Posamezna Številka 8 dinarjev
PoStntna plačana v gotovini
ZASAVSKI
IMS
O
Izdaja Okrtlnl odao> Socialistke rreze deloralB ljudi * Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane šuitar - Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje I. uprava rudnika — Teleton »t. 54 — Raiun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 814-.,T"-t46.— Lis« izha^ vsako sredo — Letna naročnina 300 din, oolletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 8 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu nalkasnele vsak petek dopoldne in se ne vračalo
LETO VI. — ST. 34
TRBOVLJE, 26. avgusta 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Hrabra Primorska nas vabi na svoj
^zellKi praznili
PREŽIVELI BORCI IX. KORPUSA NOV IN POJ,
ki je bil sestavljen iz brigad Janka Premrla, Ivana Gradnika, Simona Gregorčiča, Srečka Kosovela, bazoviške, prekomorske in tržaške brigade ter II. brigade VDV
BODO V DNEH 5. IN 6. SEPTEMBRA 1953. LETA
ob mogočni udeležbi bivših partizanov, aktivistov in delovnega ljudstva iz svobodne Slovenije in neosvojenega ozemlja onkraj naše zahodne meje
PROSLAVILI NA OKROGLICI V VIPAVSKI DOLINI DESETLETNICO ZGODOVINSKIH SKLEPOV AVNOJ O PRIKLJUČITVI ISTRE IN SLOVENSKEGA PRIMORJA JUGOSLAVIJI
To bo pomembna manifestacija narodnoobrambnih in revolucionarnih tradicij slovenskega ljudstva in slavnostna potrditev pravilnosti sklepov AVNOJ o P riključitvi zatiranih delovnih ljudi Istre in Slovenskega Primorja ter njihovega ozemlja k Jugoslaviji in Titove zamisli o ustvarjanju zmagovitih partizanskih brigad tudi na zasužnjenem slovenskem ozemlju. To bo doslej največji zbor tisočev nekdanjih oboroženih borcev naše veličastne osvobodilne vojne in ljudske revolucije z ljudstvom, ki jim je ves čas trde borbe stalo zvesto ob strani
★
Vabilu naše hrabre Primorske se ne bodo odzvali samo nekdanji borci 'teh brigad, temveč vsi tisti, ki so se borili za našo svobodo in svobodo vseh tistih, ki so še ostali pod tujim jarmom.
Tudi v trboveljskem okraju vlada veliko zanimanje za udeležbo te narodne slovesnosti. Do sedaj je v našem okraju že 2000 priglašencev, pričakujejo se pa še nadaljnji odzivi, iz Hrastnika in Zagorja.
zlasti Med
udeleženci proslave bosta tudi trboveljska in hrastniška godba na pihala. Med zagorskimi pevci so prav tako razgovori, da bi šli.
Pionirska godba na pihala »Svobode-Center« iz Trbovelj bo na povabilo pripravljalnega odbora gostovala že v dneh od 28. do 31. avgusta po raznih : malo po krajih naše Primorske: v Porto- dih. Gorici itd.
Udeležencem preste ve
na Okrogl e! in mestnim pripravljalnim Štabom
rožu, Piranu. Kopru,- Fiessi in ostalih krajih in vaseh na Ko-perskem. Ostali dve godbi iz Trbovelj in Hrastnika bosta tudi gostovali že 5. septembra zjutraj na Primorskem in priredili v Ajdovščini in drugih vaseh koncerte — v nedeljo, 6. septembra, pa bosta sodelovali pri proslavi brigad.
Hrastniški taborniki bodo po svojem običaju obiskali važne partizanske postojanke.
Do sedaj se je že priglasilo 36 kamionov in avtobusov na to pot. Ostali udeleženci slavja se pa bodo odpeljali z vlaki Kolona s kamioni in avtobusi bo krenila že v soboto na Primorsko in bo prenočila v Vipavski dolini.
V nedeljo po proslavi pa nameravajo rudarji pogledati še sončni Primorski: Br-
Da bi se delovni ljudje Zasavja lahko v čim večjem številu udeležili slavja in velikega zgodovinskega praznika v Slo- j venskem Primorju, bodo vsem
priglašencem te slovesnosti na Preske in Ljubljane ter bo razpolago poleg že navedenega števila kamionov in avtobusov še rezervirani vagoni naših potniških in pospešenih vlakov v smeri preko Jesenic ali pa Sežane. Mestni štabi naj se v tej zadevi povežejo z načelnikom železniške postaje v Trbovljah.
Vsi. ki nameravajo potovati z vlakom, naj na odhodni postaji
Okrajni odbor SZDL se je sešel
Prejšnji teden se Je vršila seja okrajnega odbora Socialistične zveze za okraj Trbovlje. Odborniki so razpravljali o pripravah za bližnje volitve v zvezno in republiško skupščino, osnutek volilnega zakona bodo pa v najkrajšem Času še podrobneje proučili. Potrebno bo organizacijsko še bolj utrditi naše vaške, terenske tn mestne odbore Socialistične zveze.
Ena izmed važnih nalog Socialistične zveze delovnega ljudstva bo pa v bodoče pomoč mladinski organizaciji.
vzamejo obrazec K 13, ki ga morajo na Okroglici žigosati. Cena vlaka na relaciji čez Jesenice je 320 din, preko Sežane pa 308 din z odobrenim 75-odst. železniškim popustom. Udeležence prosimo da se v čim večjem številu priglasijo za prevoz z vlakom.
Kolona s kamioni in avtobusi bo pa krenila na pot že v soboto. 5. septembra popoldne. Kolona iz Hrastnika bo odšla ob Pol treh popoldne, Iz Trbovelj ob treh, v Zagorju bo pa zbirališče udeležencev ob isti uri. Avtomobili bodo parkirali na Izlakah, od koder bo celotna avtomobilska kolona odšla ob Pol štirih popoldne Spremljal 1° bo tudi rešilni avto z enim ali dvema zdravnikoma. Udele-
ženci proslave bodo prenočevali v Vipavski dolini, od koder bodo v nedeljo 6 septembra zjutraj odšli na Okroglico Kolona iz Radeč bo šla preko
prenočila v Logatcu.
Apeliramo na mestne štabe, da invalidom starim borcem, partizanskim mamicam in starim ljudem omogočijo prevoz z avtobusi in jim napravijo to potovanje v našo partizansko Primorsko čim udobnejše. Ne pozabimo na tiste matere, ki so dale svoie najboljše sinove za našo svobodo Omogočimo jim brezplačen prevoz
Podjetja in ustanove ki bodo dala na razpolago prevozna sredstva, naj skrbe za to. da bodo vsa vozila v brezhibnem stanju, zlasti še zavore In luči. Pripravijo naj osnovne podatke o avtomobilu šoferju in sorem-Ijevalcu. Vozači avtomobilov in njihovi spremlievalci moralo biti absolutno trezni. -- Pregled vseh teh vozil bo v petek.
4.	septembra, in sicer v Radečah od 3. do 4. ure popoldne, v Hrastniku od pol pete do nol šeste ure v Zagortu pa zvečer od 6. ure dalje Za Trbovlje in vse tiste avtomobile ki zaradi zaprek ne bi mogli biti pregledani že prelšnji dan na terenu, bo pregled v soboto 5 septembra ob 10. uri dopoldne v Trbovljah.
. Vsi kamioni nai bodo primemo okrašeni. Vodja vozila mora imeti pri sebi spisek vseh svojih ljud’ Mestni štabi naj bi morda nakupili nekaj mesnih izdelkov po lastni ceni, katere bi kolone vzele s seboj na pot. V tei zadevi naj stopijo v stik s Podjetjem »Meso v Trbovljah.
Da pa bo ta veliki partizanski ln hkrati važni zgodovinski In politični dogodek res lepo doživetje za nas in vse tiste, ki bodo dne 6. septembra odšli na Okroglico lz vseh predelov naše domovine kakor tudi Iz zamejstva. ne pozabimo, da nismo samo z žulji na rokah gradltelii socializma marveč da smo tudi s spodobnim ponašanlem nosilci in ustvarjalci socialistične kulture.
Tudi Zagorjani poidejo na Okroglico
Velike priprave po vsej Slo- ( slovesnosti na Okrogliq udele-veniji za bližnjo partizansko žilo iz Zagorja preko 300 ljudi, slovesnost na Okroglici kažejo 1 V Zagorju živi precej starih velikansko zanimanje naših lju-' di za ta dolgo zatirani predei naše domovine, kjer se bodo našj partizani po dolgih letih
spet sešli s svojimi starimi j znanci — soborci.
Tudi Zagorje se pripravlja na! ta veliki praznik. Pred kratkim so ustanovili poseben štab, čigar naloga je pripraviti in organizirat,- vse potrebno za pot. Njegova glavna naloga bo vsekakor najti zadostno število kamionov, ki bodo v vsakem pogledu sposobni za dolgo vožnjo. Štab računa, da se bo narodne
borcev — partizanov, ki so skupaj s svojimi primorskimi tovariši trpeli in se borili za osvoboditev tega lepega predela naše zemlje izpod okupatorskega jarma. Že danes se pripravljajo na snidenje in oživljajo spomine na lepa, a vendar včasih tudi težka leta in mesece, ki so jih preživelj v skupnih pohodih po lepi, sončni Primorski. Vsi upajo, da se bo ob tej priložnosti spet sešli s svojimi starimi prijatelji tn znanci iz težkih časov in po dolgih letih prebili en dan v tovariškem pomenku.
Posebni vlak iz Liftife
na primorske slavnosti
Tudi Litija in okolica s Smartnom se pripravljata na čim bolj številno udeležbo slovesnosti na Okroglici, kjer bodo slavili 10. obletnico sklepa o priključitvi Primorske k Jugoslaviji. O pripravah so se po-razgovorili predstavniki SZDL, ZK, ZB, AF2, sindikatov in drugih množičnih organizacij na več sestankih. Po prvih prijavah so ugotovili, da bo možno sestavit, za Litijo poseben vlak, toliko je že interesentov za udeležbo na primorskih slovesnostih. K sklepu Litijanov *o se pridružili zdaj tudi zavedni ljudje iz sosednjega Smartna, ki se bodo priključili k litijskemu posebnemu vlaku. Nad vs« pohvalno je, da se je že razgibal medtem tudi širši okoliš ter se bodo priključili k litijskemu vlaku tudi prebivalci iz občine Prežganje (za kraje Stanga, Prežganje, Trebeljevo in Janče); prav tako tudi vaščani iz dolenjskega ozemlja občine Gabrovka
V Litiji je že ustanovljen poseben štab, ki ga sestavljajo nekdanji borci Zasavskega odreda. člani ZB in drugih organizacij V odboru so tudi pred-
stavniki iz Smartna. Prijave za pohod na Okroglico sprejemajo vse množične organizacije in sindikati.
Vse kaže, da bo Litija tudi1 letos dostojno sodelovala na primorskih slovesnostih. Na lanskem pohodu v Dolenjske Toplice, kamor so pohiteli tudi Litijani s posebnim vlakom, je bila litijska enota med najbolj , organiziranimi.
Umetniška fotografija
(Fotoklub Hrastnik)
Volilna kampanfa v Liliji
Letošnjo jesen se bodo vršile volitve v republiško in zvezno skupščino. V nekaterih krajih so se na te volitve že začeli pripravljati, tako tudi v litijski volilni enoti. Ta vsebuje štiri občine in sicer: Litijo, Šmartno, Prežganje in Gabrovko na Dolenjskem, ki je najbolj vzhodna občina obširnega okraja Ljub-ljana-okolica. občinah živi
valcev in sicer: v Litiji 4872, v Šmartnem 3189, v Prežganjah 1515 in v Gabroviti 1996. Volivcev je okrog dve tretjini od ce-
lokupnega števila prebivalstva, to je približno 8 tisoč.
V nedeljo, 16. avgusta, je bil v Litiji dobro obiskan zbor predstavnikov SZDL, ZK, sindikatov in drugih množičnih organizacij iz vseh krajev litijske volilne enote, na katerem so razpravljali o prvih organizacijskih nalogah za letošnje je-
V vseh teh štirih j senske volitve. Zbor je obrav-nad 11.000 prebi- ! naval tudj vprašanje kandidata za republiško skupščino. Za kandidata litijske volilne enote so soglasno izvolili tov. Miho Berčiča, dolgoletnega predsedni-
Gospodarstvo mes!ne občine Trbovje -
še kaf
Kako je z gospodarstvom ljudskega odbora mestne občine Trbovlje — to je predmet živahnih razprav na zborih volivcev. sejah svetov, pa tudi posamezniki o tem živahno debatirajo
Kakor znano je občina Trbovlje uvrščena v vrsto mestnih
in
pregledati poslovanje manjših gospodarskih podjetij, ni bilo tako pri ostalih podjetjih, od katerih nima potrebnih podatkov. Ce bo Ljudski odbor mest-
občin s posebnimi pravicami, ne občine Trbovlje hotel napre-
KAKO JE Z DAVKI NA PODROČJU MESTNE OBČINE TRBOVLJE
Meseca junija je bila izvršena dokončna odmera davkov za lansko leto, izdani so pa bili tudj že nalogi za pobiranje tretje davčne akontacije za leto 1953. Pri končni odmeri davkov j tov. se je ljudski odbor mestne ob- glasja vseh navzočih čine držal načela, da naj največ I	—
davka plačajo tisti, ki so prišli ^ na lahek način do zaslužka in 1 mea
ka OLO Ljubljana-okolica in prvoborca NOV na ozemlju Zar savja in ljubljanske okolice. Tov. Miha Berčič je bil med prvimi partizani, kj so odšli v zasavske hoste že 13. julija 1941. leta. Po osvoboditvi je Ml ves čas nad vse agilen pri vzpostavitvi ljudske oblasti in je med najbolj znanimi pobor-niki za socializem v obširnem okraju Ljubljana-okolica.
Ta sklep nedeljskega pripravljalnega sestanka bo sporočen zdaj vsem občinskim in vaškim odborom v litijski volilni enoti, ki bodo o predlogu razpravljale tudi na svojih domačih zborih volivcev
Za sokandidata v volilni enoti Litija pa je bil določen tov. Mehle, direktor ZALES — Zasavske lesne industrije v Litiji. Tov. Mehle je nosilec spomenice iz leta 1941 in je rojak z dolenjske strani ljubljansko okoliškega okraja.
Sklep nedeljskega zbora, da se postavita za kandidata tovariš Miha Berčič, za sokandidata pa Mehle, je bil deležen so-
Cevljar pri deln
zato Je bilo treba preurediti temu primemo tudi gospodarstvo in upravo mestne občine Trbovlje. Tako v finačnem kot v upravnem poslovanju mestne občine pa nastajajo težave, zlasti ker LO mestne občine nima nobenega pregleda in ustrezne povezave z večjimi gospodarskimi podjetji na svojem teritoriju, prav tako še ni v okviru mestne občine zbora proizvajalcev Medtem ko je Ljudskemu odboru mestne občine uspelo
dovati ln slediti zgledu ostalih mest s samostojnimi pravicami, bo moral točno opredeliti delovno področje obeh odborov. Sele ko bo opravljena ta razdelitev. bo mogoče izdelati osnutek gospodarskega načrta, ki bo nato predložen v diskusijo volivcem, po katerem se bo v bodoče razvijalo celotno gospodarstvo občine Trbovlje.
tudi sami prav malo delajo. V kmetijstvu Je obveljalo pravilo, da se večji kmetje bolj obremenijo kot mali. Pravilno je, da je odmera davkov že določena, da bodo kmetje že letos vedeli za svoje obveznosti proti naši skupnosti in jim prihodnje leto ne bo treba plačevati davkov za nazaj. — Pri obrtnikih se je letošnje leto povečala tudi akontacija vsem tistim, ki delajo z najeto delovno silo, višja akontacija se je odmerila nadalje gostilničarjem.
Odnos večjih podjetij do mestnega ljudskega odbora. — Pravilno je vsekakor, da dobi mestni odbor vpogled v finančno poslovanje večjih podjetij. Večja podjetja pa ne poznajo in ne priznajo kompetenc mestnega ljudskega odbora. Okrajni ljudski odbor Jim Je določil dolžnosti do mestne občine Trbovlje, vendar večina podjetij teh obveznosti ne prizna. V tem pogledu prednjači zlasti podružnica Gradbenega podjetja »Beton« iz Celja v Trbovljah, I ki ni niti za lansko niti za letošnje leto prispevala ničesar za komunalne potrebe mestne občine Trbovlje. So pa v Trbovljah še druga podobna podjetja,1
njimi n. pr prodajalna znanega kombinata »Borovo«; ta je pripravljen prispevati za pol leta za komunalne potrebe naravnost smešno majhen znesek, akoravno vsi trboveljski občani in še drugi dobro vedo da zasluži to podjetje s prodajanjem čevljev v Trbovljah lepe denarje. Še najbolj v redu izpolnjuje svoje obveznosti do skupnosti trboveljski rudnik — za druga podjetja je pa mestni ljudski odbor največkrat »nadležni prosilec«, kj mu podjetja »milostno« poklanjajo malenkosti za komunalne potrebe občine. — V večjih gospodarskih podjetjih v Trbovljah je urejeno delavsko samoupravljanje, ki pokazuje dobre uspehe, medtem ko je v manjših podjetjih v tem pogledu slabše. Za politično vzgojno delo v manjših kolektivih se redkokdo zanima — samo gospodarsko poslovanje je pa prepuščeno največkrat tudi upravniku ali pa računovodji podjetja, številni ljudje v teh podjetjih nimajo jasne predstave o skupni družbeni lasti in svojih obveznostih do splošnosti. Večina pač misli, da je podjetje, ki je bilo izročeno kolektivom v samoupravo, absolutna
(Nadaljevanje na 2. strani)
SENOVO - rudnik pod Bohovem
Začetki rudarjenja na področju sedanjega obrata rudnika Senovo segajo daleč nazaj v preteklo stoletje, saj Je znano, da so že leta 1819 kopali premog v Srebotnem, namreč v vznožju bohorskega pogorja, t. j. na istem mestu, kjer so pred nekaj leti pričeli ponovno obratovati. Takratno pridobivanje premoga je pa bilo dokaj preprosto; nakopani premog so ročno sejali na mrežah kar pred rovom, pri čemer so drobne vrste sploh zavrgli, razpečevali pa samo debeli premog. Tako so tedaj podjetniku kazali računi. Takrat
brezobzimeje izkoriščati. Debelina premogovnega sloja je pomenila zanj vse, drugo pa ničesar. Iz jame in ljudi je hotel okupator iztisniti vse, da bi čim izdatneje podprl svoj vojni stroj. Takrat so se v Bohorju oglasili prvi partizanski streli. V jeseni 1941 so dali rudarji svoje prve žrtve. Spomin nanje čuva spominska plošča na se-novski rudniški delavnici.
Toda kljub svoji močni postojank; na Senovem se sovražnik ni čutil več varnega. Nenehno so ga vznemirjali napadi partizanov z Bohorja, ki so
Ko so delavci prejeli rudnik v svojo upravo
seveda ni bilo niti sluha o železnic, ki danes veže posavske kraje s svetom. Ves premog so prevažali težki »parizarji«, in po dolini, ki se vije od Brestanice proti Senovemu, je odmevalo njih ropotanje, vzkliki voznikov in pokanje bičev. Nakopano blago so razvažali po vseh večjih krajih Posavja, velik del premoga so pa nakladali na ladjice in ga splavili kupcem do Zagreba.
Rudnik so tedaj izkoriščali tuji, nemški podjetniki. Sčasoma so se pa tujim rudarjem pričeli pridruževati tudi domačini, kmečki sinov; iz vasi pod Bohorjem in bližnje okolice rudnika. Mnogokrat se je to godilo na jezo gruntarjev, ki so sploh gledali rudarje dokaj pisano. Toda čas je tekel svojo pot mimo njihovih pomislekov.
Leta 1857 se je rudnik že razširil. Pričeli so odkopavati premog tudi na Reštanju, k; Je še danes del rudnika. V tej eri ni bilo v rudniku več tujcev, rudarili so že domačini.
Leta 1904 je rudnik kupila Trboveljska premogokopna družba. Od takrat naprej so začeli v Senovem sicer nekoliko na-predneje rudariti, vendar Je rudnik še dolgo nosil pečat zaostalosti. Ni se mogel prav razmahniti in število zaposlenih je bilo takrat še zelo majhno. Nakopan; premog so še vedno razvažal; z vozovi in prodajali v posavskih krajih. Le manjše količine so v Brestanici nakladali na vagone in odpravljali po železnici. Vse to je trajalo do leta 1918.
Resnični razmah je rudnik doživel šele po koncu prve svetovne vojne. Takrat se Je namreč družba odločila, da bo premogovne sloje v teh krajih močneje izkoriščala. Tista leta so zgradili v Senovem stanovanjske kolonije ter razna upravna in obratna poslopja, položil; so ozkotimico Senovo— Brestanica, čeprav so mnogo razpravljali o tem, da bi napravili normalnotimo železnico. Premog so razen v jami kopali tudi na dnevnem kopu na Reštanju in ga dovažali do separacije z žičnico vse dotlej, dokler niso zgradili glavnega izvoznega rova v Ravnah. Ta Jr nato prevzel ves izvoz premoga
Število delavstva se je v tem času naglo večalo in rudnik se je kmalu uvrstil med večje slovenske premogovnike. Leta 1929 v katerem je rudnik dosege! najvišjo predvojno proizvodnjo Je pa bila hkrati prelomnica njegovega obratovanja. Nedolge potem, ko so na rudniku zgradili novo zapihovalno napravo — takrat edino v državi — so velike redukcije zavrle razvoj podjetja Samo leta 1932 se je število zaposlenih znižalo na eno četrtino. Za rudarje in njihove družine je bil to strašeri udarec. Nastopila so leta silnega pomanjkanja, saj se je število delovnih dni na mesec skrčilo na deset in celo na devet. Svetovna gospodarska kriza, ki se Je začela leta 1929 v ZDA, je dosegla svoj višek tudi pri nas. Znaki izboljšanja so nastopili šele v dobi, ko se Je svet začel pripravljati na drugo svetovno vojno Takrat se je produkcija pričela spet dvigati ir število zaposlenih je raslo.
Druga svetovna vojna je našla rudnik v dobrem stanju. Prav zato ga je okupator pričel tem
segali tudi v sam rudnik. Do končno je pa okupatorjeve namere, do kraja izkoristiti rudnik, preprečil napad XIV. divizije NOV v noči od 9. na 10. februar 1944. Uničen; so bili vsi najvažnejši objekti, kakor separacija, izvažalni stroj in kompresor na Zakovu ter zapi-hovalna naprava. Ta napad, ki je bil hkrati tudi najhujši po prihodu te junaške divizije na Štajersko, je v hipu skrčil pro-
izvodnjo za več kot polovico, obrat rudnika se pa n; opomogel niti pozneje, dokler ga ni splošen odhod rudarjev v partizane v Oktobru 1944 popolnoma onemogočil.
Rudnik Senovo Je bil ob osvoboditvi v zelo slabem stanju. Vodstvo se je moralo boriti z neštetimi ovirami, ki jih je povzročilo neverjetno ropanje premogovnega sloja med okupacijo. Toda trdna volja in velika prizadevanja ter sodelovanje vseh pristojnih činiteljev so pa vendarle prinesli uspehe. Pričela se je gradbena dejavnost, ki je napravila, kar je bilo potrebno. Rastočemu številu rudarjev je bilo treba pripraviti prostornih in zdravih stanovanj. Nova kolonija na hribu sredi Senovega in nešteto drugih zgradb je zraslo v povojnih letih. Namesto požgane se dviga sedaj po rudniku nova separacija in elektrificirana proga ji dovaža premog iz jame. Nedavno se Je dvignilo iz tal tudi novo kino poslopje, plod skupnega dela med podjetjem in organizacijami. Se malo, m končana bo tudi elektrifikacija prevoza premoga od separacije do nakladišča v Brestanici. To živahno dejavnost je še v širino pognalo delo delavskega sveta in upravnega odbora ter sindikalne organizacije. Danes ve vsak senovski rudar, da so vsi uspehi možni le ob skupnem delu in prizadevanjih celotnega kolektiva. To dokazujejo tudi uspehi rudnika, saj so senovski rudar j; znani širom po naši domovini po svojih velikih delovnih zmagah, ki so zlasti še pomembne ob pomanjkanju mehanizacije, na katerem trpi podjetje. Ta okoliščina še posebno osvetljuje delavnost se-novskih rudarjev, k; so v letu T952 nakopali toliko premoga, kot še doslej nikdar v vsej zgodovini senovskega rudnika.
Mestna mizama je „gore'a"
Pred kratkim je upravnik Strojnega mizarstva v Trbovljah tov. Oskar Levec po drugi dnevni izmeni delavcev preizkusil, kako bi bilo, če bi v podjetju v resnici Izbruhnil požar, kako bi se v takem primeru zadržal ves mizarski kolektiv in kako bj sodelovali gasilci.
Poskusni alarm je uspel. Za mizamiškimi objekti se Je začel valiti gost, črn dim. Slišalo se je pokanje gorečih predmetov — znak za alarm je bil dan in gasilstvo je bilo telefonično poklicana
Po nekaj minutah Je pridrvel gasilsk; avto s prvo desetino
Kako je z zaposlitvijo delovne sile v Trbovljah
V Trbovljah je bilo v zadnjih dneh registrirano 145 ljudi, ki iščejo službo. Razen treh moških so med njimi same mlajše ženske in dekleta, ki so pa za težja dela nesposobna. Trenutna kriza je v glavnem v tem, kam s tolikim številom mladih ženskih delovnih moči, medtem ko moški lahko najdejo delo in zaposlitev izven okraja.
Glede moških vajencev Je zanimivo, da jih iščeta izven okraja Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah ter rudnik Trbovlje-Hrastnik za svojo industrijsko rudarsko šolo. Kritično je pa — kot smo omenili — z zaposlitvijo mladih deklet. Skoro vsako dekle želi v učenje za šiviljo, v trgovino in podobno, ki pa ne morejo absorbirati vseh razpoložljivih moči. Na drugi strani pa spet ni mogoče dobiti vajencev za pekovsko obrt, vrtnarstvo, mesarsko stroko, zidarje in tesarje. V teh obrtih je položaj s podmladkom nepovoljen, najtežje je pa vprašanje, kje najti kruh številnim mladim dekletom. Tu gre za rešitev problema, ki se ga bodo morali poklicani lotiti z vso resnostjo in to v najkrajšem času.
gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje-mesto. Podpoveljnik Oplotnik je takoj odredil trodelni napad:	prvo
cev so gasilci napeljali v notranjost podjetja, drugi dve pa na jedro požarišča, fingirano pri sušilnici za les. Medtem je že prispel drugi, ženski gasilski oddelek, mladinci in pionirji. Pri razdelilnikih smo videli gasilke, ki so pazljivo sledile vsem znamenjem poveljujočega; samaritanke so nudiie prvo pomoč ponesrečencem in jih odnašale. Tudi mladinci so delali pri ceveh, pionirji so pa sestavljali zvezo s poveljstvom. Ker je dozdevna potreba zahtevala še okrepitev gasilskih moči, so poklicali na pomoč še rudniško gasilsko društvo v Trbovljah, ki
Je v rekordno kratkem času prispelo na požarišče ter pod vodstvom sektorskega poveljnika Rozmana stopilo v akcijo in gasilo s peno in Minimaxi. Vse druge gasilske čete v podjetjih so bile alarmirane na pripravljenost, da v primeru potrebe priskočijo na pomoč.
Po končani nenapovedani vaji se je upravnik podjetja vsem sodelujočim lepo zahvalil za požrtvovalno delo in obljubil, da bo gasilstvo v vseh pogledih podpiral. To priliko so gasilci mesta Trbovlje izrabili in povabili njega in ves kolektiv na proslavo 65-letnice obstoja društva, ki bo dne 6. septembra t. L z raznimi gasilskim; nastopi in prikazanjem napredka v gašenju.	F. G.
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE TRBOVLJE
Na podlagi 2. točke 27. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS št. 19-52) in v zvezj z Uredbo o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list FLRJ št. 12-53)
ter glede na določbe 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 16-51) je izdal Ljudski odbor mestne občine v Trbovljah na VIII. seji dne 3. julija 1953 naslednji
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju ljudskega odbora mestne občine Trbovlje.
1.	člen
Poslovni prostor) se dajejo v najem s pismeno pogodbo, sklenjeno med najemodajalcem in najemnikom brez posredovanja stanovanjskega urada.
2.	člen
Najemodajalci morajo predložiti najpozneje v 8 dneh po sklenitvi najemne pogodbe en izvod pogodbe tajništvu sveta za gospodarstvo In komunalne zadeve v Ljudskem odboru mestne občine Trbovlje.
Vse najemne pogodbe, ki so bile ustno dogovorjene pred veljavnostjo Uredbe o dajanju
Gospodarstvo mestne občine Trbovje in še kai
Nadaljevanje s 1. strani)
last kolektiva, ki nima nobenih dolžnostj do nikogar in da sme razpolagati s svojimi dohodki po mili volji ter je ljudem preskrba sredstev za komunalne potrebe prečestokrat deveta briga. Vzrok temu stanju? Pomanjkljiva politična vzgoja naših kadrov, kar smo že tolikokrat poudarili. — Omenimo še ob tej priliki, da se je ponekod zelo razširil gospodarski kriminal, kar je v zadnjem času zlasti pokazal primer v podjetju »Varteks«, da ne navajamo še drugih, posebno pa trgovskih podjetij.
OBRTNIŠTVO IN GOSTINSTVO
Obrtništvu v Trbovljah se nudi premajhna pomoč, zato Je obrtništvo pri nas slabo razvito. Največ obrtnikov je v čevljarski, krojaški in šiviljski stroki. Zelo prizadeta je v zadnjem času čevljarska obrt, ki je zaradi močne industrijske konkurence zašla letos v težak položaj. Krojaška obrt še dokaj uspešno kljubuje konfekcijskim tovarnam, ker ljudje pač še najraje kupujejo obleke po me-r; pri krojaču. V slabšem polo-i žaju je šiviljska obrt; njej ško-| duje, kakor tudi prvima dve-l ma, šušmarstvo, proti kateremu i bo treba ostrejše borbe. Glede | kovinske obrti lahko rečemo, da je v Trbovljah skoraj ni. Ti obrati, kolikor jih je, delajo
največ brez pomočnikov in ne i čutijo potrebe po razširitvi. Ne- ■ koliko boljše je razvita v Tr- j bovljah zlatarska in urarsKa obrt. Dobro se razvija nadalje v Trbovljah mizarstvo, vendar tudi pri teh obrtnikih — razen pri enem — ni opaziti težnje po razmahu obrata. — Pekarne, kolikor jih je v Trbovljah, zadovoljujejo potrebe mesta, vendar bi bili njih izdelki lahko kakovostno boljši. Razvoj ostalih obrti je pa v Trbovljah malenkosten. Največ reflektantov je v gostilniški stroki; tukaj se pač najlaže in najbolje zasluži.
Gospodarski napredek v Trbovljah bo uspešen šele tedaj, ko bo z zakonom urejeno sodelovanje z zborom proizvajalcev in mestno občino kot komuno. Gospodarstvo v naših podjetjih bo pravilno urejeno takrat, kadar bo del njihovih dohodkov šel v korist skupnosti, v našem primeru v prid komunalne dejavnosti. Vsekakor bo to vprašanje pravično uredil nov finančni sistem.
KAKŠNO JE POSLOVANJE MESTNIH PODJETIJ?
Mestna obrtna podjetja v Trbovljah so se več ali manj borila z raznimi težavami, tako n. pr. s prostori, kadrom, delovno disciplino in podobno. Mestne brivnice so v prvih mesecih leta slabo gospodarile, ker niso ob pravem času uskladile cene svojih uslug z dejanskimi stroški. Druga slaba stran v teh
podjetjih je, da poslujejo v na- | jetih lokalih in da razpolagajo s starim, že izrabljenim inventarjem, nadaljnja hiba je tudi, da poslovni prostori največkrat niso primerni. V poslovalnicah je čestokrat slaba delovna disciplina, 6talno menjavanje upravnikov itd., tako da je to mestno podjetje deficitno
Mestno tapetništvo je delovalo v zelo slabih prostorih. Finančno je bilo to podjetje še uspešno, po zmogljivosti pa ni moglo kriti niti četrtine potreb prebivalstva. V drugem polletju se je tapetništvo priključilo mestnemu strojnemu mizarstvu.
Soboslikarsko in pleskarsko podjetje ima možnosti razširitve ter so dani pogoji za razvoj, vendar je potrebno, da bosta delavski svet in upravni odbor nudila upravi podjetja več pomoči, da se v njem odpravijo razne nepravilnosti.
Mestna slaščičarna je zadovoljivo poslovala, vendar se je v drugem polletju položaj poslabšal zaradi zvišanja cen. Podjetje ima možnosti razvoja, vendar bi bilo priporočljivo, da mestn; ljudski odbor v bodoče ne izdaja obrtnih dovoljenj raznim »Radžepovičem« in podobno.
Mestno pekamiško podjetje itna premajhne poslovne prostore in tudi poslovanje v njem ni bilo na višku. Prevladuje mišljenje, da bi se to podjetje združilo s slaščičarno, za kar so dani vsi pogoji. — Dobro poslu-
je v Trbovljah Radio-Center, kjer je finančni uspeh prav zadovoljiv. Podjetje ne more zadostiti vsem potrebam Trbovelj. Umestno bi bilo, da bi se to podjetje združilo s kakšnim podobnim podjetjem, da bi se nato obrat razširil.
Dobro upravljano je Mestno krojaštvo. To podjetje ima možnosti razvoja, manjka mu pa volje do povečanja obrata in do napredka. Slabše je pa poslovanje v Mestnem šiviljstvu, kjer delovna disciplina n; na zavidljivi višini. Uspešnejše poslovanje bi bilo mogoče doseči, če bi se mestno šiviljstvo združilo s krojaštvom. — Mestno čevljarstvo je še lansko leto zadovoljivo poslovalo in tudi prekoračilo svoj letni delovni plan. V upravljanju mu dobro pomagata delavski svet in upravni odbor — težkoče so pa nastale v mestnem čevljarstvu, ker Je moralo podjetje kupovati surovine draže kot industrija, kar seveda hromi čevljarsko obrt. — Mestno kleparstvo ima slabe delovne prostore in se ne more razviti dasj ima vse pogoje za razmah.
V sestavu mestnih podjetij je deloval tudi trboveljski kino, k; pa je s 1. januarjem t. 1. prešel v društvo »Svoboda-Cen-ter«. To podjetje Je poslovalo doslej prav dobro, kar je v veliki meri zasluga njegovega dobrega upravnika.
Z VSEH STRANI SVETA
Pretekli teden Je bil bogat na političnih dogodkih, ki so obrnil; nase pozornost sveta. Dogodki so se razvijali več ali manj nepričakovano, so pa šele v svojem razvoju; bodoč; dnevi bodo pokazali, kako 6e bodo razvile razmere v posameznih državah.
TEHERAN
Po strmoglavljenju Mosadika po novem ministrskem predsedniku, generalu Zahediju, se Je perzijski šah Riža Pahlevi preteklo soboto dopoldne spet povrnil v avionu iz Rima nazaj v Teheran. — Nova perzijska vlada bo izvedla obsežne socialne in agrarne reforme v svoji državi. Sam šah bo še nadalje razdeljeval svoja obsežna posestva. Nova vlada bo izdelala nov volilni zakon, nakar bodo razpisane volitve v parlament.
MAROKO
Francoske oblasti so v Maroku zrušile tamkajšnjega sultana. Maroški politični voditelj Ala; el Fasi je zaradi tega izro-
čil namestniku sekretarja Arabske lige noto, v kateri priporoča arabskim državam, naj pretrgajo diplomatske stike s Francijo, ker je le-ta protipostavno odstranila maroškega sultana. Maroško vprašanje naj bi prišlo pred Varnostni svet, vendai meni Francija, da Je to vprašanje njena notranja zadeva.
PARIZ
Nova Lanielova vlada, ki se ji je končno posrečilo obdržati se, Je uspela v sporazumu s centralnimi sindikalnimi organizacijami socialistov, krščanskih demokratov in neodvisnih, da je stavkovno gibanje v vsej Franciji začelo popuščati. Kazalo je že, da ne bo treba sklicati poslanske zbornice k izrednemu zasedanju — nenadno sta pa zahtevala izvršni odbor francoske socialistične stranke in njena parlamentarna skupina takojšnje sklicanje parlamenta. Ta svoj korak utemeljujeta s poročilom, v katerem očitata vladi, da ne pozna realnih življenjskih pogojev delavstva in da surovo zavrača delavske zahteve.
RIM
Senat Je izglasoval zaupnico Pellovi vladi. Za vlado je glasovalo 140 senatorjev, proti 86, deset se jih je pa vzdržalo glasovanja. Zaupnico Je predlagal zastopnik krščansko-demokrat-ske stranke v kratki izjavi, ki pravi, da vlada »zagotavlja« socialni napredek, obrambo demokracije in mirne odnose med narodi. Nato so podali zastopniki strank izjave. Pri glasovanju so oddali glasove za vlado krščanski demokrati, monarhisti, liberalci in republikanci. Proti so glasovali komunisti in Nen-nijevi socialist; kakor tudi senatorji demokratske desnice. Glasovanja so se vzdržali Saraga-tovi socialni demokrati m neo-fašisti.
BONN
Zahodna Nemčija stoji pred volitvami. Politiki se vprašujejo, kakšna naj b; bila volilna koalicija Predsednik zahodno-nemških sindikatov Freitag sodi, da bi bila koalici|a med kr-ščansko-demokratsko unijo in socialnimi demokrati mnogo po-
| voljnejša, kot je sedanja zveza, v kateri sodelujejo krščanski demokrati s strankami, katerih demokratičnost Je dvomljiva. Svojčas je pa kancler Adenauer zavzel do take koalicije negativno stališče, češ da zdrava demokracija terja trdno vlado kateri naj nasprotuje močna opozicija.
NEW YORK
Na politični konferenci so razpravljal; o sestavu prihodnje politične konference, za katero že kažejo nekatera znamenja, da bo sklicana v drugi polovici septembra, mogoče pa celo v času po 28. oktobru. — Na seji polltičnega odbora so govorili razni delegati za sodelovanje Indije in proti njej na politični konferenci, ameriški delegat v OZN Cabot Lodge je pa izjavil, da je dovolj glasov, ki bodo preprečili izglasovanje predloga Britanske skupnosti narodov, naj bi Indijo povabili tudi na konferenco o Koreji.
poslovnih prostorov v najem, se morajo sestaviti v pismeni obliki.
Za vse najemne pogodbe, ki so bile sklenjene do veljavnosti tega odloka, morajo predložiti najemodajalci en izvod pogodbe tajništvu sveta za gospodarstvo In komunalne zadeve pri Ljudskem odboru mestne občine Trbovlje najpozneje do 15. septembra 1953.
3.	člen
Najemodajalci morajo sporočiti v 15 dneh tajništvu sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve pri Ljudskem odboru mestne občine Trbovlje vsako spremembo glede najemnine za poslovne prostore.
4.	člen
V najemni pogodbi, sklenjeni med najemodajalcem In najemnikom poslovnega prostora, se mora določiti višina najemnine.
5.	člen
Vsi do sedaj veljavni predpisi o oblastvenem razdeljevanju poslovnih prostorov so odpravljeni
6.	člen
Ce v najemnih pogodbah odpovedni rok ni izrecno določen aIi dogovorjen, velja obojestranski dvomesečni rok.
7.	člen
Ob sporu, ali je treba kakšen prostor šteti kot poslovni prostor, odloči o tem tajništvo sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznujeta najemodajalec in najemnik, če v predpoanem roku ne skleneta pismene pogodbe, ali ne sporočita spremembe glede nove najemnine za poslovne prostore.
9.	člen
Ta odlok dobi veljavo z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. Štev. 182/14-53.
Predsednik LOM O Trbovlje ALOJZ DULAR
Pomoč mestne občine Trbovlje kmetijstvu
Vse dotlej, dokler v mestno občino Trbovlje niso bili vključeni večji kmečki kompleksi, kot so n. pr. Dobovec. Čeče, Partizanski vrh itd., ki so so pridružili Planinski vasi, Rovtam, Knezdolu, Gabrskem, Kleku itd., se v tej izrazito industrij sld občini ni posvečala tolika briga za napredek kmetijske dejavnosti. S povečanjem trboveljske občine s kmečkimi predeli je pa postalo tudi to vprašanje aktualno. 2e lansko leto in letos pomaga mestna občina Trbovlje z večjimi proračunskimi postavkami k elektrifikaciji naših kmečkih vasi in gradnji gnojnih jam. Vsa skrb se posveča nadalje zatiranju koloradskega hrošča, po-vzdigi živinoreje, cepljenju in selekciji živine, nakupila sta se dva merjasca in plemenski bik.
Zelo slabo stanje Je pa v trboveljski občini v gozdarstvu, kajti na njenem območju so domalega vsi gozdovi posekani. Popolnoma pravilna Je bila izdaja zakona, ki ne dopušča poseka brez posebnega dovoljenja. Prav tako je pozdraviti določilo tega zakona, da se posekane gozdne površine ne smejo spreminjati v pašnike in podobno, pač pa se morajo take oarcele v določenem roku spet nogozdlti.
Sredstva razpoložljivega gozdnega sklada se bodo uporabljala tudi za pogozdovanje privatnih parcel.
Štev. 84
'IT
Sirom po našem Zasavju
En dan v tabora rodu „Crnega diamanta"
V prelepem kraju naše Gorenjske, v vasici Lončevo pri Radovljici v trikotu Save in potoka se je utaborila skupina 32 članov rodu trboveljskega »Omega diamanta«.
2e ko se pelješ z vlakom po naši Gorenjski, preveva človeka, ki je vdan naravi in jo ljubi, občutek duševnega in fizičnega miru. Ko izstopiš na radovljiški postaji in na hitro pogledaš po okolici, ti mir tega kotička in njegov sveži zrak razveselita srce. Majhno zavidanje se nehote obudi v tebi nad tovariši, ki so si izbrali ta lepi kraj, da si v njem naberejo novih duševnih in fizičnih moči za trdo delo delavca in delavke v naši trboveljski dolini.
Ko stopiš na cesto, ti puščice kažejo smer poti do naših tabornikov. Dobrih deset minut — in na lepi jasi zagledaš ob starem mlinu devet lepo razmeščenih šotorov, pred katerimi mrgolč naši taborniki. Med njimi najdeš tabornega poglavarja, 62-letnega trboveljskega tabornika Guština. Mladi in stari, med njimi nasmejana in zagorela, deset mesecev stara Mirica Hočevarjeva, ki s svojimi starši prav zadovoljno preživlja med taborniki svoje prvo leto. Vsi skrbe z občutkom discipline za red in zdravo razvedrilo celega taborišča.	^
Vsi zagoreli od toplega sonca ti izrečejo dobrodošlico Hitč ti razkazovati, kako udobno so si uredili svoj štirinajstdnevni dom v naravi in ga skrbno pripravili tudi za skupino 25 pionirjev, ki jih pošilja semkaj okrajna počitniška kolonija. Nič ne moreš grajati: postelje so urejene kot doma, prostor čist in udoben kot v dnevni sobi ali pa na verandi najboljšega hotela.
Malo ob strani, v čisto urejeni kuhinji pa gospodinji svojemu rodu kuharica tabora, naša Karolina ter skrbno pripravlja jedi. ki po kvaliteti in kvantiteti zadovoljijo yse od naj-mlaišega do najstarejšega. Ker je treba nasititi mnogo ust in je v kuhinji obilo posla, si vsakdo najde primemo zaposlitev da kuharica ni preveč obremenjena z delom ta prinaša vodo, drugi pere solato, tretji luoiio krompir itd. tako da
ima čez dan vsak svoje opravilo.
Poleg take koristne zaposlitve imajo vsi še dosti časa za telovadbo, za plavanje in za izlete po sosednih hribih, o katerih ti navdušeno pripovedujejo, da I ne omenjam še drugih iger, s katerimi se kratkočasijo, ko so i že utrujeni Vsak od najmlajšega do najstarejšega ima svojo zabavo, da ne pozabim na Guština št 2, na vsestranskega umetnika, kakor mu pravijo v taboru:	ta izdeluje čudovite
stvari, od košare pa vse do najrazličnejših okraskov, povrh tega pa še skrbi s svojo nepogrešljivo harmoniko za večerno zabavo in za odmev prelepih slovenskih pesmi pod jamborom, na katerem vihra državna zastava, in pred indijanskim »totemom«, ki oznanja, da tu-
kaj kampirajo taborniki trboveljskih revirjev.
Ko se poslavljaš od njih in v mislih še enkrat preletiš en dan življenja teh ljudi, ugotoviš z nekim zadoščenjem, da zna tudi trboveljski delovni človek ceniti lepo naravo, jo negovati in vzljubiti kot svoj drugi dom. To spoznanje ti utrdi prepričanje, da so naši taborniki no enoletnem zatišju spet zavili na pot navdušenih ljubiteljev prirode, ki jih odlikuje prelepa človeška vrlina — skromnost. Naj se tabornikom, gojiteljem te lepe človeške čednosti, pridružijo v velikem številu še drugi — saj stoje tudi naši taborniki v vrsti velikih, ponosnih graditeljev svetlejše in srečnejše prihodnosti naše lepe socialistične Jugoslavije.
A. K.
Med prvimi trboveljskimi padalci
IZ LITIJE IN OKOLICE
Čehelanhl praznil« v Jablanšhl dolini
Partizanske sirote na letovanju na Rakitni
Krajevni odbor Vojaških vojnih invalidov v Litiji skrbi za vse partizanske sirote in mladino, katerih starši so vojni invalidi. Te dni je odpotovala na letovanje v Rakitno v ljubljanski okolici skupina priglašen-cev iz Litije in okolice. Ta akcija ima namen poskrbeti za mladino tistih staršev, ki so bili aktivisti in borci v času NOV.
Naročite in čitajte
iOT&i ves(niH“
V nedeljo, 16. avgusta, so imeli v Gradiških lazih v Ja-blanški dolini pri Litiji prav lep praznik. Čebelarska podružnica v Litiji, ki ima svoje člane vse od Stange pa do Vač in na ozemlju šmarske in litijske občine, je slavila zmago svojega dela. Na zemljišču posestnika Seksa, po domače Božiča, so na sončnem pobočju postavili prav lep zadružni čebelnjak, k,- je prvi te vrste v vsem okolišu. Ena stran v narodnem slogu izdelanega lesenega čebelnjaka je določena za panje, druga polovica pa ima sobo, kjer bodo imeli strokovne sestanke. V Litijski čebelarski podružnici je včlanjenih 80 članov, panjev pa imajo več sto. En sam član, posestvo Kmetijskega raziskovalnega in kontrolnega zavoda LRS v Ponovičah pri Litiji, ima nad sto panjev. Čebelarskega praznika se Je udeležil tudi urednik »Slovenskega čebelarja« tov. Vlado Rojec iz Ljubljane, ki je imel dopoldne strokovno predavanje. Popoldne pa je bila slovesna otvoritev zadružnega čebelnjaka, ki so ji prisostvovali šte-
*
85 let Franca Matoza
Tov. France Matoz Je med najstarejšimi Litija&i in je eden izmed redkih starih prebivalcev našega mesta, ki je živa kronika svojega dolgega življenja. Doma je iz Osredkov v litijski okolici. 2e kot mlad fant je prišel služit v Litijo. Ker je izredno spreten v ročnih delih, se znajde tudi pri tehničnih delih. Zanimivo je, da so v njegovi rojstni vasi svetili v tistih časih, ko je bil še mlad, s trskami. Kasneje so v vasi svetili s petrolejkami. Stari mož pa zna zdaj v svojih visokih letih izdelati tudi električni kuhalnik, čeprav se tega ni nikjer učil.
Zadnje dni je popularni Litij an nekaj obolel. Želimo mu, da bi skoraj okreval in bi mu življenjska jesen potekala v zdravju in zadovoljstvu.
vilni čebelarji, pa tudi precej Litij sinov in drugih okoličanov. Na prijetnem Božičevem travniku je bila nato družabna prireditev, na kateri sta sodelavala godba iz Smartna in litijski pevski zbor »Lipa«.
Čebelarska podružnica v Litiji, ki jo vodi 77-letni predsednik tov. Pavle Bric, po domače Dragar, je lahko ponosna na svoje delovne uspehe in na številne prijatelje, ki so obiskali lepo organizirano prireditev. Požrtvovalni člani, kj so v glavnem s prostovoljnim delom dogradili zadružni čebelnjak, zaslužijo vse priznanje. Zgraditev zadružnega doma pa so podprle tudi okoliške Kmetijske zadruge, mestna občina v Litiji, okrajni ljudski odbor Ljublja-na-okolica in drugi, k| jim je pri srcu gospodarski napredek našega Zasavja.
¥
Šmarčani se pripravljajo na nosnodarsko razstavo
V začetku oktobra bodo imeli v Šmartnem pri Litiji živinorejsko razstavo. Ob tej priliki bodo organizirali tudi gospodarsko razstavo, ki bo od 10. do 18. oktobra. Prireditev bo v dvorani Zadružnega doma, ki jo mislijo do takrat urediti, čeprav celoten Zadružni dom, ki bo ponos te naše lepe zasavske vasi. ne bo še povsem dogotov-ljen. V sestavu gospodarske in živinorejske razstave bo v Šmartnem pri Litiji tudi vrsta kultumo-prosvetnih prireditev. Sprožena je bila zamisel, da bi ob tej priliki odkrili tudi spominsko ploščo na rojstni hiši pisatelj-, dr. Slavka Gruma, ki je šmarski rojak. Za izvedbo tega šmarskega tedna je sestavljen poseben organizacijski štab, v katerem so predstavniki gospodarskih podjetij in kultumo-prosvetnih organizacij. Šmarčani žele, da bi čim bolj nazorno in uspelo prikazali gospodarsko in kulturno-prosvetno dejavnost svojega kraja.
Neko popoldne je zabrnel telefon v uredništvu. Trenutek sem razmišljala, kdo naj bi klical ob tej pozni uri. Pravzaprav je bilo že zvečer.
»Alj pojdete z nami?« se je zaslišalo v slušalki.
»Kam pa?« sem radovedno vprašala. Nisem se takoj spomnila, kaj sem pred dnevi obljubila.
»V Celje!« Oh da, saj res. Predsednik trboveljskega Aerokluba me je povabil, naj bi šla z njihovimi padalci v Celje. Skupina tečajnikov, ki so pozimi absolvirali padalski tečaj, bo imela praktični izpit — prvi skok s padalom.
Temu vabilu sem se prav rada odzvala. Še raje zato, ker se bom tudi jaz lahko peljala z letalom. Moja prva vožnja z avio-nom!
Drugi dan je sopihal vlak ob Savinji navzgor. Majhna vesela druščina je oživljala še zaspane in mrke obraze sopotnikov. Iz živahne debate — razgovor se je sukal okrog letal in padal
—	si lahko sklepal, kdo so ti mladi fantje. Na licih Jim je sijal žarek ponosa. Saj se bodo danes lahko uvrstili med borce, ki so osvojili sinje nebo. Tudi na njem se bodo znali boriti za svojo domovino! Velike izkušnje — prvič skočiti s padalom
—	jim ne bo težko prestati, kajti ria njihovih licih sem zaman iskala sledove strahu. Spreletaval jih je rahel, prijeten nemir.
Na letališču jih je najprej čakalo delo, zložiti padala. Ta morajo biti pravilno zložena, sicer se lahko zgodi nesreča. Inštruktor jim je dajal navodila in jih nadziral pri delu.
Ne dolgo potem Je bila prva skupina že pripravljena za polet. Še zadnja navodila — in že je malo, dvomotorno letalo zapustilo zeleno letališče in se počasi krožeč dvigalo više in više. Vsi smo nestrpno gledali proti nebu, kdaj se bo prvi padalec pokazal izpod letala. Da, res, padala so se lepo odprla — avtomatično jih odpre inštruktor, ki je z njimi — m že so počasi in vendar hitro padali proti zemlji. Vsi smo gledali — tudi jaz sem imela bore malo znanja o tehniki padanja — njihove kretnje in držo, ki naj bi bili pogoj za lep pristanek na zemlji.
Vse je šlo po sreči. Prvi so že prestali svoj izpit. Obsula sem jih z vprašanji, toda odgovora nisem potrebovala, saj so mi njihovi srečni in radostni obrazi povedali vse.
In nato moja prva vožnja z letalom! Kaj naj povem o njej? Bila je prav prijetna. Zelene poljane in gozdovi pod menoj, ljudje le kot majhne točke, ki se premikajo po ulicah. Pod nami krasen razgled po lepi Savinjski dolini — Celje se mi je pa zdelo majhno, majhno, Ce- j prav je bilo komaj šest sto me-1 trov pod nami. Le prekratka je bila vožnja, da bi mogla lz-bratj kakšne posebne občutke. Samo ko so se odprla vrata le-
tala in so se spodaj pokazale zelene poljane, sem občudovala hladnokrvnost teh mladih ljudi, ki so se neustrašeno pognali v globino. Obšla me je želja, da bi skočila tudi jaz, toda žal nisem imela padala. V sinjih višavah ti je domovina lepSa m dražja.
Take« je ta dan opravilo svoj izpit hrabrosti in neustrašenosti spet petnajst mladih padalcev.
dni je minilo od ustanovitve Aerokluba in že je v njihovih vrstah kar lepo število padalcev in jadralcev. Od štirideset tečajnikov zimskega jadralskega in padalskega tečaja imajo že skoro vsi tudi praktične izpite. Posamezniki — najboljši — odhajajo tudi v zvezno pilotsko šolo v Rumo in v jadralni center v Vršcu.
Vsj člani tega kluba imajo
Člani Aeroklufrd Trtjovl|e s« te pred kratkim udeležili lil. republiškega padalskega prvenstva v Postojni. V skupini A so tekmovali v skokih s 500 m vtf.tne, v skupini B pa s 1200 m višine (v drugi skupini so tekmovali le padalci z več kot 20 skoki). — Prvo mesto v skupini A si je osvo|il Štefan Korošec Iz Aerokluba Trbovlje, za kar je dobil prehodni pokal delavca-padobranca ter ročno uro. Prvo mesto v skupini B je zasedel član Aeroklupa iz Sobote — Skkupni plasma aeroklubov: I. mesto ekipa iz Srbije (Izven konkurence), VI mesto Trbovlje, VII.
mesto Ljubljana.
Rep je ta šport, ki vzbuja v mladini ljubezen do domovine in jih vzgaja k pogumu.
Kdo pa so pravzaprav ti mladi neustrašeni fantje? To so vajenci in učenci rudarske in kovinarske šole v Trbovljah. To so bodoči čuvarji našega neba.
Tako. — Morda ne bi bilo odveč spregovoriti še enkrat tudi na tem mestu o uspehih tega mladega, šele lansko leto ustanovljenega kluba v Trbovljah. Nedvomno nosi za te uspehe največ zaslug njegov predsednik, nekdanji učitelj brezmo-tomega letalstva v Beogradu, tovariš Rudi Japelj. Šele leto
veliko željo, imeti svoje lastno letališče, da ne bo treba hoditi v Celje in Maribor na vaje. Letalo bi dobili, samo da bi imelj svoje letališče — tako so mi rekli vsi in tudi sam predsednik.
Ko brskam po spominih preživetega dne in pišem te vrstice, se m< vedno in vedno poraja misel: Mnogo več trboveljske mladine bi moralo najti mesta v tem lepem športu, vzgajati se v dobre, značajne, hrabre in odločne ljudi bodočnosti, ne pa posedati po krčmah in se udajati pijančevanju!
— bs —
IZ HRASTNIKA
mmm
C. K.
Hrastniška povojna novost je, da se po 14. avgustu spet škropi cesta. Hvaležni smo mestnemu občinskemu odboru za to, a še bolj bd bili, če bi se to godilo dvakrat dnevno. — Podjetnost našega občinskega odbora je letos velika: širi se cesta pri osnovni šoli, gradi se nova osnovna šola na Logu, v Ribniškem grabnu se pa pripravlja nov vodovod. 2al pa iz tehtnih razlogov ne bo ne eno ne drugo delo letos skončano, pač pa bodo letos renovirali poslopje stare osnovne šole, čeprav z malo zamude.
Betonsko ograjo pred šolo so zaradj razširitve ceste podrli. Vhod v šolo so zato prestavili na zadnjo stran poslopja. Pereče vprašanje je ostalo še šol-'
sko dvorišče, ki se je zaradi rekonstrukcije ceste zelo zmanjšalo.
Letošnje počtnice so prenovili tudi poslopje otroškega vrtca v Zgornjem Hrastniku — vrtec v Spodnjem Hrastniku, kjer se otroci sedaj poleti igrajo v grajskem vrtu, bodo pa morali v jeseni opustiti, ker še sedaj niso našli primernega prostora za nastanitev otroškega vrtca v spodnjem delu hrastni-ške doline, kjer bo ostalo brez vrtca okrog 70 otrok.
IZGUBLJENO
Dne 17. t. m. sem izgubila v kinu Trbovlje II rdečo jopico. Oseba, ki jo je našla, je bila opazovana in naj jo takoj odda v blagajni kina Trbovlje II.
čtiatst tel p.a&Hefe
Zavore so zaškripale. »Kaj Je?« je vprašal šofer in iztegnil glavo skolzi okence avta na ce-*to.
Temna postava je prišla bliže, Bila je neka mlada ženska. Začela je govoriti v hitrem, nerazumljivem sicilijanskem narečju, zmesjo iz arabskih in albanskih drobcev, ki jo je šofer ha j laže razumel, kajti začel je brundati pritrjujoče in zadovoljno; odprl je vrata avtomobila.
Tuja mlada ženska Je vstopila v avto in se vsedla poleg vozača. Ta je z na pol obrnjeno glavo nazaj obrazložil dami v avtu, da se ni nič zgodilo in da ®ignorina samo želi, da bi jo vzeli v avto do Taormine. »Saj dovolite, kaj ne?« je vprašal. ^ato je spet pognal motor.
»Signorina se lahko pelje z *Wmi.« je odgovorila Silvina. •Želela bi samo, da signorina Prisede k meni Saj vam to ne bo neprijetno, gospodična Cor-da?« ppj jraajinj iugj je Silvina ®Poanala Fiametto.
Fiametta Je bila nad tem nepričakovanim ponočnim sreča-hjom z gospodično pl. Dycker-hoff prav tako presenečena kot b|lvina. Ubogljivo je prisedla k Njena obleka je bila spet Popolnoma mokra, kajti ko je Prej Uiko na hitro pobegnila iz hiše bratov Vopelljev, le dež lil v Potokih, In v tem silnem na-hvu je Ftemetta tavala po cesti
brez cilja. Ne samo, da je bila pot od Mole do Taormine precej dolga, marveč se je dekle med potjo še večkrat ustavila. Na vsakem obcestnem zidu, na vsakem večjem kamnu je počivala in vsa obupana premišljevala, kaj naj stori.
To nepričakovano srečanje s Silvino je ni spravilo v boljšo voljo. Trmasto Je molčala, dokler je Silvina ni prizanesljivo ogovorila:
»Kaj vas Je vendar privedlo ob tako pozni uri na to samotno cesto?«
Fiametta ni odgovorila na vprašanje, pač pa je sama vprašala: »Ali mi lahko poveste, kje je JUrgen Vopeli?«
»Ne, nimam pojma o tem.«
»Da, nimate pojma o tem. Seveda! Saj vas to najbrž sploh ne zanima, kaj ne?«
Silvina jo je začudeno pogledala: »Zakaj naj bi me pa zanimalo, kje je Jiirgen Vopeli ob tej pozni uri?«
»Saj vas vendar ljubi!«
»Oh . . da, da ..., toda jaz ga ne ljubim.«
»Pa on to vč?« Je vprašala Fiametta z ostrim glasom.
»Mislim, da vč.«
»Vam bom pa povedala jaz: on tega ne vč! On tega sploh ne vč. Sicer .., sicer...«
»Kaj sicer?« Silvina ni vedela kaj početi z besedami mladega dekleta, iz katerih je govorilo odkrito sovraštvo.
»Sicer bi najbrž še živel!« je bruhnilo iz nje.
»Za božjo voljo, kaj govorite? Kaj naj to pomeni?«
Fiametta, ki je opazila, da šofer prisluškuje, je stisnila svoje drobne pesti. »Nič!«
»Kaj nič.« Silvino je zazeblo. »Vi ste pravkar rekli nekaj nezaslišanega, nekaj strašnega, nekaj... Fiametta!«
»Oh nič. Saj ni nič,« je zamrmrala deklica in z glavo pokazala predsč, kjer se je prisluškujoče uho vozača obrnilo stran.
Medtem so se že prikazale prve hiše v Taormini. Iz oken in vrat je prihajala rumena svetloba na cesto. Srečavali so majhne gruče mož, ki so si imeli že na vse zgodaj toliko povedati.
Silvina se je zaman trudila, da bi v sebi uduiila bojazen, ki se je je polastila po izpovedi Fiamette. »Grand hotel!« je zaklicala vozaču. Le z veliko težavo je spravila te besede iz sebe.
Avto je obstal pred elegantnim. belim poslopjem. Silvina je plačala šoferja, Medtem je stala ob njej Fiametta vsa drobna in mokra. Hotelski vratar jo je na spodnji stopnici hotela sumljivo opazoval. Fiametta je čakala, akoravno jo je silno mikalo, da bi pobegnila. Silvina se je obrnila k njej. »Ali že Imate posteljo v Taormini?«
»Ne.«
»Potem pojdete z menoj!« Vzela je Fiametto pod roko s prisrčno kretnjo, ki jo je motilo le trepetanje njene roke.
Peljala jo je po hotelskih stopnicah navzgor.
Vratar se je priklonil.
Silvina je naročila dve sobi, čemur Fiametta ni ugovarjala. Molče sta šli nato med palmami, ki so stale v velikih posodah po hodniku hotela, in po širokih, s preprogo pogrnjenih stopnicah za malim boyem, ki jima je pokazal sobe.
Ko sta bil| sami, je Silvina zgrabila Fiametto za roko. »Sedaj pa govorite!« jo je rotila hlastno. »Govorite!«
Neučakano, z nestrpno naglico, na pol italijansko, na pol nemško ji je pričela Fiametta pripovedovati, kaj se je zgodi-
lo.	O svoji brezupni ljubezni do •loma j j je pravila, k j večkrat nehotč grdo ravna z njo. Pripovedovala ji je, da ima malega sinčka in da J6m seveda že zaradi tega otroka ne bi nikoli maral za svojo malo sekretarko. Pa vendar ne more drugače. Ljubi ga kljub temu. In sedaj je mrtev. 2e tr; dni ga išče. 2e tri dni in tri noči In Nikolaj Vopeli ga je ubil. Najbrž v prepiru. Bila sta ljubosumna drug na drugega.
»Verjemite mi, da leži v prepadu. V žrelo ognjenika ga je pahnil!«
Silvina Je sedela smrtnoble-da na svojem stolu Tesneje se je zavila v svoj poletni kožuh ter sklenila roke v naročje. Niti besede ni dala od sebe Samo strmela je predsč.
Fiametta je zaihtela. Suho, brez solz.
Silvina ni rekla besedice. Sedela je na stolu toga kot kip.
Se njeni nervozni prsti so ji odreveneli.
»Bili ste gori v vili, kaj ne?« je vprašala Fiametta boječe. »Prišli ste od tamkaj z avtom, ko sem vas ustavila, kajne?«
Nobenega odgovora. Silvina po svojem izgledu sploh ni slišala, da jo Fiametta sprašuje.
»Vse sem mu zmetala na glavo. Vse! Toda on... 2akaj tako strmite predsč? Zakaj ne odgovorite?«
Silvina je molčala.
»Vam je to vseeno. Komaj nekaj dni poznate oba brata Vopelija in mene, in sedaj boste odpotovali. Vam je to vseeno.«
Silvina se ni ganila. Pred očmi se ji je začel vrteti svet...
Tu pa je Fiametta pobegnila iz sobe. Zaloputnila je vrata za seboj in zdirjala po širokih hotelskih stopnicah mimo vratarja in boya na cesto ...
Syrakus je bil poln tujcev. Drenjali so se na glavnem kolodvoru, v luki, v starem mestu na otoku Ortygia in na kopnem. Obljudili so ruševine antičnega mesta, amfiteater, grško gledališče, latomlje, muzeje in cerkve. Na obali Arme-nia in Sacramento so ležali na soncu in gledali s CastellaMa-niacea na morje.
Sredi toka teh veselih, govorečih in nasmejanih ljudi sta se potepala Niko in Silvina. Kakor vsi ostali, sta tudi ona sedela v kavami Spinoccia in kavarni Nezionale. S kočijo sta se peljala k »Ušesu Dionizija«,
k vili Landolina in k templju Minerve. In če si ju gledal, si dobil vtis, da imaš pred seboj dva srečna človeka.
In res sta bila srečna. Na zunaj. Sprehajala sta se po promenadi v pristanišču, občudovala drevesa oleander stala sta pred zamreženimi vrati studenca Arethusa kakor kak par na poročnem potovanju. Veselo sta se pogovarjala in smejala. Kmalu bo peljal parnik v Tripolis.
Ko ju je v popoldanskih urah naslednjega dne vodil po cerkvi San Giovanni kot tolmač neki nemško govoreč menih, sta nehote zašla v katakombe.
»Celi narodi so počivali v teh kamenitih grobovih,« je razlagal menih in hodil pred njima s počasnimi koraki po cestah in ulicah, po prostorih in dvoranah, zgrajenih po načrtnem redu. Bleda mračina ju je obdajala v teh prostorih, ki so jo pošastno pretrgali tu in tam majhni svetlobni jaški. Zabrisane slikarije so se tedaj svetlikale z zidov in kotičkov grobov v begajoči rdečkasti luči, Hodniki so izgledali neskončni.
»Večji del katakomb je zasut. Le majhen del, samo gornji predel) so odkriti,« Je pripovedoval menih. Govoril je s šepetajočim, zadržanim glasom
Milijoni ljudi so počivali tukaj, Grki, Rimljani, kristjani. Silvina se je morala ustaviti in počivati. Navalile so jo spet nasilno zatrte misli na Jdma in vse ostalo, kar ji je pravila Fiametta. Niko lo je prijel pod roko.	(Dalje prihodnjič)
Želite biti zavarovani?
Potem poravnajte naročnino za »Zasavski vestnik« najkasneje do vsakega 15. dne v mesecu za tisti mesec.
Vsak naročnik našega lista s plačano naročnino je zavarovan Za pri-mer smrti po nezgodi za 10.000 din, za invalidnost ob taki nezgo di pa za 20.000 din.
Podjetja in ustanove, ki so naročena na naš tednik, naj pismeno sporoče na upravo »Zasavskega vestnka«, komu naj se Izplača zavarovani znesek za primer smrti po nezgodi.
Uprava »Zasavskega vestnika«.
KINO - TRBOVLJE
Izpred sodišča
Z ukradenim denarjem je plačeval pijačo
Pred sodiščem se je zagovarjati nadalje Pavel Kolman iz Hrastnika, ki je v Samskem domu začel na debelo krasti; tako je ukradel Jožetu Cepinu meseca marca 8100 din, Jožetu Leskovarju meseca maja 3500 din, Slavku Macurju istega meseca 1000 din, meseca junija Jožetu Medvešku najprej 3000 din, nato pa še 3850 din, Dezideriju Brglezu Istega meseca 2500 din, Stanislavu Fabjanu 2500 din in Francu Rutarju novo moško obleko, vredno okrog 14.000 din. Obtoženi je vsa dejanja priznal; izpovedal je, da je ves denar deloma sam, deloma pa v družbi zapravil. Tatvine je izvrševal tako, da je v času, ko so ostali bili v službi, hodil po sobah, odpiral omare, obleko pa je ukradel celo tako, da je iz posteljne omarice vzel ključ, odprl omaro in odnesel obleko, ne da bi njen lastnik kaj opazil. Ker se je njegovim sostanovalcem čudno zdelo, od kod naenkrat toliko tatvin, so ga zasledovali, dokler ga niso pri tatvini ujeli Ko so ga dobili, je takoj priznal vse tatvine.
Obravnava je pokazala, da je bil obtoženi vedno dober, da je imel dobro vzgojo, končal 6 razredov osnovne šole z odličnim uspehom in tri razrede rudarske šole v Trbovljah, prav tako z odličnim oziroma prav dobrim uspehom. Ko pa je prišel v Hrastnik in tam dobil delo, je padel v slabo druščino. Začel je
pijan čevati, čeprav prej nikoli ni pil. Zašel je tako daleč, da si je prilaščal denar svojih sostanovalcev, Jd. so ga jfežko prislužili. Ves denar je zapil. — Obtoženi je potrdil in obljubil, da bo v bodoče pazil, s kom se bo družil in da se bo poboljšal Sodišče mu je glede na njegovo mladost — saj je izpolnil komaj 18 let — prisodilo 10 mesecev zapora. Obsojen je bil nadalje na plačilo odškodnine vsem prizadetim.
AMERIŠKI FILM
Gozdna uprava v Litiji bo aradila upravno stavbo Na Južnoameriški ladji »vai-
3	...	v paraiso« so med vožnjo nekemu
Gozdna uprava L»itija s sedežem pozabljivemu poslaniku neime-v Šmartnem pri Litiji skrbi za norvane tuje države izginili važ-6200 ha iglastih in listnatih go- nj dokumenti o učinku neke no-zdov od Ljubljane do Zidanega | ve t,omije. Novinarji so seveda mosta. Sedaj ima GU nezadost- j hoteH Zvedeti, kdo je tat. Na ne prostore v šmarski dekaniji, j sumu so ;.meli neko Američanko, zato so se odločili, da bodo raz- j filmsko igralko, ki je preživljala
v Evropi svoj dopust ln se je otepala nadležnih novinarjev,
I
N T E R M E Z Z O
Francoski film
VSA POTA PELJEJO V RIM'
položljive kredite uporabili za zidavo novega upravnega in stanovanjskega poslopja. Stav-bišče je že deloločeno. in sicer na Breznikarjevem svetu na Dobravi med Litijo in Smart-nom. Načrti so že izdelani, stavbo bo gradilo trboveljsko podjetje. V novem poslopju bo tudi stanovanje upravnika.
Te dni so začeli z izkopom vodnjaka, ki bo spričo tega, da bo stavba na hribu med Litijo in Smartnom, 18 metrov globok. Zanimivo je, da ima ta višinski svet dovolj vode, vrh Dobrave je celo močviren. Dobrava
pa
dobiva vodo Sitarievca.
iz bližnjega hriba
KOTIČEK ZA GOSPODINJE
De o gospodinje na vrtu
njence. Zlati Seboj (rumene vijolice), potočnice, mačehe, zvončnice itd, ki smo jih bili posejali za drugo leto, pikiramo. Odcvetele trajnice razmnožujemo zdaj z delitvijo. Resedo močno porežemo, da še enkrat vzcvete. Rastline ob oknih in hodnikih
Povrtnina. — Pridelki dozorevajo drug za drugim. Vse pospravljene gredice takoj zopet obdelamo Posadimo endivi-vijo, glavnato solato, kodrasti kapus in vrhalne kolerabice, posejemo špinačo in motovilec, in to čez 14 dni zopet ponovimo. Radič, ki ga vsejemo meseca avgusta je še prav dober. Za zimo pa sejemo zimsko glavnato solato, belo zelje, rdeče zelje in ohrovt, cvetačo pa le tedaj, če jo lahko spravimo čez zimo.
Vse kapusnlce, zeleno in por nekollkokrat zalijemo z gnojnico. Tudi gredice, kjer rasejo beluši In rabarbara, močno polijemo z gnojnico. Kakor hitro naredi cvetača cvet, ji zvežemo na vrhu liste, da ga zavarujemo pred soncem.
Paradižnikom režemo še naprej vse zalistnike; zadnje dni tega meseca ali pa prve dni meseca septembra porežemo tu di odganjke s cveti, ki bi več ne dozoreli. Da pospešimo dozorevanje sadežev, potrgamo polagoma spodnje velike liste, ki delajo senco; nikakor pa ne smemo potrgati vseh listov. Se bolj nespametno je, če potrgamo liste zeleni al) pa celo ka-pusnicam, ker s tem samo motimo in oviramo prehranjevanje rastline.
Rože. — Vrtnice cepimo na speče oko. Odcvetele poganjke vrtnic-plezalk porežemo ob korenini. mladike pa privežemo.
Od fuksij, pelargonij in nageljnov pripravimo zdaj potak-
bližnjega parka. Srečno sta le prišla v Rim, geometer na kongres, Igralka pa na maškerado. ki ji jo je pripravil filmski producent. Saj je nazadnje vseeno, maškerada ali mednarodni kongres, če si niso ljudje iskreni in hočejo opehariti drug drugega za različne državne skrivnosti.
Na poti v Rim so jo zasledovali novinarji In tudi policija. Da ni bilo malce prismuknjenega geometra Pegaza in njegove sestre Hermine, bi ne bila nikoli prišla čez francosko-italijansko mejo. Pegaz je potoval v Rim na znanstveni kongres in je v svoje predpotopno vozilo povabil tudi igralko Lavro. Hermino bi kmalu prizadelo, ko se je brat seznanil s tako pokvarjenko, ki nosi moške hlače, kadi, se šminka itd. Amerikanki je bilo dolgčas ln si je privoščila za spremembo učenjaka, ljubitelja kriminalnih romanov, pustolovščin In skrivnosti. Z njim je preživela čudovito noč na morju, ko sta oba pijana kot čepa padla v morje in se sušila v grmovju
Kino »Svoboda-center«« v Trbovljah (Delavski dom)
bo predvajal od petka do ponedeljka amer. glasbeni film
»INTERMEZZO«
Razpored predstav bo razviden z reklamnih lepakov
Kino »Svoboda« Trbovlje II.
bo pa bo predvajal od sobote do ponedeljka francoski zabavni film
»VSA POTA PELJEJO V RIM«
Razpored predstav bo razviden z reklamnih lepakov
fš
? O R T
Poraz celjskih plavalcev
RUDAR — ZSD CELJE 61:52
ass*
in večkrat poškropimo
z vodo.
Škodljivci. — Črve uničujemo tako, da vse črvivo sadje sproti poberemo in porabimo oziroma uničimo. Ta mesec se pojavijo tudi gosenice zlatoritke, ki ob-žirajo liste, ne napravijo pa preveč škode.
Kadar obiramo sadje, moramo paziti, ali niso med sadeži tudi takšni, ki so bolni na moniliji (neke vrste gniloba), kar spoznamo po belih Izpuščajih na gnilih mestih. Takšno sadje je treba skrbno odbrati in globoko zakopati. Ce ga pustimo na drevesu, se loti ta bolezen tudi drevesa samega in ga sčasoma pokonča.
Grizllco, k; jo šele zdaj prav opazimo, zatiramo z žganim apnom, Thomasovo žlindro, tobačnim prahom ali pa z raztopino nikotina in mazljivega mila. Na kapusnlcah se pokažejo gosenice kapusovega belina in zeljne vešče, ki jih moramo obrati in uničiti. Dalij se lotijo včasih strigalice; lovimo 1ib v poveznjene cvetlične lončke, v katere smo dali papirja ali pa oblancev
Sc |e tas, da se »olS- (e v Članstvo drešernovc družbe
Obveščamo vse poverjenike in prijatelje dobre knjige da bomo do preklica nadaljevali z vpisovanjem novih članov Prešernove knjige. Glavni odbor je namreč po zaključenem roku sprejel še nad 1600 prijav novih čla nov Zaradi počitnic in raznih drugih razlogov pa številni poverjeniki niso zaključili vpisovanja ter nam zato še niso javili števila članov. V okoli 50 občinah pa je postavljanje poverjentške mreže močno zakasnilo Vse to 1e narekovalo Glavnemu odboru, da je določil večjo naklado svojim knjigam, kot pa je doslej vpisanih članov S tem je omogočeno zamudnikom, da se vpišejo v članstvo ter si s tem zagotove prejem petih dragocenih knjig Poudarjamo, da ostane članarina 240 dinarjev nespremenjena do izida knjig. Kasneje bo le nekaj knjig na raz polago v knjigarnah po knjigotržnih cenah, ki bodo znatno višje.
Ker je naklada knji« omejena, zato pohitite z vpisom, da ne ostanete brez knji« Prešernove družbe.
Vse poverjenike prosimo, da nam vsakih 15 dni javljajo nove člane, da jih n e bi zaključek vpisovanja pre-
8000111	GLAVNI ODBOR
PREŠERNOVE DRUŽBE
skrbeli za presenečenje, ter prepričevalno premagali Celje v prijateljskem srečanju z 9 točkami razlike. Čeprav je moštvo Celja bilo oslabljeno, je vendar to uspeh, ki so ga plavalci Rudarja dobili popolnoma zasluženo.
Tehnični rezultati, moški;
200 m crawl: 1, Letnik (R) 2:50,3, 2. Baloh (R) 2:51,7; 200 m prsno:
NOGOMET
Kvalifikacijske tekme za vstop v I. slovensko ligo
Za vstop v vzhodno skupino slovenskega nogometa se borijo 2SD Celje, Dobrna iz Trbovelj in zagorski Proletarec.
Po 3. kolu je stanje sledeče; ZSD Celje 2 1 1 0 9:5 3 Proletarce 2 1 0 1 9:6 2 Dobrna	2 0 11 3:10 1
Proti tekmi ZSD Celje — PrO' letarec 6:2 (2:0) je vodstvo Proletarca vložilo protest.	-k.
Korotan : Rudar 2:2 (1:0)
V nedeljo sta se pred približno 600 gledalci srečali cnaj-storiet trboveljskega Rudarja in domačega Korotana. Tekma Je med obema moštvoma služila predvsem za trening pred bližnjim prvenstvom. Korotan je nastopil v svoji najmočnejši postavi. Rudar pa z nekaterimi mlajšimi močmi Gole za Korotan sta dosegla Češenj in Božič, za Rudar pa Knavs in Kržan. — Sodnik Nežmah ni bil kos svoji nalogi.
Zagorje — novo središče v rokometu
Pred dnevi je bil v Zagorju ustanovni sestanek rokometne sekcije »Proletarec«, ki se ga je udeležilo dosti mladink, ki imajo precej zanimanja za ta šport. Rokometaše trenira tov Alojz Znpotnik. Pričeli so že s treningi in Izgleda, da bo v Zagorju kar močna ženska ekipa, tako da bo v bližnji bodoč-nosli postalo tudi Zagorje rokometno središče. O delu in uspehih te novoustanovljene sekei'e bomo šc poročali.	-k.
Santo (R) 3:20,5; 100 m hrbtno: 1. Kuzma (C) 1:29,5, 2. Lah (R) 1:29,7; 100 m crawl: 1. Letnik (R) 1:12,1, 2. Ščuka (C) 1:14,7; 100 m metuljček: 1. Santo (R) 1:23,8, 2. Klančnik (C) 1:29,0; I 4X100 m crawl: 1. Rudar 5:16,5, i 2. Celje 5:21,1; skoki v vodo: [
1.	Veber (C) 33,9 točk,- 2. Iršič (C) 26,5 točk.
Zenske: 100 m cravvL: 1. Jošt (C) 1:32,6, 2. Goršek (R) 1:41,0, 100 m prsno: l. Kočar (R) 1:41,9,
2.	Vračko (C) 1:42,2; 100 m hrb-no: 1. Sešter (R) 1:47,8, 2. Ker-šlnar (C) 1:51,4; 4X50 m crawl: 1. Celje 3:03,6, 2. Rudar 3:06,8. Štev. 34
*
Prvenstvo Zasavja v košarki
OBVESTILO
Obveščamo vse kandidate, ki nimajo pogojev za opravljanje šoferskih izpitov, da se bodo vršili izpiti za naziv kvalificiranega voznika motornih vozil predviden« meseca septembra.	i
Izpit za ta naziv morajo opraviti vsi šoferji, ki so bili prevedeni v naziv nekvalificiranih, pomožnih ln pol-kvalificiranih delavcev — kajti za primer, da ne bodo imeli izpita za kvalificiranega delavca, ne bodo Imeli pravice opravljati šofers ki izpit.
Poleg oseb, ki so že šoferji, lahko opravljajo strokovni izpit tudi tisti, ki izpolnjujejo pogoje po Z. tč. 1. člena, to je, ki Imajo 3 leta naziv kot polkvaUficiran! delavec ali 5 let kot nekvalificiran delavec, na primer sovozač, čistilec avtomobilov ln podobno. Se se čutijo sposobne za opravljanje izpita.
Vsa natančnejša poja snlla dobijo kandidati pri Izpitni komisiji na OLO Trbovlje.
DELAVCE. ZIDARJE in VAJENCE sprejmemo
Delo zasigurano za vso zimsko dobo. Dela se lahko več ur dnevno!
GRADBENO PODJETJE
MOSTE - LJUBLJANA
Zaloška cesta 51a
Razpis
za sprejem učencev v Industrijsko rudarsko šolo v Trbovljah za šolsko leto 1953-1954.
Industrijsko rudarska šola v Trbovljah sprejme v šolskem letu 1953/54 večje število učencev, ki se žele izučiti za kvalificirane jamske kopače.
Šola traja 3 leta. Kandidati morajo biti stari 14 let in ne starejši od 17 let. Učenec mora imeti z uspehom dovršeno popolno osnovno šolo ali prvi razred gimnazije. Pri vpisu mora učenec predložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. izpisek iz knjige rojenih, 3. potrdilo o premoženjskem stanju.
Kandidati imajo po svoji želji lahko internatsko oskrbo (hrano, prenočišče, pranje in krpanje perila itd.). Oskrbovalnina znaša mesečno 4200 din. Navedeni kandidati morajo pri vpisu predložiti izjavo staršev, mestnega ali okrajnega ljudskega odbora, ali pa kakšne druge ustanove ali podjetja, da bodo redno krili stroške internatske oskrbe.
Kandidati so dokončno sprejeti, ako Izpolnjujejo gornje pogoje in jih zdravnik spozna za telesno in duševno sposobne.
Učenci prejemajo v času šolanja štipendijo In sicer: v 1. letniku 1000 din. v 2. letniku 1800 din in v 8. letniku 2000 din mesečno. Vsako leto dobi učenec 1 par delovnih čevljev in 1 delovno obleko. Pridno in vestno delo se nagrajuje posebej.
Vpis traja do 1. septembra 1953.
Ravnateljstvo Sole
OBVESTILO
Industrijska kovinarska šola S. T. »Miha Marinko« v Trbovljah obvešča vse učence, ki so se vpisali v prvi letnik šole, da se zglasijo v torek, L septembra ob 7. url zjutraj v šolskih prostorih Šuštarjeve kolonije 25 (na Po-iaju).
Učenci naj prinesejo s seboj pisalne potrebščine, ker bodo delali pismeni sprejemni Izpit iz slovenščine in matematike. Istega dne bodo nadalje delali popravne izpite vsi ostali učenci iz 1„ 2. ln 3. letnika. — Ta bodo dobili učenci tudi vsa ostala navodila.
UPRAVA SOLE
Prvenstvo Zasavja v košarki se prične v nedeljo, 23. avgusta.
Od KZS je bil izdan razpored tekme Zasavske C-lige, in sicer:
I.	kolo, 23, avgusta: Litija — Svoboda (T); Proletarec prosta.
—	2. kolo, 30. avgusta; Proleta-
rec — Litija; Svoboda (T) prosta. —	3. kolo, 6. septembra:
Svoboda (T) — Proletarec; Litija prosta. — 4. kolo (1. povratno), 13 septembra: Svoboda (T): Titi ja; Proletarec prost.
—	5. kolo (2. povratno), 20. septembra:	Litija — Proletarec; .	,
Svoboda (T) prosta. — 6. kolo ^ (3. povratno), 27. septembra: j Proletarec — Svoboda (T); Li-' tija prosta. — Zmagovalec sl pridobi pravico do sodelovanja na turnirju prvakov C-lig, ki bo
II.	oktobra. V prvem dela ima »Svoboda« iz Trbovelj 8 točk, »Proletarec« 6 točk in »Litija«
4 točke.
Košarkarji Zasavja, le pogumno v boj za nove točke!
-k.
OBVESTILO
Vpisovanje otrok v vrtec na osnovnj šoli Trbovlje-Vode bo dne 28. avgusta 1953 od 8. do 12. ure v prostorih vrtca. Pričetek pouka na osnovni šoli bomo sporočili pozneje.
Upravltcljstvo šole.
Tečaj za operaterje ozkih kinoprojektorjev
Izvršni odbor LPS in Glavni odbor Ljudske tehnike bosta priredila 1., 2. ln 3. septembra v Ljubljani ter 7., 8. in 9. septembra v Mariboru tečaje za operaterje ozkih klnoproketor-jev. Tečaj v Mariboru je name-za udeležence Is Maribora ln sosednjih okrajev. Na sporedu je praktično ravnanje s projektorji in nekaj teorije. Vabimo vse šole, organizacije in podjetja, ki imajo ozke kinoprojektorje, da pošljejo svoje zastopnike na tečaj. Stroški za tečaj znašajo 2210 din. Priglasitve za oba tečaja naj Interesenti pošljejo na Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1.
Pomagalo ie!
V zadnji številki našega lista se je neka naša naročnica pritožila, da Je zaradi pokvarjene masti, ki jo ]e kupila v neki naši trgovini, obolela, tako da ni mogla v službo. Pravilno je ta tovarišica v svojem članku poudarila, da danes ni več potrebno, da trgovine prodajajo potrošnikom slabo blago.
Ta upravičena pritožba Je za legla. Sanitarno-hlgienska postaja Zdravstvenega doma v Trbovljah Je pretekli četrtek po objavi našega članka dobila nalog. da takoj napravi analize vseh jedilnih maščob, ki so na zalogi po trgovskih poslovalnicah v Trbovljah.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega očeta
FRANCA ROZMANA nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem, godbi in zdravniku tov. Cebohinu ter delovnemu kolektivu obrata Neže.
Žalujoče družine: Fabjan, Artenak ln Frle
STEKLARNA V HRASTNIKU sprejme sledeče število vajencev: 15 vajencev za steklarsko stroko, 1 vajenca za lesnostru-garsko stroko in 2 vajenca za kovinsko stroko (kovinostrugar ln vrezovalec).
STEKLARNA HRASTNIK
PREKLIC
Preklicujem žaljivke, ki sagp Jih izrekla proti članom davčne komisije pri LO mestne občine v Trbovljah in se zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. — Marija Berdnlk, Trbovlje, Novi dom 10
OBVESTILO
Obveščam cenjeno bralce, d* napenjam na stare posteljne okvire nove mreže. Izdelam ta* koj, da Imate še isti dan zgo-tovljene. — Se priporočam SLAVKO CERAR izdelovalnica post. vložkov Trbovlje. Partizanska ce«**
OPOMIN!
Opozarjam vsakogar, ki W raznašal lažnive govorice moje žene Kristine roj. Tomažič, s katero sem v ločttvl, da se bo moral sodnljsko zagovarjati. Matija Trošt. Trbovlje. Ribičeva štev, 25.