbo pro,ti svojemu soprogu, rekoč, da je popolnoma sprijen. Toži ga za $100,-000. odškodnine in razporoko. Dve obdukciji. Sv. Miklavž pri Ormožu. — Na tukajšnjem pokopališču sta bila izkopana in na praznik s.v. Jožefa obducirana poldvu-goletni otrok N. Ivanuše in ^mrtvorojeno dete vdove Škr-'janec iz Brebrovnika. Iz okol-ščin se je namreč sklepalo, da otroka nista umrla naravne smrti, marveč sta bila žrtev zločina ali nesreče. Stvar je bila prijavljena oblasti. Potom obdukcije se je ugotovilo, da je bil en otrok Škrjančeve v resnici mrtvorojen,drugi otrok pa je podlegel ranam, ki mu jih je zadel strel iz puške. Gre za nesrečo. Ivanuša je nekega dne snažil puško, ki je -ila nabasana. Obkolili so ga otroci in občudovali puško. Ta se je lu'enkrat sprožila in zadela enega izmed otrok v trebuh. Čez en dan je otrok umrl. Požar na Šmarni gori. Šmarna gora kot naj pril j ubij ene jša bližnja izletna točka je bila na praznik sv. Jožefa obiskana, kakor že dolgo ne. Bil je krasen predpomladanski can, zato ni čuda, da so ljudje prihajali gori kar v procesijah. Ljudi je vrvelo po romar-sk poti in po vseh ste?ah ki v >dijo na vrh. Na stotine in sit tine se jih je razletelo tudi po pobočju Grmade, kjer raste teloh. Pri tem pa se je popoldne pričelo nenadoma kaditi na dveh mestih na poboč-j o Grmade. Neznani kadilci so bili neprevidni ter odvrgli v suho travo ogorke cigaret. Suha trava se je nenadoma vnela i;i nastal je gozdni požar, ki je ugasnil šele pozno zvečer. Škode ogenj ni povzročil po- sebne, ker je zgorelo le nekaj listja in suhe trave, osmojeno pa je nekaj pritlikavega drevja. -o-- . Jesenice postale mesto. Belgrad. — S kraljevim u-kazom od 20. marca 1.929 so bile, Jesenice proglašene za mesto. Njih okoliš obsega dosedanji trg Jesenice in vasi Sava in Plavž. Zrakoplovna nesreča v Sinju. Te dni se je pripetila v Sinju zrakoplovna nesreča, pri kateri k sreči n'i bilo človeških žrtev. Pilot Momčilo Milosav'Sovič in podporočnik Vekoslav Šimurin sta se dvigni'a z let i lom v zrak, da bi izvršila od poveljstva v Mostav u r,ano jima nalogo. Na nekem travniku blizu kolodvora v Sinju sta se hotela aviatika spustiti na tla. Ko sta opazila, da je na dotičnem mestu že neki drugi aeroplan, ki je.prejšnji dan priletel v Sinj, sta se zopet dvignila in hotela poiskati primernejše mesto za pristanek. Pri tem pa je letalo zadelo v neki 11 m visok električni drog na kolodvoru. , Propeler se je pri tej priliki razletel na kosce. Kljub temu sta letalca nadaljevala polet dokler nista zajadrala v streho neke hiše. Tedaj je letalo zadelo ob streho s kolesi in padlo na streho sosedne hiše. Aeroplan se je razbil in pokopal pod. seboj oba letalca. Meščani so j fina prihiteli takoj na pomoč. — Podporočnik je težko ranjen v glavo in ima poškodbe tudi po ostalem životu. Milosavljeviče-ve poškodbe so lažjega značaja. Ranjen je samo po obrazu. Upati je, da bosta oba ponesrečena letalca okrevala. -o- Za male žage. Belgrad.— Vprašanje malih žag se je uredilo. Dosedaj se male žage niso mogle udeleževati licitacij iz državnih gozdov radi premajhnega kapitala, ker so jih v tem pogledu lahko izpodrinile velike žage s pomočjo velikega kapitala. Sedaj se je odredilo, da dobijo male žage les iz državnih gozdov brez licitacije. • -o- Smrtna obsodba v Somboru. Na cesti, ki iz Sombora vodi v Bezdan, je bil lansko jesen izvršen roparski umor. Razbojniki in njihov vodja Žarko Prankovac so bili izsledeni in aretirani. Pred sodiščem v Somboru so bili roparji obsojeni na dolgoletno težko ječo, njihov vodja Prankovac pa v smrt na vešalih. To razsodbo je sedaj potrdila tudi kasacija in bo rabelj Karel Hart v do-glednem času imel posla tudi v Somboru. Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svo jim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da ai ga na-!roče! t Stran 2. AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 13. aprila 1029. AMERIKANSKI SI20VENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. izhaja vsak dan razun nedelj, pon-fteljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 La celo leto _ la pol leta__ . Za Chicago, £a telo leto _ (.* pol leta _ Naročnina] _$5.00 _ 2.50 Kanado ia Evropo: __$6.00 -0.OQ The First an the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year __________ For half a year___________ ...$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 For half a year________________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu jt čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t tern veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. nah ali pa sploh ne pripadajo nobeni politični stranki. Taka nova republikanska stranka, s katero bi se precej zmanjšalo strankarsko razsulo, naj bi bila steber bodoči vladi. "Mladonemški red," čegar voditelj Mahraun pelje naj-ostrejšo borbo proti Hugenbergu in njegovemu nacionalističnemu fašizmu, predlaga izpremembo sedanjega volilnega reda, novo razdelitev države na samoupravne celote, ojačanje centralne oblasti, uvedbo gospodarskega sveta, ki naj bi razbremenil Reichstag, in slasti mere, ki naj bi omejile vpliv parlamentarnih frakcij na ministre. V bistvu se s takimi ukrepi strinjajo tudi mnogi demokratski republikanski krogi. Zato je možno in je upati, da pride do konsolidacije republikanske sredine z deloma novimi idejami in nekaterimi novimi ljudmi. Na vsak način mora Nemčija omejiti število strank in strančic, ki itak ne odgovarjajo socialni delitvi ljudstva in ovirajo konsolidacijo nemške demokracije. Brez koncentracije državi zvestih, za domači socijalni mir vnetih in politiki sprave narodov privrženih slojev preti Nemčiji velika opasnost domačih bojev in avantur raznih prevratnih elementov skrajne desnice in levice. Mogoče je sicer, da se v zadnjem trenutku vendarle posreči zagotoviti sprejem proračuna in celo obnoviti z uspehom pogajanja za veliko koalicijo. To pa more biti le začasna rešitev. Brez temeljitih remedur v strankarski konstelaciji se kriza nemškega parlamentarizma ne da stalno izlečitL Politična kriza v Nemčiji. /Nemčija preživlja zadnje mesece politično krizo, ki je sicer ne spremljajo nikaki nemiri, še manj krvavi dogodki, ki pa je vendar globlja in po svojem bistvu težja, nego so bili dosedanji mnogoštevilni notranji pretresljaji mlade republike. Večmesečno prizadevanje kancelarja Miillei-ja, da si zagotovi zanesljivo večino v Reichstagu, da ustvari "veliko koalicijo", se je izjalovilo. Pogajanja so se spričo ostrih nasprotij med zahtevami katoliškega centruma in ljudske stranke morala ustaviti in vlada je stopila pred parlament ne le brez zagotovljene opore, na katero je računala, marveč tudi brez slehernega zastopnika katoliškega centruma, ki na ta način prvič v zgodovini povojne Nemčije ne sodeluje pri vodstvu državnih poslov. V takih razmerah se je otvorila proračunska debata, ki bo odločila o usodi Miillerjeve manjšinske vlade. Državni kabinet je odločen sprejeti bitko v parlamentu in če podleže, izvajati tudi posledice. Miiller bi odstopil. A kaj potem? To je vprašanje, o katerem živahno razpravljajo vsi nemški politični krogi. Pojavljajo se najrazličnejši na-zoii in nasveti, kako izvesti Nemčijo iz sedanjega nevzdržnega položaja. Mnogo se govori in piše o življenski krizi nemškega parlamentarizma, celo o nevarnosti za obstoj weimarske ustave in republikanske vladavine. O tem ne razpravljajo samo desničarski krogi, ki se nikdar niso mogli pomiriti z novim režimom. Stvari so prišle tako daleč, da je nedavno zapisal celo preizkušeni republikanec, bivši državni kancelar dr. Wirth, voditelj levega katoliškega krila: "Tako ne more iti dalje, sicer grozi demokraciji v Nemčiji enaka usoda, kot jo je doživel liberalizem v Italiji. Vsa ta groteskna šala zadnjih mesecev je predhodnik fašizma." Dr. Stresemann pa je na sestanku centralnega odbora ljudske stranko tako-le obeležil nemški notranji položaj: "Preživljamo nevarno krizo parlamentarnega režima; končati se mora zloraba avtoritete političnih strank!" Zdravniki, ki hočejo lečiti bolno politično telo, ponujajo najraznovrstnejša zdravila. Recept ultraradikalnih fašističnih nacijonalistov je znan. Toda njihovo število je majhno, a voditelji so taki, da se jim Nemčija gotovo ne bo izročila v zdravljenje. Resnejši in opasnejši so načrti nemških nacijo-nalcev pod novim vodstvom novinskega magnata Hugenberga. Državni predsednik Hindenburg naj bi razpustil parlament in imenoval vlado z diktatorsko oblastjo. Med imeni mož, ki naj bi načelovali taki vladi, se navajajo general Groner, bivši državni kancelar dr. Luther in bolj tiho — čeprav ne manj željno — sam Hugenburg. Seveda so to za sedaj zgolj osnutki, ki le tolmačijo želje in namere izvestnih krogov. Njih izvedba bi v Nemčiji, kjer je močan, dobro organiziran delavski razred, naletela na silen odpor. Na vsak način ne bi šlo brez težke domače borbe. Končno ni nič manj ko verjetno, da bi predsednik Hindenburg sploh hotel pristati na tako tvegano operacijo. Tudi v krogih sredine in levice *se resno razpravlja o novih potih, po katerih naj krene nemško politično življenje. Teodor Wolff zagovarja ustanovitev velike republikanske stranke, ki naj bi združila demokrate, del centruma in ljudske stranke ter elemente, ki so sedaj razsejani po bavarski kmečki stranki, gospodarski stranki in drugih manjših skupi- IZ CALUMETA IN OKOLICE. Calumet, Mich. V zadnjem dopisu sem obljubil, da bom opisal, kako smo izvrševali slavnost srebrnega jubileja našega župnika, Rev. L. F. Klopčiča, danes pa hočem to obljubo izpolniti ter vam kolikor mogoče natančno opisati, kako se je završil ta redek dogodek. Ta srebrni jubilej je bil ta-korekoč dvojnega pomena, in sicer smo slavili obenem petin-dvajsetletnico njegovega po-svečenja v mašnika in njegovega prihoda na Calumet. — Slavnost se je pričela v četrtek, 4. aprila, na dan njegovega mašniškega posvečenja, ter se je končala v nedeljo, zvečer, ko se je zbrala cela fara v cerkveni dvorani, da se mu še enkrat pokloni ter mu izroči dar faranov. Lep, krasen spomladanski dan je bil v četrtek, 4. aprila, kot da ga je Bog posebno določil za ta dan. Ob pol 11. se ima vršiti slavnostna sveta maša. Ali bo naša prostorna cerkev napolnjena? Delavni dan je. Delavci morajo iti na svoje delo, gotovo ne bodo vsi sedeži napolnjeni. Toda vse izgleda tako praznično, trume ljudstva prihajajo v cerkev, klopi se polnijo ena za drugo in glej, četrt ure predno napoči oznanjeni čas, že ni več mogoče dobiti sedeža, toda cerkev se še vedno polni. Pogledam po tej veliki množici. Mnogo pro-testantovskih znancev je vmes, tu in tam zagledam tudi kake-« ga protestantovskega ministra. Toraj tudi njih je ta slavnost prignala,tudi oni so radovedni, kako slavimo mi take redke dogodke. Naposled naznanijo zvonovi, da je napočil čas svete m^i-še. Vrata se odpro in štiriin- dvajset duhovnih sobratov spremlja jubilanta pred oltar; pred njimi korakajo Kolumbovi vitezi četrtega razreda, kateri napravijo pred oltarjem špalir. Videti toliko število duhovnikov pred oltarjem, kateri je bil za to slavnost še posebno ozaljšan, in cerkev nabito polno občinstva, to je bil pretresljiv pogled, kakoršnega se tako hitro ne pozabi. Sveto mašo je pel jubilant ob asistenci štirih svojih starejših sobratov duhovnikov. Slavnostno pridigo je imel Very Rev. A.J. Rezek v angleškem jeziku, katero je končal s kratkimi pripombami v slovenskem jeziku. Posebno krasno je bilo cerkveno petje pod vodstvom našega izvežbanega pevovodje Frank Simončiča. Po sveti maši ' so istotako spremljali jubilanta duhovniki in Kolumbovi vitezi v župni-šče. Ta dan so bili duhovniki gostje jubilanta. Ker ga je pa hotela cela fara še posebej počastiti, smo odločili,, da se naj to vrši v nedeljo zvečer, da ima tako vsakdo priliko prisostovati. Kakor je bila cerkev napolnjena pri sv. maši v^četrtek, tako je bila pa zopet dvorana nabito polna občinstva. Okrog osme ure zvečer »pride jubilar v dvorano v družbi štirih drugih duhovnikov. Kakor hitro se prikaže, vstane občinstvo na noge in ploskanje in živijo-klici grme po dvorani. Večerni program je obstojal iz govorov, petja, muzikalij in pripovedovanja raznih šaljivih točk. Med programom sv jubilantu poklonili sobratje duhovniki kot dar in spomin na to slavnost krasen zlat kelih. Nato je tudi moja malenkost v imenu naših faranov izročila mu dar fare — mošnjo denarja. Jubilant se je, zelo ginjen nad toliko ljubeznijo svojih župljanov, iz srca zahvalil za dar in izkazano mu ljubezen. Omenil je tudi, kako so se ga spomnili tudi bivši farani, kateri so razkropljeni po raznih naselbinah v Ameriki ter mu poslali čestitke k njegovi pet-indvajsetlctnici in več darov. Zlasti Detroitčani so se ga spomnili pri tej priliki s krasnim darom in iskrenimi voščili. Ni pričakoval kaj takega in iskreno se jim zahvaljuje za izakazano ljubezen do njega. Prvikrat je imela slovenska fara na Calumetu priliko slaviti tak dogodek, pokazala pa se je, da ve ceniti zasluge svojega župnika, in ta slavnost bo ostala gotovo neizbrisano v spominu jubilarja, kakor tudi vseh nas faranov. Chesarek. -o- DOPIS IZ CLEVELANDA. Cleveland, O. Na porču sedim in se veselim na krasnem spomladanskem solncu. Ptičice mi prijazno pojo in rastline poganjajo ;er vstajajo k novemu življenju. Okreval sem že precej dobro. Vendar še ne morem nikamor se ganiti brez bergel j. Milo se mi stori od radosti, ko vidim zveste prijatelje, kateri me hodijo obiskavati. Nikdar si nisem mislil, da imam še toliko zvestih prijateljev, kateri v nesreči prihajajo k meni v vas. Seveda imam tudi neprijatelje, ki so na delu, da bi ponižali moj ugled med rojaki, toda vkljub temu imam vedno več prijateljev. Prav iskreno se zahvalim vsem tistim, kateri so me hodili obiskavati v času mojega velikega trpljenja, ko sem ležal tri mesece nepremično z zlomljenimi nogami. Sorodnikom in prijateljem naj izrekam na tem mestu tisočero hvalo. Priporočam vam naročnikom Amer. Slovenca, katere sem dobil v kampanji lansko leto, naj še z veseljem naročijo list, kadar jim poteče. List A. S. je res vedno bolj zanimiv in zasluži, da ga vsak Slovenec podpira s tem, da ga naroča. Na noge vsi agitatorji v tej kampanji, da bo Mr. Anton Grdina odnesel to leto prvo nagrado. Jaz sem lansko leto odnesel tretjo nagrado. Seveda letos sem pa nesrečen, ker ne morem nikamor hoditi, da bi kaj pomagal. Kdo se bo pa tudi kosal z 'Mr. Grdinatom! On je res mož na mestu in dobro poznan po celi Ameriki, kaj še to, ampak je tudi glavni predsednik KSKJ.! Prosim vse cenjene naročnike in prijatelje; le naročajte list A. S. ter oddajte glasove našemu Mrx Grdinatu. Pozdrav vsem čitateljem ši-rom Združenih držav in v stari domovini. Mike Poklar. NAŠI LJUDJE. Že pred več leti smo nameravali otvoriti v našem listu posebno rubriko "Naši ljudje', kjer bi objavljali biografijo — življenjepis naših ljudi. Taka rubrika bi bila zelo zanimiva, pa tudi zelo pestra, ker naši ljudje, ki so prihajali iz stare domovine, imajo za seboj dokaj pestro in zanimivo življenje. Koliko je naših ljudi, k-so prišli priprosti, navadni kmečki sinovi in hčere v ta veliki, čudoviti novi svet, ki ga imenujemo Amerika. Začeli so najnižje z delom, hranili so, borili se za napredek in koliko izmed teh slovenskih sinov je danes uglednih slovenskih trgovcev in profesijonistov med nami. To so pestre slike našega slovenskega življenja v Ameriki. Med temi najdete "self made" ljudi. Njihov začetek, borba v življenju za napredek in eksistenco, če bi to primerno opisali vse v primerni obliki, bi bila to zanimiva slika življenja naših ljudi. Z današnjim dnem otvarjamo to rubriko: "Naši ljudje", ki bo priobčena tako pogosto, kakor je kar veselje, ko je preč. g. Klopčič s svojim dobrim glasom pel pete maše in iz kora je odmevalo krasno petje, kakor tudi akordi orgelj na koru. Slovenska pesem se je povzdignila in prišla do svoje veljave. Leta 1910 Mr. Radey odide v Big Rapids Ferris Institute, pozneje v Alma College in v Conservatory of Music. Pozneje je sam odprl Conservatory of Music v Cadillac, Mich, in organiziral May Festival Club, Light Opera Co., Symphony Orchestra, in priredil mnogo koncertov s svetovno znanimi umetniki, 11. pr. Madame Schuman-Heinck, Cyri-na Van Garden, Olive Kline, Evans Williams, Wakefield Cadman, Mme. Ohrman, Francis Ingram, Tamakia Mura, Warren Proctor in mnogo drugih. Mr.- Radey pa pri tem ni nikdar pozabil svojih domačih. Vedno je skrbel za svoje sta-riše, kakor tudi sestre, da jih je spravil v novo domovino in dal izšolati in jim tako pomagal do boljšega stanja in življenja. Leta 1920 so prišle za pogosto bomo prejeli od našihinjim iz domovine sestre Ceci- Ijudi njihove življenjepise. — Kdor želi imeti zraven priob-čeno sliko, mora seveda stroške za izdelavo klišeja plačati sam, ki stane^okrog $3.50. Danes predstavimo slovenski javnosti moža, ki je Slovencem bolj malo znan, razven med rojaki na michiganskem polotoku, v Calumetu in drugih naselbinah Michigana. To je Mr. Francis J. Radey. Prirejevatelj koncertov, bariton, organist, pianist in inštruktor. * Mr. Radej je kot mlad fant, komaj 15 let star, napravil izpit (skušnjo), v orglarski šoli v Celju. Nadaljeval je študije v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1906 se je podal v A-meriko in nastopil službo v Calumetu, Mich., kot organist slovenske cerkve sv. Jožefa. Tedaj je bila slovenska naselbina na Calumetu ena izmed najbolj aktivnih in živahnih naselbin med Slovenci v Ameriki. Mr. Radey je bil tam organist in pevovodja. Ustanovil je mnoga pevska društva, kakor tudi, preorganiziral je vso cerkveno glasbo v duhu tedaj novega glasbenega stila. Bilo lija, Antonija, Marija, Margaret in Leonora. Sedaj živijo v Chicagi. Gdč. Margaret je tudi napravila izpit krt organi-stinja in učiteljica v Celju in nadaljevala študije tukaj in podučevala glasbo v Cadillac, Mich. G. Radey in njegove sestre se ravnokar pripravljaj^, da bodo napravile turnejo po slovenskih naselbinah. Poleg tega ima Mr. Radey svoj studio v Chicagi na 410 S. Michigan Ave., Room 523, Fine Arts Bldg. Stanuje pa na južni strani Chicago, na 10224 Forest Ave. UREDNIKOVA POŠTA. — Naročnica iz Ely, Minn. — Poročilo o misijonu smo že objavili pred nekaj dnevi. Vaš dopis je skoro iste vsebine. Dvakrat eno in isto stvar priobčiti ne gre. Poročajte o čem drugem. Pozdravljeni! — Naročnikom in čitateljem na Ely, Minn., bodi povedano, da pod dopisom iz Ely, Minn., z dne 4. aprila 1929 pod naslovom: "Kaj je novega na Elyu?" se je pripetila pri podpisu tiskovna pomota. Mesto "M., naročnik", bi se moralo glasiti "M., naročnica", kar naj se vzame na znanje. — Nekdo, T., H., Ind. — Bomo, le pošljite. Verjamemo, da je tako, kakor poročate. Take vrste ljudje, kakor je o-seba, o kateri pišete, so v večini takega značaja. Na njegove grožnje ni dati nič. Revež še sam sebe ne pozna, pa bo govoril o postavah! Ko bi sam sebe poznal, bi ne uganjal nesramnosti, kakor jih. Pozdravljeni! -o.- Poslužite se nagrad, ki so določene za one, ki agitirajo za "Am. Slovenca"! IZ KRALJESTVA KITAJ-, SKIH BERAČEV. t Najmočnejša organizacija na Kitajskem, ki ima velik vpliv na vse javno življenje, je Taofanhui. Človek bi mislil, da gre za politično organizacijo, v resnici je pa Taofanhui organizacija beračev in posto-pačev. Vkorinjena je globoko v kitajskem življenju in spada med najstarejše organizacije na svetu. Podrobne informacije o tej originalni organizaciji je zbrala švedska novinarka Nina Arkina, ki je poselila predsednika Taofanhui.— Pot v njegovo hišo jo je vodila čez dvorišče, ki je bilo polno beračev, capinov in postopa-čeV. S predsednikom je govorila potom tolmača. Švedsko novinarko so vprašali po njenem cenjenem imenu in deželi, iz katere prihaja. Na njeno vprašanje je odgovoril predsednik Tungho, da spe člani njfegovega splošno znanega ceha v njegovi hiši, kjer dobivajo tudi hrano iz dveh velikih kuhinj. Novinarko so odvedli tudi v kuhinjo, da se udeleži skupnega obeda, -obstoječega iz riža, posušenih rib in so-čivja. Vsak naš član mora prinesti organizaciji dnevno določen minimum miloščine, bodisi v denarju ali v živilih. Razmerje med menoj in mojimi kolegi kakor tudi njihovo medsebojno razmerje je zelo intimno. Vendar pa ne morem trditi, da bi vladala v naši organizaciji popolna enakopravnost. Včasih morajo poedini člani rabiti tudi silo. Tako stanuje v naši bližini brezvesten trgovec, ki ne priznava pomena naše zaščite. Da ga naučimo spoštovati našo organizacijo, smo bili prisiljeni odnesti mu vse ---- blago in opustošiti trgovino. Kmalu je prišel k meni in me na kolenih prosil, naj se ga usmilim. Seveda je moral plačati visoko odškodnino, da sem mu grehe odpustil. Od tistega časa napreduje njegova trgovina izborno. Slična usoda je zadela nekega kmeta, ki mi ni hotel plačevati davkov. Poslal sem mu poziv in ko se ni odzval, smo mu zažgali gospodarska poslopja in opustošili polje. Tudi on je moral na kolenih prositi odpuščanja. Novinarka je vprašala, je-li res, da na Kitajskem ni varen nihče, kdor ni dobro zapisan pri organizaciji beračev in capinov. Tungho je odgovoril, da je ta vest točna. Organizacija ima stroga pravila, po katerih se mora ravnati vsak član. Vsako jutro si razdele člani okraje, v katerih čez dan poslujejo. Tako je izključeno, da bi dobili eni bogate, drugi pa samo siromašne okraje. , V kotu na dvorišču se je valjalo kakih 100 napol nagih in umazanih otrok. Tungho je izjavil, da so tudi otroci člani organizacije in da ji mnogo koristijo. Potem so pokazali švedski novinarki koš, poln živih gadov. Na vprašanje, kaj počenja organizacija s strupenimi kačami, je predsednik odgovoril, da so samo učinkovit argument, s katerim prisilijo ljudi, da pladujejo organizaciji davke. Ce noče kdo dati beraču miloščine, mu slednji hitro o-vije gada okrog vratu, češ, naj spozna, kaj se pravi odklanjati beraču miloščino. Seveda se srce dotičnega takoj omehča in berač dobi navadno še več, nego je pričakoval. Kdor je pod zaščito Taofan-huii se mu ni treba ničesar bati. Švedska novinarka je videla v okrajih, kjer stanujejo bogataši, razne napise, s kate- rimi so bile označene hiše o-nih, ki so plačali organizaciji beračev predpisane davke. — Noben premožen Kitajec se ne upira plačevanju davkov, ker dobro ve, kaj pomeni zajamčen mir in zaščita ponoči. Poleg tega skrbe člani Taofanhui za pogrebe in poroke. Ženini in neveste, ki se zatekajo k organizaciji beračev, niso nikoli nesrečni. Teden dni pozneje je izbruhnila v Hankou stavka beračev. Človek bi mislil, da je to za mesto dobro, toda izkazalo se je, da pomeni stavka beračev hud udarec za javno življenje. Bil je baš mesec, ko se je vršilo največ porok. Ker so pa berači stavkali, ni bilo mogoče dobiti ne muzikantov, ne "nosilcev sreče". Mlada nevesta, ki je niso nosili berači, je umrla v poročni noči. To je izrabila organizacija za agitacijo, čeč, da se konča tragič- no vsaka poroka, pri kateri ne sodelujejo njeni člani. Tudi mrličev niso mogli pokopavati, kajti* organizacija beračev je odklonila sodelovanje. Ce pa mrlič ne najde v grobu miru, se njegov duh vrne in straši žive. Tega se pa Kitapci zelo boje. Zato so puščali mrliče doma v krstah, dokler stavka beračev ni bila* končana. Berači so začeli stavkati zato, ker je kitajska nacionalistična vlada aretirala predsednika njihove organizacije. Posledica je bila, da je morala vlada na zahtevo mesta Tung-ha izpustiti, kajti sicer bi prišlo do izgredov. Neki izobraženi Kitajec j<* pojasnil švedski novinarki vzrok, velikega vpliva Taofanhui. Kitajska nikoli ,ni imela za vzdrževanje javnega reda in miru policije. Zato so se morali poravnavati privatni spori ljudi z berači in razbojniki mirnim potom. Kitajci si najraje sami iščejo pravico. V Kaliforniji je okkrog 200,000 Kitajcev, pa se ni še nikoli pripetilo, da bi tiral Kitajce Kitajca pred sodišče. Beseda, ki jo da Kitajec Kitajcu, ima isto moč, kakor pri nas pogodba. -o- NEMŠKI MILIJONARJI. Po izkazu nemškega statističnega urada živi v Berlinu 290 rhilijonarjev, v Hamburgu 112, v Lipskem 55, v Frank-i'urtu 18, v Koelnu 18, v Mo-nakovem 12, v Draždanih 89, v Duesseldorfu 35. V Berlinu je 18 osel) izkazalo premoženja nad 5 milijonov mark, pred vojno jili je bilo l<> s kapitalom nad 10 milijonov mark. -o—— "Am. Slovenec" za naročnike in naročniki za "Amer. Slovenca", to naj bo geslo vseh v fej kampanji! Sobota, 13. aprila. 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran m m m r»& Jj? 4» 4* 4* 4* 4 4 4 4 4 4 4 4* 4 4 4 444» 9C — i s vma.® -Ž* + I ŽENSKI SVET if, v^O^vfr J^Jfri^ ip Sf, «§» <$• *>f» Iz urada glavne tajnice. Vsem članicam SŽZ. se naznanja, da bo naš lasten list izšel nepreklicno meseca junija, datiran s 1. j*ilijem 1929. Vsled tega se opozarjajo vse podružnčne tajnice, da gredo takoj na delo s sestavo natančnega imenika, oziroma naslovnika, v katerem naj pa bodo samo dobrostoječe članice. Iz krogov naših podružnic. IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 1 Z.Ž.Z. Sheboygan, Wis. Naznanja se vsem članicam, katere niso bile na zadnji seji navzoče, da podružnica priredi obed v nedeljo, dne 28. aprila. Začne se servirati ob pol 12. pa do dveh popoldne, in sicer v cerkveni dvorani. — Sklenjeno je tudi bilo, da vsaka članica vzame dva tiketa, katere proda ali pa sama obdrži. Denar se naj vroči tajnici vsaj do prihodnje seje, najkasneje pa na seji, da se lahko potem sklenejo računi. Dobiček od tega kosila je namenjen skladu za bolne članice. Ker nobena ne ve, kedaj jo o-bišče bolezen in ker bo ta sklad v korist vsem članicam, se zato pričakuje, da se bo vsaka članica potrudila, da proda vsaj dva tiketa in tako pripomor.e k boljšemu uspehu te prireditve. Za trgovski del mesta se bota s prodajo tike-tov potrudili Mrs. Mary Kro-novšek in Mrs. Anna Modic. Kosilo bo kar najokusnejše pripravljeno, pod spretnim vodstvom Mrs. Simonich. Zato ste vabljeni vsi Jugoslovani v naselbini, da pridete na obed v nedeljo opoldne, dne 28. aprila. Odbor. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 13 S.Ž.Z. San Francisco, Cal. V resnici ne vem, kako naj začnem ta moj zamujeni dopis. Res ni prav, da se tako dolgo ne oglasim v našem ženskem kotičku in sem že par pisem prejela, kaj je z meiioj, da se tako dolgo ne oglasim v javnosti. Pa saj veste, da smo imele malo oddiha. Jaz sem namreč vedno čakala, kedaj bom zagledala kak dopis od kake podružnice, kjer se "bo razglasilo ono podružnico, ki si bo priborila še tretjo in četrto nagrado, ki se nahaja še vedno v glavnem uradu čakajoč onih, da pridejo po njo. Zato članice, potrudite se in priborite si tiste nagrade, ki vas čakajo v glavnem uradu, potem pa pridem na dan s tisto bombo, o kateri namiguje Mrs. Glavan, da jo na tihem pripravljam. Nekaj resnice je res na tem. Opazila sem v zadnjem poročilu iz našega glasila, da so podružnice št. 11.. 16., 19. in št. 25., da imajo te podružnice prvo ugodnost, da si ena ali druga teh podružnic pribori eno ali drugo nagrado, katere so na razpohigo. Gotovo si bo katera mislila na tihem, da zakaj se pa naša podružnica št. 13 ne pribori ene ali druge nagrade. To je tukaj nemogoče, ker.ni tukaj toliko slovenskih žen in deklet. Ako bi pa jaz mislila, da nas je toliko, bi bila pa prva nagrada naša. Št. 1. bomo prihodnjič prekoračili, ako se ne bodo boli zdramile, in ravno tako št. 2 podružnico. Zdaj so se gotovo vse naselbine že znebile tistega belega snega in imate lepo pomladansko vreme. Sedaj se najlažje nabira nove članice za SŽZ. Tukaj pri nas v solnem dasi je zelo prostrana in veli-1 ka. Hvala vsem tistim, ki so se veselice udeležili in pripomogli k izboljšanju podružnične blagajne. Na tem mestu se zahvalimo tudi Mr. Adamiču in Mr. Pluthu za njih vestno delo. Najlepša hvala Mrs. Ške-del, Mrs. Zupančič, Mrs. Rifel, Mrs. Makovec za njih delo za baro. Posebno zasluži pohvalo Mrs. Judnič, ki nam je napravila tako okusne krofe in delila lunč, katerega smo imele o-bilo, nekaj pa ga je sama preskrbela od Mr. Gorischa in Mr. Papeža. Veliko so tudi darovale članice. Ker pa vse imena ne moremo objaviti, bi vzelo preveč prostora, ampak bodo njih imena prebrana na naši prihodnji seji. Ne smemo pozabit se zahvalit naši blagaj-ničarki Mrs. Gorsich, ki je največ prodala vstopnic, tako tu-Kaliforniji je vsa narava z le-, di Mrs. Gorsich za trud, ki ste pim belim cvetjem odeta, da)^-a imeli, in za vse, kar ste nam Suspendiranih, odstoplih ali umrlih članic ne sme biti v naslovniku. Radi imena se je dosedaj velika večina izrekla za "Zarja," kar bo skoro gotovo tudi ostalo. Sosesterski pozdrav, Julia Gottlieb, gl. tajnica. je v resnici krasota se lzpre-hajati po teh dišečih livadah, ako ne peš, pa s kakim avtomobilom, in tako je sedaj lepo nabirati članice za SŽZ. Pozdravljene članice SŽZ.! Barbara Kramer, tajnica. -o- IZ URADA PODRUŽNICE , Št. 16 S.Ž.Z. South Chicago, lil. Vse članice naše podružnice se uljudno opozarjajo na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v četrtek, 18. aprila letos, v mali dvorani slovenske cerkve. Začetek točno ob 8. uri zvečer. D*olžnost vsake članice je, da se te seje gotovo udeleži, "kajti na dnevnem "redu so zelo važne točke v korist in napredek naše podružnice in SŽZ. Te seje se bo udeležila tudi naša glavna tajnica in morebiti še katera druga gl. odbor-nica. Ne pozabite torej na sejo v četrtek, 18. aprila! Sosesterski pozdrav! Odbor. IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 5 S.Ž.Z. Indianapolis, Ind. Zopet se oglasim, da ne bote mislile, da smo že izginile iz imenika SŽZ. O ne, me se še prav dobit) držimo na površju. Nas ne oplaši vsaka hipna burja. In mislim, da se še ne bomo ustavile tako hitro. No, to bo treba še čakati. Pa ne, da nas bo čezdalje manj, ampak čezda^lje več. Sedaj, ko se je led odtajal in se je vsa narava zopet zavila v zelenje in cvetje, se bomo tudi me ogrele in delale složno za napredek naše podružnice. Prihodnji piondeljek zvečer bo zopet mesečna seja, to je 15. aprila. Vabljene ste vse članice, da pridete na sejo, da se kaj pomenimo. Lahko dobi-Ite takrat tudi znake SŽZ. Nekatere so jih že vzele. Želeti bi bilo, da bi jih vzela vsaka članica. Znak stane 65c. Torej sestre, pridite na sejo in ako mogoče, še malo poagitirajte in pripeljite kaj novih članic. Pred kratkim so pristopile 4 nove članice. Torej, ako bi vsaka le eno pridobila, pa bi nas kmalu bilo lepo število. Zaenkrat je naša podružnica zgubila nagrado. Za drugič pa se ne ve. Ako bomo delale složno in vztrajno, kajti sloga jači, nesloga tlači. Castitam pa tistim podružnicam, ki so dosegle tako lepo število članic in dobile nagrado, i Cast vam! Torej članice podružnice št. 5, na svidenje dne 15. aprila na seji! S pozdravom! Annie Koren. darovali. Najlepša hvala vsem članicam za tako veliko udeležbo in vse drugo. Sploh hvala vsem, ki so na en ali drug način pripomogli, da je veselica tako sijajno izpadla. Članice so tudi naprošene, da se udeleže prihodnje seje 21. aprila v polnem številu. Šeja se prične točno ob 2. uri popoldan v stari šoli. Tajnica ima še nekaj knjig "Ameriška Slovenka". Ker je še, dosti članic, ki knjige še nimajo, se priporoča, da bi si jo kupile. Cena je le 50c. Knjiga je vredna tega denarja, zato se priporoča isto vsem članicam. Poskusite tudi kaj novih članic pripeljati na sejo, da \bomo spet Mrs. Glavan v Col-linwood "busy" napravile, da bo morala spet "ronat", če bo hotela ta prva biti. S sesterskim pozdravom, Antonia Struna, predsed. ZANIMANJE ZA IZSELJENCE. KATASTER NAŠIH NASELBIN (KOLONIJ) V PREKO-OCEANSKIH IN KONTINENTALNIH DEŽELAH. V deželah z močnim izseljevanjem osnovali so se že zdavnaj katastri njihovih zunanjih naselbin. V Stuttgartu n. pr. osnoval se je po privatni inci-jativi kmalu po koncu vojne zavod pod imenom "Nemški inozemski institut", v katerem se med mnogim drugim za nemško izseljenstvo koristnimi ustanovami nahaja tudi kataster vseh njihovih prekmor-skih in kontinentalnih naselbin. V Italiji in v še evropskih državah slični zavodi, ki so se osnovali in ki se uzdržavajo deloma po privatni inicijativi in deloma po inicijativi oblasti dotičnih držav. Na dlajii je korist in potreba takih statističnih del..Ta-le so neobhodno potrebna baza vsake pametne administracije in prosvetne propagande, kakor tudi važno oporišče emigracijske politike. Ta-le dela služijo tudi za eminentno praktične svrhe mnogih mogočnosti in so Johannesburga), v Avstraliji 7, v Novi Zelandiji 3, na Francoskem 30, v Belgiji 5, v Ho-landiji 5, na Nemškem 50 in v Luxemburgu 3. Torej je dosedaj ustanovljenih skoro 1200 naših naselbin sirom sveta. Imigracijske oblasti Zedi-njenih držav Amerike, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije in morda tudi one južnoameriških republik, kakor tud napredne države evropskega izseljevanja, trosijo ' na lete znatne svote za statistiko nji hovega vseljevanja, odnosne izseljevanja. To ni proč vržer. denar, a ne bo zastonj nit trud, ki smo ga vložili v to svr ho, da tudi sebi izdelamo ka taster naših naselbin. Pri ten skoro, da sploh ni stroškov. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu zbira že leta in leta materijal za osnovanje in iz-radbo takega katastra in spravil je to vejo svoje emigracij ske statistike v gotov sistem na ta način, da je za vsako po edino našo naselbino priredi, poseben zvezek s 6 listov (ta bel), v katerih se sistematsk zaznamujejo vsi važni podatk o dotični naselbini. Tabela L vsebuje "obče po datke". V prvem redu približno število naših izseljencev (družin in samcev) v dotični naselbini, potem kratki opis kraja naselbine in njegove o-kolice z navedbo njegovih klimatskih razmer. Tu se posebno naglašajo tista tuja in naša industrijska podjetja, v katerih so zaposleni naši ljudje. — Dalje se vnaša v to tabelo kratki historijat naše naselbine in njeno gospodarsko stanje, kakor tudi to, iz katerih krajev naše domovine so se v glavnem izselili njeni člani in s čim se bavijo pretežno itd. V tabeli II. "Podporne organizacije" zaznamujejo se vsa naša podporna društva v do-tičnem kraju, dalje naslovi njihovih uprav, število članov, število naraščaja, premoženjske razmere poedinih organi zacij itd. Tabela III. "Kulturne institucije" vsebuje cerkve, župnije, parohije, biblioteke, čitalnice, šole, sirotišča, Narodne dome, dvorane in prosvetne klube, dalje sokolska, športna, gledališčna, pevska, politična in ostala kulturna društva, kakor tudi vse druge kulturne institucije v dotičnem kraju. Tu se tudi zaznamujejo imena in naslovi oseb, ki stoje na čelu tem institucijam, število pa-rohijanov, župljanov, učencev, članov itd. V tabeli IV. "Štarnpa", za-nekaterihj znamujejo se naslovi naših obstojajo'dnevnikov in časopisov, ki izhajajo v dotičnem mestu, njihova vrst in cirkulacija, kakor tudi imena in naslovi lastnikov, urednikov in glavnih so-delovalcev. V tabelo V. "Gospodarska podjetja" opisujejo se nazivi in naslovi vseh naših poslovnih firm v dotičnem kraju po njihovi kategoriji. Tu se zaznamujejo tudi rudniki, fabrike, delavnice, pomagalnice, ribar-ska podjetja, hoteli, restav-ranti in večje farme, lastniki katerih so naši ljudje, njihova tov, ki je razvrščena po spolu in po poklicu dotičnih oseb. — Najprej prihajajo v to karto- je stročna bibiloteka. Razen specijalnili sporočil o tem predmetu potrebne so pu- teko člani (ce) vseh naših or- blikacije vsake vrste, kakor ganizacij v državah izseljevanja Srbov, Hrvatov in Sloven- dnevniki, časopisi, koledarji, monografije itd., izdane od cev, potem naši izseljenci libe- naših ljudi in o naših ljudeh ralnih profesij, kakor tudi tisti, ki imajo posebne poklice. Posebna pozornost obrača se na to okolnost, da v to kartoteko pridejo kar 'najpopolnejše naši izučeni (kvalificirani) industrijalni delavci po vrsti njihovega rokodelstva, dalje one osebe, ki uživajo posebni v državah jugoslovanskih izseljevanj. Ali največjo korist morejo dati dopisi iz naselbin, objavljeni v naših listih. Nekateri naših ameriških izdajateljev otvorilo je že v svojih listih stalne kolone tem dopisnikom pod naslovom "Slike ali vesti ugled in zaupanje med našimi J iz naselbin". Mnogi dopisi ob-izseljenci, ali se odlikujejo s javljeni v navedenih kolonah, posebno agilnostjo in delom, lahko se morejo brez laskanja Razne grafične izdeljave'označiti kot vzorni svoje vrste .(mape, diagrami in slično) na-|in odgovarjajo v obliki skoro še emigracije izpolnjujejo ta na vsa vprašanja zgoraj opisa- kataster. Razen tega zbirajo se foto-grafične znimke iz vseh naših naselbin, kakor tudi naša izseljenska literatura, tiskana in v manuskriptih, zbirajo se tudi vsake vrste izdanja naša in tuja, ki se bavijo z izseljeniškimi nih tabel. Že sedaj je v pripravi okoli 1200 "Zvezkov kraja naselbin", razvrščenih po deželah in državah našega izseljevanja. Tabele teh zvezkov so za j sedaj izpolnjene samo delo- vprašanji v svrho, da se osnu-'ma, pa ako se bo iz naših na- selbin marljivo pošiljal potrebni materijal in ako se bodo še marljivejše objavljali dopisi inspirirani po tem članku, bo prav kmalu dovršen tudi naš kataster naselbin in bo mogel tekmovati s sličnimi tujimi deli ter tudi zadovoljiti vse zahteve in služiti vsakomur, ki potrebuje informacije o sestavu in stanju naših prekoocean-skih in kontinentalnih naselbin. Izseljeniški Komisarijat v Zagrebu (Kamenita 15) bo drage volje vračal po porabi priposlani mu materijal in sprejema z zahvalnostjo vsako in še tako neznatno pošiljko, ki se bo mogla porabiti v svrho' izdeljave in vzdrževanja katastra naših naselbin. Razloček. — Mati češe hčerko, ki se joka in dere na vse grlo. "Ne deri se!" jo graja mati. "Tudi jaz se ne derem, kadar se češem!" "Ej, tebi je lehko. Tvoji lasje niso prirasli na glavo!" v prvem redu\ sredstvo neposredne zveze domovine s svo- imena in naslovi, obseg pošlo \Z URADA PODRUŽNICE Št. 20 S.Ž.Z. Joilet, 111. Poročano je bilo v našem zadnjem glasilu, da bo naša podružnica priredila veselico 4. aprila. Danes mi je poročati, da se je veselica izvrstno obnesla in, ostane častno zapisano v spomin naše prve veselice, ki je tako dobro izpadla. Čistega dobička je nad $200. Dvorana je bila napolnjena, jimi izseljenci, s katerim sredstvom se morejo posluževati ne samo oficijelne ustanove, temveč tudi zunanji krogi, najsibodi za privatne ali pa za gospodarske svrhe. To velja v dvojni meri za tiste oddaljene kraje naših emigracijskih sfer, ki so takorekoč proč od roke izsejjcniških izaslan-stev. Vrednost take statistike porase v oni meri, v kateri bo-«io zveze med svetom v domovini in zunaj nje obstojale tesnejše. Nesporno je ustanovljeno, da se -v Zedinjenih državah Amerike nahaja okoli 850 deloma večjih deloma manjših naših naselbin, v Kanadi okoli 150, v Južni Ameriki okoli 110, v Južni Afriki 2 (okoli vanja itd. Tabela VI. "Adresnik", vse huje imena in naslove naših odličnejših izseljencev v dotič ni naselbini z navedbo njiho vega poklica, družinskega stanu in starosti. V ozki zvezi z zgoraj opisanimi tako zvanimi "Zvezki kraja naselbine", je "kartoteka" naših odličnejših emigran- KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. S , Sill I Samo kak produkt Brezprlmerxte kakavosti in popolne dovršenosti more postati prvak na svojem polju samo v treh letih. - - Danes je Budweiser ječmenov sladni sirup eden izmed najbolj priljubljenih izdelkov enake vrste v Ameriki, - - - na prodaj povsod. Budwei Bailey-Malt %rup Da izboljšate okus in povečate redilnost kruha, tort in raznega drugega peciva, uporabljajte Budvveiserjev ječmenov sladni sirup pri svoji peki. Anheuser - Busch St. Louis, Mo. Prodajalci WESTERN SALE CORPORATION 1525 Newberry Avenue Phone Canal 7051 Chicago, III. Stran v AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 13. aprila 1920. pna božjih cvetk PREVEL J. V. VVWWWW am — nenormalen. NA PRODAJ pohištvo in peči po nizki ceni. Oglasite se na 1951 W. 22d Place, 2. nadstr., Chicago. IŠČEM SESTRI, ki ste živeli pred dvemi leti v Waukegan, 111., po imenu Mary Gantar in Ivana Kršman, pred omožitvijo. Kdor kaj ve o imenovanih, prosim, naj me primerno obvesti, ali pa sestri sami. Naslov Tony Petrich, Pine Creek Route, Livingston, Mont. (Ogl.) KJF. SE NAHAJA Anton Adamič, doma iz Pod-peči, občina Viciem-Dobrepo-lje, Kočevje. V Ameriki biva že 29 let. Ako ve kdo za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ako pa sam čita le vrstice, naj se oglasi, ker ga išče njegov prijatelj zaradi zapuščine po umrlem bratu. (Ogl.) Anton Jakopič, . št. 8, p. Videm-Dobre-polje, Jugoslavia. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — dr^a in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar 2018 W. 21 nt Place, Chicago,'111.