DISCO JA ALI NE
Mladim pokazati pot
O naših discih se zadnje čase veliko govori. Ko pravim o naših, mislim na viške disce. Disci v Horjulu, Notranjih Goricah in v Brezovici soob discu v Študentskem centru edini, ki so tudi uradnoregistrirani. Saj jih je še nekaj, ampak delajo, kot radi rečemo, na čfno. Zanimivo je, da o njih ni kaj dosti slišati. O teh, ki so tudi uradno priznani, pa slišimo veliko, žal^nič do-
brega. Mladina, da se nespodobno vede, da je pijana, da razgraja in kali javni red in mir. Tako pravijo starejši, tudi tisti, ki so podpisali peticijo upravi javne varnosti, da je treba disco v Horju-lu zapreti.                                        .'   ':'      i
Znano pa je, to nam je potrdil tudi sekretar občinske mladinske organizacije Rudi Žveglič,
da ti isti starejši do takrat za mladi niso storili ničesar. Krajevne skupnosti oziroma družbeno-politične organizacije v njih navadno menijo, da do storile že vse, če so mladim dovolile, da imajo svoje sestanke v prostorih KS. Potem pa se njihova skrb za mlade neha. Kadar gre za sklepanje o pomembnih stvareh, jih večkrat ne povabijo zraven, kadar se zgodi kaj slabega, pa so vedno krivi Ie mladi. Kateri mladi, se sprašu-jemo, saj so vendarle vsi mladi plod določene vzgoje in zgledov starejših, kako vendar naj bodo mlajši slabši od starejših.
Izpostavilo se je torej vprašanje, ali naj disce nasploh zapiramo, predvsem tiste, v katerih se pojavijo neredi?
»Mladinska organizacija stoji na stališču, da discov ne smemo zapreti!« je poudaril Rudi Žveglič. »Raje se zavedajmo, da je mladina sita sestankovanja, da sestankom ni naklonjena, da mladih torej s samim vabilom na sestanek ne bomo pridobili. Mladim moramo, da se vključi-jo v dejavnost ZSMS, ponuditi še kaj več. In tisto več so koncem koncev tudi plesi, glasba. Z zaprtjem oziroma prepovedjo te vrste dejavno-sti ne bomo storili nič dobrega, eeprav jih je veliko, ki samo v tem vidijo izhod. Rešitev je v večji odgovornosti mladinske organizacije v krajevni skupnosti, ki to vrsto dejavnosti razvi-ja, tako do mladih kot tudi do'sebe. Seveda pa ni dobro, če se dejavnost mladinske organizacije zoži le na organiziranje teh dejavnosti, ki so sicer dober način pridobivanja mladih.«
Če bi bilo v občini, v mestu in tudi nasploh več klubov, več prostorov, kjer bi se mladi lahko shajali, potem bi morda manjkrat govorili o neredih, o nevzgojeni mladini, saj bi se, kot pravi naš sogovornik, mladi potem zadrževali predvsem v svojem okolju do katerega imajo vendarle pravilen in odgovoren odnos.
Čeprav z mladinskim domom v Ljubljani sla-bo kaže, nič boljše pa se ne piše posameznim krajevnim skupnostim, v kateri je vedno vse drugo nujnejše kot pa prostori za mlade. se v naši občini le lahko pohvalimo. Krajevna skup-nost Trnovo je svoji tnladini namenila prostore v sicer stari in zapuščeni hiši, poleg tega pa primaknila še denar za adaptacijo. Mladina s svojim delom in prizadevnostjo že izraža, da je prostore potrebovala in da je hvaležna razume-vanju starejših.
N. L. Č.