/ar
Popotvanje
Sveto Deželo,
v Egipt, Fenicijo, Sirijo, na Libanon, v Carigrad in druge kraje.
Obhodil in popisal
L. Jeran.
Na svitlo dal in založil pisatelj. Na prodaj pri M. Gerberju in druzib. buk^arjih 1872.
--;
Fopotvanje
m
v Egipt, Fenicijo, Sirijo, na Libanon. Carigrad in druge krajo.
Obhodil in popisal
L. Jra.
Ponatis iz })Zgod. Danice".
1872.
Na svitlo dal in založil pisatelj. Na prodaj pri M. Gerberju in druzih bukvarjih.
Romarji v Jeruzalem 1. 1866.
1. Karol baron Eberl, kanonik in konzistor. svčtnik, špiritval v Lincu, romarski predsednik.
2. Matija Allirecht, dnh. pom. v Kottingworthu na Parskem.
3. Jan. Krti, kaplan v Krems-u na Avstrijauskem.
4. Jan. Alb. Fridinann, „sokromnik u Praze".
5. Fr. Ftirst, srenjski svdtnik itd. v Hopfingen-u na Badenskem.
6. Karol pl. Haller,  posestnik v  Solothurnu na Švicarskem. (Glej ,,Popotvanje" str. 24.)
7. Ludovik Ilauner, bogoslovec v Mouakovem.
8. L. Jeran, duh.  pom. v Ternovem v Ljubljani in vrednik „Zgodnje Danice".
9. Fr. Iravski, pekovskega mojstra sin v Herzogenburg-n na spod. Avstrijanskem.
1U.    Janez Konjiček, meščan in trgovec na Dunaju.
11. Janez Lautcilbachcr, dušni pastir v Bleihbach-u na Parskem.
12. o. Vaclav Netherda.  fraučiskan iz Moravskega, gvardijan v Kairi.
13. FraneiSk Neukircher, nadžupnik v Cahen-n.
14. Stanislav Sranc. duh. pom. na Brezovici pri Ljubljani.
15. Anton Večera, Ceh, duhoven dunajske nadškofije in nastopni vodja v avstrijanskem hospic-n v Jeruzalemu.
16. Frančink Vcrlič,  duh. poin. v Lembahu pri Mariboru na fetajarskem.
Svet zastran popotvanja.
obro je po svetu malo ogledati se, marsikaj vi-diti, marsikaj naučiti se, kdor ima čas. Vendar naj pa po mnozih skušnjah tudi zastran te reči kar prosto povem svojo misel, kije ta-le: Kdor nima potrebnih, ali saj v svojo in bližnjega korist izdatnih namenov in opravil, stori nemara naj bolje, da ne hodi na daljne pota.  Kajti:
Dobro ti je res po Širnem svetu,
Ako imaš žepe polno cvenka; Vendar dom stoji ti v lepšem cvetu,
Zvon domači ti naj lepše klenka.
Ako pa vendar greš na tuje, ne hodi slepo in brez namena; temuč prevdari, kaj hočeš doseči, da ti pot nadomesti saj to, kar ta čas doma zamudiš. Ker:
Stvarnik ni te brez naloge svete
Vsnoval med tekoče zemlje proje; Vse stopinje tenko so ti Štete ,
Tehtal, meril vse bo dela tvoje.
Ako smem upati, da moje čez trimesečno popot-vanje po sveti zemlji in druzih deželah ni bilo brez sadu za-me samega, mi bodi tudi dopušena nada, da enako drugim Slovencem v kakoršno koli korist kaj pripomore branje tega popotvanja. S tem pričakovanjem rad pero v roko vzamen ter nekaj imenitniših reči, krajev in dogodb popišem, kar sem vidil, slišal in doživel na dolgem potu. Torej:
Spremljaj mož in starček me zvest6 v deželo sveto,
Spremljaj me deržinica Slovencev mlada; Glej svetiša, dela klasiške glej z mano vneto: Nadjam se, stopnje" ne bodo ti brez sada.
Opomnim naj, da potovanje v sveto deželo, kakor tudi v Egipt, je ranjki prost Mihael Verne, če tudi so kake skaze vmes, tako na tanko in pa obširno popisal, da je komaj kaj več želeti. (V Ljubljani pri Jož. Blazniku 1859.) Veliko reči bom torej bolj ob kratkem omenil, kar bi bilo brez tega dela obširno pripovedovati. Ker sem pa veliko krajev obhodil, ki jih ranjki ni vidil, ker se v devetih letih veliko spremeni, in ker vsak popisovavec po svoje in v drugačnih raznih oko-lišinah potova in piše: torej se zanašam, da tudi to popisovanje ne bode brez mičnosti, novosti in koristi. Sprejmite ga tedaj blagovoljno, spoštovani bravei, in ne sodite ga preterd6, ker vem, da tudi to ne bode brez pogreškov, kakor je sploh pri človeških delih.
I.
(Pot od doma skoz Terst v Alcksandrijo, Kairo, Jafo. Vihar na morji.)
Popotvanje letošnjih romarjev v Jeruzalem do Egipta je po nekoliko že iz dopisov znano, torej ga za zdaj opustim. Tudi nekoliko od Egipta sem namenil pozneje povedati; zdaj pa precej pričeti z obljubljeno deželo in s tem, kar je z mojega popotvanja z njo v tesni zvezi.
Petega sušca 1866 smo odrinili na parniku „Avstrii" iz Tersta; 10. sušca popoldne smo bili v Aleksandrii; 11. ob desetih se vsedemo in ob treh popoldne smo po železnici že v Kairi; 14. zvečer smo bili zopet zbrani vsi na parniku „Štambulu," ki nas je imel prepeljati v Jafo. — Nikoli poprej nisem bil na nobeni barki, da bi bilo toliko ljudstva; vse odzunaj in odznotraj je bilo natlačeno ; to je bil mali svet. Bili so velik del popotniki v Jeruzalem; tudi Turkov veliko je šlo v Jeruzalem. Zato je bilo pa treba gledati, kam se bo človek ulegel, da se opočije čez noč, ker ni bilo za vse rednih postelj, akoravno so bile za nas plačane. Kako se sicer v taki soparici prenočuje, kjer so ob enem neke kervi žejne zverice tako pridno delale, kakor da bi jih kdo najel,
to si vsak lahko misli. Naavstrijanskih parnikih jo sploh naj veči snažnost in red v vsakem oziru; ali kjer toliko ljudstva skupaj pride, in pa jutrodeželskega, ko mnogi svojo „inenažerijo" seboj prinesejo, — ondi je tudi v tem oziru pomanjkanje. Soj drugao biti ne more. Patientia neces-saria. S terpljenjem se gre v Jeruzalem.
Zjutraj po šestih 15. sušca smo odrinili, ker poprej ne pustijo iz aleksandrijskega zavetnika, in 16. ob štirih popoldne smo bili v Jafi. Uno noč in čez dan je bilo vreme pusto, merzlo in oblačno, torej se tudi ni kaj posebno vidilo po južnem obrežji; druga noč pa je bila mirna in večidel vsi smo prav dobro počivali. Tako je bilo tudi na potu ocl Tersta, in sploh je viditi, da pervo noč se popotnikom rado bolj slabo godi; potem se na morje nekako navadijo. „Stambul" parnik jo bil dosti manjši in slabši od „Avstrije," na kteri smo se peljali iz Tersta, pa tudi postrežba ni bila tako natančna, kakor ondi. Posebno zoperno nam je bilo, da so se žene v moške sobe vrivalo in po celi dan tukaj tičale in za morsko boleznijo se cmendrale; pa še zvečer in zjutraj so v svoji sobici na uni strani taki šunder delale, da so nas motile v molitvi, v prijaznih govorih in druzih opravilih. Neka babela je dan poprej blizo pregernjene mize na klopi, ko smo pri jedi sedeli, kar jela cviliti in morski bolezni svoj prisiljeni odgovor dajati. Zenstvo ima namreč v 1. in 2. redu na parnikih svoje lastno od moških ločeno staniše, le k jedi pride k občni mizi ter zasedo en konec mize.
Na našem parobrodu se vse, kar je romarskega izmed nas, pripravlja za sveto deželo; eni berejo bukve, drugi pregledujejo zemljevide, drugi se to in uno pogovarjajo in menijo. Med tem takem pa ob treh popoldne vstane velik vihar, kteri je tako divjal, da smo se bali, da. ne bomo mogli v Jan" na suho, ter bi se bili mogli odpeljati veliko visokeje gori v Kajfo , kjer je varen in pripraven zavetnik, kakoršcn se pogreša v Jafi. To pa bi bilo nam skazilo vse našo popotvanje; od Jafe je namreč do Jeruzalema poldrugi dan, od Kajfe skoz Nazaret pa več dni deleč, in to pot smo imeli od-
l *
menjeno še le h koncu popotvanja. — Ravno v teh krajih morja se je svoje dni preroku Jonu huda godila, kakor sv. pismo pripoveduje.
Ob štirih 16. sušca se parnik ustavi pred Jafo, pa precej deleč na morji, ker zavoljo skalovja in pečin po morji ne more blizo mesta — še naj manj pa v tolikem šumu — in popotniki se morajo v čolnih prepeljevati, ki se Iožej ogibljejo skritega in vidnega skalovja. Silen je bil vihar, velik liv spod neba. Grozovitno je ferta-čilo čolniče, ki so se zverstoma bližali velikemu parniku, na kterem je bilo k manjšemu 200 ljudi, ki so jih imeli čolniči na suho spraviti. Poveljnik se je bil namreč za izvaževanje odmenil, akoravno je bilo viditi dosti nevarno. Slišali smo, da po nas ima priti čoln iz samostana; in res neki je bil naš dragoman iz Jeruzalema, ki je na nas ondi čakal, poslal za nas poseben čoln. Posedli pa so ga bili nekteri prusovski romarji, ter so tudi v tuji deželi v avstrijanske pravice segali. Tako se je bilo že veliko druzih podalo med šumeče valove, preden smo mi najeli barčico po 10 frankov ali tolsta dva terd-njaka za osebo. Kaj pa smo hotli ? —
Se nikoli nisem kaj tacega doživel kakor tukaj, in tudi ne želim. Okrog parnika, ki so ga mački k tlam tišali, je morje divjalo, šumelo in pljuskalo, da je bilo joj! Ko naš čolnič z vervmi potegnejo k parniku, začn6 čversti arabci vanj metati robo in ljudi kakor otepe, da je vse križem ležalo, čoln pa se je zibal, da jo žugal zdaj in zdaj se povezniti. Vse polno je že bilo ljudi in še zmiraj so jih vanj metali, da jih je razun našo družbe bilo z vozniki vred trideset oseb z obilno robo — mavhami in telečnjaki vred. Ljudje na parniku in mi smo vpili: „dosti, dosti! — preveč, preveč! — v drugi čoln!" Pa vse je bilo zastonj. Morje in arabska samo-pridnost, ki hoče le še več z enim mahljejem zaslužiti, ni dalo nič poslušati, — vse je gluho, dokler ni vse križem tako polno, da se skorej nihče ganiti ne more. Se naj opomnim, da mladeneč, ki so ga spušali s parnika na morje v čoln, ae jim je skorej iz rok izmaknil in v kipeče morje cmoknil; bil je že zelo do polovice
moker in — ie še za eno roko z eno roko ga je eden arabov deržal, dvignil in v čoln cmoknil. Bil je mla-deneč iz Aleksandrije. Komur ni znano, naj povem, da velike barke imajo ob straneh vrata in stopnice, po kte-rih se vanje iz Čolnov in iz njih v čolne hodi ob verveh, ki služijo za deržaje. Ker se pa o viharjih vse guga, giblje in maketa in ker je treba dostikrat široko v čoln skočiti ali vuškniti se, so prevaževavci ljudem na pomoč, kteri tudi robo popotnikov sprejemajo in v čoln veči del s^kviškega degajo.
Čoln tedaj je bil poln, vse drugač kakor svoje dni Noetova barka ; vsi vtesnjeni smo gledali, kako se bo to jadralo. Na meni je z vso težo slonel neki pruski protestant, ki me je večkrat potlej za zamero prosil, pa brez potrebe, ker takrat ni bilo časa na zamero misliti. — Pervo pozdravljenje, ko začnejo veslati kaki šesteri korenjaki, je bil val, ki je pljusknil s tako silo na čoln, da je nas veliko zmočil in pa robo ožehtal. Šli smo dalje kakor med hribci in dolinami, — strašno so se podili valovi — vse zredoma nabrazdani in naplastani po širokem morji, in veiičansko-plašno je bilo, ko je taka sila oplazila ob ta in uni rob in pečino, ki so blizo nas šterleli iz morja kviško. K sreči znajo arabci tako veslati , da smo se zmiraj valov nekako ogibali, in ako se je čoln jel majati, so ga hitro nekako umirili, nam pa klicali: „non paiira, non paura! — ne bojte —■ ne bojte se!" — Igrača je se peljati na velikanskem parobrodu, ako je tudi vihar; ali v takem čolnu se tudi serčni človek skorej trese. Nisem se ravno tresel, pa bal sem se vender le. Brodarili smo nekako na ovinek, da smo se ogibali robov, ki po več krajih mole iz morja in so 6b-nje valovi tako strašno udrihali, da so se spenili in so kakor mleko beli s silno ihto odbijali. Kdo se bo čudil zdihujočemu Ovidiju: Heumisero, cmanti volvuntur mon-tes aquarum! — ko se je peljal v zasluženo pregnanstvo čez ravno to srednje morje. —
Vse semv imel že osnovano, kaj bom počel, ako nam čoln zajme. Škornje .bi bil hitro z nogami sezul, sukno slekel in morju izročil, denar sem imel v brezrokavcu
ali vestii, — in tako bi bil plaval, dokler bi se bilo dalo. Mislil sera, da utonil bi ne, kajti čolni so hodili sem ter tje, če tudi ni bil menda nobeden tako obložen, kakor naš, in na pomoč bi bili prihiteli.
To in tako je terpelo blizo cele ure. — Nismo bili še čisto iz nevarnosti, nas žc začnč arabi nadleževati za plačilo, kakor so delali poprej na otoku Kerv-u in v Aleksandrii o prcvaževanji. Tem divjaškim in samopridnim tordoserčnikom nikoli ni dosti, ter če le morejo, tako delajo, da bi več dobili, kakor pa so se pogodili. Tudi so bili nekteri v čolnu, ki so veslarji mislili, da nimajo denara, in ga res niso imeli. Hotli so pa plačilo naprej naj berže zlasti zato, da bi potlej še za tolst „bakšiš" ali darilo nadlegah ali s kakoršno si bodi zvijačo še več denara iz nas izžulili, dasiravno so bili žc tako drago prevoznino postavili. Vpili in derli so se nad nami, kakor živa nesreča, in žugali v grozivne valove nas nazaj vleči, ako jim po njih volji ne storimo. Napaka je bila, da so so nekteri naših z njimi v prepir podali, zakaj to nikoli ni prav; temuč pustiti jih ie treba in molčati; — kadar se naveličajo kričati in vidijo, da nič ne opravijo, potem gotovo k bregu peljejo. Tako so tudi zdaj. — Ali pri bregu imajo ti samopridneži nastavljeno že drugo zanko. Ne da bi nas peljali k stopnicam, kamor gredo navadno drugi čolni, nas vlečejo k zidu, kjer bi nas bili drugi že pripravljeni težaki skorej seženj visoko iz čolna vzdigovali, robo jemali ter zopet za denar globili. Ker sem pa ravno poprej bral, da so že z druzimi popotniki druge leta tako delali, sera na ves glas klical, da tega nikakor ne — „abbadan l" — temuč k stopnicam naj zapeljejo; in tako se je tudi zgodilo. Ne bom pravil nadalje, kaj je bilo v toliki zbrozgi temu in unemu potertega in poškodvanega, v kakošnem blatu smo iz čolna kobacali na breg, kako so nam dečaki in možaki s silo mavhe in druge reči pulili iz r6k, da bi nosili z nami in si kaj zaslužili, kako nas je zopet do-rana na bregu mudila itd.; samo toliko opomnim, da paziti mora vsak na svojo robo in ako nosiča vzame, ga pri sebi imeti, da saj skerbi nima, akoravno se mora
reči, da zgubi se ne ravno kmali kaj. Pa primeri se tudi to. V toliki zmešnjavi so bili nekteri Čisto pozabili na svojo robo, in še le pozneje so jo za njimi prinesli.
Ob sedmih zveččr smo prišli vsi strudeni, vsi mokri in blatni v samostan verlih očetov Frančiškanov v Jafi, ki so nas z naj veči gostoljubnostjo sprejeli. Tukaj smo se malo očedili, počili in potem večerjali, — pervikrat v češeni, preljubjeni sveti deželi. —Od tod pričnem prihodnjič popisovati popotvanje po sveti zemlji; zdaj pa samo to še opomnim, da pri marsikteri priložnosti sem iz ust tega ali unega naših tovaršev se prepričal, da morje res človeka moliti uči. Kdo vč, koliko tihih zdihljejev, koliko lepih sklepov, koliko obljub se je storilo o ravno poprej popisanem viharji? —
II.
(Pesem.   Jafa ali Jope. Frančiškanski liospic ali sprejemiše. Mestne okoliaino in znamenitosti.   Sv. Peter in Kornelij stotnik ; usnjarjeva hiša in Tabita,   Okolica.   Zgodovina mosta.   Andromeda, Perzej in njegov pegaz.)
Jope.
Jope, Jope, mesto starodavno!
Kje so roke, ki so te zidale? Kje so, mesto tisočletja slavno,
Množico, ki tu so prebivalo? Kje je kri, ki morje je rdečila? Kje trinogov te tlačivših sila?
Gledalo Noahove si sine,
Vidilo plov Jona si preroka, SkusMo Makabejca serdne čine,
Ko zdajavska bla jo tvoja roka, In kake') to topel meč Rimljana, Ker nasprotnost tvoja ni bla vgnana!
Križanki zastonj to obnovili,
Saladin bil nova ti nesreča! Dvignil zopet te je Ludvik mili,
Bendok&r poš/ist ti bil požrčČa. Kar pa delal ta jo nad zidovi , To Napoljon z vojske vitezovi!
Jope, oh zakaj si tak pobito!
Si dobrote morda pozabilo, Ki perv&k jo storil nad Tabito ?
Al k' jo stotniku nebo svetilo ? — V blagor si oberni vse nezgodo: Verni se k studencu žive vodel
Jafa po arabsko, Jope po greško, po hebrejsko Yafo, (Joz. 19, 46) je za romarje zato posebno imenitno mesto ker tukaj v pervo stopijo na sveto zemljo* Ni dopovedati, kako je bila naša družba vesela, ko smo po srečno prestanem viharji in drugih težavah stali na sveti zemlji, in smo zraven tega še v samostanu čast. očetov frančiškanov tako priljudno postrežbo imeli. Ohranijo se namreč cerkveni redovi na Jutru z milošnjami iz Evrope in imajo zraven misijonskih opravil tudi to nalogo, da sprejemajo romarje in popotnike v sveto deželo, ka-koršnega koli verstva in vsacega spola. Torej imajo tudi samostani posebne poslopja za tujce, ki so sicer s samostani staknjene, pa vender od njih stanovanja čisto ločene. Vsi samostani na Jutrovem pa so zidani v podobo terdnjav, v ktere se gre veči del skoz silo močne pa bolj majhne vrata in včasi visoko po stopnicah na-kviško. Več druzih romarjev mem nas so že imeli v samostanu v Jafi, in tudi pruska protestanška karavana je bila sprejeta.   Zdaj pa nekoliko o mestu.
Jope stoji ob poševnem morskem bregu na skalnem robu v nekako okroglo-podolgasti podobi. Z morja se vidi kaj lepo in prijazno to mestice z belimi poslopji, ki so po verhi plane in vsako ima v sredi izbuknjeno štulo, kakor malo kupijo. Tako so na Jutrovem zidane vso boljši hiše. Odznotraj pa je mesto umazano in ima ozke ulice, blezo zavoljo velike vročine, da ne more solnce med ozidja. Po več krajih imajo v ta namen nalaš nad ulice izmaknjene mostovže, velikrat pa so cele ulice pokrite in nekako, bi djal, pod zemljo, ter imajo sem ter tje cel6 stanovanja in ozidja zgorej, kakor nektere v Jeruzalemu. Tudi obzidje ima Jafa, pa revno in le z nekterimi topovi. Na naj vikšem verhu skale je terdnjava.
Jope ima 5—G000 prebivavcev (nekteri jih štejejo 10.000), naj več mohamedanov, peti del katoličanov, la-tincev, maronitov in katoliških grekov. Dosti več kot katoliških je pa razkolniških grekov; tudi nekaj armenov in judov.
Hodil sem po mestu, pa sem vidil malokaj spomina vrednega. Sem ter tjo kaki kosovi stebrov in starinski kamni v poznejši zidavi pričajo starodavnost tega mesta. Samostan frančiškanski, kterega cerkvica je posvečena sv. Petru, stoji neki na tistem mestu, kjer je imel sv. apostelj Peter nebeško prikazen (Dj. apost. 10, 1.), ki ga je opominjala, da naj blagre sv. evangelija tudi nejevernikom oznanuje, in je bil res precej potlej stotnika Kornelija iz Cesareje in njegovo deržino sprejel med vernike.   Nekoliko naprej proti jugu kažejo hišo Simona usnjarja, kamor je bil sv. Peter prišel iz bližnje Lide ter je k življenju obudil dobrotljivo vdovo Tabito. (Dj. ap. 9, 32.) Ogledal sem to poslopje. Ozidje je zdaj novo, le zadej je razkazovavec kazal še kos starega zidu in rekel, da je še od tistega časa.   Vzel sem košček kamna seboj v spomin, — Posebno mikavna mi je bila katoliška arabsko-laška šola, ki jo oskerbujejo oo. frančiškani.   V dveh oddelkih je bilo 30—40 otrok, ki so prav lepo brali in po arabski šegi nergljaje besede zategovali.   Vesel sem bil, da sem enkrat v arabski šoli; dal sem za šolo „bakšič" in izprosil si pisavnico od naj pridnišega učenca, ki sem jo za drag spomin seboj vzel. Prepričal sem se, da že otroci imajo veliko vednost in spretnost v pisanji, k čemur jim pa ni treba tako skor-jastega in prisiljeno nategnjenega deržanja, kakor dostikrat pri nas.   Pišejo in berejo vse brez glasnic, in pa tako dobro , da se mora človek Čuditi. -- Mešanica in šum na turških bazarih (tergih) je tistim mikavna, kteri to v pervo vidijo. — Ob morji nekoliko zunaj mesta proti severu je turško pokopališe, ki jo dolgočasno, kakor so torki sploh.   Boljših stanov merliči imajo nad grobom kamniti spominek v podobi groba, — pa nobene reči ni nad njim, da bi imela kaj lepega in bistroumnega.   Pri nekterih moli ob koncu majhen stebrič
nakviško včasi z buckom, ki ima blezo biti podoba mesca. Po veČih mestih so Še drugačneje podobe in z napisi; pa vse je do smerti dolgočasno. Kako bistroumni pa so nasproti katoliški spominki, ako so v cerkvenem duhu, — polni veselega upanja s sladkotolaživ-nimi napisi! Se ve, da nekteri „olikani" tudi že kteri-krat napravijo svojcem spominek, da človek z njega ne ve" presoditi, če tukaj počiva turčin ali keršanski sin. Po več grobih je bilo vse polno morskih mušeljnov posutih, menda je to lepota, kaj-li? Eden tovaršev jih je jel izbirati, pa sem se bal, da utegne kak turčin od kod zarenčati. —
Kakor dolgočasno pa je v mestu, tako lepo je zunaj mesta proti jutru ob jeruzalemski poti. Tu je po vertih drevja, zelenja, sadja, zlasti pomoranč, limon, granatov itd., da je veselje viditi. Se nikoli nikjer nisem vidil tako silo velikih in prelepili pomoranč, kakor so tukaj. Zvečer pri večerji zapazi eden izmed nas ne-ktere na bližnjem kostnu, ki so se komaj dale z vsimi persti obseči, ali celo ne. Vso Palestino, bi djal, Japa z njimi oskerbuje; vsak dan skoraj povsod smo jih pri jedi imeli po dvakrat za pritikljej. Res se tukaj vidijo nekake sledi, kako silo rodovitna je bila sv. dežela svoje dni! Tukaj smo tudi vidili velikanske kakte, ki jih imenujejo „tin el faraun" ali Faraonove smokve. Ver tom služijo po jutrovih krajih za plot in so dosti višji, kakor naše meje iz ternja, smrečja itd. Neznano debele so peresa, da jih je častitljivo viditi. Že v Kairi sem vidil kakt, ki je bil celo drevo z debelim deblom.
Imenitna je zgodovina tega mesta, toda ako bi jo hotel natanko popisati, ne pridem kmali do konca. Jata je izmed naj starejših mest na zemlji. Plinij stavi tega mesta začetek že pred vesoljni potop in z njim v soglasji pravi izročilo, da bi bil tukaj Noe barko zidal. Drugi pravijo, da ga je zidal Jafet, Noetov sin. Mogoče bi bilo, da je stalo že pred potopom in daje s potopom razdjanega Jafet v novo vravnal in pozidal, ali gotovosti ni nobene.   Tudi ne more nihče vediti, če
jo bilo pred potopom morje ravno v teh mejah kakor zdaj ter Jata takrat obmorsko mesto, ali kako drugač?
Sicer pa na tem ni ležeče; dosti je, da je mesto silo •staro. Tukaj je stopil prerok Jona v barko, da bi bežal pred Gospodom (Jon. 1, 3.) v Taršiš ali Tarsus, ki jo bilo veliko višej ob srednjim morji. Tukaj so izkladali iz bark glasovite cedre, ki jih je kralj Hiram tegnil Salomonu (2. Paral. 2, IG), da je zidal Gospodu tempelj.
To staro teniško obmorsko in tergovsko mesto je imelo brez števila gospodarjev. Zavoljo pripravne lege ob morji na potu iz Evrope in Afrike, zlasti v Jeruzalem in dalje na Jutro se je vse rovalo za Jafo. Egipčani, Asirijani, Hebreji, G reki, Rimljani, Saraceni, križanki, Turki so se za Jafo tepli, jo brez števila krati razdjali in zopet zidali.
JudaMakabej je bil mesto vzel Sircem, od Judov je prišlo v oblast Rimljanom, ki so ga razdjali in požgali. Oesti je bil 8400 mestnjanov pomoril, ker se je bilo mesto spuntalo. Judje ga v novo zidajo, ali Vespazijan ga zopet razdene in postavi na njegovo mesto rimsko terdnjavo. Pod Konstantinom je bilo sedež keršanskega SKofa. Balduin I Jafo vterdi o križarskih vojskah in bila je že cveteče tergoviše; ali Saladinov brat Melek le Eddin jo zopet premaga 1. 1188 in pa razdene, da bi kristjanom ne bila v zavetje. Se jo pozidajo križanki, pa Saladin jo posili 1. 1192 in že se je imela tudi terd-njava v kratkem vdati, kar se zasliši z morja troben-tanje in prikažejo se rudeče jadra. Rihard Levoserčnik je prišel z brodovjem 35 bark iz Ptolornajde na pomoč. Na verhu terdnjave so že razpete turške zastave, v tem pa eden duhovnov iz terdnjave srečno skoči v pesek ob morji, priplava h kralju in mu naznani, da terdnjave še nimajo sovražniki v oblasti. Rihard s svojimi zvestimi tovarši skoči do ledja v morje, napade neštevilne sovražnike in jih odpodi od terdnjave in iz mesta. — Bogomir Buljonski, kakor menijo nekteri pisavci, je umeri v tem mestu, vernivši so z vojske zoper sultana v Damasku. Ludovik Sveti, francoski kralj, pridši !• 1250 s svojimi križanki, je tukaj nekaj časa prebi-
val, nesrečno mesto razširjal, lepšal in ga z obzidjem obdal. Tukaj je bil neki pobožni kralj dobil naznanilo, da mu je umerla mati, kraljica Blanka. Pa že 1266 ga je sultan egiptovski Bendokar napadel in skorej vsega razdjal. — Tudi še poslednji čas so imeli Francozi opraviti s tem mestom; 6. sušca 1799 prigermi Bonaparte, vzame Jato z napadom in jo pleni. 4000 albanskih vojakov vjame in ker jih ne more ne tam pustiti, ne v Egipt poslati, jih da vse pod meč. „Trepetaje" pravi Thiers, „so vojaki spolnih to povelje. Pervikrat v svojem življenji se je tukaj Bonaparte pokazal grozovitnega." Šiba pa se je kmali pokazala. Kuga mu jame vojake desetiniti, da je bilo joj, in zapustiti mora Palestino. Nesreča tega mesta pa še ne počiva; 1. 1837 mu potres stori veliko škodo.
O tej priliki naj tudi pesnikom in njih pegazu eno v razvedrilo povem. Kacih deset minut od Jafe proti jugu je na majhnem homcu musulmanska džamija ali mošeja. Pravijo, da ob znožji tega hribca je bil Persej zajahal konjička pegaza, končavši morsko pošast, kteri je bila izpostavljena Andromeda. Pravljica namreč je ta-le: Andromeda, hči etiopskega kralja Cc-feja in Kasijopeje, je bila na morsko skalo [prikovana, da bi jo morska pošast požerla in se s tem utolažila jeza Neptuna, morskega malika. Persej, sin Zevsa in Dijane, pa je pošast Meduzo umoril in rešil Andromedo. Ko je pa Persej Meduzi glavo odsekal, sta skočila iz nje perutna konjiča P e g a z in Krizaor. V naj starših greških basnih ali pravljicah se namreč bere o strašni ženski pošasti, imenovani Gorgo, ki se je pozneje v tri delila, ktere so bile: Steno, Evrile in Meduza, hčere Forkis-a in Kate (Kato), torej so se tudi Forkide imenovale; znana je pa le bolj Meduza, ktere glava je imela to lastnost, da je njen pogled človeka okamnil.
Vidi se, cla so imeli jutrovci polno basen in pravljic, kakor jih vsak narod še zdaj ima. Basni imajo pa veči del neko resnično podlago; oprava in obleka je k njej izmišljena, ali kakor Slovenec pravi: „Je res, kolikor ni laži vrne" s." — Kaj pa je zerno v Andromedini pravljici? P. Gerardy Saintine (Trois ans en Judče. Pariš 1860) meni, da ta kraljeva hči, napadana od morske pošasti, je dežela Fenicija, ki so jo
morski tolovaji nadlegah". Jadrilnice so jim bile za drakonc, zmaje, ter morske strahovitosti. Poklicala pa je dežela v pomoč urne arabske jezdice (fares, pares ali pers-eus pomeni konjnika), ki so ukrotili morske tolovaje, so storili zavezo, politiški zakon , med seboj, in od te dobe se je pričela sreča dežele Fenicije; pegaz se je povzdignil na perutih. Ta zmaga, ki je narodu ko narodu zagotovila obstoj, se je za zmiraj ljudstvu v basni ter v spominu ohranila.
III.
l&aron [pesem].   Odhod iz Jafe. Dragomani in mukeri.  Arabske in kranjske paro.   Hanna Avvad, naš dragoman.   Znamenitost doline ^aronske. Filistejci.  ,,Vakuf." Jazur.   Ajn - Dalab.  Dagon. Domačija Golijatova. Lida. Prihod v Ramlo.)
Saron.
Dolina, dolina, Ravan prezala Saronska!
O koljko se spomina Na tvojem licu lesketi! Kako vsa v cvet si bla oblečena , Vsa z žitom, sadom blagodarjena, Igralo se po tebi Čed kardelo. Je mestice pri mesticu slovelo. —
Gnjusoba, gnjusoba Te krila jo Filiščanov!
Vtonila je doba, Ko žvčnkal meč je Goljatov. Sinovi Belijal so memo šli, Mol6ha , Dagona nikjer vec ni. Očaka Jakopa junaki davni Ohranijo spomin si v tebi slavni:
Osoda, osoda, . .. RešVala te junakov moč
Od roda do roda; Pa pokriva te še gosta noč. — Ko skusiš vsih narodov zmes, Prisije solnco ti z nebes,
Nesrečna! nisi bla lepote vredna , Zat6 teptd te še oblast nevedna! —
Od Jafe do zaželenega Jeruzalema smo imeli Še osem milj deleč ali poldrugi dan popotvanja. Pervi dan
nam je bilo iti samo do Rame ali Ramle, štiri ure. V saboto pred tiho nedeljo, 17. sušea po kosilu je že čakalo pred samostanom toliko arabskih pegazov, kolikor je bilo naših romarjev, in pa še več; tudi nekoliko bratov dolgouhov za robo in za arabske dečke ali tudi dečmane je bilo zraven. Pa to reč moram nekoliko bolj pojasniti.
Ker skoraj nikjer na jutru ni ne potov in ne voz za vožnjo, torej mora vsak popotnik jezdariti, kdor noče peš hoditi. Veči družbe si najmejo človeka, kteri jim sam za dostojno plačilo oskerbi vse, kar koli je treba za pot, konje, mule, osle, živež za po poti, kadar niso v kakem samostanu, in tudi šotorje seboj vzame, kadar se hodi po samotnih krajih itd. Tacega najemnika imenujejo dragomana ali tolmača, menda zato, ker tudi jezične opravila prevzame, ko skoraj nobenpopot-nik ne zna deželnega jezika. Po neki besednizbloji se imenujejo njegovi podnajemniki mukeri, iz arabske besede „mekjari,u ki pomeni najemodajavea živine za ježo. Italijani so od tod naredili „mucheri," in Francozi „mou-cres." Dragoman namreč najme za družbo potrebne ljudi in živino od raznih ljudi na svojo roko, ter ima včasi cele trume ljudstva, ki tudi brez orožja niso, kadar gredo v nevarne kraje. Skorej vsak, ki mu posodi konjiča, da z njim tudi kacega dečka, ako sam ne gre. In ta na oslu jezdč ali pa tudi peš hlačaje tuje gospode spremlja, in kteri je kaj bolj priden, se skerbno derži svojega konjiča in pa gospoda, kteremu njegovo živinče služi. Kadar se pride do vode, ima dečko skerb, da konjiču uzdo vzame in ga napoji, kadar se počiva, da pegazu malo slame iz mavhe, oves ga obilno ne doleti; po noči nekoliko več. Veči del se pasejo o počivanji, še večkrat pa gole kamne premišljujejo.. Prebijejo pa arabski konji, ako tudi ves ljubi dan ne jedo in ne pij6, kakor se dostikrat primeri. Tedaj se jim še huje godi, kakor včasi kranjskim param, ki morajo pod kapom na straži biti, ko njih gospodar v kerčmi vince pije ali pa žganjče serka. Pač oba poredno delata z ubogo živinico, pa vender z razločkom; arabec ne posti le svojega konjiča,
ampak tudi samega sebe (ti ljudje namreč silo malo in slabo jed6, bolj pa duhan puhajo), naš voznik pa konja posti, ko samega sebe napaja. Poseben razloček je še ta, da tam v taki okolišini pije tobak arabec, tukaj pa konj.
Naš Dragoman je bil Hanna Avvad iz Jeruzalema, katolišk armenec, prav dober in priljuden mlad mož. Po naročilu iz Dunaja nam ga je najelo vodstvo avstri-janskega hospica v Jeruzalemu, ter je z vso potrebno pripravo v Jafo naproti prišel. Plačali smo mu po trideset frankov od ondod do Jeruzalema. To je bilo dosti drago; drugi dobijo dosti boljši kup, kakor pravijo. Zraven tega nas je pa tudi marsiktcre škode obvaroval, in postregel, v čimur je mogel. Ko je zvedil n. pr., da so nas čolnarji iz parobroda tako ožulili, da smo mogli po pol napoleona plačati, je šel k vradnii ter je polovico toga denarja nazaj dobil. Sej pred 112 leti je neki Celi za to prepeljanje, kakor piše, 46 para (ali nekaj čez en piaster — kacih 12 nkr.) plačal. Toda on nič ne piše od viharja, kakoršen je pri nas lomastil. —
Naše mavhe, kožnjake in telečnjake so pred od-odhom pobrali dragoman in njegovi ljudje, jih povezali in na posebne konje ali pa na osle spravili. Tudi nam popotnikom je bilo treba zasesti in vsak si je v čedi poiskal svojega lisca, vranca, murna, belca, sivca, les-jaka, pikca, rujavca, ali kakoršnega je zasačil. Jaz ni-sern svoj živi dan imel prilike jahati in tudi^ lastnosti konj nisem poznal, da bi vedil dobrega zbrati; vendar sem bil pri tej reči dosti srečen. Naj boljši jezdici^ so dobivali nerodne kleke in včasi slabo opravo, da se jim je vsak trenutek kaj utergalo, ali so tudi s konja cepali m se kaj pobili. Meni se ni ves čas romanja nič posebno hudega pripetilo.
O poli dveh tedaj zajezdimo v dolgi trumi iz mesta Jafe na pot proti Ramli. Naj pervo gremo med lepimi, s kaktovimi mejami obdanimi vertovi, pa kmali pridemo na prosto ravan, na plan toliko imenitne doline Saron-ske, ki seže spod Karmela do Jafe, kacih osem ur ob niorji, pa zopet od morja proti Jeruzalemu gotovo kake
štiri ure deleč. V svetem pismu se ta dolina preslavlja kakor silno lepa in rodovitna. Tudi zdaj je sem ter tje po nekoliko obdelana in mile cvetličice žalujejo tu pa tam kakor samice nekdanje silne lepote. Izaija je to ravnino z druzimi kraji vred v njih prihodnji pustoti tako živo popisoval, kakor bi jih zdaj gledal; pravi namreč: „De-žela žaluje in peša, osramoten je Liban (ker nima več drevja), in gerd (poln skalovja, kras); in Saron je kakor pušava, in Bašan in Karmel se otresata (zgubljata gosto in lepo drevje). (Iz 33, 9.) Kar prerok govori od ravno imenovanih krajev, to velja od vse, sicer prelepe nekdaj silo rodovitne zemlje, zdaj pa uklete, vse zapušene in opustotene zemlje dežele Palestine.
Dolžno je opomniti, da v tem kraju so svoje dni prebivali tisti slaboglasni Filistejci s pregnjusobnim ma-likovavstvom in nečednim življenjem, s kterimi so judje imeli toliko vojsk in so bili od njih tako hudo nadlegani.
Kaj pa se vidi ob potu od Jafe proti Ramli?
Izidši iz Jafe se gre mem lepega vodnjaka, pred kterim je prijetna plan, obsajena s cipresami in starimi divjimi smokvami ali sikomori. Arabi imenujejo take kraje „vakuf" (pobožno delo); namenjeni so za turške mošeje in svetiša, in nobena reč ne pripravi njih prenapetosti, da bi jih drugovercem oddali, n. pr. za kako cerkev ali svetiše. Kjer koli je kdaj stala kaka džamija ali mošeja, je „vakuf," če bi bila tudi gnojna jama, in za noben denar ne dajo tacega kraja iz rok. Naj-berže bodo pa tudi v tem odjenjali, kakor so že v veliko druzih rečeh. Imenuje se omenjeni „vakuf" Abu-Nabbut-ov (mož betar ali gorjačar), ki je bil ob začetku sedanjega stoletja skorej čisto samosvojen poglavar v Jafi. Le-ta je bil ta „vakuf" naredil, ali pa saj popravil.
V eni uri se pride do vasi Jazur-a, ki je na zelenem homcu ob levi med verti. Ob desni je pokopna kapela z deseterimi kuplami, ob strani te kapele pa marmorni vodohram z ozko odpertino in zraven verč iz opeke za popotnike, ako hočejo piti.   Vertnar pri ka-
peli je za majhno letno plačo zavezan, da marmorno korito za popotnike z vodo napoljeno ohrani. Imenuje se „Ajn-Dalab" (vodnjak platanov) , ali pa „Ajn-Dolab" (vodnjak hranivoc). Mohamedani imajo enake vodnjake pogosto pri pokopališih, zlasti bogatini ob zalih rakah svojih deržin, in s tem, da popotnikom dobro delo storijo, menijo menda pomoči ali vstrcči svojim ranj-cim. Kakor Saintine piSe, je ravno v imenovani kapeli po mohamedanskem izročilu grob preroka Gad-a, ali kakor on misli, berže grob vidca Gada, ki ga je bij poslal David za tempelj les kupovat. Eno ^ uro proti jugu je svetišč, silno češeno od musulmanov, imenovano „Nebi-Rubin," v kterem bi bil po ravno tem izročilu grob očaka Rubena.
Dalje je ob desni imenitni kraj „Bejt-Dedžan" ali Degan, to'je, Dagonova hiša, tistega štorklastega iili-stejskega malika, ktercinu se je tako huda godila, ker je bila skrinja zaveze blizo.
Dalje ob desni za streljaj od poti je vodnjak in revna vas Sarfand, ki menijo, da' je nekdanji Get ali Gat, domačija Golijata velikana.
_ Preden smo dospeli v Ramlo, smo precej deleč od poti ob levi vidili imenitno mesto Lida (Lydda), ki je pa zdaj le prosta vas. Lida, nekdaj in zdaj po arabsko Lud, je bilo mesto Renjamincev, devet ur od Jeruzalema in šest ur od Jate'. Rimljani so jo imenovali Diospolis (mesto Zevs-a ali Jova, kteremu' so bili ondi tempelj zidali). Večkrat je bila Lida razdjana in zopet zidana. Sv. Peter je bil tukaj ozdravil udolomnega Enca, ki že osem let ni mogel iz postelje. V 4. stoletji je bilo tukaj škofijstvo. Posebno slavo je pa to mesto dobilo od sv. Jurja junaka, ki je bil v Lidi rojen, in ko vojaški častnik v Nikomcdii v mali Azii mučen , ter zopet v Lidi pokopan. Cesar Konstantin (po družili Justinijan) mu je bil tukaj prezalo cerkev zidal, ki so jo Saraceni dvakrat razdjali, križanki pa zopet pozidali. V tretje je Saladin 1191 z mestom vred razdjal ta prečastitljivi tempelj, in od tistihmal se ni več povzdignil; je pa lep in veličasten še v svojih podertinah.
Tudi veliko druzih starin od Rimljanov in iz srednjega veka se neki ondi vidi. Groba sv. Jurja pa turki niso razdjali, ker tudi njim je svet „ vitez z belim konjem," kakor sv. Jurja imenujejo. Sedanji patrijarh Valerga v Jeruzalemu je tudi v Lidi, kakor drugod, zopet napravil misijonsko staniše vza katoličane in previduje ga z domačimi duhovni. Zal mi je, da tega tako slove-Čega kraja nismo šli ogledati, ker je precej deleč v stran. Bila je Lida v pervih časih keršanstva močno obljudeno, bogato in prelepo mesto, središe tergovstva in popotnikov med Jafo in Jeruzalemom.
Ob petih je naše kardelo prijezdilo v Ram 1 o, in sicer po prijazni, če tudi po nekoliko težavni ježi, ker tako po-potvati še nismo bili vajeni. Dobri očetje so nas prav prijazno sprejeli. Bilo je še nekaj časa do terde noči, torej smo se precej vernili nazaj po stranski poti ogledat podertine templarske cerkve 40 mučencev, in smo že v mraku prišli nazaj v samostan. Ker je bila večerja že pripravljena, so nas kar precej v obednico peljali in k jedi posadili. Tudi prusovsko kardelo je bilo med tem dospelo, in kakor je v Jafi pred nami dobilo postrežbo, tako je moglo tukaj čakati, da smo mi od-večerjali; vsi na enkrat namreč niso imeli prostora. Ker pa v veseli družbi nismo posebno hiteli, nas je vodnik pruske družbe prišel dvakrat priganjat, češ, da gospe njegove družbe so že nekaj hudo opešale. Tako go-rečevanje za svoje piščanstvo nima sicer kaj graja vrednega, vender pa so mu nekteri naših precej zamerili in godernjali. _
IV.
(Stolp 40 mučencev in templarsko poslopje s cerkvijo. 40 mučencev pod cesarjem Licinjem. Renančki v miniaturi. Staro izročilo o begu sv. Deržine. Vodnjak sv. Helene in znamenitost vodnjakov na Jutru. Albanca in iliraina. Prenočevanje v samostanu. Ramla in njen pomen. Jožef Arimatejic in Nikodem. Zgodovina mesta in samostana. Kje je že ?)
Omenil sem zadnjič, da smo šli pred večerom gledat podertine templarske in cerkve 40 mučencev. Nekako
četert   ure  nazaj  proti Jafi  stoji  namreč velikansk stolp, na štiri vogle zidan, ves iz rezanega kamna, ki je samo na verhu nekoliko razkrušen.   Akoravno že pozno, smo vender hotli razgled z njega viditi in šli smo od znotraj na okrog do verha po 120 stopnicah. Poleg stolpa so obširne podertine nekdanjega velikega poslopja, posebno imenitne so pa podzemeljske votline. Ostanki ti so podobni zidavam nekdanjih križankov ; mislili so tudi, da tukaj je bila cerkev tistih 40 mu-čencev, ki so pri Sebasti v Armenii za sv. vero serčno umerli. Bili so namreč vojaki 12. legije, ki so bili pod cesarjem Licinijem obleke oropani na led verženi, kjer so zmerznili in so bili potlej v ogenj verženi. Njih zbrano košice, kakor izročilo pravi, so bile tu sena prenesene, nad kterimi da naj bi se bila cerkev zidala, kar je potlej sv. Helena doveršila.   Ravno tukaj, menijo, je bilo zalo poslopje nekdanjih templarjev ali vitezov sv. Janeza, ki se zato tako imenujejo, ker so v Jeruzalemu blizo tempelj na imeli pervo svojo cerkev in romarsko staniše.   Vsa podoba je, da je bila tukaj_ res velika naprava slavnih Johanitarjev, kteri so tukaj vi-socega stolpa potrebovali, kakoršne so imeli tudi drugod po sveti deželi, da so od daleč opazovali na sovražnike, pa tudi na romarje, ki so se bližali, da bi jim na pomoč šli, ako bi jih kdo nadlegoval.   Ker pa ne-kteri te zidave Arabom pripisujejo in zlasti zastran stolpa pravijo, da bi ga bil zidal egiptovski sultan Maho-med, sin Kalaunov, se tudi jaz nočem prepirati, akoravno jim ne morem prav verjeti. Prepričal sem se, da mnogi popisovavci so pritlikovski Renančiki v svojem pomenu, kteri povsod vse staknejo, da bi stare izročila overgli in svoje misli namesto njih popotnikom vsilili.^ Sej, če kaj novega ne pove, češ, popisovanje ni mično in ne izvirno.   Ne rečem pa tega ravno zastran verskih, ampak zavoljo drugih reči, ki so zastavljene na človeških izročilih.
Naj omenim tukaj staro izročilo o begu svete Der-žine v Egipt. To izročilo namreč pravi, da sv. Jožef, begoč pred Herodom, ni zavil od Jeruzalema po ravni
3*
cesti proti jugu, kjer bi bil sel skoz Betlehem in He-bron in grozdno dolino, iz ktere sta bila Jozva in Kaleb svoje dni prinesla tisti imenitni grozd, ter bi bil dospel v Gazo na Filistejskem. Tudi ni hotel iti na bližnjico čez judovske hribe v terebinško dolino, kjer je bil svoje dni David Golijata končal. Izvolil si je rajši očitno pot čez Arimatejo v Jope, ker se je bilo zanesti, da po tej poti ga bodo preganjavci narinanj iskali. Na mestu, kjer je zdaj ravno poprej imenovani stolp, pravi izročilo, je sveta Dcržina počivala, in sv. Helena je bila pozne jo na ravno tem mestu zidala cerkev.
Od ravno imenovanih razvalin smo šli čez polje mem nekterih smokovih dreves na drugo stran cesto prot severo-izhodu, k tako imenovanemu vodnjaku sv. Helene (Bir ezzibak), ki je od mesta četert ure proti severu. Imenujejo ga tudi delo velikega Konstantina. Toda več pisavcev je, ki ga ne temu in ne uni ne pri-vošijo, vender pa ne povedo, kdo da bi ga bil zidal. Delo je mojstersko, bodi si že, čigar je. V tih krajih, kjer je toliko pomanjkanje vode, so ljudje od nekdaj posebno pazljivost obračali na dobre in lepe vodnjake. Vodnjak sv. Helene je precej globoko pod zemljo kakor majhno jezerce z več prcdclki, kteri so z oboki ločeni kakor kake lope. Sest tacih klončnikov jo po versti, vsak 3—5 stopinj širok in 30 stopinj dolg. Ob koncu je ozek vhod po stopnicah in na verh sem ter tje kak dušek za svitlobo. Oboki verh zemlje so nekoliko iz-buknjeni, da se vidijo zaporedoma kakor široke lehe na njivi. Vodnjaki na jutru so kakor zlati rudniki in vidijo se ostanki nekdanjih prelepih enacih del sem ter tje — prav raznoteri, torej bom še o druzih prilikah o njih kako besedo sprožil; zdaj pa še kaj druzega.
V prav prijetnem večernem hladu gremo nazaj proti samostanu. Šla sta za nami med drugimi tudi dva možaka, ki sta se mi nekako čudna in bolj tiha zdela. Denem ju na muho ter poskusim nagovorivši ju, kako in kaj. Začudil sem se pa, ko sem poznal, da zraven arnavščine in nekoliko italijanščine tudi precej dobro ilirsko govorita.  Bila sta tergovca, če sem prav razumel, iz,
Smirae, in sta romala v Jeruzalem. Močno sta bila raz-vcseljcna, da smo se razumevali in zmiraj sta k meni tišala.
Naši konji, naša roba in vse je bilo v samostanu; pa ne le naše, ampak tudi reči od veliko druzih romarjev. Nekteri so dobili sobe in postelje, drugi so se potaknili, kamor so se mogli po prostorih. Samostan pa je bil zapahnjen kakor terdnjava; vender so drago manovi ljudje vso noč pri naši robi imeli stražo. To je bilo v saboto pred tiho nedeljo, 17. sušca. Drugi dan na vse zgodaj smo vstali, odmaševali in so tako urno sukali, da smo ob šestih že odrinili. Imeli ajno namreč še dolgo pot, — in ta dan nam je bilo viditi pervikrat v življenji sveto mesto Jeruzalem. Ali preden Ranilo zapustim, se spodobi tudi o tem mestu kaj malega povedati.
,,Ramlch" = Ramla, arabsko ime, pomeni „pcščeno" mesto (ram'l, pesek) in je druge korenine kakor ,,Rama," „Ramataim," kakoršnih imen je imelo več krajev^ kakor jc bilo n. pr. več „Emavsov, Magdal'- itd. „Sain-tine" meni pa vender, da naša Ramla bi bila nekdanja „Ramat-lehi" (verženje čeljusti), ali „Ram-lchi" (homec čeljusti), in to bi bilo mesto, znamenito iz zgodovine Samsonove. (Sodn. 15, 18, 19.) Od tod je bil neki tudi tisti pravični Nikodem, ki je z Jožefom Arimatojem vred Jezusa pokopal. Pravijo, da samostan frančiškanski stoji na tistem mestu, kjer jc bila Nikodemova hiša. Skalna duplina pod cerkvijo se kaže kakor raka obeh svetih mož. Tudi Jožef, Nikodemov tovarš, je bil namreč tukaj; zato se imenuje „Arimatejic,'< ker Ramla se je nekdaj Arimateja imenovala.
Ramla je tergovsko mestice v lepi dolini saronski, ki ima morebiti nekaj čez 3000 prebivaveev, med kte-rimi je neki do 2000 mohatnedanov, drugi so kristjanje, "aj več razkolniških grokov. Tergujejo pa naj bolj z raijlom iu pavolo. Bila je pozneje škofijski sedež, kakor Lida. Zraven latinskega in greškega samostana ima tudi armensko in maroniško cerkev. Samostan frančiškanski je prostoren in previdno zidan, ter ima lasten
oddelek za samostance, in zopet drugi za romarje. Vstanovil ga je Filip dobri, burgonjski vojvod 1. 1240; v začetku tega stoletja je bil skorej ves predelan; ohranili so s starega ozidja samo sobo, kjer je stanoval Bonaparte, kije imel v Ramli veliko staniše ali general-kvartir, preden je bil šel oblegat Ako (Saint - Jean d' Acre.) Ramla je bila tehtno mesto zlasti o križanskih vojskah; pod njenimi zidovi so se veršile kervave vojske. Balduin IV je bil Saladina tukaj tako namahal, da je bil zgubil vso svojo vojsko in jo je bil skorej sam unesel — bežč na velbludu. (Saintine.)
Sicer pa si je Ramla kakor m e s t o še le pozneje veči veljavo pridobila. Verne pravi: O Kristusovih časih je bila Arimateja še beržkone le majhna, pa gotovo prijetna in mikavna kakor malo kakošen kraj — lepo prebivališe, vredno možakov, kakoršna sta bila Jožef in Nikodem. Isambert francoz pravi: ,,Začetek Ramlin je musulmansk. Arabski zemljepisec AbuPFeda terdi, da to mesto je bilo vstanovljeno 1, 716 po J. K. po kalifu ommiadu Sulejmanu, sinu Abd-el-Melekovem. Mnih Bernard, ki je hodil po Palestini 1. 870, je pervi popotnik, ki je Ramlo imenoval." Lahko da je bilo le z imenom „ Arimateja" znano, ter so ga Arabci razširili in po peščeni zemlji zvali Ramla, kar je bilo gori omenjeno.
Kje si že?
Kje si že, o sveto mesto? Kje je Bog in Človek pravi
Kje si ti, nebeški vert, — Hodil, molil in učil?
Kje si mesto — ti nezvesto, Kje vojskoval boj kervavi,
Ki za ljubav daješ smert? Kje na križu kri prelil?
Dvigni kviško se nižava,
Da čez gore v daljo zrem; Znižaj zdajci se višava,
Da vidim Jeruzalem!
V.
(Še zmiraj viditi te ni! (pesem). — Odhod iz Ramle. Raznoteri romarji in zmaga Prnsov. Dragotin Halier in njegova sloveča prednika. Lep zgled mladega Francoza. Kobilice, njih požrešnost in njih je-zikoslovstvo ali filologija. List patriarha Valerga in lanska letina; kolera in druge stiske; obnašanje katoliških in nekatoliških misijonarjev, tudi konzulov, v teh nadlogah; usmiljene sestre; spreobernjenje veliko Turkov ob koleri v Lidi. „Arabske sestre!" Ježa po judovskih hribih. Kako so obedva pod oljkami in milim nebom? Silna ploha in kaj premore čez 20 let stari plajš od g. krojača Štekeljna?)
Še zmiraj viditi te ni t
Okrajna trikrat posvečena,
Še zmiraj viditi te ni; HČi Sijonska — prezaželena,
Še zmiraj ni te slišati!
Želim že stopiti v svetiša,
Pa malovreden se bojim; Bi gledal tvojo podertiša,
Al groze že naprej stermim.
Gasiti žejo si v skrivnosti,
Ok6 je že nastavljeno; Pretehtovati visokosti,
Serce ni kaj pripravljeno. —
Ni vere, upanja, ljubezni,
Gorečnost hira, jo medla; V serce , Zveličar, me pogrezni,
Da duša vname so hladna.
Se vmuznil bodem v množco zbrano,
Ki pela Ti je svoje dni, Se zgubil v šumno njih „hosano",
Da glas inoj slave ne kazi.
In zdaj, odprite se planjave,
Uprl v lepoti se, ok&; Odpirajo se veličave:
Zdaj — vid'lo Oljsko boš gor6!
Tiho nedeljo zjutraj, 18. sušca, okoli šestih tedaj 8mo se poslovili z Ramlo in s postrežnimi ondotnimi JČeti frančiškani, pa hajdi dalje po lepi ravnini Saron! Imeli smo še kake tri ure planega prejezditi, preden
smo prišli do okroglih hribov rodu Judovega. OdRamle dalje je bilo romarjev zmiraj več in pot kratkočasna. Zadeli smo skupaj tudi s francoskimi romarji, in pruske, ki so bili pred nami odrinili, smo dotekli pa šc prehiteli; so nas pa zopet dohajali. ,,Avstrijani so premagali Pruse!" rečem bližnjim tovaršem, in serčno veselje se zbudi nad zmago; le eden naših, tudi Prus, je bil nekoliko nejevoljen ter je rekel: „Das hatte ich von Ihnen nit jedacht!" — pa ne ravno zavoljo besede,_ temuč ker ga je urno jezditi težko stalo zastran telesnih okolišin. Med raznimi popotniki je bilo nekaj prav imenitnih ; med drugimi Švicar Dragotin pl. llaller, posestnik in mestni vradnik iz Soloturna, sprcobcrnjencc iz protestanštva (če ne morda iz kalvinstva) in sin po vsem svetu znanega in slovečcga učenega moža tega imena.   Imel je seboj svojega strežnika, ki ga je povsod spremljal, pazil nanj in na njegovega konjiča.   Pri marsikterih prilikah smo vidili, da so olikani možje,  kakor patriarh, Hallcrju v oziru na njegovega očeta posebno spoštovanje skazovali.   Oče njegov Karol Ludvik, rojen v Bcrnu na Švicarskem 1768, slovi zlasti zavoljo deržavno-pravnih učenost. Podcrl je staro od Locke-ta veljavno teorijo in ji dal čisto novo stalo v delu „Restauration der Staats-vvissenschaft"   (5 Bde. 181G—34.)   Učeni mož, poln moškega značaja, pa zraven vede ni pozabil na svojo prihodnjost.   Ko se je prepričal, da zastran vere ni na potu resnice, je prestopil 1, 1820 v katoliško Cerkev, akoravno je mogel zavoljo tega svojim imenitnim služ^ bam slovo dati.   Bil je od 1824—30 v ministerstvu v Parizu.   Umeri 1854.  Tudi šc ta Ludvik Haller je bil vnuk Albrehta Hallcrja (roj. 1708), vesoljno slovečcga fiziologa ali znanca znotranjega prirodoslovja, bilca ali botanikarja, deržavnika itd. —- Bila je na potu v Jeruzalem tudi protestanška. diakonisa, nekaj Poljakov, Šta-jerka od Gradca, par Slovenk (Kranjic), ki ste v službi v Aleksandri!, in več druzih.   Nekteri so peš hodili, drugi jahali na oslih, mulah, konjih. Posebno ginil me je mlad Francoz, ki je svoje živinče za uzdo peljal, na ktero je bil spravil priletno trudno Štajerko, ki je sicer
pes hodila. Mislil sem si, ta ponižni mladenec lepo posvečuje svojo pot. Tudi kacega poljskega pešca je sem ter tje enako doletelo. Ko smo prišli na konec saronske doline in začeli iti navkreber, sem vedii pervič jutrov-sko nadlogo, o kakoršni sem že tolikrat poprej bral in slišal. Po nekem nekoliko bolj zelenem prostoru je namreč mergolelo, šumelo in ob tleh poferčevalo vse živo kobilic, ktere so bile pa še mlade in so se le tal der-žale. Smilila se mi je tako rekoč zemlja, ko sem ta stud premišljeval. Ne bil bi pa nikoli mislil, kolike živine se iz teh merčesov zredijo, ako bi ne bil vidil pozneje v Sirii že odrašenih, ki so visoko nad zemljo gosto skorej kakor sneg ferčale — tolike ali veči kot naj životniši, ki jih je pri nas kdaj viditi. O drugi priliki bom to strašno šibo jutrovih dežel bolj natanko popisal, zdaj naj omenim le samo , kar sedanji jeruzalemski patriarh milgsp. Valerga o lanskih kobilicah piše.
V poslednjem snopiču „einsiedelskih letnikov" zastran razširjanja sv. vere (št. 192) je namreč pismo imenovanega slavnega gospoda od 2. malega travna^ 1860 , v kterem pravi o lanski letini v sveti zemlji: „Že je bila živinska kuga kmetijstvo hudo zadela in kmetovanje ob-težila. Pričakovala se je torej le bolj pičla žetev; kar se prikažejo trume kobilic, ki so žalostno upanje zastran pnčujočnosti še s strahom prihodnjosti pomnožile. V manj kot dveh mescih se je to požrešno merčestvo tako strahovito zmnožilo, da je po ravni med Jeruzalemom in Jafo vse pokončalo: žito, smokve, oljke, po-moranče, nobena reč ni našla usmiljenja; v Nazaretu so se kobilice lotile celo lubja lesa, ki je za kurjavo."
Sterme in z nekako grozo sera gledal ta .stud in vprašal Arabca, kako te zverce imenujejo? „Zirad" — mi odgovori. No, si mislim, kakor nalaš! to ime so od Slovencev vzeli; prava ,,žirad," ki vse „požrč" in pokonča. Čehom so te zverice „konjički;u Rusom „sa-ranče;" Madjarom „tiicsok" (kakor „tiček") ali „saska" reci „šaška." Lahi so jih imenovali „cavaletti" (prav za prav „cavalette"); po francosko ,,sauterelles"; latinsko „locusta" in v svetopisemskem jeziku „bruchus."
Ker sem že patriarliovo pismo omenil, naj še nekoliko povem iz njega. Pravi nadalje: „K temu je bila prišla še kolera. Prebivavstvo v Jafi je bilo izdeseti-nila in razširila svoje pokonČevanje do znožja judovskih (judejskih) gora, prebivavstvu mesta^ (Jeruzalema) pa, je bilo v začetku viditi, da hoče prizanesti. Nektere posamezne ljudi je bila napadla sicer mesca vel. serpana, potlej pa sta pretekla dva mesca, preden se je zopet koga lotila, in upati je bilo, da šiba pri tem ostane. Pa ni bilo tako. Od pervih dni vinotoka je jela v Jeruzalemu s toliko silo divjati, da jih je en sam dan 75 pograbila, akoravno se je bilo tisti čas prebivavstvo znižalo na 10.000 duš. Mislite si k vsem tem nesrečam še pomanjkanje živeža in dela, prejenjaje tergovstva, čisto prenehanje romarjev, in imeli bote obraz ali podobo našega življenja." X
Akoravno tudi to, kar patriarh nadalje piše, nekoliko pred moje popisovanje sega, naj vender tukaj omenim, kajti se dobro strinja s sedanjim časom. Pravi namreč, da te in take telesne nesreče je pa previdnost Božja v dušni prid misijonu obernila. Katoliški misijonarji so do zadnje betvice vse poiskali, da so nesrečnim, ki niso prav nič imeli, tegniii kruha ali pa dela. Več misijonarjev Je bilo prisiljenih v ta namen še dolgove delati. Patrijarštvo je na vse strani prav veliko pomoč skazovalo, in pa v Jeruzalemu živež delilo med uboge. Poročniki raznih narodov so ta zgled blagoserčno posnemali. (Tako je pač velikrat, da drugi potrebe še le vidijo, kadar jim jih pokaže katoliška Cerkev, in posnemajo jo, ker spoznajo, da je to lepo.)
„Še bolj občudovanja vredni zgled," pravi dalje naznanilo, „je skazovala katoliška ljubezen do bližnjega med kolero. Od edinosti (katoliške) odločene ljudstva so bile skorej po vsih krajih zapušene od tistih, ki so o prihajoči koleri pobegnili, akoravno^ se njih pastirji imenujejo: od naših pa ni ne en misijonar, ne en mnih, ne ena naših usmiljenih sester nezvesta postala dolžnostim, ki so jih vezale po njih okolišinah. Ne le da so pritekali delit ss. sakramente, temuč bili so tudi zdrav-
niki, strežniki in celo pokopovavci. V Kajfo so mnihi z (bližnjega) hriba Karmela prišli iz svoje tihe samote ter so pokopovali umerle za kolero; zakaj tolik je bil strah, da celo za denar ni bilo nikogar najti, ki bi bil hotel to bogoljubno delo opravljati. Na otoku Cipru je veliki namestnik patriarhov, g. Mihael Cirili, skazoval gorečnost, ki je vredna vsake hvale. (G. Cirili je grofu Maricourt-u, francoskemu poročniku v Larnaki, do zadnjih njegovih trenutkov pomoč skazoval in > francoska vlada se je hvaležnega skazala ter je gosp. Cirili-tu poslala red „častnega kardela.") Musulmani v Lidi so zapušali svoje mertve ter bežali na deželo, — in tako so delali pri vsi svoji veri v „slepo naključje" ali fatalizem, zavoljo kterega se sicer ne menijo za nevarnosti kužnih bolezen. Ta beg je naklonil misijonarju v tem mestu novo priložnost, da je djanje svoje svete službe razširil. Obiskoval je bolnike in jim stregel ter si prizadeval jim obudovati pobožne misli. Taki ubogi za-pušeni so poslednjič sami prosili za sv. kerst. Rekli so namreč: „„Pač dobro previdimo, da vaša vera je Prava, zakaj le sama prava vera premore tako ljubezen navdihniti."" In tak6 je doživel misijonar veselje, da je kerstil 25 odrašenih in 75 otr6k iz nejevernikov."
»Celo drugoverci so bili prisiljeni očitno hvaliti da-režljivost naših duhovnov. Protestanški časniki v Londonu in Carigradu, pa tudi listi razkolnikov so bili v tem ene misli. Poročniki, naraestovavci nekatoliških der-žav, so pošiljali patriarhatu v Jeruzalem vošila zavoljo obnašanja (katoliškega) duhovstva. Pa tudi svoje nejevolje niso zamolčevali, ktero jim je zbudovala babo-serčnost duhovnov njih verstva."
Enako lepe reči naznanuje od usmiljenih sester po raznih mestih in pristavlja zgled iz Sajde (Sidon) ob času kolere. Truplo umerlega za kolero je bilo ostalo v zaklenjeni sobi, bodi si že iz pozabljivosti ali boječ-nosti. Več kot en dan se ni nihče našel, ki bi si bil upal v stanovanje. Greste pa v tem takem ondi blizo memo dve usmiljeni sestri, ki ste po navadi bolnike obiskovale.   Slišite to reč in brez kacega druzega po-
4 *
močka razun s pušico kisa, v zaupanji na pomoč Božjo, greste v okuženo stanico in odprite okno. Gledavci, oserčeni s tem zgledom, pridejo in odnesejo merliča. Cez nekaj dni je bila ena teh serčnih sester kolero dobila in je tudi umerla. Imajo tudi že domače usmiljene sestre, ki jih imenujejo „arabske sestre" in se pečajo zlasti s Šolsko odrejo ter s katoliškim podukom arabskih otrok. Zastran teh junakinj, ki posebno po Sirii veliko dobrega delajo, pozneje kaj mičnega; zdaj pa nazaj na pot!
Kmali ko smo začeli jezdariti navkreber, smo spoznali kaj so judovski hribci in hribi. Kdor ne pozna spretnosti arabskih konjičev, bi mislil, vse noge si morajo uboge živali polomiti po teh gerdih luknjah, jamah, kuceljnih, soteskah, ko jim je velikrat skorej vsaka stopinja posebej ubirati in loviti zdaj med gostim debelim skalovjem, zdaj po ozkim robu, zdaj po dolgi pečini ene same skale sceloma, da se nikjer noga ne prime, zdaj zopet ob grozo vinskih prepadih (zlasti unkraj Jordana in ob Libanu), da bi mislil, vse se mora stermogla-viti skorej v peklenske globočine. Tudi po naših krajih so sem ter tje po gorah take kozje pota, pa ne za konje. Vender pa so ne sliši, da bi se kake posebne nesreče godile, ker arabski konjiči vedo, kje imajo glavo, pa še bolj, kam je treba noge postavljati.
Okoli poldne smo pervikrat imeli kosilo pod milim nebom na nekem hribu. Med prijaznimi oljkami so dragomanovi ljudje pert raztegnili, pometali na okrog ploščike z nožmi, vilicami, kozarci iz lame, pa kruha in pomoranč; na sredo pa velik kup kuhanih jajc, suhih smokev, postavili veliko steklenko vina, ob strani d j ali vode v mehovih. Popotniki smo se vlegli okrog po tičh, kakor po kmetih kosci na travniku ali drugi delavci na polji, ko jim prinese gospodinja malico, kosilo, južino, ali kar si bodi enacega. Vsak sije poiskal hitreje ko je mogel svoje jedilno orodje in nihče ni glodal, kdaj ga bo kdo priganjal, kajti priganjal je tisti, ki se je že 6 ur makatal na konju kakor milkec ali sito v mlinu, pa vmes malo ali morebiti nič zalogljeja ni dobil.  Vse je biLo
veselo in dobre volje pri tej idilski ali pastirski pojedini. Za pervo jedjo so pri tacih pojedinah nasledvale nektere sorte mesnine in na zadnje sir in druga suha roba, raz-trošena po pertu. K sklepu je bila černa kava, ki jo je naš kuhar varil pri stari oljki. Imeli smo jo večidel po trikrat na dan. Take kosilca so terpele po eno uro, ali pa malo več ali manj. Treba je bilo nekoliko počitka in okrevanja, sej noge so bile po dolgi ježi veČi del že tako terde in mertve, kakor bi jih bil iz klade vzel. Konjiči so ravno tako hitro gledali kaj kermesi dobiti, kakor popotniki, ker bila je ondi trava in ni jim bilo treba meditirati.
Ni bilo čez tri minute, ko zasedemo in odhajamo, vstane taki vihar s ploho, da so se konji kar prek od dežja obernjeni ustavili in so se branili dalje iti. Ali k sreči v sveti zemlji dež in ploha veči del ravno tako hitro odide, kakor pride. Tako smo skusili ravno ta dan večkrat. Imel sem pa seboj plajš po stari šegi, ki je bil moj velik dobrotnik; vergel sem dolgi rob čez glavo nazaj ter mi je služil za dežnik in za vso hrambo: bil sem v naj večjem dežju ravno tako na suhem kakor doma v sobi. Taki plajš je na popotvanji povsod potreben — podnevi in ponoči, o dežju in o poldnevni vročini, ker tudi zoper t6 nekako brani. Moj čez 20 let stari plajš mi je naj boljši službe ska-zoval že poprej dvakrat v Egiptu, na potu v Rim, pa zdaj v Palestini: ne zamenjam ga s „kaftanom" turškega sultana. — Imeli smo še 3—4 ure prav gcrde poti u* še nekaj hribov je bilo treba prekoračiti, preden smo doživeli redko srečo, pervič v življenji ozreti se čez sveto mesto in na Oljsko goro. Preden pa to povem, naj le še ob kratkem omenim nektere kraje in pota od Ramle do Jeruzalema.
VI.
(Kaj se vidi od Ranile do Jeruzalema. — Emmoas in Emavs. — Dizma in sv. Deržina. — Grob Samsonov. — Jopov vodnjak. — Kako je razbojnik Abu - Goš prišel v kleše ; — Kirjat - Jearim in skrinja zaveze. — Cerkev sv. Jeremija. — Oo. frančiškani mučenci v peči. — Modin in Makabejci. — Ev. Emavs. — Hadrijan popotnik, njegova olika in njegova bela pujsa, ter judovsko rogovilstvo. — Te-rebinška dolina in mesto, kjer je bil Golijat končan. — Čez hribe in doline — poslednjič v Jeruzalem. — Perva pot v Božji grob in „To Deum." — Sprejetje v avstrijskem hospicu, zahvala in splošnjo vesolje.)
Kdor ljubi zemljopisje in starinstvo, utegne med potjo iz Ramle proti Jeruzalemu oprezvati zlasti na; B e-rije, Kebab, Emmoas, Latrun, Jopov vodnjak, Vadi-Ali, Abu-Go š, Kustul, Kolonij e.
Od Ramle se gre najprej po ravnini, ktero sem ter tje namaka kak potoček in ji daje nekoliko rodovitnosti.
vas Berije (Berrieh, to je, pušava). Na obrežji nizkega homca kake pol ure delj ob levi je z mejo kaktov obdana revna vas Kebab. Od tod na desno, kake pol ure od poti, se vidijo podertine arabske vasi Emmoas. To je nekdanji Emavs, imeniten zavoljo zmage Juda Makabejca zoper Sirijane (1. Mak. 4, 3 id.); ne sme se pa zamenjati z unim Emavsom, 60 stadij od Jeruzalema, kjer se je bil Kristus dvema učencema prikazal. — Tri ure od Ramle, precej ko se začne iti v judovske hribej je na severu že čez 20 letzapušena vas Latrun, „Vicus latronum," to je, terg ali vas razbojnikov. Tukaj je neki imel svojo razbojniško jamo tisti desni razbojnik, ki se je bil na križu spreobernil. Izročilo to-le pripoveduje :
Neki dan je sveta Deržina ob svojem begu v Egipt tamkaj memo šla. Dizma z drugim razbojnikom jih ustavi, da bi jih za denar akutni. Bil je pa Dizma tako silno ginjen od lepote božjega Detetka, da ga je branil zoper divjačnost svojega tovarša. Temu dobremu delu se ima zahvaliti za milost, da se je spreobernil o trenutku svoje smerti na križu, ko je pa drugi razbojnik umeri v nepokornosti do konca. — Križanki so
Ramle ob desni tedaj
nova
tukaj postavili ostrog ali terdnjavo, ki je gospodovala nad vhodom v dolino. Ob kraju ceste se neki še vidijo pragi v skalo vsekanih vrat, na kar pa, kolikor se spomnim, nas nihče ni opomnil, ko smo memo šli. — Na desno v stran ceste tukaj ima biti grob Samsonov, kakor piše Saintine, od kterega pa ni nobene sledi več. Pokopan je po sv. pismu med vasema T s ora in Eštoal; in res ste četert ure od ondod vasi S ura Eštije, ki ste očitno z unima ene in ravno tiste korenine. — Pol ure dalje je ob poti Jopov vodnjak, (BiarEjjub), da ga bode vedil poiskati, kdor bi tje po-potval, zakaj tudi na to, kakor na marsikaj druzega nas popotnikov, saj kolikor jaz vem, nihče ni opomnil. Tukaj je na pol poti med Jafo in Jeruzalemom. Kakošen pa je vodnjak? Dve okrogli jami, z neobdelanim kamenjem obrobljeni, s kalno mlakužo napolnjeni. Mislin meni, da je to studenec Nephtoa (Josve 15, 9. in 18,15.)
V kacih treh četertih ure grede po kamniti poti ster mine Vadi-Al i se pride na odpert kraj med lepo zeleno drevje. Tukaj se imenuje „pri drevesu Imam-Ali" in je prav pripraven kraj za južino in počitek. Tudi mi smo obedvali v tem kraju, kakor sem v poprejšnjem oddelku omenil. — Gre se dalje mem revne vasi S ar ris. Še celo uro derži steza po dolinčastih višavah, preden se zavije čez hrib, kjer je unstran vas Abu-Goš. Tako se imenuje ta vas po razbojnskem šejhu, ki je bil pred več kot 20 leti s svojimi podložniki vred strah in groza vse na okrog. Zdaj je pot varna, kakor pravijo; vender me je bilo nekako groza, ko smo šli mem tega kraja in sem ravno v Vernetu bral, kako je Abu-Goš tukaj gospodaril, dokler ga niso po zvijači v Carigrad zvabili, od koder ga ni bilo več nazaj. Turška vlada namreč ni nikakor mogla sicer majhne pešice teh prederznih tolovajev ugnati. Poslednjič si izmisli in postavi Abu-Goša za pašata v bližnjem Jeruzalemu. Razbojniku se to kaj moško zdi in začne ves drugač biti, ker nadja se še višji časti. V svoji slepi nadi gre na poklic v Carigrad, kjer se je pa vjel kakor vrabec v mrežo.  Nekteri pravijo, da so ga tam ob
glavo djali, nekteri pa, da še živi v terdnjavi vVidinu. Mlaji Abu-Goš, sin unega siloviteža, ima svoje ljudi v redu in strahu, ter se popotniku ni bati. Za naj manjši napad ali rop mu je vsa okolica odgovorna. S težko globo kaznuje vse vasi in gospodarje svoje okrajine, da s tem napadane in oropane dostojno odškodva. (Gl. Verne str. 70.) Ta vas, ob lepem berdu na desni, ima v zgodovini veliko znamenitnost. Imenuje se po svojem pravem imenu El-Karije ali Karijet-el-Aneb, to je, vas grozdja. In to po pravici. Tukaj namreč se pričenja rodovitna dolina z oljkami, smokvami in vinsko terto. Zedinjajo se pisavci, da tukaj je bil judovski Kirjat-Jearim ali Kirjat-Baaia, kjer je bila skrinja zaveze skoz dvajset let v hiši Aminadabovi (Josv. 15, 9 in I. Kralj 7, 1). Kaj lepo se zlaga, kakor je pisano: „Nesli so skrinjo Gospodovo v Aminadabovo hišo v Gabao." „Gabaa" pomeni berdo ali grič, na kakoršnem ravno stoji Karije.
Spomina vredna je tukaj cerkev sv. Jeremija, zidana od križankov, ki je pa zdaj spremenjena v konjski hlev. Vse ozidje je še dobro ohranjeno, zidanje je v gotiškem zlogu s 3 ladijami, okna imajo romansko podobo, po zidu se vidijo še stare slikarije na presno. Kakor so pa Abu-GoŠi delali s keršanskimi svetostmi, tako so počenjali s keršanskimi ljudmi. Eden njih spred-nikov je bil pred nekaj več ko poldrugi sto leti dal več očetov frančiškanov v svoji fanatiški grozovitosti v peč zapreti in z ognjem zadušiti.
Kake pol ure naprej se vidi na precej zvišeni strani hribec, na kterega verhuneu je bil M o din, domovina Makabejcev (1. Mak. 13, 25.) Tukaj je bilo zalo po-kopališe teh junakov, dosti visoko, da so ga mogli mornarji celo z morja viditi. Od tod so Makabejci darove pošiljali v Jeruzalem, da naj se za umerlih duše moli. Ob času Evzebija Cesarejskega in sv. Jeronima je ta imenitni pokopni spominek še stal; zdaj ni nobenega ostanka več: „Etiam periere ruinae." (Saintine.)
Skorej v obličji popotniku proti jutru se vidi dalje na hribu revna vas Kustul, popačena beseda iz latin-
skega „Castellum." Ta kastel ali grad je bil sozidal cesar Vcspazijan, da jo ondi imel rimsko posado. Ta kraj smo bili prišli pozneje tudi iz Jeruzalema gledat^ in sicer ravno velikonočni ponedeljek: zakaj ravno tukaj je bil tisti Emavs, kjer se je bil Jezus učencema prikazal. (Luk. 24, 13.) Vidijo se še tudi podertine cerkve, ki je bila pozneje sv. Kleofu zidana. Toda to pride na versto o drugi priliki. —
Skoz pol ure dolgo dolino se gre dalje mem dobrega studenca in revne vasi Kolonije ob levici, ki ima ime od nekdanje rimske naselbe cesarja Adrijana. Znano je, da Adrijan ali Hadrijan je veliko popotval po svojem cesarstvu ter sam se prepričal, kaj je kje potrebnega. Za Rimljane je veliko dobrega storil, ker pospeševal je zlasti učenosti.   Za kristjane pa je bilo pod njim 4. preganjanje in na poslednje je žugal pravi Do-micijan biti: pokosila pa ga je smert 1. 138. Jude je dražil s terdobo in neusmiljenim zasramovanjem k rogovilstvu (dal je n. pr. nad jeruzalemskimi vrati postaviti svinjo iz belega marmeljna).   Ko se je pa rovarstvo pod Bar-Kokab-ora res vnelo, ga je s kervavo ojstrostjo zaterl in Judejo v pušavo spremenil.   To je neverska „olika in humanitet," kakoršno svet tudi dandanašnji čisla, ker oliko sv. vere premalo pozna in le „na meso seje, od česar se pa zanje poguba," in ne blaženost. — Preden se gre čez neki most, se vidijo obilno podertine cerkve, ki nekteri menijo, da je zidana na mestu, kjer je bil David končal Golijata velikana. Dolina tukajšnja pa je dolina terebinška. Iz potoka, ki pa sedanji čas le ob dežji teče, je bil menda David pobral petero kammčev za svojo fračo.   Veliko druzih znamenitost se je godilo in veršilo po tej dolini.
Misli si popotnik, da"kbo vender enkratne konce teh hribcev in dolin; pa še le ni. Se nekaj višav in nižav je bilo treba prekoračiti. Vse je že trudno , živina in ljudje. Na vse zadnje gremo se kake pol ure Čez prave groblje, — zmiraj na kviško. Že kleče sprednji na verhu pri nekem ozidji, molijo in pobožno tje čez gledajo, ko so drugi še med skalovjem.   Ko jaz, dasi-
5
ravno ne poslednji, na vcrh pridem, so se bili drugi že osopli, obojna vodnika avstrijanskega sprejmiša, ki sta bila z dvema kavasoma vred precej deleč naproti prijezdila, sta bila že dopovedala, kar se je za trenutek vediti in viditi dalo, — torej je bilo hitro treba dalje kobacati in nisem imel časa opazovati, kakošni vtisljeji so se o pervem pogledu v mojem sercu utrinjali. Naravnost prek čez mesto se vidi na uni strani Oljska gora, pa takrat je še nisem poznal. Nekako o poli štirih je bilo, ko smo zagledali mesto s homca.
Naj perva pot je bila skoz jafiške vrata v cerkev Božjega groba, kamor smo dospeli okoli štirih. V pervo sem z romarji vred poljubil kamen maziljenja, ki je blizo velikih vrat, in potem sem imel srečo, kar precej skoz angelsko kapelico priti v grob Gospodov. Ne včm prav, kakošni občutki so me obhajali. Molili smo nekoliko. Vidil sem nektere, ki so točili gorke solze. „Te Deum" smo opravili in se podali v avstrijansko romarsko hišo , kjer smo bili 4 tedne kakor doma.
V majhni lični kapelici, kjer je v altarji podoba sv. Deržine ter beg v Egipt, smo zopet opravili zahvalno pesem. Gospod dr. Čoke, pervi vodja, nam je v čver-stem nagovoru načertal romarske dolžnosti, omenil, da je romanje v Jeruzalem brez vsacega pomislika ena naj večih milost, da tukaj studenec dobrot posebno teče, da se zajema iz vira samega itd. Razdeljene so bile nam sobe; trije Slovenci gosp. Verlič, g. Šranc in jaz in pa Parec g. Albreht smo dobili naj veči prav lepo stanovanje, kjer sta bila tudi poprejšnjo leto gg. Slovenca iz Štajerskega. Večerjali smo vsi skupaj prav dobro, rumeno jeruzalemsko vino pili, in bili smo kaj dobre volje, kakor le malokrat v življenji.
VIL
(Praznik sv. Jožefa. — Patriarh Valerga in njegov god. - Avstri-janski poročnik pl. "VValcher. — Kustos o. Serafin in italijanščina. — Obiskanjo patriarha. — Popis Jeruzalema: njegova lega; doline in hribi krog njeo-a; zidan na gričkih; obzidje; atirojne vrata; 4 razdelki njegovi;"kaj jude vleče v sv. zemljo; sploanja podoba mesta.)
Naslednji dan,  19. sušca, je bil sv. Jožef, kije v Jeruzalemu zapovedani praznik. Maševal sem v frančiškanski samostanski cerkvi najsvetejšega Zveličarja. 9 tej priliki sem tudi v pervo vidil prav slovesno mašo jeruzalemskega patriarha Valerga,   kteri je ob enem svoj god obhajal.   Ime mu je namreč Jožef in je kaj častitljiv nekako 601etin gospod z dolgo sivkasto brado. Doma je iz Genve in bil je poprej misijonar v Indii, od leta 1847  je pa patriarh v Jeruzalemu ter za vso sv. deželo, in za Sirijo.   K maši so mu stregli njegovi korarji, duhovni, bogoslovci in blagi rejenci njegovega vstava v Bejt-džali pri Betlehemu. — Ko smo vsi du-bovni odmaševali, smo začeli opravljati svoj poklon zadevnim visokim gospodom po Jeruzalemu. Peljala sta nas gg- vodnika v hospicu avstrijanskem najprej k avstrijan-skenm poročniku pl. gosp. Leopoldu Walcher-ju. Prav priljudni gospod nas je posadil in nam po jutrovi šegi postregel s kavo in še z nekterimi sladkostmi. Tožil je, da je že enega otroka zgubil, kar je tukaj, pa tudi žena ne more obnebja prenašati in mora drugej prebivati. — Druga pot je bila v frančiškanski samostan k prečast. o. kustosu Serafinu Milano da Carara.   O. Serafino je ♦ velik, prav častitljiv in zgovoren Italijan, ki nas je priljudno sprejel. Posebno všeč mu je bilo, če je kdo italijansko znal, in ko so mu skazali novega vodja gosp. Večera,  mu je precej naročil,  da se mora italijansko učiti. Nemce pa je v šali oponašal: „ja wohl, ja wohl." Kar je bilo nas Slovencev, se nismo prezentirali za Nemce o tacih prilikah, kakor je bila sicer od nekdaj šega, ampak za Slovane. Tudi tukaj smo mogli v novic kavo piti, k sreči so na Jutroven skedelice za kavo skorej orehove lupinice in ni nevarnosti, da bi kdo s to
6 *
pijačo post prelomil. Popoldne smo šli vsi romarji obiskat milgosp. patriarha in hospiški vodja dr. Coke mu je v imenu vsili srečo vošil. Patriarhija je novo, še ne dodelano poslopje, prav zalo in imenitno. Tudi novo patriarško cerkev smo ogledali, ki enako še ni dokončana.
Preden pa dalje naše popotvanje naznanujem, je neogibno potrebno, da Jeruzalem saj nekoliko malo popišem , ker brez tega se ne more lahko ne kaj dopovedovati in no umcti.
Nobenega mesta ni na zemlji, da bi vernemu katoličanu serce tak povzdignilo, ko ga sliši, kakor Jeruzalem, ,,mesto miru" ali „dedina miru." To mesto je med judovskimi gorami, nekako v sredi Palestine, 2200 čevljev nad srednjim morjem. Nobena cesta, tudi druga poštena pot ne derži k njemu od nobene strani, da bi se človek mogel peljati. Mesto je naslonjeno ob severu na berdo, ki se razširja v planjavo, ktera pelje proti Samarii, Galileji, Damasku itd. Ob vsih družili straneh ima globeli , ktere so pa na trni strani obmejenc še z višjimi berdi ali manjšimi hribi, ki obdajajo Jeruzalem. Zavoljo tega se od nobene strani prav daleč ne vidi na mesto. Tega sem se prepričal, ko srno Sli od Jordana in mertvega morja nazaj proti Jeruzalemu. Doline krog Jeruzalema so tc-le: Ob vzhodu je dolina Josafat ali cedronska dolina, med Jeruzalemom in Oljsko goro; ob jugo-vzhodu dolina Hinom ; ob severo-zahodu dolina Gibon. Sedanje mesto je v nekakem trikotju med dolino Josafat in Hinom ob jugo-vzhodu. Nad obrežji ali berdi, ki mesto unkraj dolin obdajajo, so trije višji homci ali bi djal hribi, kterih naj višji je proti jutru Oljska gora (2556 čevljev nad srednjem morjem); na severu gora Skopus, ki je blezo le zdaljšanje Oljske gore ; proti jugu pa »gora hudobnega sveta."' Tudi se derži Oljske gore ob jugo-vzhodu „hrib pohujšanja," na kterem je bil Salomon judom v pohujšanje dal malikovav-skim ženam tempelj ne zidati za njih malike. Zidano je mesto na 4 gričkih in med njimi, ki so ti-le: Proti jutru Moria, na kterem je bil Salomonov tempelj; proti večeru Akra, ki obsega Kal varijo in cerkev Božjega groba;
proti jugu Sion, in proti severu Bezeta, ali novo mesto. Ker mesto od severo-zahoda proti jugo-vzhodu visi, se od vzbodnje strani, zlasti z Oljske gore, kaj častitljivo po njem vidi. Lepša ga od deieč prav posebno nekako nazobčano, 40 čevljev visoko obzidje, s kterim ga je bil v sredi  IG. stoletja obdal sultan Soliman. Nadeta pas veličansko mole obilni stolpi,  kuple in druge višji poslopja.   Obzidje ima mnogo turnčev in stolpičev m ob zahodu in severu veliko ovinkov, kjer stoji na velikanskih pečinah; ob jugu in večeru je bolj ravno za-kroženo.   Ob znotranjem obzidju je nekaka polica ter pot, da se krog in krog lahko po njem gre. Vender je pa to zidovje nekako podertinsko in ne moglo  bi se blezo odveč braniti evropejskim bombam.
Jeruzalem ima 4 vrata, ki  se odpirajo, nektere pa so zazidane. 1. Na severu so damaške vrata, skoz ktere se gre v Nazaret, Nabluz, Damask; arabci jih imenujejo „Bab-cl-amuda ali stebrove vrata. 2. Proti jutru vrata sv. Štefana, skoz ktere jo bil sv. Štefan iz mesta gnan in ne deleč od tam kamnjan; arabci pa jih imenujejo vrata Marije Device (bab Sitti Manam), ker peljejo k grobu Matere Božje, kteri je med mestom in Oljsko goro. 3. Ob jugo-zaliodu Sionske vrata, po arabsko „bal-el-nebi Davud (vrata preroka Davida), ker tam blizo je obednica zadnje večerje, zdaj turško moliše ah mošeja, kjer je tudi Davidov grob. Proti večeru so jatske ali jopske vrata, skoz ktere grejo v mesto romarji, ki pridejo od Jafe, iz mesta pa se gre skoz^ nje v Hebron, v Betlehem, k sv. Ivanu v pušavo itd. Sicer ima mesto podobo nckacega nerednega ali skvečenega štirvogelnika,  ktere strani ste najdaljši od severa proti jugu.   Presekuje pa mesto ena večih ulic od betlehem-skih vrat proti' jutru, gredoč mem tako imenovanega Davidovega grada (Hvppicus) proti Oraarjevemu molišu; druga od damaskih vrat za cerkvijo Božjega groba proti jugu do sionskih vrat; tretja od vrat sv. Štefana mem avstrijanske romarske hiše, ki so zavije k Božjemu grobu — le-ta jekrižev pot (via dolorosa).  K tem se sme pristaviti še „pot keršanska" od Davidovega grada k Božjemu grobu.i^
Razdeljen je Jeruzalem v 4 razdelke: 1. „keršan-ski stan" ali severo-zahodnja stran, ki obsega cerkev Božjega groba, glavne samostane in naj več konzulatov;
2. „armenski stan" v južnem zahodu z obširnim armenskim samostanom na enem sionskih verhuncev;
3. „musulmanski stan" na severnem vzhodu, ki obsega Omarjevo moliše s poglavarjevim poslopjem; 4. „j ud o v s ki s tan" na južnem vzhodu ob vegi hriba Siona in v nekdanji — zdaj zasuti — dolini med Sionom in Morijo, ki jo Jožef Flavij imenuje Tvropaeon ali dolina sirnikov, in je nar bolj umazan del vsega mesta. Tukaj po krivinah neštevilnih uličic stanujejo Izraelovi otroci natlačeni po tesnih umazanih bajtah, kterih nizke vrata in male oknica komaj kaj malega zraka in svitlobe pušajo v stanovanja. Ti nesrečni ljudje, ki štejejo blezo še zmiraj Palestino za svojo deželo, radi od vsih strani sveta prihajajo tje, zlasti na starost, in se potaknejo po kakoršnih koli mestih in kotih, da bi saj počivali v zemlji svojih očetov. V Jeruzalem jih pa blezo še posebno to mika, ker tam se hodijo vsak petek pred zidovje nekdanjega tempeljna jokat, kar bom o drugi priliki bolj na tanko popisal.
Sicer pa ima Jeruzalem sploh podobo druzih jutro-deželskih mest. Ulice so ozke in neredne, kjer so tla-kane, bi si človek med okroglimi kepami lahko noge polomil, kjer pa ne, bi se utegnil v prahu zgubiti. Ven-der pa se mora spoznati, da se poslednji čas, naj berže na evropejski vpliv, tudi v tem boljša, in nahajajo se že nektere dosti lepo in dobro tlakane ulice in pota. Tudi ima mesto po podobi druzih na Jutrovem več pokritih teržiš ali bazarov, vktere le skoz gornje linice kaj malo svitlobe sije, da je človeka skorej groza, ko v take kertove luknje pride. Med raznimi boljšimi poslopji je veliko revnih koč iz blata z malimi vraticami in omreženimi luknjami namesti oken, in dosti starih podertin, posipov, praha in blata. S pološičnatih streh (terasov) se sem ter tje dvigujejo kuple in stolpiči med velikima kuplama Božjega groba in Omerjevega moliša in še med nekterimi višjimi minareti ali stolpi musul-
manskih moliš. To daje mestu od deleč nekak veličansk pogled.
VIII.
(Loga nekdanjega mesta. — Zgodovinski načert jeruzalemskega mesta. —; Nasilstvo razkolnikov do katoliških svetiš.)
Zastran nekdanjega mesta Jeruzalema je v množili rečeh polno dvomov, kje in kod je ravno stalo, toraJ ugibajo eden tako, drugi tak6. Mnoge svetopisemske imena so zginile; izmed svetnih pisavcev nekoliko Popisujejo nekdanji Jeruzalem Tacit, Dion Cassius, Stra-?n\— D0lj na tanko pa jud Jožef Flavij, kterega učeni zastran tega naj rajši prebirajo. Da je bilo mesto nekdaj po nekoliko na drugih krajih mem sedanjega, ni dvomiti, vender pa naj berže ne toliko, kakor bi mar-sikteri radi.
Moria Ofel ali Ona, Bezeta, Sion in Akra, so grički, na kterih in ob kterih je stalo staro mesto. Mori- *
moria je zanesljivo in gotovo homec, na kterem je bil Salomonov tempelj, in na njegovem mestu je dandanašnji Omarjevo moliše ali mošeja. „Moria," to je, „Bog bo previdii" se ima za tisti kraj, kjer ie Abraham daroval jagnje, potem ko mu je bil sin Izak ohranjen. (Genes. 22, 2, 8, 14.) Temu ob severni strani je bil ob rim-ljanskih časih grad Antonia. Ofel je proti jugu od Morie med potokom Cedronom in znotranjo mestno rupo. Bezeta, t. j. novo mesto, je bila proti severu gradu Antonia, ločena'od nje s široko rupo. Ti trije hribci so bih zaporedoma na ravno tistem gorovji ob jutrovi strani. Večerno stran pa je globoka dolina ločila od pitrove, in na nji sta bila od juga proti severu homca Sion in Akra. Sion je Davidovo mesto, kjer je bila zadnja večerja in veliko druzega znamenitega; Akra pa po ne-kterih oddelkih ni drugo, kakor tisti kraj, kjer je zdaj Kalvariia in cerkev Božjega groba. Vsi ti kraji so tudi zdaj s hišama napolnjeni in obljudeni.
Kratki načertek zgodovine Jeruzalerao ve je enako potreben pridnemu bravcu kakor popis mestne lege, da potem ložej razume in sprevidi druge popise in pojasnovanja.
Znano je, da je Jeruzalem na tistem mestu, kjer je bil Salem, sedež Melkisedekov, kar je tudi v sv. pismu dokazano. Gotovo enako je, da pred Davidom se je mesto imenovalo J e b u s, od Jcbusejcev, mlajšev Kanaano-vih, ki so bili v posest vzeli hrib Sion. Ko je bil prišel Josva v deželo in je deželo delil med Izraeiove rodove, je bil ta del dobil rod Benjaminov. V sedmem letu svojega vladanja (okoli 1. 1049 pred Kr.) je bil kralj David Jebusejce čisto pregnal, vse mesto v svojo oblast dobil in ga uterdil ter ga z zidovjem obdal. Na Sionu je postavil svoj sedež , grad Millo ali Davidovo mesto. Pod Davidovim naslednikom Salomonom je Jeruzalem dosegel verhunec svojega bliša in slave. Zidal je Salomon na nasprotnem hribuMoria svoj častitljivi tempelj in druge imenitne poslopja; razpel je tergovske zaveze z Indijo in Afriko; on sam je bil silo učen in njegovo mesto je bilo središč olike na dolgo in široko. Ravno kralj Salomon sam pa je bil zadolžil, da je Jeruzalem začel otemnčvati. Odkar je bilo kraljestvo pod Jeroboamom razdeljeno, se je Jeruzalemu huda godila. Skoz tri stoletja so ga zaporedoma napadali Egipčan Sisak, Asirec Asarhadon, — Nekao Egipčan v edinosti z raznimi Judom sovražnimi rodi. Nebukadnezar (Nebuhodonozor) je (1. 588 pred Kr.) mesto in tempelj razdjal. Po 701etni babilonski sužnosti je sicer Zorobabel po dovoljenji kralja Cira zopet zidal mesto in tempelj, akoravno so mu Samarijani hudo nasprotvali ^ in nagajali; toda tempelj ni bil več Salomonov tempelj in mesto ne več Davidovo mesto; jokali so stari Judje, ko so mislili, kako je nekdaj bilo in kako je zdaj. — Za perzijanskim gospostvom pride Aleksander Veliki (332 pred Kr.), ki je z mestom človeško delal in mu dovolil marsikterih pravic; ali po njegovi smerti je bil med Egiptom in Sirijo izveržen vsem vojsknim britkostim. Antioh Epifan je oropal tempelj in razdjal obzidje, v tempelj postavil malika olim-
piškega Zevs-a, in Sirijani so po mestu rogovilili, terd-njave zidali, j ude k neje verstvu tako dolgo silili, da so se Makabejci vzdignili, kteri so deželi zopet samosvojnost pri vojskovali. Juda Makabejic je v tempeljnu zopet postavil službo pravega Boga, od Česar je izviralo obhajanje tempeljnovega očiševanja. Jonatan je v novo postavil mestno obzidje. Simon je Siriiane čisto pregnal. Asmo-nejski knezi so zdaj vladali, dokler niso Palestine Rimljani pridobili. Domači prepiri so bili vzrok, da je rim -ljan Pompej Jeruzalem predobil (63 pred Kr.), ki jepa prizanašal življenju in posestvu prebivavcev. Dvajset let pozneje so Partjani plenili nesrečno mesto; domači prepiri kraljeve rodovine so jim k temu priložnost dali. Herod Veliki je dobil deželo in mesto popolnoma v svojo °blast in zidal je s silnim lepotičjem zopet tempelj in druge zale in imenitne poslopja in terdnjave. Ta tempelj tedaj je stal ob Zveličarjevem času, kteremu je Jezus tako silo žalosten konec napovedoval. Še kažejo mesto na Oljski gori (podertine cerkve Kristusove krone so zdaj tam), kjer je Zveličar stal, kedar je terdovrat-nemu mestu prenesrečni konec napovedoval. (Luk. 21.) Po smerti imenovanega kralja je bila Judeja pritaknjena k rimlj. prefekturi Sirije in Jeruzalem je bil podveržen nmskim poglavarjem, ki so imeli prebivališe v gradu Antonij. J0žef Flavij je na tanko popisal žalostno raz-djanje Jeruzalema po Vespazijanu in Titu (70—71 po Kr0- S 100.000 vojaki je bil Tit ob severni strani v pervo mesto oblegel, ker ta stran edina se ni dala °-o nepremagljivosti vterditi; v 15 dnevih je imel v oblasti novo mesto (Bezeto) in Akro; potem je obdal tudi višavo mesta ali Sion, da bi jude z lakoto primoral, naj bi se podali. Čez tri mesce po strašnem nasproten ju na življenje in smert je bil stan Sion pridobljen. e°per povelje Titovo so vojaki od tod tempelj zažgali |n napravili v mestu in v svetišu naj strašnejši mesar-Jenje, ki ga je kdaj svet vidil. čez milijon judov je Penilo v ti grozovitni morii, kakor piše Jožef Flavij. Ako živ človek dvomi nad tem, kar Gospod žuga, tukaj
naj se zgleduje! Kako strašno je prišla klicana kri nad jude in njih otroke!
Pri vsem tem pa slepi judje niso hotli spoznati ne Sinu Božjega in ne Njegove šibe. Velikrat pozneje bo rogovilili in zopet iskali samostojnost si pridobiti. V ljutem uporu pod Bar-Kokbom (127—135) so hotli vse nejude iz Palestine pregnati. Hadrijan pa je rovarstvo s silo zadušil in neusmiljeno z judi delal. Zidati je zopet jel zlagoma Jeruzalem, pa dal mu je vse nove pre-bivavce, same nejude, novoversko službo in celo novo ime; imenoval ga je namreč „Aelia Capitolina," v čast malika Jova kapitolinskega, kterega podobo je postavil na tempeljnovo mesto. Judom pa se je tako hudo godilo, da pod Hadrijanovimi nasledniki niso smeli drugač kakor le za plačilo hoditi jokat k podertinam svojega stolnega mesta. —
Pod Konstantinom Včlikim so se jeli v Jeruzalemu povzdigovati keršanski spominki novega Jeruzalema; zidal je s svojo materjo sv. Heleno veliko svetiš in med temi tudi cerkev Božjega groba v Jeruzalemu. Lepo je evetlo keršanstvo pod Konstantinom v Jeruzalemu, kakor po vsem rimskem cesarstvu. Julijan odpadnik, sin Julija Konštancija, Konštantinovega popolibrata, se je zastonj pehal in pertal, da bi kljub Božjemu napovedovanju zopet tempelj zidal. Ta nečimerni sanjar, spačen s čisto napčno odrejo , se je še 6. pros. 361 v cerkvi v Vieni, ko ga je ljudstvo za Avgusta sklicalo, ponašal s svojo keršansko pobožnostjo; kmali pa so ga obdali neverski „olikancia novi Platonikarji in postal je naj veči sovražnik prave vere. Zavoljo Julijanove enakosti z dandanašnjimi „keršenimi nejeverniki" naj še nektere be-Bede o njem spregovorim. Ta odpadnik je hotel imeti nekako novošegno malikovavstvo, ker nekaj je posnemal iz ajdovstva, nekaj pa iz keršanstva. Od svojih malikovavskih služabnikov ali popov je tirjal omiko in nravnost, posebne pokorila in bogoslužno petje, celo samostane in dobrotne naprave je vstanovljal. Po drugi strani pa je kristjanom škodoval, kjer je le mogel, jih z višjih služb odrival in njih vero zasramoval, kakor
dandanašnji brezbožni časniki. Dražil je vse človeške strasti zoper Kristusa in njegov delež, kakor počenjajo n. pr. dandanašnji „julijani" zoper konkordat, jezuite itd. V kratkem času je veliko dobrega razdjal, ali ko je hotel Božjo besedo ovreči, se mu je ustavilo.  Od novopersi-
ianske pšice je v obupani togoti umirajoč spoznal in zabičal, da ga je Kristus premagal. Imamo „julijanov" veliko, celo nekaj jjjulijančkov;" naj bi zgodovino iz resničnih virov študirali in se prepričali, da je Bog nepremagljiv s svojo Cerkvijo. Mi-ka-El: Kdo je kakor Bog? — Posebnega spomina vredno je, kar učeni razlagavec sv. pisma gospod Tirini (S. J.) pripoveduje razlagaje evangelij o kervotočni ženi. Ta žena, tako močne vere, je bila doma iz Cesareje Filipove, pod velikim Her monom, kjer sem ravno svetega Rešnjega telesa dan letošnjega leta med Druži prenočeval. Ko je bila blagoserčna žena od dobrotnega Zveličarja svoje prehude in zraven tega še kužljive in nekako sramotne bolezni rešena, je v svojem domačem mestu (zdaj revni vasi, o kteri bom pozneje več govoril) postavila Kristusu v spomin znamnje ali statvo, ktera je kazala to dobroto. Zeliša, ki so pod tem znamnjem rastle, so imele zdravilno moč, berž ko so se robu te podobe ali Statve dotaknile, pripoveduje Evzebij (lib. 7. hist. cap. 14.). Julijan odpadnik Pa je bil ukazal to znamnje ali spominek podreti in na njegovo mesto svoj lastni spominek postaviti; toda strela Je zdajci nanj udarila in ga razsula, kakor Zozomen PiSe. (Zozom 1. 5. c. 21.) — Tudi to tedaj priča, da zvijačni Julijan nikjer ni bil srečen, kjer koli jo je zoper „Galilejca" napregel, kakor je Zveličarja imenoval, dandanašnji je „julijanov" veliko; naj gledajo, kam bodo 8 svojo butoglavostjo prikermili.
Kalcedonski cerkveni zbor je postavil v Jeruzalemu patriarha. Oplenil pa je potem mesto novopersijan Kosroa, ki ni spoštoval ne duhovstva in ne svetiša, in pravijo, «a zlasti s pomočjo judov je 36.000 ali celo 90.000 kristjanov poklal in pomoril. Vender pa je Heraklij leta 628 od Kosroa odneseni Kristusov križ zopet pridobil in v Jeruzalem nazaj prinesel.   L. 636 je kalif Omar s svo-
jimi arabi obsedil Jeruzalem, kteri, branivši se 4 mesce, se je poslednjič mogel udati s pogodbami. Do štirih stoletij naslednjič je bilo mesto v pokoršini kalifov iz Damaska in Bagdad-a, ki pa niso ne prebivavcem in ne obilnim romarjem krivice delali. Harun-er-Rašid je Ka-rolu Velikemu poslal celo ključe k vratam cerkev in svetiš, pri kterih je bil ta cesar vstanovil velike zaloge. Terpelo pa je mesto od trinoških Fatimidov in zlasti od kalifa Hakem-a, na čigar povelje je bila cerkev Božjega groba na novo požgana. Šeldžuki, njih nasledniki v 11. stoletji, niso bili nič boljši; pritožbe stiskanih kristjanov iz svete zemlje so se začele razlegati na daljo in širjavo po Evropi, in mnih Peter iz Amiena je jel križanke sklicovati na reševanje kristjanov iz rok sovražnikov v sv. deželi.
7. rožn. 1099 je pripeljal Bogomir Buljonski svoje križarje pred Jeruzalem, ki so ga oblegli; pa še le 15. mal. serp. po prestanih obilnih trudih in strašnih bitvah so imeli mesto v oblasti. Njih perva skerb je bila, da so v veliki naglici sozidali cerkev Božjega groba, — pa tudi veliko druzih svetiš in terdnjav po vsi sveti deželi; kterih častitljive ostanke še zmiraj popotnik po vsih krajih občuduje. Za Bogomirom so bili jeruzalemski kralji: Balduinl (1100-18), Balduin II (1118-31), Fulko An-žuenski (1131—42), Bulduin III, naj čverstejši izmed njih (1143—62), in drugi. Pod njegovimi nasledniki je vstal prepir med raznimi narodnostmi, kterih vsaka je hotla gospodovati, kralji pa jih niso vedili krotiti; tudi je sčasoma na Večeru pešala gorečnost za križanstvo. Tako je bilo Saladinu ložej Jeruzalem zopet vzeti leta 1187, kteri je latinskemu kraljestvu ondi konec storil in musulmanstvo vnovič vstanovil v tem nesrečnem mestu. Grvido Lusinjanski (1190) se je potem imenoval namesto jeruzalemskega le ciperskega kralja, Rihard Le voserčnik pa je izročil jeruzalemsko kraljestvo Henriku Šampanjskemu (1190—-96); toda pod njegovo in njegovih naslednikov vlado so Saraceni premagovali kraj za krajem. Cesar Miroslav II je bil sicer 1. 1229 Jeruzalem zopet pridobil, toda le s pogodbami, in ko sta bila Navarski
kralj in Bretanjski vojvod primirje prekeršila, je egiptovski sultan s kovarezraiškimi trumami Jeruzalem napadel in (18. vinotoka 1244) pri Gazi križake do konca potolkel. Vse jeruzalemsko kraljestvo je bilo zdaj v terdnjavi Ptolemaidi in 1. 1292 so tudi to zgubili; le samo naslov jeruzalemskega kralja so še ohranili nekteri, tudi avstrijanski vladarji. Jeruzalem pa je bil svoj pot glediše prelivanja preobilne kervi in vednega skrunjenja; tako pod poslednjimi kalifi Ejubiti, pod brezvladjem Mamelukov (1382), dokler ga ni z vso Sirijo vred oto-nianski sultan Selim II (1517) pod svoje gospostvo spravil. Jeruzalem je potem s turčinstvom vred razno osodo terpel in jo terpi še zdaj. Dolgo časa je bil sklenjen s pašalikom v Damasku; 1833 je padel Mehmed-Ali-u v oblast; 1840 ga je zopet dobil turški sultan, ki je ondi pašata postavil, kteri je pa podveržen kajmakamu v v Bejrutu.
Jeruzalem, že sedež katoliškega patriarha, je dobil 1841 protestanškega škofa (!), 1845 greŠkega patriarha, 1. 1851 protestanške diakonise ali redovnice. V bolj mirnih časih namreč vse tiši v Jeruzalem in koledva za svoje verstvo (prozelituje); ob hudih časih, ki življenje visi na tenki nitki, so bili ondi le katoliški mnihi, °o. frančiškani; o druzih ločinah je bilo malo duha in sluha. Naj le vstane tudi zdaj ondi kako klanje , kmali so utegne viditi, koliko novih patriarhov, škofov in misijonarjev bode ondi ostalo, razun katoliških. V poter-jenje tega je gotovo zadosti, ako povem samo nektere stavke iz pisma, kterega je pisal jeruzalemski katoliški patriarh Jožef Valerga 12. pros. 1866 do družbe v prid božjega groba v Kolinu. (Gl. str. 5, 10. Jahrg. 1. Hft. »das heil. Land.") Patriarh govori, kako se je godilo o lanski koleri in pravi med drugim: „Duhovstvo raz-kolniških ločin je bilo od objokovanja vredne plašljivosti se veliko bolj premagano kakor pa prosto ljudstvo, ter ne da bi bilo naj manjši pomoč skazovab sebi izročenim prebivaveem, je bežalo s svojega mesta in jih tako pu-**lo. Med tem takim so njih patriarhi in škofje pervi dali žalostni zgled pobegnjenja in zanemarjenja svoje
dolžnosti. Pri vsem tem pa ne eden naših misijonarjev, naših duhovnov, naših redovnikov in redovnic ni nezvest postal svoji dolžnosti, ktero jim je njih služba nakladala. Ne eden bolnikov ni ostal brez naj marljivši telesne in dušne postrežbe. V Jeruzalemu še noben otrok ni umeri, da bi ne bil poprej prejel sakramenta sv. birme." Celo razkolniški časniki so očitno in kaj slavno hvalili obnašanje katoliškega duhovstva, tožili pa zastran plačljivega vedenja svojega lastnega duhovstva in pastirjev.
Veliko kervi je prelilo katoličanstvo skoz toliko stoletij, da bi Jeruzalem in druge svetiša v svoje posestvo dobilo in jih, ohranilo, in zdaj na vse zadnje, kaj je nasledek? Še ima turčin ključe od Božjega groba in šteje si zemljiše, na kterem cerkev stoji, za svoje, le pravica znotraj je katoliška: pa ker življenje ni več v nevarnosti, se gnjetejo razkolniki od vsin strani in pulijo katoličanom s toliko kervjo odkupljene in ohranjene pravice! Ne le samo v Jeruzalemu, ampak tudi v Bet-lehemu, v Nazaretu in povsod, kjer le morejo, ruski razkolniki zmiraj več svetiš katoličanom jemljejo z vsim nasilstvom, zvijačami in potuho. Celo k vojski na Krimu so mogli prepiri zastran ss. krajev Napoleonu III pretvezo dati, ko je bila Porta 1. 1852 Latincem priznala pervenstvo v posestvu nekterih svetiš. Cez vse sramotno in kaznovanja vredno je, da celo katoliški poročniki in vradniki v zadevnih napravah naj rajši z razkolniki potegnejo ter so izdajavci nad pravicami svoje lastne ma tere Cerkve. Med drugim je tudi že nekaj let prepir, kdo bo popravljal skorej vso razderto kuplo nad Božjim grobom, in še zdaj se prav ne vč, kaj ste med seboj dognale Rusija in Francija? V enem naj poslednjiših pisanj patriarha Valerga se bere med drugim: „Viditi je, da francoski minister zunanjstva je Rusom vse mogoče dopustil zastran cerkve sv. groba." Toliko tedaj je pomagala dobljena vojska na Krimu, ki se je bila, češ da, vnela zavoljo svetiš svete zemlje!! — Ravno une dni se je bralo, da so slednjič res prišli ruski stavbarji začet delo kuple nad cerkvijo Božjega groba v edinosti s francoskim stavbarjem.
IX.
(Ogled mesta. Priljudnost gg. vodjev v hospicn. Kavasi. Pot po Bezeti. „Via Dolorosa." Pilatove poslopja. Cerkev sv. Magdalene. Simonova hiša. Kapela kerv. bičanja s samostanom. Ss. stopnice. Ratisbon in sionske hčere , namen njegove naprave itd. Prelepa podoba in obok Ekce-Homo. Najden studenec in sum med judi. biro-tinski otročiči. Postrežba in zapis v spominske bukve.)
Dvajsetega sušca, to je, v torek po tihi nedelji sme začeli mesto Jeruzalem in njegove znamenitosti ogledovati. Gospoda vodja avstrijanske romarske hiše sta, nam v tej reči prav priljudno stregla, ter nas je vselej saj eden vodil in nam razkazoval in razlagal, če ne se oba. Pred nami pa je kaj mogočno stopal hišni kavas z velikansko palico ter na verhu z avstrijanskim znamnjem. Taki kavas je turške derhali strah, in živa stvar si ne »pa kaj zabavljati ali nagajati, kadar je kavas pričujoč. Veliki gospodje imajo tudi po dva ali še po več. Mo rajo pa jih sami rediti in plačati. Oni so turčini, nekaki beriči, pa vender v veči veljavi in spoštovanji.
Perva pot je bila v Bezeto ali novo mesto, proti severo-vzhodu, ker začne se ta oddelek precej pri romarski hiši zgorej ceste križevega pota, ktere_ perve tri postaje so medMorio in Bezeto. Grede" po ulicah od romarnice proti vzhodu ter vratam sv. Štefana so kmah ob poti prostori nekdanjih Pilatovih poslopij, gradu Antoni] e in tempeljna, ribnika Betezde, obok Ekce-Homo z Ratisbonovo napravo, cerkvica kervavega bičanja itd., bolj od poti višej pa še druge znamenitosti. V tem kraju ]e imenitna cerkev sv. Ane, ktero smo pa še le o drugi priliki ogledali. Nekoliko višej so ostanki cerkve sv. Magdalene, zidane proti sredi 12. stoletja, ki je bila na v musulmansko šolo spremenjena, ko so bih Turki Jeruzalem predobili. Kaže se ne deleč od tam tudi hiša Simonova in pred hišo skala z vtisnjeno stopinjo, ki pravijo, da je od Zveličarja itd. Mem druzega imeniten .)e latinski samostan oo. frančiškanov „pri kervavem bičanji," kterega j e Ibrahim-paša 1.1838 dal oo. frančiškanom svete dežele, po dobroti Maksimilijana Bavarskega
pa je bil potem samostan zidan na nekdanjem svetišu s cerkvico Kristusovega kervavega bičanja vred. Stebri te prijazne cerkvice so še od nekdanje v vojskah raz-djane cerkve. Drage altarje je napravila blaga napoli-tanska kraljeva deržina, zdaj oropana in pregnana, od ktere pobožnosti se tudi drugod spominki vidijo. Samo-stanček ima tudi malo romarnico. Vse okrožje tukaj je silo imenitno zavoljo Zveličarjevega terpljenja, ker v teh krajih se začenja tako imenovana ,,Via Dolorosa" ali križev pot. Kažejo namreč tam novejši stolp s starim podzidjem, ki ga naznanjajo za ostanke gradu Ant6nije;vin blizo njega ob levi, namreč ko se gre od vrat sv. Štefana v mesto, so zazidane vrata, ki so peljale v Pilatovo sodnjo hišo in sicer po svetih stopnicah (štengah), ki so zdaj pri sv. Janezu Lateranskem v Rimu.
Nazaj proti avstrijanskemu hospicu grede, ne deleč od poprejšnjega, sem vidil drugo svetiše, ki mi je stokrat ljubše, kakor ko bi bil vidil vse kitajsko cesarstvo in spoznal sem moža, ki sem ga že davno želel viditi in mi je pogled njegovega obličja bil dražji od blišobe vsili azijanskih mogulov in velicih mogulov. Prišli smo bili namreč v napravo preslavnega Alfonsa R a t i s b o n a, v novi vstav sionskih hčer, kterega začetnik je ravno Ratisbon. Ta naprava je v enem naj lepših krajev ob „Vii Dolorosii" precej pri poti in je narejena tako okusno, da ne v Jeruzalemu ne drugej se mi ni naklju-čilo poslopje temu enako, pa veliko ga še ni dodelanega. Vse kar Ratisbona tiče, je tako tehtno in mično, da malo kaj enacega, torej bom za zdaj ob kratkem povedal, kar sem danes opazoval, naslednjič pa upam vstreči, ako malo obširniše spregovorim o Ratisbonu in njegovem djanji.
Ratisbon Marija Alfons Je mož srednje postave, dobro podpert, čverst, lepega života, pa še lepši duše, vse na njem je edino in ravnomerno. Nos ima orlovat, obličje nekoliko podolgasto - okroglo in polno , primerno debel vrat, lase černe in po francoski šegi Česane, ven-der ne predolgih. Brada je velika, gosta, v sredi siv-kasta, Čelo obokano in srednje visokosti, oko sivo in
prijazno — pa moŠko-rezno, vsi udje čversti, vsa obnaša živa in urna, duh poln sercnosti in nepremagljivosti. „Zares, taki značaj premagati — je premogel le čudež!" sem si mislil premišljevaje nekdanjega izraelskega sina, in sedaj tako velikoserčnega katoličana.
Namen svoje naprave nam je povedal z malo besedami nekako tako-le: „Super „„Via Dolorosa"'* sint »„filiae Sion,"" ut Dominum consolentur." Ob žalostnem ali križevem potu naj bodo nove redovnice, „Sion-ske hčere," da bodo Zveličarja v Njegovi britkosti tolažile: s premišljevanjem in molitvijo, zlasti za spre-obernjenje judov itd. Ravno na tem mestu so Judje vpili zoper izpostavljenega Sinu Božjega (Ecce-Homo): »Križaj ga, križaj! Proč z njim! Njega kri naj pride čez nas in naše otroke itd.!" Tukaj naj se godi zdaj ravno nasprotno od tega, kar so počenjali nekdaj nesrečni očetje. — Vse v tem lepem poslopji opominja pre-bivavce na nekdanje britkosti Zveličarjeve, povsod je rudeča barva, na kelihih in po vsih orodjih in napravah 80 krone, v začasni kaj čedni kapeli pa stoji prekrasna Podoba Ekce-Homo v človeški velikosti iz kararskega marmorja, belega kakor mleko. Izdelal jo je v Rimu neki Poljak. To delo se nikoli ne more prehvaliti; kraljevo veličastvo je zedinjeno z „Možem bolečine." Vožnja samo od Jate do Jeruzalema je stala 50 napoleonov, koliko pa podoba, niso povedali; — dozdeva se mi, da bi utegnila biti darilo od sv. Očeta.
Pri svojem poslopju ima zmiraj delavce, mislim, ze več let. Zraven samostana bode cerkev, in v veliki altar pride ravno prostor med dvema še stoječima stebroma, nad ktcrima je bil tisti glasoviti mostovž, s kte-reSa je bil Pilat razbičanega Zveličarja pokazal terdo-serčni judovski derhali, rekoč: „Ecce honio^ Glej, človek!« (Jez vse pa sem se začudil, ko nam Je Ratisbon Pokazal na teh starih iz podertin izkopanih dveh stebrih staro staro pisanje, ki se ravno komej še razloči, da je beseda „Tolle" na enem, in zopet na drugem »rolle« tedaj ravno judovski krič: „Preč, preč" z njim, kar je zanesljivo eden pervih kristjanov v kamen za-
čertal v vedni spomin, kaj se je tu godilo. Te reči nam je Ratisbon razlagal z neko živo gorečnostjo, da je bilo veselje, in meni se je vse tako očitno zdelo, da se ne dd dvomiti. — Kakor tukaj, tako se po drugih prostorih več starih znamenitost iz zemlje izkopuje. Opomniti moram pa tukaj, kar so nam tudi tamkaj večkrat razlagavci ponavljali, da besede „kamen na kamnu ne bo ostal" niso tako po čerki misliti, kakor da bi res noden kamen na drugem ne ostal, ampak pomenijo le sploh veliko razdjanje in strašne podertijc; ker tako je na Jutrovem navada govoriti. Ko so za cerkveno dno kopali, so tudi precej skerlavk od tega oboka od-lušili, kakoršnih nekaj je tudi meni dala ena ,,sionskih hčer," ki so že imele napis ,,Lithostrotos." To so gotovo imenitni spominki, kterih nekaj se je že tudi vzidalo v podstavo nekterih novih cerkev na Kranjskem. Naj imenitniši cerkev pa bo tam na mestu samem; Bog daj Ratisbonu še dolgo življenje (zdaj mora imeti nekaj čez 50 let) in pa dosti pomočkov, da bi mogel svoje delo dokončati in še imenitniši nalogo doveršiti. Dozdaj se vidi podzemeljska prelepa kapelica narejena in pa kaj prijazne rake za sijonske hčere, v ktere djanim biti jih gotovo ne bode groza po spolnjenem tako lepem poklicu, kakor ga imajo.
Opomniti moram še druge reči, ktera me ni dosti manj osupnila. Peljal nas je bil Ratisbon v podzemeljsko obokovino, menda od Heroda ali koga druzega narejeno. To je obširna in dolga pot pod zemljo, ki derži kdo ve kam in kako deleč, ki je bila vsa zasuta, Ratisbon pa je deleč tje spod zemlje dal perst in posipline izkopati, na stran spraviti in iznesti, in kar je naj imenitniši, naletel je v teh prostorih na tekoč studenecj kteri je edini v Jeruzalemu. Take znamenitosti Ratisbonovemu posestvu dajejo neprecenljivo vrednost in silno znamenitost. Vse je skupaj derlo te čuda ogledovat; naj bolj pa so stermeli judje. In zakaj i To nesrečno ljudstvo ima lastno izročilo , da je Ecehija neki studenec v Jeruzalemu pokril (nekdo je rekel, da imata biti dva ali celo trije taki studenci), in kadar ta na dan pride, ta-
krat bo prišel od njih še zmiraj pričakovani mesija. Kdo se bo torej čudil, da so judje o tej novici vsi zavzeti skupaj vreli to novo iznajdenje gledat in se v svojem upanji poživljat. Ratisbon pa jim je nekoliko oso-ljeno razlagal, daje vse res tako; — prišel je Mesija, na tu naj se dajo v najdenem studencu kerstiti, pa se bodo vdeležili Njegovega kraljestva itd. — Ob koncu svo-lega posestva je Ratisbon dal to podzemeljsko pot zazidati, po kteri so se mogle cele trume iz enega kraja v druzega kar naglo preseliti, naj berže tudi kje iz mesta udariti pod mestnim zidom, akoravno so mu prigovarjali, da naj še dalje koplje. Rekel je namreč: Moj namen je vse^ kaj druzega kakor pa za starinarni broditi.
V idili smo tudi šolske otročiče, male rejenke, ki so sprejemljejo iz vsih verstev, — tudi turirinje, kterih nekaj je bilo vmes. Posebno veliko pa je bilo malih ^-laronitovk, kterih starše so neusmiljeni Druži o znanem klanji pred nekaj leti pomorili. Na vse strani po VSx1ay^ 1X1 samostanih so bili potem ubogi katoliški si-otki in sirotke oddajani; tudi protestantom jih je kaj oke prišlo. Ktere starši sionskim hčeram v odrejo si "'h' } P°tem domu vzamejo, ko so lepo izuČene, naj sih ° i ^akoršne koli vere. Zastran vere se jim ne dela uči1"' akoravno se tudi turkinje s katoliškimi moljkati roditi i Jukezen, ktera se jim skazuje, pozneje utegne ru   I    >Dro! seme. Naj pristavim tukaj naznanilo iz Je-
. ujiibw*v*uj muvčij u»-Au»uuu_ra Jeruzalema, ki ga 18. vinot. 1806 razglaša novojorški cerkveni list takole: Vkljub pičlim pomočkom vender veselo napredva od Alfonsa Ratisbona vstanovljeni samostan sionskih hčeri. Sto in deset sirot odrejaj o redovnice v Jeruzalemu in št. Ivanu v hribu, med njimi 10 mohemedanskih dekličev. Naprava bi lahko sprejela 300 sirot, ako bi bili pomočki. Vojska, kolera, kobilice, vse stiske, je viditi, si roke podajajo množit revšino jutrodeželskih kristjanov. Patriarhov dvor se hitro dviguje in bode dodelan morebiti še to leto. Stolnica bo zanesljivo doveršena prihodnje leto. Katohčanstvo dan na dan več duhovne moči dobiva. Več hčer protestantih deržin ima sklep nasledvati gospodičino Sandretzko
(hčer protestanskega misijonarja Sandretzkega), ki se je spreobernila, kakor je znano, in stopila v red sion-skih hčer.   Spreohračanja so pogoste .. .
Preden smo to priserčno napravo zapustili, nam je gosp. Ratisbon dal postreči s kavo in z drugimi oblizki, kakor je navada na Jutru. Eden naših ni maral svojega oddelka izpiti, Ratisbon pa mu čversto zagermi: „Sie miissen trinken!" Govori namreč tudi nekaj nemško, naj rajši pa francosko. Pred odhodom smo se vsi zapisali v spominske bukve in kaj zadovoljni smo šli v hospic kosit, kamor je le nekaj stopinj od sionskega samostana.
(Ratisbon. Spreobernjenje Teodora Ratisbona. Alfonsovo izobraževanje. Popotvanje na Jutrovo, pa obernjenje v Rim. Ogledovanje mesta in cerkve ,,Ara Cocli." Pogovor z baronom Bussieres-om. —■ Koliko velja pregovor: vsak mora v tisti veri ostati, v kteri je rojen?" — Alfons in svetinja neomadežanega spočetja, in pa ,.Memo-rare." — Nadaljna terdovratnost Alfonsova in napoved grofa Lafer-ronnays-a. — Prikazen v cerkvi sv. Andreja in Alfonsovo nepričakovano spreobernjenje. — Njegovo prečudno razsvitljenje. — Gorečnost njegova o cerkvah. — Pripravljanje na kerst. — Kerst v cerkvi „al Gesu-' in Dupanloup. — Srečni Ratisbon. — Pred sv. Očetom, — Nevesta. — Spreobernjenje za čudež poterjeno. — Alfons gre v Pariz k bratu. — Piae svoje spreobernjenje. — Zida cerkev.)
Naj tedaj zdaj nekoliko več povem o Ratisbonu in njegovih dogodbah, kar sem unkrat obljubil. Izraelska deržina Ratisbonnes (Rezno, Ratisbona, Regensburg) prebiva že nekaj stoletij v Elzasu in je imela zlasti v Stras-burgu imenitno tergovsko hišo, ki se je obilno pečala z denarstvom. Bila je bogata, sloveča pa tudi dobrotna. Izmed dveh bratov, ki sta bila na čelu te deržine, je bil eden brez otrok in v redu velikega judovskega duhovstva; drugi je imel osem otrok, med kterimi sta bila tudi brata Teodor in Alfons, ki sta jedro v naši zgodbi. Starši so bili kmali umerli in bogati stric je prevzel skerb čez otroke svojega brata.
Alfons, rojen 1. majnika 1814^v Strasburgu, se je izobrazoval v kraljevem vstavu svojega rojstnega mesta. L. 1825 pa se zgodi velik potrčs v Ratisbonovi rodo-vini.   Teodor, rojen 28. grud. 1802, učen in posebno izobražen mladeneč, se je namreč dal kerstiti ter je prestopil v katoliško Cerkev.   Soznanil se je bij namreč z učenjakom in modrijanom Botain-om, ki je bil ob tistem času učenik v Strasburgu, in nasledek je bil, daje judovsko zmoto sprevidil, Jezusa Kristusa iz temeljitega preiskovanja spoznal ter mu čast dal kakor resničnemu Odrešeniku sveta.  Pripravljal se je potem na duhovski stan in 18. grud. 1830 je bil posvečen.   Veliko in ne-utrudljivo je delal v prid sv. Cerkve v svojem domačem mestu, 1. 1840 pa je šel v Pariz, kjer je zraven svojega duhovskega poklica tudi z učenostmi in pisanjem veliko se pečal. Spisal je po virih življenje slovečcga sv. Bernarda in njegovega stoletja (Histoire de saint Bernard et de son Siecle), kterega izvir in prestave imajo že več natisov. Bil je tudi eden glavnih predstojnikov bra-tovšine Marijnega presv. Serca za spreobračanje grešnikov v Parizu.   To spreobernjenje je bilo napravilo veliko zgledovanje pri vernih in pri nejevernih. Tukaj ni noben človek mogel samopridnosti natolcevati, napčnih namenov podtikati. Ni bilo vmes lahkomiselnosti, ne nepremišljenosti, ne nečimernosti in častiželjnosti.   Skoz in skoz je bilo očitno, da mladi človek dela z resnim pre-vdarkom in prepričanjem, s polnim spominom in edinim ozirom na svojo srečo v prihodnjem življenji. Teodor iz svojega spreobernjenja ni le imel nobenega časnega dobička in prida, temveč na mnogotei*o stran zgubo, in čakalo ga je obilno vojske in zatajevanja. Zavoljo tega so se verni po pravici veselili, nejeverni pa osupnjeni in oplašeni niso vedili kaj reči.   Teodor pa s svojim spreobernjenjem in nadaljnim djanjem nič več in nič manj ni pokazal, kakor da je v resnici ol i kan in umen mlad človek, ki brez ozira na svet in posvetnost gre po poti, ki je prepričan, da ga bode k cilu pripeljala. Serce nas mora boleti, da veliko olikanih slovenskih mladenčev z naj lepšimi zmožnostmi nima enake
bistre prevdarnosti ter ne ved6 prevdariti modrih besedi: „Quidquid agis, prudenter agas, et respice finem l" —
Človek! modro stori vsako delo; Misli, kakošen bo konc imelo!
Alfons pa, zveršivši uke v kraljevem vstavu, je prestopil v nekako odgojiše, ki jih imenujejo penzionate. Naj imenitniših protestantov sinovi iz Elzasa in iz raznih nemških pokrajin se ondi izrejajo po pariškem okusu in kopitu za višji in omikano gospostvo. Veli-krat pa se v tacih penzionatih mladini serce in duh malo oblažuje, vadijo se bolj tako imenovane spodobne šege in obnaše za svet; in mladi ljudje pridejo iz njih kakor vošeni možici, brez duha in brez serca, pa tudi brez zavednosti, da je treba še za kaj druzega skerbeti, kakor za telo in za to, kar taisto želi in potrebuje.
Alfons Ratisbon vender je pozneje tudi v vedah tako napredval, daje postal doktor krasovednosti.   Lotil se je potlej pravniške vede in dosegel je v Parizu pismo za pravdosrednika. ' Vender pa mu tega stanu rodovina m dopustila. Bil je ljubljenec stricu in vsi deržini, zlasti ker so upali, da jim bode Alfons iz njih vere odločenega Teodora bogato nadomestoval; torej  so ga od-menili za bankino in menjavsko opravilo in za glavo cele hiše. Alfons se je temu vdal. Stric zato ljubljencu, da bi siga še bolj prikupil, dovoli vsaktere kratkočase, veselice in vedrila: viditi ga je zdaj na konji, zdaj v kočiji, zdaj v drušinah, pa spet na popotvanji, kakor se mu je zlju-bilo. Tergovstvo s presnimi številkami pa mladenča, ki je bil ves gibčnost in življenje in poln duha, vender le ni veselilo. Živel je torej več v Parizu kot v Strasburgu.
Ratisbon v svojem pravem bitji ni bil več j ud, kakor postava tirja; vender pa si je vse prizadjal, da bi judom po duhovno in telesno v boljši stan pomagal; podpiral je očitne liste v prid judovstva, napravil celo lotorijo na Francoskem, ki je judom veliko nesla. Zraven tega je pa kristjanom škodoval, kjer koli je mogel. Še posebno sovražljiv pa je bil brez prenehanja zoper svojega brata Teodora.   Tega in tacega počenjanja so bili
Ratisbonci kaj veseli, in nezmerno se jim je s takim djanjem prikupoval.
Med tem takim se je Alfons bližal že 28. letu svojih dni na zemlji in Čas je bil, da bi prišel do kake stanovitnosti. Bližnja žlahtnica, njegova prava sestričina, je bila tako po njegovem sercu, da se je 1. 1841 z njo zaročil. Pohlevnost, dobrotna priserčnost in nežnost nedolžne zaročenke ga je silo srečnega in tako zadovoljnega storila, da se mu je poživljati začela celo vera na neumerjočnost in na Boga, k kteremu nikoli ni klical. Prešinovali so ga toliko bolj občutki srečne prihodnj osti, ker tudi v krogu njegove deržine so ga odkritoserčno vsi ljubili in spoštovali —■stric, bratje in sestre... Pogrešala se je le še ena sama reč pri Ratisbonu, da bi bil popolnoma srečen, namreč sladki mir z višave. Tega svetna ljubezen in blagernost ne more nadomestiti, in kjer ga ni, tam se odpira od časa do časa neizrečena praznota in dolgočasnost, bodi si priložno ali nepriložno. Tu ne pomagajo lepe in sladke besede, ne ples, ne na-pitnice, ne sploh paša svojih počutkov in drušine. To ]e občutil tudi Ratisbon, dasiravno se sam ni prav vedel, Kaj mu je in česa mu manjka.
Ni se mudilo za ženitvanje, ker nevesta je bila se mlada. Alfons se je odmenil za razvedrilo šenaJutrovo popotvati, in povernivši se svatovšino obhajati. Sklenil le podati se Čez Čivita-vekio, Neapelj in Palermo na Jutrovo, zlasti pa v Carigrad. Odrinil je 12. listopada 1841 in spomladi se je mislil verniti. V jezi do brata Teodora in do katoliške Cerkve ni hotel ne v Rim iti, Be na kako rimsko cesto stopiti.
Med tem pa je že 14 dni, kar daje Teodor Ratisbon moliti v kapeli matere bratovšine presv. M arij nega fierca „za mladega Izraelca, ki se je odmenil popotvati na Italijansko in na Jutrovo." To je ravno poprej omenjena bratovšina presv. in neomadežanega Manj nega serca, ji jo je bil vstanovil 3. grud. 1836 rajni fajmošter Du-friche - Desgenettes v cerkvi Marije D. Zmagovavke za 8preobračanje grešnikov, prihodnje leto 22. prosenca pa Pričel. Razširila se je potem po vsem svetu in neštevilne
so prečudne spreobernjenja, ki so se zgodile na pripo-ročevanje v Marij no serce.
Alfons pride v Neapelj, ogleda mesto in mnogotere reči v svoj dnevnik zapisuje. Posebno černo je opisoval duhovne, ktere je iz serca čertil. V poznejem pisanji pravi: „0 kakošne preklinjevanja sera pisal v svoj zapisnik! Omenim to le zato, da pojasnim, kako čern je bil takrat moj duh." — Ko opravi v Neapeljnu svoje pota, hoče kar naravnost čez Malto v Carigrad popot-vati. S tem namenom gre neko jutro iz gostilnice zapisat se na parobrod v Palermo. Na poti pa — se mu obudi hrepenenje po Rimu. Težko kdaj bom v Rim prišel, ako zdaj ne grem, si misli. Zamaknjen v te misli stopi v pisarnico, ki pa ni bila za parobrod, ampak za pošto. Zapiše se tedaj za v Rim, in tri dni pozneje, 2. prosenca 1842, je že v večnem mestu. Imel pa je za terdno sklenjeno, da se bo le malo časa tam mudil, ker v 15 dneh mora zopet v Neapeljnu biti.
Zadel je skupaj Ratisbon tukaj s prijatlom mladih dni, z baronom Gustavom Bussieres-om, s kterim je od mladih let skupaj živel in bil z njim v ravno tistem pensionatu. Bussieres je bil vžgan protestant, je govor večkrat na vero obračal ter iskal Ratisbona za prote-stanštvo pridobiti. Ratisbon pa mu je odvračeval le z zabavljicami zoper keršanstvo. Vender je djal, ko bi kdaj svojo vero menjal, bi se k protestanštvu obernil in ne h katoličanstvu. Bil pa je ta pogovor le poverhen in za šalo, brez kake reznosti.
Nato gleda Ratisbon podertine, cerkve, starinstva, umetnije itd. ter iše urno urno dokončati ogled mesta, v ktero ni prišel toliko iz radovednosti, kolikor iz nekakega znotranjega gnanja, ki sam ni vedil, od kod in zakaj je. Potem gre na pošto in se zapiše za voz, ki je imel iti od sabote do ponedeljka (16. do 17. pros.) po noči v Neapelj. Od ondod hoče zdajci podati se na Jutrovo. Poslovit se gre torej še s protestanškim prijatlom Gustavom žl. Bussieres-om. Ker ga pa doma ne najde, hoče oddati listek zanj njegovemu bratu Teodora Bussieres-u, zetu francoskega ministra Human-a iz Stras-
burga.   Ravno ta pa je bil poseben prijatel njegovega lastnega brata, duhovna Teodor Ratisbona. Baron Teodor Bussieres je bil iz protestanštva prestopil v katoliško Cerkev, znan kakor pisavec; od njega ravno je naznanilo, iz kterega izvira pričujoči posnetek o Alfonsovem spreobernjenji. Pri tem tedaj je hotel listek za Gustava B. oddati, in sicer strežaju pri vratih. Previdnost Božja pa je naklonila, da ga strežaj kar v sobo pelje s pri-stavkom, da je baron že sam doma.   Alfonsa nejevolja (orni, ko notri gre. Bussieres sicer merzlega brata svojega prijatla vender prav prijazno sprejme. Pogovor se začne, kakor navadno, s tem, kaj je novinec v Rimu vidil in kako mu je dopadlo? Ratisbon je o vsem, kar je vidil, govoril prav merzlo, pristavil pa je:   ,,Nekaj posebnega se mi je primerilo.   Ko sem prišel v cerkev Ara Coeli (ki je frančiškanska), sem bil neprevidoma ves pretresen, in ne da bi si bil mogel razlagati, od kod je to! Skazovavec, ki me je vodil, in moje ginjenje spazil, me je prašal, kaj se mi je zgodilo in če hočem oditi? in pravil mi je pozneje, da je večkrat priča bil, ko so bili tujci ondi enako pretreseni." — Baron si je mislil pri teh besedah: „Ti boš naš!" Alfons pa, ki je morebiti baronu misli iz oči bral, je precej in pa za terdno pristavil, da ta presunljej je bil sploh pobožen, nikakor pa ne keršansk.   Teodora je neki skriven nagib budil ter je govor dalje snoval in iskal Alfonsa^ katoliške resnice prepričati; toda Alfons prijazno milujo njegovo lahkovernost in odgovori: „Jud sem rojen, jud bom umeri."
Na ta, na videz močnodušni ugovor: „Jud sem rojen in jud bom umeri," ne bo od več majhna opomba. Skorej povsod se naleti na take ljudi, kteri modrujejo, °-a vsak mora v tisti veri ostati, v kteri je rojen in iz-rejen. Ne vem, kako bi mogel previden človek kaj tacega terditi! Ako se kitajec, mahomedan, jud, protestant itd. prepriča, da je v zmoti, ali ni neusmiljeno začelo, da mora še dalje v zmoti ostati in no sme na Pot resnice in pravega blagra prestopiti, kterega je na-8el? Ako bi bilo dobro to pravilo, bi tudi naš ZveliČar
8
ne bil smel ukazati: »Pojdite in učite vse narode, učite jih vse spolnovati, kar sem vam zapovedal." (Mat. 18.) „Kdor veruje in bo keršen, se bo zveličal, kdor pa ne veruje, se bo pogubil." In čemu je Sin Božji na svet prišel, ako bi mogli vsi zmoteni ljudje v veri ostati, v kteri so rojeni? S tem ugovorom se pa tudi krivo verski in razkolniški učeniki sami zaušnice dajejo; zakaj tudi oni bi bili mogli katoličani ostati; kaj jih je bes terpinčil, da so iz Cerkve odstopili ? Povernirao se pa k nadaljni dogodbi.
Na omenjeni ugovor Alfonsov prešine barona Bus-sieres-a posebna misel, ki pravi, da mu je z neba prišla; zakaj ^posvetni modri bi jo bili neumnost imenovali;" — in pa gotovo v taki okolišini, kakor se je to godilo. Reče mu : „Ko ste tako močen duh in si tako svesti za samega sebe, obljubite mi, da bote pri sebi nosili, kar bom Vam dal." — „Se bo vidilo, kaj je," odgovori Ratisbon. „Ta-le svetinja, reče Bussieres, in mu pokaže svetinjico neomadežanega spočetja. Nejevoljen in v zadregi se je Alfons na vso moč brani. Bus-sičres pa ga podraži, da pri njegovi močnodušnosti je pač vnčmarno, kaj da krog vratu nosi; njemu pa ven-der s tem posebno prijaznost skaže. Med glasnim smehom in bistroumkami, ki so se Bussieres-u bogokletja zdele, sprejme Ratisbon svetinjo in žuga mu, kako se bode v svojem potopisu maševal nad to dogodbo. Bus-sičres mu dene okoli vratu motozek, na kterega ste bili med pogovorom njegovi hčerki svetinjico navezali, iše pa tudi še besedo od Alfonsa, da bode molil lepo molitvico sv. Bernarda: Memorare, o pissima Virgo. (Spomni se, o predobrotljiva Devica.) To pa mu je bilo že vse preveč, — pa še celo to, da bi mogel molitev sam prepisovati, ker povedal je Bussieres, da ima le eno samo. Tudi v to se poslednjič vdd med smehom in zasmehom ter odhajaje godernja sam seboj: „Tacega nadležnika pa še nisem naletel! Hotel bi vediti, kaj bi on rekel, ako bi ga jaz tako terpinčil, da naj on moli ktero mojih judovskih molitev."
Po njegovem odhodu sta Bussieres in njegova žena en Čas kar molče stermela zavoljo bogoskrunstva, ki sta ga mogla slišati, in vsa deržina je od tega dne molila za njegovo spreobernjenje. Bussieres pa si sam ni vedil prav razlagati, kako se je godilo, da mu je svetinjo in molitev tako vsiloval. Ratisbon je med tem molitev prepisoval in jo večkrat bral? da bi vidil, kaj prav ima v sebi in zakaj ima za Bussieres-a toliko ceno. Z večkratnim branjem mu je bila na zadnje kakor kaka znana pesmica in zmiraj mu je v mislih in v ušesih šumelo: »Spomni se, o predobrotljiva Devica\u — Na baronovo prigovarjanje je Ratisbon, ki je drugi dan k njemu prišel, odložil tudi svoje popotvanje in ogledal cerkvi »al Gesu" in avguštinsko. Zvečer je Bussieres pripovedoval dogodbo z Ratisbonom grofu la Ferronnav-u, ministorskemu predsedniku pod Karolom X, po njegovem pregnanji pa v Rimu bivajočemu. Ta pošteni in pobožni mož mu je na to za terdno rekel: „Zaupajte; ako Memorare moli, boste njega pridobili in še veliko druzih." Umeri je pa ta mož že drugi dan, 17. pro-senca, skoraj neprevidoma, potem ko je tudi on goreče molil za Ratisbonovo spreobernjenje. Bussieres pa je med tem Alfonsu večkrat skazoval cerkve in druge znamenitosti po rimskem mestu. Tudi ga je o vsaki lepi priliki zavračeval na resnico keršanstva; toda z bolečim sercem je vidil, kako je Alfons zmiraj enako terdovra-ten ter vse sprejema le s šalo in grenkim zasmohovaljem. Rekel je, da zdaj je bolj jud kot kdaj v življenji; bussieres pa mu je odgovoril, da terdno upa v Božje usmiljenje, da bo Ratisbon še enkrat katolišk, ko bi imel Bog tudi angela z nebes poslati, da ga razsvetli. Med tem ima Bussieres svoje opravila, Alfons pa se kratkočasi s prijatli v posvetnih drušinah, nekako vesel in dobre volje kakor malokdaj.
V četertek, 20. pros., se pelje Bussieres v cerkev 8v. Andreja (St. Andrea della Fratte) nektere reči za pokop svojega prijatla oskerbet. Na poti sreča Ratisbona 1X1 ga precej nagovori, da naj se k njemu vsede ter P°jdeta na ogled, ko on svoje reči opravi.   Pred cer-
6*
kvijo voz obstoji in tudi Ratisbon v cerkev stopi ter jo vnemarno in mlačno ogleduje, kakor bi hotel reči: „Ta cerkev je slaba in gerda."
Bussieres ga pusti ondi in gre v samostan; komaj 10—12 minut je terpel njegov pogovor z mnihom.
Ko pa se poverne, Ratisbonanikjer ne vidi; ise in najde ga poslednjiČ — klečečega pred kapelo vikšega angela — ne včm prav, ali Mihaela ali Rafaela. V tem trenutku namreč ga je bila moč Božje milosti premagala in bilje spreobernjen. ■— Kako pa se je to godilo? Bussieres pravi: „Približam se mu in ga sunem tri- štirikrat preden me jo spazil in me pogledal s sklenjenimi rokami Merzlo me je spreletelo in občutil sem, kar menda človek čuti, kadar je vštric kacemu čudežu." Vzdigne in pelje ga iz cerkve vprašaje, kaj se mu je dogodilo in in kam da se želi? ,,Peljite me, kamor hočete," je sklical, „ko sera to vidil, sem pokoren!" Preveč je pa pretresen in osupnjen, da bi bil pripovedoval; le svetinjo vzame v roko ter jo s solzami moči inpoljubuje. Pelje ga domu, ali pri vsem opraševanji ne sliši dru-zega kakor premolkljive zdihljeje: „0, kako sem srečen! — Kako je Bog vender dobrotljiv! — Kakošna obilnost milost in zveliČanja!" Potem se začne solziti čez krivo-verce in nejevernike itd.
Ko se silnega ginjenja nekoliko odahne, se kakor s presvitljenimi očmi oberne k Bussieres-u, kterega terdo objame in prosi, naj ga pelje k kakemu duhovnu , ker želi vediti, kdaj bi mogel kerŠen biti. „Za vse na svetu bi ne mogel več brez sv. kersta živeti. Kristjan sem. Kako srečen bi bil, ako bi me za vero v tisoč kosov raztergali kakor mučence, ki sem jih včeraj za-sramoval, ... le kerst, kerst!" Tako je govoril in pristavil, da tega, kar je vidil, ne more pripovedovati, dokler od kterega duhovnov privoljenja ne dobi. Pelje ga torej k P. Villefort-u pri cerkvi „al Gesu," kteri ga nagovori, da naj bi dopovedal, kaj se mu je dogodilo. Ratisbon pritisne svetinjo na serce in skliče: „V i d i 1 sem Jo, vidil sem Jo!" — Ko se nekoliko vmiri, začne pripovedovati, kako ga je v malo trenutkih, ko
je prišel v cerkev, prešinil nedopovedljiv ncpokoj; — vsa cerkev mu^ zgine spred oči, vsa svitloba se zedini v eni sarni kapeli, in v sredi teh žarkov se mu prikaže na altarji presveta Devica Marija v častitljivi leskeči podobi, polna veličastva in dobrote, in nepremagljiva moč ga je k nji v kapelo vlekla. Usmiljena Mati mu da znamnje, da naj poklekne, kar je bilo menda znamnje podverženosti v veri, kdor hoče njen otrok biti. In berž ko poklekne, mu je bilo jasno vso keršanstvo, zginili so mu vsi dvomi. „Ne besedice ni govorila, Pa vse sem razumel," pravi Ratisbon. In to se je tudi v govorjenji pokazalo. „V sredi katoliške vere ^tc>ji," pravi Bussičres od tiste prilike. O pravi priču-jocnosti Jezusa Kristusa v sv. zakramentu govori kakor Uen, ki vanj z vso dušo veruje, še več, kakor kdo, kl ga čuti.
Dobro pomnim, kako nas je pričujoči oddelek te oogodbe ginil, ki jo je ranjki gimnazijalni katehet go-^Ped Jožef Globočnik, Bog mu daj dobro! nekterim akademikarjem pripovedoval o tistem času, ko se je da dogodila in smo bili nekako ob koncu modroslov-skih šol.   Steklo se je že od tistih dob veliko Save po oriovi v Cerno morje, večkrat in vselej z veseljem sem v<ral Ratisbonovo spreobernjenje, pa nobenkrat tako ob-]l\n? n.e> kakor letos.   Da bom pa samega Ratisbona <daj vidil, z njim govoril, in — ako ni prederzno reči se, z njim še nekako soznanil, — tega nisem mislil. Sla sta potem v cerkev Marije Snežnice zahvalit e v tej slavni baziliki za razsvitljenje, in potem v Sen-j   er. Kakor je bil poprej Ratisbon merzel in nemaren PO cerkvah, tako je bil zdaj nezmerno goreč, razveseljen ^nedopovedljivo srečen.   „Oh," je rekel, „zdaj zapo-paaem ljubezen katoličanov do njih cerkev in bogoljubno d6}?6' ^a ^l ta^° zanšajo m bogato opravljajo . .. Kako obro je človeku v njih, da jih kar ne more zapustiti! lukaj se čuti predčut nebeški!"
ka' ^n, 21. prosenca, začne po Rimu šumeti,
ved SG J? dog°dilo.  Tu je shajanja, opraševanja, pripo-uovanja dokaj, pa tudi svetovanja, da se je varovati
lahkovernosti. Vsak je hotel mladega osrečenega človeka videti in z njim govoriti, zavoljo kterega je Mati milosti Božje z nebes stopila.
Nastopil je pa čas, da je Alfons mogel pokazati, če je res prepričan, če mu je resnica, če ni le minljivo prešinjenje ali celo kaka slepija. Treba je bilo premisliti, da s svojim prestopom v katoliško Cerkev se odpove vsim lepim nadam, vsi sreči na zemlji, ki mu je bila tako prijazno in mično nastavljena. Značajni, čversti, 281etni bogati mladeneč! zdaj se ima pokazati, bodeš-le poslušal časni ozir in telesne čutila, ali pa glas svoje vesti? Ne dvomite! Alfons že piše stricu, piše svoji zaročeni nevesti, piše vsim udom svoje deržine, kaj se je z njim godilo, česa se je prepričal, kaj je postal.
„Pred osemnajst mesci/' je pravil Ratisbon, „je umeri eden mojih sestričnikov. Moj brat, mašnik, ga je hotel kerstiti; ko jaz to slišim, sem bil kakor obdivjan . . . Upam, da mi bo Bog poslal terdih poskušenj , da mu morem čast dati in svetu skazati, da je moje prepričanje resnično."
Sam je vedil, da kristijan biti se pravi križ sprejeti; pa tudi drugi so mu napovedovali poskušnje, ki ga čakajo, in dolžnosti, kakoršne naklada vera, h kteri prestopiti tolikanj koperni.
Med tem takim pa se je Alfons že na sv. kerst pripravljal. Da po tacih dogodbah ni veliko časa za pripravljanje potreboval, je očitno.
Cez 8 dni, to je, 31. prosenca, jc bila cerkev ,,al Gesu" (pri Jezusu) polna ljudstva. Proti pol devetčm pripeljeta Ratisbona v katehumenskem oblačilu dva moža v cerkev, namreč P. Villefort, ki ga jo pripravljal, in Teodor Bussieres, njegov boter. Proti devetem pride včliki namestnik sv. Očeta, svetli kardinal Patrizzi, njegov kerstnik. Alfons si privzame ime „Marija," vklone ponižno glavo in tekla je na njo voda v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Marija Ratisbon vstane kristijan, čist in neomadežan kakor angeli,' ki stoje pred sedežem Božjim. Po kerstnih opravilih je takratni duhoven (Abbe), sedanji tolikanj sloveči škof Du panlou p , v prezalem
govoru opisoval doveršeno dogodbo. Nato je bila sv. maša. Vse ljudstvo je bilo silno ginjeno. Velika množica vernikov je pristopila z Alfonsom vred k Božji mizi, on sam pa je bil tako ginjen in presunjen od pri-Čujočnosti Božje, da so ga mogli podpirati, ko se je bližal mizi Gospodovi. Goste solze so mu lica oblile, ko je angelski Kruh prejel. „Te Deum" je opravilo sklenil. Srečnega presrečnega se je čutil zdaj Marija Ratisbon, Vernivši se v celico, kjer se je poprej na sv. kerst pripravljal, pade pred bridko-martro na kolena ^ zahvalit svojega Zveličarja za nezmerne milosti, ktere je prejel. Izkazali so novega keršenca tudi takratnemu sv. Očetu Gregoriju XVI, kteri so se ga močno obvcselili in so mu blagoslovljen križ v dar podali.
Ratisbon je bil odmenjen s svojo zaročnico poročiti se v keršanski zakon, ako bi se hotla pokristjaniti in ji je to sporočil ter molil za njeno razsvitljenje. Ker pa judovska nevesta te pogodbe ni sprejela, je bila s tem tudi zaveza raztergana ; kristjan namreč se zjudinjo ne
sme" poročiti. Marija AHons je s tem velik dar Gospodu
na altar položil.
Okolišine spreobcrnjenja Alfonsovega so bile pozneje
°d Cerkve natanko preiskane in 3. rožnika 1842 je bilo
to naglo in popolno spreobernjenje za pravi čudež potrjeno in razglašeno.
Kapela v cerkvi sv. Andreja, kjer se je Ratisbon
spreobernil, se imenuje od tistege časa čudežna kapela,
m malana podoba v nji skazuje to milostno dogodbo. Ko je bil Alfons Ratisbon na Laškem vso vravnal,
g Mtel k svojemu bratu, mašniku Teodoru, v Pariz.
Kako sta se ta dva sprejela, si je pač lahko misliti.
^n<h* je spisal kratek načert svojega spreobernjenja.
JJotem je zidal majhno cerkev na čast Marijnega presv.
^ei'ca v prid osirotenim deklicam. Kar je še več, pa v
^slednjem odstavku ob novem letu.
Ker morebiti ni vsakem znana molitev „Memorare"
Sv- Bernarda, naj jo tukaj pristavim, zakaj marsikomu
utegne dobro služiti. Taka-le je:
Spomni se, o predobrotljiva Devica Marija! da še nikoli ni bilo slišano, da bi kdo bil zapušen, kteri je pod tvojo brambo pribežal, tvoje pomoči prosil, se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem poživljen, k tebi o devic Devica, k tebi Mati! pribežim, k tebi pridem, pred teboj se grešnik znajdem. O Mati Besede! ne zaverzi mojih besed, temuč milostno jih sliši in usliši. Amen.
Zastran omenjene svetinje čistega spočetja pa je že leta 1838 pariški vikši škof vernikom to-le priporočal: Opominjamo vernike, da naj v čast preblažene Device kovano svetinjo pri sebi nosijo in prav velikrat molijo molitev, ki je na podobi: „0* Marija! brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pri bežim o."
(Dobivajo se te svetinje pri g. Gerberji in drugod; pa se morajo dati blagosloviti).
XI.
(Alfons masnik. — Poklic teli dveh bratov — z znamnjem poterjen. — Judje se začn6 spreobračati. — Novi red sionskih sester in njegova delavnost. — Cas judovskega spreobernjenja se bliža. — Ratis-bonov red v Carigradu, Londonu itd.)
Alfons^ Ratisbon se je bil odmenil v tovaršijo Jezusovo stopiti. L. 1847 je bil v Lavalu mašnik posvečen. Prepričal se je pa čez nekaj časa, da v tej družbi ne doseže tistega namena, k kteremu ga je notranj glas brez prenehanja naganjal. Njega namreč in njegovega brata je Bog klical, da naj delata in se trudita za spre-obernjenje hiše Izraelove. Po nekem navdanji, ki ga je imel Alfons že v trenutku svojega spreobernjenja, je bil torej že 1. 1843 zastavljen red sionskih sester, kteri je sedanje dni že precej razširjen. Alfons namreč je svoje navdajanje in želje razodel bratu Teodoru, kteremu se je pa tako početje odveč čudno in nenavadno zdelo; vender si ga odbijati ni upal. Obernil se je torej do Davidove preslavne hčere ter ji je govoril v zaupljivi molitvi: „0 Marija! Ako si ti navdala to misel,
daj mi to spoznati po znamnji. Pošlji mi otroka, le enega samega otroka iz Izraela. To bo v mojih očeh znamnje, da si ti v tej reči posrednica."
Ta zaupljiva prošnja ni bila zastonj. Se tisti dan je bilo Teodoru v pismu naznanjeno od čast. g. Aladel-a, da nevarno bolna izraelska gospa želi pred smertjo svoji dvč hčeri keršanskim rokam izročiti. Pridobil pa ves ginjeni Teodor ni bil le samo otr6k, ampak tudi mater, ktero je iz sv. pisma prepričal in podučil, da je obljubljeni Mesija že na svetu bil, in jo je torej še pred srnertjo kerstil. — Ni pa še bil pretekel teden, že iše ■leodora druga judovska gospa, ker pretresla jo je bila dogodba prečudnega Alfonsovega spreobernjenja v Rimu. Izročila mu je svoje tri otročiče, in že je bila s poprejšnjima dvema majhna šola skupaj za sv. kerst, ki so jo pa še mnogotere judovske deklice, pošiljane od svojih staršev, umiraj pomnoževale. Tako se je zbiral sčasoma Kristusov ovčnjak iz judovskih hčer, ki so jih v začetku go-)de usmiljene sestre sv. Vincencija Pavijana.
Treba je bilo pa za rejo izraelskih hčer posebnega, novega reda, ker dotadanji rodovi so imeli že vsak svoj poseben namen in določene opravila. Teodor je bil ob ^asu podvodja bratovšine Marij nega presv. Serca v Parizu, ktero začetnik in prednik je bil znani gosp. ^nhovni pastir Desgennettes. Le-ta je mesca rožnika Teodora v Rim spremil in prejel od sv. Očeta VJregorija XVI privoljenje in blagoslov za novi red »sionskih hčer" za spreobračanje razkropljenih Izraelo-vih ovčic.
Ta milost apostol j skega stola je kar precej rodila K # ^rečudno so se množile spreobračanja, in ob ravno , .času 16 serce Marij no v serca nekterih bogoljub-mn kristjan vsadilo misel, da naj se zedinijo ter bodo elale skupaj za svoje lastno zveličanje in se posvečene prav posebno prerojevanju judovskih otr6k. Marij-n.ega mesca 1843 se je red pričel v Parizu.   Nova der-^mca &q je podala v brambo Marije D. S ionske.
iksa škofa Affre in Sibour, kardinali in drugi visoki o spodje so to napravo z radostjo obiskovali, sv. zakra-
mente delili novim ovčicam in jo na vse strani podpirali. Tudi sv. Očo Pijs|H 80 velik prijatel te naprave; podelili so ji mnogo duhovne dobroto, med drugimi vsakemu verniku 50 dni odpustka, kolikorkrat podpira delo Marije D. Sionske — ali z molitvijo ali po drugi poti, n. pr. z milošnjo.
Spreobračanja so se od tistihmal silno množile; celo osemdesetletni starši so stopali za svojimi otroci k kerst-nemu kamnu. Pa ne le samo jude, tudi razkolnike in krivoverce je dosegala ta milost; med tacimi so nektere posebno slavne imena.
Hansen, po kterem to popisovanje po večem posnemam,*) pristavlja te-le tehtne besede: „Sploh se je prikazalo naše dni novo versko gibanje na svetu. Tudi če hudim viharjem na politiškem in deržavskem polju na dno pogledamo, ne moremo utajiti njih verskega bistva. Obgrinjala svobode in človečnosti, s kterimi se ves ropot odeva, so odveč preglojene (skozvidne), da bi nepodkupljeno oko ne spoznalo, za kaj prav za prav se v globočini ravna. Ravnil se za keršanstvo in anti-kristovstvo. Vrata peklenske so pod vsakterimi pretvezami z vsakterimi banderi vstale k naj hujšemu boju zoper Cerkev Kristusovo, ki je na skali. Verh tega je nastopila britka prerojstna ura novega reda. Križ pa bode pridobil preslavno zmago zoper pekel in njegovo derhal. Lev iz rodu Juda bo zmagoslavje obhajal. Svoboda narodov, ki se pa ne sme nikoli ločiti od pravice za vse in za vsacega, bode pod brambo zmagovitega križa večji napredek storila, kot ga je kdaj, ali ga še bode storila po potu prekucijstva. .. Tudi judje se verskemu gibanju novega časa niso mogli čisto umakniti. Odkar so se družbinske pregraje bolj in bolj razderle, ktere so jih dosihdob od družbe ločile, ginejo čedalje bolj sledi judovske narodnosti.**) Judje vse polagoma v
*) Der Orden U. L. Fr. von Sion und das Waisenhaus zu Ecce-llomo in Jeruzalem itd. vTricr 1862.
**) Znano jo n. pr., da na Ccskem, na Poljakom jo že veliko judovske mladino na narodni strani.
novem ozračji nehotč dihajo v se in serkajo živno sapo keršanske olike. Shodnica že zdaj kratko in malo ni to, kar je bila pred 40, 50 leti. Razlušena od svojih predsoj, se zmiraj bolj znebiva svojih starih leg m pokriva svojo goloto z nekterimi kerpami raznoterih ker-šanskih bogočastij____ Kaj pa, da se tudi ne sme" prezreti , da veliko judov za zdaj zabrede le v stan vn6-marstva (indiferentizma) in nejevere, v kterem se naj pred judovstvo zaduši, keršanstvo pa še ne zbudi in ne poživi. Toda ta stan v svojem razpletanji ne pelje več v judovstvo nazaj , akoravno bo morebiti mogel storiti velik ovinek po potih novega neverstva, preden je kos priti k svojemu pravemu namenu . . .a
Bratoma Teodora in Ratisbonu se blezo dozdeva, da se čas približuje, ko se Gospod zopet v usmiljenji spomni hiše Jakopove in je pripravljen roko stegniti, da bi ostanke svojega ljudstva zopet pridobil, in razkropljeno zopet zbral s štirih koncev sveta. (Jez. 11. 11.)
Od 1. 1855 se je naprava sionskih hčer jela močno razširjati. Sklepale so se z njo gojilnice za mladino, da s? se ložej dobivali pomočki in potrebni prostori. V Carigradu so te sestre kmali prevzele od usmiljenih sester dekliško gojilnico ali penzionat; s tem je sklenjena ra-dovoljna šola, ki jo obiskuje kacih 100 otrok. Sultan sam je bil neki dan prišel gledat to učilnico. Tudi na Angleško, zlasti v London, se je ta red razširil. —• L« 1851 se je pričela še bratovšina za spreobernjenje J^dov, ki je bila od sv. Očeta poterjena in 11. sušca 1856 v mater-bratovšino povzdignjena in z obilnimi odpustki obdarovana. Teodor Ratisbon je njen veliki vod-nik in močno je že razširjena.
XII.
(Sionski red in njegov namen; njegov začetek v Jeruzalemu in pri sv. Ivanu; svetise „Ekce-Homo-liomee se pridobi po velikih zadregah; znamenitosti in imenitnost tega prostora t cerkev, ki se ima zidati ; naprava vesoljno-katohSka.)
Zastran Sionskih hčer se mi še zato tehtno zdi ne-ktere besede nadalje spregovoriti,  ker ta red  se ima
razširjati tudi med Slovani na Jutro vem in želeti je, da bi se sčasoma tudi slovanske hčere vdeleževale višji od-reje svojih sonarodnic. Kogar koli namreč niso še mav-tarske vraže in presoje obiizale, ne more tajiti, da naj boljše in naj hitreje se pospešuje ženska odreja po umnih redovnicah. Ravno pri južnih Slovanih pa z obliko ni kar nič odlašati, temuč ako se ima rod povzdigniti, je treba kar z naglimi koraki dalje stopati, da bi se kaj prihitelo, kar je zamujenega.
Na Francoskem je bil red Sionskih sester poterjen s cesarskim določilom 25. rožn. 1856. Sveta delavnost in molitvonost je njih poklic. One čversto odrejajo mlade deklice višjih stanov, in ravno tako otroke ubozih. To je prav, ako se ima ves in celi narod izobraziti in tudi nizkim stanovom prilika nakloniti, da se morejo povzdigniti s svojimi zmožnostmi. Novinstvo za ta red terpi dve leti in potlej se perve leta le samo letne obljube delajo. Lahko se pride v ta red, kakor v druge ženske redove. (Kdor bi želel kaj bolj natanko njegovo vravnavo zvediti, utegne pisati: A Madame la Supe-rieure Generale des Reiigieuses de N. D. de Sion. Rue Notre-Dame, des Champs, Nr. 61 a Pariš.) Po nasveto-vanji kardinala Fransoni-a, prefekta v rimski propagandi, je bil leta 1851 tudi moški red, unemu primeren, vsta-novljen, in redovniki imajo biti očetje in pastirji redovnic ter keršansko življenje razširjati z odrejo, vodbo in pridiganjem itd. Oba imata poseben ozir na odrejo in spreobraČanje judovskih, pa tudi mohamedanskih, raz-kolniških in drugih otr6k.
V ta red je stopil Alfons Ratisbon s posebnim nagonom, da bi ga on tudi v Jeruzalemu vstanovil. L. 1855 je torej v Jeruzalem romal z družbo, ki jo je vodil č. gosp. Crombč, in imel je namen ondi ostati in delati. S pomočjo patriarha je iskal kacega pripravnega poslopja za svoj poklic; pa dolgo časa se nič ni dalo najti, in to je Alfonsu delalo velike britkosti. Reče mu torej nekega dnč patriarh: „Že vidim, da ljubi Bog hoče Vašo poterpežljivost poskusiti; le nikar ne omahujte; se bo že našlo kaj za Vas. Za ta čas pa imam za Vas majhno
delo. V bližnji vasi želi več razkolniško-greških deržin ver-niti se k edinosti katoliške cerkve. Pojdite tedaj tje in pod-učujte jih."   Ratisbon gre in nalogo dobro spolni. Ko se pa v Jeruzalem vrača, ga zadene druga huda poskuš-nja.   Padel je namreč s konja in si roko zlomil. Da se pa poterdi, da tudi britkosti ni brez sladkosti, Ratisbon ravno v svoji bolezni od nekoga zve, da se poslopje v najem daje, ktero bi bilo za njegov namen pripravno. * Toda najemnina je znašala 1000 fr. na leto, in za pet let je bilo treba naprej plačati; pa Alfons je brez denara. Po mnogoterih zaderžkih in zavirah je po-slednjič vse dosegel in že 1. 1856 pridejo perve Sionske hčere iz Pariza v Jeruzalem , kterih vodbo je prevzel Alfons Ratisbon. Spreobernjena hči izraelska iz Kolina je bila perva prednica.   Vstav je hitro dobil veliko veljavo in kmaio mu je zmanjkalo prostora za otroke, ki so jih izročevali v odrejo.   Torej je najel še drugo veliko poslopje pri sv. Ivanu v hribih, 4 ure od Jeruzalema, ki je pa zdaj žc njegova lastina — in prelep samostan, o kterem ob drugi priliki kaj več. Kmalo je imel v svojih napravah otročiče izmed turkov, judov, razkolnikov, koptov itd., in spreobernjenke same so se pozneje v red prosile.
Za enake naprave v Jeruzalemu, da bolji vspeh dosežejo, je pa posebno tehtno, da so na kakem svetem kraju (Sanctuarium). Cel6 anglikani to čutijo, ker izvolili so si za svoj tempelj tisti prostor, kjer je Herodov dvor stal. Tudi Ratisbon je dolgo časa brez vspeha po takem svetišu hrepenel. 20. prosenca gre Alfons po postajah Zveličarjevih in križev pot opravlja; ravno stoji na prostoru Ekce-Homo, kar stopi k njemu neznan Arabec, kteri mu po kratkem pogovoru razodene in Pravi: „Ravno zdaj stojite na pravem mestu." Kako to? odgovori Ratisbon. „Ta Ekce-Homo-homec se zdaj oddaja. Dva turška brata, kterih lastina je, ga prodajata." Alfons, silno razveseljen, ga zažene pozvedit, koliko bi hotla za prostor imeti, sam pa ne gre z mesta, dokler «ogii tako rekoč ne obljubi, vse si prizadjati, da to sve-tiže v svojo oblast dobi.
Kmali se verne Arabec z poročilom, da za 15.000 frankov je na prodaj Ekce-Homo-prostor. To je res velik denar za same podertine, ki so kup kamenja, nesnage in posipa, pa se veči je skerb Alfonsova, kje bo denar dobil. Povsod je terkal, povsod našel dobro voljo; denarja pa nikjer ne. Poslednjič popotva sam v Belgijo in res denar nabere, s kterim vesel v Jeruzalem nazaj hiti. Ali kako revež ostermi, ko zdaj prodajavca poskočita in hočeta imeti 00.000frank, za prostor! Kdo je bil tega kriv? Sovražnik je med tem časom ljuliko sejal; nasprotniki katoliške cerkve so ponudili za prostor že 40.000 frankov. Ko sta turka vidila, kako je s to rečj6, se kratko in malo nista prehitela s prodajo; Alfons pa v naj veči skerbi pri Bogu pomoči iše, in ko spozna, da bi bilo Bogu ljubo, ako si ta prostor pridobi, kupi 1. 1857 svetiše, plača gotovih 30.000 fr., za druzih 30.000 pa naredi s terdnim upanjem na Božjo pomoč menjico, ki ima v nekterih mescih v Parizu biti izplačana. To zaupanje mu je bilo tako veselo poplačano, da je bila menjica že pred časom plačana in ostal mu je še lep znesek za pervi začetek pri zidanji. Z veliko-turškim fermanom, za kterega se je m6glo pa 8000 fr. plačati, je postal red Sionskih hčer lastnik lepega kosa od nekdanje sodnje hiše (Praetorium), h kteremu je bilo pa še nekaj zemlje ob „Križevem potu" prikupljene, tudi s težkim denarjem. (Katarina Emerih ta prostor v svojih razodenjih do čuda na tanko popisuje; vredno je to prebrati: gl. „Das bittere Leiden unseres HcrrnJesu Ch. 10. Aufl. 1854. str. 154.)" Na tem prostoru tedaj še stoji eden obokov tistega pomolja, plani ali mostovža, na kterem je stal Bog in Zveličar kakor „Ekce-Homo.u
Prostor, ki ga je Ratisbon kupil, je bil za 8 čevljev visoko s podertinami, sipo itd. napolnjen. Ko so začeli delati in posutje odpravljati, so našli te-le reči: 1. Več vodnjakov, obilno velikih, kterih eden je narejen po Salomonovem zlogu. 2. Del prostornega prerova (tunela), ki pelje proti Herodovemu dvoru. 3. Nekdanji križev pot s kamnitimi plošami, 1% čevlja globoko pod zemljo.  4. Nekaj zlatih denarjev iz časov Makabejev,
cesarja Valerija, in druzih, ki jih še niso mogli uganiti. 5. Glavni steber (podpornjo) oboka Ekce-Homo. To je edini obok „Križevega pota," ki vsi spoznajo, da je iz časa Jezusa Kristusa. 6. Se drugi obok, po zlogu Herodovem, ki je nadaljevanje tiste galerije, k kteri se je štel tudi obok Ekce-Homo. 7. Strašna beseda „Tolle" (preč ž njim) globoko na dveh vstričnih stebrih vsekana, naj berže od enega pervih kristjanov , ki je želel spomin na ta kraj ohraniti. Ves Ratisbonov prostor ima 69 čevljev daljave in 90—100 čevljev širjave. —- 1861 so našli 36 čevljev pod zemlj6 že o drugi priliki omenjeni veliki studenec.
Hansen pristavlja o posebnem začetku Ratisbonove naprave pomenljive besede: „Marsikteri bodo rekli, to se je ravno tako naključilo; jaz pa pravim, to je čudovita naredba previdnosti: na tem mestu spreobernjen jud, Pravi Abrahamov otrok, svojo naj veČi srečo najde v tem, da si z božjaki katoliškega usmiljenja kupi del nekdanjega Pilatovega dvora in na teh skoz toliko stoletij oskrunovanih podertinah napravi hišo molitve in sprave, občino, ktere udje imajo zlasti to nalogo, da molijo za spreobernjenje zbeganih, Izraelovih ovčic." — Samostan z začasno kapelo je dodelan in od svitlega patriarha blagoslovljen. Zdaj čaka le še cerkev, da bi se hitro in vspešno v delo vzela, k čemur pa, se ve, je velike pomoči treba, ker samostansko osebstvo ima dokaj truda, da se preživi in ohrani, stroški pa, vsi skupaj, so bili postavljeni na 400.000 frankov. — Osnova za cerkev je kaj lepa. Na stebrih korinškega reda bodo sloneli prekrasni mostovži ali galerije. Spredej bode očiten omenjeni obok ali pomolje z imenitno podobo Ekce-Homo. ired pomoljem pa bode stal priprosti altar. Ker bode ja naprava zraven druzih znamenitost obsegala del „Kri-zevega pota" (Via Dolorosa), več ploš litostrata (s kamni natlakanega prostora) itd., torej bo razun cerkve Božjega groba naj imenitniši svetiše v Jeruzalemu. V tem tempeljnu bodo Sionske hčere s sirotinskimi otroci vred dan na dan o povzdigovanji po trikrat v zateguj enem
psalmovskem napevu pele: „Oče! odpusti jim; no vedo, kaj delajo." (Luk. 23, 24.)
Naprava Ratisbonova ima biti vesolj no-katoli-ška, torej se je obernil za pomoč ne le samo v svojo domovino, ampak tudi na druge strani od ondod, kjer so naj veČi svetiša vesoljne katoliške Cerkve.
Bojim se, da sem se morebiti za marsikoga predolgo mudil pri Ratisbonu in njegovem djanji; naj se to pripisuje posebnemu spoštovanju do tega moža, ki je res vsega spoštovanja vreden, — pa naj se pisavcu prizanese.
XIII.
(Ogledovanje nekterih znamenitost proti jugo-zahodnjemu koncu mesta: Cerkev Božjega groba, njen občert in zgodovina; podertine cerkve M. D. Veči, johanitarskega poslopja itd. Davidov stolp ali Hip-picus. Armenska cerkev in samostan, kapelica sv. Jakopa. O Ar-menih. Anova hiša, Dair-ez-zejtiin, sirski samostan in ondotne znamenitosti, vrata sv. Petra. Protestanški tempelj in kramarija bibli-ške družbe. Obiskanje od prež. o. kustosa.)
Ne deleč od Ratisbonovega samostana proti večeru precej nad križevim potom je avstrijanska romarnica ali hospic. Od tod naprej proti severo-zahodu pa je kacih deset minut Kalvarija in cerkev Božjega groba. Kakor smo dopoldne 20. sušca ogledovali severno-iz-hodnje znamenitosti mesta Jeruzalema, tako smo popoldne tega dne proti zahodu se obernili. Prišli smo naravnost k cerkvi Božjega groba, glavnemu svetišu v svetem mestu, in smo jo zunaj nekoliko bolj premišljevali in ogledovali. Vredno je, da si častiti bravec glavno načerte tega silnega poslopja v spomin vtisne, ker brez tega ne more nadaljnega razlaganja prav umeti. Naj tedaj poskusim malo popisati lego in dele cerkve Božjega groba, ki jo Arabi imenujejo „Keniset-el-Kia-met" ali „cerkev vstajenja."
Velike vrata v cerkev derže od jugo-zahoda. Pred vrati je velik štirivogelnik, sejmiše za molke, podobe in vsaktere reči, zlasti kakoršne romarji za spomin se-
boj jemljo. Prostor ta pa, do kteroga se pride po dveh ulicah, je sam od vsih strani s poslopji obdan. Ako se proti cerkvi oberneš, imaš ob levi in desni greški samostan in druge njih poslopja, ki so sklenjene a cerkvijo Bož j. groba. Pred seboj nekoliko na levo pasi misli najprej velik krog: v sredi tega kroga je malo poslopjiče Božjega groba, v neki daljini na okrog so skloniki in stebri, na kterih sloni velikanska, pa močno poškodvana kupla. To je svetiše, ki ga imajo skupaj katoličani, greki, ar meni itd. Precej nasproti, le malo stopinj od Božjega groba, nekako proti jugu, v sredi prostora je prelepa greška cerkev. Le-ta ima svojo lastno prav lepo kuplo. Proti izhodu od Božjega groba je cerkvica katoličanov in precej vštric proti jugu zakristija; iz obeh dcržč vrata naprej v mali frančiškanski samostan, ki je naslonjen na cerkev Božjega groba in kjer so stražniki tega Bvetiša. Ravno na nasprotni strani od katoliške cerkve, namreč proti zahodu od Božjega groba, pa je armenska cerkev in samostan, in sicer ob levi, ko se gre v svetiše skoz velike vrata. Okrog greške cerkve, ki je kakor podkov v sredi poslopja, so hodiša; ob straneh teh hodiš pa razne kapele na okrog tako-le: precej ob latinski cerkvici je zakristija, potlej ječa Kristusova, zatem kapela deljenja oblačil; ravno ob koncu greške cerkve precej dalje pa se gre po stopnji-cah v kapelo sv. Helene in od ondod še globokeje v zemljo y kapelo najdenja sv. križa; nekoliko na okrog dalje zopet nad zemljo je steber z as ramo vari j a; od njega še dalje v krogu pa so stopnice nakvi-ško na silo imenitni kraj, namreč na Kalvarijo. Zraven Kalvarije, pa zunaj cerkve, je kapela žalostne Matere Božje; le skoz okno se vidi s Kalvarije va-njo. Vse to in še veliko druzih prostorov je pod eno streho, iz česar se lahko posname, koliko prostora ima pod seboj. Bolj na tanko o tem svetisu in njegovih razdelkih bom pisal o drugi priliki, zdaj naj povem nekoliko zgodovine te preslavne cerkve.
Sozidal jo je vpervo cesar Konstantin od leta 326 do 335, pa bile so takrat Bvetiša še ločene, in manj jih
bilo kakor zdaj. Te svctiša jo bil razdjal Kozroa II 1. 614. Na prošnjo zmagovavčeve žene, ki je bila kri-stijana in sestra greškega cesarja Mavrici]a, je smel mnili Modest, pozneje patriarh, svetiše zopet obnoviti. Toda kalif Ilakern, egipčanski Neron, je leta 1010 brez usmiljenja zopet vse razdjal. L. 1048 greŠki poslopničarji na povelje cesarja Konstantina Monomaka zopet povzdignejo svetiša, in sicer po osnovi patriarha Modesta, namreč kroglino (rotondo) nad Božjim grobom in tri ločene cerkve ali kapele. Te ločene svetiša so križarji 1. 1130 zedinili v eno samo, s Čemur pa je zginila, se ve da, vsaka ravnomernost ali simetrija. Vogiie pravi, da delo križarjev, v kterem je romanski s saracenskim obokom zedinjeni zlog, spremenjen po francoskem kusu, od križarskih časov ni dosti spremenjeno do današnjih časov. L. 1508 je bil strašen ogenj pokončal del okrog-linc ali kapele krog Božjega groba, potlej Kalvarije in raznih armenskih svetiš. Marsikaj lepotije teh svetiš iz Konštantinovih časov je zginilo, ne le po neprizanesljivem fanatizmu, ampak tudi pod nespretnimi rokami grekov, pravi neki pisavec.
Lice cerkve Božjega groba kaže očitne znamenja iz 12. stoletja. Na stebrih se vidi bizantinska posnema ko-rinškega zloga. Izbuknjene dela in olepšave kažejo zgodbe iz evangelija: vstajenje Lazarja, cvetno nedeljo, zadnjo večerjo itd. Izrezline so natorne in prav natanko. V kotu ob levi se znad cerkve dviga stolp, ki je pa pričeljen ali odbit. Sicer je vsa cerkev obdana in sklenjena z mnogoterimi poslopji, kakor je na Jutrovem navada. Nad frančiškanskim malim samostanom je celo turšk hlev in več druge, in še veči nesnage, kar sem že o drugi priliki omenil. Sliši se pa ravno zdaj, da imata veliko kuplo vender res popraviti Francoz in Rus, in ena naj večih dobrot je ta, da se imajo neljube stanovanja ob kupli odpraviti ter bode cerkev Božjega groba bolj na prostem stala. —
Naprej grede proti poldanski strani smo vidili to pot te-le znamenitosti:
1. Podertine cerkve Marije D., imenovane Veči, iz križarskih časov. Pod njenim sprednjim koncem je bila neki ječa, v kteri je bil sv. Peter zapert. 2. Blizo ondi so ostanki glasovitega johaniterskega poslopja, kterega en konec se je dotikal podertin razdjanega svetisa Božjega groba.   Med rezlinami nad vrati se še razloči jag-nje, ki je bilo znamnje gostilnikov sv. Janeza Jeruzalemskega. Bilo je v 11. stoletji, ko so amalriški tergovci od musulmanov dobili privoljenje, da so smeli blizo Božjega groba zidati pribežališč za romarje. Postavili so toraj dve sprejmiši ali romarnici: eno posvečeno sv, Marii Magdaleni, drugo sv. Janezu.   Po pridobitvi Jeruzalema je bil tudi Miroslav Buljonski v ta red pristopil in ga "z obilnimi darili obogatil. Poterdil ga je tudi papež in ga oblažil z mnogoterimi pravicami.   Vitezi so nosili duhovsko obleko in zavezovali so se z obljubami, belili pa so so v tri ločine: v vojšake, duhovne ali mi-lošnike, in službinc brate.   Pozneje se je njih red razmnožil in ločil v 7 jezikov.   Ti vitezi so skoz več stoletij branili keršanstvo zoper prederznosti Turkov in divjakov.   Kedar je omagalo latinsko kraljestvo v Jeruzalemu in je bila vzeta Aka (st. Jcan d1 Acrc 1291), so se junaki vstanovili na Cipru, potem na Rodu in na Malti, od koder so več stoletji branili, keršanstvo zoper otomane in divjake.   3. Unemu svetišu nasproti proti Božjemu grobu so ostanki cerkve Marije D. Latinske iz 12. stoletja, po jakobitovskem izročilu na mestu, kjer je Marija stala med križanjem Božjega Sina. Ondi blizo je bila cerkev sv. Marije Magdalene ali „Marijc Manjši," ktere pa ni več sledi.
Ostanke teh svetiš smo gledali in premišljevali z zelene trate, od koder smo deleč proti jugo-vzhodi vidih tudi goro Nebo, s ktere je svoje dniMozes obljubljeno deželo ogledal. — S tega kraja se tudi lahko opazuje, kako imajo jutrovci mnoge bazare ali semjske terge kar pod zemljo, in na verhu je trata, ter bi nihče ne mislil, da je kaj spodej. Menda zavoljo vročino so pogosto staniša jutrodeželcev nekako v zemljo vrite, podobne kertinam, in velikrat je znati, da imajo le na
stropu odpertine, iz kterih jim prihaja kaj svitlobe in zraka. — Opazoval sem še ta dan, da v Jeruzalemu so ljudje, kar se mi je zdelo, ličniši in prijazniši kakor pa v Egiptu, kjer je v primeri prebivavcev dosti manj Kristijanov.
Omenim naj tukaj velikanskega poslopja nekakega gradu ali ostroga blizo jafovskih vrat, ki ga imenujejo Davidov stolp, dasiravno ga gotovo ni David zidal, — po arabsko pa naravnost el-KaPah, t. j. grad, v ktercm je turško vojaštvo. Gornji del je iz novejših časov, spodnji pa s svojimi silovitimi skalami razodeva stareji dobo svojega začetka. Stanovali so tukaj najberže latinski kralji. Od 16. stoletja se je imenoval stolp Pizan-ski, najberže zat6, ker so ga bili v novo popravili in pozidali mojstri tega naroda. Učenih velik del je ene misli, da ta grad je Hippicus, ki ga je zidal Herod v spomin vojaškemu tovaršu, kteri je bil v boju konec storil, akoravno drugi zoper to misel mnoge dvome zbujajo.
Eno naj imenitniših poslopji v tem koncu je armenska cerkev in samostan s svojim razkolniškim patriarhom — med Davidovim stolpom in hribom Sionom. Cerkev, velika in silo bogata, pa ne odveč okusno ozali-šana, vsa napolnjena s podobami in tablami, je posvečena sv. Jakopu starejemu. Znamenitna je prelepa kapelica na mestu, kjer je bil ta apostelj ob glavo djan. Lepa z marmorjem obdana dolbina je, v ktero tudi katoličani v njegov god hodijo maševat; vrata so iz per-ličine. Duhovnov dvojna versta je ravno imela neko opravilo, menda večernice, ko smo prišli v cerkev, in bilo je veliko ljudstva v nji. V prav dolgih štolah in černih talarjih so po obeh straneh stali in peli v armenskem jeziku, kakor je bilo viditi, veči del iz glave; v sredi so bile odperte velike bukve. Ljudje so bili viditi čednega in resnega obnašanja. Pogledali smo tudi v patriarhov dom, kterega pa ni bilo doma; sprejel nas je njegov namestnik in silo priljudno z nami govoril po tolmaču. Armeni so povsod sploh premožni ljudje, bodi si katoliški ali razkolniški, in pri ločenih ni čutiti tistega sovraštva zoper katoličane, kakor pri marsikterih
druzih razkolnikih, torej je upati, da bode tudi te, ki so se ločeni, kmali luč spoznanja razsvetlila, da se z nami zedinijo. Njih samostan v Jeruzalemu je naj ob-širniši in naj bolje zidan izmed vsih na Jutro vem; o V sega semeniše in romarnico s prostorom za kakih 3000 ljudi; v znotranjem imaprečudno lep vert; tudi s svojo lastno tiskarno je oskerbljen. Patnjarh ima neki krog sebe 5 Škofov in čez 100 duhovnov. ( Pri tacih okoliši-nah ni čudo, da so Armeni olikani ljudje.
Proti Sionu zakernivši smo prišli k hiši Ano v i ter k sirskemu samostanu in cerkvi.  V nekem vertiču raste več oljk in izročilo pravi, da je bil ondi k oljk nemu drevesu Kristus privezan. Imenuje se torej to poslopje „Dair-ez-zejtun" — Oljkini samostan. Znamenita je kapela, kjer je bil Sin Božji v obličje udarjen.   Sirski razkolniški samostan, kakor pravijo, je zidan na mestu, kjer je imel sv. Marka hišo. Kažejo ondi kerstni kamen, kterega so neki rabili pervi kristjani, in Marija D., pravijo Sirci, se je bila tukaj dala kerstiti. Neka ženska nam je kazala nekako kerstno skledo in nikoli ni mogla Boga prehvaliti, vedno je ponovljala s priprosto ponosnostjo:   „E1 hamd lillah!"  — „hvala Bogu!" za redki spominek.   Veliki altar v ti cerkvi je kaj lepo ozališan.   Bolj zanesljivo je izročilo, ki kaže zunaj cerkve mesto tistih vrat, skoz ktere je bil prišel sv.^ Peter k svojcem v hiso, potlej ko ga je bil angel iz ječe rešil. Kamen se kaže pri tleh, ki je še od nekdanjih vrat.   Sirci imajo ondi patriarha, kakor Armeni. — Ob tem koncu mesta je še vstav angleških j udov in protestanški tempelj, blizo Davidovega stolpa, zidan na stroške bibliške družbe v Londonu, ki ima ondi blizo tudi svojo kramarijo, ter prodaja skažene biblije, podobe, fotografije ss, krajev in popise v vsih mnozih jezikih, zlasti tudi v ruskem.
Na večer tega dneva nam je prečast. o. kustos, vel. namestnik patriarhov, spremljan od dveh kavasov, po-vernil vradno obiskan je.
XIV.
(Gobovi ubožci ob potih. Oljska gora. Cedron potok. Kamnoviše sv. Štefana in kamnanje katol. Cerkve. Reveži in njih vedenje. Grob Marije D.; duplina kervavoga potu; zgodovina teh krajev. Vcrt Get-semani, njegova znamenitost in ljubezujivost. Judovsko pokopališč in spominki: Josafatov, Absalomov, Jakopa mlajšega in apostoljska votlina, Caharijcv. Drugi most čez Cedron in zadevne izročila.)
Kaj imenitne kraje in reči smo ogledovali 21. sušca dopoldne. Sli smo proti vzhodu skoz štefanske vrata v strugo Cedronovo po Josafatovi dolini, dolini Hinom itd. čez goro Sion nazaj v sprejmiše avstrijansko, Kmali ob potu ne deleč od Ratisbonove naprave sem ta dan v pervič videl nekaj gobovih ubožcev, ki so na tleh ležali in sedeli ter vbogajme prosili. Po udih me je spreletelo, ko sem gledal posebno enega, ki je prose molil kviSko debele zatekle in krastovc mulice, ki so se komaj razločile, da so persti. Pri tej dolgočasni bolezni zatekline okužijo kožo in meso in sčasoma se vgnjezdi tudi v kosti, dostikrat uje nos, oči, ud za udom odpada. Nisem dozdaj vedil, da so še zmiraj na Jutrovem gobovi ljudje, pravijo pa tudi, da so take bolezni po Norvegii, Islandii, zahodnji Spanii, Italii, Grecii itd. Ali niso ti ljudje s svojo neozdravljivo boleznijo še zmiraj, kakor po drugi strani razkropljeni judje, žive priče pravih in resničnih čudežev, ki jih je delal naš Bog in Zveličar Jezus Kristus? Oe pa gobove očiševati morebiti ni čudež, kako da unih revežev ni ozdravljal nejevernih Renan, ki je tudi v Jeruzalemu bival? Kako da zdravniška umetnost tudi še v 19. stoletji ni do tega prignala, da bi gobove očiševala? Pomaga se sušičnim in mnogim drugim z naj bolj čudnimi boleznimi, celo rak se mora umakniti saj nožu, in ravno te dni so pisali, da je neki človek v Sibirii našel pomoček, neko zeliše, kaj —li? ravno zoper raka: kaj pa je to, da gobovih razun našega Zveličarja še nihče ni ozdravljal? Na gori Sionu bode zopet priložnost o tej reči nekaj reči.
Pridši skoz štefanske vrata iz mesta imamo v podnožji ravno pred seboj suho strugo potoka Cedrona in
unkraj globine prijazno Oljsko goro s kapelo vnebohoda Kristusovega na verhu. Ta prijetni hribec se steza od severa proti jugu ob vzbodnji strani mesta Jeruzalema in je visok 2556 čevljev. Ime ima od obilnih oljčnih vertov, ki^so bili svoje dni zlasti po dolini ob potoku Cedronu. Še rastejo po dolini sem ter tje oljke , pa tudi drugo drevje; sicer je hribec slabo obrašen s travo in nekolikim germičevjem, in nekoliko za njive obdelovan. Oljska gora je samo za četert ure od Jeruzalema.
S planega verhunca ravno pred mestom smo se obernili po zaviti poti v dolino in kmali smo bili pri neki razšibrasti pečinici ravno v sredi poti, ki se kaže za tisto mesto, kjer je bil kamnjan sv. Štefan, pervi mučenec novega zakona.   Po njem so imenovane tudi mestne vrata „sv. Štefana," na tej strani mesta, ker tukaj so bili sovražni judje gorečega mladenča pahnili »z mosta, ter so neki na ravno omenjenem kraji svojo togoto s kamenjem nad njegovo lepo nedolžno kervjo gasili.   Močno ginilo me je to mestice in nikoli ga ne bom pozabil.   Ravno ko to pisem, se mi pa tudi milo dela, da časnikarski judje današnje dni na telo sv. Cerkve neprenehoma skale in brune svojega psovanja mečejo, ker jih na naše žive telesa vender še ne smejo. — Ob potih po več krajih reveži tičijo in milošnje prosijo; pa niso se mi zdeli mirni in vdani, kakor vender velik del njih pri nas, ker jim sv. vera in stan gnade hladi njih revsmo in nadlogo, temuč pogosto se vidi kaj posebno čudnega in dolgočasnega nad njimi. Enega sem ravno na tem mestu saj dvakrat vidil, da je bil z zagernjeno glavo ležč v tla obernjen in je nekaki pre-čuden obupljivo - serdit glas gnal, da me je bilo groza. Drugi so bili bolj tihi, več ali manj nadležni tujcem. Zraven verta Getsemana je pa eden' večkrat za nami klical z milo-presimlj ivim glasom: „A-buna!" s kterim, kakor se mi je zdelo, je hotel naznaniti svoje milo za-čudovanje, ako ga popotnik ne usliši v njegovi posebni revšini.   Tudi nekteri zamurci, v nezmerni revšini in zanemarnosti so sem ter tje milošnje prosili.
Le malo stopinj dalje, in bili smo na lepem mo-stičku, ki derži čez Cedron na Oljsko goro. Nektere korake naprej ob levi je grob Marije Device, ob desni o znožji hriba pa duplina, kjer je naš Zveličar kervav pot potil, in za lučaj kamna dalje proti jugu je vgrajeni vert Gletsemani. Ti sveti kraji imajo nekako posebno lastnost, da serce ne le ginejo, ampak tudi duhovno razvesele in so prav prijazno mazilo za popotnikovo trudno dušo. To pa toliko bolj, ker nihče ne dvomi, tudi protestantje ne, da so te svetiša ravno tiste mesta, za ktere se zaznamnujejo. Več ss. krajev je namreč dvomljivih, ker eni jih stavijo tam, drugi drugam. Očitno je, da po tolikih vojskah in razdjanjih se je lahko marsikaj zročil zgubilo, pozabilo, premenilo.
Zastran Marij nega groba je znano, da so bili apo-steljni po njenem vnebovzetji, stermeči nad tim velikim čudežem, grob zapečatili in so ga v veliki časti imeli oni in za njimi vse keršanstvo. Sv. Hieronim v svojih pismih omenja grob Marije Device v Jožefovi dolini; Teodozij veliki pa je bil ondi dal dvastropno cerkev zidati; v spodnjem delu je bil Mariin grob, v zgornjem pa štirje altarji. Potem ko je bila v vojskah parkrat razderta in zopet zidana, so križarji v novo postavili zalo cerkvico, ki še zdaj stoji. Nad zemljo je štirvoglato po verhu piano poslopje, ki samo lice in vhodne vrata razodevajo neko znamenitost. Imenitnost prava je znotraj. Po 48 marmornih stopnicah se gre v spodnjo kam-nitno cerkev, ki je 95 čevljev dolga in 20 čevljev široka. Sredi stopnic je na vsaki Btrani kapelica, proti vzhodu sv. Joahima in sv. Ane, proti zahodu pa sv. Jožefa. Na dnu v kapeli je precej visoka Mariina ra-kev, pokrita s pokrovom černopisanega marmorja, ki je ob enem altarni kamen; tukaj neprenehoma lučice gore v svetilkah. Nisem mogel te cerkvice prav na tanko ogledati, akoravno sem pozneje enkrat v nji bil, ker ta dan je bilazaperta, drugi pot so imeli pa morda greki ravno duhovno opravilo v nji in je bila skorej vsa napolnjena.   Žalostno je namreč, da tudi to svetiše
so abisinci, greki in armeni katoličanom tako čisto vzeli, da zdaj nobenega altarja več v oblasti nimajo in v njem še maševati ne smejo. To se je zgodilo, kakor Sepp piše, že 2. mal. trav.'1757. Očetje frančiškani so namreč veliki teden ob vhodu v Marijno cerkev postavili po navadi prelep altar in so predenj obesili zlate in sreberne svetilnice, darila katoliških vladarjev. Več tisuč pričujočih greških romarjev bruhne o mraku na altar in ga poropa do čistega, pred kadi-em (turškim sodnikom) pa pravijo, da so jih bili latinci napadli. Veliki vezir, podkupljen, nasilnikom svetiše prisodi, in ni bilo več pomagati. L. 1852 je sicer visoka Porta oo. frančiškanom lastino tega svetiša zopet poterdila, rusko-greška stranka pa se je temu ustavila in nobena večernih vkid dosih-mal ni stopila na stran oo. frančiškanov. Sploh je vi-diti, da tudi tje v sveto zemljo neka roka iz černe teme sega, zakaj kedar koli vstane vriš zavoljo kacega svetiša, vselej so katoličani v škodi, ker zapadni zastopniki katoliških vlad z nasprotniki potegnejo.
Kolikor bolj je poterto serce, ko premišljuje vernik take žalostne dogodbe, toliko bolj se ohladi, ko stopi kakor na svoj dom v kapelo kervavega potu Kristusovega, ki je kmali zraven cerkvice Marijnega groba proti jugu. Čez osem stopnic se gre doli v zemljo in se pride v skalnato duplino, kacih 12 čevljev visoko, 27 čevljev dolgo in široko, ktere skalnati obok je nekaj z nator-mmi iz skale vsekanimi, nekaj z zidanimi stebri podpert. Cerkev ima tri priviligirane altarje s podobami, ki se s tem sv. mestom zlagajo. To svetiše je edino v na-tornem stanu, sama skala, in nihče ne dvomi, da res ravno na tem mestu je Zveličar v sraertnih britkostih kervav pot potil. Došla me je redka sreoa, da sem tukaj opravil tudi daritev sv. maše, in sicer na altarji, ki ima napis: „Hic sudor Ejus factus est sicut guttae san-guinis decurrentis in terram. Tukaj je Njegov pot postal kakor kervave srage tekoče na zemljo." (Luk. 22, 44.) Nekdaj je bila nad to dupl mo cerkev ? imenovana „Getsemanska," ktero poderto so bili križarji na novo povzdignili; turčini pa spet razdjali,
li
da še sledi ni več po nji. Skoz lino z lesenim omrežjem se cerkvica pod zemljo še precej dobro razsvitluje.
Samo za lučaj naprej proti jugu je vgrajeni vert G e t-seraani, po arabsko Džezmanije ali oljčna tiskar-nica, ob znožji Oljske gore, 20 stopinj nad strugo potoka Cedrona; 160 čevljev je dolg in 150 širok. L. 1848 so ga bili oo. frančiškani v zalem štirogelniku z visokim zidom obdali v dolgosti in širosti blizo 70 stopinj. Varuje ga frančiškanski brat. Vanj gredočim so nam kazaii na robu tri kamne, ob kterih so med Zveličar-jevirai smertnimi britkostmi trije učenci spali, in pa kraj, kjer je bil nehvaležni Iškarjot Gospoda izdal. Vert sam je kaj lepo obdelan, s poti križem po sredi in ob krajih, obsajen z mladimi cipresami, limonami, vertni-cami, vijolicami in sploh s premnozimi naj lepšimi cvetlicami, ki smo si jih od ljubeznjivega Brata v spomin prosili. Tudi vodnjak ali ribnik je na vertu in v kotu hišica za orodje itd. Naj častitljivši reč pa je na vertu osem silno starih in strašno debelih oljk, da bi morebiti marsiktero komaj štirje možje obsegli; — deveta oljka je že odmerla, vender zopet na novo poganja iz korenin. Oljke imajo namreč to lastnost, da drevo na novo požene iz korenin, ko staro ob moč pride. Po svoji podobi bi bile une stare drevesa, kakor mislim, lahko še iz Zveličarjevega časa; če pa tudi ravno debla niso morebiti tako stare, je verjetno, da so iz korenin tistih dreves, pod kterimi je sam Zveličar tolikrat molil v tihi noči. Toliko je skazano za gotovo, da v 7. stoletji so sedanje stare oljke že stale, še delj nazaj sicer pravijo, da je bilo o vojskah vse drevje na več ur deleč iztrebljeno ; toda komu ni znano, da take govorice so že sploh le redkokrat prav po besedi sprejemati, še manj pa po jutrovi šegi v govorjenji in pisanji? Toda bodi si temu, kakor že je, te oljke »o po vsaki ceni silo častitljive drevesa. — O Getsemani! kako milo prijeten vertič si mi ti! Vsak dan bi želel med tvojimi rožicami hoditi, pod tvojimi oljkami se hladiti. Ti si mi ljubši nad vse umetne i« košate verte, in senčne gaje bogatinov in lahkoživcev! V tebi je vsa druga politika,
kakor pa se zdaj verši po svetu. V tebi ni strastnega prepira za jezike, v tebi ni ne Pilatov, ne Herodov in ne Iškarjotov: v tebi je katoliška narodnost, v tebi politika ljubezni, resnice, mini !
Od verta Getsemana dalje proti poldnevu smo šli po poti, po kteri so Boga in Zveličarja peljali zvezanega v Jeruzalem.   Gre se memo samih grobov in starih spominikov.   Naj pervo je veliko judovsko pokopališče s svojimi spominki, hebrejskimi napisi po grobeh, kteri se toliko bolj množijo, ker veliko judov pride na starost v Jeruzalem umret.    Ogledali   smo spominek kralja Josalata, od koder ima dolina ime. Posebnega spomina vreden je grob Absalomov, ki si ga je bil dal narediti, pa ni v njem počival. Precej veliko poslopjiče je in sicer monolit ali iz enega samega kamna ure-zano znamnje, razun obrobka in krone, s 4 stebriči ob vsaki strani lica.   Na eni strani ima spominek odperte vrata, na drugi je pa predert in ves napolnjen s po-dertinanii in drugim kamenjem. Turki in Judje namreč, pa tudi drugi mera grede kamne v predor mečejo — v strah in grozo otrokom, kteri so nehvaležni do staršev io po Absalomovo z njimi gerdo delajo.   Tudi jaz sem kamen vanj vergel;  pa tudi kamniček iz odznotraj seboj vzel,  ki naj ga le pridejo gledat raarsikteri mladi Absalomovei naših časov, ako jim je drago; pa gledajo naj, da jim v glavo ne priterči, kakor ga oni mečejo svojim skerbnim staršem z nepokoršino in terdovratnostjo. Ravno danes, ko to pišem, je taki nesrečen sin na vislicah svoje življenje sklenil! Grob sv. Jakopa mlajšega in apostoljska duplina, kar je  že ob bregu v skalo vsekano, je imenitno, ker so se neki tukaj apo-steljni skrivali pred judi.   14 velicih prostorov ali rak je, vse v pečino v zemlji usekanih. Gre se skoz majhno votlino v grobovje in se pride v veči prostore iz Staniče v stanico , to vse v skali, da se človek mora le čuditi. Jutrodeželci so imeli nekdaj pečine v oblasti, da so jih, bi djal, dolbli, strugali in rezali, kakor pri nas lesnino.   Vidil sem tukaj v pervo, kako prav za prav je grob v skalo vsekan; to so velikrat cele mertvaške
11*
pohišja na spodnjem svetu, v kakoršne se mora pa skoz silo tesno žepno večidel po vsih štirih zlesti, potlej se le se prostori odpirajo. In pred to žepno ali vhodnico so kamen zavalili ali naslonili, kedar so hotli grobovje zapreti. — Tudi je ondi blizo grob Caharijev, sina Ba-rahijevega, ki je bil umorjen med tempeljnom in altar-jem, in sicer vse s streho vred iz enega kosa skale usekan.
Omenim naj v tem kraju drugi mostič čez potok Cedron, s kterega, kakor izročilo pravi, je bil Kristus o prehodu v vodo veržen. Struga je gotovo izvirna, ker je gola skala in potok skorej ni mogel drugej teči. Pobožno izročilo kaže ob strugi ali skorej v strugi znam-nje Kristusovega kolena. Samo po sebi se vč, da enake povedke niso gotove in nimajo nobene zaveze, da naj jih kdo za res ima; vender pa romarju tako živi spominki prav dobro dejo. Tudi od tod sem nekaj kam-ničkov sam odbil in jih seboj vzel.
XIV.
(Konec tega oddelka.)
(Siloe vas. — Hrib pohujšanja, Salomon in malikovanje. — Sklep treh dolin. — Ofel. — Tiropejska dolina. — Gebena ali Hinom in gnjusobno darovanje. Moloh današnjih časov. — Pokopališa in „hrib hudobnega sveta." — Studenci: Marije Device, Siloe in Nehemijev. „Sveti ogenj." Znamnje dobre letine iti veselje. — Salomonov vodo-toč in njegovo obnovljenje. — Sion in svetiša na njem : Kraj zadnje Večerje ali „Coenaculum" itd. in njegove zgode; Davidov grob; Kaj-fova hiša in armenska cerkev; ječa Kristusova, obgrobni kamen. Keršanske pokopališa in ukrotetije turške divjačnosti po avstrijanskera konzulu.   Stanovanja gobovih.)
Dalje po dolini proti jugu gredoč smo imeli ob desni Jeruzalem in ob levi revno vas Siloe, ki se steza ob skalovitera bregu. Enostropne hišice te vasi so sicer zidane, in to lahko, ker dolina je polna kamenja; ljudem pa očitajo, da so terdi in neolikani; otroci — kakor veči del povsod — še posebno nadlegajo tujce za bak-sis ali darilo.   Nad vasjo proti vzhodu' je „hrib pomij-
Sanja," gola skala, ki se sicer z Oljsko goro stika, pa ima vender svojo lastno ime. Na tem hribu, ki je bil menda svoje dni kaj lepo obrašen in obdelovan, je bil dal od ženstva zapeljani Salomon zidati malikovavske terapeljne Molohu, Aštaroti in drugim malikom. (1. kralj 11, 7.) Premehkužna olika to stori, da prederzne ženske začno hlače nositi in jim moški ne morejo nobene reči več odreči, če je še" tako neumna in pregrešna. Reveži Salomoni, ki se nahajajo tudi še dandanašnji! S tem pa nočem zagovarjati tistih mož, ki zavoljo svojega ijančevanja in zapravljanja, ali pa tudi zamude cer-venih dolžnost ne znajo vladati sami sebe, temuč jih mora bolj modra žena na motozu imeti.
Pod Siluntom pri studencu Jopovem ali Rogeljnu se dolina Josafat sklepa z dolino Plinom ali Geheno, ki se steza k večeru, in z dolino Cedrovo, ki derži proti Mar-Sabu in mertvemu morju. Tudi dolina Tiropejska, ki z mesta doli derži, se v tem kraju z imenovanimi doli sklepa. Po tej poti skozi Tiropejski dol so Zveličarja peljali z Oljske gore v Anatovo hišo. Začenja se pa tukaj ob dolini prav ob strani Tiropeja hribec Ofel, nekdanje stanovanje tempeljnovih služejev, ki se vedno bolj vzdiga do hriba Moriah, na kterem je bil Salomonov tempelj. V obzidji mestnem in tempeljnovem, ki smo ga grede ogledovali, so vdelane vmes strahovito velike obdelane skale, ki razodevajo veliko starost.
Ob koncu doline Josafat ravno pod hribom Sionom v globini tedaj se prične dolina Hinom, po hebrejsko Ge-ben-Iiinnom (dolina Hinomovih ali Enomovih sinov), arabsko Vadi-er-Rahab. Tukaj vmes je kraj Tofet, tisto strahovito mesto, na kterem so se godile gnjusobe, na kakoršne človek ne more brez stermenja misliti, in je toraj ta kraj postal tudi podoba pekla. V ti dolini je imel žertvenik v pravem besednem pomenu malik Moloh, iz brona vlita človeška podoba z juncevo glavo in s steg-njenima rokama. V ti pošasti so znotraj zakurili in jo razbelili, peklenski hrup bobnaric in druzega godbinega orodja se jame razlegati, matere pa svoje lastne otro-eičke nesramnim malikovavskim služabnikom izročevati,
ki so jih satanovemu maliku na razbeljene roke pokla-dali. Ako mati ni zatajila maternega čutila ter je jokala in zdihovala, je bil otrok le vender darovan, mati pa je zgubila z darom sklenjeno čast. O prečudna čast! V tako gnjusobo so zabredli večkrat sami judovski kralji, kakor Ahaz, ki je bil postavil veliko Balovih podob, jim je daroval in kadil na višavah in po logih; še tudi cel6 svoje lastne otroke je žertvoval Molohu. Kaj je bilo to druzega, kakor neki ,,liberalizem" tistih časov, ker kralji judovski in izraelski so otresli pravo vero, se izpregli iz službe pravega, dobrotnega, usmiljenega Boga, in jeli so posnemati neverske šege v Jeruzalemu in drugod. Menili so, „da so modri, pa so bili bedaki" in sužnji postali. Svet pa je zmiraj ravno tisti: sej ob koncu unega stoletja na Francoskem niso prav nič lepše delali. Molohovali so do naj gnjusniše gnjusobe. In ako sedanjim tako imenovanim ,,liberalcem" in frajmavrarskim časnikom njih osnova obvelja, kdo nam je porok, da ne utegne tudi pri nas na to priti? Maršikteri sinovi tistih, kterih očetje so se bili svoje dni pravemu Bogu v Judeji izneverili in so Molohu darovali, z veliko prizadevnostjo Molohu nov žertvenik postavljajo in darovati mu hočejo otroke keršanskih staršev; hočejo jih vzeti iz rok keršanskim materam in materi Cerkvi in izrejati jih v napravah brez vere za — „liberalnega" Moloha. Žalostno zares, ko začno Judje po ,,pressah" obravnavati za keršansko odrejo.
Južne skalovite višave ob dolini Geheni proti poldnevu so obsejane z neštevilnimi grobi iz starih časov. To grobovje je ravno ob znožji,,hriba hudobnega sveta." Na tem hribu je imel menda veliki duhoven pristavo in ravno ondi da je svetoval velikemu zboru, da je bolje, naj en človek umerje, kakor pa da bi vse ljudstvo poginilo. —
Sedaj pa naj omenim še nektere sloveče studence, ki smo jih ob tem potu ogledali. Pervi je studenec Marije Device, globoko v tleh, da se mora po stopnicah do njega iti. Voda je prav lepa, pa ne posebno dobra, in v zvezi je pod zemljo s studencem Siloe, ki
je nekoliko delj proti jugu. Ima to lastnost, da se po dvakrat na dan kar hitro narase, pa vender ne ob določenem času. Dolina od tod proti jugu ima verte, iz kterih se Jeruzalem z zelenjavo oskerbljuje. Misli se, da je Marija Devica to vodo rabila, kedar je bila v Jeruzalemu.
Drugi studenec je Siloe, silo imeniten zavoljo sleporojenega, ktererau je rekel Jezus: „Pojdi in umij se v ribniku Siloe (kar se pretolmačeno pravi^P o s lani). Gre tedaj in se umije, in pride vidijoč nazaj." (Jan. 9.) To dogodbo so judje sodniško preiskovali in bi jo bili radi po vsi sili utajili, ali bolj ko so si za to prizadevali, bolj so bili sami osramoteni. Siloe je veliko veči od Marijnega studenca, tudi v zemlji, in voda je boljši memo unega.
Tretji studenec, še nižej, je studenec Nehemi-jev, ker ravno tukaj neki je bil skrit tisti sveti ogenj med babilonsko sužnostjo , kterega sicer o drugem prihodu niso več našli, zajeli pa so kalne vode iz njega, so z njo daritev pokropili, in vžgala in povžila se je pri ti priči. (2. Mak. 1, 19-22.) Tukaj je bila meja med rodom Benjaminovim inJudovim. Arabi imenujejo ta vodnjak Bir-Ejub (Jobov vodnjak.) Obzidan je z velikim štirogelnikom in prav globoko v zemljo seže. Kadar po zimi dežuje in se ta vodnjak napolni ter jame voda iz njega vreti, je silo razveseljen Jeruzalem in ves okrog, ker to imajo za znamnje, da bode dobra letina. Več dni dolgo se o taki priliki po jutrovih šegah in smešnicah okoli Bir-Ejuba obhaja praznik in Silunčani nosijo osre-čivno vodo po vsem Jeruzalemu, da za njo bakšiš dobivajo. Ta vodnjak nekteri imajo tudi za studenec Rogelj, že staro ime; drugi pa menijo, da pravi Rogelj je drugi studenec nekoliko globokeje v dolini Cedronu. Ta dolina se nekoliko dalje zavija bolj proti vzhodu in imenuje se od ondod „Vadi-en-nar"' ali ognjena dolina.
Grede kviško v hrib Sion ob mestnem zidu smo vidili pri verhu zemlje še cevi imenitnega vodotoča iz Salomonovega časa. Zraven Betlehema je namreč gla-sovitni „zapečateni studenec" (fons signatus) in od tam
je bila voda izpeljana prav v mesto Jeruzalem. Na svet avstrijanskega konzula je sedanji pasa sklenil, da bode ta vodotoč zopet izpeljal. To bi bila pač velika dobrota za Jeruzalem , ki v znotranjem mestu ima pomanjkanje dobre vode.
Med ten\ ko nam je v vsih ondotnih zadevah dobro izurjeni dr. Coke, vodja v avstr. hospicu, te reči pravil in razlagal, pridemo zlagoma na goro Sion, — ta tolikrat imenovani in tako imenitni kraj. Poslopja sion-ske so postavljene ob južni strani hriba Siona. Naj slavniši je kraj zadnje Večerje, Coenaculum, z grobom Davidovim (Nebi - Davud), sedaj mozlemska džamija ali mošeja. V prav žalostnem stanu je to poslopje, ki je bilo prav za prav perva keršanska cerkev, kjer je v stari zavezi delj časa stal šotor s prečudno mano, kjer je Zveličar apostoljnom noge umival in sv. Rešuje telo postavil, kjer se jim je čez osem dni po vstajenji prikazal, kjer je bil sv. Duh nad aposteljne prišel, kjer je bil sv. Matija izvoljen namesto Iškarjota itd. Dvorana zadnje Večerje, kakor je sedanji čas, so leta 1342 dozidali oo. frančiškani in je 23 stopinj dolga in 15 stopinj široka, podpirana z dvema stebroma, ki jo delita v dve ladii. Tri okna ob južni strani jo razsvetiujejo. Dvorana je čisto prazna in brez kacega znamnja keršanstva. Ako ravno so jo turki za svoje bogočastje vravnali, ima ven-der še nekako podobo cerkve.
Zdaj pa še nekoliko zgodovine in natančnišega popisa tega preimenitnega kraja. Na tem mestu je stala že v pervih časih „cerkev aposteljnov," ktero omenja sv. Oiril v 4. stoletji. Se več. Majhna cerkvica je tukaj bila že ob času cesarja Adrijana (1. 126.) in sicer v tistem oddelku, kteri sam je bil odšel razdjanju in kamor so se bili učenci Gospodovi po njegovem vnebohodu vernili z bližnje Oljske gore. Da je bilo to svetiše o vojskah z druzimi vred večkrat razdjano, ni dvomiti, pa tudi, da so ga kristjani vselej v novo povzdignili, ko so se povernili boljši časi. Ob križarskih vojskah 1102—1103 je bila cerkev po avguštincih v novo napravljena.   Naj berže je tudi stala, ko so 1. 1187 mu-
sulmani mesto pridobili. L. 1342 je bilo svetiše na Sionu izročeno oo. frančiškanom, in sicilska kraljica Sancija, ki je bila s svojim možem Robertom to svetiše od egiptovskega sultana odkupila, je ondi zidala pobožnim očetom tudi samostan. L. 1561 pa so se Mahomedani zopet polastili tega svetega kraja z izgovorom, da poslopje je nad grobom Davidovim, ki ga tudi oni easte. To pa, so rekli turki, jim je neki jud ovadil. Od tistega časa je to svetiše v turških rokah in dvorana zadnje Večerje jim služi v njih molitvenico ali mošejo.
Svetiše, ki so ga zidali frančiškani primeroma, kakor so menili, da je bilo v začetku, je deljeno v dve nadstropji. Spodnje s starimi podzidji ima dve dvorani: ~ veči, „umivališe n6g;" in manjši, „Davidov grob," kamor je pa tujcem po turški prenapetosti ojstro prepovedano.   In tukaj neki stoji pogernjen mertvaški^ oder, kakor imajo turki sploh navado svojim mertvim jih postavljati. Tudi gornjenastropje ima dva razdelka: „Pri-hodiše sv. Duha," nad kterim se razprostira kupla in kamor kristjanom ni dopušeno; in „dvorano zadnje Večerje," ktero edino smo ta dan ogledali.   Kar tiče Davidov grob, je čisto gotovo, da je bil ta slavni kralj na Sionu pokopan (3. kralj. 2, 10.), z mnogimi drugimi kralji vred, in ker so Judje po izročilu vedili za poko-pališe svojih kraljev, je mogoče, da je uni poredni jud turčinom resnico povedal, kteri so potem kristjanom to svetiše vzeli; vender čisto gotovo to ni.
Druga znamenitost na Sionu je Kajfova hiša, zdaj armenska cerkev. Zraven je tudi njih samostan. V spomin silnega terpljenja in zasramovanja Jezusovega na tem mestu so bili verniki že v naj pervih časih ta kraj spremenili v „cerkev naj svetejšega Zveličarja." Večkrat je bila poderta, pa zopet zidana. Cez dolgo časa so bili razkolniški armenci katoličane spodrinili in jim to svetiše vzeli, za ktero je prav škoda. Cerkvica, v podobi štirogelnika zidana, je olikana in prijazna. Tukaj je bilo sodniše Kajfovo. V cerkvi sami pa je „ječa Kristusova" (habs-el-Massih), to je, v steno vdolbena prelepa majhna kapelica, kjer je bil Sin Božji zapert
12
tisti čas, ko so judovski duhovni svet imeli, kaj bi bilo z njim storiti. Prekrasno so stene te kapelice oblečene z raznobarvno prav lepo pisano porcelanovino ali nekako steklenino. Eden za drugim smo zlezli vanjo, ker komaj za 2—3 ljudi je v nji prostora. Na drugi strani altarja je velik bel kamen, ki pravijo Armeni, da je tisti, ki je bil zavaljen k odpertini Kristusovega groba. Ker Armeni niso tako neobtesani kakor drugi razkolniki ali pa turki, torej dopuste tudi katoličanom o Binkoštih tukaj maše-vati. Zunaj cerkve je dvor, kjer se je sv. Peter med deržino velikega duhovna grel, ter je bil iz boječnosti svojega Gospoda zatajil. Nektere stotine korakov proti jutru ob stezi, po kteri se gre k potoku Siloe, kažejo podertine neke cerkve, ki so jo imenovali „Gallicanto" ali „petelinopetnica," ker v ta kraj se je bil sv. Peter umaknil, ko je bil greh spoznal ter je svojo nezvestobo do ljubega Zveličarja milo objokoval. Drugi, ako sem prav razumel, pa ravno armensko cerkev štejejo za cerkev ,,gallicanto/'
S svetiš smo prišli na pokopališa, kterih je na Sionu vse polno. Vse keršanske ločine imajo tukaj rake za svojo mertve, pa tudi nekteri turčini. Na katoliškem po-kopališu smo ravno naleteli neizrečeno naglo delavnost, pod vodstvom nekega redovnega frančiškanskega brata iz Insbruka. Kaj je to pomenilo? Nesramna turška derhal je o vsaki priliki oskrunovala križe in spominke na katoliškem pokopališu, in mohamedanska prenapetost še tega ni dopustila, da bi smeli kristjanje svoje pokopališa obzidati in take prešernosti obvarovati. Sedaj pa so jo po nosu dobili. Poškodovali^ so bili namreč tudi prelepi spominek na grobu avstrijanskega konzula žene Marije Len-kove. Vse je razdraženo, kar je katoliškega. Začn6 se razprave s turško vlado in pervi nasledek je bil, da so mogli poškodovani spominek popraviti na svoje stroške. Toda konzul s tem ni bil zadovoljin, temuč tirjal je ne-odpustljivo, da se mora tudi za prihodnje čase oskru-novanje odverniti in da katoličani hočejo svoje poko-pališe obzidati. Dopustiti je m6gel tudi to turški fanatizem.   Ker je pa tako delo zoper mozlemstvo v sredi
med njimi nevarno in bi utegnile razdražene derhali po noči se zbrati in vse razdreti, kar se naredi po dnevi, od tod taka naglica, da je v sedmih dneh bilo pokopa-liše obdano z dosti visokim in močnim zidom. Kadar je namreč delo dokončano — „fait accompli/' potlej tudi turčinstvo nekaj nima več serčnosti, nekaj pa ne more več tako lahko dela razdjati. Ves katoliški narod je toraj pomagal, da se je delo berž doveršilo.
Bilo je že proti poldnevu in solnce je močno pripekalo. Podamo se toraj skoz „sionske vrata" v mesto, kjer nas je turška straža vojaško počastila, kajti kavas je pred nami stopal z mogočno palico, ki je imela znam-nje avstrijanskega orla, in vodja iz hospica je bil v svoji semajnici ali uniformi. Ravno da smo bili v mestu in na ^ drugi polovici gore Siona, zagledam versto čudnih majhnih koč, kakoršnih živi dan Še nisem vidil. Bilo so brez 6ken, in vrata niso bile na strani proti poti, ampak vse na uni strani proti mestnemu zidu. Reklo se nam je: „to so hiše gobovih;" tedaj tacih nesrečnih, kakoršne smo ravno ta dan zjutraj vidili in sem v začetku tega oddelka o njih pisal. Tukaj tedaj imajo ti nesrečni svoje staniše, bi djal, svojo vasico in so tudi dandanašnji ločeni od druzega ljudstva. Ko bi bilo človeštvo zoper dušne gobove tako zavarovano, kakor je v Jeruzalemu zoper telesne: kaj bi bilo manj gobovih na svetu! —
XV.
(Pot v Betanijo. Kraj, kjer se je Zveličar nad Jeruzalemom^ jokal in mu pogin prerokoval, in Titov stan. Apostolske vere, očenaša mesti. Stanovanje sv. Pelagije. Kapela Kristusovega vnebohoda in njene dogodbe. Razgled z Oljske gore. Skala z znamnjem Kristusovih stopinj. Betfage. Betauija. Lazarjev grob in njegove znamenitosti.   Kraj nerodovitnega drevesa,  in Iškarjotovega nesrečnega
konca.)
Dva in dvajsetega sušca dopoldne smo nastopili prav prijetno pot v Betani j o, ki je 3 četerti ure od
12*
Jeruzalema. Zavili smo iz mesta skoz vrata sv. Štefana, ki jih arabi imenujejo tudi vrata Marije Device — „bab Sitti Mariam," — prestopili mostič potoka Cedrona, sli mem groba Marije Device in verta Getsemana po pet-ljasti poti nakviško v Oljsko goro. V nekoliki višavi so podertine nekdanje cerkve Kristusove ternjeve krone in imenitni kraj, na kterem se je Zveličar nad Jeruzalemom jokal, ko je šel zadnji pot iz Betanije v Jeruzalem in je temu mestu razdjanje ' prerokoval. Na ravno tem mestu je Tit imel stan, ko je mesto oblegal. Se višej kažejo mesto, kjer so aposteljni vero z 12 členi zložili, in le malo stopinj naprej ■— že blizo verha Oljske gore mesto, kjer je Jezus aposteljne očenaš učil. Pri verhu ob desni je koča iz kamna, kjer pravijo, da je bilo stanovanje sv. Pelagije.
Ob osmih smo bili pri vnebohodni kapeli, ki je sedaj turško moliše. Od tega preimenitnega kraja je treba kaj več povedati. Zakaj tukaj je Zveličar posled-njikrat vidno na zemlji stal, od tod je šel v nebesa, in tukaj je po angelih napovedal, da zopet pride sodit žive in mertve. Kaj primerna je bila tukaj ta napoved večnega Sodnika, ker od tam se vidi proti jugu po Jo-safatovi dolini, kjer ima biti vesoljna sodba, kakor je splošnja misel. Sv. Helena je bila na tem mestu zidala cerkev, Jttero so bili pa poderli blezo Persijani. V 7. stoletji v novo pozidana, je bila zopet razdjana od Hakem-a. Spet so jo zidali križanki v podobo velikega osmoogelnika; toda 1187 je bila pa le spet po Saladinu razdjana, in na njeno mesto je prišlo sedanje poslopje. Od tistega časa je ta kristjanom tako sveti kraj zmiraj v musulmanski oblasti, samo da v dan Gospodovega vnebohoda, pa tudi druge krati sem ter tje smejo krist-janje ondi maševati.
Vse sedanje poslopje je kakor nekaka terdnjava s precej visokim stolpom, s kterega je kaj lep razgled na vse štiri strani. Proti jutru se vidi mertvo morje, gore Moab, Edom, čez bližnje Betfage, Betanijo itd.; proti severu hrib Skopus, Nebi-Samvel; proti večeru puste nižave, ki zakrivajo srednje morje, in precej un-
kraj doline vse mesto Jeruzalem; proti jugo-vzhodu hrib »hudobnega sveta," dolina Refaim, samostan Mar-Elias na višavi, pod ktero unkraj je prijazni Betlehem; in bolj proti jugu: „hrib pohujšanja," in še veliko druzih imenitnih krajev na vse strani.
Tzmed V3ega naj imenitniši pa je majhna osmooglata mošeja, ki je nekako središe druzih ozidji in dvora. Obglavja in znožja stebričev v nji so iz belega marmorja in razodevajo romanski zlog. (L' Orient A. Joan & Isambert.) V sredi tega poslopjiča je v čveteroogla-tem z belim marmorjem oklenjenem prostorčku tista čer-nikasta skala, na kteri je Zveličar zadnjikrat na zemlji stal, kadar je aposteljne blagoslavljal, preden se je v nebo vzdignil. Na tej skali se še vidi vtisnjena stopnja leve noge, ki je pa z neštevilnimi kušljeji popotnikov, dergnjenjem z molki, s perstani in svetinjami že nekoliko zlizana. Peta je proti jugo-vzhodu, persti pa proti se-vero-zahodu, tedaj proti Evropi. Žal mi je, da sem se bil v mestu zamudil in sva bila z gospod Verličem še le prišla na verh Oljske gore, ko so bili drugi že veči del vse ogledali, in sem torej tudi to preimenitno sve-tiše le z naj veči naglico nekoliko malo pogledal in opazoval ; tako mi marsikaj ni tako živo v spominu ostalo, kakor bi želel in kakor je tako imenitna reč vredna. Hitro sem kapelo pogledal, poljubil stopinjo in šel za tovarši. — Sledi desne noge so bili turki v sredi 17. stoletja odpilih in jo z velikim češenjem hranijo v tem-peljnovi mošeji. Turki so namreč pravi opičarji v svoji veri ali neveri ter kristjanom kradejo, česar sami nimajo, zakaj oni pravijo, da tudi Mahomet je na Oljski gori v nebesa šel.
Pot v Betanijo je kaj prijetna čez gorico, ki je obrašena z mandeljni, smokvami, breskvami (arab. mišmi š), oljkami itd. in pa lepo zelena. Betfage je v nekakem sedlu kmalo pod Oljsko goro.
Dalje grede smo bili kmali pri slovečem Lazarje-vem grobu v Betanii (Bejt-Ania, dandanašnji El-Aza-rija.)   Betanija je revna vas s kacimi 20 hišami; oljke
in smokve rastejo po okrajini. Tukaj je živel Lazar *) s sestrama Marto in Marijo; tukaj je spokorna Magdalena izlila predrago mazilo na Kristusove od hoje trudne in morebiti tudi ranjene in hladila potrebne noge; od tod je šel Jezus poslednjih po obujenji Lazarja med hosana - glasovi in častitljivim spremstvom v Jeruzalem.
Pervo, kar smo tukaj ogledali, je Lazarjev grob v sredi vasi. Ta grob je kaj poseben. Kakor je pri nas sem ter rje pot v rudnike, tako se tamkaj gre od severa proti jugu ob nekem brežiču ob poti po 25 stopnicah v zemljo, in pride se do altarja iz robatega neobdelanega kamenja, kteri se je meni taki zdel, kakor so pri nas skladovnice kamenja pri cestah, ki se potlej razbije in se z njim cesta posipa. Tukaj je Zveličar stal, ko je Lazarju zaklical: „Lazare veni foras: Lazar pridi ven!" Od tam se zaverne podzemeljska pot zopet proti večeru, zleze se še skoz prav nizek obok, majhno veči kot so pri nas žepna pri lanenih jamah, in pride se v ozko štiroglato kapelico, kjer je bil Lazarov grob in od koder je prišel, ko ga je Zveličar zaklical. V god sv. Lazarja in sv. Magdalene tukaj mašujejo oo. frančiškani. Grob pa je lastina nekega turka, kteremu morajo popotniki spodoben bakšiš dati in potem jim rad dopusti ta znameniti kraj ogledati. Sv. Hieronim pripoveduje, da je bila sv. Helena nad grobom sv. Lazarja dala zidati cerkev, v 7. stoletji je bil ondi zidan tudi velik samostan. Nekoliko višej so podertine ženskega samostana, kterega je bila dala zidati tudi kraljica Melisinda, žena jeruzalemskega kralja Fulko-na, in bil je vterjen z močnim stolpom zoper be-duine. Tukaj je bila Lazarjeva hiša. Cerkev in terd-njavo je bil sultan Saladin Bicer razdjal, vender pa so tukaj še prav znameniti zidovi in podertine. Zemlja ta je sedaj katoliška in pri današnji gorečnosti za zidanja
*) Naj opomnim o tej priliki, da pisava „Lacar" je čisto napčna in lažnjiva (kakor tudi „Nacaret" namesto „Nazaret"), ktere moje uho nikoli ni moglo prenašati, ker stari Se prav govore, le bolj novi so jeli izgovarjanje pačiti.
na svetih mestih se je zanašati, da se bode kmali kako svetiše tu povzdignilo. Tudi turška mošeja je na tem mestu, in proti jugu je kraj Abundis v nekoliki daljini. Od tod je pot v Jeriho, do koder je nekaj čez 4 ure, dosti po samoti, torej smo se spomniliZveličarjeve prilike o človeku, ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je zadel med razbojnike. Nazaj gredč smo zavili po drugi poti bolj ob jugu Oljske gore. Kazali so nam na tem otu v neki rupi kraj od Zveličarja »prekletega drevesa," i je znamnje v čednostih nerodovitnega in v grehe zakopanega človeka. Še dalje proti Jeruzalemu že na berdu pod Oljsko goro smo šli tudi mem njive, na kteri je bil lškarjot nesrečni konec storil. Njiva je obzidana z robatim kamenjem, kakor so pri nas pogosto lazi, in sem ter tje kako drevo raste na nji. Obdelovana je, pa meni bi ne dišalo sadu z njega vživati. Prestopil sem skalovje ter šel kak kamniček ali kaj primernega od ondot pobrat, da bi tudi s tega vekomaj žalostnega kraja kak spominek seboj vzel.
XVI.
(Damaske vrata. — Jeremijeva votlina. — Grobi kraljev. — Sv. maša na Kalvarii. Kalvarija in kapela žalostne Matere Božje. Pridiga na Kalvarii. Kupe kruha za ubožne. — Pot skoz Josafat mem tempelj-novega obzidja v mesto. — Cerkev sv. Ane, stavbar Cosse, kupla Božjega groba. — Izaijevo morise. — „Njiva kervf." — Kraj, kjer se je Peter jokal. — Jokajoči judje.)
Dopoldne 22. sušca smo se podali v severo-zahodnjo okolico mesta Jeruzalema, ktera ima enako svoje klasične imenitnosti, kakor vsaka stopinja v sveti deželi. Precej ob damaških vratih, skoz ktere se gre v ta stran iz mesta, smo vidili ostanke starega terdnjavskega stolpa z velikanskimi skalami, kakoršne se vidijo le v tem-peljnovem obzidji. Skoz te vrata derži pot v Naplus, Nazaret, Damask itd. Zunaj mesta je ob mestnem ob zidji silna rupa, od koder derži podzemeljska duplina
skoz celo mesto in na več krajev celo do vzhodnje strani k Omarjevi moŠeji. Na drugi strani ceste je tako imenovana Jeremijeva duplina, nekak rov v zemljo, ki ima neki mnoge podertine, pa nič kaj znamenitega ne; torej tudi nismo šli bližej gledat tega kraja, kar bi si bili mogli pri pooblastenem turčinu za precejšen bakšiš odkupiti. Izročilo pravi, da tukaj je Jeremija svoje žalovanja spe val; od tod ime.
V tem kraji nekako smo se od mesta obernili na prosto polje in šli dalje mem turškega pokopališa, na kterem je bilo precej mohamedanskih žen in otrok, ki so bili prišli iz mesta svoje mertve obiskat. Mahomedani imajo sploh to navado, da svoje mertve na pokopališih radi obiskujejo. — Grede" dalje naletimo velikansko oljko s tako silovitim deblom, da se je vse čudilo. Pet nas strinjenih z rokami je objemalo deblo, in še je manjkalo zlo pol sežnja, da se niso roke dosegle.
„Kraljevi grobi," ki smo kmali prišli k njim, so kaj imenitno in prečudno delo, ki se ne da lahko popisati; take reči pa tudi še le potlej začnejo človeka bolj mikati, ko jih vidi in premišljuje, koliko premore človeška glava in roka. Ne bom tega popisoval po umetniško, ampak priprosto, kakor se mi je predočitilo.... Zunaj na prostem je velik štirogelnik (atrium); od tega proti večerni strani je ob pečini mnogotero s palmami in drugimi podobami okinčana stena, v sredi ktere se gre skoz majhne vrata vprek v zemljo, ali prav za prav v živo pečino. Precej se pride v veliko štiroglato sobo s klopmi iz pečine sekanimi po vsih straneh tako, da je vse iz enega samega kamnitega hriba ali iz ene same pečine. Tukaj so se obiskovavci mertvih opočili, molili in pripravili, kar so mertvim v čast ali spomin prinesli. Od tukaj še le so usekane vratica na vse strani v razne rake ali 4ogelne kamre mertvecev. V vsaki je za kake tri merliče prostora, nekaj koj na tleh, nekaj pa ob straneh. Vidili smo stopnice tudi še v drugi, spodnji razdelek, in sploh ima pokopališe nadstropja in pod-stropja. Vse je iz skale izsekano in vsak grob je imel svoj pokrov, ki marsikteri Se leži tam na zemlji.
Pri taci h človeških delih se čudne misle človeku vsihijojo. Taka je na svetu! Te strahovito velikanske dela, ki se človeške roke leta in lota v njih dolble in stergale, — to dela so ostale, so se ohranile več tisuč let in se še bodo. Tudi neverska divjačnost jih ni mogla razdjati, ker skali ni bila kos, pa tudi ni vselej hotla, ker do mcrtvih tudi divjaki niso brez spoštovanja. Kje pa so trupla v njih pokopane, — kako se njih duhovom v večnosti godi? Vsi bolj olikani narodi so imeli spoštovanje do mcrtvih, vsi so skcrbeli, da bi se njih trupla po smerti v časti imele, čedno spravile: ali ni tudi to znamnje splošnjega prepričanja o neumerljivosti človeško duše? AH ni pa tudi to obsodba ,,preolikanih" nevcrnikov naših časov, ki nobene reči bol) ne zaničujejo kakor savni sebe, ki naj poprej s pregrehami svoje telo oskrunijo in med smeti veržejo, poslednjič pa še nad poslednjo dobroto, nad njegovim revnim življenjem zrohne in se končajo, da je njih spomin preklet, njih truplo izmed čednega človeštva ločeno tukaj, in njih duša tamkej izmed izvoljenih. Res je kervavih solz vredno, kar enacega vsak dan dunajski časniki pripovedujejo! —
Nekaj naprej so ,,sodniški grobi " ne dosti manj znameniti, kakor „grobi kraljev."
Tri in dvajsetega sušca sem opravil sv. mašo na mestu, kjer so Kristusa križali, ta dan v namen g. A. P. Bil je ravno praznik „Matere Božje sedem žalost," ktere kapela je zunaj cerkve Božjega groba, pa tako prizidana, da se skoz veliko okno s Kalvarije koj vštric vanjo vidi, in so ljudje na Kalvarii pri maši, ki je zraven v kapeli. Na Kalvarii sami so 3 altarji, eden Je na mestu, kjer so Zveličarja na križ pribijali, drugi tam, kjer je Marija Devica stala, tretji pa, kjer ie bil križ postavljen. Perva dva sta katoliška, poslednjega, naj lepšega, imajo greki v oblasti. Zavoljo omenjenega praznika so se ss. maše začele že ob dveh popolnoči. Ob osmih je imel tajnik oo. frančiškanov veliko sv. mašo z asistencijo, s petjem in kratkim govorom po evangelii pred „vero."   Povdarjal je posebno, da ravno na tem
mestu,  kjer zdaj stojimo, je mati Božja stala, — ka košne občutke je ona imela, kakošnc pa ,,barbari1' (ne-verniki, divjaki) okrog; pa da je zdaj enako, toda čas pride, ki ga je že silo želeti, da bodo vsi spoznali resnico, se zedinili pod križem, in tako nekako dalje. —
Po uiasi sem vidil v frančiškanskem kloštru silne kupe ravno pečenega kruha, bolj černega, ki je kaj lepo dišal, — blizo 300 hlebov, pa ne ravno majhnih, ki se vsak dan na novo pek6 in med ubožne razdele. Škoda, da ni bilo laških kloštrohrustačev; morebiti bi bili mnihe pri miru pustili, ko bi se bili hlebov najedli!
Popoldne smo šli proti jutru po dolini Josafat in nazaj v mesto. To pa zato, da smo nazaj grede vidili jokajoče j ude. Ker smo to pot že poprej hodili in sem jo že nekoliko popisal, bom le kaj malega še omenil. Ogledali smo bolj natanko cerkev sv. Ane, kjer sta imela ss. Joahim in Ana hišo. Posebno stermenja vredni so velikanski prostori pod cerkvijo, podperti z obilnimi silnimi stebri. Na Jutrovem je kaj posebnega, da ljudje s svojim vrivanjem pod zemljo bivajo mnogotero že ta-korekoč na unem svetu. — Gotovo je, da to mesto je kraj neo madežanega s p o če tj a Mar i j e D e vi ce in nekteri menijo, da je bila tudi rojena tukaj; vender pa bolj gotovo v Nazaretu. Pod cerkvijo v zemlji je namreč v skalo vsekana kapela, kjer je bilo pravo stanovanje staršev Matere Božje. Staro imenitno cerkev na tem mestu so bili sovražniki razdjali in jo spreminili v svojo moliše ali mošejo; Francozje pa, ki povsod za katoliško Cerkev toliko dobrega delajo, so si to svetišč pridobili. Ozidje je veči del še staro, in ravno zdaj se po stavbarji Decosse-u ta imenitna cerkev obnovljuje. Ravno ta mojster, so lani rekli, bode delal veliko poškodovano kuplo nad Božjim grobom, ki so jo menda ravno zdaj Francoz, Rus in Turk (!) v delo vzeli. —
Grede skoz dolino Josafat sem pil iz ,,Marijnega studenca," do kterega sem šel po 31 stopnicah, in iz potoka Siloe; v čast ss. Trojice sem trikrat iz Siloe s pestjo vode zajel in pil z željami, da naj bi tudi mene Gospod ozdravil  slepote, kakor znanega sleporojenega.
V tem kraju je bil kralj Sedekija oslepljen; in blizo tukaj se je bil stolp ob času Kristusovem neprevidoma poderl in 18 delavcev posul. Ribnik, kjer je bil slepi ozdravljen, je nekoliko spodej v dolini, kamor studenec teče. Pod Titom je bilo v tem kraju sile judov po-morjenih. Pri nekem drevesu tukaj kažejo prostor, kjer je bil prerok Izajija mučen ter prežagan po kralju Ma-nasetu. Naprej proti jugu so zopet pokopališa; kažejo tukaj grob Anov in Kajfov, ki je pa dvomljivo, če je res. Naj bolj spomina vredna je „njiva kervi" (Hak-ed-Dam), ki so jo bili za ,,Iškarjotovih trideset sreberni kov kupili. Helena jo je bila dala z zidom obdati in pozneje zobokati za pokopališe. Kraj je nekoliko v višavi ob bregu med dolino Hinom in goro „hudobnega sveta," in ni prav nič prijeten. V tem kraju, pravijo, se je tudi Peter jokal potem, ko je bil Kristusa zatajil in se skesal.
Nazaj grede smo ogledovali in premišljevali obzidje tempeljnovega prostora in strahovite skale, ki so v ta-jisto vdelane; eden kamnov je 22 čevljev dolg. Prišli smo pa na neki kraj ob zidu proti večeru, kjer smo naleteli veliko judov vsacega stanu, spola in starosti. Prav lopo, vse praznično so bili napravljeni. Kaj počenjajo? Gimu so tukaj ? Jokat so se prišli k tempeljnovemu zidu, ker tempeljna več ni in tudi še na kraj ne sinejo, kjer je stal svoje dni. Silo milo je viditi, kaj to zaslepljeno ljudstvo dela: eni sv. pismo berejo na glas, drugi mer-mrajo, tretji zid objemajo, zopet drugi so na skale naslonjeni, — vsi so objokani, posebno ženske. Tudi rabina sem med njimi vidil s sv. pismom, in sploh prav imenitni judje so bili viditi. Menijo namreč, da v zidu je pričujočnost Božja tako, kakor nekdaj v oblaku, za voljo tega hodijo vsak petek k obzidju tempeljnovemu jokat, da so tako rekoč že skale uglajene, ktere b6-žajo, se nanje naslanjajo, jih s solzami oblivajo itd, Pa to še ni vse, temveč za to, da smejo tukaj žalovati, morajo neki turkom po 50 — 80,000 piastrov na leto plačevati. Ti reveži so prav taki, kakor strahovani otrok, ki se raji za oglom kuja, kakor da bi se ponižal in skesan prišel v hišo očetovo — v sv. Cerkev,
XVII.
(Tempeljnov prostor.   Tempelj  ob raznih časih.   Grad Antonija — turška vojašnica. Pervi in drugi 4ogelnik. Majhne molišnice. Davidov prestol.   Popisovanje Omarnice.  Mohametanske izročila zastran pečine ,,es-Sahra;" njena zgodovinska podstava.)
Štiri in dvajsetega sušca smo hodili po silo imenitnih
Erostorih, kteri so posvečeni s stopinjami vernega Abra-ama, pokornega Izaka, koder je hodil David, kjer je daroval Salomon, kjer je že 121etni Zveličar z nebeško modrostjo farizeje sramotil, kjer se je godilo neštevilno veliko dobrega, pa tudi dosti hudega. Bili smo na prostoru jeruzalemskega tempeljna ali sedanje Omarjeve mošeje in mošeje el-Aksa, kar Arabi vse skupaj imenujejo „Haram-eš-Šerif" ali posvečeni okrog. Za Meko in Medino jim je namreč ta kraj naj svetejši na zemlji, torej še pred 12 leti noben kristjan ni smel stopiti na to zemljo. Zlasti po zadnji krimski vojski pa se je turška prenapetost precej ohladila in za denar se vse lahko ogleda. Skoda res bi bila, ako človek od deleč pride in bi tega od davnih časov slavnega kraja ne mogel ogledati. Mi smo plačali štiri napoleone, da so vso družbo notri pustili. Da bode znamenitost današnjega ogledovanja bolj jasna, se je treba nekoliko ozreti nazaj v davne Čase.
Znano je, da Salomon je bil čez 1000 let pred Kristusom na hribu Moriah jel zidati sloveči tempelj, kteri je pa stal le nekaj čez 400 let, ker Nabuhodonozor ga je bil razdjal in je jude v sužnost gnal. Drugi tempelj so jeli zidati povernivši se iz sužnosti 524 let pred Kr., kterega je pa Herod zlagoma razdiral ter je mnogo ve-ličastnišega zidal, da bi se judom prikupil. Pa tudi ta tempelj, ko je bil ravno vsestransko, dobro in čisto dodelan, ga je rimljan Tit razdjal, 70 let po Kr. rojstvu. - Bil pa je tempelj zidan verh pečine, na kteri je bilo le malo ravnega prostora. Salomon je bil torej kraj zravnal in dal je zlasti ob Jutrovi strani z globine zidati silovite stebre, ki se še zdaj pod zemljo vidijo, in tako je pridobil dovolj prostora, ki je bil potreben za
tako svetiše. Ta prostor je potem obdal s trojnim obzidjem. Strahovito velike skale jo vdelal v te poslopja, ki se jim še zdaj čudi slehern, kdor koli jih vidi. Med pervim in drugim obzidjem je bil prostor za nejevernike ter vsaktero ljudstvo, in od tod je bil Zveličar izgnal prodajavce in kupovavce; — med drugim in tretjim obzidjem je prostor zajucle, kjer so bili tudi ločeni prostori za ženske, — in med tretjim in med tempeljnom pa za du-hovstvo. Vsak prostor je bil višej od prejšnjega in po pravici se je reklo, da se gre gori v tempelj. V Herodovem tempeljnu sicer ni bilo skrinje zaveze, napolnila gaje pa po prerokovanji častiti j ivost Edinorojenega od Očeta, v kterem prebiva vsa polnost Božja (Hag. 2, 8. 10.) in je bil torej ta tempelj veliko imenitniši od Salomonovega. — Adrijan je bil na tem mestu postavil tempelj maliku jovu ali perunu; Justinijan pa pozneje baziliko „pri darovanju Marije Device." Sedanja džamija ali mošeja je kalifov.
Obiskovavci na ta kraj pridejo od severo - večerne strani k gradu Antoniji, kjer je bilo Pilatovo sodniše, zdaj je pa turška vojašnica ali kasarna; ondi je tudi pašatov dvor. Vse je na živi skali. Od tod se odpira silo velik podolgast štirogelnik, obrašen s cipresami in drugim drevjem. Od tod se gre hitro dalje proti veliki inošeji in pride se do pregraje, za ktero je ravno tolik pa bolj redoven 4ogelnik, nekoliko zvišen. Med pervim in drugim štirogelnikom na pregraji vise veliki kamni na verveh, da je človeka groza jih gledati. Zdi se, kakor bi te skale klicale: „popotnik ne hodi naprej, da te ne pobijejo ti kamni!" Na tem prostoru vidiš vodnjake in umivalnike, kaj zalo izdelane. Na Jutrovem je sploh navada, da imajo ob svetiših enega ali več^ vodnjakov, če je le kak mogoče, ki jih prav lepo ozališajo; po Sirii, zlasti v Damasku sem veči del vidil vodnjake ri katoliških in družili cerkvah; zdi se kakor bi jim ila to neka bistvena reč. Tudi je na tem prostoru veliko število malih kapelic ali molišnic rausulmanskih, ki ima vsaka svojo kuplieo. Na tem mestu se morajo popotniki Bezati in si copate natakniti, ako nočejo bosi
hoditi. Ta šega pa menda ni toliko iz spoštovanja do kraja, kolikor zato, da se s škornjami, z žeblji tujcev prelepi tlak ne poškodva in ne uraaže, zakaj v druzih ne olišpanih mošejah nihče ne sili, da naj se popotniki sezuvajo.
Velikanski Omarjev medžid je težko na tanko popisovati; vse kar koli je jutrovska umišljija lepega ve-dila ali si mislila, je v to poslopje obernila; izvirnega je malo in še tisto ni kaj okusno, kar morebiti je; posnemanje judovstva in keršanstva se nahaja povsod; le čudo, če mohamedanstvo še kaj ima, ker njegova šega je le prepogosta ta, da razdira in tepta, kar je keršan-stvo napravilo. Osnova in zlog Omarjeve mošeje nima kaj posebnega. Nad rednim osmoogelnikom je povez-njena navadna turška, bi rekel, varapasta kupla z nezmernim pozlačenim polmescem, kterega krajca se dotikata. Ozidje ob tleh je oblečeno z belim marmorjem, sicer je vse zunanje prevlečeno z neko višnjevo-zeleno-belo steklenino ali glazuro, ki z*es čiri-čarno v oči bleši. Ob jutrovih ali „Davidovih" vratih se dviga dvanajst-oglat z imenitnimi stebri podpiran domček, ki se imenuje „Davidov prestol." Po musulmanskem izročilu bi bil tukaj David imel svoj sodnji stol; zdaj jim služi za mošejico.
Omarnica znotraj ima dve okrogli ladii in pa sre-diše; vse je z velikanskimi stebri ločeno in podpirano. Naj bolj čudna, pa tudi naj bolj imenitna reč je v sredi poslopja ravno pod veliko kuplo strahovito velika skala, ktere golo, neravno in srovo lice je v kaj čudnem nasprotji z vso drugo napravo. Zakaj tukaj po tleh, ob stenah, ob stropu je sam lišp, zgolj bliš, svit in dragocenost, vse napolnjeno z zlatom in dragimi mozaiki. Barvane okna zgorej na okrog so od same kinčarijo temne. Stebrovje prečudno velikansko, je gotovo naj veči del iz Herodovega, pa tudi marsikaj še iz Salomonovega časa; sej kamen se ne more zgubiti tako hitro in znano je, da preddvor nejevernikov Herodovega tempeljna je imel ob izhodnji, zahodnji in severni strani mostovže V triverstnih, ob jugu pa celo v štiroverstnih stebrih,
in izhodnji mostovi; se je imenoval že ob Herodovem času rnostovž Salomonov, ker ondi jo bilo še veliko ostankov Salomonovega dela. Ti stebri so bili z vsim po 50, in ob južni strani celo po 100 komolcev visoki in na njih je slonel krov iz cedrovine. Mostovži so bili široki po 30, in ob jugu po 45 komolcev. — Povernimo pa se k pečini. Po turških sanjarijah se jc tukaj s tc skale, ki jo imenujejo „es-Sahra," Mohamet v nebesa dvignil, in tudi „Sahra" je hotla z njim iti, Mohamet pa ji je zapovedal, da naj pri miru ostane. In še več; ta rob, ki se mu vidi, kako terdo je posajen, po ma-homedanskih mislih ni nikamor naslonjen, temuč na prostem visi in pokriva peklensko brezno. Nad „Sahro" je razpeto svilnato nebo in živo pisano, močno pozlačeno omrežje iz rezljancga lesa jo obdaja. Kažejo tukaj tudi dve prerokovi sedli, njegovo zastavo ali bandero in še več reči. Ob jugo-izhodnji strani derže majhne vratiea v nekako kamrico pod zemljo, pod skalo. Turški imam ali duhovni tukaj skazuje molitvine votline Davida, Salomona, Abrahama, Elija, sv. Jurja (El-Ilider). Kaj posebnega tukaj jc odjek, ako se z nogo ali s palico ob tla vdari; to kaže, da je spodej še votel prostor; kaj da mora ondi biti, kdo bo povedal? Musulmani imenujejo ta prostor „Bir-el-aruah„studencc duhov." Silno znamenito jc^ kar Joanne in Isambert (v Itinerairc de P Orient) dalje o tem pravita, namreč: „Mi pa imamo zastran pečine „es-Sahra" historičnih dokumentov, ki jo delajo vso drugač znamenito našim očem, kakor pa muslimanske izročila. Povzeli bomo v naglici, kar imajo zastran tega: Robinson, Porter, Bonar in Vogue, ne zavračaje na to, da več novih pisavcev je obširno obravnavalo in primerjalo sveto pismo, stare zgodovinarje, zgodovinarje arabske, kronikarje, križarske in izročila arabov in judov." Kaj je tedaj nasledek? To, kar sem že o drugi priliki omenil. Pečina „es-Sahra" ni nič druzoga kakor verhunec hriba „Moriah" ali Morija, kteremu je Salomon iz spoštovanja prizanašal pri zravnovanji hriba in ga je pustil kviško moleti zavoljo svetih spominov, ki so z njim sklenjeni.   Vse tako
kaže, da ta skala je bila klavni darilnih, in v votlino pod zemljo je tekla kri od neštevilnih daritev, ki so se tti godile. Ta prostor pa je imel odtoč po zemlji v potok Gedron, kamor se je od darov kri iztekala. Proti zahodu od klavnega altarja je bilo „presveto," kjer je veliki duhoven le en samkrat v letu daroval; vse to pa je bilo v znotranjem okrožji, kjer je bil prostor za du-hovstvo. Judom je bila ta skala vselej v češenji, kakor znamnje tistega kraja, zraven kterega je bilo „presvctišc" tempeljnovo. Iz zaničevanja do judov so bili pozneje neki kristjani — gotovo iz nevednosti — ta kraj podsuli. Ko je bil pa kalif Omar Jeruzalem pridobil, je precej poiskal „Davidovo skalo" in je dal posipine odpraviti. Molišnicc, ki je po njem Omarnica imenovana, pa ni on zidal, ampak kalif Abd-el-Melik ibn Meruan, in sicer od 1. 687 do 690 pr. Kr. rojstvom.
XVIII.
(El-Aksa-moSeja ter cerkev Marije D. — Salomonova konjarnica. Znamenitosti v cerkvi;  stebra poskušnje;  prava Omarnica itd. Podzemeljski prostori. ,,Kristnsova zibet" po turSkih mislih. Kavasova pra vica in g. Pridman kaznjen.   „Zlate vrata."   Betezda. »Salomonov
prestol.")
Od Omarnice smo sli naprej proti jugu ter prišli do dvojnih vstričnih vrat, ki deržite skoz dva silovita vstrična podzemeljska mostovža, med kterima je zid in sta dolga kacih 150, široka po kacih petnajst stopinj. Vse je zidano iz strahovito velikih kvadernih kamnov, zobokano in s stebri podperto. Ta kraj imenujejo »Salomonovo konjarnico," in je naj berže tudi res — saj veči del iz Salomonovih časov. Sej tacih velikanskih del iz samih naj večih obdelanih skal tudi čas skorej razdjati ne more. Dvojna podzemeljska mostovža se ob jugu v enega samega izhajata in na tem mestu je velikansk steber iz enega samega čoka, ki bi ga komaj trije možje obsegli.
Prišli smo na to v mošejo „el-Aksa," nekdanjo cerkev Marije Device,  zidano od cesarja Justinijana, ki ima za Omarnico pervo znamenitost. Cerkev ima še čisto keršansko podobo in je kaj velika, zala in imenitna.   Podobo ima latinskega križa.   Je pa deljena v šest ladij in še sredino, ktera je veliko prostorniši kakor ladije. Strašno veliki z neko zmesjo prevlečeni stebri ločijo posamezne ladije.   Prekrasna kupla sloni na štirih klončnikih.   Mnogotere rezline, mozaične okna in razen drugi lišp dajo poslopju posebno jutrodeželsko opanljivost.   V eni stranskih ladij ob večerni strani sta dva prelepa stebra prav blizo skupaj, tako da se srednje životen človek komaj med njima skozi premaši; imenujejo ju mohamedani stebra poskušnje in pravijo neki, da pojde v pekel, kdor ne bo mogel med tema stebroma se skozi pretlačiti, pa da krepostni in pravični bodo lahko skoz prišli, lažniki in ljudje s pregrehami ognjušeni pa ne bodo mogli.   Smešno je bilo, kako so se eni naših popotnikov gnjetli med stebroma, kakor da bi si bili turško vražo prilastili. Posebno znameniti so prelepi judovski stebriči s palmovim perjem, iz belega marmorja, ki ni dvomiti, da so iz starodavnih časov; mohametanska divjačnost je hotla nad njimi saj nekaj premeniti ter jih je prekucnila in na glavo postavila, kar se sem ter tje večkrat vidi.   Ko bi cvro-pejska okusnost za starine enake reči v oblast dobila, koliko bi jih cenila! Konec cerkve ob jugu ni izpeljan, ker bil se je poderl; mohametani so steno počez napravili in ondi molitveno duplino vravnali, ki je obdana z lepimi marmornimi stebriči. Musulmani takega altarja ne mara niso hotli sprejeti, kakor ga kristjanje imajo, nekaj podobnega so pa vender le želeli imeti; torej ima vsaka džamija ali molišnica spredej svoj „migrab" ali molitveno dolblino, v kteri verski služabnik očitno molitev opravlja.   Neka majhna votlina v podobi podolga stega mostovža ob jugu se imenuje v pravempomenu Omarjeva mošeja, ker tukaj je bilo po izročilu moliše kalifovo; prav priprost migrab z dvema marmornatima stebroma kaže kraj, kjer je Omar molil.
Iz džamije el-Akse smo šli v podzemeljske prostore ob jugo-vzhodnjem kraju. Kdor se ni poprej dočudil, je mogel v teh silnih podzemeljskih prostorih še bolj stermeti, kaj vender človeške roke premorejo. Ves vč-liki prostor tukaj je podzidan, razun tistega, na kterem stoji mošeja. Presilno obokovje sloni na neštevilnih velikanskih kamnitih stebrih z 12—15 mostovži od juga proti severu, ki imajo na dolgo po 8—12 stebrov vse iz kvadrov. Djal je dr. Coke, da vogelni stolp ob jugo-vzhodnji strani tempeljna je gotovo iz Salomonovih Časov, (naj pred da pa tudi drugo podzidje). V enem kraju je strahovita razpoklina na oboku in mislil sem si, kdo ve, morebiti se je to zgodilo ravno o Kristusovi sraerti? V južno-vzhodnjem kotu ogelnega stolpa so v neki hram-bici nekake velike kamnate niške, nad kterimi je nekako nebo na štirih stebričih iz marmorja. Turki pravijo, da to je zibelka Kristusova. Prečudna ta zibelka! Drugi dve pobeljeni dolblini v zidu prilastujejo Cahariju in Elizabeti. Ta stolp je prav ob dolini Josafat in kaj lepo se iz line vidi po tem slovečem dolu.
Od tod smo šli ob obzidju proti severu in kmali smo bili pri nekem stebru, ki leži na preterganem obzidju in precej deleč moli noter v tempeljnov prostor; priprosta musulmanska vraža pravi, da na tem stebro-vem čoku bode sedel prerok Mohamet in bo sodil (če ne bo poprej cmoknil v dolino Josafat), ter klical mu-sulmane k sebi. Pretergani zid, skoz kterega moli steber v podobi kanone, se imenuje Mahometovo okno. — Na tem kraju se je bila mlademu Čehu gosp. Fridmanu iz Prage neka smešno - žalostna pripetila. Mladi kavas, ki nas je po vsih potih v našo varnost spremljal, na trati svojo velikansko palico na stran devaje v tla zasadi, Fridman pa jo v roko vzame in se z njo nekoliko spremlaja (poigra); toda kmali zasliši napoved, da mora sedem in pol piastra globe plačati, kdor se te kavasove pravice dotakne. Mohametanski mladeneč, ki je bil zraven tega še nekako posebno prijatel z g, Fridmanom, se sicer izgovarja, da je to rekel le iz šale; vender ker je postava taka, hoče tudi Fridman moški biti in mu
na mestu izplača pol-osem piastrov, ki jih je kavas brez daljnega ugovora spravil v svoj „kis" ali kes o, kakor bratje Ilervatje rnošnjico imenujejo.
Od tod gremo dalje zraven obzidja po trati tem peljnovcga prostora od juga proti severu mcm Omarnice, ki nam je ostala ob lovi in pridemo do preslavnih „zlati h vrat." Skoz te vrata je Zveličar cvetno nedeljo z veličastvom jezdil v Jeruzalem, zdaj pa so zazidane, no vem ravno zakaj? Mogoče da zato, ker po misli mo-hametanov bodo ravno skoz te vrata kristjanje prišli v Jeruzalem in ga bodo zopet v oblast vzeli. Kakošne so te vrata? Dva strahovita pilastra iz ene skale s srednjim stebrom vred podpirata dvojnate vrata, skoz ktere se pride pod obokovino, ki je podpirana z dvema stebroma iz sivega marmorja in s polstebrom, ki loči prostor v dve ladii, ki ima vsaka svojo majhno kuplo. Po malih stopnicah se gre na streho zlatih vrat, od koder se kaj zalo vidi po prostoru tempeljnovem, na Oljsko goro , v dolino Josafat in po mestu Jeruzalemu. Se naj pristavim, da te vrata so 15 stopinj široke.
Nekoliko naprej, še ob severni strani, je turško moliše, ki ga imenujejo „Salomonov prestol," ker Turki mislijo, da tu je Salomon sodil, da tukaj je tudi njegov grob. S te strani so precej pod zidom vidi sloveči ribnik Bete zda, cerkev sv. Ane, in pa dolina ali nižava, ki je ločila hrib Moriah od homca Bazeta. Betezda je v globokem kotlu ali jami, in očitno je, dajo bila dolina kdaj napolnjena z vodo, zdaj pa je blezo veči del, Če ne zmiraj, suha; — meni se je od deleč zdelo, kakor bi bila umazana luža na dnu. Velik dol jo nasuta dolinica z raznoterimi nesnagami. Naj bi le kristjani kraje v oblast dobili, pač hitro bi se tudi temu časti vrednemu kraju snaga povernila.
XIX.
(Procesija k štacijonom v cerkvi Božjega groba.   Prihod patrijarha in kavasi.  Steber bičanja in njegova polovica v Rimu; njegovo po-čeaevanje.  lznajdenje sv. križa. Altar od nadvojvoda Maksimilijana. Svetinjo sv. križa.   Kapela zasramovanja.)
Cvetno saboto, 24. sušca, po kosilu nas je čakala lepa in spodbudna slovesnost, namreč procesija k šta-cijonom ali naj imenitnišim svetišem v cerkvi Božjega groba, ki je terpela od dveh do štirih. Šli smo v sa-kristijo in kar je bilo duhovnov, smo se napravili v ro-kete, vsi pa dobili v roke goreče sveče, ki smo jih za spomin seboj vzeli, kar jih je ostalo; potem je šlo vse dolgo spremstvo k cerkvenim vratam patrijarha sprejet, ki je prišel s svojo asistencijo. Kacih (> kavasov je prikorakalo naprej in treskali so s podkovanimi žezleniki ob tlak, da se je vse stresalo in me je bilo skorej groza. Tako turško stražo imajo vradni in častni tuji ljudje in če je veči gospod, več jih ima. Očitno znamnje tedaj je to spremstvo, da latinski patrijarh ima veliko veljavo v Jeruzalemu. Pri mazilnem kamnu, ki je kmali pri vratih, je bilo kadenje, potem je šel spremljani patrijarh v kapelo sv. R. Telesa.
Na Jutrovem se vse cerkvene opravila bolj na dolgo stezajo. V kapeli seje naj prej kadilo zažgalo, patrijarh gre na sedež in nato prihajajo vsi pričijoči zverstoma perstan poljubit: korarji in drugi duhovni, ministranti in romarji. Zdaj še le se prične procesija. To procesijo čč. oo. frančiškani dan na dan skoz celo leto opravljajo, pri kteri se molitve in pesmi navadno le na glas molijo, o posebnih priložnostih pa se slovesno pojejo. Sklenjeni so s temi molitvami veliki odpustki. Pri vsakem svetišu se kadilo zažiga ter se pokadi svetiše in patrijarhov križ, eden patrov opravlja navadne molitve, grede od svetiša do svetiša se pa poje, vse kakor je v bukvicah, ki so posebej za to vsakdanjo procesijo. Take procesije imajo tudi v Betlehemu in v Nazaretu, povsod k zadevnim svetišem.
V Jeruzalemu ima ta vsakdanji obhod teh-le 12 postaj ali štacij: 1. je pri stebru bičanja, 2. pri ječi Kristusovi, 3. na delišu oblačil, 4, v kapeli, ki je najdise sv. križa, 5. v kapeli sv. Helene, 6. pri stebru kronanja in zasramovanja, 7. na križališu na gori Kalvarii, 8. na mestu, kjer je bil Kristus s križem vred povzdig-njen, 9. pri mazilnem kamnu, 10. pri častitljivem grobu Jezusa Kristusa, 11. na mestu, kjer se je bil Kristus po vstajenji Marii Magdaleni prikazal, 12. zopet v kapeli Marije Device, kjer se je bil po izročilih naj pervo nji prikazal. Vse te postaje so krog greške cerkve in znotraj cerkve Božjega groba. Na 7 krajih so popolnoma odpustki, drugod pa — razun poslednjega — po 7 let.
V kapeli, ki je prav za prav latinska cerkev in so torej tukaj tudi ss. sakramenti hranjeni, se opravijo molitve k sv. Rešnjemu Telesu priČenši s prelepim pred-glasjem: „0 sveta večerja" in molitvo k sv. R. telesu. Precej potem se prestopi k stranskemu desnemu altarju, kteri ima posebno imenitnost, ker v njem je kos tistega kamnitnega stebra, pri kterem je bil Bog in Zveličar tako neusmiljeno raztepen ali bičan. Druga polovica tega stebra je v Rimu v cerkvi sv. Praksede, kamor jo je bil leta 1213 prepeljal kardinal Koloman. V Jeruzalemu je ta imenitni spominek v altarji zapert, bi djal, kakor v tabernakeljnu, in da romarji in verniki skoz leto imajo saj nekoliko vdeleževanje od njega, je skoz vra-tica zvertana predolbina, na altarji pa zmiraj leži palica, da se z njo skoz luknjico dotikajo tega svetega spominka in potem s palico svojega čela ali druzih reči, ki jih seboj imajo. Ako prav vem, se vratica le samo veliki petek odpro in pristavijo se k altarju stopnice, da verniki zamorejo prav k stebru priti in ga poljubovati. Tudi jaz sem doživel to srečo, da sem se ga veliki petek s svojimi nevrednimi ustnicami dotaknil — tega preblaže-nega kamna, ki je bil okropljen s Kristusovo kervjo. O Bog daj, da bi bili s kervjo nedolžnega Jagnjeta omiti jaz in tudi vsi tisti, za ktere sem molil v tem svetišu! Steber ta je debel, začernel čok, ne vem ravno kolike visokosti, toliko sem vidil, da bolj nizek. Tukaj,
kakor povsod, se zažge kadilo in se kadi ter opravi presunljiva pobožnost. Že grede pred-nj se poje ali pa glasno reka primerna pesem. Naj postavim tukaj saj par odstavkov te ginljive pesmi:
Skrivnostno zmago Križa poj Na glas tu, duh in jezik moj!
Tako naj zjokano serce
Po Kristusovih stopnjah gre.
Za Adamov greh so pokori, Ko sam preliva drago kri;
Zavoljo nas je razboljen,
Ko pri tem stebru je tepen. Itd.
V Vernetovem „Popotvanji v sv. deželo" je ko pri-stavek vsa ta procesija z molitvami in pesmami, poslovenjena po g. dekanu Hicingerji. Jaz pa sem te postaje bolj natanko popisal v „lotošnjih Smarnicah," ki utegnejo kterikrat na svitlo priti, ako Bog da srečo; tukaj bi bilo vse preobširno in bom torej le nektere reči omenil.
„Ječa Kristusova," druga postaja, je ob vzhodnji strani k cerkvi Božjega groba pridelana kapela, ki jo imajo greki v oblasti. V to ječo je bil neki Kristus djan, dokler ni bilo vse za križanje pripravljeno, kakor izročila pravijo. Kaže se, da v začetku je bilo to nekaka rupa ali vodnjak.
Tretji postanek, v navadnem „križevem potu X," je mesto, kjer so vojaki Jezusovo oblačilo delili in vad-ljali za taisto. — Kapelo iznajdenja sv. Križa moram tudi malo omeniti. L. 313 je cesar Konstantin, ko se je bil resnice keršanstva popolnoma prepričal, sam sprejel keršansko vero. Na njegovo povelje je 1. 326 njegova mati sv. Helena sprejela od sina kaj prijazno nalogo, da naj Golgoto in Božji grob očisti gnjusobe in odpravi vse oskrunstvo. S pomočjo sv. Makarija, takratnega škofa v Jeruzalemu, cesarica da odpraviti po-sipliine in vso gnjusobo ter na dan spravi Kristusov grob izpod razvalin. Kako silno vesela je bila tega najdenja, kdo bo to popisal? — Želela je pa tudi najti Kristusov križ, in upanje k temu je bilo toliko veči,
ker je bila navada pri judih, da so vse, kar je k križanju služilo, na mestu križanja zakopali. Res da ko-ati, in po daljšem kopanji v neki rupi, ki je bila ne-daj blezo vodnjak, najdejo tri križe, in napis na posebni deski, ki je bila nekoliko nad križem. Znati je bilo sicer, da se deska k enemu treh križev bolje poda kakor pa k drugima, vender za gotovo niso vedili, kteri je bil Gospodov. Se le poskušnja, k kteri je bil pa Makarij gotovo po Božjem navdajanji naklonjen, je to razločila: za smert bolna gospa je namreč tisti trenutek zdrava vstala, ko so se je s tretjim križem dotaknili; ko pa pri dotikljeji z unima dvema nič zboljšanja ni čutila.
Iznajdiše sv. križa je precej pod Kalvarijo, nekako proti jugovzhodu od nje. Globoko v zemlji ste namreč dve kapeli, perva sv. Helene, druga pa iznajdenja sv. križa. Perva je 26 čevljev pod zemljo na mestu, kjer je pobožna cesarica stala, ko so delavci še globokeje v zemljo rili, kopali in iskali. V drugo pa se gre iz perve še po 13 širokih stopnicah globokeje v zemljo, in tukaj ob desnici sem vidi! in poljubil marmorno plošo, na ktero je vdelan križ, ki zaznamuje mesto, kjer je bilo najdeno znamnje našega odrešenja. Kako prijetno je Človek ginjen na tem mestu, ni treba praviti. V ti kapeli stoji tudi prelepi novi altar s podobo sv. Helene, ki ga je bil takratni nadvojvoda avstrijanski in potlej nesrečni cesar mehikanski Maksimilijan daroval za to svetiše leta 1857. Ob tistem času namreč je bil mladi Maksimilijan obiskal svete kraje v obljubljeni deželi, in še dobro pomnim, kar so takrat časniki pisali, kako pobožno je zemljo kušnil, ko je z verh hribca v pervo zagledal sveto mesto Jeruzalem. Takrat pač ni mislil, da bode čez deset let v tako daljnem svetu taki konec storil.
Ko je Konstantin zvedil imenovane znajdbe in slišal čudež s križem, je bil silo razveseljen in berž je ukazal zidati prelepo cerkev nad Božjim grobom; pa tudi tam, kjer je bil križ najden, je bila zgodej kapela zidana, ki se še zmiraj imenuje kapela sv. Helene.
Žeblj e in nekaj križa je bila sv. Helena poslala svojemu sinu Konstantinu; drugi del z nadpisom vred je darovala cerkvi v Rimu, ki se od tod imenuje „pri sv. Križu jeruzalemskem;" naj veči del pa ga je velela v srebro vkovati in izročila ga je patrijarhu jeruzalemskemu, da naj se ohrani za prihodnje čase. Le s privoljenjem jeruzalemskega škofa so se smeli majhni koščeki odrezo-vati, ki so se kakor naj drajši spominki dajali v posebnih okolišinah. Sv. Ciril, Škof v Jeruzalemu od leta 348 do 1. 38G, pravi, da že takrat so^bili koščeki od sv. križa razširjeni po vsem svetu ... Se le pred malo leti smo dobili v Ljubljano iz Rima kaj zalih svetinj sv. križa, se ve da košček od križa samega je silo majhen v svetinji; ravno pa pripoveduje gosp. sakristan Heidrih, da zdaj teh svetinj ne dajejo drugim, razun k večemu škofom za njih stolnice, ker v Rimu imajo že malo od križa. Kako je sv. cerkev razveseljena zavoljo sv. križa, na kterem se je godilo naše odrešenje, razodeva s pesmijo:
Križ presveti, ki naj blažji
Sam zmed vsih dreves si ti: List, cvet, sad je tu naj dražji;
V gojzdu tac'ga nikdar ni; Zebelj, les dolg6 tolaži,
Ko Gospod na njem visi. Itd.
Časte pa tudi sv. Heleno, ki je križ iskala in našla.
Hvalimo serčno to žen6, Heleno, blago vso gosp6;
V svetosti polna je Časti, Povsod so njeno ime glasi.
V ljubezni Čisti ranjena, In vneta vsa za Kristusa,
Iskala je Gospodov križ,
S tem pot končala v paradiž.
Krotila s postom je mes6, Z jedjo molitve presladk6 Gojila v Čednosti duha,
V veselje rajsko je prišla. Itd.
Kapelo „s stebrom kronanja in zasramovanja" imajo greki v posesti. V altarji tukaj je za mrežo čok stebra, na kterem je neki Zveličar takrat sedel na dvorišu Pi-latovem, ko ga je divjaško vojaštvo zasramovalo , za-pljevalo, mu bilo ternjevo krono na glavo posadilo in ga s škerlatastim plajšem zaničljivo ogernilo, mu terst v roko podalo ter ga zaničevalo, rekoč: „Zdrav bodi, judovski kralj!" Torej se poje tukaj:
Poglej, pobožna množica 1
Simi iz hiše Davida;
Ni v bliŠu pri stebru le - tem, Oh, le v zasramovanje vsem! Itd.
O Kalvarii in nadaljnih svetiših bom pri drugi priliki pisal, za danes naj bode s tem sklenjeno.
(Govori na veliki potek zvečer, in snemanje s križa.)
Veliki petek zvečer je bila posebno znamenita reč, da se je na sedem znamenitiših krajih v cerkvi Božjega groba v sedmerih jezikih pridigalo, namreč: v laškem, greškem, ilirskem, nemškem, francoskem, arabskem in španjskem.
Italijan, neki petrinar, v kapeli Marije Device, rične s klicem: kaj in kako da naj od Jezusa govori, aj pove? Kar pride iz sakristije križ za procesijo in prav lepo se poda, ko se na križ ozrč in s križa pomoči prosi. Prav živo je potem obravnaval tvarino: »Ne pohujšajmo se nad Kristusom križanim!" to je, ne omahujmo zavoljo tega v veri, ker je bil križan, ker je umeri na križu. Zakaj: ,.darovan je bil, ker je sam hotel;" sovražniki so pred njim padli, kadar je on hotel, in zopet so vstali, kadar je on hotel; vjeti se je dal, kadar je on hotel, — umeri je, kadar je on hotel, -y skale so pokale, ko je on hotel: dunque, non pren-diamo lo scandalo, — ne spotikujmo se nad njegovo amertjo! Spoznal ga je nedolžnega Pilat, ... razbojnik
je v njem Boga molil že v pelnicah so ga molili kralji zemlje za Boga..., ob Jordanu ga je Oče za ta-cega naznanil; . .. spoznali so ga modri, ki so obmolko-vali pri njegovih ukih: „non audiviraus loquentem, sicut hunc." Solnce ga je spoznalo, mesec, zvezde so ga spoznale, velikaši so klicali: „Kaj smo storili križavši ga! Zares, ta je bil Sin Božji!" On je res pravi Bog; ne pohujšajmo se nad njegovo smertjo! In sklenil je s preživim klicem: ,,Nos autem gloriari oportet in Cruce Domini nostri Jesu Christi: Mi pa se hvalimo v Križu našega Gospoda Jezusa Kristusa!"
G res k i govor je imel eden patriarhovih duhovnov, rojen grek, v kapeli in ob postaji „oropanja oblačil." Ta kapela je ravno zadej za greško cerkvijo, in kakor se je govorilo, je dosti razkolnikov od zgorej poslušalo. Govoril je tako po apostoljsko, da smo ga tudi taki precej razumeli, ki nič greško ne znamo. Izvolil si je bil rek: „Diviserunt sibi vestimenta mea et super vestem meam miserunt sortem: Razdelili so si med seboj moje oblačila in za mojo suknjo so vadljali." To je obernil na razkolnike, ki so raztergali Kristusovo oblačilo, namreč njegovo cerkev, in je neizrečeno Čversto dokazoval razkolnikom, koliko krivico so Kristusu storili, ker so njegovo cerkev ločili. „Estav-r6ste Hriston (Kristusa ste križali)!" jim je večkrat za-klical. Zastran nauka, kteri je pravi, jim je našteval cele verste očakov, ktere naj za svet vprašajo: „Erota" — vprašaj: Krisostoma, Atanazija, Avguština, Hiero-nima in več druzih, in iz vsacega jim je kaj povedal v dokaz, da so razkolniki v zmoti, in da le katoliška cerkev je v resnici. Celo Focij in Cerularij sta mu mogla siužiti v pričanje za katoliško resnico in zmoto ločencev. Potem je jel klicati za zedinjenje, pa moliti: „Kirie, Kirie ...!" da bi nejeverniki, razkolniki, grešniki Kristusa več ne križali... Pa je le zopet povzel, da nikjer ni resnice, kakor le v Kristusu in v njegovi cerkvi: „ute Anglos, ute Rusos, ute Judeos . .." je klical s silo živim glasom. Nekdo je rekel, da so greki zgorej čversto godernjali med tem govorom, kterega
n.eo verziji vosti in tehtnosti, se ve, niso mogli z drugim kljubovati; ravno to pa je slabo znarnnje. Spoznal je pa tudi, ako prav pomnim, eden iz-med njih, da je govornik resnico govoril. Vender gotovo ne le eden, ampak naj berže jih je resnico spoznalo več, če so poslušali ; toda kdor resnico sovraži, on pred njo ušesa maši.
Ilirski govor, ki ga je imel eden patrov pri „stebru zasraraovanja," je bil nraven ali moralen. „Mi-iuje se zloba, gerdi se dobro," je rekel govornik, ter nadalje dokazoval, kako se Kristus zasramuje z grehi zoper razne zapovedi. Pač primerno je bilo tako premišljevanje pri ravno tistem stebru, pri kterem je bil nekdaj res Sin Božji za grehe človeštva zasramovan. Torej je govornik ginljivo klical v imenu grešnika: „Jaz sem ta in ta zasraraovavec! „Neču, necu te više urie-djati," ter se je obernil k Marii, da naj sprosi pokoro, naj sprosi premišljevanje Jezusovih ran, naj sprosi od-pušenje ....
Nemški govornik je bil gosp. Ant. Neukircher, izmed naših romarjev, nadiajraošter v Cahenu na Pruskem. Tudi ta govor, že na Kalvarii, na mestu, kjer je Marije stala med križanjem, je bil nraven, in kaj čversto se je obnašal govornik.
Bil je pa vstal tako silen šum in hrup po cerkvi, da me jo bilo groza, kaj bo, če ne potihne, zakaj veliko je bilo ljudstva, in znati je, da so gledali in poslušali tudi mnogi drugoverci, ki imajo ob vsili straneh cerkve Božjega groba svoje stanovanja, da človek sam ne ve, od kod gledajo, poslušajo ali pa lazijo v cerkev. Včasi sem jih od zunej vidil prav nad cerkvijo hoditi. „Skoda, da je toliko vojaštva za stražo v cerkvi, pa taki nepokoj!" sem si mislil.
Govornik tedaj je opomnil, da tukaj na Kalvarii Gospod sam pridiguje, kjer so pod njim skale pokale. Izpeljeval ja nadaTje, da smo prišli v zemeljski Jeruzalem, da bi se na nebeški Jeruzalem pripravljali. S Čim? S tim, da se križajmo tudi mi zZveličarjem vred, križajmo pa svoje meso in poželjivost; ne le da grehu odmerjemo, ampak tudi čednosti živimo, da bomo zmožni
umeti veliko besedo: ljubezen, — veliko zapoved: Boga samega nad vse ljubiti, — pa tudi sovražnike ljubiti po Njegovem zgledu. .. Tebi je Gospod odpustil 10.000 talentov; in ti pa?... Učimo se pa tudi tukaj dobro umreti od Njega, ki je postal zmagovavec in Gospod nad življenjem in smertjo. Vzemimo si od tod domu križ, ki je bil na Golgati — križ za svojo zadnjo uro.
Francoski govornik, snežno-belstar fajmošter, ves pobožen mož, sama dobrovoljnost, velik čislavec svojega cesarja, je le nekoliko malo govoril, tudi na Kalvarii, in sicer v greški kapeli, na mestu, kjer je bil Zveličar križan. Navdušen je napovedal, kako bo v tem svetem mestu, na tem svetem kraju molil za Francijo, za cesarja, za papeža itd. Miloval je, da se ponavljajo bogokletja in bogoskrunstva in pa kriči: „Kri-žaj ga, križaj ga!" Karal je, kakor je bilo čutiti, on-dotni nered in primerjal z lepim redom na Francoskem; povzdigoval je, kako je Francija varhinja svetili mest, ter z veliko navdušenostjo omenjal svoje domovine.
Po tem govoru se je pričelo posebno ginljivo opravilo, zavoljo kterega ravno blezo se je zbiralo toliko ljudstva, da je bil ves prostor na Kalvarii, pa tudi spodej zlasti v bolj bližnjih krajih, terdo napolnjen. Na Kalvarii namreč ta dan posnemajo „snetje s križa." Na precej velikem križu je bila podoba Zveličarjeva z žeblji pribita , in bili so pripravljeni ljudje, ki so zverše-vali opravilo Jožefa Arimatejca in Nikodema ter druzih, ki so Zveličarja s križa snemali. Ogernili so najprej z velikim spoštovanjem pert okrog života in rok; sneli lahno krono z glave; odbili z rahlostjo žebelj z leve roke, ki je omahnila, in ko so še drugo rešili, se je nagnil celi život z glavo vred naprej , ki so ga pa mehko podpirali. Rešili so še noge in nesli so ga v procesii s Kalvarijc k mazilnemu kamnu, ki je precej pod Kal-varijo spodej. Tukaj, pri velikih vratih, je bil zopet hrup vstal; lestev se je bila zvernila po cerkvi z višave, in le čudo, da se ni bilo nikomur nič zalega zgodilo. Ko bi se pri nas v Avstriji kaj tacega zgodilo , kmali
bi kaki „liberalni" srenjski zbori peticije pošiljali der-žavnemu zboru, da naj take „nevarne" ceremonije zatre! ~- Prav na pravem mazilnem kamnu, kjer so nekdaj samega Zveličarja mazilili, je zdaj mazilil patrijarh tudi njegovo podobo iz dveh posodic, ki so ju v procesii seboj nesli.
Potem je čast. o. betlehemski gvardijan imel govor v arabskem jezika. Pojasnovati je začel žalovanje o Jezusovi smerti, pa kmali so vmes dečki začeli peti neko žalostno pesem. Nato je dalje govoril in ob kratkem posnel Jezusovo življenje z ozirom na sedanje zadeve v Jeruzalemu. Popisal je živo njegove rane, povdarjal smert zavoljo pregreh, močno klical: Ahuj — o moj brat Jezus! križaj nas seboj! itd.
Poslednjič je neki Spanj o l pridigal ravno pred Božjim grobom v španjskem jeziku. Priterdoval je, kakor je bilo znati, kako je Zveličar svet rešil iz sužno-sti, in šel v svojo čast; pa da se tudi mi pri njegovem grobu kviško povzdigujmo.
XXI. W- \t&4 tf.
(Opravila velike sabote. Trije patrijarhi in prederznost grekov. Najden grob nekdanjega viteza. Greška nespodobnost na Božjem grobn. Štirojni obredi na enkrat. Reveži Kopti. Velikonočna procesija. Pismo z domačije; f Poklukarja. Pot v Emavs in mnoge ondotne znamenitosti.   Pobožna princesnja Lafarge in njene naprave. Nebi
Samuil.)
Veliko saboto, 31. sušca, je pred drugim opravilom latinski patrijarh ogenj blagoslovil. Svetilke, kar je naših pri Božjem grobu in drugod, so bile prižgane. Pele so se profecije v pričo svitlega patrijarha, kterih eno sem tudi jaz odpravil, in nasledovala je sv. maša zopet z glorijo. — Popoldne po dveh so zaporedoma trije patrijarhi imeli slovesen sprevod v cerkev Božjega groba: greški in armenski k večernicam, latinski k' procesii po kapelah.   Greški patrijarh, razkolniški se ve, in nje-
gova asistencija so bili vsi obloženi s sreberno opravo — v silnem blišu. To leto so pred njim križ nesli, kar poprej ni bilo, ker ločeni greki zmiraj veči oblast dobivajo po svetiših sv. dežele, nedvomljivo po ruskem vplivu. Skazujejo pa tudi lahko bliš, ker pravili so nam, da greki si vse dajo plačati od romarjev, n. pr, palme, cel6 prostor, ako hočejo prenočevati v cerkvi Božjega groba itd. Pa tudi Rusija sama gotovo ne prideržuje svoje roke, kadar kaže, da bi se razkolništvu zamoglo pomoči k večemu blišu in ruski vpliv razširjati. Že tega leta (1867) naznanila pripovedujejo, da so pred malo časom ob desni pred vhodom v cerkev Božjega groba pod skalovjem našli grob križarskega viteza. Zdajci so greki zagnali: „Naš je." Spazil pa je delavec greški zedinjenec latinsk napis, ki se pričenja z besedama: „Hic Philippus ..." in je to naznanil francoskemu konzulu, kteri je torej povelje dal, da naj se k grobu straža dene, dokler ne bo reč razločena. Gotovo je, da dokazov latincem ne manjka, ampak tistega, ki bi se čversto in zdatno pognal za njih pravice. Doklej so razkolniki v tej reči dotirali, kaže tudi to, da greški zakristan kar na Božjem grobu samem prodaja svoje sveče, svečke, in druge enake reči, s kterimi obširno kupČuje, in ako ima ondi latinska maša biti, se še le poslednji trenutek umakne s svojo kramo. In kadar imajo Rusi ali greki slovesnost na Božjem grobu, takrat se z delom kuplinim preneha; kadar latinci kak praznik obhajajo, pa ne, akoravno katoličani delavce plačujejo in so tudi delavci veči del katoličani. (Das heil. Land 4. zv. 1867.) _
Obredi so bili potem kar na enkrat štirojni v veliki cerkvi Božjega groba! Greki so peli tam blizo v svoji cerkvi; Armeni ne deleč od tam v svoji; mi smo imeli obhod okoli Božjega groba pod veliko'kuplo; pa tudi revež koptovski duhoven je stal v svoji k Božjemu grobu prikerpani žalostni kapeli v pluvijalu ter je nekaj molil, pa nekako milo gledal na katoliško mogočno procesijo, ki ima nekaj resnega, prepričavnega, ginljivega v sebi, kakor vsi katoliški obredi.   O da bi se ti re-
veži vender že s katoliško cerkvijo sklenili, kakor je sklenjenih že več njih bratov, zlasti po Egiptu.
1. m al. travna. Velika noč. Maševal sem v kapeli Kristusovega vstajenja. Vstajenja v Jeruzalemu ne obhajajo tako kakor pri nas. Patrijarh ima slovesno sv. mašo pred Božjim grobom na altarji, ki je nalaš napravljen in kaj imenitno ozališan za to slovesnost, vmes se pa tudi prav v Božjem grobu ss. maše berejo. Po patrijarhovi maši pa je procesija okrog Božjega groba s štirimi evangelii od vstajenja Kristusovega. Po sveti maši sem dobil v sprejmišu doma pismo od prijatla iz Ljubljane, v kterem je bila med drugim naznanjena smert dveh gg. Jožefov Poklukarjev, kar me je močno ginilo; in zdaj ko to pišem, je umeri tudi že tretji — gosp. korar Janez Poklukar. Tako tedaj je naše bivanje na zemlji. —
2. mal. travna, veliki ponedeljek, smo jahali po sv. maši v Emavs (Ekbeb) na božjo pot. Kdaj se bolje poda ta pot, kakor ravno veliki ponedeljek, ko cerkev bere evangelij dveh učencev, ki sta šla v Emavs? Tri poti peljejo od Jeruzalema v Emavs, ki je od tam nekako proti severnemu zahodu in je prav prijeten vodenčen kraj; 43 vodnjakov je v vasi na starih podertinah; kraj je bil takrat lepo zelen; granati, rožiči in drugo drevje precej obilno ondi raste. Svetiše, na kterem je nekdaj Jezus jedel z dvema učencema, je poslednji čas kupila francoska gospa Nikolaja princesa Lafarge (r. La-farž) in na podertinah nekdanjega hospica zida novo gostiše za romarje, samostan in cerkev — vse na svoje stroške. Kapela na mestu, kjer je Zveličar jedel z učencema, je izkopana iz razclertin nekdanjega svetiša, ter zdaj obnovljena. Za romarje je poslopje že zidano; samostan bo na drugem koncu. Tudi v novi kapeli smo že imeli sveto mašo. Bila je tukaj nekdaj cerkev sv. Kleofa, ktero je bil pa blezo Saladin razdjal. Zdaj pa, ko se na novo dela, se povsod iz podertin izkopavajo nove sobe in razni prostori. Omenjeno mesto, na kterem je po izročilu Zveličar jedel z učencema, je bilo še le nekoliko očejeno in olikano, in ima res podobo nekacega
gostiša v senčnem hladu. Ondi nam je popoldan pred odhodom star pater nezmerno ginjen pel dolgi evangelij o dveh učencih, ki sta šla v Emavs, ter litanije in ne-ktere druge molitve z nami opravil. Le malo stopinj naprej je okrogel homec, na kterem je bila nekdaj terd-njava zidana in od koder se vidi Ramlje, Jafa, gora Karmel itd. Nazaj grede smo ogledali grob Samvelov (Nebi Samuil), cerkev iz križanskih časov na nekem hribcu, ktera v vsi svoji podobi še stoji, spremenjena pa v turško moliše. Opomniti moram, da turški me-džidi ali mošeje po deželi so se mi veči del zdeli tako zapušeni, kakor pri nas lančnejame; samo v lepih moliših v velikih mestih sem vidil nektere turke čepeti. Zapu-šene so pa tudi naj večkrat te mošeje tako, kakor pri nas zidovi razderte hiše brez strehe. — Nekteri menijo, da je bil tukaj (v Nebi Samuilu) nekdanji Ram a 14 j m Zofim, drugi pa stavijo na to mesto Mizpah, kjer so se Judje večkrat zbirali v vojsko zoper Benjaminovce ali pa zoper Piliščane, in kjer je bil izvoljen tudi Savel kralj. Po vsaki ceni je Nebi-Samuil eden naj lepših krajev v Palestini s prelepim razgledom na mnoge strani. Od tod so bili križarji v pervo zagledali Jeruzalem. Proti večeru smo mem sodniških in kraljevih grobov domu jezdili.
XXII.
(Pot v Jeriho in k Jordanu. Šejha in beduinska straža. Popotnina. Evropejski, — arabski obed. Studenec aposteljnov; Samarijan; beduinska zemlja; njih lastnosti. Vadi-Kelt, Ahan, potok Karit. Ježa čez potok, — enega voda nese. Elizejšek. Jeriho. Jerihunska, preroška dolina. Karantanija. Zlato tele, in kaznovani „liberalci." Pu-šavnik. Naša in beduinska večerja. „Beseda" beduinska; beduini ob Donavi. Pri Jordanu; njegove lastnosti, t&k itd. — Ondotna nevarnost. Neprijetnosti. Pri mertvem morji. Kakošno je to morje? Kaj je okrog? Soda. Zgodovinsko iz sv. pisma in svetnih pisateljev. Nagli in strašni pogin nečistih mest. Zoper ugovore. Posebne lastnosti te vode v primeri z drugimi. Kako se v njem plava? Titovi sužnji. — Vernitev. — Obed. — Gad in Šejh. — Mar-Saba.)
Tretjega mal. serpana smo se bili odmenili skoz beduinsko deželo v Jeriho in k Jordanu. Da se ta pot
varno opravi, je treba z beduinskimi poglavarji ali šejhi narediti pogodbo ter jim nektere napoleone plačati. Eden ali več šcjhov s svojimi oboroženimi ljudmi potem popotno kardelo spremlja, in popotva se varno in brez skerbi. Vse to nam je bilo vodstvo avstrijanskega ho-spica oskerbelo, in dosti zgodej zjutraj sta že čakala dva šejha, ki sta nas potem spremljala.
Ker nam je bilo pa par noči pod milim nebom prebiti, in ker po unih krajih ni vasi, kcrčem itd., kakor pri nas, je bilo treba vse seboj vzeti: jed, pijačo in celo kuhinjo s kuharjem vred, mizo, klopi, postelje itd. s šotorji vred. Ob kratkem, dragoman o tacih prilikah ima zelo toliko še druzcga osebstva seboj , kolikor je popotnikov, in z njimi vred vso pripravo. Pa bo kdo rekel: Kako se bo toliko ljudi preživilo v samoti? Res je čudno. Skerbi se pa veči del za evropejske popotnike, da dostojno jedo in pijejo; arabsko osebstvo med obedom gospodov popotnikov duhan puha ali pa sicer sem ter tje čepe in gledajo na ostanke popotnikov, tako njegovo velemoštvo beduinski šejh, kakor druga dcržina nižjega roda. Ti ljudje jedo tako malo, da se vidi, da jim je jed res le stranska reč. Koliko boljši bi bili evropejci, koliko prehudih pregreh bi se ognili, ako bi imeli treznost jutrodeželcev!
Ni bilo prav dolgo in prišli smo k „studencu apo-steljnov" v neki dolinici. V ta kraj izročilo stavi lepo delo dobrega Samarjana (Luk. 10, 30.37), in tukaj se začne beduinska zemlja. Kmali je bilo torej pri nas beduinsko kardelce dveh šejhov, ki sta nas spremljala že od Jeruzalema. Tenki, bosi, černkasti ljudje s haljami nekako do kolen in z dolgimi pušami so se k nam pridružili kakor nekaka častna straža in so šli z nami. Čudno mi je bilo pri sercu, ko sem se zmislil, da ravno ti ali taki ljudje bi utegnili o drugi priliki človeka po-pasti, oropati, in nemara umoriti, ako bi z lepo svojega namena ne dosegli. Beduini namreč pravijo, zemlja je naša in kdor vanjo pride, mora plačati.^ Torej jih nič vest ne peče, ako človeka oropajo, dasiravno bi mar-sikteri  šejh   raji  življenje   dal, kakor  pa  vino pil
ali svinjino jedel. Silo lepi hribčki beduinske dežele so pusti in veči del skalovje; bolj po dolinah in nižjih krajih dobivajo njih velike čede potrebnega živeža. Tu pa tam nam je stari šejh velike Čede kazal in se po-bahal, da je vse to njegovo.
Popotovanje ta dan je bilo ne le po strahotnih krajih, ampak tudi samo nekako strahotno, ker deževalo in germelo je, da je bilo joj. Konjem je nekterikrat tako dež v oči neslo, da so se kar poprek ustavili in smo mogli stati, dokler ni nekoliko pojenjalo. Od otročjih lčt nisem bil več tako do kože premočen, kakor tisti dan, posebno ker sem bil plajš in dežnik v Jeruzalemu pustil. K sreči dež v unih krajih ravno tako naglo odide, kakor naglo pride, — in do večera sem bil zopet suh. Grede po visoki planjavi smo prijezdili do strahovite grape Vadi-Kelt, ki je ob levi ondotne poti na višavi, s ktere se kmali potlej vidi v dolino od Jordanu. Grozovitno je robovje v globini in na drugi strani, da kaj tacega nisem kmali vidil. Nekteri menijo, da to je dolina Hakor (Akor), kjer so Izraelci kamnjali lakom-nega Hakana (Ahana), ker se je bil s prekletstvom oskrunil. (Joz. 7.) Ta dolina s stermim hribom ob severni strani je služila tudi za mejo Judovega kraljestva. (Joz. 15, 7.) Terdijo tudi nekteri, da to je studenec Karit, kamor se je bil prerok Elija umaknil. (1. Kralj. 17, 3. 5.); vendar pa drugi stavijo Karit unkraj Jordana, kar je bolj verjetno. Ker je čez dan večkrat deževalo, je bil potok močno narasel. Od ondot navzdol grede v jordansko dolino smo se v dolini zakernili na levo, da smo prišli k Elizejevemu studencu, in treba je bilo imenovani potok prebresti. Konji so zmagovali dereče valove, pešce so Beduini čez potok nosili, se ve da za spodoben bakšiš. Nekteri bolj prederzni pa so sami bredli, in nekega krajača je potok že dalje nesel, — komaj se je bil še rešil, ker voda je silovito derla.
Eden posebno znamenitih krajev za popotnike je Elizejev studenec, po arab. Ajn-es-Sultan, sultanov studenec.   Ondi postavijo popotniki šotore in prenočujejo.
Prišli smo bili v ta kraj še pri dnevu in našli smo šotore že postavljene; tudi se je že kosilo za nas kuhalo. Naši velbludarji so bili namreč z robo že naprej šli. Elizejev studenec, Slovenec bi rekel Elizejšek, *) je precej velik potok, ki se zbira v dosti velikem tonvu (r. toniu) ali jerinu, po kterem vesele ribice plavajo, pa tudi arabski mukeri s svojimi konji in osli škrofe-tajo, kadar pridejo s tujci v ta kraj. Imenuje se Elizejšek zato, ker ga imajo za tisti studenec, kterega slabo vodo je bil prerok Elizej dobro in zdravo storil, ko je bil soli vanjo vergel. (4 Kralj. 2, 19. id.).
Prašal bo zdaj kdo, zakaj pa niste raji šli v Jeriho, da ste pri Elizejšeku v šotorih prenočevali? Toda, predragi ! mesto Jeriho je tako zginilo, da se še prav ne ve, kje je stalo. Najberže pa je bilo to mesto ravno tukaj ob Elizejevem studencu, kar dokazujejo zgodovinski zaznamki, grobi, podertine itd. na tem kraju, pa tudi sam veliki potok, ker mesta so gotovo ob vodah zidali.
Jerihunska dolina v tem kraju je lepo z drevjem in zelenjem zarašena, po kterem prepevajo slavci in drugi tički, in dasiravno je trava le bolj redka, je vender ravan po mnozih krajih tako lepo ocvetličena, da je vi-diti od deleč kakor prelep velik pisan pert.
Proti večeru nad jerihunsko dolino je tisto imenitno gorovje Karantanija (Džebel Kerontul), kjer je bil Kristus v poslednje skušan in se ie potlej postil 40 dni in 40 noči. S prijetnega Berda nad Jeriho ravno in pod še višjo Karantanijo smo viditi lepo preroško dolino, koder je hodil Elizej," in kjer so bili razuzdani dečki odmedve dov stergani, ki v svetem možu niso zaničevali le samo starčka, ampak tudi preroka pravega Boga. V Betelu smo bili še le pozneje, popotvaje iz Jeruzalema proti Nazaretu, ker sem pa uno dogodbo omenil, naj opomnim še to, da Betel kakor glavno moliše zlatega teleta je bil tudi gnjezdo brezbožnosti, pravega „liberalstva<f ti-
*) Studenci imajo namreč v slovenščini končnico — šek, n. pr. Dolšek (studenec v dolu), Konjšek (liipokrene), MoravSek itd.
16*
stega časa, in torej ni čudo, da je Bog na žuganje pre-rokovo poslal toliko strahovanje zoper neukroteno raz-uzdanstvo. —
Proti jutru čez Jordan se vidijo od tod moabski in edomski hribi, proti jugu pa tudi že mertvo morje. Na Karantanii sami nismo bili, kor gora je res prav visoka in sterma ter tudi še precej široka dolina vmes. Pod omenjenim berdom smo bili naleteli na nekega pušav-nika, ki nas je za bakšiš prosil, in bil je res nekako posebno bled in izsušen. Zdi se mi pa, da je bil neke ločino in ne naše vere.
Ogledali smo tedaj nekteri izmed tovarŠije z višave, kar se je dalo viditi, potem smo se vernili k šotorom, kjer nas je čakala pojedina, ki je bila obed in večerja ob enem. Prav dobro je dišalo k jedi jeruzalemsko vino, ki se ne spomnim, če smo ga kaj dosti mešali z Elize-jevo studenčnico, ali kako je žc bilo? Pa tudi Beduini, naši stražniki, so želeli imeti enkrat prav dober večer zraven nas. Kupiti smo jim m6gli namreč par ovnov, ktera so zaklali, po svoji šegi spekli in zadovoljno pospravili. Za to našo priljudnost pa niso le samo vso ljubo noč krog šotorjev na straži bili, temveč so nam zvečer še tudi napravili „besedo," neko burko ali komedijo , ki je bila čisto dostojna „beduinske" olike in ubrisanosti. Arabci vsako enako veselico imenujejo „fantazijo." Vstopili so se v versto in pred-nje eden šej-hov, kteri je vodil njih kretanja, gerčanja, smerčanja in kruljenja, da je človeku kosti lomilo. Posnemali so blezo vclbluda (kamelo), ki se ulega in vstaja, ko je obložen, in ne vem, kaj še vse; — samo to sem vidil in slišal, da spregovoril ni nobeden, tudi čedno stopil ne, ampak njih glasi so bili čisto natorni in tudi še podnatorni. Kake tri prizore ali akte je bil proizvodil inteligentni gospod šejh. Škoda, da ni bilo pričujočih okulturanih „opičarjev !" Precej bi bili svoj sistem prevergli in rekli, da njih japica je doma na beduinskih berdih in kamela je njih majka ... Se ve, ko nas je šejh interpeliral, kako da jo svojo nalogo izpeljal, da je dobil občno pohvalo, kako „prestrašno" in „grozno" krasno je to.
Taka tedaj je bila veselica v čitalnici beduinski. Ko je bilo že vsega dosti, smo se Bogu priporočevali in k pokoju spravljali že precej pozno v noč. Naš Zve-ličar svoje dni na bližnji Karantanii je imel pač vse druge misli in osnove, kakor Beduini komedijanti ob mertvem morji, ali pa tudi kakor „liberalni" in „fra-masonski" beduini ob Donavi in drugod. Tudi za nas popotnike bi bilo bolj zaslužljivo, ko bi bili nekoliko manj Beduine občudovali, in nekoliko bolj v Karantanijo zamaknili se.
Naslednji dan, 4. mal. travna, zjutraj nekako med 6. in 7. uro se odpravimo na nadaljno pot proti Jordanu. Jahali smo veči del prav naglo in dostikrat še dirjali po planjavi, ki je bila to toliko manj obrašena in rodovitna , kolikor bolj smo se Jordanu bližali. Ob 10 smo bili pri ti tako sloveči reki, v kteri je bil naš Zveličar keršen, in kjer se je toliko druzih dalo kerstiti v znamnje pokore in spreobernjenja. Naleteli smo ondi že šotor francoskih romarjev, s kterimi smo potlej skupaj popotvali nazaj proti Mar-Sabu.
Jordan, ali reka, izvira na Antilibanu iz več virov, ki so nekteri že v začetku čedni potoki in se kmali zbirajo v eno samo reko; — teče nadalje skoz jezeri Merom in Genezaret in se izlija v mertvo morje. Kacih 30 ur znaša dolžina njegovega toka. V spodnjem koncu je 60 do 100 čevljev širok in 3 do 12 čevljev globok. Voda je mlačna in že pri virih bolj kalna, pa vender prijetna, — sicer pa tako dereča, da se ne da v nji na nogah stati, tudi tam no, kjer bi so sicer zavoljo glo-bočine zamogla bresti. Robinson piše, da so dobri plavci skušali plavati, pa voda jih je dalje vlekla in le prijemajo se za veje obrežnega verbovja so zopet iz vode izkobacali. Breg je močno obrašen z verbovjem, ta-mariskami, akacijami in nekakim germičevjem, ki rodi tako imenovani ,',sodomski sad," ako se ne motim; saj vidil (tudi nekaj seboj vzel) sem nekako černo, neprijetno, truhljeno stročje ali luskovje, ki je zunaj černo, znotraj žalostno-bledo. Po germovji se radi potikajo roparski zanikarneži, torej je pametno od tovaršije se
ne ločiti. Neka uboga romarica, ki je z mulo bila za jezdici, in nekoliko zadej ostala, je bila neki napadena, pa z vpitjem, mislim, se je bila otela. Sploh nikakor ne kaže ženskam v tako nevarne kraje hoditi, — dunajska družba jih tudi ne sprejema, ker z njimi je velika sitnost na poti. Pride pa veči del kaj evro-pejk v Jeruzalem, ktere v Egiptu služijo; večkrat tudi same na svojo roko čez morje romajo. Pa marsiktere niso zadovoljne, da bi samo Jeruzalem in bližnje svete kraje vidile, temuč vsilujejo se povsod, kamor vidijo moške popotvati.
Bili smo mi pri Jordanu nekoliko višej, kakor se v mertvo morje izteka. Ni dvoma, da ondi nekje so svoje dni Izraelci po čudežu s suho nogo strugo Jor-danovo prestopili, in tudi sv. Janez Kerstnik je nekje v teh krajih kerševal. Vender se pa čez toliko sto let natanko ziasti tudi zato ne more določiti, ker je dereči Jordan svojo strugo spremen je val.
Francoski duhovni so mi že prejšnji dan pri Eli-zejevem studencu pravili, da bodo pri Jordanu v Šotorjih maševali, in dovolili so mi, da smem tudi jaz sv. mašo opraviti v njih šotorji. To me je prav veselilo in sem torej teš ostal in se med mašami francoskih duhovnov sam pripravljal na sv. daritev v tem imenitnem kraju. Kar neprovidoma pa naš dragoman napove, da moramo iti dalje, ker sicer bi zvečer prepozno prišli v Mar-Sabo, kjer smo imeli prenočiti. Tako je bilo meni vse skaženo, da nisem ne sv. maše opravil in ne Jordana tako opazoval, kakor sem želel. Močno sem bil nejevoljen, pa nič ni pomagalo. Francozi si na tako imenitnih krajih privošijo več časa, naši burovži pa so tudi s Taborja pozneje tako hiteli, kakor da bi bilo za njimi gorelo, ne pomislivši, da najberže nobeden izmed nas ne bo več teh tako svetih in imenitnih krajev vidih Jezdili smo tedaj ob Jordanu doli po prazni planjavi proti mertvemu morju, h kteremu smo dospeli v nekterih urah. Sem ter tje je sicer kaj malo zelenja, pa vse je revno, cele milje deleč pa tudi še trave ni.   Breg Jor-
danov je močno spodkopavati in kar usaja se zemlja vanj sem ter tje.
Močno sem bil ginjen, ko smo prišli do slovitega mertvega morja, o kterem se tolikrat sliši in govori in kterega strašni začetek človeku kliče na ves glas: Otrok Adamov, vari se nečistosti! Prišli smo k njemu prav pri gornjem koncu na večerni strani; — Jordan teče vanj na jutrovi strani. Kakošno tedaj je to morje? Zdelo se mi je nekako pepelnato-zelene barvo, žalostno, pa vender ne celo tako, kakor sem si poprej mislil. Šumelo in plivkalo je in čutiti je, da je včasi močno ne-pokojno, ker ob bregu je dosti lesa, mertvih kobilic in vsaktere plaže, ktero iz sebe meče. Pisavci nekteri sicer pišejo, da je čisto mirno in tiho, pa tega nisem našel — saj zdaj ne; morebiti je veči del leno in da ga le včasi veter goni. Pomočil sem vanj roko, in bila je vsa nekako mastno- in slano-pusta; tudi sem ga pokusil, in bilo je prav slano in neprijetno. Ob morji je še deleč tje po ravnini vse slano; kadar solnce sije, se sol kakor prav majhne rosne kapljice sveti po sipi in pesku. Iz peska tu pa tam sili neko germičevje, ki ga „claf" imenujejo in zavoljo njegove slane lastnosti iz njega sodo delajo. Sploh je vse slano, kar in kolikor tam iz zemlje poganja in služi za imenovano tvarino. Proti večeru je germičevje še precej gosto, in eden plemenitašev, ko smo odhajajo skozi jezdili, je še nekaj oponašal rckši, sej vender ni tako, kakor se piše. Pa kar je, to je: prav dosti žalostno, — posebno tudi, ako se ogleduje ožgano in spečeno černo kamenje, ki ga je vse polno se tudi deleč naprej, in smo ga tudi v spomin seboj jemali. Sploh je vsa zemlja z bližnjimi hribci vred nekako žeplena in vulkanska, kakor, bi djal, veliko staro staro pogoriše. Res je moglo kedaj tam strašno biti.
Maševanje Božje nad nečistimi mesti je popisal Mozes (1.18. 19); omenjajo ga pa tudi posvetni neverski Pisavci, kakor Strabon, Solin, Plinij, Tacit. Tudi* lastnosti mertvega morja oni skorej čisto tako popisujejo, kakor naj novejši učeni ogledovavci. Tacit omenja celo »ognja z neba, kteri je nekdaj obljudne mesta razdjal/'
Bile so pa razdjane mesta, kakor Mozes piše: Sodoma, Gomora, Adama in Seboim. Kako naglo in strašno je bilo to pokončanje, priča sv. pismo. Abraham se je namreč zjutraj podal na mesto, kjer je poprejšnji dan pred Gospodom prosil, da naj prebivavcem prizanese, je gledal proti Sodomi in Gomori in po vsih tistih krajih ; pa že ni vidil druzega kakor žareč pepel in dim, ki so je kakor iz peči kviško valil. (1. Moz. 19, 27. 28.) Vsa okrajina z mesti se je bila pogreznila in stopilo je na mesto jezero, ki ga sv. pismo imenuje ,,slano" ali ,,mertvo morje." Posvetnjakom , ki bi morebiti radi tudi to dogodbo zgolj natorno tolmačili, odgovarja dr. Schu-stcr, da Bog skorej zmiraj čeznatorno z natornim strinja, ter se je lahko poslužil natorno slane in asfaltne lastnije tega kraja, da je doveršil strašno maševanje, ki ga je bil že prej napovedal. Tudi Francoz Izambert pravi, da se razodenje o ,,ognju z neba" da dobro striniti z učenostjo. *)
To morje je s svojo poveršino 1.235 čevljev glo-bokeje kakor srednje morjo in je 18 ur dolgo, pa 4 do 6 ur široko. V globokem kotlu je stisnjeno in ga obdajajo veči dol sterme pečine. V 100 delih njegove vode je do 75 delov solnatih tvarin stopljenih, torej se sol nc stopi več, ako se v to vodo verze. Tudi zrak je s tacimi rečmi napojen. Ako Jordan kaj rib v to morje prinese, pomerjejo neki v eni minuti. Izambert pravi, da slani deli, ki so v druzih morjih v primeri 4 pri 100, so v mertvem morji 26lL pri 100, in njegova specifična teža premaga za petino težo vode v oceanu. Tudi pravi, da v mertvem morji se ne more utoniti. Ve se, da Tit jo bil dal uklenjenih sužnjev v to morje vreči in so po verhu plavali. Pri nas popotnikih je bilo premalo časa, da bi sc bilo to poskušalo; omenjeni pisavec pa še bolj obširno pripoveduje, kako težko je kopavcu potopiti sc, kako pekoča je voda za oči in nosnice, kako
*) Naj o tej priliki omenim, da tudi opičarjo „novega liberalizma" so učeni Angleži v naj poslednjem času čisto pobili, razkazavsi veliko bedarijo tako imenovanega „darvinstva." Gl. Volksfreund 31. pros. 1868.
s trudom se plava, ker gosta voda truplo le kviško dviguje, kako se vsa koža kopavca s slano luskino pokrije, in da se zavoljo vlačne, kergaste in smolnato lastnosti te vode človek ne more prej posušiti, dokler se v drugi vodi ne umije, kar je lahko verjeti.
Od mertvega morja smo se obernili zopet proti Jeruzalemu nazaj in smo jezdili dolgo časa zmiraj nakviško s hribca v hribec, tako da smo prišli že ros visoko, potem pa spet navdol. Bilo nas je pa skupaj velika tovaršija, zlasti tudi obilno plemstva: Knez Taxis, dva Windischgratz-a, grofa Forgach in Thun, in še nekaj družili. Precej visoko na golem hribcu smo se v naj hujšem solncu nekako ob dveh ali trčh popoldne v krogu na tla spravili, kakor kosci na polji, in naš dragoman nas jo v pušavi pridno pogostoval s kruhom, kuhanimi jajci, s pomorančami, smokvami, merzlo mesnino, z vinom in vodo iz mehov.
Opomniti moram tukaj posebnega lova, ki se jc bil zaključil. Eden gr. Vindišgrecov gre malo višej po hribcu in prizdigne nekoliko veči kamen ter se mu zdi, da je nekaj spodej; pride nazaj, praša vodja Hermana, če so tod tudi kače, ker zdi se mu, da je eno vidil. Berž gremo gledat, in res, bil je prav velik rujav gad pod skalo. Beduinski šoj h se mu močno čudi in bojazljivo vanj reži, drugi ga pa kar za vrat zgrabi in že je bila steklenica pripravljena, v ktero so ga zmašili in vodja Herman ga je seboj vzel v Jeruzalem.
Po dolgem in težavnem popotvanji smo prišli proti večeru v Mar-Sabo, imeniten samostan razkolniških grekov, zraven kterega so nas že čakali naši šotorji, postavljeni nekoliko na višavi. Bilo je še toliko časa, da smo šli stari samostan ogledat.
XXII. Sklep tega odstavka.
(Znamenitosti v samostanu sv. Saba. Oreški menihi. Kapela, cerkev, grob ss. Saba, Jan. Damaščana, Cirila. Zgodovinsko. Ojstrost redova, Pitomi tički. Palma sv. Saba. Slovesnost v dolini Oedron in Josafat overnitvi z Nebi-l-Musa. Sejna prideta po bakšiš in pogovori z njima. Sejhovska ,,kultura." — Oddih pa neoddih. Maša in ogled v napravi sionskih hčer ali na svetišu ,,Ekce-Homo." — Snaga po ju-trovskih cerkvah. — Popis kapelice. Vse rudeče — vse kronano. — Razširjanje tega reda — tudi do Slovenov. Zelo vanj tudi Slovenk. Pravila tega reda. Debela vraža pri svetnih ljudeh zastran samostanov. Vstanova, dnevni red, razne opravila in lastnosti. Kako rodovitno je njih djanje in sploh katoliških samostanov.)
Posebno mikavno mi je bilo viditi enkrat samostan nezedinjenih grekov in njih menihe, k čemur je bila priložnost ravno pri glasovitem sv. Sabu. Samostan je prava terdnjava, kakor grad, v beduinski zemlji, kako poltretjo uro proti jutru od Betlehema. Beduinski šejh, naš spremljevavec, se je delal ondi nekako domač in je z veliko serčnostjo butal na samostanske vrata, bi djal, kakor taki, ki ima kaj govoriti. Odprč se in zlezemo na dvoriše skoz nizke pa silo močne in debele vrata. Eden menihov nas je peljal potem nakviško po več stopnicah v svetiša in stanovanja pervega in druzega nadstropja. Vidili smo sem ter tje več menihov ; rekli so, da je kacih petnajst vsih skupaj, in oblečeni so se mi zdeli malo drugač kakor sicer duhovni nezedinjenih grekov — samo bolj v tesnih haljah in z nekakimi kapami na glavi namesto okroglih klobučkov. Bili so še dosti prijazni, posebno tisti, ki nam je znamenitosti ska-zoval. Skušal sem, Če kteri umejo slovensko, in res so jo nekteri „gavarili pa ruski," — sicer vlada gre-ščina. Vidili smo kapelo sv. Saba, v kteri ima biti grob tega svetnika, pa je le prazen grob ali podoba groba, kar mi je spremljevavec na mojo interpelacijo naravnost povedal. Glavna cerkev sv. Sofije je zidana v podobo greškega križa, ki je polna greških slikarij, srebernih svetilk in razpreženih motozov z nabranimi Štrucovimi jajci kakor kinčarije. Tacih skorej otročjih štrucovih lepotičij smo vidili tudi v armenski cerkvi v
Jeruzalemu in drugod. SamoBtan je naslonjen na rob in v pečino so vsekane stanovanja menihov. Kažejo se ondi votline pušavnikov, sv. Janeza Damaščana, sv. Cirila in sv. Saba, redovega začetnika, ki je 60 let tukaj molil in premišljeval. Kaže se tudi grob sv. Saba, ki pa je prazen kakor uni sv. Damaščana; to je sprem-Ijevavec pravil. Se vo, da samostan je bil v začetku katoliških pravovercev, kakor so bili tudi omenjeni svetniki katoličani. Nisem preiskoval v zgodovinah, kedaj se je ta samostan iznejeveril materi cerkvi ali kako je prišel nezedinjencem v oblast. Sv. Saba *) je bil doma iz Kapadocije, kakor tudi drugi sv. Saba mučenec, pa davno pred tim. Po Isambertu je bil Saba ali Sava pu-savnik, rojen okoli 1. 439 in ta samostan je vstanovil 1. 453. Red je bil silo ojster, in sprejel je bil Saba vanj več kot 1000 menihov. Slovel je z gorečnostjo v zatiranji monofizitiškega krivoverstva in umeri je 1. 532. Tudi sedanji razkolniški menihi žive neki ojstro, kakor je uni pravil, ki nas je vodil in nam je kazal v obed-nici nekako sočivje in zelenjavo, kar vživajo. Sicer pravi Isambert, da samostan Mar-Saba ima dandanašnji slovez, da je izmed naj bogatejših v sv. deželi, pa da radodar-nost do Beduinov ga bolj brani zoper te nevarne sosede kakor pa njegovi grebenasti (visoki) zidovi. Večkrat je bil samostan že oropan in menihi pomorjeni; celi sklad cepin pokončanih menihov zraven cerkve spričuje, kaj so Kozrahove derhali v 6. stoletji počele z njimi, pa tudi blezo druge krati se pozneje.
Opomnim naj še nekterih posebnost. Pervo, ko smo prišli čez stopnice na precej dolg mostovž, je bilo to, da nas je menih vse spravil na en konec, on pa se je nekoliko od nas vstopil in začel neke zerna ali kaj metati nakviško. Pri tisti priči je bilo vse černo černih pitomih tičkov nad njim, ki so kar v zraku čivkaje sem ter tjc švigaje podajano kermo lovili. Ta mala koracdica
*) Serbljani, ki ga posebno častč, ga imenujejo Sava; 0« se v novogreškem izgovarja skor tako mehko kakor nas nv", in od tod je zanesljivo tudi serbska izreka.
greskega tičopanarja nam je skorej otročje veBelje delala. Tudi nam je kazal staro palmo ob zidu, ki jo je noki še sv. Saba zasadil in je rekel, da dateljni te palme rastejo brez pešk, vender pa nisem z očmi videl, če je res ali ne. ;— Bilo je že močno temačno in marsikaj bi bil rad bolj natanko ogledal in izprašal, pa je bilo malo časa in hiteli smo na kosilo (še le zvečer) v svoje šotore. Ta noč je bila silno viharna in marsiktere burke nam je napravila, kar bi gospod Stanko vedil bolje povedati. Bog daj, da bi se Mar-Sabov samostan kmali zopet v katoliškega spremenil, potlej bi bilo vse pri-serčniši v njem, pa namesto černih tičkov bi ne mara gledali pitomiti sosede rujave Beduine z rodovitno katoliško oliko.
Drugo jutro nas je prav veliko kerdelo iz mnozih narodov (celo Madjarov vmes) in raznih stanov popot-valo proti Jeruzalemu. Ko proti desetem dopoldne jahamo skoz milo dolino Cedron in Josafat, kar ne pre-vidoma od deleč zagledamo, da je ob Oljski gori, Gotse-manu in deleč doli naprej dolina vsa polna ljudi; moz-lemstvo v naj lepši svoji obleki, radovedni evropejci, silo vojaštva z glasbo, bobni in vsakterim šumom je bilo nastavljeno ob mestnih vratih in zidovih in doli po vsih prostorih. Pa ne, da bi bili prišli nas v mesto spremit? O kaj še? Mar je turčinu za kersanske tuje romarje! Naproti pa so prišli z vso častjo svojim lastnim romarjem, ki so se ravno domu povračali z nekacega od njih češenega kraja, z Nebi-l-Musa (z goro preroka Mozesa). Enekrati smo vidili, s koliko slovesnostjo turška vlada svoje romarje tudi iz mesta spremlja, kadar grejo skupno v Meko ali na kako drugo svojo božjo pot.
Znano je, da Arabu ni nikoli dosti, ako mu pla-čuješ, ali pa daril začneš dajati. Tudi beduinska šejha sta jo bila kaka dva dni pozneje primahala v avstri-jansko gostise po bakšiš. Predsednika in družili naših ljudi ni bilo ravno doma; tedaj mene pokliče gospod vodja Horman, češ, naj se rešim. Pričnera pa s poglavarjem taki-le pogovor:
Jaz. Ko bi jaz čez deset let prišel v tvojo deželo, ali bi me ti poznal? Sej h. Prav dobro!
Jaz. Ako bi me v tvoji deželi tolovaji napadli, ali bi me ti branil?
Sej h. Ako ti sto Beduinov ubiješ, pa v moje stanovanje pribežiš, se ti nič ne bo zgodilo.
Res so neki v tej reči zvesti; — to jim blezo njih vera tako veleva, da je tujic varen, kadar je v kterega stanovanji. Ako bi pa Beduin vedil, da bodo tujca zunaj drugi oropali, ko čez njegov prag stopi, ne vem, ali bi ga še vest pekla, ali ne. — Mlajši šejh mi je ponujal konja za bakšiš; — pa naj berže bi se opekel, ako bi ga vzel: kdo ve, koliki bakšiš bi mu mogel nasproti dati, in kolikrat bi po-nj hodil? — Je pa na gorah proti Jordanu deset šejhov, ki se bratje imenujejo, in kacih 500 vojnih m6ž, ako mi je prav povedal. Vi-dili smo na popotvanji k Jordanu njih šotore in čede in rad se je pohvalil starec: „To je vse moje." Djal je šejh, da ima 50 kamel, veliko konj in 200 ovc. Očital sem mu: „Ti si tako bogat, pa hočeš zmiraj bakšiš!" — on pa se je smejal in ponudil mi konja, poprej svoj nož v darilo. — Ko smo tako čenčali, kar pogleda stari mlajšega: češ, čas je! in precej v sobi sname svoje švedraste čevlje, pogerne tla in opravi svojo molitev. Potem pa mlajši ravno tako. Opomnim naj še to, da Beduini v svoji lastni noši, veliki tenki ljudje nekako ciganske podobe, bosi, s haljami ogernjeni, s silo dolgimi puškami ob ramah, so viefiti dosti postaven In berhek ljud. Sejha pa sta bila po zunanjem sprejela že nekoliko „evropejske kulture"; zakaj stareji je imel škornje s silo širokimi stopami, v kterih je kakor nevkreten kočijaž šlampedral; mlajši pa je bil v nekaki angleški suknji z veliki svetlimi gumbi kakor kak zastaran lakaj, — ter oba, bi skorej djal, kakor komedijanta.
Petega mal. travna popoldan ie bil oddih. Pisal sem nektere pisma v Ljubljano, med temi tudi dopis za Danico, kakor tudi že poprej iz Tersta, z otoka Kerv-a
in iz Aleksandrije. — 6. mal. serp. sem maševal v kapeli sionskih hčer, dobil 8 kamničev od oboka „Lithostrotos-a" odlušenih, kupil več podob in dal majhno darilo za napravo. Sionske hčere kej lično prilepljajo na čedne podobice mnogoterih cvetlic z Getsemana in druzih svetih krajev, ki jih popotnikom prodajajo in si s tem kaj prislužijo za svojo močno potrebno napravo. Malo začasno svetiše je podolgast štirogelnik, z obokom v dvoje ločen; vse stene so pa ogernjene z rudečimi pregrinjali, tla prestlane s pisanimi plahtami in pletcnicami iz tersja. Sploh Be na Jutrovem po boljših cerkvah kaj skerbno na to gleda, da so tla lepe in tudi prcgernjene, če je moč, menda tudi zato, ker ljudje veči del na tleh sedč. Klopi nima nobena cerkev, k večemu so sem ter tje navadni stoli. Pa tudi ljudje ne pljujejo in ne čofajo po cerkvenih tlčh, kakor pri nas, V velikem altarji je podoba ;,Ekce Homo, spodej v votlini gorite dve lučici in na vsaki strani je angel z rudečo obleko, v kotih ob Btraneh pa zopet dva bela angela. Ob straneh altarja ste dve lepi klečali za tuje gospode. Ob strančh sta še dva majhna altarčka: Marije Device in sv. Jožefa, pred njima pa prelepi svetinji v monštranski podobi z drazimi kameni. Nad velikim altarjem je razgernjeno nebo ali baldakinček, kar se prav lepo podaja. Vse posode in naprave, kakor kelihi, so s krono ovenčane in vse, kar se more, je rudeče, zakaj na tem mestu je nekdaj stal Zveličar v škerlatastem plajšu in s ternjevo krono na glavi. V samostanu je zdaj 15 redovnic ; naj rajši jemljejo Francoznje; hiše imajo tudi v št. Ivanu v puŠavi, v Kalcedonu, v Carigradu; v Jašu (Jassy) jo zdaj delajo, od koder se bode njih delavnost gotovo stezala tudi na olikovanje slovenskega naroda, in torej bi bilo dobro, da bi v ta red pristopale tudi hčere iz slovenskih narodov! Ktero imajo premoženje, morajo nekaj seboj prinesti, pa popotvanje v novicijat v Pariz, kjer se dve leti pripravljajo, same oskerbeti. Radi bi jemali tudi slovenskih (slovanskih) hčer zavoljo jezika. Lepo bi bilo tudi res, da bi ravno olikane slovenske hčere pomagale ozabrazovati slovenski narod na Tur-
škem. (Obširniši popis Ratisbonovih naprav gl. pod št, IX str. 47 in dalje.)
Izprosil sera si bil v sionskem samostanu bukvice o njih redu in sem iz njih nekoliko posnel, kar je gotovo mikavno in koristno ter naj tukaj nasledva.
Pravila Sionskih hčer v Jeruzalemu.
(Directoire des Religicseuses della Congregations de Notre-Dame de Sion. Pariš 18GG, TModore Ratisbonne. Posnetek.)
Bukve s 168 stranmi obsegajo tri dele, kterih pervi je posnetek vstanovnih pravil, drugi obravnava dnevni red, tretji razne opravila in lastnosti redovnih sester. Svet Še zmiraj pogosto ima debelo vražo, da se po klo-štrih lenoba pase, posebno tudi časniški liberalizem enake zmote in mnogotere laži in obrekovanja trosi v svet zoper samostane. Delavnost je v glavnin rečeh po vsih samostanih precej enaka; ne bo torej brez prida, ako z naslednjimi versticami občinstvo peljemo v samostan Sionskih sester, da vidijo ljudje, kaj in kako so po katoliških samostanih dela.
I. Pravilo tega reda zedinja delavno in premišlje-vavno življenje in gleda v eni in taisti duhovni deržini skazovati djanje Marte in Marije. Njegov namen je: posvečevanje redovnih udov, in posveče-vanje bližnjega, posebno pa raztresenih otrok Izraelove hiše. V ta namen sestra redovnica daruje svoje molitve, svoje dela, svoje svete opravila, posvete se z nepretresljivo zvestostjo Jezusu in Marii. Nosijo v svojem sercuevangeljske besede: Ite potius ad oves, quae perierunt domus Izrael (pojdite rajši za zbeganimi ovčicami Izraelove hiše), in ponavljajo s ponižnostjo besede križanegaZveličarja: Pater, dimitte illis, non enim sciunt, quid faciunt (Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo).
Sionske hčere se posvečujejo, poprimše se evangel-skih svetov, z močno vero, s preziranjem posvetnih reči, z molitvijo in pogostim sv. Obhajilom, z neužaljivo pod-ložnostjo do naslednika sv. Petra; njih razločljivo znam-&je pa je ljubezen, tako da je vsa družba eno serce m ena duša. Po dveh letih v novinstvu (noviciatu) se
posvetijo Gospodu s priprosto obljubo uboštva, čistosti in pokoršine v tej družbi.
^ Med vsako mašo ponavljajo trikrat molitev Zveli-čarjevo : „Oče, odpusti jim, ker ne ved6, kaj delaj o." Vsaki petek molijo križev pot; vsako saboto po sv. maši poj6 „Magnificat" v zahvalo za milosti, ki jih prejemajo na prošnjo Marije Device. Zapertija (klavzura) se ne zedinja z njih poklicem, morajo pa toliko bolj vestno gledati in čuti, da jih posvetni duh ne oskruni, in iz samostana po opravilih hodijo le v družbi z eno ali več redovnic. Zunanjim pa v samostan ni dopušeno, razun v sili in posebnih potrebah. Ker so veči del za učenje odločene, niso zavezane k drugim zatajevanjem razun k takim, ki jih Cerkev sploh zapoveduje.
V zadevi z bližnjim mislijo sionske hčere na besede Zveličarjeve: „Pro eis ego sanetifico meipsum, ut sint et ipsi sanetificati in veritate: Zanje sam sebe posvečujem, da se tudi oni v resnici posvečujejo." Sicer molijo vsak dan ure Marije Device, se vadijo v kreposti z notranjo molitvijo in premišljevanjem, s sv. mašo, pri kteri so vsak dan, z izpraševanjem vesti pred obedom in zvečer, z duhovnim branjem, spovedjo in sv. Obhajilom, z vsakoletnim osemdnevnim obnovljevanjem.
II. Dnevni red razlaga bolj natanko njih obljubo, njih podložnost v domačih zadevah, pobožne vaje, medsebojne zadeve, obleko, hišni arhiv in pravila zastran poslopja. — Redovnice vstajajo ob petih na glas angel, zvonjenja. Glasilo k vstajenju je: „Sursum corda!" (Kviško serca): Odgovor: „Habemus a d Domi-num." (Povzdignile smo jih k Gospodu.) Na to se moli angelovo češenje : serce se daruje Bogu, Njemu se dan posveti, vse se urno napravijo, tako da so o poli šestih VBe gotove ter se podajo v kapelo, kjer imajo svoje dnevne molitve in premišljevanje in potem sv. mašo, ki je ob sedmin. Pri sv. maši redovnice z otroci ter gojenkami vred trikrat molijo ali pa pojejo besede: „Pater dimitte illis itd. Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo." Vse molitve namreč merijo na spreober-njenje j udov. (Res se naše dni bolj pogosto sliši, da ae
judje spreobračajo. Ravno včeraj je prišel v avstrijanski hospic Bernard Pas k is , ki je iz judovstva pred tremi mesci prestopil k anglikanstvu, spoznal pa kmali, da je tu mnogo zmot in ker želi resnico čisto najti, torej želi katoličan biti.) Med obedom se večidel bere. Jedi se vživajo o spominu na pričujočnost Božjo, in device za kaj posebnega cenijo dobroto, da sede kakor pri mizi Jezusa Kristusa, v hiši Device Sionske. Pred in po kosilu imajo kratko pobožnost v kapeli pred sv. Rešnjim Telesom. Potem imajo nekaj prostega časa, zopet kratko počešenje sv. Rešnjega Telesa ter zlasti za spreobernjenje judov itd. molijo, nato gre vsaka k svojemu delu. Ob štirih molijo zopet skupaj večernice, dokončnice, litanije Marije D. in svojih patronov. Pred ali potlej je mala južina. Ob šestih dnevnice ali daljši vsakdanje molitve za naslednji dan, potlej počešenje sv. Rešnjega Telesa in drugo molitev (chapelet), ki ima vsak dan poseben namen: V nedeljo za papeža in vso sv. Cerkev, v ponedeljek za nadškofa ali škofa, v torek za duhovne tega reda in za vse duhovne redove, v sredo za ranjce redovnice in vse duše v vicah, v če-tertek za spreobernjenje grešnikov, razkolnikov, krivo-vercev in nejevernikov, v petek za spreobernjenje judov, v saboto za redovnice Marije D. Sionske in za njih deržine, pa tudi za razne naprave in za dobrotnike tega reda. Ob sedmih je večerja in nato obiskanje sv. Rešnjega Telesa, kakor opoldan. Ktere imajo med jedilom opraviti, jed6 pozneje. Od poli osmih do poli devetih je oddih, potem večerna molitev, določijo se branja za naslednji dan. Sklene se z molitvijo:
„Bog dobrote, Oče usmiljenja! prosimo te po ne-omadežanem Marijnem Sercu, in po priprošnji patriarhov in svetih aposteljnov, pošlji žarek usmiljenja nad ostanke Izraelove, da pride do spoznanja našega edinega zveličarja Jezusa Kristusa, in da se taisti vdeleži predragih milost odrešenja. Oče, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo." — Med molitvijo ali petjem z bolj potihim glasom paalmov „Usmili se" in „Iz globo-čine" se podajo potem v svoje stanice in ne dolgo potem
k počitku. Razun toga imajo Še več druzih molitev in pobožnih v;lj. Ob četertkih imajo konferencije ali pogovore zastran potrebnih zadev svojega reda in opravil. Postov nimajo d nizih razun ktcre veleva Cerkev v tistem kraju, toliko bolj pa jim je priporočevano znotranje zatajevanje. Duhovno življenje sestram poživlja tudi dopisovanje z drugimi hišami tega reda in z drugimi osebami. Posebne velevo in pomočki so jim dani za vse okolišine v življenji, da bi sebi samim in bližnjemu, kakor si bodi, nikoli ne bile v nobeno spotiko ; tako n. pr. imajo primerne zapovedi in naredbe zastran razmer, pogovorov, dopisov s svojimi starši in svojci, z druzimi ljudmi, pri obiskovanjih, pri otrocih, ki jih podučujejo itd. — Kadar ktera umerje, se zanjo veliko moli in v vsaki hiši tega reda se mašuje zanjo, pa tudi ob druzih časih so ss. maše za umerle redovne ude, in verh tega je v vsaki hiši vsak mesec posebna sv. maša za ranjce. Popiše se v posebne bukve (monologe) njih življenje in bere se drugim v zgled pri jedi po martirologii ali življenji mu-čencev.
Njih obleka jo nekoliko podobna napravi usmiljenih sester, — bele in černe barve. Znamnja te družbe so: Križ iz ebnovega lesa s sreberno podobo Kristusovo na sreberni verižici okrog vratu; molek iz olivnega lesa s svetinjo, ki ima na eni strani napis: Družba Marije Device Sionske; na drugi: Na Sionu sem uter-jena. (In Sion firmata sum.)
V hišne bukve ali arhiv se vestno zapisujejo ukazi velike prednice, škofijske pisma, prestopi drugovernic v katoliško Cerkev, imenitniši dopisi od druzih redovnih hiš, potrebne veleve posvetnih oblastnij itd.
III. V tretjem delu se obravnava splošnje in posebno gospodarstvo, vladanje gojilnice in sester nižjega reda ali laikinj (soeurs converses), ■— Da se vse redovne hiše v edinosti ohranijo, ima celi red v Parizu svojo materno hišo, s ktero so vse druge sklenjene, kakor veje z drevesom. Mati-hiša in posamezne hišo imajo svoje vradne osebe za vsako delo in opravilo in vsaka oseba
ima razun splošnjih svoje posebne dolžnosti in dela. Tako n. pr. so: Prednica, pomočnici njeni, gospodarica, miloš-njica, cerkovnica, knjigarica, perilnica, strežnica bolnih itd. Ravno tako imata gojilnica in noviciat (novištvo) svoje osebstvo. Vse to je kakor majhen svet v ločeni tesnini, in vender vsaka posamezna hiša po duhovno toliko dela za široki zunanji svet, da zunaj cele krajine toliko ne.
Naj povem le samo nekoliko tega, kar se od šolske vodnice tirja. Redovni vodnici, pravi vodilo, je naloženo, za vse to skerbeti, kar tiče pobožnost, čedno obnašo in nravno (čednostno) odrejo otrok . .. Vodnica naj bode do-broserčna, polna pohlevnosti in ljubezni v svojih zadevah z učenicami, naj varuje njih veljavo pred otroci . . Po enkrat na mesec vodnica zbere učeniee ter sprejme njih naznanila zastran obnaše in učenja rejenk .. . Rejenke naj imajo v vodnici pravo mater, ktere skerbljivost jih tudi v svet spremlja, kadar odgojiše zapustc .. . Vodnica se mora posebno razločiti z duhom ncpristranosti. .. Ona bodi zlasti poterpežljiva, ker sad duhovne olike se dostikrat skazuje po poskušnji še le čez dolgo časa. Naj torej z neprejenljivo materno ljubeznijo zaliva sadice, ktere so ji nebesa zročile v varstvo, in naj ne pozabi, da je ni tako nehvaležne zemlje, da bi je ljubeznjiva delavnost ne storila rodovitne itd. Otroci se zraven navadnih naukov učijo tudi ročnih del, naj bolj pa ker-šanskega nauka. Delo se druži z molitvijo, petjem in spodbudnim branjem. Ležeče je na tem, da se o ko varijo zoper nevarnosti, ki jih bodo po svetu zadevale ... Vodnica in sestre torej vedno dajejo rejenkam izgled delavnega in rednega življenja. Kako rodovitno se s temi napravami po Jutrovem razširja olika, je očitno tudi od tod, ker jemlj6 se otroci v odrejo iz vsih verstev, izmed turkov, j udov, protestantov, razkolnikov, katoličanov, — naj več pa je o tem času v odreji katoliških sirot z Libana, kterih starše so bili fanatiški turki in Druži leta 1860 neusmiljeno poklali. Učijo se sicer vse deklice keršanskega nauka in katoliškega življenja, nobeni starši pa niso siljeni, da mora otrok njih vero zapustiti; pridobljeno je vselej saj toliko, da drugoverci
spoznavajo blagernost, dobroto in lepoto katoliške vere; pa tudi veliko se jih radovoljno spreoberne, ko pridejo k samosvojnosti. — Enako delajo pa katoliški samostani povsod. Le lažnjivo-liberalna sovražljivost je n. pr. pred nekaj mesci podtikala poljskim redovnicam, kakor da bi se kaka sila delala judovski deklici Sari, ki je bila v samostan bežala pred terdobo svojega oskerbnika.
XXIII.
(Križev pot in znamenite okoIiŠine na zadevnih mestih.    Legenda o večnem jndu. Kalvarija in njene čuda; mesta križev; razpoklina in dokaz, daje navadni potres ni mogel narediti; znamenite besede učenih in neki deist spreobernjen.   Božji grob.)
Preden popotvanje nadalje snujem, moram še ob kratkem reč poznamnjati, ki je vsakomu katoličanu pred vsim imenitna, namreč: pravi križev pot, koder je Kristus šel na moriše , na altar, ki je bil postavljen za vesoljni svet: na Kalvarijo. Veliki petek po kosilu smo šli molit križev pot po jeruzalemskih ulicah, koder pa ni tabel in postaj ali štacijonov, kakor pri nas po cerkvah, ali pa po tako imenovanih kalva-rijah. Tu je treba iz glave vediti, kje je bil Kristus obsojen, kje je pod križem padel, kje je svojo žalostno Mater srečal itd. Noben napis, nobena podoba ti tega ne kaže. Le samo poslednje postaje so že v cerkvi Božjega groba, in tudi druga postaja je cerkvica, kakor bomo precej vidili.
Da me ložej razumeš, ljubi bravec, spremljaj me tako-le: Oljska gora je proti jutru od mesta Jeruzalema; z Oljske gore greš skoz štefanske vrata v mesto proti večeru in čez majhno časa imaš proti jugu prostor nekdanjega tempeljna, zdaj Omerjev medžid, in ravno pri cesti ob levici staro kasarno na mestu, kjer je bila nekdaj Pilatova hiša.
I. V zidu so nekake sledi starih vrat, kjer je bil neki vhod v Pilatovo sodnjo hišo. Tukaj so bile svete stopnice (svete štenge), po kterih je Zveličar šel v Pi-
latovo hišo, ktere stopnice so pa zdaj v Rimu v neki cerkvi blizo Laterana, kamor jih je bil dal prepeljati Konstantin Veliki. Leta 1856 sem imel srečo tudi po teh pravih stopnicah , ki so pa z lesom oblečene, po kolenih na kviško iti s svojimi tovarši vred, ter sem na vsaki nekoliko molil. Ne vem res, ktero je imenit-niši, ali v Rimu stopnice same, ali v Jeruzalemu same ulice in kamni, kterih je Sin Božji s svojimi nogami se dotikal in jih posvetil. Bilo je nas precej velika družba evropejcev , med drugimi dva sina kneza Vin-dišgreca; vsi smo na ulicah ginjeni pokleknili in ob-molili pervo postajo ali štacijon.
II. Dvajset stopinj naprej na desni strani gredč v mesto derže nizke železne vratica v latinsko cerkvico kervavega bičanja. Tukaj je druga postaja: ,,Kristus zadene težki križ na ramo." Pervi kristjani so bili blezo ravno na tem mestu kapelo zidali, ki je bila pa proti sedemnajstemu stoletju že poderta. Quaresmiua pripoveduje, da poglavarjev sin je v Jeruzalemu bil 1. 1618 ta sveti spominek dal popraviti in ga je spremenil v konjski hlev, toda po noči 19. prosenca 1619, v god presladkega imena Jezusa, so mu poginili vsi konji. Po tem Čudu je bila kapela zapušena, in še le vojvod Maksimilijan Parski jo je bil 1. 1818 po svojem romanji v Jeruzalem v novo dal povzdigniti, in je zdaj prav lepa, priserčna cerkvica.
III. Pilatov dvor, kakor je znati, se je deleč ob potu stegoval in je imel pod seboj mnogotere prostore. Gremo tedaj po ulicah naprej proti sredi mesta ; med drugim gremo meni Ratisbonove naprave, že večkrat imenovane, ter mem tistega oboka, s kterega je bil Pilat ljudstvu Jezusa pokazal, rekoč: „Ecce Homo. — Glejte, človek !" Še nekoliko dalje grede pridemo pod avstrijansko romarnico, pod ktero se cesta zavije proti jugo izhodu , in tukaj ob levici leži na tleh star steber pri zidu.^ Na tem mestu je tretja postaja, kjer je bil Gospod in Zveličar v pervo pod križem padel.
IV. Malo naprej ob levici so v stran proti tem-peljnu ali sedanjemu Omarjevemu raedžidu majhne ulice;
po teh ulicah je bila prišla Marija od strani, kjer je Jezusa naj berže pričakala; — tedaj 4. postaja.
V. Kacih 60 stopinj dalje je vojaška bolnišnica, ktere spodnja zidava so rudeči in černi kamni, — in to poslopje imajo za hišo hudobnega in neusmiljenega bogatina. Tukaj gre ena pot dalje proti jugu, druga pa se zakrene proti večeru bolj v klanec, in po tej poslednji se je šlo na Kalvarijo. Torej se ni čuditi, da je ves zdelan in struden Zveličar tukaj bil že tolikanj omagal, da ni mogel^ več sam križa nesti, in so pri-morali mu v pomoč Simeona Cirenčana, ki je šel ravno s polja. Za znamje te postaje kažejo neki kamen v zidu, ki je pa nekako umazan, ker judje in turki to ved6, in menda vanj pljujejo. Tako Kristus po duhovno še zmiraj terpi — do konca sveta.
VI. Ulica na obeh straneh je sem ter tje sklenjena z nadvisečim mostovžem ali obokom; nekoliko dalje med pervim in drugim takim obokom ob levici pri nekih vraticah je šesta postaja, ali kraj kjer je bila usmiljena Veronika zdelanemu in ranjenemu ZveliČarju potni pert . podala. Tukaj namreč je imela svojo hišo, zdaj pa stanuje ondi menda neka greška deržina.
Naj tukaj omenim starega narodovega izročila, za kterega resnico pa nisem porok, kakor ne drugi pisavci, kteri ga pripovedujejo. Pravijo, da naš Zveličar je tukaj šel mem delavnice nekega Čevljarja, in hotel je za trenutek počiti; razdraženi ta jud pa ga je udaril in nanj zakričal, da naj dalje gre. Jezus odhaja dalje, in mu napove, da brez pokoja bode hodil in hodil po svetu do konca časov. Ta povedka (legenda) o večnem judu je vse skozi znana in poterjuje se v judovskem narodu že osemnajst stoletij: bogomorski narod bega po vsem svetu brez pravega domoviša in ognjiša, ker ni hotel razumeti svojega klica in poklica, in sam spolnuje svoj lastni maševavni klic: Njegova kri naj pride Čez nas in čez naše otroke." Nektere skale v stopnicah , ki so pri zidu ob desni strani imajo po izročilu biti del poslopja unega človeka, kije bil živa podoba vsega svojega naroda.
VII. Ob koncu tretjega oboka pri levici, preden
se zavije v stranske ulice , ali prav za prav v turški bazar (sejmiše), smo opravili molitve za sedmo postajo, kjer je bil Zveličar v drugič pod križem padel. V tem kraju se je ob Kristusovem času mesto skončevalo in začenjala se je prava Kalvarija; zdaj pa mesto še dosti dalje sega, ter ima pod seboj vso Kal vari jo s cerkvijo Božjega groba in raznimi samostani z drugimi prostori vred. Ulic in hiš, ki so zdaj ondi, ni bilo o Kristusovem Času; bili so ondi verti, skoz ktere se je vila pot na G-olgoto.
VIII. Akoravno so tedaj zdaj ondi poslopja, se vender ve za mesto, kjer je bila osma postaja. Mi pa nismo silili v tuje poslopje, temuč opravili smo molitve tega štacijona v strani na novih ulicah, nekoliko višej od imenovanega bazara. Tukaj namreč je Jezus pohlevno rekel usmiljenim ženam: ,,Sionske hčere, ne objokujte mene, ampak same sebe in svoje otroke."
IX. Tudi deveta postaja, kjer je bil Kristus v tretjič pod križem padel, je zazidana s poslopji, in mi smo molitev opravili pri dvojnih vratih ob koncu ravno tistih ulic. Ta postaja je že blizo cerkve Božjega groba.
X. —XIV. Potem se precej pride v štirogelni prostor, ki je pred cerkvijo Božjega groba, in v nji je poslednjih pet postaj. Deseta, kjer so vojaki Jezusovo obleko delili, je prav na čelu v cerkvi, zadej za greško cerkvijo, kakor bi pri nas rekel, za velikim altarjem. Da si naslednje ložej misliš in razumeš , je dobro prebrati, kar je pisanega v oddelku XIII st. 72 in dalje o cerkvi Božjega groba sploh.
Zavoljo velike imenitnosti naj o Kalvarii in Božjem grobu saj nekoliko malo več spregovorim.
Kalvarija je vštric velike greške cerkve in gre se na njo po 18 stopnicah. Verh tega preimenitnega hriba je ravnica, ki je v cerkvico spremenjena. Štirdeset čevljev dolgi in štirnajst čevljev široki prostor je z dvema velikima stolpičema razdeljen v dva prostora. Severo-zahodnji oddelek, ki ga imajo katoličani v posesti, obsega prostor, kjer je bil Kristus na križ pribijan in kjer je Marija stala; dva altarja zaznamnujeta ta dva
imenitna prostora. Tlak spredej je iz raznih pisanih kamnov vložen, naj več pa je rudeče barve. V drugi kapeli, ki jo imajo Greki v oblasti, je bil pa križ z Zveličarjem povzdignjen in v zemljo, ali prav za prav v skalo zasajen. Prelep svitel altar s častitljivim križem je na mestu s človeka veliko Kristusovo podobo, ki je obernjena nekako proti večeru, tedaj proti Evropi ali proti nam. Pod altarjem, nad kterim križ stoji, je tista jamica, s srebrom obrobljena, v kteri je Jezusov križ stal, in pod altarjem se mora človek skloniti, da to sv. mesto poljubi. Ob krajeh kažeta dva černa, okrogla, v tlak vdelana kamna tisti mesti, kjer sta stala križa dveh razbojnikov. Ob straneh križa ste podobi Matere Božje in sv. Janeza evangelista. Veliko svetilk v polkrogu, kterim se z naj čistejšim oljem iz oliv priliva, sveti tukaj noč in dan. Med križem Kristusovim in križem levega razbojnika sreberna šina, ktero vsak lahko odmakne, pokriva razpoklino, ki seže do znožja gore, to je do spodnje kapele, ki je ravno pod Kalvarijo v skali in se imenuje Adamova kapelica. Ta razpoklina žive skale je naj manj dvajset čevljev globoka, in izročilo terdi, da to je ena tistih skal, ki so ob smerti Kristusovi pokale. Sv. Ciril, jeruzalemski škof, je zaklical zastran te pokline: „Ta sveta Golgota, ki do danes očitno kviško kupi, do pričujočega dnč spričevanje daje, da tisti trenutek (ko je namreč Kristus umiral) so skale pokale." Pri ti poklini sterme tudi posvetni pisavci, ker vidijo, da tukaj ne le umetnost ni imela nič opraviti, temuč je še druga oko-lišina, ki tudi to priča umetnikom, da navadni ali vsakdanji potres take razpokline ni mogel narediti, temuč da tukaj se je čudež godil. Abdison pripoveduje dogodek, ki je posebno znamenit. Neki angleški pleme-nitnik, prav spoštovanja vreden mož, je imel popotnega tovarša, ki je bil posebno razumen deist, to je, taki ki je sicer v Boga veroval, ne pa v Kristusa. Ta mož je hotel pripovedovanja katoliških duhovnov zastran svetih krajev osramotiti. Iz tega namena je ogledal razpoklino v pečini na Kalvarii. Potem ko je vse natanko po na-toroznansko preiskal, je rekel svojemu prijatlu: »Jes*
začenjam kristjan biti. Skerbno sem se učil fizike in matematike, in prepričan sem, da teh pečinskih raz-poklin ni napravil nikakoršen navaden in natoren potres. Taki potres, kakor sem že drugod vidil, bi bil res plasti ločil, iz kterih je snovina ali masa sostavljena; toda taka poklina bi bila Šla za žilami, ktere jo mejijo med seboj, in bi bila razderla zvezo na naj bolj slabih krajih. Tukaj pa je skala počena poprek, in razpoklina prekrižuje žile na posebno nenavaden, nenatoren način. Vidim tedaj jasno in očitno, da to je delo čudeža, kar ni mogla storiti ne natora in ne umetnost. Torej Boga hvalim, da me je tu sem pripeljal, ter zamorem premišljevati ta spominek njegove prečudne moči, ki tako jasno priča, da je Jezus Kristus res Bog."
Zdaj naj pa še nekoliko popišem Božji grob, od kterega se tolikrat piše in govori.
Božji grob je pod goro Kalvarijo, ravno 110 stopinj od tam, kjer je križ stal. Okrog kapelice Božjega groba je cerkveno okroglo ozidje tega groba, ki ima 65 čevljev v premerniku, in krog in krog ob zidu so velikanski stebri, na kterih sloni imenitna kupla Božjega groba, hi je pa bila že tako poškodvana, da se je po eni strani skorej vse skoz streho vidilo. Nasprotna zavidnost vč-likih vlad ni dopustila dolgo časa, da bi se bili poprave lotili; ravno zdaj pa sta vender naredila čisto novo Francoz in Kus. Pod to kuplo tedaj je kapelica Božjega groba, 26 čevljev dolga in 18 čevljev široka, in z malo krono nad grobom Kristusovim 50 Čevljev visoko. Vsa kapela je iz belkastega in rumenkastega marmorja, pa vsa preprežena z malimi in drobnimi olepšavami. Nad streho se razširjajo ob obeh strančh veliki porti kakor zmagovite bandera s podobo Kristusa, ki je od smerti vstal. Ob vzhodnji strani se gre v Božji grob. Spredej ob licu je šest tako velikih svečnikov, da so s svečami vred kakor stebriči; pa tudi vse čelo je napolnjeno s svetilnicami, podobami in raznimi lepotijami; ravno tako tudi na okrog. Ker imajo pa Božji grob katoličani, greki m armeni skupaj , toraj v vsem ozaljsevanji kraljuje neka ravnopravnost, tako da je vse zverstoma ena sve-
tilnica katoliška, druga greška, tretja armenska; in ravno tako je tudi s tablicami in drugimi rečmi.
Kapela ima dva razdelka.   Najpred se pride v angelsko kapelo, ki je 17 čevljev dolga in 20 čevljev široka. V sredi te kapele stoji v marmor vdelan kamen, ki je neki kos od tistega kamna, ki je bil grob Kristusov z njim pokrit. Na tem kamnu je sedel angel, ki je ženam, ko so bile prišle Jezusovo telo mazilit, se bil prikazal in jim rekel: „Ni ga tukaj, vstal je." Od tod se gre v drugi razdelek, v pravi grob Kristusov. Nizke in prav tesne vratica vanj derže, da se mora človek prav močno prikloniti, da vanj gre. Taki namreč so bili^vsi grobi boljših in preraožniših ljudi na Jutro-vem. Se zdaj se vidijo, bi djal, cele podzemeljske pohištva na Jutrovem , ki so vse v živo skalo in v en sam rob vsekane. Sem ter tje so celi hribci tako presekani in v mertvaške stanovanja spremenjeni od znotraj. Prav skoz tesne vratica se gre pri tacih v zemljo, veči del v skalo, pride se v precej veliko štiroglato stano vanje, in od tam so zopet vratica na vse strani naprej v skalo, pa tudi nakviško in navdol, in narejene so sobice in v vsaki sobici je izsekan prostor za kake tri merliče. Tako pokopališe, pa manjši kakor so bile navadne deržinske, je bil tukaj Jožef Arimatejic napravil zase, ki ga je bil pa potlej za Jezusa izročil — iz spoštovanja, ker je bil skrivaj njegov učenec.   Grob Kristusov je 7 čevljev dolg, 0 čevljev širok, skorej 8 čevljev visok in 50 svetilk ga razsvitluje.  Mesto groba je ob desnici ko se notri pride, pod kamnito plošo, ki ima dolgost vsega prostora, pol pa njegove širokosti pod-se jemlje in je 2 čevlja debela ter služi za altar. Ta tabla ali ploša je izsekana iz tiste nekdanje skale, na ktero je bilo položeno Jezusovo telo tako, da je bil obraz z nogami obernjen proti večeru. Zdaj je ta ploša v marmor vdelana. Na robu nad plošo stoje zlati in sreberni svečniki, posode s cvetlicami in nad njimi je ena, pa tudi po dve" podobi Kristusovega vstajenja (menda zato po dve, ker razni obredi vsak svojo imajo).   Maše na Božjem grobu se začno vsak dan o polnoči, in sicer
najpred pete, ki jih imajo armeni, greki in katoličani, kteri poslednji pridejo na versto zjutraj ob štirih.
Nekoliko težko pride na versto duhoven, kteri želi lnašcvati v Božjem grobu o veliki noči, ko je navadno tam veliko romarjev iz raznih delov sveta, in vsi, ki so maŠniki, žele saj po enkrat ondi maševati. Prenočevati mora duhoven v majhnem frančiškanskem kloštru, ki je s cerkvijo Božjega groba sklenjen in v kterem so pravi tako imenovani „varhi Božjega groba." Jest sem vender trikrat imel to srečo, da sem na Božjem grobu maševal.
Na tem mestu tedaj je počival naš Zvcličar potem, ko jo bil umeri na križu in dokler ni bil od smerti vstal.
XXIV.
(Oreška velika, sabo-ta in gnjusobe v naj svetejšem kraju.)
7. mal. travna. Greki, ki so s svojo pratiko zadej, so imeli ta dan še le veliko saboto, ko je bila naša velika noč že 1. mal. travna. Že naprej so nam pravili kakošne silovite gnjusobe počenjajo o tej _ priliki ^ raz-kolniki v cerkvi Božjega groba, torej me ni kaj mikalo v pričo biti. Sv. mašo opravim v frančiškanski cerkvi najsvetejšega Odrešenika, in sicer pri altarji sv. Terezije — pred podobo Marijnega presv. Serca: za bolno redovnico Pilipino, potom se vernem nazaj v avstrijanski hospic. Ko pa že pozno drugi grejo gledat greško slovesnost, so na zadnje odraenim tudi jest, ter grem, zdi se mi z g. Verličem, v cerkev Božjega groba, ki je bila pa že tako napolnjena, da komaj s pomočjo enega patrov prerijem na'mostovž, kteri je znotraj ob veliki kupli. S tega mostovža se vidi ravno na zdoljno kapelo Božjega groba, pri kteri so se imele slovesnosti goditi. Pa bili so vsi duški okna in line k Božjemu grobu tako z ljudmi zagnjeteni, da si nisem upal kaj viditi, kar mi je že tako morzelo, in odveč so mi je zdelo še dve uri čakati, preden se začne. Zopet se torej skoz ljudstvo pregnjetom in grem domii. Da pa vender Slovenci vidijo,^kaj se tu godi, naj nasledva popis č. g. Stanislava Šranca, mojega tovarša, kteri je ravno takrat pričujoč bil in je vse natanko vidil in popisal. Tako-le pravi:
Danes se vidi čudno gibanje na tergu pred cerkvijo Božjega groba, celo po bližnjih ulicah je gomazelo ljudi na stotine, tudi jez se podam na to veliko mravljišč že ob 8 zjutraj, po nagnječenih ulicah rijem proti tergu, med krikom in šumenjem raznoverstno oblečenih ljudi se počasi pomikam po gnječi, cele trope Gerkov vidim, s svečami v rokah, nekteri so imeli cele šopke drobnih vošenic v pesteh. Po tem človeškem mravljišu se vijem do vrat, tukaj stojita 2 turška vojaka, ktera slehernemu preišeta vse žepe, in vsega otepata, da bi kakošen nož ali kako bodalce ne prišlo med množico; ravno to se je že tudi včeraj godilo ; pa mene vender pri miru puste, ne vem ali zavolj talarja ali zato, ko so vidili, da nisem staroverec. Prostor pred cerkvijo je bil ves z vojaki napolnjen, med puškami v piramide skupaj postavljenimi se sem ter tje sprehajajo prostaki in častniki, vrata cerkve so pa zaperte, le množica se gnjete pri vratih. Na posled prerijem do druzega vhoda na terg, kjer je bilo gomazenje ljudi še gostejše; še zdaj mi šunder in šepetanje na uho bije, kterega sem tukaj slišal. Morda pra-šaš, kaj to pomeni? Evo! Danes je imelo biti blagoslov-ljevanje gerškega „svetega ognja," od tod taka gnječa na svetem mestu.
Ko smo hotli ravno kosit iti, pride eden turčinov, kteri stražijo v cerkvi Božjega groba s tem naznanilom, da naj hitimo, ako hočemo še kaj prostora dobiti. Pu-stivši torej kosilo na stran, gremo urno v cerkev; terg pred cerkvijo pa je ves napolnjen z ljudmi; nekteri vojaki so imeli debele palice v rokah, da bi bili tolkli po nevkretnih buticah, kterih razum se le na gorjačo razume. Prostor okoli groba je bil nagnječen, da so je vse terlo; torej gremo okoli staroverske cerkve, da bi dospeli do samostanskih stanic in potem na mostovž, kteri je katoliška last. Dva vojaka pazita pri vratih, da bi preveč notri ne silili ; na močno terkanje, na glasno ogovarjanje, da je avstrijanska karavana tu, nam še le odprejo; več drugih, kteri niso bili naše družbe, se šiloma vrine in vojaki nas nazaj pahajo; jez vender med pervimi prerijem na mostovž, nekaj izmed naše družbe
jih pa zunaj ostane in na drugo novo terkanje še le se jim privoli vstopiti. Po vsem mostovžu grem, pa vse okna med stebri so zatemnjene od trume gledavcev ; pri vsak luknji je bila že kaka glava, ter mislim, zame je vse zastonj, ne bom najdel nobenega prostora; na tihem go-dernjaje čez tako osodo jo že mislim kar domu potegniti, pa usmiljeni Francozje mi narodč prostor na svojem oknu; skobacam kviško, kakor morem, in visim tukaj za železno ograjo se deržeč blizo dve uri. Tudi na nasprotnem mostovžu pri Armencih vidim glavo pri glavi, vse tako stlačeno, daje bilo kaj. Kraj, kjer sem jez stal, je bil eden naj boljših, ravno nasproti je bila luk nja, skoz ktero Greki svoj sveti ogenj dajo. Turški vojaki, oboroženi s palicami, stoje v špalirju okoli Božjega groba, šumenje in gibanje je podobno gibanju šumečih valov. Greki z rudečimi fesi na glavi, v belih srajcah in škerlatnih opersnikih (lajbelcih) so se rili med bolj temno oblečeno množico sem ter tje, želno pričakovaje kdaj se jim bo pravica dala, do luknje priti in se je okleniti.
Tudi naj visi mostovž, kjer navadno le vrabci gospodarijo, je bil danes obljuden. Neka evropejska gospoda je ondi lazila, meni se je zdelo da so Prusi; bili so tako visoko, da se jim je morda v glavi vertelo, in tako nevarno seje vidilo, da je človek mislil, da bodo zdaj zdaj doli zgermeli, ograja je bila namreč vsa luknjasta, kar je gotovo zob časa naredil. Po dolgem čakanju se da grekom privoljenje se luknje okleniti, skoz ktero se jim poda „sveti ogenj." Kakor divje zveri napadejo svoj plen, tako skočijo greki k luknji in se med sabo pretepajo, kteri bo bliže. Mislil sem tuleče rise gledati, ko vidim njih obnašanje in slišim njih vpitje. Dolgo so se suvali, predno se ti živi valovi pomire. Ko je bilo že vse umirjeno, neki grek, rudeče-belo oblečen kot škra-telj, prerije špalir vojakov, da bi prišel do množice pri luknji; serdito ga zgrabijo vojaki, da bi ga zavernili nazaj, on pa se verze na tla kakor terdovraten deček, kteri se kuja, ter maha z rokami in nogami, da bi prišel do množice; —- vojaki pa s palicami vdrihajo po njem —
dobro je bilo, kamor je padlo — posebno eden častnikov ga je pošteno klestil. Vpitja in hrurna , kteri je zdaj vstal, ni vstani popisati nobeno pero. Borivee .je kričal, vojaki so vpili, derhal pri luknji je pa z glavami in vošcnicami v rokah zmajevala in rjula, kakor bi jih bil za en trenutek satan obsedel. Po dolgem pretepu je še le pušen k drugi množici. Vso srajco so bili raz njega stergali, da je kazal gole roke in potem še le je dosegel svoj cilj in konec. Pa vendcrjebilo vse nazadnje le gola šegavost; predno se je procesija začela, je pa šel prostovoljno proč; torej utegne to divje obnašanje biti le šega pri njih biagoslovljevanji tega čudnega „sve-tega ognja."
Okoli dveh pride patrijarh s svojim spremstvom; pred njim nesejo 6 malih bander, dvoje rumeno, dvoje rudeče, dvoje višnjevo, za tem gre 13 dijakonov v cerkvenih oblačilih, 8 pa černo oblečenih vtalarjih in dva s kadilnicama, da sta ga vedno kadila; na zadnje gre patrijarh, majhen mož s sivo brado, za njim gredo pa dvakrat ali celo trikrat po trije korenjaški popi, kteri gredo eden z drugim sklenjeni, tako da imajo eden drugemu roke na rame položene, ter so trojnata živa ograja, da ljudstvo patrijarha podreti ne more. Cela ta procesija gre trikrat okoli božjega groba in ko patrijarh pervi pot pride do luknje, skoz ktero se bo ogenj dal, se začne močno vpitje ali prav za prav tuljenje, ktero zopet poneha, kadar memo odide. Ko drugič pride, je še veči tuljenje in dalje terpi. Ko pa tretjič pride, tuljenja ni konca ne kraja, dokler ognja ni. Nisem še vidil tako divjih obrazov, kakor so jih zdaj imeli; kakor divji razkačeni levi so tirjali ognja, — vse žile obraza so debelo napete, — beli zobje reže jim med ustnicami? ■— z rokami so otresovali svoje vošenice kakor človek, kteri jezno žuga svojemu sovražniku, — glas ni bil več glas človeški, ampak glas razljutene zveri .. . Res sem mislil, da je sam peklenšček med njimi, — tako rjovenje se je slišalo.
Med tem rjovenjem se dijakon v pluvijalu približa luknji, ktere se je množica strastno deržalaj — v rokah
ima iz palec širokih plehastih stremenov narejeno posodo; stremeni zgor, ko se vpognejo, delajo bunko, v ktero se „svcti ogenj" dene, da ga ne ugasnejo. S to posodo čaka posvečenega ognja, kterega nekteri več dni hoda na dom nesejo. Ko mu patrijarh dene ognja v posodo, teče kakor bi za njim gorelo v staroversko cerkev, da tam prižge sveče, drugi pa čakajo novega ognja, ter vpijejo, da je groza. Ko so ga jim dali, prižge pervi svoje vošenice in po tem so se tako tepli zanj, da je vse ugasnilo; zopet dobe novega ognja, pa zavolj tepenja tudi tega komaj ohranijo; tako so se tepli, da niso že z lepo mogli vsega prižgati. Armenci, bolj mirni, kteri pri levi luknji ogenj dobivajo, so bili že zdavno vse vošenice nažgali, — do tretjega nadstropja imajo že vsi prižgane svečice, med tem ko greki eden drugemu ogenj ugasujejo. Najposled je vender vse prižgano pred grobom in po bližnji staroverski cerkvi. (Jlava pri glavi je tičala, vsaki je deržal kviško svoje goreče vodenice, kterih nekteri cele šopke skupaj imajo. Iz vodnic se je kadilo, da je černi dim nad glavami plaval, ■ viditi je bilo, kakor da bi v sredi plamena glave pogubljenih plavale, celo morje ognja jih je obdajalo. Kakor predpodoba pekla se je pred mano razvijala; Sesti dim je tudi do nas prišel, močno se je na persi ulegal, da je bilo že dihanje težko. Vošenice so vedno bolj ugasovale, — mi pa gerdobijo na tem svetem mestu poeenjano premišljevaje gremo domu k kosilu, kterega smo bili odložili, da bi vidili to gnjusobo. Dobre pol ure je terpelo, pa kako grozno je bilo! Nikoli ne bom pozabil."
XXV.
(Pot v Betlehem. — Dolina Rafaim. — Pristava Simeonova. — Vodnjak ss. treh Kraljev. — Mar-Elija. — Rahelin grob. — Prihod v Betlehem. — Ime Betlehem. Pogled v zgodovino in sedanji stan. Sv. maša v betlehemskem hlevcu in kar se je o tej priliki zgodilo. Velika cerkev Marije Device, njena podoba, dogodbe, sedanji stan. — Mlečna votlina. — Jožefova hiša. Bet-zahur. Mariin vodnjak.' — Pastirsko polje. — ZapuSena angelska cerkev in poslednji maŠeva-vec v nji, ter grcško grabeštvo. — Podertine od samostanov sv. Je ronima , sv. Pavle itd.)
Proti večeru 7. mal. travna smo nastopili kar peš prav prijazno pot v mestice Betlehem, kamor se pride v kacih dveh urah. Sli smo iz mesta Jeruzalema ob večerni strani skoz jopske vrata pa mem vertov in ribnika Birket-es-Sultan ob dolini Hinom. Ob desni je za nami ostal hrib hudobnega svčta in Kajfova hiša. Kmali smo bili v skorej uro dolgi dolini Rafaim ali v dolu velikanov, kjer so bili Filiščani velikrat hudo tepeni. (Joz. 15, 8; 2. Sam. 5, 18; 1. Kron. 11,15; 14, 9.) Dolina je po nekoliko obdelovana in je lahno nagnjena k zahodu proti Vadi-el-verd (zeleni dolini). Kazali so nam na dalje pristavo Simeona pravičnega, potlej zraven pristave gerškega patrijarha tisti kraj, kjer je Marija Devica počivala in ki legenda pravi, da se ji je gredoči drevje priklanjalo. Znamenit je nekoliko naprej stari vodnjak; menijo namreč, da ravno ondi se je bila trem modrim zopet zvezda prikazala, ko so šli od Heroda proti Betlehemu (Mat. 2, 10). Gre se nekoliko nakviško in kmali se pride na verhunec k prijetnemu studencu, kteri sicer ni tako bister kakor naši vrelci, pa mi je vender kaj dobro storil. Ob levi je samostan in cerkev greških razkolnikov Mar-Elija, t. j. sv. Elija« Pravijo namreč, da je tukaj prerok počival, ko je bežal pred serdito Jezabelo; skorej vstrič studenca ob desni kažejo še skalo in vdertino v nji, kjer je neki prerok spal. Od tod se na pervo prav lepo vidi Betlehem na prijaznem homcu, obdan z oljkami in nogradi-Res, srečen pogled, ki sercu kaj dobro de,
Cetert ure pred Betlehemom je Rahelin spominek (Kubbet-Rahil), čedno poslopjiče s pokopališčem okrog«
To je morebiti najstareji spominek na zemlji, ki ga je postavil očak Jakop svoji ženi Raheli, ktera je bila na tem mestu umerla. Ta kraj so neki judje od turkov kupili in sedanji lepo zidani šteroglati spominek je od 1. 1679, ki pa ima zdaljšek proti vzhodu, zidan od Mo-zesa Montefiore-a, Grob je znotraj v hramiču narejen in se skoz omrežje vidi. Kolikrat je spominek od svojega začetka predelan, v novo postavljen bil itd., tega menda nihče ne ve. V čislu ga pa imajo kristjani, judje in turki.
Bilo je že blizo večera, ko pridemo v prijazno me-stice, ki ima podobo kake bolje vasi ali terga naših krajev. Prebiva tukaj kacih 3000 čverstih in prav čednih ljudi in precej se pozna, da keršanstvo gospoduje, ker vse bolj snažno in prijazniši je kakor pa po druzih krajih. Res se znotranja čistost tudi po zunanjem razodeva; pa tudi obdelovano po vertih in poljih je vse pridniši in skerbnejši. Precej dolgo smo hodili, preden dosežemo konec mesta, kjer že prav na kraju stoji samostan z imenitno betlehemsko stolnico, pod ktero je tista lju-beznjiva duplinica, v kteri je Zveličar človeštva na svet prišel. Vse poslopje je nekaka terdnjava, kakor vsi samostani na Jutrovem, in pred njo je keršansko poko-Pališe in nazaj podolgoma prav lepo teržišče, po kterem je množica dečkov skakala in se veselo igrala. Precej so nas obdajali in nam ponujali mnogoterih izdelkov na prodaj, ki jih izdelujejo iz oljke, iz Černega kamna od mertvega morja in druzih tvarin, zlasti molke, križe, cevke za smodke itd. Oblečeni so bili ti otroci v lahkih haljicah, višnjevih, rudečih in vsaktere barve ter so skakljali tam okrog. Nisem kmali kaj prijaznišega vidil kakor so ti dečaki; bili so res prav kakor pastirčki ob Zveličarjevem rojstvu.
V samostanu smo bili priljudno sprejeti, žejni in lačni dostojno s hladili in jedili poterjeni.
Preden naše osebne popotvanske reči dalje popisu jem, je potrebno, da saj nekoliko omenim zgodovino tega po vsem keršanskem svetu silo imenitnega in pre-
ljubljenega mestica, ki ga otročiček in starček z enakim veseljem izgovarja in izrekati posluša.
Betlehem, prav za prav „Bejt-lahin", pomeni po hebrejskem hiša kruha, po arabskem pa hiša mesa. Ne bom razlagal, kako pomenljivi ste ti imeni; to sam prevdarjaj, dragi bravec. V začetku se je to malo mestice imenovalo Efrata (rodovitna). To ime" se v ondotni naravi še zmiraj precej poterjuje, zlasti ker zemljo kristjanje obdelujejo. V ondotnem kraju je Rahel umerla, Ruta klasje brala, Samvel sveto olje izlil nad Davidovo glavo, in zavoljo tega se Betlehem v sv. pismu imenuje Davidovo mesto (Luk, 2, 11). čez vse imenitno pa je mestice zavoljo Kristusovega rojstva v hlevcu tega mestica (Luk. 2. ; Mat. 2). Helena in cesar Konstantin sta tukaj zidala veličansko cerkev, kteri se še zdaj čudijo romarji, ki prihajajo z vesoljnega sveta molit k jaslicam Zveličarjevim. Ravno nad jaslicami je namreč to veliko poslopje v podobi križevi. Tukaj sta sv. Jeronim in sv. Pavla doživela svoje dni v naj glo-bokejšem premišljevanji skrivnost in dobrot Božjih. Ko so si bili križanci polastili Betlehema, je bil Balduin II ondi postavil škofijski sedež (1110). L. 1834 je bil Ibra-him paša ondotni musulmanski oddelek zavoljo nekega rogovilstva Čisto razdjal. Tudi sicer je pešica prebivav-cev tega mesta jeruzalemskemu pašatu že marsikaj dala opraviti.
Od samostana sv. Elija derži pot nekoliko navdol proti Betlehemu, vender mestice samo stoji še zmiraj na homcu, obdaja ga od treh strani dosti nižji dolina in precej nizko se mora še stopati, da se pride na pastirsko polje," kije proti jugu-vzhodu od mesta. Prebi-vavci so veči del kristjanje, in sicer katoličani, greki in armeni. Noša je v resnici podobna tisti, kakor se na boljših podobah mala Mati Božja, sv, Jožef in pastirci.
8. mat travna, ravno belo nedeljo, smo imeli romarji namenjeno maševati v duplini Jezusovega rojstva, in potlej začeti ogledovati znamenitosti betlehemske in krogbetlehemske. Ker smo pozneje bolj natanko ogledovali votlino, kjer so stale jaslice Zveličarjevega roj'
stva, jo bom pozneje popisal. Zdaj le opomnim , kako ves vesel in zadovoljin je Človek, ko pride v ta lju-beznjivi podzemeljski prostorček. Maševali smo po versti na altarji ss. treh Kraljev, ker ravno na mestu Zve-ličarjevega rojstva katoličanom ni pripušeno maševati, — imajo gagreki v oblasti. Bilo jo skorej vse napolnjeno ljudi pričujočih, ker bila je nedelja. Pa komaj sem bil nekaj malo časa v tem svetišu, kar začne mlada deklina nekaj vrisati in svojo sosedo po plečih s pestjo bunkati in mazati, da je bilo kej. Ne vžm, kaj ji ni bilo prav. Groza me je obhajala, da se na tako svetem kraju kaj tacega godi, in pa še ker je bila precej zraven sv. maša. Poterdilo se je tudi tukaj, kar pisavci pravijo, da betlehemsko prebivavstvo je rovarskega in bojnega duha. Opravil sem sv. mašo v namen svojega nekdanjega drazega sošolca g. J—na, kar mi je bil v Terstu pred odhodom priporočil. Dokler bom živel, bom Bogu hvaležen, da sem milost dosegel na tem svetem kraju neomadežano daritev opraviti. Ko smo vsi opravili, gremo naj poprej ogledat veliko betlehemsko cerkev.
Cerkev Kristusovega rojstva, ki jo imenujejo tudi cerkev Marije Device, je svetiše, ki iše sebi enacega po širokem svetu: ko bi le ne bilo po večem razdjano in opustuteno. Delati je bila pričela to cerkev sv. Helena, in dokončal jo je njen sin Konstantin (med 1. 327 m 333). Brez velike 16pe je 180 čevljev dolga in 85 čevljev široka in ima pet ladij, kterih srednja je naj Slrji in dela s poprečno ladijo podobo velikega latinskega križa. Samo rame z glavo križa zdaj še služijo grekom in armenom za cerkev in božjo službo, vse petere ladije s 44 velikanskimi korinškimi stebri v 4 verstah in glasovitnim kerstnim kamnom so prazne in služijo arabskim dečkom za igrališe in sem ter tje sej-movavcem za bazar ali tergoviše. Tlak je bil nekdaj iz prelepih mozaikov (majhnih obdelanih kamničkov), s feterimi so pa arabski premažniki svoj Omarjev medžit v Jeruzalemu ozališali. Sedanji tlak je iz pisanega marmorja , pa tudi sem ter tje že vdert. To svetiše so namreč zviti greki v svojo oblast spravili, ki ga pa tudi
ali ne znajo in ne morejo ali nočejo v spodobnosti ohraniti. Nad velikansko srednjo ladijo se vidi leseni krov iz cedrovih hlodov in je neki iz 17. stoletja. Ob straneh te cerkve so 3 samostani: latinski, greški in armenski, da je cerkev od njih obdana. Latinski oo. frančiškani imajo tudi svojo kapelo sv. Katarine ob severni strani velike cerkve. Iz te kapele je podzemeljska pot v duplino Jezusovega rojstva, ktera je ravno pod velikim (greškim) altarjem velike cerkve, to je, v sredi prav nad poprečno ladijo, ali kjer se pričenja glava križa.
Ogledavši poverhu te prostore smo se podali iz mesta proti Jugu in prišli smo že po kacih 400 stopinjah v cerkvico Marije Device, ki se imenuje „mlečna votlina/' Tu sem je bila neki Marija D. z Jezuškom pribežala, ko se je v pervo glas raznesel, kakošne morivne naklepe Herod dela, dokler ni angel povelja prinesel, da naj v Egipt bežč. Oo. frančiškani včasi tukaj mašujejo in vsako saboto lavretanske litanije pojejo. Turki in kristjanje imajo ta kraj v velikem spoštovanji. Nektere pobožne povedke o Marijnem mlečji in božjem Dojenčku opustivši naj opomnim , da to svetiše je bilo do tistega leta izločljivo v katoliških rokah; ravno nekoliko poprej kot smo mi tje prišli, pa so tudi razkolniki v njem oblast dobili. Obzidali so bili katoličani kraj, razkolniki pa so ograjo šiloma poderli, češ, da imajo tudi oni tam kaj govoriti. V tem raz poru je tudi v sveti deželi ev-ropejska inteligencija katoliški cerkvi svoj „liberalizem'J — svoje kremplje pokazala; celo štirje katoliški konzuli so glasovali zoper katoliško pravico oo. frančiškanov, in med njimi je bil francoski, če si tudi je Francosko varh katoliških pravic v sv. zemlji. Katoliška cerkev dandanašnji povsod terpi; — to je znamnje, da se neka preslavna zmaga bliža, ker še vselej je Bog iz njenega mučenstva kaj velicega obudil.
Od tod smo jeli iti navzdol proti pastirski dolini, in kazali so nam mesto, kjer je bila neki Jožefova hiša; kraje, koder je David ovce pasel; šli smo skoz vas Bet-zahur (hiša cvetlic), kjer je ravno francosk duhoven
zidal nov vstav in cerkvico za katoliške spreobernjence, in viditi je bilo , da dela kar na svojo roko te naprave. Ondi blizo je vodnjak , iz kterega je Marija D. pila. Tudi Bocevo polje je v tistih krajih. Tako grede se pride v kake pol ure od Betlehema na ^pastirsko polje." Lepa pa zapušena planjava je bila zeleno obrašena in sem ter tje smo si nabirali cvetlic z nje v spomin. Vert, ki se ima za tisti kraj, kjer se je bil angel pastirjem prikazal, je vgrajen, pa poln grobelj , in olike po njem rastejo. Bil je tukaj nekdaj frančiskansk samostan in pod zemljo kapela ss. Angelov, ki so jo pa greki katoličanom vzeli z vertom vred! V Jeruzalemu je bil o našem popotovanji še star frančiškan, ki je v pastirski kapeli še maševal. Zdaj je ta prostorček, 21 stopinj pod zemlj6, zanemarjen in zapušen ter veB operhnjen od vlage. Prava živost in življenje za svetiša je le v katoliški cerkvi. Kako ljubeznjiv je mogel ob Davidovem času ta kraj biti, ko je prerok ondod svoje mesijanske psalme pel in v duhu gledal, kaj se ima Čez veliko sto let tam goditi.
To polje pa deleč seže, in nekteri menijo, da pri-kazanje angela se je bilo zgodilo nekoliko dalje na drugem kraju. Imeniten zlasti je neki homec, bolj proti severo-vzhodu od tam, ki ima veliko starih podertin, po tleh ostanke prelepih mozaikov, pod zemljo votline in več vodnjakov. Samostan sv. Jeronima, sv. Pavle — in kdo ve, kaj še vse je bilo tukaj. Kraj je bil gotovo znamenit, ker so take poslopja ondi stavili. —
XXVI.
(Kal&t-el-Borak. — Zapečateni studenec. — Salomonovi vodnjaki in Njegovi verti. — Salomon v napravah, posestvu, veselji ni naSel sreče. —  „Urtas« — Večerja s francosko družbo. — Povabilo v Bejt-Džalla k slovesnosti.)
Belo nedeljo popoldne, to je, 8. mal. travna, smo se bili odmenili ogledat starodavne imenitnosti: zapečateni Btudenec in Salomonove vodnjake. Te
reči so znamenite iz judovskih Časov in iz sv. pisma. Po pustih krasih gremo peš nekako proti jugozahodu in blizo ene ure hodivši dospemo v bolj prijazno dolinico k gradiču Kalat-el-Borak (grad bliska ali svitli grad), pri kterem smo vidili turško stražo, ki je menda tukaj zavoljo varstva vode, ktera izvira precej zgorej v „zapečatenem studencu" in se od ondod po vodotocih izpeljuje v Salomonove vodnjake, v bližnji Betlehem in nekdaj celo v daljniši Jeruzalem. Toda vodotoči v Jeruzalem so že davno pohabljeni; sedanji paša pa, kar sem že o drugi priliki rekel, jih hoče neki popraviti, da bodo zopet mesto Jeruzalem s čisto vodo oskerbo-vali. Kaj je tedaj ta zapečateni studenec, že v visoki pesmi imenovani (Cant. 4, 12) ?
Od gradiča Boraka gremo nekoliko v brežuljek, pridemo do okrogle odpertine, ktera je navadno s kamnom pokrita, se zmuzamo zverstoma v zemljo, stopamo nekoliko nižej in pridemo v podzemeljsko kaj olikano hrambico, po kteri šumlja po prekopi kakor po žlebiču stekleno-čista vodica.   Zraven une glavne shrambice je še druga stranska. Iz 3 ali 4 virov se stekajo studenci v precej velik tonvek  ali bajerček.   V tej zobokani votlini v zemlji todaj je sloveči „zapečateni studenec," ki ga arabci imenujejo „Ras-el-'ajn — glava studenčna," sicer pa se imenuje tudi „studenec Selle."   Iz tonva je pod zemlj6 izpeljana voda mem Boraka v nižejše Salomonove vodnjake in v Betlehem, ter nekdaj pod Salomonom tudi v Jeruzalem.   Prav prijetna mi je bila vodica, ki sem jo z dlanj6 zajemal in pil, pa me vender ni tako potolažila, kakor naši domači hladni studenčki-Nazaj vernivši se gremo bolj ob jugu, ter po drugi poti ravno ob Salomonovih vodnjakih in njegovih verteh proti Betlehemu. Ti starodavni in preimenitni, nedavno Čisto obnovljeni   vodnjaki so trije,  še od Salomona kralja, — res velikansko delo; bolj spodej pa njegovi verti.   Kmali pod gradom je pervi vodnjak, velikansk štiriogelnjak, 178 korakov dolg in do 100 korakov širok, z vodo napolnjen, umetno in vkusno obzidan ter povsod cementiran tako, da voda le samo v sredi zida spodej
skoz majhen dušek dalje teče v drugi vodnjak, ki je malo nižej, pa ne tako poln kakor pervi. Ta vodnjak je zategnjen čveterokotnik, 200 korakov dolg in 70 širok. Tretji je zopet štiriogelnik , 260 korakov dolg in 100 širok, ter zopet z vodo napolnjen; napaja ga namreč zraven duška iz druzega vodnjaka tudi mali stu-denček, ki glasno vanj šumlja. Prelepo in umetno so ob straneh napravljene zidane stene, ne visoke, sem ter tje stopnice v vodo in pa znotraj pri krajih razne vpog-njene višave in prostori. Voda v vodnjakih ni bila prav čista in pri toliki vročini bo javaljne brez merčesov. Pri nas bi se taki vodnjaki dali v vsaki napoševni dolini napraviti, kdor bi imel za to pomočke, pa ne imelo bi to tolike vrednosti in imenitnosti kakor na Jutrovem, kjer je voda tako redka in torej toliko draga in imenitna reč. Salomon je tukaj vodo v vodnjake zbiral, da Jo z njo nižej ležeče verte napajal in rodovitne delal, ki so se imenovali „zaperti verti" in so bili silo imenitni, imenovani tudi v sv. pismu. Se zdaj po dolini rastejo oljke, granati in prijetno zelenje lepih sadežev akoravno je ob krajeh kras*) ter skalovito bregovje.
Salomon je blezo menil, da bo neznansko zadovoljen in srečen, kadar bode te in take velike dela dokončal, ki si jih je bil osnoval. Koliko pa so mu te silovite naredbe blaženosti napravile, naj sprevidijo v posvetnost zaguljeni zlasti srednje starosti (ki že ne več toliko v mesenosti, kolikor v posestvu sreče išejo) iz njegovih lastnih besed. Tako-le namreč piše (Prid. 2, 4 in dalje): „Velike dela sem počenjal, zidal sem si hiše, in zasadil vinograde; naredil sem vertov in sadov-nikov, in sem jih obsadil z mnogoterimi drevesi; in napravil sem si vodnjak, da bi močil log zelenečega drevja; napravil sem si pevcev in pevk, in veselic človeških °tr6k, kozarcev in verčev v strežbo za natakanje vina .. . Izmed vsega, kar so poželele moje oči, jim nisem nič
*) Ne v6m, zakaj se pri nas tolikanj vsiluje beseda „kraa" aa ,,lepoto,-' dasiravno djansko pomeni ravno nasprotno. Znanih mi je več „Krasov,"  ki so sama kainenitost in pustota.
odrekel... Ko sem se pa obernil k vsim delom, ki so jih bile doveršile moje roke: sem vidil v vsem neči-mernost in obtežnost duha, in da pod aolncem ni prave sreče. — Prestopil sem pa k premišljevanju modrosti, . . . in sem vidil, da modrost preseže nespamet toliko, kolikor se loči luč od teme." —
Vidili smo dalje grede ob vodotoču spodej v dolini revno vas „Urtas" (popačeno iz ,,hortus — vert"). Kazali so skalo Ettam, na ktero je neki Samson bil privezan. Tukaj, menijo nekteri, je bilo imenitno judovsko mesto Ettam, kjer je imel Salomon imeniten dvor, kte-rega rabini kaj opanljivo popisujejo. Ostanek nekdanjega velikolepja je zdaj naselba anglikanskega juda M. Meshullam-a z nekterimi zelenjavnimi vertovi, kteri se po njegovi prizadevi obdelujejo. Tukaj ravno tedaj bi bil tudi Salomonov „zaperti vert" — hortus conclu-sus (Cant. 4, 12).
Že pozno zvečer smo prišli po drugi — južni strani grede kviško v breg — nazaj v frančiškanski samostan. Ondi smo dobili že tudi francosko družbo, s ktero smo skupaj večerjali. Narodi so radi sitni in med seboj zavidljivi, in akoravno gre Francozom ko varhom svete dežele po pravici prednost, in se mi nimamo ravno s čim odveč ponašati, so nas vender čast. oo. frančiškan« pri večerji prav previdno po obeh straneh vštric posadili, ene po eni, druge po drugi strani mize, da bi no-; benih ne žalili. Bolj imenitni obeh družb so sedeli višej pri mizi kot predsedniki, in kremljali smo med seboj-kolikor smo premogli, ker nekteri Francozov so lomilj nekoliko nemško, in nekteri naših kaj francosko. Bih smo prav dobre volje — drugi večer v betlehemskem me-sticu. Tudi eden kanonikov patrijarha Valerga nas ]e bil prišel v imenu patrijarhovem pozdravit in za p*"*' hodnji dan povabit na cerkveno slovesnost v Bejt-Džail°-Bejt-Džalla je namreč prijazna vas, kake dobre pol ur0 od Betlehema proti zahodu, kjer ima patrijarh prelep«? cerkev Marijnega oznanovanja, ki se je ravno naslednj1 dan obhajalo, in pa svoje semeniše.
(Patrijarhove naprave v Bejt-Džalli — cerkev, mladensnica. Mno ženje katoličanov in greško nasprotovanje. Velika maša. Kosilo pri patrijarhu; Katisbon, Perpignan in deklamovanje; napitnica patri-jarhova in narodnosti. Vernitev v Betlehem. Svetiaa pod cerkvijo Marijo Device: sv. Evzebija, sv. Jeronima, nedolžnih otroČičev, sv. Pavle in sv. Evstohije, sv. Jožefa. Kapela Jezusovega rojstva ali 5ta-lica in njene znamenitosti. Gerška cerkev in cirilica; ruski duhoven.)
Devetega mal. serpana. Ta dan sena odmaševal pod zemljo na altarji sv. Jeronima, blizo mestica Kristusovega milostnega rojstva ali štalice. Popis teh krajev ktnali nasledva, zdaj moram načertati našo pot v Bejt-Džallo. O poli osmih se odpravimo iz Betlehema nekako proti večerni strani, kmali pridemo v dolino in v prijazen log oljčnatega drevja, in le nekoliko višej je 'patrijarhov dvor, mladenški vstav in cerkev. Poklonivši se častitemu patrijarhu in poterdivši se s kavo smo pogledali lepo novo baziliko, zidano v podobo križa bizantinske šege iz samega rezanega kamna. Podobna je nekoliko Ternovski v Ljubljani, pa spomina vredno je, da kora nad stranskima kapelicama sta tako izpeljana, da sta altarja v eni ridi z licem korov ali parapetov; altarja sta tedaj nekoliko naprej , opersje korov pa je nekoliko nazaj umaknjeno, kar se kaj lepo podaje. Cerkev je brez ometa in ima lepe malane okna. Mladenšnica je imela med 20 in 30 mladenčev v raznih šolah m razločne starosti, ki so vsi domačini, ker patrijarh fceli sčasoma domače duhovstvo odrediti za olikovanje 8vete dežele. Kake tri leta poprej je bil ta vstav do-gotovljen z mnozimi stanovanji in ima nekako samostansko podobo. Vse je prav vkusno na prijaznem homcu nad ravno omenjeno dolino Vadi-Ahmed," ktera je prijeten log z neštevilnimi oljkami. Katoličani se množijo, ln vse se čedalje bolj olikuje in obdeluje; v kratkem se jih je bilo 350 spreobernilo k katoliški veri, ki so oni poprej razkolniki. Greški razkolniki, ki povsod na-sprotvajo katoličanom, so kar precej tudi sami jeli vstrič katoliške cerkve zidati svojo lastno cerkev, in ker imajo pbilno pomočkov, se je bati, da katolištvu ne bo brez skode.
Pri naslednji veliki maši, ki je terpela z naprejŠ-njimi molitvami (horae) in napravljanjem vred poltretjo uro, so semeniški z duhovstvom vred stregli, pa tudi izmed nas smo se duhovni opravila vdeleževali, oblečeni nekaj v masnih plajših, nekaj v dalmatikah. Tudi ljudstva je bilo precej v veliki cerkvi. Obnašanje je bolj po jutrodeželsko, ne tako mirno kakor pri nas.
Pri naslednjem kosilu je bilo kacih 40 oseb pri podolgastih mizah po obeh krajih. Kaj vesela družba je bila. Jaz si štejem v posebno srečo, da sein sedel ravno nasproti znanemu konvertitu Alfonsu Ratisbonu in sem zamogel marsikaj z njim govoriti. Patrijarhov duhoven čast. gosp. Nikola Perpignan, doma iz Grecije, je pri mizi patrijarhu na čast deklamiral prav mično latinsko poezijo , ki jo je bil sam zložil. Ta je ravno tisti silo zmožni in učeni gospod, ki je na veliki petek poprej tako čversto in prepričavno zoper razkolništvo pridigal v cerkvi Božjega groba. Med napitnicami je bil patrijarh tudi za Avstrijo spomina vredno resnico izrekel: „Da katoliška cerkev nima namena narodnosti bloditi in mešati, temuč v Kristusu jih z edin i ti..." Narodnosti v Kristusu zedi-niti — kako lepa je ta misel! Povej kdo, če ve, močnejši steber tudi za Časni prid vsake deržave, kakor je ta, pa blagši in terdnejši vezilo za srečo med narodi 1
Po kosilu smo se zahvalili mil. g. patrijarhu ter se vernih nazaj v Betlehem, razveseljeni zavolj tega, kar smo zopet novega, veselega in zanimivega vidili in slišali, in zadovoljni smo prebili tretjo in zadnjo noč v" preljubem Betlehemu.
Popisati moram zdaj pa še Jezusove jaslice in druge podzemeljske kraje, ki smo jih posebej obiskali in ogledali. Iz kapele sv. Katarine ali latinske cerkve, kakor sem že rekel, derži pot mera raznih svetih prostorov V duplino Jezusovega rojstva. Kakor v Jeruzalemu k sve-tišem, tako imajo tudi tukaj očetje frančiškani skoz leto vsak dan procesijo k mestu Zveličarjevega rojstva ter po naj imenitniših svetiših molijo in pojejo.
Gremo tedaj skoz vrata iz cerkve sv. Katarine p°
20 stopnicah v zemljo in pridemo do groba sv. Evze-bija, učenca in neločljivega tovarša sv. Jeronima, ki je bil doma iz Kremone na Laškem in je eno leto po smerti sv. Jeronima v Betlehemu umeri (1. 421). Dalje gremo nekoliko v stran k grobu sv. Jeronima ;^ potlej k altarju svete Pavle in njene hčere sv. Evstohije, ki ste bile svoje dvore in bogastva v Rimu zapustile ter ste pri jaslicah Gospodovih živeli edino za Boga in njegovo poveličevanje. Med drugim ste bile vstanovile tri ženske samostane na Betlehemskem. Ogledali smo potem sobico z altarjem, kjer je cerkveni učenik sv. Je-ronim kaeih 38 let pokore se premišljeval, molil, sv. pismo prestavljal in razlagal, pa gotovo ne v pomenu kakor dandanašnji liberalci. Pri tem altarji sem imel srečo tudi sv. mašo opraviti, in to me posebno veseli, ker od davno že imam prav posebno Češenje do tega velikega učenika. Nato se vernemo nazaj proti severu k altarju nedolžnih otroČičev, pod kterim je jama,_ ka-nior so bile neki njih koščice spravljene. Poslednjič je se altar sv. Jožefa, meni se , da na tistem mestu, kjer Je dobil od Boga povelje: „Vstani, vzemi Dete in njegovo Mater in beži v Egipt."
Grede" od altarja sv. Jožefa še precej stopinj dalje stopimo v naj imenitniši kraj v Betlehemu, namreč v kapelico Zveliča r j evega rojstva, h leveč ali štalico. Ta imenitna štalica je od večera proti jutru nekako 20 stopinj dolga in 5 stopinj široka; skrivnostni kraji so na koncu proti jutru, ki je nekoliko širji. Ondi IJ pervič mesto rojstva, nad kterim je greški altar. "°d altarjem je v zvezdi na podolgovati marmorni Pjoši latinski napis: Hic de Virgine Maria Jesus wiristus natus est. Tukaj je bil iz MarijeDe-vice rojen Jezus Kristus. Ta altar, kakor že tatinski napis priča, je bil v posesti katoličanov, pozneje pa so ga jim vzeli razkolniki, kakor toliko druzih svetiš, in latincem še maševati ne puste na njem. Tako Pa so razkolniški greki prenapeti, da so bili 1. 1847 zvezdo z latinskim napisom s silo iz tla izderli, da bi bui latinski spominek pokončali, ki je očitna priča, da
kraj gre latincera in ne grekom; toda sultan je ukazal na svoje stroške plošo z napisom nazaj vdelati, samo da je zdaj zvezda na okrog iz raznobarvenih kamničev, in ne iz srebra, kakor poprej. Temu altarju nasproti roti jugu so jaslice, v ktere je bilo božje Dete položeno o so ga pastirji molili. Te jaslice so dolbina v živi skali, prave jaslice pa, ali kar je bilo lesenega, so bile 1. 642 prenesene v Rim in so zdaj v cerkvi Marije Snež-nice. Vse te jaslice pa so petere skupaj sklenjene deske, očernele od starosti, ki jih je bila cesarica Helena s srebernimi plošicami obdala. Premajhen in prenizek je ta prostorček, da bi se na njem maševalo, torej imajo latinci le malo dalje od greškega altarja svoj lastni altar ss. treh Kraljev, kjer so Modri od Jutra Zveličarja molili, in na kterem tudi mašujejo. Ta dva kraja sta tedaj naša in tukaj sem tudi jest maševal. Vse naše svetiše je za 3 stopinje nižej, kakor drugo. Vse svetiše je z mnogimi svetilkami razsvitlovano, ki gorijo noč in dan. Sicer so tla in stene te pečine oblečene z marmorjem. Stene s poveršjem je k temu še ogernjeno vse skozi s preprogami, ki so pa že močno ostarele, toda razkol-niska nevošljivost ne dopusti katoličanom, da bi jih z novimi domestili. Kolikor z veči pritežnostjo pa katoličani že v Palestino in potem do naj imcnitniših svetiš
Šrihajajo, s kolikor veči silo se jim jemljejo svctiša, toliko ražji jim je spomin na nje bil, je, in bo do konca sveta. Drugi izhod in vhod v kapelico Kristusovega rojstva so dvoje stopnice iz greške cerkve v tla, kterih ene imajo 16, druge 13 štapelj. Po teh namreč se navadno hodi v to svetiše. Ven grede smo ogledali greško cerkev in tudi njeno prezbiterijo za altarjem, ki je nekako podobna korom za altarjem po kapucinarskih cerkvah. Začnem pa ondi pregledovati knjige in najdem med drugimi tudi prelepe masne bukve v cirilici; božja služba se namreč zaporedoma opravlja v cirilskem, greškem in arabskem jeziku. Serčno bi me bilo to veselilo, ko bi bili greki zedinjeni; razkolništvo pa vse skali. Toda kar zdaj ni, gotovo enkrat bode. Greški duhoven if. Rusije je bil priljuden; pravil je, da je že 15 let tukaj.
Spet tedaj se nam na to izhaja, kakor so nas mil. škof Slomšek naučili: „0 sveta brata Ciril in Metod: za nas Boga prosita!" — Tudi nekaj drazih podob smo ondi vidili.
XXVIII.
(Pot iz Betlehema k sv. Janezu v puSavi. Studenec sv. Filipa. Betir in Bar-Kokeba. — Ajn Kerira ali sv. Ivan in posebnosti tega kraja. Samostan pod Spanjolskim varstvom. Cerkev in njene zgode; podoba; rojstna kapela sv. Janeza Kerstnika. Ratisbonova naprava sionskib sester. Muhovci mohamedani. Vročina. Vse oljnato. Pušava. Dragi darovi apanjolskih kraljov. Nekdanja cerkev najdena. Pristava Ca-harija in Elizabete; kapela; podertine. Preslavnost tega kraja. Odhajanje proti Jeruzalemu. Vojak in redovnik, redovnik in vojak. Spanjski punt. Samostan sv. križa in drevo sv. križa. Ruski orel. Zopet v Jeruzalemu.)
Desetega mal. travna sem sv. mašo opravil na vse zgodej v podzemeljski votlini sv. Jeronima, in sicer za nekega bolnega otročica v Ljubljani. Že o poli šestih namreč nam je bilo peš odriniti proti večeru k sv. Janezu v pušavi. Britko mi je bilo zapustiti Betlehem, tako prijazno mestice, ki .kaže na svojem obličji veselje, kakor Jeruzalem žalost. Še enkrat naj torej pristavim, da vse v Betlehemu se mi je zdelo „dobre volje," celo otročiči na maternem naročji se sladko posmehujejo, veči dečki pa skakljajo v pisanih in rudečih haljicah kakor kardinalčki, in to se jim kaj lepo podajaBog jih obrani nedolžne!
Pot proti sv. Janezu v pušavi derži pod Bejt-Džallo dolgo časa po dosti prijetni dolini, potlej pa čez bolj pust hrib. Imeniten poldrugo uro od Betlehema je studenec sv. Filipa (Ajn-Hanije), ki je dosti velik potok, pri Čigar ustji ležč razmetani rezani kamni in ste-berski kosovi. Tudi ostanki neke cerkve so ondi blizo. Na tem kraju je bil sv. Filip kerstil zamurca in blagajnika kraljice Kandace. Prav z veseljem se spominjam na tako imeniten kraj, ki sem si to zgodbo Čitaje dostikrat poprej mislil, kako more neki ondod biti, koder )e zveličanja' željni etijopec ter nevernik hodil in pre-
biral popotovaje Jezaija preroka? Bral je, ko je Filip k njemu prišel, ravno te-le verstice: Kakor ovca je bil v zaklanje peljan; in kakor je jagnje brez glasii pred njim, ki ga striže, tako tudi on ni odperl svojih ust itd." (Djanje ap. 26—40.) — Tudi vas Betir ni brez znamenitosti, ako je res ta kraj tisti, kjer so sejudjepod Bar Kokebom toliko časa ustavljali Rimljanom (1. 135 po Kr. pod cesarjem Ha-drijanom). Na tej poti sva se bila dogovorila Ceh Frid-man iz Prage in jest z g. vodjem Ilbrmanom, da ne pojdeva z druzimi tovarši po opravljeni Božji poti naravnost domu, temuč da hočemo vsi trije skupaj obhoditi še velik del obljubljene dežele, Sirijo, Fenicijo, Libanon, Smirno, in jest tudi Carigrad.
Nismo še bili iz spomina pustili Betlehema, kar se nam prikaže z verh hriba v dolini drugi silo imeniten kraj svete dežele: domačija sv. Janeza Kerstnika in njegovih bogljubnih staršev. Grede v dolino smo naj-pred prišli k lepemu „studencu Marije Device", ki ga arabi imenujejo ,,Ajn-Kerim," slavni ali hvaljeni studenec. Tudi ves ta kraj arabi zovejo Ajn-Kerim. Le nekoliko minutev dalje je samostan, ali bi djal, terdnjava bogoljubnih španjolskih minihov na rojstnem mestu sv. Janeza Kerstnika. V kacih 3 urah smo bili prišli iz Betlehema do tu-les. V Šent-Ivanu je kacih 3 - 400 prebivalcev, veči del mohamedanov, — torej je tudi kraj dolgočasen; komaj četertina je katoliška, aH pa še ne. Zavetnik in varh šent-ivanskih minihov in kristjanov je Španjolski kralj, in mora se poterditi, da res dobrega oskerbnika imajo.
Cerkev, podolgast štiriogelnik s kuplo na štirih debelih stebrih , je v več ozirih imenitna. Terpela je marsi-ktere premembe, ker v začetku je bila Božja hiša, potlej po neverski divjačnosti hlev, in 1. 1601 je bila zopet na novo zidana pa kaj imenitno ozališana. V marmorni tlak so razne lepotičja izdelane in napisane v mozaični obliki, to je, iz drobnih raznobarvenih kamničev. V velikem altarji je Caharija, ko se mu je angel prikazal. Ob levi strani vstrič sprednjih altarjev derži 7 dolžin
prelepih marmornih stopnic pod zemljo v rojstno kapelo sv. Janeza Kerstnika, ki je naj imenitniše mesto na tem kraji. Pet tabel z izbuknjenim delom na belem marmorji v polkrogu: je okoli svetiša, in te kažejo poglavitne dogodbe iz življenja naj večega izmed prerokov. Pod altarno plošo visi 6 svetilk, kterih 4 so gorele nad marmorno plošico v tlaku, na kteri je napis: Hic prae-cursor Domini nalus est: Tukaj je rojen Gospodov napovedovavec. Kakor pri jaslicah v Betle-hemu, enako je tudi tukaj prijazno, da bi se res človek ne naveličal kmali na tem mestu. V glavni cerkvi pa ob desni strani je za omrežjem velik kamen, ki izročilo pravi, da je sv. Janez Kerstnik na njem stal, ko je v pušavi pridigal.
Nekoliko naprej in v stran od samostana ima tudi Alfons Ratisbon čisto novo in se malo dodelano napravo za sionske sestre. Sli smo jo ogledat in našli smo 8 sester in 40 otrok, veči del sirot z Libana, ki so v ti dobrotni napravi. Na novem lastnem pokopališu ste že dve deklici počivale. Kaj prav posebnega je vkus, 8 kterim Ratisbon svoje naprave zida, in pa primernost 2 vsimi okolišinami, ktero jim priravna. Vsaka ped zemljiša se v prid obrača, naj lepši drevje za senco, za lepoto in za korist se zasaja. Po vsih napravah tukaj je veličastvo — ,,Magnifikat," kakor v Jeruzalemu v njegovi napravi povsod vse krona, kri ter rudeča barva. V cerkvici so torej krog in krog pod kuplico z velikimi čerkami zapisane besede: Magnijicat anima mea lio-minum: Moja duša poveličuje Gospoda.
Kako muhasti pa so mohamedani, se vidi od tod, da Še za denar niso hotli Ratisbonovim redovnicam vode dajati. Ali kadar kdo tujih zemljiše kupuje, m nikoli doplačano; cena danes postavljena jutri ne velja več, lastnikov je zmiraj več in z vsimi se mora kupovaveo Pogajati. Pri Ratisbonovem zemljišu v Jeruzalemu (Ekce-Homo-samostan) se jih je bilo do 20 nalezlo. Iznašel Je tudi Ratisbon na novo neko nekdanje svetiše v Jeruzalemu, ki bi ga rad dobil v oblast ter otel iz ne-
verskih rok, in že je bilo prišlo do takrat od 1 do 7 posestnikov!
Vročina je v tem kotlu med hribci prav huda, in pri obedu skorej samih oljnatih jedi se nam je bilo pred nezmernimi roji muh skorej tako braniti, kakor judom pred sovražniki zidaje tempelj po babilonski sužnosti.
Spanjolski očetje tukaj skorej vse reči z oljem vživajo, celo v limonado so ga nakapali, s ktero so nas prav priljudno poživljali, ko smo bili v vročini prišli. Nekteri naših tovaršev so bili šli po kosilu v pušavo, pa ne objordansko, ki je vse kje drugej , ampak tisto, kjer je sv. Janez že v mladosti prebival, ter so ogledali tam votlino, kjer je stanoval, in studenec, iz kterega je pil. Dasiravno bi bil rad tudi ta kraj vidil, sem bil vender z druzimi vred prctruden, še bolj pa sem se kake bolezni v glavo bal zavoljo silne vročine, in ostali smo v samostanu ter se nekoliko opočili za daljno pot, ker tisti večer nam je bilo še peš iti do Jeruzalema.
Nadomesten pa mi je bil med tem ta izgrešek prav obilno z druzimi znamenitostmi, ki sem jih vidil. Eden bratov, star in prav priljuden gospod, se ponudi nam zakladnico dragotin pokazati, ki jih ima samostan od španjskih kraljev. Tukaj smo vidili, koliko je vredno pod španjskim zavetstvom biti, ker vse lepotije so njih darovi: veliko bogastvo predrazih in vsakterih masnih in druzih oprav, moštrance z drazirai kamni, križi, kelihi in vsaktero posodje, tudi reči za pontifikalne opravila itd., da se človek ne more načuditi; škoda, da smo bili le samo trije gledavci, ker nekaj jih je trudnih spalo.
Pa še bolj sem se čudil, ko nas pelje pod cerkev in začne razkazovati nekdanjo cerkev, ki so jo pa še le pred kratkim zasuto našli pod sedanjo cerkvijo, ko so namreč jeli delati za rake ali podcerkveno pokopa-liše, kjer žele* samostanci po smerti biti spravljeni. Pi"e" lepi tlak iz mozaikov je dobro ohranjen in priča, kako lepe reči je nekdanja cerkev imela. Ali kdo ve, kaj še vse najdejo ali so zdaj našli, ker takrat je bilo le še malo posipnine odpravljene. Iz tega mi je tudi jasno, zakaj je rojstna kapela sv. Janeza Kerstnika globokeje,
kakor druga sedanja cerkev. Ko so bili namreč sovražniki samostan s cerkvijo vred poderli in posuli, so poznejši prebivavci nad posipinami drugo cerkev zidali in si menda še mislili niso, da bi utegnile spodej take lepotije biti. Mnoge pervih cerkev, kakor se od tod vidi, so bile prav nizke. Tudi pervotna bazilika, ki je pod cerkvijo sv. Petra v Rimu, je prav nizka. —
Še poslednji, pa naj imenitniši kraj, ki je nekoliko proti večeru, smo imeli obiskati, namreč pristavo Ca-harija in Elizabete. Na ta kraj je bila Marija prišla o oznanjenji deleč z Nazareta čez hribe. Ta pot je ila v resnici dolga in prav pritežna, če si ravno je bila takrat olika po sv. deželi, in pota gotovo vse boljši memo zdaj. Zato je bilo pa tudi veselje toliko veči, ko ste se na pristavi pozdravili, in zlasti ko je po božjem navdajanji že vedila namene Božje. Sli smo tedaj nazaj |z vasi memo Marijnega studenca nekoliko višej na pošev in proti večeru ter smo vidili novo ravno dodelano kapelo na starem svetišu, precej zraven pa še silne raz-dertine nekdanje cerkve, zidane od sv. Helene, ki je niogla biti kaj veličanska. Po vsem svetu se vsak dan milijon- in milijonkrat ponavljajo besede, ki jih je ve-likoserčna gospa Elizabeta tukaj Marii izrekla po na-vdajanji sv. Duha: ,}Benedicta tu in mulieribus .... Blažena si med ženami, in blažen je Sad tvojega telesa!" In kako sladko-ljubeznjivo se glasi ,,Magni-fikatki je na ti pristavi tekel kakor rajski studenec iz Marijnih ust.   Res, častitljiv je ta kraj!
Sčasoma se popotniki zbiramo v samostanu in se odpravljamo proti Jeruzalemu. BratvJoahim, že prileten pa ves vesčl in serčan redovnik iz Španije, nam je pot kazal ter nas spremljal do verha hriba. Pravil jevmčs, kaj je revež že doživel. Že redovnika so ga bili zajeli španjolski rovarji 1. 1835 in prisiljen je bil za vojaka služiti. Tako so delali ostudni rogovileži tudi z drugimi; izmed 100.000 vojakov je bilo 8000 redovnikov. Tako si punt povsod prekletstvo dela in si ga naklada ter vsako občutno serce z grozo misli na to pošast. Po Pa. lestini je še več redovnikov, ki so ničgli v puntu vo.
jaki biti. Kako res pobožen pa je španjolski narod, se iz tega vidi, ker so taki prisiljeni vojaki vender zvesti ostali svojemu duhovskemu redu.
Ob potu dobro uro od sv. Ivana in že bližej Jeruzalema je greški samostan sv. Križa (Deir el-Mosallabah), tako imenovan, ker menda obsega tisti kraj, na kterem je zrastlo drevo, ki je služilo za Zveličarjev križ. Sv. Helena je kraj počastila s cerkvico, ki jo je zidala na mestu. Samostan je bil neki v pervo zidan v petem stoletji; ne vem, kdaj so ga greki v oblast dobili, to pa se vidi, da sedanje velikansko poslopje ni staro. Od zunaj se vidi kakor velik štiriogelnik z debelimi zidovi kakor terdnjava. Znotraj je cerkvica s kuplo in ima mnogotere kinčarije in mozaiške dela, zlasti pa slikarije, ki kažejo vso zgodovino sv. drevesa. Jama, v kterem se misli, da je rastlo to drevo, je za altarjem. Sicer ima stanovanje velike prostore za prenočevanja in pa sobane za odrejo 40 greških semenišnikov. Ruski orel kaže povsod dvojnato svojo glavo, čigar zlatu ima sploh poslopje zahvaliti svoje veiičastvo. Na prošnje ss. Cirila in Metoda se bode to in veliko druzega po Palestini vernilo v ovčnjak katoliške cerkve, samo da se Rusija spreoberne, ali pa še poprej. — Prav zadovoljni smo bili zvečer, ko smo dospeli zopet v avstrijansko sprej-miše, ker steza iz šent-Ivana do Jeruzalema je skorej zgolj kras in silno skalovje. Ako bi ob času Caha-rijevem ne bilo bolje, bil bi imel pač slabo pot, kadar ga je versta^ zadela, da je šel v Jeruzalem Božjo službo opravljat. Mislim, da kaki dve uri smo hodili, če ne več.
XXIX.
(Pripravljanje na odhod in spominki.  Maša na Božjem grobu in na Kalvarii.   Bernard Paskis in nekoliko naukov iz „TaImuda." Odpadnik nesrečni — njegova srečna hčerka.  P. Venceslav; vernitev v katoliško cerkev,)
Vernivši se iz Betlehema in šent-Ivana v Jeruzalem smo imeli potem nekoliko dni počitka, preden smo za stalno odrinili proti Nazaretu.   Obračali so ta Čas po-
potniki zlasti v pripravljanje in vredovanje raznih spominkov iz sv. dežele, ki jih je imel vsakteri seboj domu vzeti. Po cele zabojčke molkov in raznih izdelkov iz lesa sv. zemlje; podobe s cvetlicami vorta Getsemana in druzih znamenitih krajev; palme, ki smo jih bili dobili iz patrijarhove roke na cvetno nedeljo; kamni z Oljske goro, voda iz Jordana in Marij nega studenca; reči od mertvega morja, in še veliko enacega z mnogoterih imc-nitniših krajev obljubljene dežele, — to in tako je bilo, kar smo seboj jemali. Moj naj drajši spominek je križ z oljčinega lesa, v kterem so pod perličino vdelane svetinje z vsih štirnajst postaj ali štacijonov Jezusovega trpljenja ter je blagoslovljen za odpustke križevega pota.
Noč od 11. do 12. mah travna sem zdaj v tretjič prebil v stražišu Božjega groba, to jo, v malem frančiškanskem poslopji, ki se derži cerkve Božjega groba, m zjutraj Še pred štirimi sem na Božjem grobu od-maševal, — morebiti sem zadnjikrat v življenji imel to srečo. Ta dan popoldne mi je pripovedoval Bernard Paskis, Moravec, svoje zamotane dogodbe, kako je iz judovstva postal anglikanski protestant in poslednjič katoličan. O drugi priliki mislim njegovo življenje nekoliko popisati.
13. mah travna sem sv. mašo opravil na Kalvarii. 9 kako prijetno je katoliškemu duhovnu nekervavo daritev opravljati na ravno tistem mestu, na kterem je naš prehvaljoni božji Zveličar kervavi dar opravil za Vesoljni svet! Tisti dan sem šel še enkrat na Oljsko goro in sem marsiktere kraje bolj na tanko ogledal, ktere sem pa že poprej popisal. Bil sem v častitljivem grobu Marije Device, na mestu, kjer so aposteljni zložili apostoljsko vero, kjer je Zveiičar očenaš učil itd. V vertu Gctsemanu mi je eden frančiškanskih bratov, ki vert varuje, od debelega kamnitega čoka odbil s klad-vom več velikih kosov kamna, ki sem jih seboj vzel za spomin. Kamen z Oljske gore, kjer se je toliko imenitnih dogodb veršilo, je pač imeniten spominek. Mično Jo bilo , kako je vse gomazelo ruskih romarjev zunaj vertovega omrežja, kteri so zaupljivo klicali: „batjuška,
batjuška," in me prelepo prosili kamnenih šiber, ki so letele spod kladva, da naj jih jim dajem. Z veseljem sem jih po dovoljenji čast. brata med nje delil; tudi imenitniši Rusi so bili vmes. Neka ženka me je celo v simonijo (?) napeljevala ponudivši mi nekak denarec, kterega pa, se ve, nisem hotel vzeti. To priprosto rusko ljudstvo z veliko pobožnostjo obiskuje svete kraje. Gotovo naj veči del njih se ne zave razkolništva, v kte-rem tičijo,
14. mah serpana sem nekoliko prebiral „Nethivoth olam" ali „pravi Izraelit" od Rev. A. M. Taul-a (Frankf. 1859). Posodil mi je bil te bukve Bernard Paskis in so prav raične in podučne, ker v njih je pojasnovan „tal-mud" judovski in njegove neslanosti. Naj povem Čast. bravcem nekoliko, kaj uči in veleva „talmud judom." Po talmudu so 1. kristjani in muhamedani tajivci postave, ki nimajo nobenega deleža v prihodnjem svetu." 2. „Dopuščeno je am-haarez-u (neučenemu človeku) nosnici preparati, ga stergati enako kakor ribo. Vsakemu Izraelcu je prepovedano s hčerjo kacega „am haarez-a" oženiti se, kajti ona ni boljši od živine. Mož mora vse prodati, kar ima, samo da bi se mogel s hčerjo učenega oženiti." 3. Kakor je vsak zavezan svojega očeta spoštovati in se ga bati, tako je dolžan spoštovati in se bati svojega rabita bolj kakor svojega očeta." Ako kdo vidi, da njegov oče in ob enem tudi njegov rabi kaj zgubi, ali da ga težko breme stiska: mora rabi pred očetom rešen biti. 4. „Modri možje so rekli, strah pred rabitom je strah pred Bogom." 5. Sodba rabijevska je nezmotljiva. (Opomba. Terpinčili in umorili so judje Jeremija: tedaj rabi ne sodi nezmotljivo; — tako tudi ko so obsodili in umorili Jezusa samega. Pred raz-djanjem pervega tempeljna so judovski duhovni imeli pravico Boga vprašati v tehtnih in težavnih rečeh (5. Moz. 17, 8...), In takrat, ako so vprašali, je bila sodba njih velikega duhovna nezmotljiva; ako niso vprašali, pa zmotljiva, kakor v sodbi zoper Jeremija. Pri sodbi Jezusa Kristusa niso mogli več Gospoda vprašati, takrat niso imeli več „Urim in Thumim" in ne več zavczne
skrinje, ne več čudežne moči; bili so le zmotljivi ljudje, torej njih besede zoper Zveličarjevo besedo niso imele nobene veljave več.) Talmudisti pravijo dalje 6., da na učenje „Mišne in Gomare" (človeških vstanovil) se mora čez dve tretjini več časa oberniti, kakor na pisano postavo. Ženstvo, sužnji, otroci so bili prosti učenja. Rekli so: „Kdor hČ6r uči (ustno) postavo, se to tako ceni kakor bi jo učil kako prelomljenje." Dalje: „Vsakto-remu je prepovedano svojega sužnja postavo učiti." 7. „Nevernik, kteri se s postavo peča, je smerti vreden." Ravno tako, ako počitni dan praznuje." (Op. Pravil mi je Paskis, kako so judovski rabini pred Napoleonom I (kakor tudi parski katekizem zajude) neki stavek iz ,,Talmuda" tako skazili ali korumpirali, da bi spričali, da judovska vera uči: da se morajo tudi nejudjeljubiti, kakor judje, in da je dolžnost jim dobro delati. Tisti stavek pa tega ne pravi, ampak le novi testament: tedaj so judje s tem zoper svojo voljo novi testament priznali. Kliče torej Judom Taul: „Da ste rešeni unega gerdega uka, se imate le našemu Gospodu Jezusu zahvaliti!" Vidi se tedaj, kako natanko je Bernard vse preštudiral, preden je judovstvo zapustil, ker vse te reči in razločke je na pamet vedil, ter mi je večkrat kaj dopovedoval, in bil je o resnici katoličanstva prepričan vse kaj drugač, kakor pa mnogi naših „liberalcev," ki sicer prav radi terdijo, da so »dobri katoličani," vender pa so v društvih , ki se bo-zoper katoliške dogme, psujejo Gospodovo duhov-stvo in celo škofe in samega namestnika Kristusovega, "jih zmota ali pa potuha ni manjši kot je bila pri farizejih. Talmud uči 8., ako Izraelci vživajo oblast nad »malikovavci," jim je prepovedano kterega izmed njih njed seboj terpeti — tudi le mem grede; taki ne sme s^oz deželo iti. Ako nevernik, malikovavec vrekit6ni, li B.e smerti bliža, mu ne smemo na pomoč teči." Take zbloje imajo judje v „Talmudu" in slepi psevdoliberalci se nad tem nič ne spotikajo; katoličane pa bi bili precej pripravljeni beričem zročevati, ako bi imeli oblast, ker svoje dogme terdijo. O drugi priliki bom še tehtnih razlogov naznanil, kteri bodo jasno pokazali, da
je Paskis pač drugač študiral katoličanstvo, kakor ne-kteri drugi Judje, ki se sedaj k judovstvu nazaj povra-čajo, kajti so se bili zavoljo denara ali druzih neblagih okolišin pokatoličili.
Med tem ko sem imel s tukaj omenjenimi študijami opraviti, pride v avstrijansko gostiše Neža Frančiška Hakenbirk, sestra tretjega reda, ki je v bolnišnici sv. Jožefa bolnikom stregla, imela pa je v kratkem iti v Rim. Ta dobra oseba je bila pred nekaj časom, v stiski in pomanjkanji, šla v službo k nekemu odpadniku od katoliške vere, ki je sedaj protestanški misijonar v Jeruzalemu. Bali so se za njo, da bi tudi ona v toliki nevarnosti kje ne odpadla. Zgodilo se je pa vse kaj druzega. Dobra keršanska služabnica, sama vterjena v veri, je tudi hčer unega odpadnika v pravi veri podučila, ktera je skrivaj nezvestega očeta zapustila, se k sionskim sestram v Ratisbonov samostan podala, ter je prestopila v katoliško cerkev, ktero je njen oče zapustil. Koliko jc imel renegat oče, koliko pruski konzul opraviti, kako so po njo hodili, kako jo iz samostana vabili, prosili, silili, kdo bo to popisoval? Le samo še kacega Muhlfelda ali Šindlcrja je ne mara manjkalo k dover-šenemu igrokazu. Toda pri stanovitnosti značajne deklice bi tudi taki ne bili nič opravili; zakaj gospodičinja jc zvedila, kje je resnica in zveličanje, in ona se hoče zveličati, naj velja kar velja. Umaknila se je bila vednemu nadleganju v šent Ivan v drug Ratisbonov samostan, in ker je svitli patrijarh ravno ta dan (14. aprila) ondi 21—25 deklicam delil sakrament sv. birme, je bila tudi ona od sv. Duha po sv. krizmi in s pokladom Škofovih r6k poterjena v sv. veri. Slišal sem pozneje, da je šla v Pariz v novinstvo ter hoče tudi ona pristopiti k sionskim hčeram.
P. Venceslav Netherda, sedaj gvardijan vKairi, ki je z nami popotoval v Jeruzalem zavoljo tega, da je spovedoval romarje madjarskega jezika, mi je ravno ta dan pravil, da ga je neki protestant naprosil tergapod-uČuje in bo v kratkem se vernil v katoliško cerkev. Gotovo se ne bo nihče čudil, ako se ravno v tem mesta
pogosto drugoverci povračajo k luči in resnici, v kterem je Kristus, večna luč, življenje dal za resnico.
XXX,
(Kapela sv. Helene. — Efendi v patrijarhovem poslopji zraven cerkve Božjega groba; — na rainaretu. — Cerkev katoliških grekov. — Bolnišnica sester sv. Jožefa. — Poslovljevanje. — Kerševanje.)
Petnajstega malega travna. Ta dan sem sv. mašo opravil na preslavnem kraju, kjer je sv. Helena našla znamnje našega odrešenja — Kristusov križ. Kapela je globoko v zemlji, v ktero se gre iz cerkve Božjega groba, ker bili so vsi trije križi verženi v neko staro rupo ali vodnjak in zasuti z razno šaro. — Popoldne smo bili šli še pogledat hišo nekega efendi-ja ali ple-menitnika, čegar prednikom je bil Saladin daroval poslopje katoliškega patrijarha in ga ima še zmiraj der-Žina tistega rodu. To ozidjc je prav blizo kapele Božjega groba. Od tod so se natanko vidili hlevi, ki so nad frančiškanskim samostanom. Pa bilo je zraven kupelnih gornjih mostovžev tudi turško stanovanje — še manj ukusno od hleva, in med latinsko in greško kuplo prav vmes je bil tesen prostor, ki služi mohamedanom za njih romarsko hišo. Koliko teh ozidij se je zdaj odpravilo, ko jo bila nova kupla delana, mi ni znano.
Ob efendijevem poslopji bolj proti severu je raoha-naedansko moliše, džamija ali mošeja s silno visokim ginaretom (tenkim stolpom), na kterega smo stopali, proza me je bilo pod verhom stopiti ven na mostovžek, jj je okrog minareta, od koder se je pa prav lepo vi-dilo po vsem jeruzalemskem mestu! Se ve, da žalostno Je pogledati zlasti na mesto nekdanjega preslavnega tera-Peljna proti jugo-vzhodu, namesti čegar velikanskih zidov sedaj kviško kupi trebuhasta kupla Omarjevega rnedžita ali moliša.
Od ondod smo šli gledat cerkev katoliških grekov blizo jafiških vrat. Zidana je po jutrovski šegi. Ravno-merno trojnati ladii križevate cerkve je trojni vhod za Vehki altar, kterega lope niso zagernjene, kakor sicer
v greških cerkvah. Zgorej nad altarjem je vse počez stena z dvema verstama podob (12 aposteljnov z Zve-ličarjem v sredi) od zida do zida in naj na verhu v sredi je križ. Tako so veliki altarji po greških cerkvah. Po vsih altarjih leže bukve v greškem in arabskem jeziku. Nekaj podob je prav lepih po jutrovem kusu, posebno krasen pa je marmorni tlak po cerkvi. Slabo me je ginila neka jama za velikim altarjem, ki je blezo za ,,sakrarium" in se mi je zdela kakor smetišna jama, ker znati je, da pepel in oglje od kajenja in ne mara že druge reči vanjo mečejo. Prav dobro mi pa de", da sem bil tudi enkrat v greško-katoliški cerkvi.
V bolnišnici sester sv. Jožefa, ki ni deleč od ondod, je bilo pet redovnic, ki imajo majhen špitalič, in sprejemajo bolnike iz vsih verstev. One so le majhen od-delik tega reda, kteri ima svojo odgojilnico blizo cerkve Božjega groba. V malo kapelico hodi eden patri-jarhovih duhovnov maševat. To pot so bili le 4 bolniki v sobi; kolikor so je vidilo , so bili vsi arabci in mogoče da musulmani. —■ Nazaj v avstrijansko gostiše smo šli po mestnem ozidji pri strani odznotraj. Tako se zamore iti vse na okrog, toda sem ter tje je prav dosti nevarno in lahko se ubije, komur bi spodletelo, da bi v globel se zvernil.
Naslednji dan je bil predposlednji pred odhodom in treba ga je bilo oberniti saj po zmožnosti v dušni prid. Maševal sem v domači kapeli pred edinim altarčkom, ki kaže beg sv. Deržine v Egipt. 17. mah travna sem maševal v lepi frančiškanski cerkvi kervavega bičanja. Vsi peteri altarji tukaj so spomini terpljenja Kristusovega. Prav lepa cerkvica se ima za svoje marmorne altarje in druge znamenitosti zahvaliti napolitanski kraljevi deržini, ki je sedaj _ pregnana. Sicer smo skorej ves čas obernili v poslovljevanje; dopoldne smo bili vai popotniki pri konzulu in v samostanu pri kustosu, p°" poldne pa uni pri nas. Konzul je tožil, da boleha za merzlico ter pojde na Dunaj na oddih. Kustos nas je sprejel s posebno prijaznostjo, nam postregel in dal na pot predrazih spominkov.
V dan našega odhoda, 18. mal. trav., je bil v frančiškanski cerkvi keršcn Pavel Vojteh Jožef Pailes, kra-jaški druže h male Rusije, poprej jud, potlej anglikan. Kerstil (s pogodbo) ga je čast. o. Venceslav, boter mu je bil nas tovarš Čeh Vojteh Fridman. Potem je mogel dalje iti, ker ondi pri protestantih potem ni bilo več pomoči zanj. — V kapeli avstrijansUega gostiša pa jo bil keršen že imenovani Jakob Bernard Paskis (ali Paš-ges). Boter mu je bil naš romarski jodnik bar. Eberl, špiritval v Lincu, kerstil ga je dr. Čoke, takrat vodja v gostišu, sedaj v duhovskem pastirstvu na Dunaju.
Bernard Paskis. (Pisano v avstrijanski romarski hiši v Jeruzalemu 12. mal. sorp. 1866.)
Ravno zdaj-le sem slišal dogodbo, ki se smo šteti k posebnišim v človeškem življenji. Pravil mi jo je zgorej imenovani Bern. Paskis, in zadeva ravno njega samega. Da je pa resnična, mi je priča njegova pri prosta osebnost in vse okolišine njegovega silo zamotanega življenja.
Paskis ima neki 81 let, je pohlevnega, ravnega in zaupljivega duha, čedne zunanje postave, obličje njegovo pa kaže, da jo že marsikaj doživel in prestal na zemlji. Po domovini je Moravec iz Nikolsburga, po stanu rokodelec — oženjen ali pa prost, kakor kdo hoče, po rojstvu je bil Izraelec.
_ _ Prav mlad še se je v šoli dobro učil hebrejskega jezika in je takrat in pozneje veliko bral sv. pismo stare zaveze, kakor je pri j udih navada. Potem se je izučil krajaškega rokodelstva ter šol po širokem svetu žo v pervih mladenških letih. Bil je precej let, 5 ali b, če ne več, v Carjigradu, potem"nekaj časa v Tulci, zatem se je podal v daljni Egipt -- v Kairo, kjer je več let živel in delal.
rV< Zastran svojega življenja mi je pravil Bernard: Živel sem posvetno in ne po „talmudtt," kakor j udje »majo navado; jedel sem meso (svinjsko), ob sa'botah delal, se ne trikratno umival, kar jo judom terdo zapovedano itd. Sicer pa mi moje serce ni dopustilo , da bi
bil iskal sp&k in malopridnost, pijančevanja, mesnega poželenja, drušin itd. Ko sem prišel v kako mesto, sem poiskal kako družino svoje vere, ondi se pogodil ter plačeval živež in stanovanje s tem, kar sem zaslužil. Delo je bilo moje veselje.
Bil pa je gospodar v Kairi, pri kterem se je bil Bernard vstavil, terdoveren jud, ki je kmali spazil, da njegov gost je mlačen v svoji veri, da si pred jedjo rok ne umiva po judovski šegi itd., in zavoljo tega mu je bilo treba marsiktero preslišati. Tudi ni bilo opomi-novanje zastonj, kajti sklenil je poslednjič in celo za-rotil se, da hoče živeti natanko po vsi postavi Gospodovi.
Je pa pri judih terda zapoved, da z osemnajstim letom se mora vsak oženiti. Veliko namreč derže do poštenega in čistega življenja, in da bi se mladenČi v prostem življenji kako ne oskrunili in svojim nečasti ne delali, imajo to zapoved. Tako mi je pravil. Tudi našemu Bernardu je bila prišla ta doba, če ne ga že nekoliko prehitela. Bodi si, kakor koli, judje so tudi njega nagovarjali, da si mora družice življenja poiskati. Kakor pa je Paskis sploh premišljen človek , tako tudi v tej okolišini ni pozabil, da se ne sme vnemarno delati, ako ravno je pri judih zakon razvezljiv, tako namreč, da mož sme ženi razvezno pismo dati, žena pa možu nikoli ne. Menil je, da v Kairi si ne more žene dobiti, ktera bi bila po njegovi misli, in sklene v Bagdad se podati, kjer je ljudstvo še bolj priprosto, in ondi si pp_ iskati žene, s ktero bi mogel živeti v božjem strahu lP pošteno po Mozesovi postavi.
Res se poda na pot, pride v mesto in pridno dela-Kakor njegovi soverci v Egiptu, tako so ga jeli tudi tukaj na njegovo dolžnost opominjati. Dostaviti moram, da vsaka judovska nevesta na Jutru, ako hoče moŽ» dobiti, mora imeti nekaj tisuč piastrov premoženja, irx. sicer za tujce, če so tudi boljšega stanu, nekaj manj kot za domače.
Tudi Paskis je bil zadovoljen z ne preveliko doto, ktero mu je ponudil terdoveren jud z nevesto vred. Natanko je izprašal nevesto, če ga hoče čisto proste
volje vzeti, če je niso starši morebiti k temu silili in pa če ji je vse prav, ker on — ženin nima druzega premoženja razun obleke, ki jo ima na sebi. Z vsim tem je nevesta zadovoljna in 13ernard je priženil nekakih 500 piastrov (11 piastrov je 1 gl.) in začel svoje novo življenje.
Kmali pa je spoznal, da mu je njegova mlada nevesta vse preveč judovska. Ne le da se je do njega vse preveč tuje obnašala ter še pri njem jedla ni, mu le na mizo prinesla in zraven njega stala, ko je jedel, temuč Bernard bi se bil mogel po volji svoje svakov-šine pri jedi po jutrodeželsko na tla na pete vsesti in tako prav slabe jedi po ondotni Šegi vživati, m veliko veliko druzih judovskih in jutrovih sitnosti je imel premagati, kterih nisem mogel vsih zapaziti. In tako bi bilo terpelo še pet let, ker ravno toliko lčt mora po svatovšini še vsak ženin ostati v hiši svojega svaka. Ne vem, kako prav da je bilo, dosti je to, da poslednjič sta se ločila. Paskis je še marsikaj preterpel in zlasti z revšino in, zdi se mi, tudi z boleznijo se je boril v Bagdadu. Poslednjič gre zopet po svetu, in pride v Jeruzalem. Sprejčt v protestanško bolnišnico, bere, se uči, prevdarja, in postane protestant.
Zmiraj pa se mu dozdeva, da je v protestanštvu nekaj pomanjkljivo, in posebno mu je bilo zoperno, da so protestantje toliko zoper katoličane psovali in zabavljali. O neki priliki pride, zdi se mi, uro popravljat v avstrijanski hospic in se soznani s katoliškimi duhovni. Ondi oprašuje to in uno, in ne vem prav kako? zgodilo se je, da se je dal skrivaje v katoličanstvu poduče-vatj, ker v protestanštvu ni pokoja našel; tega pa se je bil tudi prepričal, da judovstvo ni pravo, ker iz sv. pisma ]e dobro previdil,'da prerokovanja so se mogle davno že spolniti in da je Odrešenik že bil na zemlji. Protestantje so bili njegovo omahovanje spazili in mnogotero Počeli, da bi ga od pokatoličenja odvernili; ali on je ostal stanoviten, dasiravno v svojo časno zgubo; iskal je resice, da jo je našel. Bil je nekaj dni kakor v duhov-nih vajah in v dan našega odhoda iz Jeruzalema je bil
keršen pod pogojo, ko bi ne bil morebiti protestanški kerst prav opravljen.
Da se pa bravči prepričajo, s koliko resnobo je iskal Paskis resnico, naj pristavim tukaj še razkazek nekterih mest iz sv. pisma stare in nove zaveze, ki se ozirajo na Kristusa Odrešenika sveta, in so posebno zmožne tudi slabega katoličana v veri poterditi. Kdor ima sv. pismo, po teh zaznamkih lahko pregleduje in se prepričuje, kako že naj starši bukve sv. pisma od prihodnjega Mesija prerokujejo, kako se je vse nad Jezusom in v sveti katoliški cerkvi spolnovalo in se spolnuje še zmiraj.
Svetopisemski izreki za Mesija.
Stara zaveza. Nova zaveza.
Človek podoba Božja. I. Mojz. 1, 2G—27. 5, 1. |
Greh pervih staršev. I. Mojz. 36. [ Rim. 5,12.17. 18. Jan. 3.8.
Perva obljuba Odrešenika. I. Mojz. 3. 15. Iz. 7, 14.      | Mat. 1, 23. Gal. 4, 4.
j Ilebr. 2, 14.
Odrešenik obljubljen Abrahamu, Izaku, Jakopu.
Djanj. apost. 3, 25. Gal. 3, 8. in 16.
Abr. I. Mojz. 12, 3. 18, 18.
22, 18. Iz. I. Mojz. 26, 4. Jak. I. Mojz. 28, 14. Ps.72,17.
Odrešenik iz Judovega rodu.
1. Mojz. 49, 10. | Skriv. razod. sv. Jan. 5, 5.
Hcbr. 7, 14,
Odrešenik iz Davidove hiše.
2. Sam. 7, 12—16. 19—29.   | Dj. apost. 2, 30.
Adam
porvi drugi I. Mojz. 3, 1. 17. | I. Kor. 15, 47. Mat. 4, 3.
I     Hebr. 2, 14.
Stara zaveza. Nova zaveza.
Odrešenik rojen v Betlchcmu. Mih. 5, 2. | Mat. 2, 1—16. Jan. 7, 42.
Čas prihoda Odrešenikovega. I. Mojz. 49,10. Dan. 9, 24— I Mat. 24, 15-21.  Luk. 19. 27. Hag. 2, 7—8. j 41—44.
Čudovito rojstvo OdreSehikovp iz Device. Iz. 7, 14. 9, 6. 7. | Mat. 1, 23. Luk. 1, 30—33.
|     Jan. 3, 16. 17. Čuda Odrcšenikove. lz- 42, G. 7. | Luk. 7, 20. 21.
Mesija tudi Odrešenik poganov (ajdov). I. Mojz. 49, 10.  Iz. 11, 10. j Rim. 15, 9.12. Hebr. 4,1.2. 49, 6. 52, 10. 15. |
Odrešenikova božja pa človeška natora. Iz. 9, 6. Mih. 5, 2. Ps. 110, | Jan. 1, 1. 2. 10. 30.14, 10. id. 1. Cah. 13, 7. |
Odrešenik zaveržen od svojega ljudstva. Iz- 53, 3. | Jan. 1, 11. 12.
Odrešenik mora terpeti in umreti za grehe Človeštva. ps. 16 in 22. 40, 49. Iz. 53. I I. Petr. 2, 21—25. I>an. 9, 26. |
Mcsijev prihod v Jeruzalem. Cah. 9. 9. | Luk. 19, 29—38. Jan. 1. 49.
Mesija izdan za 30 srebernikov. °ah. 11, 12. 13. | Mat. 26, 14—16. 27,3-10.
Mesija ne bo vidil trohnobe in tretji dan bo od smerti vstal. Ps- 16, 9. 10. Ozej 6, 2.      I I. Kor. 15,4. Djanj. apost. 2,
I     30-32. 13, 35 37.
Časti Mesijeve.   I. Mesija prerok. V. Mojz. 18, 15. 18. | Djanj. apost. 3, 22. 7, 37.
II. Mesija mašnik. p«. 110, 4. Cah. 6, 13.        | Tlebr. 5, 5. 6. 6, 20. 7, 19 - $1.
Stare zaveze. Nove zaveze.
III. Mesija kralj. Ps. 2, 6. 8. 110,  1-3. 45, j Mat. 2, 2. 22, 42 Mark. 6. 7. 12, 36.
Mesija imenovan Zemah ali mladika. Iz. 4, 2. 11,  1. Jcr.  23, 5. | Skriv. raz. 5, 5. 22, 16. 33, 15. Cah. 3, 8. 6, 12. ]
Mesija imenovan vogelni kamen. Ps. 118, 22. Iz. 28, 16. 8, 14. | Luk. 2, 34. Rim. 9, 33. I. Dan. 2, 34. j     Petr. 2, 6 — 8.
Mesija imenovan angel, ali angel Gospodov, ali angel
zaveze.
Sodn.13, 1 — 23. Iz. 63, 9. Ozej 12, 4. Mal. 3, 1. I.b. Mojz. 16, 7 — 14. 22, 11 — 18. 32, 24. 30. 48, 16. II. b. Mojz. 3, 1 — 6. 14, 19. 20. 23, 33, 2. Joz. 5, 13. Sodn. 6, 11 — 24.
Ilcbr. 6, 13. 14. Djanj. apost. 7, 30. 38. Mat. 3, 10—12.
Človeško serce je grešno.
I. Mojz. 6, 5. 8, 21. Ps. 51, 1. L Kralj. 8, 46. Jer. 17, 9. 10. Job 14, 4. 5, 12.
Pokora pred Bogom.
Eim. 3, 4. Jan. 3, 6. Rim. 5, 12. Efež. 2, 3.
Dj. apost. 2,  37. 38. 3, 19. Luk. 24, 46. 47.
Ps. 51, 5. 6. Iz. 64, 5 — 11. Jer. 14, 20 — 22. Dan. 9. 4—19.
Obrezanje Gospodovo. V. Mojz. 10, 16. 30, 6. Jer. | Rim. 2, 28. 29. Kološ. 2, 11. 4, 4. Joel 2, 13. |
Bog vabi.
Pregov. 8, 32 — 36. Iz. 55,   | Jan. 7, 37. Razod. 21,6.22, 1—9. |     17. 3, 18. 20.
Troj edinost Božja.
Iz. 48, 16. 61, 1. | —
Stavki stare zaveze, v kterih se govori o sv. Duhu. I. Mojz. 1, 2. 7, 15.  V. Mojz. 34, 9. Iz. 11, 2.40, 13.42, 1. 48, 16. 59, 21. 61, 1. 63, 10. II. Sam. 23,   2. Sodn. 3, 10. 6, 34. 11,  29. 13,  25.   14, 6.  19.  15, 14... Joel 3, 1. 2. 28. Cah. 4, 6. 12, 10. Mih. 2, 7.
XXXI.
(Odhod iz Jeruzalema proti Napluz-u. Ram ; Bire; Betel in njegove znamenitosti.  Efrajmski hribi in doline ter njih kraji; Silo; Kan-el-Lebben ; dolina Sava. Jakopovo polje.   Poljedelstvo in noša. Kraji ob potu , kakor Havara, Eliezerov grob, Abrahamov delež itd.)
Osemnajstega mal. travna ob 8/4 na 2 smo zapustili preslavno mesto Jeruzalem, ktero se nam je bilo že nekako vdomačilo, in namerili smo jo skoz damaške vrata po potu proti Napluz-u in Nazaretu. Na hribu Skopus-u smo se poslovili s pervim vodjem iz hospica dr. Coketom, ki se je v Jeruzalem povernil, drugi — gosp. pl. Hor-mann — je pa dalje z nami potoval.
Pervi znamenitiši kraj ob potu je Ram (Er-Ram), nekdanja Rama, kjer je katolišk misijon. Imenitna na tej poti je okolišina, da ondod je šel mladi Jezus iz Na-zareta v Jeruzalem na božjo pot. TerŽič Bire (Bireh, nekdaj Biroth) je v tem oziru posebno pomenljiv; tukaj namreč so bili starši pogrešili mladega Jezusa grede iz Jeruzalema proti domu. Birč ima 700—800 musulma-nov in nektere keršanske deržine. Ogledovali smo po-dertine nekdanje cerkve, ki je bila najberže v ravno omenjeni spomin zidana svoje dni. Zemlja ob tej poti se prav pridno obdeluje; povsod se kamnje v kraj in v obzidje spravlja ter zemlja obseva. Vidijo se tudi mnoge čede velikih in lepih ovc.
Na večer tega dneva smo se všotorili pod^ starodavnim mesticem Betel-om, ki je v tolikih ozirih imenitno. Ob času, ko so se Abrahamove čede ondod pasle, se je imenoval ta kraj Luz; ko je pa pozneje Jakop imel tukaj razodenje Božje ter je v britkostih dosegel z nebes sladko tolažilo, je dal'kraju ime Bet-el, hiša Božja, in postavil je darilnik Najvišemu. Po razdeljenji kraljestva je tukaj Jeroboam zidal tempelj, vanj posta-
vil zlato telo in ljudstvo zapeljeval k malikovanju, rekoč: „Lej Izrael! to je tvoj bog!" ni pa pustil ljudstva v Jeruzalem, kjer se je častil pravi Bog. Preroka Ozej in Amoz sta torej ime ,,Bet cl" spremenila v „Bet-aven," hiša pregrehe. O časih Makabejcev je bilo mesto vter-jeno ; stalo je še v času Rimljanov, Vespazijan je imel ondi svojo obsado. Sedanji čas se vidijo le bolj poder-tine. V razvalinah gradu, ki je pod vasjo, se nahajajo pogosto rimski denarji, in ravno izmed nas eden je bil enega kupil od ondotnega prebivavca. Že na večer smo bili namreč nekteri, prestopivši majhno podoljo — šli ogledat ostanke imenovanega ostrožja. Nazaj grede — nekoliko na višavo — zagledam dečka, ki jo šel pred nami, in prav živo se mi snuje v mislih dogodba 42 otrok, ki sta jih bila medveda stergala, ker so zasra-movali Elizeja preroka, gredočega iz Jerihe proti Be-tel-u. Takrat so kričali paglavci nad Častitljivimi možmi in duhovni stare zaveze, sedanje čase jih namesto vajo dostikrat odrašeni paglavci, ker mladi so veči del dobro podučeni in olikani, starejih mnogi so čednost in stra-hovanje zavergli. — V šotor jih po noči smo imeli slabo spanje, ker nas je dež nadlegal in veter žugal naše šo-torje si anektirati (v oblast si jih spraviti) ; pa je bilo vender kaj prijetno in poetiško.
19. mal. travna. Ze pred šestemi zjutraj se po Šotorih vse giblje, napravlja, mermlja, kliče. Malo kave je naše kosilce, pa hajdi na konjiče ! Na verhu hribca nad Betelom so prav na potu in ob potu silno skale, toda kaj lepe in gladke. Lahko je Jakop svojo dni na kteri spal in si še kaki kamen za zglavje d j ah Tukaj ravno namreč je po izročilu tisto glasovito mosto , kpv je bila tega očaka noč prehitela in je v spanji vidil le-stvo, ki je nebo vezala z zemljo (Gen. 28.) — Od Bi' tela dalje smo hodili ta dopoldan čez efrajinske gore in doline, ki imajo marsikaj divjaškega in robatega, pa tudi kaj mičnega, Hribi so s skalami in kakor zloženimi kamncniini ridami naplastani, dostikrat visoko pod verh obdelani, zeleno doline in znožja hribov pa seru ter tjo z oljkami, murvami in drugim drevjem obsajene.
Sploh, če je bolj proti severu in torej srednjemu pasu, bolj veselo je rastlinstvo ter lepši vegetacija. Čudno pa je, da tudi tukaj v nobeni dolini ni kakošne vode; silo razderte struge ali grape so, kakor je n, pr- tudi Cedro-nova pri Mar-Sabu. Fallah-i ali kmetje pridno obdelujejo zemljo po dolih in homcih: ni dvomiti, da tocl že veliko dela keršanski vpliv.
Kraje mnogotere so nam med potjo imenovali; tako so n. pr. Ajn Abrud, lepa vas na homcu, pol ure od Betel-a; zadoj Aatana; na nasprotnem hribu Džufur A'ana; vmes v dolini Ajn Sindža; daleč se vidi Birze. V Džefni še dalje so kristjani in gotovo tudi drugod. Zn ano je, da sedanji patrijarh jeruzalemski mil. gosp. Valerga je napravil že veliko katoliških misijonov med Jeruzalemom in Nazarotom. Se daljni kraji so: Dura, Ajn-Jerbi, Dei-ed-Džir, Ofra, Silo, Turmos-Ajar, Kam-Bali, in poslednjič Kan-el-Lebben, kjer smo ob desetih južinali.
Kmali zjutraj se nam je pridružil muslemski delavec, ki jo je za nami mahal in je bil viditi prav goreč čislavec svoje vere. Na vprašanje kam da gre, je odgovoril: „al hasid," na žetev. Ta mi je marsikaj povedal, pokazal in pojasnil. Okrajne ondotne je imenoval „blad tajeb", dobro rodovitne zemlje. Obnašal se je po jutrovo olikano, se ve, zanašajo se tudi na bakšiš, na kterega me je prav pogosto opominjal; ko Sli je n. pr. palico pobral, ki je na tla padla, je segel ■ roko na čelo, rekoč: „fadd'a," blagovolite, namreč jo sprejeti! — Gorica s podertinami Silo (Silo, sedaj Sejlun) nam je ostala na strani ; tukaj je stala skrinja zaveze, tukaj so delili dežele med Izraelove rodove; tukaj je bil pripeljan mladi Samvel k Heli-u, in tukaj jfl bil ta veliki duhoven z neprevidno smertjo umeri, *° je zaslišal, da sta njegova hudobna sinova konec storila v vojski zoper Filiščane in da je skrinja zaveze yzeta. Zdaj so ondi le samo še nektere podertine z ostanki nekdanjo cerkve, ki je bila pozneje v terdnjavo spremenjena. Take stare svetiša zdaj v novo pogosto pridobivajo kristjanje in zopet na njih cerkve zidajo.
Dopoldan proti desetem smo prestopili hribee ob Siluntu in nagnili se v prav prijazno dolgo dolino , ki se potlej steza od juga na sever proti Napluz-u ali nekdanjemu Sihemu, kamor smo na večer tega dne dospeli. Precej čez hrib ob znožji so stare razvaline „Kan el-Lebben." Tukaj je studenček še precej dobre vode; torej smo se ustavili in južino opravili pod milim nebom in na vročem solncu, kakor po navadi. Ko sem prašal po imenu te doline, mi je bilo kaj všeč, da so jo imenovali dolino Sava. Menijo, da to je bilo že Jakopovo polje. Tukaj je polje lepo obdelano, čede so se pasle po dolini, in ljudje so se mi prijazni zdeli. O pol 12 smo jezdili dalje po dolini Sava. Zemlja je vi-diti prav rahla; z dvema majhnima voličema je en sam človek brez truda oral. Plug je prav lahan, na leseno krevljo je čertalo nasajeno, vroči je imel dolgo prekljo. Potujočim je vetrič krotil vročino, da ni preveč pripč-kala. Noša moških po tem kraji, kolikor sem vidil ob potu, je dolga srajca, beduinski plajš, „imma" (nekako pokrivalce), pas in handžar (nekak bodalninož); ženske nosijovtiad belo pertenino tudi višnjevo priprosto ogrinjalo.
Ze omenjeni domačin in drugi so imenovali ob potu od doline Save ali Savije proti Naptuzu več krajev, ki pa nisem porok za njih resnično pisavo. Tako je nad Kan-el-Lebbenom hrib Silfil, malo dalje kraj Jasuf, ob gori Kabule je Emraje, višej Jetrna, nadalje zidine Kan-es Sabel, kodar je nasajenih obilno mladih oljk; ob koncu perve doline je Kabalaa; in šli smo dalje ob hribu Džamadji ob levi; ob desni je Avarta in nasproti zopet Havara, malo nazaj Burin. Ob homcu Džufur Kali sem zopet vidil rež rasti. Akrabe je Jep in veči kraj, ob desni naprej Beta, ob levi Oarif. Šli smo dalje čez hrib Meida in bila nam je ob levi vas Aabud, kjer so kristjanje, kakor tudi gotovo po mnozih druzih krajih, kar se pa med potjo ne more vso pozvediti in spra-sati. Že bolj popoldne je, ko zagledamo ob nasprotnem pridolji precej daleč pred seboj znani hrib Garicim; ob desni nam je grob Eliezerov , gremo pa po dolini, ki je bila Abrahamu ostala, ko je bil Lot izvolil za-se
lepši vodenično stran ob Jordanu. Že smo pred mestom Sihemom (Napluzom), kar smo opomnjeni, da smo neko znamenitost zgrešili, in podamo se nekoliko nazaj k Jakopovemu studencu.
XXXII.
(Jakopov studenec. Jožefov grob. Garicim in Hebal. Sihem, Prenočevanje v šotorih. Misijonska hiša. Samarijanski tempel in stari rokopis. Posnetek iz zgodovine: Časi očakov ; Abimelek; deljenje v dve kraljestvi; asirska sužnost; sovraštvo z judi in tempelj na Garicimu; pod Rimljani; evangelij vSamarii; Simon vražnik ; Justin mucenik; Samarijani pregnani z Garicima in kerš. cerkev M. D. ondi zidana ; Sihem pod musulmani, križarji; lbrahim paša. Sedanji stan.)
Devetnajstega malega travna popoldne. Kacih 20 minut od Mapluza (Sihem-a) na majhnem gričku, ki se naslanja na goro Garicim, je sloveči Jakopov vod-njakj kjer je bil Zveličar Saraarijanko poznanem pogovoru spreobernil in s tem tudi veliko sere v bližnjem mestu Sihemu ali Siharu pridobil za resnico. (Jan. 4, 5 id.) Vodnjak je v skalo vsekan in prav globok, toda s podertinami je posut; vidi se obok in razdertije ter kosovi stebrov iz sivega granita. Pod obokom je velika dvorana in sredi nje omenjeni slavni vodnjak. Že ob času sv. Jeronima je bila nad vodnjakom zidana lepa cerkev v podobi križa, ki je bila pa od Saladinovih trum razdjana 1. 1178.
Do 1000 stopinj dalje proti severu v dolini Mahma, °b znožji gore Hebala, je štirioglat zid, v sredi kterega je grob iz karana z nekterimi olepšavami. In ta spominek je po izročilu grob egiptovskega Jožefa. Tu sem so bili namreč preneseni njegovi ostanki iz Egipta. Tu Je bila Jožefova lastnina, pristava, ki mu jo je bil dal Jakop, njegov Oče. Judje, samarjani in musulmani imajo ta grob v veliki časti.
Grede" dalje proti mestu po dolini Mahma smo imeli tedaj ob levi goro Garicim, ob kteri je Jakopov studenec, in ob desni goro Hebal, ob kteri je Jožefov grob. Proti jugovzhodu je Ruidžib. Po dobro obdelovani dolini m skoz oljkovske loge smo dosegli poslednjič mesto
24*
Napluz. Akoravno je mesto precej veliko, je vender tudi tukaj brez primernih naprav za popotnike in treba nam je bilo unkraj mesta v šotorjih prenočiti. Pravil nam je g. vodja Herman , da so prebivavci prenapeti in pred malo časom še jezdariti niso pustili skoz mesto; sedaj nam pa vender ni nihče branil, akoravno so nas morebiti nekteri malo čudno gledali. Ponoči smo imeli k temu še dež, ki je peršal skoz šotorje ; meni je bil vse zglavje zmočil. Vender smo bili mi še prav srečni mem naših mukerjev (dragomanovih najemnikov s konji), ki so mčgli biti celo noč v mrazu in dežju na straži, ter so na konje in našo robo pazili, da bi kdo kaj ne pokradel.
Pred nočj6 smo bili šli nekaj malo ogledat mestne znamenitosti. Vidili smo katoliško misijonsko hišico, kjer se mašuje, zakaj kapela se to skorej ne more imenovati. Ondotni misijonar je bil odšel v Nazaret, kjer je imel kake tri dni ostati. Vidili smo šolo in nekaj zvezkov z arabskimi pisarijami, dva šolarčka in pa mladenča Daviida (Davida) Silfit a, Kiletnega Naplužana, ki se menda za duhovna uči. Stara ženica, blezo kaka redovnica, je ob enem služabnica misijonska in v tako imenovani kapeli prenočuje. Iz tega se vidi, v koliki silni revšini živi peščica ondotnih katoličanov. Nobeden m znal druzega govoriti razun arabščine. Katoličanov je neki tukaj do 50 duš, več je grekov, naj veči del je mohamedanov, prav malo pa jejudov, kakor tudi ostankov nekdanjih samarijanov, ki so imeli tempelj na bližnji gori Garicim.
Obiskali smo potem samarijanskega velikega du-h ovna, ogledali samarijanski tempel v mestu ob znožji gore Garicim. Samarijani so še slabeji s svojo vero kot judje, ker sprejmejo samo petere Mojzesovo bukve za pravo sv. pismo. Pokazal nam je veliki duhoven_ od davno sloveči stari rokopis iz Mojzesovih bukev, ki se ondi hrani; pisal gaje menda veliki duhoven AbisUaj sin Pineesov, mlajši Aranov , in bil bi po njih terditvi do 3500 let star. Toliko je gotovo, da je visoke staj rosti. Samarijansko pisan, je v veliki sreberni pušici
zvit in vsa pušica ima samarijanske napise izrezane. Prav postavni mož je bil spodobnega obnašanja, njegova deržina — morda hčere — je bila pa silo žlobodrava in zijalasta z nekim starcem vred, ki so nas nadlegah za bakšiš ali darila, kakor sploh druga derhal na Jutrovem.
Škoda, da v tako znamenitem mestu nismo mogli delj časa ostati in bolj na tanko ogledati tudi okolice, zlasti gore Garicima in podertin samarijanskega tem-peljna na nji. Imenitno, še preden smo prišli v mesto, je obdolje ter vboknjena podoba pečin ob obojni strani hriba Garicima in Ebala, za vojske prav pripravno. O koliko vojsk se je tukaj bilo! Po mestu, kakor sploh na Jutrovem, je polno ljudstva po ulicah, po delavnicah, ki so očitno ob poti itd., in vse je bolj umazano in vsednje. Ulice so navadno prav ozke, velike pa, po kterih smo jezdarili, so bile širji.
To je, kar sem v naglici vidil; zdaj moram pa ven-der tudi še kaj zgodovinskega omeniti.
Napluz, nekdanji Sihem, ima tako obširno zgodovino, da biy se dale samo o tem mestu dosti velike bukve popisati. Že iz časa Abrahama, Jakopa, Jožefa, zlasti pa od Abimeleha in ločenja pod Salomonom je to mesto znamenito. Abraham, ko je bil šel iz Harana in je deželo Kanaan prehodil, je bil prišel blizo Sihema, kjer je altar postavil, in mu je Bog obljubil, da bo njegovemu zarodu dal to deželo. Jakob je bil kupil polje y okrajni tega mesta. Poslal je bil tudi sina Jožefa v Si-bem, da naj pogleda, kako je z brati. Abimclek , sin Gedeonov,'se je bil dal v Sihemu razklicati za oblastnika v Izraelu, bivši pokončal 69 sinov Gedeonovih.
Po Salomonovi smerti se je dal Koboam v Sihemu za kralja razklicati, ker je pa po svetu mladih rekel, da bo ljudstvo s škorpijoni tergal , je deset rodov od njega odstopilo in izvolili so si Jeroboama kralja. (3. Kralj. 12.) Jeroboam je vterdil in razširil mesto Sihem, *i je bilo nekaj časa stolno mesto novega kraljestva.
Salmanasar je bil Izraelce gnal v asirsko sužnost, Kjer so bili pomešani med nejevernike in so zraven •lehova molili tudi Jažnjive bogove. Vernivši se iz suž-
nosti so prosili v Jeruzalemu, da naj bi se tudi oni vdeležili zidanja tempeljna in zidov. Judje pa jih niso hotli spoznati za mlajši Abrahamove in so njih darove za tempelj serdito odbili. To zaničevanje je bilo začetek silnega sovraštva med obema ljudstvoma, in bilo je toliko hujši to razdvojenje, ker je zadevalo vero in narodnost. Zidali so potem samarijani svoj lastni tempelj na gori Garicim, ki je bil ves podoben unemu v Jeruzalemu. Jožef Flavij pripoveduje, da od tistega časa je bil ta tempelj tudi pribežališe odpadnih judov. Sihem je bil odsihdob glavno mesto v Samarii. Leta 132 pred Krist. rojst. je bil Janez Hirkan razdjal tempelj na Garicimu.
Sihem se je pozneje do Rimljanov ravno tako so-vražljivo obnašal, kakor prej do judov; v zadnji judovski vojski so bili torej Rimljanje mesto razdjali, in napravili so ondi rimsko naselbo, ki je dobila ime Nea-polis, in od tod je sedanje ime Napluz ali Nabluz.
Evangelij dosti jasno pripoveduje, koliko sovraštvo je bilo med judi in samarijani. Samarijanka se je torej kej začudila, kako da Jezus, ki je iz Judeje, njo vode rosi. Tudi Sihar ima neki od zaničevanja svoje ime, er ,,šakara v hebr. (v arab. sakar) pomeni ,,pijan biti/' natezaje na pijanost, ktero so Judje samarijanora očitali.
Jezus in aposteljni pa , ne glede na mednarodno sovraštvo in pikanje, so iskali vse za resnico pridobiti, ker tudi po Samarii so sv. evangelij oznanovali. Sv. Filip n. pr. je bil v Samarii pridobil keršansko srenjo, ktero sta potlej aposteljna Peter in Janez tudi poterdila ali birmala. (Dj. ap. 8, 14. id.)
V Samarii pa je tudi Simon vražnik, hud nasprotnik sv. cerkve, počenjal svoje burke. Temu nasproti pa je bil ravno iz Samarije doma tudi Justin mučenik, veliki branivec resnice, izmed očakov apologetov. Pozneje je bil ondi škofijski sedež in prehiti tega mesta so bih na cerkvenih zborih v Anciri, Niceji, Jezuzalemu.
Leta 487 so se bili samarijani vzdignili zoper kristjane, toda le-ti so jih pregnali z gore Garicima in zidah so na tem hribu cerkev v čast Marije Device. Justinijan
je to cerkev zoper napade razdraženih samarijanov obdal a terdnjavo. Samarijani pa so se razširili po Egiptu, Damasku in celo do Rima, kjer so imeli shodnico pod kraljem Teodorikom.
Od tistihdob se je manj slišalo o Sihemu ; nosil je jarem musulmanov in imeli so ga križarji v oblasti. Pozneje je samarijanski pentatevh (Mozesove bukve) zanimal učene glave.
Naplužani so v novejšem času bili v vednem uporu zoper pašata akerskega in damaškega. Drugač kos pa jim je bil egiptovski Ibrahim paša, ki jih je bil 1.1834 kar naglo ukrotil. Toda, ko so v novo prišli pod turka, so jeli zopet rojiti.
Mesto, ob gori Garicim, v rodovitni dolini, je od deleč viditi kaj prijetno, vse v drevji in zelenji, in mislil bi, kdo ve, kolika lepota mora biti odznotraj, ker moli kviško veliko minaretov (stolpov) in pobeljenih ku-pel nad hišami; vender pa je znotraj manj prijazno, kakor sem že omenil. Toda pri vsem tem štejejo Napluz k naj bolj cvetečim mestom v Palestini. Kupčija zlasti a Pavalo, oljem in še posebno z mijlom, daje mestu znamenitost. Sihem ima sedaj kacih 8000 prebivavcev, med kterimi je pa samarijanov le kacih 150. Kacih 100 vasi se šteje k tej okrajini.
XXXIII.
(Lopi kraji. Sebastije, Samarijn ali Šomeron in njena zgodovina. Malikovavka iz Sidona, Ahab in Baalov tempelj, sužnost v Asiriji, Janez Ilirkan, Herod in nove zidanja , ostanki mesta in tempeljna. klanja Samarija. Grob in cerkev sv. Janeza Kerst. Musulmansko gostovanje do sv. Janeza Kerst. — Zgodovina groba in cerkve ^ sv. Jarieza K. — Žalostni konec Herodov in Saloinin. Lepo okrajine Daaalje. Sili. Majeron. Džeba. — Samur (Betulija) in njegove zgode. Kabatije in Dotain. Dženin.)
, Dvajsetega mah travna ob šestih zjutraj smo odbili iz Sihenia (Napluza) dalje proti Nazaretu. Kakor okrog Sihema, tako je uro deleč naprej vse polno le-Pega zelenega drevja raznega plemena. Dolina je kaj lepa; kolikor bolj smo Šli proti severu, toliko bolj do-
mače se mi je zdelo. Razloček v poljski rasti je res med Judejo in Samarijo silno velik. — Do 8 smo kake dve veči vasi vidili ob levi strani. Ob 8 smo dospeli na višino in odpori se nam je drugi dol ob levi, pokazali so se tudi iz daljine griči proti srednjemu morju in dvoje mesto v gorovji, ki so ju nam imenovali ,,Darb-Adič" in „Tolma.u
Nagnemo se v dol, in čez ne dolgo časa jezdimo skoz star obok v drugo prav imenitno mesto , če tudi je sedaj le revna vas, namreč v Sebastije (Sebustijeli), nekdanjo Samarijo. Preden pa o tem mestu kaj povem, naj omenim, da od Napluza dalje smo vidili že zrelih in zorečih žit, kakor ječmena, pšenice; pred Napluzom so bile žita še le v klasji in poprej še bolj mlade. Menda ondi ne določuje veči vročina bolj zgodnje žetve, ampak morebiti obilniši deževanje in bolj voclenični kraji. Ves hrib ob Sebastii je v oljkah in kraji sa-marijski so viditi rodovitni.
Samarija, hebr. Sorneron, sedaj Sebastije. To mesto je zidal Homri 925 let pred Kristusom. Postalo je bilo za malo časa tudi stolnica kraljestva Izraela, ki je bila vstanovljena zaporedoma v Sihemu, v Tirci (Tirtzah) in v Rami (Ramah). Ahab, Homri-ev (Amrijev) sin, je bil v zakon vzel hudoglasno Izabelo, hčer sidonskega kralja, in vgnjezdil je bil v Samarii s hudobno ženo češenje sidonskih malikov. Najberže na višavi Seiner jo bil postavil Baalu tempelj (i. Kralj. 16, 31. 32). Baal je bil znamnje solnca, ki so ga imeli za gospodarja na nebesu. Zavoljo nezvestobe in pregreh pa je bil Bog poslednjič samarijsko kraljestvo dal Asirijanom v roke, 1. 721 je bil Samanasar kraljestvo razdjal in prebivav-stvo odgnal v sužnost. — Pozneje je Makabej Janez Hirkan to mesto zavoljo njegovega ostudnega maliko-vavstva napadel, ga je celo leto oblegal, premagal in ga čisto razdjal. Gabinij, rimski vojvod in poglavar f Sirii, je bil Samarijo zopet pozidal; Herod, imenovani veliki, pa jo je bil silo zlepšal in vterdil. Cesar Avgust je bil namreč Samarijo Herodu v dar dal, zavoljo tega je Herod njemu na Čast zidal prekrasen tempelj*
mesto pa je imenoval naravnost cesarsko mesto, Se bas te (Avgusta). Kaj veličansko je m6glo res biti lepotičje tega mesta, ker še zdaj stoje in ležč po homcu nad vasj6 stebri od tempeljna in mesta. Cetert ure deleč ob poti po obeh straneh proti večeru sva naštela z g. Hermanom 150 stebrov in njih čokov. Na homcu v enem kraju pa jih kar cela rida skupaj veličastno še stoji. V 4. in naslednjih stoletjih so bili ondi tudi škofje, Marinus je leta 325 bil v nicejskem cerkvenem zboru. Križarji so bili o svojem času ondi v novo postavili škofijski sedež.
Sedanja Samarija, Sebaste, Sebustijeh je vas s ka-cimi 60 hišami, ki so skerpane iz nekdanjih podertin, in šteje do 500 prebivavcev. Naj znamenitiši ozidje je precej ob znožji homca musulmanski medžid (mošeja) ali prav za prav, ostanki cerkve sv. Janeza Kerstnika. Prav rad bi bil vidil grob in mošejo, pa k nesreči je bil ravno petek, musulmanski praznik, in taki dan ne puste nobenega drugoverca v svoje svetiša. Le odzu-naj smo vidili grob sv. Janeza Kerst., neko belo ka-elico globokeje v zemlji, in gledali smo podertine ne-danje cerkve, ki še zdaj kažejo, kako veličanska je mogla biti. Zidali so jo bili križarji med letom 1150 in 1180, imela je tri ladije in bila je izmed naj imenit-niših za cerkvijo Božjega groba v Palestini.
Grob sv. Janeza Kerstnika je iz skale izsekana votlina, v ktero se gre po 21 stopnicah. Musulmani •tnajo veliko spoštovanja do sv. Janeza Kerst., in so nad njegovim grobom zidali malo džamijo (mošejico) s pobeljeno kuplo, ki jo imenujejo „Nebi Jahija."
Zavoljo tolike častljivosti naj večega izmed prerokov naj tukaj nekoliko več povem o pokopu in grobu 8v. Janeza Kerst.
Znano je, da sv. Janez K. je bil V ječi ob glavo djan, ker je Herodijadina hči Šaloma od Heroda njegovo glavo tirjala, češ, da je tako dobro plesala. Tako lo hotla Herodijada, in tako je svoji hčeri zapovedala, da naj si izgovori glavo Janeza K. Neko izročilo pravi, da tferodijada je iz jeze jezik sv. Janeza b šivankami hodh^
26
potem glavo v cunje zavila in v neki skriven kraj zakopala, truplo pa ukazala venkaj vreči. Učenci sv. Janeza so ga prinesli v Samarijo in so ga na omenjenem mestu pokopali. Ze zgodaj je bila zidana cerkev na grobu prerokovem, ker obiskal jo je bil že sv. Anton iz PiaČence; križarji so bili toliko slavno cerkev pozneje zidali iz podertin Herodovega dvora. Pod odpadnikom Julijanom so bili v Samarii ondotni neverniki vlomili v grob sv. Janeza K., so njegove kosti sežgali in pepel po poljih raztrosili. Vender so pa mnihi iz Jeruzalema, ki so bili prišli svetinje počastit, s posebno serčnostjo rešili nekoliko teh dražčic. Z nevarnostjo svojega lastnega življenja so se bili namreč pomešali med oskrunovavce svetinj in so jih nekoliko oteli. Njih opat jih je potem podaril sv. Atanaziju v Aleksandrii in cesar Teodozij je dal ondi prezalo cerkev zidati ter so se v nji ti sveti ostanki hranili. Tudi glava sv. Janeza je bila po nekem razodenji sv. Janeza K. najdena in iz Makairus-a, kjer je bil obglavljen, je bila prenesena v Jeruzalem, poznejši čase pa nekaj njenih ostankov v Rim, nekaj pa v Amiens na Francosko.
Vender pa te izročila niso popolnoma zanesljive. Cisto gotovo pa je, da Herod in Herodijada sta naslednjič doživela prav žalosten konec svojega življenja, ka-koršnega sta bila vredna s svojimi pregrehami.
Arabski kralj Areta se je maševal nad Herodom, ker jc bil njegovo hčer zavergel ter je v prešeštvu živel z ženo svojega brata, zavoljo česar ga je sv. Janez K. tako neprestrašeno svaril. Napadel je Heroda in ga je v vojski tako premagal, da bi ga bil zaterl, ako M ne bilo Rimljanov vmes. (Jož. Flav. Art, 18. c. 5, 1-) Zraven tega je bil pa tudi kmali v Rimu zatožen in v
Herodijada za njim šla. (Jož. Fl. 1. c. 7, 1. 2.) Pa tudi tam ni bilo morivcu in prešestniku ne pokoja in ne ostanka, in umeri je poslednjič vjevšini na Španjskeni« (Jož. Fl. beli. jud. H. 9, G.)' - Še očitniši strahovanje je zadelo Salomo, kakor Nicephorus (h. e. I. 20) na-znanuje. Peljala se je v razveseljevanje čez zamerznjeno
pregnan, kamor je tudi
jezero, kar se led pod njo razpoči, vdore se v vodo, vrat pride med ledene gruče, ktere se zopet stisnejo in ji vrat prerežejo ... Tako se je godilo in se godi, da za hudobijo vselej nastopi kazen. Torej gorje hudobnežu!
Urno in med vednim peršenjem dežja smo ogledovali samarijske znamenitosti in se podali dalje. Košček belega marmorja, kakor sneg, je bil spomin od cerkve sv. Janeza, ki sem ga kupil od nekega prebivavca in ga seboj vzel za dragi spomin.
Dalje smo popotvali skoz poprej omenjeno kolonado ali stebrovje, na ktere koncu so znamenite razvaline, nekak stolp, ki je bil ali za brarabo ob mestu ali pa sa kake častne vrata med stebrovjem in mestom Se-baste. Tako lepe doline v teh krajih še nisem vidil, kakor je od Sebastije dalje, kodar smo popotovali. Znamenit je neki star vodotoč, gotovo rimsko delo.
Začeli smo se kmali bližati lepemu kraju Sili, kodar so sami logi prijaznih oljk, vse polja obdelane bi vsi hribi zeleni, skorej kakor pri nas. Po goricah raste neke sorte majerčn, ki se pri nas kultiviran dobiva in prelepo diši; po arabsko imenujejo to zeliše >,zatar" in ga devajo v kruh in druge jedi, kakor so Pravili; raste pa v celih germih. Proti enajstem dopoldne |c bilo, ko smo imeli južino namesti kosila v Sili. Skrivali smo se na nekem vertu pod košatimi smokvami, ker celo dopoldne je deževalo po malem, in včasi tudi Prav obilno. O y2l smo prišli v Džeba, kjer je star »tolp v zeleni dolini z oljkami in smokvami.
Cez kake pol ure dalje smo v lepi dolini šli mem terdnjave Samir, na okroglem prav prijaznem hoincu °b levi. Ni je kmali tako imenitne terdnjave, kakor 'e Sanur. In zakaj? Misli se, da Sanur i e nekdanja tako sloveča Betulija (Judit IV, 5-6; VII, 3), ki je bila na jugo ezdrelske doline in pri Dotain-u. Vse se dobro vjema, samo studenca ni ob znožji homca, ki ga sv. pismo imenuje (Jud. 7, 6. 7). Nekteri imajo Safed Pri Tiberii za Betulijo , kjer je pač lčp studenec ob-bomcu, toda druge okolišine so manj podobne. Vediti 1° zastran vode, da v Palestini je veliko strug suhih,
kjer je nekdaj voda tekla; tako se je med druziini potok Cedron čisto usušil. — Nekdanji čas je bil Sanur v oblasti samosvojnih sejhov. Djezzar paša ga je s 5000 vojaki obsedal dva mesca, pa zastonj. Še le njegov naslednik iz akerskega pašalika, Abdalah, se je s pomočjo emir-Bešir-a terdnjave polastil in je njene obzidja raz-djal. Vendar pa je menda ljudstvo 1. 1857 zopet obzidje delalo.   (Em. Izambert Itineraire, Pariš 1861.)
Morebiti blizo ure dalje čez grič v drugi dolini je ob levi Kabatijeh, in ne deleč od tam Dotan ali Dotain, kjer so bili egiptovskega Jožefa prodali njegovi bratje.
Ta kraj se še zmiraj menda imenuje Dotan, in je ob potu, kodar so hodile egiptovske karavane v Galaad (Genes. 27, 25.), 12 rimskih milj proti severu od Sanjarije (po Evseb. inJeronimu). Ljudje so viditi tenke, šibke rasti. Dosihmal je bila zala dolina samih gostih oljk in lepih žitnih polj. Jezdarili smo še dobro uro po bolj dolgočasnih dolinah, in potem smo dospeli v Dženin, kjer smo se pred mestom na travniku všotorili ob Štirih popoldne, in tu smo prenočevali — že tretjo noč, odkar smo hodili iz Jeruzalema proti Nazaretu.
XXXIV.
(Dženin. Planjava Jezrael ali Ezdrelon in njene znamenitosti. Mo-hamedanski rožni molek. Om-el-Fahem.   Nevarnost od razbojnikov. Zer-Ajn ali Jezrael.  Šolam ali Sunam. Obmizna godba. Gedeonova zmaga. Savlova sraert. — Saladin. Kleber. Nazaret.)
Dženin, nekdaj En-Ganim (vertni studenec), levi-tovsko mestice v rodu Isaharjevera, je v prav prijetnem, z zelenjem obdanem kraju. Tukaj se prične silovita in reimenitna dolina Ezdrelon, po kten smo drugi dan odili vse ljubo dopoldne. Pravijo, da Dženin im» 2—3000 prebivavcev in med njimi nekaj kristjanov. Nekaj poslopij je dosti čednih viditi, zlasti pa džamija ali mošeja. V njih hišah se neki dobi dosti dobro pre; nočevanje ; toda nam tega ni bilo treba, ker prebivali smo v svojih šotorjih. Ko smo drugo jutro ob Šestih skoz ta kraj jezdarili, je bilo že veliko ljudi na nogah, kteri so nas stermeli z nepremakljivim očesom.  Ta ah
ta je imel svoj molek s 100 jagodami v roci, kakor bi djal k jutranji molitvi. Na tem molku mohamedani le jagode prebirajo, io vsaka jagoda ima pomeniti ,,hvalo Božjo." Naj imenitniši musulmane je viditi, kako v družinah in pogovorih prebirajo svoj molek. Sploh se mora rauhamedanom priznati ta lepa lastnost, da svoje vere se ne sramujejo tako, kakor mnogi pri nas. Se ve, da je taki rožni venec kaj lahko moliti, ko ni nič druzega delati razun jagode prebirati, kar se godi tudi med sne-kedranjem in pogovori z druzimi. Mogoče pa, da so bili med temi molivci tudi kaki kristjani.
Precej iz vasi smo jo zavili po ezdrelski dolini pu stivsi kmali ob levi vas Om-el-Fahem (Mati oglja; to Če reči, da je v tem kraju veliko oglja, da ima z ogljem opraviti, ali kaj enacega.) Naj popišem najprej slavno planjavo, po kteri ravno popotvamo. Planjava Jezrael, po greško Ezdrelon, dandanašnji Merdž-lbn-Amir, se razširja poprek po severni Palestini od gore Karmela, ki je ob srednjem morji, doli ob hribih Gelboe, Taboru in malem Hermonu, pa do Jordana ondi, kjer teče iz genezareškega jezera. Dolga je 8-10 ur od vzhoda proti zahodu, od juga proti severu pa 4—5 ur široka. Mi smo šli tedaj skoz njeno širjavo. Ta obširni prostor ima podobo ostrega triogelnika, in se sme skorej pu-šava imenovati, ker le sem ter tje so kake vasi, ali bi djal, gnjezda. Zemlja je rodovitna, pa vode manjka. Kišon sam, ki ob deževji sprejema vse hudournike, Je navadno suh; ta potok izvira med Taborjem in malim Hermanom in teče v srednje morje. Nekdaj je bila ta planjava silo rodovitna, kar še zdaj po nekoliko razodeva. Vidil sem rasti pšenico, ječmen, graharico itd. ; tako imenovani „kaktus" raste po grobljah v divjačini, kakor pri nas robida. Vender pa je po naj lepših ravninah sredi med rastlinami tako gosto kamenje natro-^enoA ^a 8em ae 'e čudil, od kod se jemlje. Neko ne-utajljivo prekletje se razodeva tudi po naj lepših krajih.
Dalje od Om-el-Fahema so nam kazali kraj Muke-ble. V teh krajih zavoljo Beduinov popotvanje ni brez nevarnosti; leta 1847 je bila menda tukaj avstrijanski
karavani roba poropana. Priderve se namreč Beduini od Jordana tudi v te kraje na plen. Vlada turška si marsikaj prizadeva zoper Beduinc, pa si jih ne more nikoli popolnoma podvreči. Posebno smo se bali bližajoči se Zer-Ajn-u, ker se je tudi dragoman nekako sumljivo vedel, kakor bi ga skerbelo. Že od deleč smo vidili na horacu pred seboj 40—50 divjaških ljudi s konji vred, ki so se nekako gibali, in vsak trenutek sem gledal, kdaj nas bodo napadli. Pa strah je velikrat prazen; rekel je dragoman, da pri mestih ali vaseh, sploh med ljudstvom, se ni napadov bati, ker vlada potlej celi kraj odgovoren stori ; nevarnost je le po samotah, kajti se ne more nihče na odgovor tirjati. Ob 8 smo šli mem tega gnjezda, ki je na homcu, in ima dve nekaj večji ozidji, eno je kakor kaka terdnjava ali kastelj. Ni pa Zer-Ajn tako kaj , kar si bodi; ta kraj je namreč nekdanje mesto Jezrael, stolnica slabo-glasnega Ahaba in Jezabele, kjer je ta hudobna žena tudi nesrečni konec storila. Od tega kraja ima ime cela planjava, ker Ezdrelon je ravno to, kar Jezrael. Homec je poslednje berdo bližnje gore Gelboe. Šteje ta vas zdaj kacih 20 razdertin, med kterimi je kak sarkofag in druge starine; stari stolp je spremenjen v nekako sprejmiše za popotnike, kakoršno na jutrovem imenujejo kan. Cernikasti ljudje v tem kraju so lepe rasti, viditi prav čverBti in zdravi.
Dalje navzdol grede smo prišli v drugo dolino in bili smo zmiraj bližaj sloveče gore Karmela ob levi i« Taborja ob desni strani. Ob 9 smo bili v Solam-u> drugem znamenitem kraju, kjer nismo več toliko hudih obrazov vidili. Otroci so vpili za nami: „Hadži-baba-bakšiši!" „Romar (ali popotnik) — oče daruj mi!" Šolam je velika vas, obdana z drevjem in zelenjem, na mestu, kjer je bilo nekdaj mesto Sunam. Prerok Elizej je bil tukaj prijazno sprejeman od Sunamljanke, ktere sina je bil pozneje k življenju o budil. Vidil sem P" tem kraju rasti veliko naših želiš, kakor kamelic (k1 so po vsi Palestini), cikorije, divjega maka id. Polj6 je tukaj prav pridno obdelovano.
Proti 10'/^ smo pri studencu sredi obširnega polja vžili kosilce. Bila je velika vročina in kositren ploščic je bil hudo razgret, akoravno so veči del oblaki solnce zakrivali. Zato smo pa imeli pri kosilcu obmizno godbo, da malokrat tako. Velika luža z gostim, prav velikim bičjem je bila namreč zraven naše pojedine, in postrežne kvačice so v vsih mnogoterih tonih nam „dober tek" vošile. Ravno v tem kraju so šotorili damaški kupci, ki so veliko konj gnali proti Jeruzalemu. Damaški konji so posebno sloveči; tudi v nasi karavani ni bilo brez tacih, če tudi ne povem, kdo ravno je damaščana jahal. Vse drugo veselje pa je bilo, da smo imeli goro Tabor skorej vBtrič sebe in Nazaret že tako blizo.
Naj omenim še nektere zgodovinske znamenitosti, ki so se v tem kraju godile. Gedeon se je tukaj vojskoval svoje dni zoper Madijane in druge roparske ljudstva, ki so bile prišle čez Jordan in so se razsule Po jezraelski planjavi. Tepeni so bili grabeži tako, da lzmed 135.000 jih je samo 15.000 po skrivnih potih Prišlo nazaj v svojo deželo. Madijanska glavarja Oseb ju Zeb sta bila vjeta in ubita. Madijanska kralja Zebee-a ju Salmana je Gedeon preganjal čez Jordan , ji dosegel "v končal. Štirdeset let, kar je Gedeon še živel, se ti tolovaji niso več prederznili, hoditi ropat na Izra-?vi-v°v ~~ Savel je v tem ob gori Gelboe v vojski zoper * diščane žalosten konec storil. — Saladin je na ezdrel-ski plani premagal križarsko vojsko, da je potem bil zgubljcn tudi Jeruzalem. — Znamenito je tudi premaguje turkov v jezraelski planjavi po generalu Klebru m Napoleonu I 1. 1799. Abdallah, turški poveljnik, je jjamreč šel iz Damaska s silno močjo Aki (St. Jean-Acre) na pomoč in je francoskega generala Klebra, J,1 je imel le 3000 vojakov, s 25.000 turki obdal pri
'J-Kulo, blizo Tabora. Šest ur se je Kleber serčno J^anil zoper toliko sovražnikov. Sila je bila naj veči. ■**r poči kanona v neki daljavi.   Šel je namreč Napo-
eon s 3000 vojaki od Nazareta doli na pomoč, in strel ■le bil znamenje napada. Boj se prične, in vsi turki so 8e kmali razferčali na vse strani, 10.000 pa jih je bilo padlo.
Naj pristavim še to, da na planjavi jezraelski sem pervi- in edinikrat na vsem popotvanji vidil čbele. To je bilo ravno v Solanu; podolgasti perateni verči bo bili za panje na nekem starem zidu ravno zraven poti znasad naloženi, in vidilo se je velike trume teh živalic na njih marljivem delu ven in notri ferčati. Ali se mi je le zdelo, ali je res, da so bolj žive in hujše od naših; ne mara jim vročina prigreva, ter se navzemajo maho-medanskega fanatizma.
Ravno ob 12 smo bili na koncu ezdrelske plani in pričeli smo popotvati na kviško v kamnit hrib. To je bilo znamnje, da prijazni Nazaret ni več prav deleč.
Okoli poli dveh smo po gričih dospeli v Nazaret, ki mi je že z bližnjega grička kaj veselo ginil.
XXXV.
(Kako se cerkvene molitve zlagajo s ss, kraji. Sprejem v Nazaretu. Kapela oznanjenja. Procesija. Odgojilnica nazareških redovnic. Neka zgodba. Cerkve, Dober tovarš. Nekoliko iz zgodovine mesta Naza-reta in sedanji stan. Kaj mestu pomaga kviSko ? Sv. masa v M a rijni hiSici. Velika masa v tesarnici sv. Jožefa. Studenec Marije D-Cerkev nezedinjencev. Kristusova miza.)
21. mah travna je bilo pred praznikom, ki se imenuje ,,varstvo sv. Jožefa," in vse kaj drugač ginljive kakor sicer so bile besede v večernicah: ,,Missus est Gabriel Angelus a Deo in civitatem Galilaeae, cui nomen Nazareth, ad virginem desponsatam viro, cui nomen erat Joseph, alleluja." To je: „Poslan je bil angel Gabriel od Boga v mesto galilejsko, ktero se je imenovalo Nazaret, k Devici zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, — hvalimo Boga!" Popotovali smo namreč proti Nazaretu, ko sem večernice molil od tega praznika-Ravno proti temu mestu iti in gredč tako branje & brevirja moliti, to je kaj posebnega za katoliško serce-V sveti deželi dnevnice moliti je vse kaj druzega, k»' kor pa drugod, zlasti se psalmi kaj lepo podajo, kei' dostikrat tako živo živo zadevajo ravno na kraj, kodar človek hodi, ali pa na bližnjega, ali tacega, ki ga je ravno ogledoval.
Ljudoljubni očetje frančiškani v Nazaretu so nas precej sprejeli in nam postregli z limonado in kavo. Iz nove romarske hiše, kamor smo se bili vstaniii in ki je ločena od samostana, smo šli v cerkev in v duplino Marije Device, to je, v tisto kapelo pod velikim altar-jem, kjer je nekdaj bilo stanovanje Marije Device in ji je bil angel Gabriel napovedal včlovečenje Šinu Božjega, kakor se moli: „Angel Gospodov je Devici Marii oznanil, in je spočela od sv. Duha" itd. Bili smo nato pri procesii, ki jo imajo čč. oo. frančiškani k svetišem tega kraja, kakor je navada tudi v Jeruzalemu in Betlehemu. Tako čast. očetje leto in dan neprenehoma preslavljajo Po naj večih svetiših skrivnosti sv. vere. Kaj lepo so pri tem ginljivem opravilu peli dečki s patri vred. Še tisti večer smo mestice nekoliko ogledali. Vidili smo °dgojilnico nazareških redovnic, ki imajo več libanskih sirotinskih deklic v reji, in tudi zunanjo šolo za naza-reške deklice. Morajo pa po otroke dostikrat na dom hoditi, kar bi tudi pri nas bilo marsikterikrat potreba. P° unih krajih ni nič govora o ločenji šole od cerkve; zadovoljna je turška vlada, ako jim kristjani mladino kaj olikajo. Tako je bilo nekdaj tudi pri nas; kar je zdaj bolje, je storila katoliška cerkev. Pravila nam je neka redovnica, kakošne neusmiljenosti se včasi v unih krajih dogode. Pred malo leti so bili človeka oropali, *nn vzeli osla in robo, njega pa so pokopali; bil pa je p živ in ne čisto zasut, in je torej zopet na dan iz-lezel. Zunanja šola je imela takrat 100 otrok; znotra-tjjih smo vidili kacih 13 — 15 na dvorišu. Spovednik redovnic stanuje v neki hiši jeruzalemskega patrijarha. RodOVnjce g0 doma B Francoskega. Tudi zdravila sestre najejo, ker v Nazaretu ni nobenega zdravnika. Pred n°kaj leti je bil ondi eden frančiškanov sloveč zdravnik. Lekarnico smo še zdaj vidili, in tudi frančiškana, ki se nokoliko z zdravilstvom peča.
Potlej smo bili v cerkvi zedinjenih grekov, ki je b°lj revna, — in v katoliški maronitovski cerkvi, kteri lroaj0 tukaj kacih 250 vernikov in še dve podružnici, Pa samo enega starega duhovna, kteri je bil viditi prav
pobožen mož. V greški cerkvi je duhoven ravno nekoga spovedoval, in sicer očitno zadej v cerkvi; z veliko ponižnostjo je vstrič njega stal (je že neki taka šega), spovednik pa pri njem sedel. Ko smo iz cerkve šli, je nekdo ob vratih skledico deržal za milošnjo. Ta navada je pogosto na Jutrovem. — Tudi memo anglikanskega tempeljna smo Šli. Ti kraji Še z druzimi, ki smo jih drugo pot vidih, so na gornji strani mestica. Ob sedmih nam je bilo z lepo večerjo postreženo ; Bog plačaj dobrim patrom! Roinarnica, kjer smo stanovali, se imenuje „Casa nova," nova hiša, in je prav čedno, vkusno in pripravno 1. 1845 dodelana. Stanovala sva skupaj v eni sobici s čast, gosp. Pr. Verličem, Štajercem in prav ljubim prijatlom. Oba sva bila zadnje dni v Nazaretu nekoliko bolehna, še bolj pa g. Verlič.
Preden drugo opazovanje dalje pripovedujem, naj zapišem nekoliko iz zgodovine in sedanjega stanu tega preimenitnega mestica. Nazaret (arab. en-Nasra') je na višavi, pa vender v nekakem kotlu med drugimi gorami sozidan in se po brcžuljku skladoma dviguje. Vinogradi in verti z granati, oljkami mestice obdajajo. V stari zavezi mesto ni nikjer imenovano; dobilo je znamenitost se le od presvete deržine. Konstantin s svojo materjo je ondi pervo cerkev zidal; do njegovega časa so stanovali v Nazaretu sami j udje, nobenega drugoverca niso terpeli. Ko je bil sv. Jeronim prišel v Nazaret, je našel ondi terg s cerkvijo na mestu oznanjenja, in drugo na kraju, kjer je Zveličar odrasel. Po pervi križan9ki vojski je bil v Nazaretu škofijski se dež. L. 1187 je dobil Saiadin Nazaret v oblast. Pozneje je prešel zopet za malo časa v roke kristjanov, ko je 1. 1250 bil sv. Lu-dovik tam na božji poti; ali 1. 1263 ga je bil Bibars Bondukdar, sultan egiptovski, do čistega razdjal. Ob času križarskih vojsk, ko so bili Saraceni razdjali mesto in svetiša, je bila po pobožnem izročilu oteta hišica Marije Device, po angelih (1. 1291) prenesena na Ter-sat in čez nekaj let od ondot v Loreto, kjer se še zdaj časti. - Skorej skoz 400 let je bil potlej JSIazaret * pustoti ali obljuden samo   z musulmani.   Še le let*
1620 je emir Fahr-ed-Din oo. frančiškanom zopet dal hišico oznanjenja in dovolil novo cerkev zidati; pa še le med 1720 in 1730 je bila cerkev zidana, vender ne v poprejšnji velikosti in lepoti, samostan je bil razširjen in kerščansko prebivavstvo se od tistikrat množi do današnjega dne. Do 4000 prebivavcev ima menda zdaj mesto, izmed kterih je kaka dobra tretjina niohamedanov, četertina latinskih in maronitovskih katoličanov, drugi so nekaj zedinjeni, nekaj nezedinjeoi greki. L. 1837 je mesto veliko terpelo od hudega potresa. KerŠanska olika s svojim misijonom in šolami, ali sploh keršanska vera, je Nazaret tako povzdignila, da je med naj znamenitišimi sirskimi mesti. Ljudstvo je bolj priljudno kakor po druzih mestih in tudi čedniši rasti. Sploh se Nazaret vedno širi in zlepšuje, zlasti ker ima tudi obertnike, rokodelce in tergovce. Sicer pa je po mestu še precej nesnažno in nedušno, akoravno je pd deleč prav lepo viditi in so hiše res sploh prijazno oličene, bele in po verhu plane po ondotni šegi.
Naslednji dan (26. mah trav.) sem maševal v hišici Marije Device, ravno pri altarji angela Gabriela. Pozneje bom to svetiše natanko popisal. O '/27 je bila arabska pridiga s sv. mašo. Ker je bil ta dan omenjeni praznik sv. Jožefa, je bila pozneje velika maša v drugi cerkvi, bolj proti severu , namreč v nekdanji delavnici Sv. Jožefa, ki je bila ravno obnovljena in še močno prazna. Tukaj je bil odrejevani prečešeni Odrešenik sveta v svojih niladih letih, tukaj je pomagal Jožefu^ in Marii delati in dajal je prelep zgled nazareški mladini. To zaznamnuje tabla ob altarji z napisom:
Hic illis subditus erat. Tukaj jima je bil pokoren.
O slovenska mladina, ko bi prevdarjala, koliko imajo te besede v sebi! — Velika maša med lepim petjem dečkov in oo. frančiškanov je bila dolga; pričujoči so bili, mislim, veči del vsi oo. frančiškani in dosti obilno število ljudstva. Pri petih litanijah loretanskih v arabskem jeziku je vsa cerkev odgovarjala.   Nočem zamol-
čati prigodka, ki naznanuje značaj nazareškega ljudstva. Imel sem v roki majhne arabske masne bukvice, ki sem jih bil kupil v Jeruzalemu; majhen deček zraven mene to spazi, me zdajci zaupljivo poprosi, da naj mu knjižico posodim. Prav lično med čednim obnašanjem bere potlej iz bukvic mašo in na koncu mi knjižico pošteno zopet da. So ne mara evropejski ^liberalci" arabčiča tako omikali? —
Po cerkvenem opravilu nam je Br. Benvenut, Mo-ravec, skazal studenec Marije D. zunaj mesta proti vzhodu, kamor je Mati Božja po vode hodila in zanesljivo velikrat Jezus z njo ali pa tudi sam. Kako posvečene so stopinje, zaznamnjane s hojo presvete Deržine. Stena jo, se mi zdi, ob kraju nekega poslopja, iz stene je šest duŠkov, iz kterih voda teče več ali manj ; ne-kteri se s pipo odpirajo. Ljudi je veči del polno, ker jutrovci vodo nekako posebno spoštujejo in se radi umivajo. Voda, kakor sploh po unih krajih, ni tako hladna kakor pri nas. Nad potjo gredč k studencu smo vidili cerkev nezedinjenih grekov, kteri imajo dve cerkvi v Nazaretu, pa naj lepši hiše, ker oni z denarom ongavijo. Sploh povsod, kjer je le kaj mogoče, se na-stanujejo razkolniški greki, dostikrat v škodo katoliške vere. Toliko lepše pa bo enkrat, ko se spolnijo časi in pride veliki dan, da se verne greska cerkev k katoliški edinosti.
Popoldne smo ogledali v gornjem kraju mestica nekaj posebnega. Prišli smo v obnovljeno 1. 1861 dodelano kapelo in našli smo ravno sredi cerkvice silno veliko, skorej podolgasto in štirioglato skalo, ali bi djal pečino mehke lastnosti. Kaj če to v sredi cerkve? Iz; ročilo pravi, da je Zveličar z aposteljni pogosto na nji jedel in ima torej ime Mensa Christi, to je, Kristusova miza. Res, prav pripravna je za obedovanje. Čez 8 čevljev je dolga, kacih 7 čevljev široka, 2%^® visoka ter ima 39 čevljev v okrožji. Ko so kapelo popravljali in ličili, so pri znožji nekaj skale odbili in vzel sem je tudi jaz lep kos seboj v spomin. Tlakana je cerkvica s prelepim marmorjem iz Italije, ki vsaka
ploša stane 8 piastrov ali blizo % gl. Moravec Br. Ben-venut je delo oskerboval in olepšave sam delal, iz cesar se vidi, da po samostanih je še zdaj umetnost in vkus ter niso še vsega v štant vzeli „liberalci", ki samostance kakor živine preganjajo in nehvaležno obrekujejo, to pa potem ko so toliko storili za omiko in povzdigo narodov. Podoba Zveličarjeva, določena za veliki altar, je imela priti iz Benedekt, za stranka altarja bi imeli radi podobi Jezusovega in Marijnega presv. Serca — nekoliko veči v pozlačenih okvirih; ako bi ju kdo napravil, bi si pridobil lepo zaslugo za to svetiše. (To sem bil zapisal tam bivši, če so ju med tem že napravili ali se ne, kdo si vč?)
XXXVI.
(Kapela oznanjenja v Nazaretu in Marijna hišica v Loreti.)
Ni skorej dopovedati, kako prijeten je ta kraj; kakor v Betlehemu v kapelici rojstva Zveličarjevega, tako se tudi v Nazaretu na mestu oznanjenja človek ne more naveličati. Prav radi smo hodili v ta kraj maševat, pa tudi sicer molit, dokler smo bili v Nazaretu. Vreden je kraj Marij ne hiše, da ga nekoliko popišem.
Kapela Marijnega stanovanja je v veliki cerkvi Marije Device oznanjenja. Ta cerkev je bila zidana od cesarice sv. Helene, pozneje zlepšana, L 1263 pa po egiptovskem sultanu Bibars-u Bondukdaru čisto razdjana. sedanja cerkev je bila zidana 1. 1620 in razširjena v polovici 18. stoletja. Zidana je zdaj vse drugač, ker nekdaj je bila to širjava, kar je zdaj daljava in segla J° do vrat v prostornem dvoru, kjer se še vidita dva Polomljena stebra. Zato ima cerkev zdaj prav čudno podobo in ni velika. Ker je cerkev brez prave ladije, iiua človek kmali ko vanjo stopi pred seboj veliki altar, ki je pa veliko više od druge plani in se gre k njemu Po dvojnih stopnicah ob strani. Ravno v sredi pred velikim altar jem pa se gre po 17 marmornih stopalnicah v zemljo, namreč v kapelo, kjer je stala hišica Marije Device. Kako pa, da je pod zemljo? Razdertine od več-
krat razcljane cerkve in mesta so storile, da je to sve-tiše tako globoko pod zemljo. Pri nO vera zidanji cerkve so raji do kapele vhod napravili, in cerkev na posipi-nah zidali, kakor pa da bi bili toliko posut j a odpravljali. Gre se v votlino od juga proti severu. Po teh stopnicah tedaj se pride na mesto Marij ne nekdanje sobice; prostor je 17 - 18 čevljev dolg in 8 — 9 čevlj. širok. Veliki altar v ti kapeli, oznanjenje Marije D., je ravno spre-dej, še za stopnjo naprej; stranska altarja sta nekoliko bolj nazaj, in sicer ob desni, ko se notri pride, ss. Joahim in Ana, ob levi pa sv. Angel Gabriel. Ker s tem pisanjem utegne kdaj kak Slovenec priti v uni sveti kraj, naj to reč še nekoliko bolj razlagam. Veliki altar je nekoliko naprej — iz sobice že v kamro izrinjen; prava hišica je segla čez pervo štaplo nazaj, kjer se doli pride, pa za štaplo v oddelek velikega altarja, in njena dolžina je poprek. Sredino so oo. frančiškani zato izrinili dalje v votlino, da so altar postavili, ker daljna votlina sega še precej deleč v zemljo. Hišica Marijna je tedaj stala pred neko votlino (groto) ob hribu, kakor je pogosto pri hišah v Nazaretu, ker mesto je na obrežje naslonjeno. Veliki altar stoji vstrič zida, ki je stena ah pregraja med sobico in kamrico, in na drugi strani te stene ali zadej za velikim altarjem je zopet postavljen al' tarček. Tako so 4 altarji v kapeli, kjer je Marija stanovala, in se 4 ss. maše lahko ob enem opravljajo. X tem altarji zadej je prav lepa podoba sv. deržine, ki jo je podarila menda ces. avstrijanska rodovina. Pop velikim altarjem na tleh je na marmorni beli ploši nap>s:
Verbum caro hic factum est. Beseda se je tukaj včlovečila.
Ravno nad tem napisom nezmernega pomena je več srebernih svetilnie z večno lučjo.
Precej za altarjem sv. angela Gabriela, že na p**0; štoru kamrice, sta vstrič dva stebra, kterih eden, ^l je bližej vel. altarja, zaznamnjuje mesto, kjer je Marij*1 stala, drugi pa mesto, kjer je stal angel pri oznano-vanji. Pervi steber jo tako prebit, da je zgornji del ka-
kor bi v zraku visel, ker je le z zgornjim delom na višavi priterjen. Mavri so ga bili namreč o ropanji prebili, ker so menili, da je denar v njem. Kjer je altar sv. Joahima in Ane, tam je bila kuhinja takrat, ko je Marija Devica ondi stanovala.
Ob desnici zraven vel. altarja so vrata, da se gre za altar in dalje v votlino. Ta prostor je utegnil služiti za živinčeta, ali za kar si bodi. Od tod so izbite vrata tudi v samostan, ki je precej zraven cerkve. Obok nad pravo hišico je narejen, nad drugo votlino dalje v zemljo pa je natorna skala.
Ko smo bili pervi pot v tej duplini, me je naš popotni vodja ali „prezident" gosp. baron Eberl, konzist. svetnik in spiritval v Linc-u, pri večerji interpeliral ter pobaral, če sem našel kaj podobnosti med to kapelo ifi med kapelo ali Marijno hišico v Loreti. Vedii je namreč, da sem tudi v Loreti bil. Odgovorim mu, da že nekoliko. Nato me je gospod baron, ki je precej nagle kervi, nevoljno kavsnil, da nisem vedil, ali bi se jezil ali sramoval. Nikakor namreč ni mogel tega slišati, da bi bila kaka podobnost mod tema krajema. Sej tudi ni to kaka verska resnica. Bili smo v pervo le hitro malo po verhu pogledali to svetiŠe, in ko smo prišli čez nekaj dni s Taborja in Tiberije nazaj v Nazaret, smo Sli še enkrat ta kraj ogledat. Ko je gospod predsednik *o pot vse vidil in ogledal ter razlago slišal, je nepre-yidoma ves včren postal; posebno ga je presunilo, ko Je naš spremljevavec pravil, da je pred kaj časom bilo Prišlo nekaj protestantov , ki so na tanko ves prostor Pomerili in našli, da je dolžina in širjava čisto in ravno tista kakor v Loreti (privzemši debelost zidu sv.^ hišo). Nasprotoval je še, rekši, ako je loretanska hišica iz opeke (cegla), kakor se misli, potem gotovo ni res, da bi bila ravno tista. Brat samostanski pa, ki se čisto nič ni poganjal za to ali uno, temuč nam le pravil, kar se ve in govori, je za terdno rekel, da loretanska hišica nikakor ni iz opeke, ampak iz mehkega, nekoliko ru-dečkastega kamna, kakoršnega je tukaj (po Nazareškem) dosti, in iz kterega je tudi tista miza (Mcnsa Christi)
gornjega mesta, ki se pripoveduje, da so Kristus in aposteljni večkrat na nji jedli in kar je tudi čisto verjetno. Ako bi koga mikalo viditi omenjeni kamen, iz kakoršnega je bila zidaua hiša Marije Device, ali na kterem so večkrat jedli, aposteljni z Zveličarjem, mu s tem lahko postrežem, ker ravno od znožja omenjene mize sem ga dobil velik kos po Čast. Br. Benvenutu, s kterim sera se bil prijazno soznanil. Imeli so namreč ravno takrat več šiber od tiste velike skale, ker so kapelo popravljali, v kteri je taista, in so blezo zavoljo ravnote tlaka tudi skalo pri znožji nekaj vravnali.
XXXVII.
(Pot na Tabor. Stare in nove znamenitosti na njem; ruska cerkev in ruski duhoven; razgled s Tabora.)
23. aprila zjutraj proti petčm se je vsa naša po-otna družba odpravila jezdč na Tabor, ki je proti vz-odu od Nazareta.   Cez dobro uro popotvanja smo zo-et enkrat vidili nekak log divjih drevčs, menda čirov, ar je v uni deželi redka sreča. Bilo je polno zelenja, tički so vse križem peli.   Sli smo blizo vasi Kabadije ob levi in Itze ob desni.  Pot je poslednjič deržala na-vdol, od koder smo potlej šli kviško na Tabor.
Tabor pred nami je bil lepo zeleno obrašen, pa vender jnočno skalovit. Mislim, da je nekoliko višji, kakor Šmarna gora. Pot nanj je zlasti proti zadnjemu močno sterma in skalovita. Ob osmih smo prišli »a g6ro in smo obstali pod senčnim čirom. Hrib je poln trave, germovja in zelenja. Tercbinta (biiton), silo terdo drevo kakor dren, ondi prav pogosto raste. Precej lesa sem s tega preimenitnega hriba seboj vzel za spomin-1 Imeli smo najpred dve ss. maši v neki obzida"1 jami ali duplini na verhu hriba, ki so ju kapelo imenovali. Ni veči, kakor so repne jame pri nas P° kmetih. Se ve" , da se poprej napravi altar in vse p°/ trebno za Božjo službo. Vsako leto 6. vel. serp. pr1' dejo oo. frančiškani iz Nazareta z verniki ondotnih krajev s procesijo na goro, obhajajo Božjo službo in obed-vajo potem pod šotor j i, kakor je želel sv. Peter.
Po maši se je mislilo na nekoliko kosila, in le malo časa je nam ostajalo, da bi se bili okrog ogledali in prevdarjali tehtnost tega kraja, zlasti ker tisti dan nam je bilo treba se do Tiberije priti.
Hrib Tabor moram zavoljo njegove tolike sloveč-nosti nekoliko bolj popisati. Kake dve uri od Nazareta je ta imenitna gora, menda 1750 čevljev visoka, stoji čisto ločena ali na samem, kakor na pr. Šmarna gora, in ima na verhu obilno in precej široko planjavo, podobo kakor pričeljen kogel. Potrebuje se uro časa, da se na verh pride; pot gre na svitke in po več krajih je v skalovje vsekana. Tabor, holm, višava, po arab-Bko Džebel-et-Tur, tudi Džebel-en-Nur (hrib luči), se v sv. pismu imenuje tudi „sveta gora" (2. Pet. 1, 18). To je dokaz, da so že pervi kristjani ta kraj v posebni časti imeli. Že pod Jozvom je hila na tem hribu terd-njava Asenoth-Thabor (osterverh), in tudi pozneje je znamenit v zgodovini.
Naj veči slavo pa si je pridobil Tabor s tem, da se je bil Zveličar pred svojo smertjo tukaj trem apo-steljnom v nebeški časti pokazal — spremenivši se pred n.jhui, in jih je bil s tem poterdil za hude prehude po-»kušnje, ktere so za nje nastopale. Zato se pa ni čuditi, da je že sv. Helena na Taboru zidala cerkev; in sv. Antonin krog 1. 600 omenja na Taboru 3 cerkve, v spojen 3 Šotorov, za ktere je sv. Peter prosil. Glasoviti križar Tankred je na Taboru zidal novo cerkev presv. Zvelicarju in pa latinski samostan benedektinov ; toda *• 1113 so Saraceni vse mnihe pomorili. Drugi mnihi pa so se varno branili leta 1183 celo zoper JSaladina. Kristjani so bili naslednjič hrib v pravi tabor ali terd-ujavo spremenili. Razne dogodbeje med križarskimi boji skusilo to svetiše, poslednjič pa je sultan Bibars 1. 1263 vse razderl in razdjal, in planjava je ostala pusta do današnjih dni. Še zdaj je brez števila podertin iz prav razločnih Časov na tem hribu in obzidia je še veliko, zlasti ob južni strani. Tudi od nekdanjih cerkev ostanki žalujejo v samoti med travo in germovjem.
Današnjemu Času je bilo prihranjeno, da se bodo
tudi na Taborju, kakor drugod po sveti deželi, jele stare svetiša iz praha povzdigovati. Ni davno, ko se je slišalo, da namerjajo katoličani na Taborji cerkev zidati. Ru-sovska cerkev za razkolnike je bila po nekoliko že izdelana, ko smo bili romarji iz Avstrije na ti gori pred 2 letoma. Kmali na prostoru, kjer se na plan pride, so jo naredili na starem svetišu. Precej delavcev sem vidil mem grede, ko smo se s hriba povračali, pa naši to-varši se niso zmenili, da bi postali in pogledali, kaj je to. Jaz urno stopim s konja, hitim krog poslopja in najdem od severne strani vrata v novo cerkev. Ostermil sem zagledavši v samotnem kraju novo lepoto. Po tleh so bile sem ter tje verste lepih starih mozaikov med prezalim novim marmornim tlakom. Altar po jutrovi podobi s tablami od stene do stene je bil že skorej cel, in ni popisati, kako ginljivo je to na tako samotnem kraju. Lepo oblečen ruski svečenik je stal pred menoj, ko sera v cerkev stopil. „Gavarite pa ruski?" me je prašal, ko sem ga slovansko nagovoril. Prav prijazen je bil in z veseljem bi mi bil razkazal in dopovedal vse, ako bi naši ljudje ne bili tako silno naprej hiteli. Imel sem torej le prav malo trenutkov časa, ker bal sem se, da utegnem pot zgrešiti, ako se delj mudim, ali pa me zadenejo kake druge nezgode na samem. Pet let jo, kar delajo Rusi to cerkev, in najberže bodo napravili ondi majhno slovansko naselbico, ko bode dodelana cerkev b samostanom, kakor so tudi saj nekten Sloveni v Marsabi, v Betlehemu in drugod, posebno pft je njih veliko v Jeruzalemu. Upajmo, da ni predeleč čas, ko bodo tudi slovenski jutrovci spoznali, kje je pravi namestnik Kristusov na zemlji, in v taki naši nadi delajo in pripravljajo oni po sveti deželi za katoličanstvo.
Preden se pa ločim od tega ljubeznjivega kraja, na) omenim še, kakošen je razgled s Taborja. Proti večer« je včlika planjava Ezdrelon ali Jezrahel, in vidi se z*' dej do Karmela ob srednjem morji; le nekoliko mah* se vidi tudi morje. Proti severu in 3everu-vzhodu se kažejo hribi pri Safedu, in še delj gori snežnik velik1 Hermon, in bližej nas na planjavi dva rogova moli kvi-
ško znameniti hribce Korun-el-Hattin; tudi tiberijaško jezero se v enem kraju nekoliko vidi. Proti jugu je skorej popotniku pri nogah hribec mali Hermon (arab. Džebel-ed-Dahi) in sloveči vasici Najm in Endor. Dalje od mah Hermona je imenitni hrib Gelboe (Džcbel-Faku* ah). Mali Hermon in Gelboe zakrivata samarijske gore proti jugu.
S Taborja smo se nagnili proti Tiberii in pod hribom smo jezdili po prijetnih senčnih logih med veliko travo, pa tudi po robatem skalovji. Kaj veselilo me je, ko sem zopet enkrat slišal kosa veselo pa mično prepevati, kakor več let poprej deleč ob Nilu v Egiptu, ko mi je zopet znani vran zakrokal na ušesa. Na tujem je človeku vse sladko, kar koli ga spominja na ljubi dom.
XXXVIII.
(Pot s Taborja proti Tiberii. Znamenite podertine. Sami bazalt ali stebranec povsod. Znamenite plemena goved, drobnice. Beduinski šotori. Žito samosevsko. Oboroženi pastirji. Poljedelstvo. Pravi arabski konji. V Tiberii. Nekaj iz zgodovine in nekdanjih imenit-nost tega mesta. Sanhedrin. Juda Hakodeš. MiŠna; gemara ; ma-sora. Pričakovanje mesija. Pefva keršanska cerkev. K rižanski Časi. V francoski oblasti. Potresi. Sedanji stan mesta. Judovstvo. Cerkev 8V> Petra in samostan. Sv. Peter tukaj pervak postavljen. ,,Biba 8v- Petra." Nekdanje mesto. Vroče toplice. Tiberijaško jezero, njegovo okrožje, veličina itd. — Prigodek, ki no diši po rožicah. Kako 1*,.^ Paša Jeruzalem osnažiti. Odhod nazaj proti Nazaretu. Kobilice m njih svobodno gospostvo. Arbela; Vadi-el-Hamam; safed-B*i hribi. .. Gora blagrov. Velika rež. „Miza Kristusova ali mesto Pomnoženja kruha. Lubje. Saladin in nesrečna vojska ob Hatinu. Kana in njene znamenitosti. Rojneh.)
Grede s Taborja in od Taborja dalje smo prišli v dolino in k podertinam starega ostroga, kteri se mi je zdel posebne znamenitosti. Na 4 oglih ima močne stolpe, okrog pa leži polno kamnov bazaltov; iz zida^ teče dosti hladen studenček , ki nas je v veliki vročini kaj prijetno poživil, če tudi brez kupe in kozarca. Ozidje je ^rižansko, najberže je bilo kako gostiše ali hospic. Sej vae, kar kaj nekdanje olike kaže, je keršansko. Nekoliko dalje smo šli mem podertin, ki so jih imenovali »Kafersak/' ako sem prav razumel.   Vse polje, kakor
tudi te razvaline, ni druzega skorej razun karanje ba-zaltovo, s kterim je vse tiasejano. Bazalt je namreč kristalinsko kamnje temno-černe barve.
Kakoršno je kamenje, taka je tudi živina. Velika čeda tako lepih černih beduinskih krav, da so se prav reB svetile, se je na plani pasla po obilni travi; skorej vse so bile lisaste in tako debele, da so bile — bi djal — kar okrogle. Prav čudno se mi je zdelo , ker tolike enakosti še nisim vidil pri tako veliki čedi. Tudi nekaj velbl6dov aH kamel in druge čede je bilo ondi viditi.
Nasproti na drugi strani pa je bilo kacih 9 beduinskih černih šotorov, kakoršne ti ljudje seboj imajo in jih raz-pnejo, kjer ostanejo. Tako šotoriŠe je kakor majhna vasica, podolgast štiriogelnik — k večemu 60 čevljev dolg in 9 — 11 čevljev širok, pa tudi veliko manji. Sotorji imajo po več razdelkov, zlasti ima sejh ali poglavar svoj lastni šotor, ki je veči od druaih. Pregrinjala za šotorje pletejo iz černe volne. Kadar na enem kraji zmanjka paše, vode itd., spravijo vso robo za šotorje na velblode in gred6 dalje.
Kaj posebnega je, da po teh krajih raste cele kraje ovsa in ječmena kar divje; tudi na Taborji Bem vidil veliko tacega ječmena ; zdelo pa se mi je, da je le bolj gluho žito brez zernja. Pozneje sem vidil na „zveli-Čanski gori" nad moža veliko rež, skorej tako gosto kakor bi bila sejana, pa bila je tudi brez zernja. Naj-berže so te zeli samosevke, dobre posebno za živino.
Zmiraj nižej grede smo prišli pa tudi na lepo obsojano polje. Na ravnem je pasel star mož divjaškega pogleda nekaj prav tolstih ovc in nosil je na rami strašansko dolgo sulico ; z njim je bila žena, ali morda hči-Ne vem prav, če imajo tako orožje zoper zveri ali zoper tatove, ali pa zoper oboje, viditi pa je ondod sploh ah da imajo silo dolge puške ali pa enake sulice. Kteri popotniki vse presilujejo, kdo ve, kaj bi vse strašnega naznanovali? „Pač je to velika sulica!" rečem staremu pastirju memjezdč. ,,Kebira — sahije velika res," je pri" jazno odgovoril.
Po veliki ravnini še dalje je bilo po vsih krajih
vse na delu — živina in ljudje. Beduini so namreč dvojni, pravi Beduini (blezo od besede „badovi," divji), ki zgolj od pastirstva žive, in pa „Arabi," kakor jih v Palestini imenujejo, ki so popotovavni poljodelci.
Na tem poti smo vidiii tudi posebno čudnih ovae, ki imajo skorej tako širok rep, kakor je drugi život, in na koncu se konča v priterknjen majhen repek, kakor pri svinjah. Imel jih je pastir s silo dolgo pušo veliko čedo in djal je, da so vse njegove. ,,Enta rhani — si tedaj bogat?" mu rečem. „Sein," je odgovoril. — O Galileja, o Tiberijada — lepa okrajina, lepe, rodovitne poljane, zares obljubljena, pa zdaj ukleta in za-pušena dežela!
Naš dragoman Hana Avvad je pravil o tem popotovanji, da dober arabski konj stane 50—60.000 piastrov, tedaj 5—6000 gl. Po vBem svetu je namreč znano, kako imenitni so arabski konji, ki so se zlasti pri Beduinih srednje Arabije v svoji izvirnosti obranili. Beduinu pervi prijatel je njegov konjič; v svoji narodni pesmi pravi, da „Bablja, sulica in njegov rudeči urni in zali konjič ga bodo po smerti objokovali."
Proti večeru smo prišli na preval, s kterega se kar na nazdol gre v imenitno Tiberijo ob galilejskem morji. Vsi trudni smo dospeli v to mestice, ktero mi je ne-pozabljivo in silno drago, če tudi je zdaj vse revno in slabo. Prenočili in jedli smo v svojih šotorjih ravno ob rijaznem galilejskem jezeru. Ali more kaj prijetnišega iti kersanskemu popotniku, kakor spomin , kolikrat je ^veličar po tem kraji hodil in se po jezeru vozil? -
Tiberija, arab. Tabarija, stoji na mestu nekdanjega mesta Keneroth-a, iz česar je tudi ime jezera Genezaret, )n je menda tisto, kar je pri Jozvetu Rokbeth (Jos. 19, ^5). Sedanje ime izvira od cesarja Tiberija, kteremu na čast jo je bil zidal Herod Antipa, kacih 16 let pred Kristusom. Mesto je bilo obzidano in s terdnjavo oko-varjeno. Po razdjanji Jeruzalema je bila Tiberija eno [zmed središ za zedinovanje judovskega naroda, in v stoletji sedež sanhedrin-a (sinedrium-a), kterega predsednik rabin Juda Hakodeš je bil od 1.190-220 spisal
„mi6no" (ponavljanje); izročila nekdanjih rabinov o tempeljnu in Mozesovo božjo službo je namreč sestavil. Njegov učenec Johanan ben Eliezer pa je od leta 230—270 spisal „gemara" (dokončanje) ali drugi oddelek „talmud-a" (uk, berilo), ki se imenuje „talmud jeruzalemski," in je proti koncu tistega stoletja celo postavno moč dobil. Tudi je bila tukaj spisana ,,masora" (izročilo), ki je imela ta namen, da se ohrani izročilo sv. pisma in pa čista izreka; v sv. pismu so bile celo vse čerke štete. Sv. Jeronim je študiral pod vodstvom učenika iz te učilnice. (Robinson.) Judom je Tiberija tako imenitna, da od ondod mesija pričakujejo ; iz jezera Genezareta se ima menda dvigniti! —
Pod Konstantinom Velikim je spreobernjen jud ondi zidal keršansko cerkev; pozneje je mesto celo škofe imelo. V križanskih vojskah je Tiberija veliko terpela —- bivši zdaj v keršanski, zdaj spet v neverski oblasti. V 18. stoletji je bil glasoviti šejh Daher-el-Amer mesto vterdil. Leta 1799 so ga bili Francozi za malo časa v oblast dobili. Potresi 11. 1759, 1837 in 1847 so strašno razdevali to mesto.
Sedanji stan. Tudi sedaj še je Tiberija s starim razdertim zidovjem obdana tako, da se le od obeh konceh v mesto more. Ima tudi svoj grad z vojašino. Pre-bivavcev je blezo do 3000, veči" del judov, nekaj ma-homedanov, kacih 35 greških in samo 2 deržini latinskih katoličanov. Judje so afrikanski, španjski, rusov-ski, in kdo ve od kod vse, ki se ločijo po obleki m imajo več shodnic. Nemško sem jih več slišal govoriti-Skorej vsaka teh revnih bajt je štacuna, ali kaka roko-delnica; tudi polje je nekoliko obdelovano; vidi se pa* da ondi se pogrešajo kristjani.
Naj imenitniši poslopje gotovo je cerkev sv. Petra, ki so jo čč. oo. frančiškani iz Nazareta zopet vravoah in pozidali, kolikor je bila razdjana. Tudi majhen samostan je zraven in eden očetov iz Nazareta ondi Božjo službo opravlja. Kaj častitljiva je ta cerkev zato , ker je menda na tistem mestu, kjer je Kristus sv. Petru izročil pastirstvo vse svete Cerkve. Po čudovitem ribo-
lovu na genezareškem jezeru že po vstajenji je namreč Kristus naroČil Petru: „Pasi moje jagnjeta; pasi moje ovce!" (Mat. 28, 16.) V velikem altarji te cerkve je torej sv. Peter s primernim latinskim in arabskim napisom. Za veliko dobroto Božjo spoznavam, da sem mogel v tej znameniti cerkvi sv. Petra maševati, kakor več let poprej v Rimu na grobu sv. Petra.
Naj omenim še to posebnost, da v galilejskem z ribami bogatem jezeru je tudi pleme rib , ki jih imenujejo „ribe sv. Petra." Ali ni to izročilo večna priča tega, kar sv. evangelij pripoveduje, daje bil namreč sv. Peter na Jezusovo povelje mrežo vergel in 153 velikih rib zajel, in po tem čudežu bil postavljen za poglavarja vesoljne cerkve! Ker se pa judje in raobamedani kujajo in nočejo „petrove ribe" jesti, so te ribe v Tiberii po ceni in kristjanom je s tem vstreženo ; samo škoda, da jih je še premalo ondi.
fi Nekdanje mesto je bilo veliko veči; deleč proti jugu je v ravnici pod' berdom vse polno podertij, veliko razkosanih stebrov itd., kar očitno kaže, da je imelo mesto lepe in slovite naprave. Znati je, da ob jezeru so bili kar stebrovski mostovži.
Nekoliko proti jugu ob jezeru so dvojne toplice, stare in nove, s silno vročo žepleno vodo, ki blizo jezera izvira in vanj teče. 47—49 stopenj vročine ima studenec tam, kjer iz tal teče. Na obeh krajih se je nekaj ljudi kopalo; neki černuh je hvalil vodo, da jo vroča kakor ogenj: „zej en-nar." Tudi ob severnem kraji teče velik in vroč studenec v jezero.
Zdaj pa še nekaj o jezeru. Kakor Egipčani svojo veliko reko Nil imenujejo „morje" -- ^aher,"^ tako se Judi tiberijaško jezero večkrat z imenom „morje" čisla, kličejo ga namreč „galilejsko morje," genezareško jezero," »rab. „Baher et -— Tabarieh," ' to je tiberijaško morje, "o jezero je kaki dve milji proti jugu od jezera Me-rom-a. skoz oboje teče reka Jordan. Dolgo je polčeterto unijo, naj veči širjava njegova je eno miljo. Ima pa prav dobro in čisto vodo, ki se da prijetno piti, in ve-»ko rib preživi v sebi. V prav prijetnem kraji je, ob-
dajajo ga hribi; zemlja okrog je bila nekdaj silo rodovitna, torej je bilo svoje dni ob jezeru polno mest in tergov, zdaj pa so same razvaline. Še zmiraj pa rastejo bolj redke zeli&a in germovje ondod, in zlasti ob severnem kraju sem vidii nad moža velike vsaktere ze-lisa in rastline. Pa ker ni marljivega obdelovanja, je vse bolj divje. Med Magdalo in Betsajdo so veliki prostori nekega hudega in visokega osata, da konj in jezdic na njem ni varen pred tem ostrim spakom. Ali temu nasproti spet po več krajih cvetejo ob kraju jezera cele germičevja oleandrov, in to je od deleč tako mično in lepo viditi, kakor bi bilo jezero obrobljeno s prekrasnim rudečim žametom. Znamenito je, da tega jezera poveršina je 700 čevljev globokeje kakor pa Brednjega morja.
Mesto Tiberija je tako tik jezera, da obnožje hiš voda izpira. Kakor je sploh zanemarjeno, tako imajo tudi komaj kak čoln za na jezero; le en sam krat se spomnim, da sem vidil, ko se je precej ljudi peljalo čez jezero.
Se eno reč naj povem, ki sicer ni po rožicah dišeča, pa značajua za une kraje. O neki priliki, ko gremo v mesto, je tako silno naproti zanedisalo, daje bilo treba kar precej rute poiskati in nos zavarovati. Kaj je bilo? Pred nami ob pota ravno pri mestnem zidovji se je pes pasel v drobu mertvega osliča. Ne včm prav, iz kakošne vraže, ali nemarnosti mohamedani merhovine ne spravljajo v kraj, temuč jo kamor si bodi veržejo, — morebiti ravno zavoljo psov, ki jih cele čede brez gospodarjev okrog leta, da se z njo gostujejo. Jeruza/ lemski paša je pred nekaj časom imel veliko opravit}? da je to napako odpravil in meBto osnažil. Za opoto»" novanje, zapor, tepenje niso nič prašali mohamedani i še le ko je napovedal, da merhovina, ki se pred kako hišo najde, se bo tehtala in za vsako oko (nekaj ^ 2 libri) se plača 25 piastrov, — še le to je pomagalo-
Tiberija z jezerom se mi je bila tako priljubila, d» mi je bilo prav britko, ko smo jo 25. aprila zopet zfl' pustili.   O teh krajih bi bilo še kaj povedati, kar bom
pa pisal o drugi priliki; ko smo namreč skupno romanje dokončali, smo se trije iz družbe na posebnem popotovanji vernili skoz Fenicijo še enkrat nazaj v Tiberij o in druge ondotne kraje, in tistikrat sem vidil še veliko znamenitega po ondotnih krajih.
Obernili smo se tedaj zdaj zopet proti Nazaretu, toda po drugi poti, to je, čez zveličansko goro mem dvoglava Karun-el-Hatin-a in skoz Kano. Grede v hrib smo vidili silne trume prav mladih kobilic; kakor Čebele v panjih, tako so se gnjetle ob germih in po polji ob potih, in delale so vedno nekako šumljanje s peru-tirni. Moram pa pristaviti, ko smo čez 10 dni prišli z gg. Hormanom in Fridmanom nazaj v ta kraj, so te ži-valice Še zmiraj imele svoj tabor, in velik napredek so bile storile v svobodi in omiki; kajti bile so veliko yeči in tolstejši, pa tudi osorniši šum so delale po divjem ovsu.
Gredč na višave se delj časa nazaj vidi galilejsko morje.   Vidi se ob severu gorovje Arbele in začetek velike rupe Vadi-el-Hamam (golobje doline), in višej gori hribi od Safeda, proti severnemu   vzhodu Snežnik včliki Hermon in o jugozahodu gora Tabor, pred nami pa višava Karun-el Hatin,   Kazali so nam v teh krajih polje, kjer so učenci Jezusovi klasje smukah; malo dalje hribec blagrov ali zveličansko goro , kjer je imel Bog in ZveliČar slovečo „pridigo na gori." Po ped dolgo gluho klasje reži — gotovo samosevke — je molelo kviško na silo visokih steblih, tako da smo zamogli s konja po njih segati.   To je blezo nekako žalostno znamnje uklete in opustotene zemlje, ki je bila svoje dni tako silno rodovitna.   Ob ravno tej poti na desno kažejo nektere skale, ki jih arabi imenujejo Hadžar on-Nusrani (kamen kristjanov) latinci pa „Mensa Chri-sti" — mijjo Kristusovo, ker izročilo temu prilastuje pomnoženje kruhov in rib.   V skale je neki več znamenj križa vsekanih od pobožnih romarjev.   Nas, kolikor včm, na to znamenitost niso opomnili , ko smo ondi memo šli. Sicer pa drugi menijo, da omenjeni čudež se je godil pri Betsajdi.
Ob Tiberijadi smo pogrešali prijazne oljke in sploh ni bilo še veliko olikane poljske obdelave; torej nam je dobro delo, ko smo od Karun-elHatina dalje grede ob vasi Lubje zopet vidili veliko oljk, in pod oljkami ob 11 južino vživali. Tudi moram pristaviti, da v teh krajih od Hatina do Lubja je bila 1. 1187 nesrečna vojska, v kteri je Selah-ed-Din (Saladin) keršansko vojen-stvo popolnoma zmagal in naslednjič vso Palestino v oblast dobil.
Malo pred poldnem smo odrinili proti Kani, ki jo imenujejo Kafer-Kana, kamor smo prišli o %3. Ogledali smo revno greško cerkev, kjer oni terdijo, da se je bil zgodil čudež, ko je Zveličar vodo v vino spremenil; malo višej pa so razvaline katoliške cerkve, kjer smo v spomin Zvehčarjevega čudeža vidili velike verče, ki so nekoliko iz tal moleli, — se ve, da se ne pre-derznemo misliti, da bi bili še tisti, v kterih so takrat vodo in vino nosili. Kje prav da je bilo, kdo bo to razločil? Se celo v tem učeni niso edinih misel, če se je bil omenjeni čudež zgodil v tej Kani, ali pa morebiti v drugi Kani el-Dželil, ki je višej proti severu, zlasti ker obe Kani ste v Galileji. Vender pa je verjetniše, da je bilo v tej Kani, ki je bliže Nazareta. Pili smo vodo iz ondotnega dobrega in obilnega studenca in popotvali nadalje mera keršanske vasice Er-Rejneh v Nazaret, kamor smo prišli ob 4 popoldne.
XXXIX.
(Zadnjo jutro v Nazaretu. — Napoleonova celica. — Znamenita do-godba in čuden davek oo. frančiškanov. — Konjski tatovi. — Odhod. Karmel se prikaže; prijetni kraji', zajic; po czdrelski planj*"" in med Beduini; po dolini Kišonovi mem pogorja Karmela pro*1 Kajn; Turško novo leto. Kajfa. Na Karmelu.)
Poslednjikrat v Nazaretu sem maševal 26. aprila v svetišu Marije Device, in pa s prav posebnim duhovnim tolažilom po opravljeni spovedi. Sli smo bili potem v samostan, kteri je čisto na drugem kraji, kakor romar-nica, naše sprejraiše, namreč precej zraven cerkve oznanjenja. Vidili srno ondi stanico, v'kteri je nekdaj sta-
noval Napoleon L Bilo je namreč ob tistem Čusu, ko je bil turke na Ezdrelski planjavi tako zmagovito ote-pel, kar sem že o drugi priliki omenil. Spomin je ohranjen z napisom znotraj sobe ob vratih: „Cellule memo-ree dela demeure du general Napoleon Bonaparte en 1799." Celica ima št. 29. Ob levici je napis: „In hoc signo vinces (V tem znamnji boš premagal)— ob desnici je ime Marije D. obkrajšano.
Preden s popotvanjem nadaljevam, naj povem mikavno dogodbo od nazareškega samostana. Spomina vreden je davek nazarešlrih očetov frančiškanov — 70 pi-jastrov, kijih vsako leto plačujejo nekemu turškemu kmetu v Safedu nad Tiberijo. (Ta kraj imajo nekteri za pravo nekdanjo Betulijo, ker od Damaska je bil pri-loruastil Holofern, ki je bil tukaj končan.) Pred več leti, ko so goropadni turki morili patre in druge kristjane v Nazaretu, kakor večkrat, so častiti očetje bežali v Tiberijo in od tam v Betulijo (Safed), kjer jih omenjeni turški fellah (kmet) sprejme. Da bi bili pa res varni pred nezdušnimi klavci in morivci, jih dene v naj varniše stanovanje, kamor nobenemu tujcu dopušeno ni. Gro-zovinski turki se tedaj priderve in hočejo Častite očete frančiškane, da bi jih poklali. Fellah jim serčno reče: j.Jaz vam jih ne izdam in v neoskrunišče ne smete !"
Tako so morali odstopiti, kmet moslem pa potem patre v Jafo odpelje, in bili so oteti. Iz hvaležnosti mu da prednik frančiškanov ves denar, kar so ga imeli, namreč 70 pijastrov, malo čez 6 gl. Obljubili somu pa: dokler so patri tukaj in bodo kaj imeli in premogli, da zares in gotovo vsako leto dobi svojih 70 pijastrov davka. - In res — še dan današnji vsako leto moha-naedanski kmet in gospodar tiste hiše v Safedu pošlje °b svojem času dobrim patrom plačani list za 70 pijastrov, s kterim davek pobere, zraven pa tudi pritira tirjavee enega ali dva ovna za „bakšiš" ; tako je sploh ujegovo darilo več vredno kakor pa davek, ki ga jemlje. Hotli so se patri že odkupiti od tega davka, pa fellah ni bil zadovoljen. —
Tisto noč pred našim odhodom iz Nazareta, kakor
so tožili, so bili tatje ukradli dva tistih konj, ki so bili našemu dragomanu posojeni za naše popotvanje. Menili so, da so ju tatovi med Beduine gnali in tam prodali. Enaka tatvina se menda večkrat zgodi.
Po sedmih zjutraj smo zapustili prijazni Nazaret in odrinili čez hribe proti Karmelu. Precej čez grič v dolini ob levi kažejo Jafo, nekdanjo Jafijo, rojstni kraj sv. Janeza apost. in sv. Jakopa Cebedejevega. Sli smo memo Maalut-a, Samimi je, Zabde. Prestopivši neki ho-mec zagledamo od deleč hrib Karmel, arab. Džebel mari Elia, to je, hrib sv. Elija, kamor smo imeli zvečer priti. Vas Zejda, skoz ktero smo šli, ima silo revne hiše, kakor kertine.
Hribi po teh krajih so vsi obrašeni, polja vse zelene, človek se skorej čuti kakor bi bil v domaČih krajih. Ker smo jo precej hitro dalje tirali, je marsikteri s konja cepnil. Vidili smo tukaj pervega zajca na po-potvanji, kterega je g. Horman pokadil, pa le — da je hitreje bežal. Kmali smo bili zopet na ezdrelski planjavi, to je, na njenem severno-zahodnjem koncu, in jezdili Bino po nji morebiti kako poldrugo uro. Zopet so se nam nastavljali beduinski šotorji in tolste drobnice. S plani smo sli čez gosto obrašen hribec v dol k Kar-melu, ki nam je bil ob levici, hiteČim po obdolji Hartije proti Kajti, mesticu ob srednjem morji. Po tej dolini teče reka Kišon, ktere struga je pa navadno suha. Po grabnu pod Karmelom rastejo oleandri v divjačini; kaj prijazno jih je bilo viditi v rudečem cvetji.
O poli dvanajstih smo imeli predjužino pod drevesom čirom v dolini reke Kišon (Nahar el Mukatta), in ob 8/4l smo odrinili po ravnini Vadi-Jazur proti Kajti-Po polji se je paslo veliko konj. Malo pred mestom smo prestopili velik potok Es-Sa'adch, ki se razširja močimo do Kajfe.
O poli štirih smo dospeli v Kajfo, mestiee primorsko, polno ljudi (kacih 2000 prebivavcev), velik del praznično oblečenih, ker mahomedani so menda ravno obhajali svoje novo leto. Turške žene z otroci so čičale po pokopališib zunaj mesta. Drugi so pa tudi delali po
prodajalnicah; naj veči del ljudi tukaj je namreč kristjanov, torej se tudi ne čudim več, da niso otroci nas nadlegah za „bakši3", kakor drugod. To mesto je nekdanje teniško „Sycaminum." Tank red ga je bil v srednjem veku (1100) z napadom vzel kristjanom. Razširja se ob znožji hriba Karmela; prijazno se iz mesta vidi slavni samostan oo. karmelitov, sozidan na berdu ob srednjem morji. Znotranje mesta je bolj mračno-žalostno, vender so ulice nekoliko čedniše mem druzih jutrovih mest in krajev ; okrožje mesta pa je prijazno, vse lepo obdelano in zeleno, sapa silo prijetna in zdrava.
Zvečer ob petih smo prišli na zadnji odmen svojega romarskega popotvanja, namreč na hrib in svetiše Karmel, ki je pol ure od mesta.
XL.
(Karmelska gora in njena zgodovina.   Elija, njegov čas in njegove Čuda. Predpodobna meglica. Mladi Jezua s svojimi starši na Karmelu. Samostan na Karmelu, Elijev Studenec. Preroška šola.)
Prišel sem s popisovanjem na hrib Karmel, pa ne včm, kako bom prišel z njega, ker od tega preimenit-nega kraja bi se prav lahko dale popisati cele in ne prav majhne bukve. Naj poskusim povedati nekoliko.
Na vsem Jutru je malo tako lepih in davno in neprenehoma imenitnih krajev, kakor je gora Karmel v rodu Ašerjevem, na gornjem koncu obljubljene dežele. Znan je ta hrib iz zgodb sv. pisma in iz deleč razširjene karmelitarske bratovšine in karmelskega reda. 1200 čevljev se dviga Karmel nad morje, ktero ga ob znožju spira in naj lepši školjke ali mušeljne in druge znamenitosti na obrežje meče. Karmel pomeni „vertni log"^ ali ,.drevesnik" in res je bil v starodavnih časih z oljkami, vinskimi tortami, germovjem in lepodišečimi zeljši tako obrazen, da prerok Jezaija celo Odrešeniko-vemu kraljestvu, kakor „častitljivost Libanovo," tako tudi „lepoto Karmelovo" obeta. '(.Jez. 35, 2.) To pa po pravici, zakaj zemlja so nikjer tako lepo ne obdeluje, umetnosti nikjer tako ne evetejo, kakor v Odrešeniko-vem kraljestvu, to je, po keršanskih deželah. Tudi Kar-
mel več nekdanje lepote nima, odkar so nejeverniki une dežele gospodarji, ker oni le podirajo, kar prebi-vavci Kristusovega kraljestva lepšajo in napravljajo. Karmelski klošter sam so neverniki že trikrat bili raz-djali, ki so ga ravno verniki pred ne dolgo časom s strošld 500.000 frankov zopet zidali. Vender še zmiraj ima Karmel toliko lepoti je, da se lahko povzame, kaj je nekdaj bil; oljke in 16vori rastejo ob njegovem znožji, hiaeinte, narcisi in veliko druzib dišečih cvetlic ga zališa, mnogotere razdjanja in podertine kažejo, kaj je nekdaj tukaj bilo.
Ozrimo se pa nekoliko v zgodovino tega kraja.
Na tem hribu je živel več kot 900 let pred Kristusom preslavni prerok Elija v taki svetosti, da mu Bog ni dal navadne smerti umreti, temuč ga je Enohu enako v sv. raj prestavil, od koder ima ob koncu dni zopet na svet priti. Ob tistem času je bil Ahab kralj v Izraelu, hudobnež perve verste, v veri vnemarnik ali indiferen-tist, ki je bil za ženo vzčl hčer sidonskega kralja Et-baala, vso spačeno in razuzdano Jezabelo. Na njeno tišanje ji je v moževski slabosti privolil v Samarii baalov tempelj zidati s 450 lažnjivimi preroki, in še 400 druzih neverskih duhovnov za vse druge rnalikovavske hrame in loge po deželi, ktere je s tujstva poklical; duhovne Gospodove pa je dal moriti. Tudi Eliju samemu je po življenji stregel, ko mu je bil zavoljo tolike hudobije veliko sušo napovedal. Prerok je mogel bežati pred njim, pervič k potoku K ari tu ob Jordanu, in potem v slovečo Sare p to v Fenieii med Sidonom in Tirom, kjer je vdovi Sunamitidi v hvaležnost za sprejetje njenega umerlega sina k življenju obudil.
Silne britkosti je bil kralj pripravil nad deželo s svojimi pregrehami in spečanjem z nejeverstvom; že tri leta in 6 mescev ni bilo dežja na zemljo; kralj pa je nesrečo le preroku Eliju pripisoval in ga je p°; v s od dal iskati, da bi ga umorili. — Ker pa navadni pomočki niso nič več pomagali, je Bog s čudežem ljudstvo podučil, kje da je resnica. Neprestrašen stopi Elija pred Ahaba, mu očita njegovo in njegove hiše
pregreho, ter mu naroči, da naj k njemu na goro Kar-mel pošlje vse Izraelce, pa tudi 450 baalovih prerokov in unih 400 lažnjivih prerokov , ki so bili po logih sem ter tje po deželi in so živež dobivali od Jezabeline mize. Ker je lakota tako hudo pritiskala, se uda Ahab, da bi le šiba nehala, in tudi sam gre na Karmel. Tedaj Elija pred ljudstvo stopi in jih nagovori, rekoč: „D o-klej še hote omahovali na obe" plati. Ako je Gospod Bog, deržite se njega, če je pa bal Bog, se tega der-žite!" Vse ljudstvo molči, ker čutilo je, da je prizadeto. Zdaj se na Elijev svet zgodi tista znana poskušnja z darovanjem in z ognjem. Neverski preroki si pripravijo junce na altar za daritev, ognja pa ne pod njo, potem kličejo svoje bogove, da naj z ognjem z nebes zažgo daritev; skačejo in plešejo krog altarja, si znožmirane delajo, da bi bala k usmiljenju nagnili, in počenjajo tako °d jutra do poldne in še le naprej ; pa vse zastonj.
Zdaj pa Elija ljudstvo skliče, postavi altar, vola razkosa in da daritev in derva tako z vodo obliti, da le vse na okrog stala. Potem stopi kaltarju in ponižno moli: „Gospod! pokaži, da si ti Izraelov Bog in jest tvoj služabnik, in da sem to po tvojem povelji storil. Ushši me, da to ljudstvo spozna, da si ti Gospod, in se k tebi spreobcrne!" Ta trenutek šine ogenj z neba, požge dar, derva in še tudi kamne s perstjo in vod6 vred. Ljudstvo se svetega strahu na obraz verze in Boga moli, lažnjivi zapeljivci pa so bili peljani k bližnjemu potoku in vsi pokončani, ker po Mojzesovi postavi je moral umreti, kdor je ljudstvo k malikovavstvu zapeljeval. (5. Moz. 13, 5 id.)
In zdaj po toliki sili, stiski in lakoti zavoljo suše -7 kaj se zgodi? Elija gre na verh Karmela, se ponižno k zemlji skloni in moli za dež, in sedemkrat pošlje hlapca proti srednjemu morju pogledat, če se že k dežju uapravlja? In glejte! sedmič še le ugleda meglico z morja vstajati, kakor človeška stopinja. Precej nat6 naroči kralju: „Naprezi voz, ter idi doli, da te dež ne vjame." In neutegoma se neb6 zatemni in privresal ie velik dež. J
Imenitno je to, kar se je zgodilo, toda šo vse kaj imenitniši je to, kar je ta dogodba pomenila. Kdo je ta meglica, ki je imela v sebi pohlevni dež, ter rešenje za poginjajoče človeštvo? Učeniki razlagajo, da ta blažena meglica je bila ljubeznjiva podoba preblage Marije Device, ki je bila že tisoče let s tolikim hrepenenjem pričakovana od posušenega, to je, nerodovitnega in vsega zagroženega svetd; na enkrat pa se je skorej čisto skrivno in neznatno prikazala na duhovnem obnebji tega sveta ona, ki nam je v svojem naj čistejšem naročji prinesla otenje za svet, kteri je v svojih dušnih britko-stih že stal na kraju obupanja. Ta misel je poterjena tudi v sv. pismu; sej že v 71. ps. v G. verati se pričakovani Zveličar božji primčrja s poživljajočim dežjem, ker jo imel tolik blagor prinesti na zemljo; pri Izaiju (45, 8) pa se sveti kraj, od koder je imel k nam priti, primerja ravno z nebeško meglo. Elija, pravi sv. Avguštin, je bil podoba božjega Odrešenika. Elija je dar daroval, Kristus je daroval sebe za svet kakor neoma-dežan dar; Elija je molil na Karmelu, Kristus na Oljski gori; Elija je molil za dež, Kristus za milost Božjo človeškim sercem. Da je Elija sedemkrat ukazal k morju iti, pomeni sedem darov sv. Duha, ki jih je prejela sv-Cerkev.
Pa tudi neko prav prijazno izročilo karmclsko goro imenitno dela in pojasnuje, zakaj se Marija tukaj že toliko časa in tako priserčno časti. Po ustnih izročilih sta namreč Joahim in Ana, ki sta Btanovala navadno V Sefurii, 6 ur od Karmela, imela na Karmelu hišo za svoje pastirje, in sta z Marijo Devico večkrat na Kar-mel prišla. Pa tudi Marija da je povernivai se iz Egipt* z Detetom Jezusom bila na Karmel prišla, ter je tudi pozneje imela pobožno navado, kakor drugi bližnji pre; bivavci, na Karmel o praznikih hoditi molit, kadar bilo mogoče v Jeruzalem iti (prim. 4. Kralj, 4, 23). v Nazaret je namreč peljala ob morji pri Karmelu. Tudi Jezus sam, ko je hodil po vsih mestih in vaseh v Galileji, je neki tudi na Karmelu, tem posebno imenitnem kraju, prebivavcem Božjo besedo oznanoval in tako sc
je po besedi dopolnilo prerokovanje: ,,Še tudi Karmel gleda častitljivost Gospodovo, lepotijo našega Boga." (Iz. 35, 2., prim. Jan. 1, 14.) — Posebno imenitne reči na Karmelu so dandanašnji te-le: a) Karmelitarski samostan in v njem veliki altar karmolitarske Matere Božje, kakor se na podobah vidi. Podoba je stara in posebno umetno iz lesa izdelana. Pod včlikim altarjem v zemlji pa je votlina, v kteri je prebival Elija in tam blizo dežja z nebčs izprosil. Menihi so nekdaj posebej prebivali po pušavah sem ter tje po hribu, štejejo namreč čez 1000 tacih podzemeljskih stanic in duplin; ker so pa večkrat kterega mertvega našli, so se začeli ze-dinjati skupaj v kloštru. Tamkaj niso namreč sovražniki le samoyBeduini in drugi neverniki, ampak tudi divjo zveri. Se pred 5 leti je panter, nekega plemena tiger, koze tergal. Druga imenitnost je na drugi strani hriba b) Elijev studenec, ki teče izzive čisto bele skale, v ktero so, kakor bi bili nalaš vdelani černi kre-menci po vsem hribu, da je silo mično viditi. Zraven so razvaline prelepega nekdanjega samostana in cerkve. Tudi kažejo mesto, kjer je Elija daroval in kjer so bili balovi služabniki pokončani, c) Prerok Elija v svoji gorečnosti in njegovi nasledniki so mlade ljudi zbirali, jih k svetosti tako napeljevali, da so bili pozneje sami preroki. To se je godilo v nekem obširnem podzemeljskem prostoru ob hribu Karmelu, kise je imenoval Elijeva šola ali tudi preroška šola. V 12. stoletju se je na Karmelu pričel „karmeliški red" v pravem pomenu, kakor je še dandanašnji in ima več kloštrov tudi v našem cesarstvu. Zavoljo' posebnega češenja, ki ga je red vselej skazoval Materi Božji, so dobili redovniki tudi ime: „Bratje Marije Device hriba Karmela."
XLI.
(Sklop božje poti na Karmelu. Vpisanje v karmolsko bratovšino. — Ravno ta bratovšina v Novi utifti na Kranjskem; bukvice in pesem o njili. Vernitev v Kajfo in prenočevanje v cerkvi. Arabska sitnost in podkonzulova priljudnost. Prihod v Bejrut. Kancler Stefanelli. Dragoman Abdalla. V cerkvi oo. jezuitov — lepa obnaša mladine. »Stezica." Zgodovinsko mesta Bejruta. Sedanji stan; peščeni zasipi; urno napredovanje — v kersanski oliki in mnogem oziru. Zunaj mesta — pinovje in konjski diri. Ločenje).
Sedem in dvajsetega mal. travna sem sv. mašo opravil na glasoviti gori Karmelu in sicer na altarji in v duplini Elija preroka, namreč v zemlji pod velikim al-tarjem. Zgorej nad tem altarjem je altar Marije Device karmelske, nekoliko vzvišen od druge cerkve. Kes je to kaj posebnega: moliti in naj svetejši daritev opravljati na tem, od stopinj tako davnega preroka posvečenem kraju. Bog me usliši, za kar sem prosil, pa tudi deržino T—vo iz Ternovega, za ktero sem maševal. S tem namreč je bila sklenjena božja pot v sveto deželo.
Pred odhodom smo se vsi romarji zapisali v gla-sovito in z neštevilnimi odpustki in milostmi obdarovano karmelsko bratovšino. Opomnim naj o tej priliki, da karmelska bratovšina je bila tudi v Novi Štifti pri Ribnici na Kranjskem vstanovljena že leta 1715, obnovljena pa z višjim dovoljenjem h 1864. Prečast. g. J. Janež, ondotni kurat, ima veliko skerb za njeno razširjanje. Dobijo se ondi bukvice, vkterihje ta bratovšina s svojo zgodovino vred na tanko in bolj obširno popisana. Imenujejo se: „Kratko naznanilo začetka in sprednosti sv. karmclskega reda in z njim sklenjene velike bratovšine milostniga in čudovitiga karmelakiga škapulirja." (Natisnil Milic. 1865.) V rokopisu pa imamo precej do\go pesem od ranjeega dekana Ilicingerja, ki obsega zgo; dovino in milosti te bratovšine. V dokaz, koliko se tudi v sedežu katoličanstva ta red čisla, bodi samo to opomnjeno, da Pij IX, sedanji papež, so 22. rožn. 1865 dovolili , da vse ss. maše za ranjco bratovske ude im»j° pravico privilegiranega altarja, to je, obdarovane so s popolnoma odpustkom.
Veliko srno v kratkem času ogledali po hribu Karmelu,
proti večeru pa smo se vernili v mesto Kajfo, ker naslednji dan nam je bilo odriniti na morje. Celo mestice nima nič očitnih gostiš in prenočiš za popotnike ; prenočevati smo mogli torej v karmelitarski katoliški cerkvici ; — pervo noč v svojem življenji tako. Neki raz-kolniki, blezo greki, so nas sicer vabili, da bi k njim šli, toda k tujim vercem nas ni mikalo.
Zjutraj ob šestih 28. mal. trav. smo se odpravljali na parobrod „Amerika.a Takrat so nas mahomedani, ali morebiti tudi drugi vmes, za slovo še prav živo nadlegah; to je bilo kriča do sile o pregledovanji robe in plačevanji; k sreči se je avstrijanski podkonzul do nas prav priljudno obnašal.   Hvala mu!
Ob dveh popoldne smo bili že v Bejrutu, kjer smo se nekoliko pomudili in mesto ogledali.
V tem mestu smo dobili že gostilnico, in sicer pri greku Konstantinu Bao , pri kterem je bilo po šegi velikih lokand precej drago, pa postrežba dobra. Veliko, kakor je sam večkrat rekel, mu je bilo na tem ležeče, da bi ga drugim popotnikom priporočil. Sprejel nas je posebno gostoljubno vtem mestu avstrijanski konzular-kancler gosp. Stefanelli, Tirolec, izversten mož, nam postregel s kavo, šišo (turško tabaČno dimko), nas peljal s konzidstva na svoj dom , dal dunajskega ola ali pive, kar je redka sreča v jutrovski vročini, in se sploh ska-zoval za pravega Tirolca. Bilo nas je pa le nekoliko od družbe pri njem.
Očetje jezuiti, k kterim nas je g. kancler peljal, so nam dobili dragomana ali muker-a turka Abdalla' za nadaljno popotvanje po Sirii itd. Spremljal nas je namreč jezde, nam dal svoje konje, nam kuhal ter s svojim dečkom vse oskerboval, kar je mogel. Odme-nJeno_ smo namreč imeli trije tovarši (g. Hormann, tirolski duhoven in bivši vodja v Jeruzalem, g. Fridman iz Prage, in pa jest), da ne pojdemo z drugimi domu, temuč^ da hočemo poprej še veliko veliko jutrove dežele obhoditi. In tako se je res zgodilo. Po 1 napoleon in 1 piaster na dan je dobival naš Abdalla' za konje in
vso drugo oskerb brez živeža, kterega je pa vender velik del od nas imel.
V nedeljo, 29. mal. travna, sem maševal v cerkvi čč. oo. jezuitov, kjer sem v kratkem času vidil marsikaj lepega in posnemanja vrednega. Ginilo me je petje katoliške mladine in pa hvale vredni red pri tem. Peli so namreč nekoliko, potem je eden dečkov prav na glas in razločno molil molitve zadevnega dela sv. maše in dalje so zopet peli. Tako je bilo skoz celo mašo, kakor menim. Opomnim naj, da v majčkeni knjižici „S tezi ca", ki je pa že davno pošla, je sv. maša blizo tako vravnana, kakor so tam peli in molili? Pri mladini se je vidila olika; k maši so nam stregli prav lični dečki, kakor je bilo Čutiti, marsikteri iz viših rodovin. Po maši je mladenček mašniku roko poljubil, precej ko sta se v sakristijo vernila, in zdajci se umaknil. Ako mu je duhoven spominček iz Jeruzalema ali drugi darček odmenil, ga je potlej sakristan otroku izročil.!
Bejrut (ne Bajrut) je nekdanje mesto Bervtus v Fenicii, ne pa Berothoa ali Berothai, kakor so nekteri mislili. Njegova teniška zgodovina nima kaj posebnega. Pod Demetrijem Zmagovcem je bil mesto razdjal Trifon, posilnik v Sirii, 140 let pred Kr. Pod Rimljani je imel me Colonia Julia Augusta Felix Bervtua, iin bila je ondi šola, imenitna po vsi Sirii. L. 1110 ga je dobil Balduin pervi v keršansko oblast; 1. 1187 ga je Saladin zopet spravil pod musulmansko gospodstvo. Od tega Časa je bil Bejrut skorej vedno pod oblastjo kacega druzovskoga emira in zavoljo turške nezmožnosti skorej čisto samosvojim Faher-ed-Din je mesto z z|-dovjem obdal in ga s stolpi vterdil. L. 1840 ga je bil kljubu terdnjavam premagal egiptovski namestni kralj Ibrahim paša. Ugnali so ga bili potem Angleži s svoji*11 bombardovanjem, kterega sledi se še zdaj poznajo v terdnjavi ob morji.
Bejrut je zidan ob jeziku morja, in je, bi djal, naslonjen na goro Liban ali Libanon. Ob jugu so silne mehne rudečkastega peska, kteri je bil velikrat mestu nevaren, kadar so ga vetrovi sprožili in dervili; proti
severu pa je kras in skalovje, ki z Libana preži v srednje morje. Isambert šteje prebivavstvo 1.1861 na 54.000, smemo pa reči, da jih je zdaj že dosti čez 60.000, zakaj mesto se silo hitro razširja, povsod se zida. Katoličanov je kacih 30.000, kakor so rekli; veliko je tudi še mahome-danov in nekaj tujcev. Faro imajo oo. kapucini, ki so ravno o naši pričujočnosti krasno cerkev zidali — prav umetno — iz samega mehkega kamna, ki ga mora kaki 2 leti dež plejhati, da se vterdi. Vse poslopja s Btrehami vred so iz kamna. Tudi frančiškani, lazaristi, usmiljene sestre imajo svoje vstave. Ako je sploh resnica, da zlasti v novejšem času katoliški redovi kar naglo olikujejo ju-trovce, velja to še posebno o Bejrutu. Na jutrovo naj bi šli sovražljivi in meseni liberalci, in prepričali bi se, kako žalostno je, kjer olike ni, pa kako dobrotni so katoliški redovi, ki jo razširjajo. — Tergovina je čutiti obilna, in niso se mi zdele reči predrage. Mesto je že bolj olikano po evropejski šegi. Bejrut je današnje dni središe cele Sirije in pristan ali obmorska 16ka za Damask. Tudi ceste so jeli že delati, kakoršne se na Ju-frovem sploh še pogrešajo ; v Damask že hodi redovna pošta.
Popoldne smo bili popotniki še skupaj pogledali nekoliko iz mesta proti jugu. Prišli smo bili pol ure od mesta v nekak borov les (laško pinovje), ki ga je za-sadjl emir Faher-ed-Din zoper pesek, ki dalje sili in je ze veliko podsul; prav v mestu so od peska zasuti verti. Ondi v senci smo slov6 jemali pri kaplji zdravega vina, pa gledali smo ježo arabcev precej zraven. Velik peščen prostor je namreč pri germovji in konji pripravljeni za dir in tir. Kratkočasno, pa tudi skorej strašansko je, kako jih nekteri dervč in kaj vse z njimi počenjajo.
Zvečer 29. aprila so naši tovarši na parniku po morji odrinili proti domu; mi trije pa smo ostali čez noč še v Bejrutu.
230 XLII.
(Nastop poti skoz Fenicijo. Haded. — Ajn-Sebe, Ajn-Ajnub in pri-Četek dežele Druzov. Pridno obdelovanje zemlje. Obed v arabskem ,,kanu" in posebnosti v tej reči. Abuna Gerjos Maliiir in revni stan maroniških duhovnov. Slap. Judovski mladenči Nable in slovenska mladina. Vas Suftil. Nesreča pri ježi. Deir-el-Kamar in njegove znamenitosti: imenitni verti , — svilstvo , — prebivavstvo, — cerkve, — Šmarnice, — prenočevanje pri jezuitih. Sedež poglavarja. Ed-Din-Beširov dvor. Srrašne morije in požiganja 1. 1860.)
Tridesetega raal. travna zjutraj ob 6 smo nastopili iz Bejruta prav znamenito pot proti jugu nazaj doli skoz nekdanjo Fenicijo. Potovali smo v začetku čez hribe, od Sajde do Ake pa zmiraj ob srednjem morji skoz mesta Sajda (Sidon), Sarepto, Zor (Tyrus), Ako (St. Jean dJ Acre) in zopet v Tiberijo, kjer smo že bili pred malo časom. Kdor vč, kaj je bila nekdanja Fe niči j a, bo tudi razumel, kako zanimiva je ta pot. Zavili smo jo proti Deir el-Kamaru v deželo Druzov do kamor nam je bilo ta dan priti.
V eni uri smo šli že čez potok Haded, ki je precej velik in veselo šumi spod hriba. Tudi bližnji kraj se imenuje Hadid. Vse na okrog je silo murv, oljk, palm? hribi zeleni, polje obdelano. Vidili smo pa ob Svajfedu zopet tudi požrešne kobilice.
Ob 9 smo šli mem studenca Ajn Sebe in ob 10 smo bili v Ajn-Ajnubu, kjer se prične dežela Druzov. Od Bejruta pa do tod je š kamnom tlakana pot, kakor še nikjer na jutru nisem vidil; pa tudi dalje je izpe' ljana dobra pot. Vsaka rida zemlje, kise more skalovju utergati, se tudi po hribih pridno obdeluje. Tako bi bilo treba tudi po slovenskem Krasu; toda o tem pozneje.
Ob 12 smo vžili kosilce že na drugi strani večega hriba v „kanu'{ aii nekaki jutrodeželski gostilnici, \l sem jo tukaj v taki podobi pervič vidil. Od te dobe Je naše popotvanje nekako „poetiško" in ,,idiliško" postalo, ali bi djal d o mače-j utr o dež elsk o. Bil je ta kan kakor stara slabo verdevana kovačnica, v kteri streže deržina popotnikom z nekakimi mlinci ali podpepelniki, skorej gotovo ravno tacimi, kakor ob Abrahamovih ča-
sih (zakaj na jutro vem se le malo kaj spreminja), potlej z mlekom, kavo in še s kacimi malimi pertljarijami. Šalica cerne kave, malo več kakor pol jajca velika, velja pol pijastra; en pod pepelnik 5 par ali 1 vinar. Bolj znamenita pa mi je bila ta gostilnioa kakor naj bolj ocifrana evropejska kazina.
Dalje navdol jezde proti globoki rupi sem prašal našega dragomana turka, če tukaj po teh gorah žive tisti gerduni, ki so uno leto ljudi (Maronite) klali, in rekel je, da Viditi je pa, da so tod še pomešane dru-zovske in maronitovske vasi, zlasti zdolej po dolini so že kristjani. Rekli so , da kmali od Bejruta so ob poti Druži, bolj ob straneh pa Maroniti. V globini pri mlinu in žagi nas je srečal star katol. duhoven abuna Gerjos Mahur iz Maaser-a, 5 ur od ondod. Prav smilil se mi je, ko je moral peš počasi lezti. V veliki revšini, kakor je viditi, žive duhovni po unih krajih. Prestopivši do-stojin most Čez potok Džesr (ako sem prav razumel) smo bili pri majhnem slapu, ki prijetno šumi z verhi nasprotnega hriba; po rupi pa rudeče cveto oleandri, da je prav veselo viditi, ko bi le ne bilo med divjaškimi Druži. Ti hribi so dosti voclenični. Vso pot od Bejruta je šel z nami dosti vljuden in mlad judovski mladeneč Nahle (palma), ki je imel brata ter-govca^v Deir-el-Kamaru. Jud vse oblazi, kjer koli se da kaj pridobiti. Slovenska mladina naj bi se od tacih Učila obertnosti in varčnosti, da bi ne bilo — ne le na starost, ampak že v mladih letih toliko beračev, žga-ujarčkov in nepridnih postopačev — zlasti po mestih. Dosti je, da sta dva ali trije zanemarjeni potepuhi v kakem kraju, in vsi soseski delajo velike pritežnosti in vedno sramoto, ali celo še strah in grozo.
Vas Suftil, tesno pod hribom, ima nekaj čednih ozidji s katoliškimi Maroniti. Šli smo pa zmiraj bolj proti verhu druzega hriba ob levi v terdo deželo Dru-zov. Strašne pečine so nad nami režale; Bog ne daj, ko bi se bila ktera sprožila! Kaj bo sodnji dan — že celo za grešnike in keršene slaboverce? - Že blizo Clla današnjega dne se je g. Fridmanu sedlo obernilo
in dosti hudo je padel na druzovsko skalovito zemljo ter se je hudo udaril na ledja in pisali. Zanikarna oprava pri konjih za ježo je dostikrat nesreče kriva. — Ze pred mestom sem vidil na potu nekaj olikanih dečkov in eden je pravil, da hodi v šolo k o. Ludoviku pri jezuitih.
Ob 4 smo bili na berdih v mesticu Deir-el-Kamar-u, to je „Samostan mesecev." Ljudstvo pravi, da je bil ondi samostan s podobo Matere Božje, ktera je imela mesec ali luno ob znožji in od tod je mesto ime dobilo. Bele hiše tega mestica so zidane ob rebru nadvisečih velikanskih pečin, ki bi človek mislil, da se bodo svoj pot utergale in hiše zmlinčile, kakor pravi Isambert. Opanljivo znamenit je Deir-el-Kamar s svojimi verti, ki so izdelani ridama nakviško, ko nekako Čudo umetne pridnosti in sterpljivosti; znamenit ne manj s svojimi svil-nimi tovarnami in izdelavo svilne robe vezene z zlatom, zlaBti za opravni lišp (abajeh) velikih druzovskih šejhov. Vidili smo v kacih dveh svilnicah razpreženo prav velikansko delo tega stroka.
Čudno je, da Deir-el-Kamar je glavno mesto Druzov, in vendar je skorej vse prebivavstvo keršansko. Do 6000 duš je menda mesto imelo pred velikim klanjem o grozovinskih Druzih 1. 1860, zdaj jih utegne biti do 4000. So pa katoliški in razkolniški greki, Maro-niti, celo Angleži, zviti zavetniki Druzov, imajo svoj tempelj ali prav za prav neko hišo. Turška džamija? ki so jo z velikimi stroški tudi že po morii zidali, stoji prazna. Hudobnih Druzov tudi zdaj tukaj ni kaj čutiti.
Maroniti imajo dve fari v mestu. Za žensko oliko imajo šolo sestre presv. Serca (neka jezuitovska naprava)-Vsa olika je tedaj v duhovskih rokah. Kdo neki je svet omikal in človečnosti podobnega storil, če ne katolišk1 duhovni. Kjer pa izobrazo in uk naroda duhovstvo^ *z rok zgubi, tam gre vse rakovo pot, gre z razširjanjem nevere in pregreh vred v divjaštvo nazaj, v nesrečo, v pogubljenje. — Ogledali smo več cerkev tega mesta, in lejtel povsod so se pripravljali na „Šmarnice." J*1! je namreč večer pred pervim majnikom.   V maronišb1
cerkvi je mlad duhoven, ki je bil v Rimu v propagandi, vravnaval z veliko marljivostjo olepšave za Marij no če-šenje. V greško-katoliški cerkvi je duhoven s šolarji pel in molil predvečerek za šmarnično opravilo; otroci so bili sredi cerkve, zadej za pregrajo pa dosti ljudstva. Hvalili so nam ondotne katoličane, da so pobožni. O. Ludovik, sicer maronit, ki je pa pri jezuitih,.kjer smo bili čez noč, je pravil, da opravlja takole Smarnice: Vsak dan je petje, 5 oddelkov rožnega venca , pol ure pa nagovor terpi. Tedaj niso odveč kratke.
Omenim naj, da tukaj je sedež Davud-pašata, sirskega katoličana, ki je od vlade postavljeni poglavar čez Liban.
V obličji mesta na drugi strani rupe je na stermini dvor ali palača glasovitega emira Ed-Din Bešira, ki je bil čez 30 let skorej čisto samosvojen kralj na Libanu. Bivši pa prisiljen zaveznik Ibrahim pasata egiptovskega je padel po angleškem posredovanji in je revno končal svoje dni v Carigradu. To je človeška moč, sijajnost in Blava! Nisem kraali vidil kaj tako čarovno-velikan-3kega, kakor je ta emirov dvor še v svojih podertinah. Le sam prelepi prostor v sredi je 130 stopinj dolg in 03 stopinj širok; pa koliko 16p in obokarij, koliko mo-stovžkov, galerij , kupel, sob in stanic, hramov in premikov med nestevilnimi stebri po štirih dolgih mostovih v dveh nastropjihin v kinčarskem jutrovskem zlogu! Kake toplice, tonvi in prerazne priprave za veselje po jutrovem okusu ! V sprednjem oddelku, kterega stražita dva strahovita psa, smo vidili še zdaj z vsim orientalskim lepotičjem olišpanih sob, s prelepo pisanim tlakom, in tako bogato mnogotero olepšavo, da se mi ne da popisati. Razkazoval nam je vse to, kar se je dalo, stražnik, ki je samo turško govoril; se ve, da je bilo treba tudi dostojnega „bakšiša" mu pripraviti.
Kako pripravno bi bilo tako prazno poslopje s tolikim dvorom za kak mladenški vstav.
Deir ei-Kamar je izmed tistih krajev, po kterih so se 1. 1860 naj strašnejši reči godile. Druži, že davni fiovražniki Maronitov, podpirani od potuhnjenih turkov,
so ob Libanu in prednjem Libanu kristjane strahovito klali in mesarili. Celo turški paši in vojaki so bili vmes, in kteri poveljniki so imeli nalogo hudodelnike miriti ali strahovati, so jim večkrat še pod roko segali in po-tuho dajali, evropejske diplomate pa za nos vodili med tem, ko so kristjanom pot zagrajali, da niso mogli Ma-ronitom na pomoč. Tako je delal p. Kuršid-paša pri Bejrutu pod Libanom. Po taki zvijači so bili kristjani premagani v glavni terdnjavi Zahleh, kjer so bili Druži zraven žen in otr6k, ki niso mogli bežati, umorili tudi dva jezuita, Francoza Billot-a v spovednici, in druzega arabskega mniha, ki se je ravno hotel oteti. To je bilo 18. rožnika.
Drugi dan so se rabeljni v velicih derhalih zagnali v Deir-el Kamar. Turški general Ferik-paša, z vojaki ravno pričujoč, je sklical kristjane in jim rekel, da jim žuga velika nevarnost, da ji pa zamorejo oditi, ako orožje oddajo, in se umaknejo v Serail pod turško brambo in poštenje. Ubogi kristjani mu verjamejo in gredo v pašatovo poslopje. Druži so bili že zunaj mesta. Nato so Druzom odperli mestne vrata, in podpirani od turških vojakov so pričeli mesarjenje in klanje nad brez-orožnimi Maroniti. Vso hiše so s silo napadli, poropali, požigali. Kteri so bili v Serail pribežali, so jih s pretepanjem in bodali silili, da so morali zaporedoma na prosto priti in se tako nastavljati streljanjem morivcev, ki so na nje merili. Klanje je terpelo od jutra pa do soinčnega zahoda; 2730 ljudi jo življenje dalo , kakor pravijo naznanila, ki so bile konzulom izročene. Druži in Turki so z ubogimi mučenci norčevali: „Zakaj te zdaj tvoj Bog ne reši?" (Gl. Das hI. Land, str. 88 id. 1860).
Pruski general-konzul piše 30. okt. 1860 iz Deir-el-Kamara do ministra Schleinitz a med drugim: „Prišel sem ravno iz Seraila, kamor je bil paša 600 kristjanov zaperl, ker jim je bil življenje obljubil, ako orožje od-lože. Tla vsih sob, plan na verhu, dvori, povsod je vse polno kervi: strahovito spričevanje za nezvestobo in grozovitost Turkov. Vsi kristjani so bili pomorjeni, zu-
naj enega samega, ki se je bil pod eno stopnico skril, od koder je vse slišal, in ta nas je vodil pri tem žalostnem obiskovanji. Kazal nam je teraso (plan na verhn), od koder so turški vojaki pometali večino teh nesrečnih, ki so jih Druži na bodala lovili in potem posekali. . ."
Blizo te terase je druga, ktero je še strašnejši gledati. Vidi se ondi v zid narejena okrogla luknja, in ti grozoviteži so silili reveže, da so morali roko skoznjo pomoliti; oni so bili na uni strani v sobi, in stavili so med seboj, kteri bo naj bolje s sabljo na en mahljej roko odsekal. Potoke kervi, ki je na tem strašnem kraju tekla, sem vidil še ob zidu palače, in turki, ki še ondi stanujejo, še toliko sramožljivosti nimajo, da bi te pre-gnjusobne sledi svoje grozovitosti izbrisali."
Povsod so ti strahoviti volkovi kristjane tergali, sekali in morili; maronitovska cerkev je bila vsa okerv-Ijena, stotine merličev je tudi tam ležalo. Sicer pa se v naznanovanji števila, koliko je bilo pokončanih, vsi ne strinjajo; nam so pravili, da 1500 do 1600 bi jih bilo utegnilo v tem mestu pomorjenih biti. Tudi so vse oerkve in hiše bili požgali in razdjali; zato je zdaj vse novo, ker Turki in Druži so na posredovanje evropej-skih moči morali potlej kristjanom vse napraviti in pozidati. Vidil sem tisti strašni prostor, pa le od strani, kamor je bilo nagnjusno izdajstvo ljudi speljalo, da so jih potem pomorili. Zdi se mi, da je turška vojašina zdaj ondi; pa je tudi tista turška mesnica nekako opu-stotena in razdjana.
EvropeJBka diplomacija je sicer ubogim Maronitom rane celila, pa ne zacelila, — Francozi so še največ storili. Angleška politika derži z Druži!'Največ je storila takrat in dela zdaj za kristjane na Jutrovem katoliška ljubezen. Kdor želi kaj storiti k temu, zamore tudi s tem, da razširja „družbo Božjega groba," ki ima svoj sedež vKolinu (Koln) ob Renu. V Ljubljani jooskerbuje zdaj — po smerti ranjc. g. J. Miškovica — g. Karol Lahainar pri sv. Jakopu.
V Deir el-Kamaru je zdaj sedež kaj makama Devud-
30*
paša ali turškega poglavarja , sirskega katoličana, ki ga je diplomacija postavila, da bi se nadalje mir ohranil, akoravno ste Avstrija in Francija na to tišale, da naj se Maronitom da poglavar iz domače rodovine, kar bi bilo tudi pravično. Zato je njegov nasprotnik, za kterega so Maroniti vneti, glasoviti Jusuf Karam, pod kterim so se Maroniti že pozneje vzdigali, ali nasledek je bil, da so jim Turki na novo vasi požigali, okrajino pustotili itd. Jusuf Karam je hodil po Evropi, ni davno tega. Prelepi njegov dvor v Ehedinu je bil ravno pred dvema letoma žalostno pogoriše vsled njegove vstaje zoper turško gospostvo na Libanu. Nezmerno žalostni, pobiti in obupani so bili ljudje, ko so pozneje bili v Ehedinu. Toda o teh zadevah bode še prilika govoriti.
XLIII. Jtotu*.
(Popotvanje skoz Fenicijo. Poljedelstvo in raznoteri kraji. Nahar-el-Ayle ali ^ostrenus." Sidon. Zgodovinske Čerto; slava in zatem-njenje; zavid s Tirom; razdjanje; Kristus in sv. evangelij ondi. — Sedanje mesto — Sajda: lega; ostanki; bombardovanje leta 1840; morije 1. 1860; nov razcvet po kat. redovih in dubovstvu; izkopavanja iz teniških pokopali« ter sestre sv. Jožefa in avstr. konzul; rakev feniske kraljioe in fen. princa. Francosko iskanje in odvaža spom-nikov. Zaboj zlatov od Aloksandra Velikega. Svinčenke z denarji znotraj. Mozaiki.)
Pervega majnika proti sedmčm smo odjahali iz Deir-el-Kamara čez hribce, kotle, ravnine in doline proti Sajdi ali Sidon-u. Gorice so obsajene z mladimi murvami, smokvami, oljkami, in obsejane z žitom, ki je odrašalo in ni še šlo v klasje. Viditi je bilo veliko leče, kakor po vsi Palestini, in tudi bob se ni pogrešal, ki se ga menda smert boji, posebno če ga „zdrav človek s kruhom je." Proti osmem smo šli mem vasi Baaklil na hribu, in imeli smo ob desni ne deleč srednje morje, ob levi pa libanske gore, ki so bile proti severo-vzhodu tudi snežne. Ob tem hribu rodi tudi vinska terta in v Deir-el-Kamaru smo pili kaj prijetno libansko vino. P° 8 smo šli mem Aambeta med obdelanim poljem, oljkami, murvami itd.; ljudje so bili kaj prijazni, mislim, kato-
ličani, ker srečali smo bili maroniškega duhovna, in kmet je prašal: „Nasara u muslem" (so li kristjani ali mohamedani?). Ob 9 smo vidili z nekolike višave na vse strani skalovito hribovje — pravi kras — in polno kotlov je med okroglimi griči. Nadalje popotovaje smo imeli precej deleč ob levici beli Liban ali Libanon (Dežebel-es-Seldž ali hrib snega, to je snežnik.) O V* 12 smo pri vasi Masbud-u na polji predkosilo imeli. Kraj je silo lepo obdelan; na vertu sem vidil tudi mlade hru-šice s sadom, kar je po unih krajih bolj redka sreča. Poljodel stvo je bilo viditi v prav lepem cvetu. Dva kmetica iz Baje, serčno dobra možaka, sta mi pravila, da v vasi je 75 hiš in kacih 30 — 50 kristjanov. Potrebščine za kmetijo pa so dosti drage, ako sem ju prav razumel; velblud ali kamela se plača z 20.000 pijastri, Plug ali drevo (aud) s 100 pijastri itd. (Pijaster je blizo naše nove šestice.) Možiček Derzi je imel na herbtu 60 let, pa bil je že ves moter in dognan viditi.
Proti eni popoldne gremo dalje in imamo kmali ob levi vas Baašir pod homcem, na homcu pa Deir Omhales. Kmali zavijemo proti morju, skor na vsakem hribcu čepi kako ozidje ali pa podertina, — menda so terdnjave.
Proti dvem smo naleteli na pustih pašnikih na veliko ljudi, ki so bili po pustoti sem ter tje raztreseni ~~ z. veJ*mi, prekljami in enakim orodjem v rokah. Že nie je silil sum, da nas utegnejo napasti, kar spazim, da kobilice tirajo v pustinjo z zelenih vertov, v ktere 8mo Precej dospeli; z ognjem so požigali, z vejami jih podih ter preganjali kakor koli so mogli.
O 2V? smo prišli k reki Nahar-el-Avle blizo morja, B^nda prijetni „Bostrenus", zraven kterega stari pesnik Dionizij Periegetes stavi „cvetoči Sidon." Mnoge prekope aH kanali, izpeljane iz te reke, namakajo prezale verte, ki obdajajo Sidon. Kaj pa čem povedati o tem starodavnem preimenitnem mestu, v ktero smo dospeli ob 3 popoldne?
Sidon ob srednjem morji, ne deleč od gore Libana, % nt mara naj starejše mesto v Fenicii ter ima ime °d Sidona, pervorojenega sina Kanaanovega. Mozes go^
vori o tem mestu kakor severnem krajniku kanaanske dežele (Gen. 10, 15. 19.) Kmali je mesto doseglo gospostvo nad srednjem morjem ter postalo slavno v bogastvu, v umetnosti in učenosti, ali pozneje ga je mesto Tir ali Tirus prekosilo, od tod nasprotna zavidnost. Oboje mesto je bilo prišteto rodu Ašerjevemu, kteri ga pa nikoli v posest ni vzel. Homer pravi, da ,,Sidonci so bili spretni v vsih rečeh." Pa ravno njih slovesnost in bogastvo jim je bila zadrega in spotika k nečistemu ma-likovanju in drugim pregreham, torej so se spolnile mnogotere žuganja prerokov nad pregrešnimi prebivavci. Iz zavidnosti do svojih rojakov Tircev so Asirca Sal-manasarja podpirali s 60 barkami in 800 veslarji zoper Tir, prišli so pa s tem sami v sirsko in pozneje babilonsko, perško sužnost; na vse zadnje jim je Artakserks Ochus mesto razdjai (350 pr. Kr.j, in ni se nikoli več povzdignilo k poprejšnji slavi. Sv. Evangelij pripoveduje, da je tudi Kristus bil prišel v te kraje ter je bil ravno v Sidonu ozdravil Kananejkino hčer. V nekem vertu ob jutrovih vratih je še zdaj v ta spomin kapela ,,Kananea", to dobo turška mošeja, ki jo mohemedani imenujejo „Zuluza," češ, daje uni Kanancjki bilo tako ime. Tudi sv. apostelj Pavel je šel tod v Rim. V cerkveni zgodovini je imenovanih več sidonskib škofov. Križarji so ga bili 1.1111 Turkom vzeli. Po mnogoterih osodah in poniževanjih je prišel Sidon naj pozneje zopet v turško oblast, pod ktero je še zmiraj. Tako napuh in pregreha, pa nevošljivost in razpor med domačini naj lepši in naj slavniši mesta in njih narode lahko za vselej v nič denejo;
Sedanje mesto se imenuje S ajda in stoji bolj proti jugu od nekdanjega; kjer so namreč zdaj verti ob severni strani, tam se je nekdanje mesto še le pričelo. Sloni pa Sidon ob severno-zahodnjem berdu predgirja, ki sega proti jugozahodu v morje. Na višavi tega predgorja je grad, ki se imenuje sv. Ludovika. Kakor za lostne priče nekdanje slave mole še čversto pa silo otožno z morja zidovi nekdanjega imenitnega pristana ali bar-kostaje. Število prebivavcev se raznotero naznanujej nam so rekli, da jih utegne biti kacih 11.000, drugi jlb
na 8000 in še manj stavijo. Po vojski Meheined-Ali-a Egipčana zoper Porto je' 1. 1840 angleško-avstrijansko brodovje tudi Sidon bombardovalo in vzelo. Stevilo kristijanov se je zmanjšalo v Sidonu, zlasti odkar so jih Druži s turško potuhnjenostjo in pomočjo kacih.1200 ali še več poklali, postrelili in pomorili. Toda kri mu-čencev je tudi dandanašnji seme kristjanov, in da se razcveta zopet ondi keršanstvo , kažejo nekteri redovi v tem mestu, kteri skerbe, da se keršanska in evro-peJHka olika med nerodovitnim mohametanizmom ne zatre. Očetje frančiškani, maroniški duhovni, jezuiti in sestre sv. Jožefa oskerbujejo zdaj malo število latinskih katoličanov; greških katoličanov je nekaj več in imajo ondi tudi svojega škofa.
Sultan podpira tudi žensko redovništvo , ker taisto Žensko mladino pridno uči, olikujo. Dal je sestram sv. Jožefa velik kos prav lepe zemlje blizo me3ta, namreč na severni strani. Ker je to polje na prostoru nekdanjega mesta, torej se ondi nahajajo kaj imenitne starine. Avstrijanski ces. konzul se je zavoljo tega pogodil s sestrami, da ondi koplje in starodavnih znamenitost iše. Od tega kar najde, po dogovoru da polovico sestram in polovico za se ohrani. Že so dobili znamenitih šta-tev, sarkofagov (mertvaških rakev) itd. velike vrednosti. Našli so n. pr. truplo nekdanje teniške kraljice s pomenljivim napisom :
»Pustite me v miru; tukaj ne najdete starin, ne de-nara..., ampak truplo revnega človeka: če pa me motite v miru, naj pridejo nad vas te in te prekletstva.."
Od nekega teniškega princa napis pravi, da je vino ljubil itd. Tako so nam pripovedovali, vender porok ne morem za vse biti. — Tudi na pokrovih sarkofagov se vidijo razne podobe, n. pr. mož, žena.
Feničani so svoje mertvašnice kopali globoko globoko — pogosto naravnost doli v zemljo; tedaj sploh ne tako kakor j udje, kteri so jih bolj yprek v pečin-ske hribe sekali. Vender pa se nahajajo mertvohrami tudi vprek , ter judovskim bolj podobni. Naj pervo je čvetero-ogelnik pod zemljo, od tam tje doli naprej so
hrambe ali kamre, v kterih so bile potaknjene rakve ali mertvaške truge. Prostor tistih rak, ki smo jih mi vidili, je tolik kakor kake velike cerkve.
Drugi kos zemlje so Francozi kupili in vsega prekopali in pregrebli. Ne vem, kaj so vse našli in izkopali, pravili pa so nam, da so celi parobrod obložili b tacimi znamenitostmi in so jih odpeljali v Pariz.
VČasi jo kdo, ki grebe in berska po starinah, prav dobro zadene. Neki felah ali kmet je našel poln zaboj samih zlatih penezov, ki so bili od Aleksandra Velikega. Drugi pozneje je bil naletel svinčenih krogel, ki pa niso bile ravno svinčene cene, kajti razbivši jih so našli v njih denarjev, vender ne vem kakošnih ? To je bilo pred 4 leti (t. j. G —7 let od zdaj). Pa tudi pozneje so marsikaj dobivali. Nekdanje bogastvo in lišp razodevajo tudi obilni lepi mozaiki, ki kar po cesti ob morji leže.
XLIV.
(Pot iz Sajde (Sidona) proti Sur-u (Tira).  Podoba okrajiuo. Misli ob srednjem morji. Kožni potok, Sarepta in njene znamenitosti. Adliui. Astartin tempelj. Tir in njegove znamenitosti.)
Drugi dan majnika smo se podali iz Sajde ob srednjem morji proti Sur u ali nekdanjemu Tiru. Sedem ur hoda je ta pot, potrebovali pa smo več. Tudi na južnem koncu mesta smo jezdili med prelepimi verti s pomarančami, lemonami, breskvami, granati, bananami, hruškami in drugimi drevesi in zelenjem. Ob desni smo imeli morje, ob levi rido homcev.
Po cestah in krog mesta se povsod vidijo razdjani stebri in starine. Kdor je študiral nekdanjo FcnicijOj mu je ta zemlja silo imenitna in vse ga mika, karkoli vidi. Vmišljijo popotniku vžiga pa še prav posebno bližnje neznansko morje. Jezdili smo nalaš delj časa prav tik morja — tako, da so konjem kar pod noge mogočni valovi pljuskali. Gledal sem večkrat, kaj posebnega bode samogoltno morje iz sebe verglo, ki je požerlo že toliko ljudi in bark, ki ima tolike zaklade v sebi pokopane; ali zunaj enega morskega pajka nisem po tem kraju nič posebnega vidil; drugod ob morji se nahajajo zmv
menite školjke ali mišeljni razne podobe. O prečudno to morje! Koliko stoletij že umiva to bregove — zmi-raj enako, - koliko ljudstev in narodov se je tukaj gnjetlo ! Celo nas Gospod in Zveličar je hodil po teh krajih med Tirom in ISidonom in posvetil jih je s svojimi stopinjami, presvetimi nauki in čudodelnostmi.
Proti devetem smo šli čez „Nahar-ez-Zahrani" (rožni potok ali Rožnik), ki je bil v resnici pravi cvetličnjak, zakaj bilo je ob strugi vse rudeče samih cvetečih oleandrov, ki v divjem samosevsko rastejo ob rekah in po-tacih, ki se v srednje morje izlivajo. Kraj je ondod vo-denčnat, in prestopivši več potokov smo jahali čez „Ajn-eJ-Kantara" (mostni studenec) — in že smo se bližali silo imenitnemu kraju: nekdanji „Sarepti." Poprej še je pod homcem ob levici vas Sareian ali nova Sarepta, in ob desni dalje blizo morja nekaj bajt, kterih ena ima belo kuplo ter se vse skupaj imenuje „E1 Kider" ali sv. Juri. Kdo pa ni že slišal ali bral o Sar ep t i, ki smo kmali prišli vanjo? Pa kaj smo našli? Grobljo kamenja, veliko starin, razbitih marmornih posod, lepega belega marmorja itd. Ostali smo ondi nekoliko časa, južinali pod košato divjo smokvo, bredli in iskali po starinah. Vzel sem za spomin kosee belega marmorja in nekoliko steklenastega kamna. Znano je namreč, da v tem nekdanjem mestu so bili nekdanji Feničani steklo ali glaževno »znašli („Sarat" v hebr. pomeni liti, fundere). To jo tiBta Sarepta, ki je imenitna zavoljo Elijevih čudežev (1. Kralj. 17, 9. 24). Ob križanskih časih je bila Sarepta škofovski sedež, podložin Tiru, in cerkev na čast sv. Elija preroka.
Meni podertin Adlun-a in velikih pečin se pride do teniškega tempeljna, ki je iz enega samega kosa kamna 111 je bil kdaj darovan ' malikinji Astarti. Robovje ob morji je Hem ter tje ob vodi vse izjedeno od vednega butanja in čudnega lizanja valov, da je po mnogih krajih pečevja viditi, kakor' bi bile ljukničaste gobe.    _ :
Preden smo prišli v Tir, mi je bila .silno znamenita reka ,,Naher el-Kasemije" ali nekdanji Leontes, ki izvira v Celesirii med Libanom in Antilibanona in se tu-
kaj še le, nekoliko pred Tirom izliva v srednje morje. Pil sem iz te v zgodovini toliko sloveče in poctiške reke in vzel sem iz nje lep okrogel kamniČek v spomin. Nekako veličastno, mogočno, še zrairaj pesniško šumlja Leontes pod visokim, umetno zidanim mostom, ki zidal ga je Ibrahim-paša.
Po dolgi ravni poti bliz morja smo šli dalje med obdelanimi polji, kakor sploh veči del tisti dan. Med temi minljivimi starinami in podertinami, kakor smo jih povsod nahajali, se dri, veliko bolj priserčno moliti, in z veči zvestobo neminljiva beseda življenja prebirati, in nekako posebno dobro mi de, ko brevir v roke vzamem. To imam zapisano v popotnem dnevniku, in vidim zdaj še toliko bolj poterjeno, ko so se „pokvečeno-inteligentni" pisači spotikali nad Pijevo besedo, ki jo je govoril o pričetji cerkvenega zbora po sv. Janezu Zlatoustu , da je cerkev Božja močnejši od nčbesa. Zakaj Kristus je sam djal, da „nebo in zemlja bo prešlo, njegove besede pa (ki so Cerkvi obstoj do konca sveta zagotovile) ne bodo prešle."
Ker smo prišli v Tir še pred štirimi, smo imeli še dosti Časa ogledati mesto in vse njegove znamenitosti.
Pervo, kar smo ogledali, so podertine stare stolne cerkve. Razdjanje njeno še priča , da je bila kaj zala in častitljiva. Groba Origena in Miroslava Rudečebradcfl sta bila v tem svetišu. Imela je 3 ladije in 3 ločene skončnice (abside); kacih 220 čevljev je bila dolga, in do 70 čevljev široka (čisto natanko ne vem mere.) Žalostno je razdjanje tako lepega svetiša; le nekaj zidov še stoji; vsa zemlja je pokrita s posutjem; vidili smo zvernjene tri strašanske stebre , vsak iz enega samega čoka. Merili smo jih in bil je eden 8, dva pa 10 stopinj dolga; poslednja sta ležala vstrič, zedinjena v enega pri dnu in pri verhu. In kolika debelost! To silovito delo, (gotovo na mestu stare bazilike iz 4. stoletja,) iz ru-dečega granita, je boje iz druge polovice dvanajstega stoletja, in ker so bili Saraceni 1. 1291 mesto razdjab? tedaj zala bazilika ni prav dolgo stala. Da so pod razvalinami imenitne reči, ni dvomiti. Francozje, ki 80 nfl
Jutrovem posebno mogočni, so zemljo malo dalje proti morju vso prekopavali in premetavali, ter starin iskali; Če jih je kdo hotel zijati in gledati, so ga pa nabili. Tako sem slišal praviti.
Pripoveduje se, da je Zveličar blizo mesta Tira pri-digoval, in dolgo časa so kazali še kamen , na kterem je menda sedel. Sv. ap. Pavel je na svojem popotvanji našel ondi veliko stanovitnih kristjanov (Dj. ap. 21, 3. 4.) Zgodaj je dobilo mesto tudi škofovski sedež. (Bibl. Oeseh. Dr. Schuster str. 159.)
Od spominkov slavne bazilike smo šli nekoliko proti zahodu, to je, k morju, in ogledali smo kraj nekdanjega zavetnika, kar nas je z novim in ne manjšim sterme-n)em napolnovalo. Vsa stran ob morji so skorej same velikanske pečine in razdjanja nekdanjih ozidij in po-Bjopij. yse ]<rižem leže prelepi stebri, njih kosovi in sibre, — nekteri veči, nekteri manjši. Morje pri obrežji Je tako rekoč zasuto od sibrovja nekdanjih ozidij in 8tarodavnih stavb. Človek stermi ko vse to vidi, in pomisli, kaj je bilo, in kaj je. —
Ogledali smo potem , sedanje znamenitosti, ki so pa prav revne. Kaj če neki pod turškim jarmom dozoreli? In če se danes kaj postavi, sine moreš svest biti, č6 bo Še jutri stalo. Oreška katol. stolnica ima lep marmorni tlak, nekaj srebernih posod, drugo je malo vredno ; vernikov je kacih 200. Tudi razkolniški greki imajo PJmi svojo cerkev. Naj več vernikov imajo katoliški iV*aroniti, vsih morebiti kacih 2000 do 2500. Severo-vzhodnji del mesta je ves katolišk, jugo-zahodnji ves njusulmansk. Govoril sem z greško katoliškim škofom; j r služabnik nam je prav z veseljem razkazal cerkev, fc l tu^ vsakemu hlebček neopresnega pŠeničnega kruha, Kakoršnega imajo ondi za sv. mašo. Mlad duhoven je prav prijazno razlagal ondotne okolišine. Ne zna pa ondi mhče druzega kakor arabsko in k večemu malo fran-coBko, — tudi z gerškim škofom sem po arabsko lomil. vehko pa to cenijo na Jutrovem, da se v šolah svojega maternega jezika popolnoma izučč in prav v lepem zlogu
znajo že mnogi mladenči pisati, kteri imajo srečo, da se šolskega nauka vdeležvajo.
Ako hi se o Tiru hotlo natanko popisovati, bi bile to velike bukve, za kar tukaj ni namen in ne prostora'; nekaj malo pa moram vender omeniti iz zgodovine slavnega Tira.
Tyr se imenuje gresko Z%9«; hebr. Tsor ali skala, arabsko S ur. Začetek Tira zginja v starodavnih časih; stavijo ga eni celih 2850 let pred Kr. rojstvo. Po vsaki ceni je bil o Jozvatovem času (1450 1. pred J. Kr.) vterjen krai; imenuje ga Jozva „Sidonovo hčer" (13, 12). Malo pred zidanjem Salomonovega tempeljna je Hiram zasedel kraljevi prestol v Tiru (969 1. pred Kr.) Znana je zveza med njim in med Davidom, ko je kralj tirski pošiljal judovskemu kralju ceder za tempelj. Ta zveza se je pod Salomonom še razširila; pšenico in olje je Salomon dajal Hiramu za le"s in za razne delavce pri lesu; tudi je Hiramu odstopil v Galileji kos zemlje z 20 mesti. (1. Kralj. 9, 13.) Hiram pa je vzajemno Salomonu veliko stregel pri njegovi tergovski zvezi z Ofi-rom na večeru. Naslednje leta so se jeli celo med seboj možiti in ženiti, kar je bilo pa Izraelu v veliko škodo.
Bogastvo in slava mesta Tira je silno rastla, s tim pa tudi njegov napuh, lišp, lahkoživnost, mehkužnost, zapravljivost, poslednjič požrešnost, nečistost ter silovita spačenoBt prebivavcev. Kar so preroki Ecehiel (pogl-27 in 28), Izaija (23), Joel (3, 4), Amos. (1, 9. 10), Cf harija (9, 2—9) razuzdanemu mestu prerokovali, se je le prehitro spolnilo. Asirec Salmanasar je veliko 16t oblegal mesto na suhem (stari Tir) in bližnji otok, n* kterem je bil novi Tir; Kaldejic Nabuhodonosor je P° 13 letnem stiskanji razdjal stari Tir. Zidano je bilo v sredi voda na otoku novo mesto z nezmernim blišem in visokim obzidjem, pa zastonj : Aleksander Veliki ga je 7 mescev oblegal in premagal. Bil je od suhe zemlje do otoka naredil zasip, otok je bil tako spremenjen v polotok. Dobili so pozneje mesto v oblast Sirijani,
potlej
Rimljani, l. 636 Saraceni, 1. 1125 so jim ga pa vzeh križarji in mesto se je spet močno povzdignilo, I. H"'
je odbilo napade Saladinove, 1291 pa je omagalo pod muBulmanskim orožjem, in ni se več povzdignilo. Bilo je , kakor bi se biii vsi življi sperli zoper zmehkuženo in nekdaj tako razuzdano mesto še pod turškim gospostvom, kajti povodnji in potresi (zadnji 1. 1837) so celo perst in zemljo v morje pluli, golo skalnato okostje pa je pesek zagernil.
Nekdanji ošabni in meseni Tirci so si čisto enaki z dandanašnjimi petelini, ilovčani in perstenjaki. Prerok Ecehiel veliko piše o Tiru, njegovem bogastvu in lepoti, pa tudi o njegovih pregrehah in nesrečnem razdjanji, ki mu ga prerokuje. Naj postavim le nekoliko tega, kar je bilo tirskemu kralju napovedovano. V 28. poglavji Ecehiela je pisano:
To reče Gospod: Ker se je tvoje serce vzdignilo, kakor da bi bil Bog; glej , zato bom nad-te pripeljal tujce , naj močnejši izmed narodov (Kaldejce ; pozneje vojsko Aleksandrovo); in izderli bodo meče in oskrunili tvoje veličastvo. Umorili in pogreznili te bodo , in tvoja smert bo kakor smert pobitih sredi morja.
Mar porečeš svojim ubijavcem: Bog sem, ko si človek, ne pa Bog — v roki njih, ki te morijo?
Smert neobrezanih (hudobnežev, brezbožnih) boš storil v roki tujcev.
Po mnozih tvojih kupčijah se je tvoje serce s krivicami napolnilo, in si grešil, zato sem te pogubil.
V tvoji lepoti se ti je serce povzdignilo, zgubil si modrost v svoji lepoti; torej sem te na tla vergel.
Z mnozimi hudobijami, s krivičnim kupčevanjem si oskrunil svetiše; zato bom sredi tebe vkresal ogenj (vojsko vnel), ki bo žerl.*)
Naslednji popis našega obeda in prenočevanja v slavnem Tiru utegne pojasniti, da je mesto zdaj res v takem stanu, kakorŠnega so mu preroki napovedovali.
Večerja ali prav za prav še le kosilo je bilo tako le. Soba, brez mize, brez klopi, brez stolov, vsa
*) Tir je imel iz zavidnosti vojske in prepire z bratovskim mestom Sidonom, in tako so se domačin med seboj slabili, kakor se je godilo in se gode Se zmiraj.
polna smeti, se pomete, da se vse kadi. Pogerne se nekoliko štorij po tleh. Na vprašanje po stolih prineso tri stoliČke, nižje kot so pri nas za naj manjši otročiče, iz Blame spletene, pa le en sam je cel, dva raztergana. Razmečejo se po tleh mavhe, bisage, plajši. Vrata, kakor prav slabega kmečkega skednja, so odperte; pred vrati naši konji; okna so brez šip, lesene zaturniee, ki se po noči zalopnejo, da manj komarjev in druzega merčesa notri sili. Na eni strani naše dvorane je srednje morje, na drugi planjava peska, ob tretji in četerti pa mesto.
AbdahV, naš konjski gospodar in kuhar-sila, gre na terg, nakupi jajc, mesa, srovega masla, sladkorja in kar je še kaj treba, napravi precej pri vratih ogenj, dobi nekaj posode, cre in peče po svoji Šegi. Ni prav dolgo, prinese v eni skledi ocvertih jajc, v drugi pečenih kosov mesa, — brez noža, brez vilic, brez žljic, brez pertičev, brez vsega, —- in postavil bi na tla, ako bi mi k sreči ne pristregli ter ne spravili saj na stoliček. Pomeče še kruha, kamor in koder kaj more — nekaj po našem pečenega, naj več pa Abrahama očeta podpepelnikov. In vsak popotnikov grabi in jč, kar se mu bolj prileze ali mu prej pod roko pride; dva leže na tleh, eden sede na nizkem stoliču. Voda se pije naravnost iz verča, tacega kakor smo jih neke dni poprej vidili v stari cerkvi v Kani Galilejski. Kako je Tirolec g. Horman delal in žulil limonado, ki se je žejnim od popotovanja prav dobro prilegla, tega naj nikar ne popisujem. Nazadnje nam je konjar prinesel tudi še černo kavo v skudelicah velikih, bi djal, kakor pol jajčje lupine.
O posteljah po tleh bi se dalo tudi kaj popisovati, pa naj do ; spalo se je le vender bolje kot marsikteri-krat doma. Zjutraj je bilo precej hladno. Tako se prenočuje po tako imenovanih ,,kanih" ali jutrovskih prenočiščih, pa je dostikrat še sreča, če se dobč.
XLV.
(Odhod iz Tira po prostoru nekdanjega mesta. Sedanje obertništvo in tergovstvo in nekdanje. ,,Ras-el-Ajn" ter Salomonovi studenci. — Belo predgorje. Aleksandrovšek. Tirska lestev. Ez-Zib. Vodovod Džezzar-pasov. Prihod v Akko. Zgodovinski posnetek tega mesta. — Prebivavstvo. Katoliške naprave. Saj v enem kraju ni cerkvenih tatov. Kako se cerkve obiskujejo? Šmamice pri Maronitih. Njih cerkvene bukve. Džezzarjeva džamija. Spraševanje pri nazareSkih sestrah.)
Tretjega inajnika zjutraj še nisem bil do konca ob-molil juternic od najdenja sv. Križa, ki se ta dan obhaja, in že je bila gotova naša černa kava za kosilce. Ta dan nam je bilo popotovati ob srednjem morji daljo do sloveče Ake (S. Jean d' Acre.) Odrinili smo ob šestih. Gredoče proti jugu ob morji nas je srečala silna rajda velbludov ali kamel, obloženih z ogljem, ki ga pripravljajo po bližnjih gorah in v Tir spravljajo. Od nekdanjega preimenitnega obertništva jim je kakor v zasmeh skorej edino oglje z mlinskimi kamni še ostalo, in vse tergovstvo sedanjega Sura je nekaj pavole in tabaka. G minljiva svetna slava! Vse drugo se je zgubilo in spremenilo, samo valovi srednjega morja so enako mogočno in s tisto razmero na bregove butali, kakor nekdaj, ko je to morje nosilo zale tirske barke z imenitnim blagom iz premnozih krajev.
„0 Tir! ti si rekel: Jaz sem doveršene lepote. Iz jelk Sanira (Antilibana) so naredili tebe in vse platiša na morji; iz ceder z Libana so ti jadra napravili; hraste z Bašana so ti v vesla stesali, klopi so ti naredili iz kosti indijanskih slonov in hramiče iz lesa laških otokov. Pisana tančica iz Egipta ti je bila tkana za jadro, ia višnjeve in škerlataste robe iz Elise so ti narejali odeje. Prebivavci iz Sidona in Arada so bili tvoji veslarji; tvoji modri so ti bili kermilci. Vse morske ladije in njih mornarji so bili v kupčii s tvojim ljudstvom. Per-zijani in Indijani so bili vojšaki med tvojo trumo. Kar-taginci (s Španjskega) so napolnovali z obilnostjo vsega blaga tvoje somnje.   Grecija, Tubal (z južnih bregov
černega morja) in Mosok *) so bili s teboj v kupčii. . . Sirski kupci so zavoljo obilnosti tvojih izdelkov na prodaj nosili drage kamne, škerlat in pisane tkanine, tančico, svilo in jaspid."
To in še veliko več pripoveduje prerok Ecehiel (pogl. 27.) o nekdanjem Tiru. In kje je zdaj ? — Dolgi oboki nekdanjega vodotoča, vmes razderti, se vidijo grede po pešenem in praznem obmorji tik homca El-Maašuk. Ta vodotoč je nekdanji Tir z vodo previdoval iz bližnjega vodenčnatega kraja „Kas-ei-Ajn (glava ali začetek studenca), kamor smo prišli ob sedmih. Presto-pivši dva precejšna potoka smo zavili nekoliko na levo od poti in našli smo med nekterimi še dosti čednimi hišami prečudno in umetno narejene tonve ali ribnike. Pravijo, da so 4, jaz sem vidil le 2 ali 3, kolikor pomnim. Ne morem popisati, kako prijetno in umetno je voda izpeljana, da neprenehoma iz tonva v tonev ali pa v zemljo šumeče buči. Izročilo pripisuje te umetne jezerčke Salomonu, ki jih omenja v visoki pesmi (4, 15), torej jih tudi „Salomonove studence" imenujejo. Eden je osmoogelnik, drugi imajo drugačne podobe. Posebno lepo se podaje še to, da so jezerčki na mali višavi ali homcu. Tukaj, pravijo, je stal nekdaj stari Tir, ali morebiti bolj prav: razširjal se je od reke Leonta (skorej uro deleč) pa do tod od severa proti jugu ob morji; in ko so zidali novo mesto, so od tukaj vodo tje napeljali-
Proti 9 smo šli v grič pri belih skalah, ki se daleč od Tira vidijo in sklepajo tirsko planjavo proti jugu-Steza derži ravno ob morji, v strahovite pečine vsekana; spodej v silni globočini šumi morje, ki se razdraženo pčni udrihaje ob velikanske pečine. To gledati je ravno tako častitljivo kakor strašno. Da se popotnikom kaka nesreča ne primeri, je varno s konja stopiti in peš iti-Ta znameniti poetiški kraj je „Promontorium album' pri Pliniju, „Ras-el-abbiad" ali „Belo predg6rje." Na verhuncu je star stolp, ki ga Arabci imenujejo „Ka-lat'-es-šemaa" ali „ostrog svetilnik."
*) Ob vzhodu černega morja.   Ljudstvo »od ondod se je pozne)0 proti Moskvi razširjalo, (lkcntano.)
Unkraj teh pečin smo opravili malo južnico pri hladnem in kaj prijetnem studencu ,,Ajn-Iskenderuna," Aleksandrovšek, kteri kakor precejšen potok ravno nad morjem buči iz krasa. Menijo namreč, da je Aleksander veliki tukaj šotoril, torej se v greškem zove „Alexan-droschene." Voda je tako sloveča, da hodijo celo iz Akkeponjo, do kamor smo mi Še skorej 6 ur potrebovali.
Malo pred eno popoldne smo bili na meji Fenicije pri tako imenovani Tirski lestvi (Scala Tvriorum), arab. „Rasd-Mušejrihje" ali „Ras-en-Nakura ,lf ki je majhna peČinska višava po naj geršem skalovji, da mora popotnik peš iti, in komaj bi bilo, da bi še ubogo tovorno živinče nesel. Prične se tukaj zopet obljubljena dežela prav za prav, in dobro mi je delo v sercu, da sem zopet na njo stopil. Vidili smo od tod zopet goro Karmel v daljavi in bolj blizo Akko. Pričela se je kmali lepa ravnina, polje rodovitno, žito je ravno pri Čenjalo zoreti. Ječmen je bil majhen, pa bogat.
Nekako uro od Tirske lestve na hribcu med palmami je Ez-Zib, stari teniški Achsib (Ekdippa), v mar-sikterem oziru v sv. pismu znamenito mesto. (Josv. 19, 29; Sodn. 1, 31; Jos, Fl. Antiq. 14, 25.)
Uro dalje je „Es-Semenije", obdano s prelepimi verti, in s krasno pristavo nekdanjega Abdalla'-pašata •z Akke. Kmali potem se prične silo dolg vodovod, pa že tudi po nekaj v razdertji, z neštevilnimi oboki, ki jenjajo po višavah in se zopet pričenjajo ob nižavah. Zdi se mi podobno, kakor bi kdo pri nas kje pod Loko začel vodo speljevati v Ljubljano. Zidal je ta siloviti vodovod D jez zar-pala v 18. stoletji, ter je vodo speljeval v Akko.
Ob štirih smo skoz edine vrata na vzhodnji strani dospeli v mesto , ki je s hudim in visokim zidovjem vterjeno. Šli smo mem turške straže in topov v frančiškanski samostan, v kterem sta dva redovna očeta in 1 brat.
Akka, Saint-Jeand'Acre (r. Sen-Žan d'Aker) je nekdanje feniško mesto Accho. Pod Lagijeviči se je imenovalo „Ptolemais." Obiskal ga je bil sv. apost. Pavel (Dj. 21 , 7) popotvaje v Jeruzalem ; pozneje je
bilo škofovski sedež. Slovečnost prav za prav je Akka dosegla ob križanskih vojskah.
L. 1104 je Balduin 1 premagal in pridobil mesto, in postalo je velika postaja za križarje in romarje in sre-diše tergovstva med vzhodom in zahodom. Križarji so torej mestu dali ime, ki se mu še zdaj prideva namreč: „St. Jean d'Acre" ali „Sv. Ivan v A kri." Po bitvi pri Hatin-u ob tiberijaškem jezeru je prišla Akka zopet Sa-ladinu v oblast; toda 4 leta pozneje sta jo po junaških bojih zopet pridobila za keršanstvo Rihar Levoserčnik in Filip Avgust, francoski kralj.
Ob času obleganja tega mesta se je bil pričel nemški ali križanski red, imenovan tudi red Marijnih vitezov, ker kapela njih bolnišnice v Jeruzalemu je bila posvečena BI. Marii Devici. Začetniki so bili nekteri plemenitniki in bogati vojšaki iz Nemškega. Imel je pred vsim drugim namen ranjenim streči. Glavni sedež tega reda je bilo v začetku mesto Akka. Leta 1192 so si tudi Johanitarji izvolili Akko za glavni sedež svojemu redu. Sto let je bilo mesto v keršanskem posestvu, ali 1. 1291 je egiptovski Sultan Melek-el-Ašraf Ibn Ka-laiin 33 dni Akko obsedal in premagal; 60.000 kristjanov je bilo po ti nesrečni zgubi poklanih in v sužnost poprodanih. Konec je bil keršanskemu gospostvu v sv. deželi, in St. Jean d'Acre je bil za 500 let tako rekoč zginil iz zgodovine. Ob koncu 18. stoletja je nasilnik Džezzar-paša skorej samosvojno gospodaril od Bejruta in Balbeka pa do Jeruzalema. Pod njegovim gospostvom je pervi Napoleon 1. 1799 skušal Akko predobiti; ker so pa zavidni Angleži prišli na pomoč barbaru Džezza-ru, Napoleon ni mogel nič opraviti. Torej je Napoleon večkrat rekel o angleškem admiralu Sidnev u Smith-u: „Cet homme m' a fait manquer ma fortune," kar bi se po našem skorej reklo: „Ta človek mi je mojo srečo snedel." Leta 1832 je Akko 6 mescev obsedal in vzel Mehmed - Ali jevič, Ibrahim - paša , egiptovski namestn« kralj. Ali terpinČeno mesto še zmiraj ni moglo doseči pokoja; leta 1840 ga je zopet bombardovalo angleško; avstrijansko brodovje ter ga v novo   spravilo Visoki
porti v oblast. Kaj čuda, če je viditi se obilno ali po-sutja samega, ali pa njegovih sledi po mestu?
Mesto ima dandanašnji kacih 9—12000 prebivavcev, kterih je nekako štiri četertine mohamedanov in Druzov, drugi so kristjani in Judje.   Natanko se ne ve, pisavci in dopovedovavci se ne zlagajo. Latinskih katoličanov je boje samo okoli 100, Maronitov do poldrugi sto, Koptov celo le 9, kterih duhovno pastirstvo oskerbujejo oo. frančiškani, greških katoličanov nekaj več; pa je tudi precej nezedinjenih grekov. Dasiravno je katoličanov le tnalo, so vender v duhovnem  oziru dobro prevideni. Razun oo. frančiškanov, ki imajo cerkvico sv. Andreja tudi zunaj mesta, je tukaj red „nazareških sester," kterih poklic je: posnemati življenje „sv. Deržine" in sker-beti za odrejo mladine in za bolnike. Nekdanji dominikanski klošter ob morji je zdaj „turški kvartir." Kaj posebnega je, da cerkve tukaj bo čisto varne, vse odperte, srebro in kar je enacega, je odperto, pa noben človek nič ne ukrade. Kraj nekdanje velike cerkve in dvora Maltezov ali Johanitatjev v sredi mesta so velikanski zidovi z neštevilnimi lopami, in poslopje je zdaj spremenjeno v vojaško napravo.   Oddelek v zadnjem nastropji imajo čast. oo. frančiškani v posestvu ter je °ndi njih lepo z marmorjem tlakana cerkvica in samo-stanček. Cerkev greških razkolnikov je precej na pogled lepši in bogatejši mem naših; ti ljudje imajo odkod jemati, pa tudi nimajo toliko nezvestih med seboj, kakor zlasti katoličani dandanašnji. Drugo je prašanje, kar tiče obiskovanje cerkev; v tem, mislim, so katoličani povsod Pervi, in to je glavni namen cerkev.   Katoliških Maronitov, so rekli, je 149, njih cerkev je revna, pa precej velika, in bila je skorej polna v delavnik 4 majnika Pri šmarnicah. Ne vem, od kod? Moški so bili spredej, ženske zadej, otroci pri oltarji — vse v prav lepem redu. Maroniti imajo cerkv. bukve v sirskem jeziku pisane, izgovarjajo pa po arabsko, kadar molijo, blizo tako kakor, mislim, delajo ogerski Slovenci, kadar molijo na češke bukve. Cerkev je posebno potrebna lepe podobe Marije Device.
Kako so pa ubogi Maroniti obhajali Šmarnice? Molil bo je najpred rožni venec, potem jim je njih kurat č. g. iTerdinando Paulo di Bekfaja precej dolgo in kaj goreče pridigal, kako je treba bolj za dušo kot za telo skerbeti, da se oboje ne pogubi; nasledovaie so pete litanije; pred blagoslovom petje, pri kterem je nekdo z nekakim zvoncem takt dajal, ter nanj tolkel, včaBi prav živo, da bi naši „inteligencii" morebiti ne bilo všeč; in med molitvami in petjem je kurat blagoslov dajal prav počasi z majhno podobo Matere Božje; s petjem se je opravilo dokončalo. Vsak lahko previdi iz tega, da šmarnice pri katoličanih med turki dolgo terpč, in vender jih ljudje obilno obiskujejo.
Naj veči poslopje v Akki je Džezzarjev-medžit ali mošeja, tudi nekoliko razdjana od angleško-avstrijan-skega bombardovanja. Zidavo za to musulmansko ozidje so jemali iz razdertin Tira, Cesareje in Askalona. S kolikim trudom so prenašali tako deleč strašanske ska-lovite čoke, stebre itd., si je lahko misliti, V mošejo nismo mogli priti, ker bil je petek, turški praznik.
Bili smo tudi pri spraševanji v šoli nazareških sester. Dve versti deklic je bilo pred nami; otroci so nekoliko boječe in zlagoma odgovarjali, pa vender znali, posebno ena slepa je zgodbe sv. pisma kaj gladko pri povedovala. Okoli 100 ali več otrok imajo sestre v šoli« Koliko tedaj dobrega store te device iz večernih krajev, zlasti iz Francoskega, ki se darujejo za oliko človeštva na Jutrovem.
XLVI.
(Odhod iz Ake. — Turk je napredoval. — Kaktnsovjo. — Ptole-majska ravan. — Pavola. — Planjava Batuf. — Seforije' ali Dio-Cezarea. — Vodnjak Ebdevije in deček Said. — Kana-Galileja in ženitvanska palica. — Predrago genezareSko jezero. — Vas Hattin in mož s kladvom. — Mladina. — Sejh. — Prenočevanje na strehi-)
Iz Ake smo se obernili 5. majnika o zjutraj proti Tiberii, Odmaševal sem v frančiškanski cerkvi, serčno smo se poslovili s postrežnimi očeti in ozerli se po zvestih tovarših svojih konjičih. Pomagavček našega
spremljavea turk Mah m ud je bil med tem nekoliko „avanziralv Aki je bil namreč za 10 napoleonov konja kupil in ga zajahal namesti svojega osliča, ki ga je ondi pustil.
Pustivši tedaj ob desni morski zaliv (zavetnik) in unstran za njim Kajfo ter še delj zadej prijazni Karmel — zavijemo po ravni poti proti jutru med zelenimi verti s palmami, granati, mogočnimi kaktusi, ki po vsih ju-trovih krajih rastejo tako čokati in veliki, da goste meje in plotove delajo, pa tudi kakor precej velike in debele drevesa sem ter tje posamezno stojč. Ne verjel bi človek, ki ni vidil, kako silo veliko in debelo perje dela ta sadež. — Kaj zalo se je še o Vft8 mesto nazaj vidilo s svojimi belimi visokimi hišami, da bi mislil kdo, to je kraljeva stolnica. O koliko vojsk in bitev je bilo že na ptolemajski ravnini, po kteri smo jezdili. Kako je pervi Napoleon od tod prčžal na Ako, ki je pa ven-der ni mogel predobiti! —
Po rodovitnem polji so ravno sejali pavolo, koton, ki so rekli, da je v 40 dneh zrela in toliko visoka, kakor moja palica. Pšenica je bila veči del v klasji, pa se vsa zelena.
Prestopivši po 10. uri rodoviten zelen hribec smo bili v drugi veliko dalji dolini Batuf ali Batauf, ktero snm še le popoldne okoli 4 zapustili. V njej pod hribom je Sefurije', nekdanji Sephoris ali Dio-Cesarea, ki je dandanašnji velika vas z revnimi hišami, v zgodovini pa je prav imeniten kraj, kjer je bil svoje dni tudi škofovski sedež. Mi smo ta kraj na strani pustili ter ga nismo obiskali.
Nekoliko dalje ob levi v hribu malo na višavi je Kana Galileja. Ostali smo pred poldnem v silni vročini pri vodnjaku, ki so ga nam imenovali Ebdevije (menda Kefr Menda, AsochiB). Voda je v silni globoČini in le s poodo na vervi se zamore dobiti. Kmali je bil kmetiški fantič pri nas. Na vprašanje: „Ismak-aj?" (Kako ti je ime?), mi je pokazal dve versti tako belih zobičkov kakor slonova kost in rekel je s „Said" (Blatni, menda Blaže).   Spustil je vedrico v globočino in
zajel nam je zelene vode, polne dosti velikih červov, sicer pa še precej dobre- Malo groza me je bilo, če mi ta merčes v drobu živ ostane in se dalje redi. Pri ti pijači tedaj smo opravili kosilce; Said, kterega oče je nekoliko nižej na Širokem polji oral, je dobil spodoben bakšiš. Nagovarjal sem čednega dečka, naj gre nekoliko dalje z nami pokazat nam Kano; pa ni ga veselilo. Blezo se je bal tujcev. Se zdaj molim za tega mi priljubljenega dečka, da bi mu Bog dal priliko se pokristja-niti, ker naj berže je mohamedan.
O yal smo bili že v Kani, ki jo imenujejo Kana-ed-Dželil (Kana galilejska) z razločkom od une pri Na-zaretu, ki se ji pravi Kefr-Kena ali Kana. Nekteri hočejo za terdno vediti, da je bil Zveličar v tej Kani svoj pervi čudež storil. Tukaj so res kaki trije vodnjaki, sicer same podertine , ki kažejo , da je bila precejšna vas svoje dni, zdaj pa živa duša ondi ne stanuje. V enem kraju je kotel z nadvisečo skalo, ki je bil lahko pripraven za kako svatovšino. Jama je z gosto smokovino zarašena in na dnu je lepo obdelan kamen. Ondi sem ure-zal lepo smokovno palico, v ktero sem dal v Ljubljani vdelati mnogoterih lesov iz svete dežele, kakor s Taborja, iz verta Getzemana, iz Cezareje Filipove itd. V dolb-lino znotraj pa je bila djana stekleničica z vodo iz Jordana. Že po poti sem tovaršem pravil , da s to palico iz Kane-Galileje želim razveseliti svojega pervega faj-moštra pri njih drugi cerkveni svatovšini. In to ženitno palico so sprejeli v dar o svoji drugi zaroki ali zlati maši moj pervi preljubljeni fajmoŠter gosp. Al. Jerala v Horjulu. Imeli so namreč zlato mašo tisto leto, ko sem se bil vernil iz sv. zemlje domu. Bog jim daj še dolgo živeti.
Kaki dve višavi smo še prestopili zapustivši kmah dolino Batuf, kar zagledamo zopet Safet in spodej g«' nezareško jezero na dveh krajih; šli smo namreč
od ZveliČanskimi gorami, pa zdaj po drugi strani hri;
ov bolj proti severu, ne po tisti poti, koder smo šh malo dni prej proti Karmelu. O kako sem se zaveselil tega jezera! „Hvala Bogu, da te zopet vidim! Pozdravljeno
mi bodi — vedna priča Jezusovih dobr6t in čudežev!" — imam v dnevniku zapisano.
O '/26 smo Šli v beduinsko vas Hattin (ravno pod verhuncem Korun-el-Hattin-a), ki ima svojega šejha. Bilo me je nekoliko groza, ker marsikaj plašljivega so o tem kraju pripovedovali; toda evropejskim popotnikom in popisovavcem tudi ni vselej verjeti, kadar čez ta ali uni kraj ali zoper prebivavce zabavljajo. Ker skorej nobeden ne zna jezika prebivavcev, torej ni čuda, ako eden druzega bolj čudno gledajo , ko skupaj zadenejo in se dostikrat bav-bav dela, kjer gani. Siloviti kaktusi, granati in drugo drevje in zelenje obdaja to persteno gnjezdo, ki je vender nekako opanljivo in prijetno. Pridemo v vas, in spehani in žejni konji poželjivo pijejo vodo, ki teče čez pot. Pride zdajci star mož z velikim kladvom, rekovč: ,,Ta voda teče spod mojega verta." Mu rečem: „Če teče spod tvojega verta, si ti pač priden." Smejal se je mož in bil s tim „bakšišem" zadovoljen; sej pohvala je dober kup, pa tudi nikogar ne zaskeli; brez tega bil bi nemara za drugi bakšiŠ nadlegah Veselih dečkov na trume — veČih in manjših — dosti čedno oblečenih — je skakalo po igrališih, in sicer nekoliko zunaj beduinske ,,rezidencije." Sejh, nekako častitljiv starec, je ravno šel počasi po poti in mi mem njega. Na pozdrav ,,Essalarne !" (Mir s teboj!) je ravno tako odgovoril. Tudi drugi možaki so odgovarjali. Skerbelo me je pa vender nadalje nekoliko, češ, kaj ? ko hi se za nami pridervili, zlasti, ker delal se je že mrak, in bilo je nas samo 5 oseb.
Po 7 že, po dolgih ovinkih smo prišli v preljubi Genezaret, in že znani pater pri cerkvi sv. Petra nas je sprejel priljudno ter postregel s kavo in vodo, pozneje pa z dobro večerjo, kar je bilo za nas kosilo, Bilo je to pot tukaj Še nekaj več ljudi, prezident (gvar-nijan) iz Nazareta id., ki so se prišli zdravit v gera-zensko kopel, ktera je unkraj Jordana. Bilo je torej nekoliko težavno zastran prenočevanja, ker prostora je |Mo malo, pa toliko bolj znamenito za nas popotnike, Sh smo bili namreč spat na streho, to je, na ravno plan
verhi cerkve, ki ima ob krajih nekoliko ozidja , da se kdo na tla ne stermoglavi. Tako pod zvezdami prenočevati je precej navadno na jutrovem, pa tudi kaj mično; vender po noči se je treba dobro čez glavo odeti, ker velika rosa, ki pada, bi utegnila sicer škodljiva biti.
XLVII.
(Pogled unkraj Jordana — v Iturejo. — Prostor nekdanjega mesta Tiberije. Rastlinstvo. Tarichea. Prestop čez Jordan. Blatna vas. Rimska cesta. Kobilice in njih požrešnost. Jarmuk — Sari'a. Ama-tha. Gadara, nekdanje imenitno mesto.   Prazen strah.   Stiska ob
Jordanu.)
Iz Tiberije smo 7. majnika šli pogledat tudi unkraj Jordana, in sicer v nekdanjo Pereo, v gerazensko okra jino proti jugu. Ogledati smo imeli zlasti sloveče toplice nekdanje Amathe, in pa podertije gadarskega mesta. Zavoljo varnosti smo vzeli Beboj jezdica od tiberijaške obsade , in spremil nas je častiti oče frančiškan , ki v Tiberii stanuje. Pot je deržala ob galilejskem jezeru proti jugu. Odrinili smo ob 5 zjutraj ; jezde ob jezeru smo ogledovali ostanke dvorov, hiš in raznih naprav nekdanjega mesta, ki je deleč doli ob hribu segalo. Vse kaže, da je bilo me3to Tiberija kaj lepo in imenitno svoje dni. Po več krajih so znamuja kacih posebnih naprav pri jezeru, sem ter tje se celo vidi, kako so bili breg pričelili, da so imeli'bolj ravne sprehodišča ob jezeru. Povsod se vidi, koliko so Rimljani na to obračali, da so napravili vse prav lepo, kamor so prišli.
Rastlinje ob jezeru je bolj redko, očitno pa je, 0» nekdaj je bilo drugač. Naleti se palmovje v divjačini, veliko oleandrovja, tudi poprov germ med drugim grmičevjem. Pravil nam je častiti pater, da v ondotnih kra^ jih v pervih Časih od mesca sušca dalje do pozne jeseni nikoli ni dežilo ; zdaj dežuje že v malem travnu, kten-krat v majniku, tudi že v rožniku. Kakor namreč se keraanstvo razširja, kakor ljudje bolj pridno zemljo obdelujejo , tako je bolj rodovitna in vegetacija na tleh privablja tudi oblake in pogostniši deževanje!
Ob spodnjem koncu jezera, do kamor smo potrebovali čez poldrugo uro, so podertine nekega mesta, blezo nekdanje Tarichee. Ta kraj tukaj , kjer Jordan teče iz galilejskega jezera, posebno čislajo, in o sv. Petru pridejo patri frančiškani iz Nazareta vsako leto ter napravijo ondi malo pobožnost. Zdaj tedaj nam je bilo prestopiti čez Jordan. Pokazal nam je Beduin, kje je pripraven brod, da se more čez reko priti, in dobil je zato malo darilce, 5 para. Po več krajih so ječmen želi, ki je bil prav lep viditi. Posebno navado imajo ženjci in ženjice, kadar tuji ljudje prijezdarijo, da urno urno prihiti ta in uni, in konjem snop prinese, da naj ga lasa in je. Pa z ravno tako silo tudi bakšlša prosijo. Marsikaj denara sem tako izberskal; pa dostikrat morajo tudi z nič zadovoljni biti. Kdo more vsim kaj?
Jordan teče tukaj široko, po skaloviti strugi, in mogočno šumi. Bil je konju čez pas in mokro sem imel v čevljih. Bili smo tedaj na spodnji strani jezera v lepi ravnini Ghor ali Jordanovi dolini, in kmali smo prišli med obilnimi precej umazanimi delavci po polji v vas »z blatazidano, djal bi skorej, v „blatno vas", Džiser es-Semak, ki je prav ob jezeru. Kakošni so sicer ljudje, ne veni, to pa se mi je čudno zdelo, da se je neka skremžena ženska neznano kislo deržala, ko smo jo nazaj grede prosili, da naj nam prinese vode pit; prav nič ni bila nekdanji liebeki podobna. Po teh kra J-h je bilo zopet viditi Bilo kobilic, dostikrat strahovite trume. Hekli so pa, da niso tako požrešne, kakor so "lle poprejšnje leto; žito jim je bilo veči del odrastlo ; vender sem tudi prostore vidil, ki je bilo vse rujavo ; nič druzega ni bilo viditi, kakor blato od te živali. Poprejšnje leto so bile cele njive žita požerle. Sicer pa bo bile tukaj cele čede živine. Njive za tobak izorane. Ljudje so se mi dosti divja&ki zdeli; delali so v veliki vročini pridno na polji, pa ne dosti manj pridno tujce oprezo-yali, in ta in uni je prašal, kam tako?
Naj opomnim Še, da ravno nad brodora so oBtanki mosta, ki je bil nekdaj čez Jordan , in od tam deržl rimska cesta čez ravnino med ggrazonskc hribe po Itu
reji. Popotvali smo dalje ob strahoviti grapi, vsi obse-jani s prelepo cvetečimi oleandri, da še nisem kaj ta-cega vidih Pod nami globoko je šumela velika voda Jarmuk, sedaj Šaria. Bazaltova zemlja je veči del neobdelana, le sem ter tje je kak laz z žitom, ali dalje pred nami so bili visoki hribi, obrašeni z drevjem. — Proti 9 grede v globočino jezdimo memo malega jezera menda Hamme, in precej potem smo bili na odmenjenem mestu, pri nekdaj tako slovečih toplicah Amatha. Našli smo tukaj že čast. o. gvardijana iz Nazareta, ki je bil prišel toplice rabit, in nektere može z njim. Bilo je tudi precej druzih ljudi tam, ki so bili prišli se v vroči vrelec kopat in zdravit. Ta kopel je čisto na prostem — nekak velik tonev ali bajer, pa žeplena voda silovito vroča. Le z velikim premagovanjem zamore človek prenašati silno vročino ter nekoliko časa v nji prebiti, ker zdi se, da od pekočine se koža rudeči.
Nekoliko v stran od vročega vrelca so imeli naši kopalci napravljen šotor iz zelenja, v kterega so tudi nas povabili. Ker smo prišli žejni in lačni, bo si Bami pretergali, da bo nas s poctiškim kosilom pogostovali, ktero smo po tleh leže hvaležno vžili.
Po kosilu zasedemo konje, prestopimo vodo Jarmuk; ki precej spodej po grapi teče in jo urežemo naravnost nakviŠko v hrib proti grobljam nekdanje sloveče Ga-dare, ki je kake pol ure proti jugu na višavi. Voda je tako velika, da je konjem segla do pasa.
Mem ljudi, ki so prav majhen ječmen želi, tavamo precej dolgo v hrib, in že smo obupali, da bomo iskani kraj našli, kar zagledamo pod hribom kosove razbitih stebrov. Kmal smo bili na verhu hriba, tukaj pa s° pred nami tako obširni, tako obilni ostanki naj iep&e obdelanih kamnov, stebrovij, lop, silovitih skal, moBtov-žev, amfiteatrov in kdo ve, še čeBa, da se je skor bolj čuditi, kako so mogli ljudje to razdreti, kakor pa, kak° so mogli zidati. Pet četert ure v okrogu obsegajo velikanske podertije, in človek se razdjanj ne more nagi«' dati, kakošno je rnoglo mesto 5e le biti, kadar je cel° stalo! Šli smo po znotranjih raostovžih enega amfiteatroV
in stermeli nad velikanskim delom — vse iz obdelanega kamnja ter z napisi ob stenah, Odzunaj je skorej polovica amfiteatra z velikanskimi kamnatimi znasadnimi klopmi še skorej cela.
V enem podzemeljskih prostorov smo naleteli človeške kosti iz nove dobe. Kdo ve, če je kdo kacega popotnika umoril, ali kaj se je zgodilo? Deleč po hribu 8e vidi, da so bile hiše , pota in razne naprave. Naj bolj veselo me je osupnilo, ko sem na nekem grobnem kamnu vidil podobo križa. Tedaj tudi v tako oddaljenem kraju so že precej v pervih časih bili tudi kristjani! Pozna se dobro še mestno obzidje, dirjalnica, dva mosta, vodotoči, dva krasna tempeljna itd., Btebrov pa silno-stevilo.
Gadara , Um Keis ali Mčkčs, je bilo eno naj ime-fcitniših mest srednje Pereje; skušalo se je celo z Jeruzalemom. Vespazijan v judovski vojski pa je bil Ga-daro razdjal. Pozneje vender je bil ondi še škofijski sedež; vidi se še podstava keršanske cerkve. V teh krajih je bil Jezus legijon hudobnih duhov izgnal iz dveh mutastih, kterim je dopustil iti v svinje, ki so potem v vodo bruhnile in potonile. Ne ve se pa blezo Prav natanko, v kterem mestu se je to zgodilo , ker bile so tri mesta v unih krajih s precej enakim imenom, uamreč : Gergeza, Geraza in Gadara. Najberže se je jjo godilo v pervem mestu, ker je bilo blizo genezare-skega jezera, in sv. evangelij pravi, da so se svinje zagnale v morje, to je, v jezero , in so potonile. Sicer pa po jutrovski šegi (saj v arabskem) vsako veliko vodo imenujejo „morje (baher)n. pr. Nil, in po takem se Je čudež lahko zgodil v naši Gadari, ter so potem živali se utopile v spodej tekoči veliki vodi Šeri'at (hebr. Jarmuk, greško Hieromax),
Nismo se skorej mogli ločiti od tega znamenitega kraja, ker zmiraj in povsod je bilo še kaj posebnega viditi v razvalinah ; kar pristopita k meni nas vojak in pa navadni spremljevavec, ter me opomnita, da ni varno tukaj se muditi, ker utegnejo Beduini priti. Precej pokličem tovarSe, in napravljamo se po časi  k odhodu.
Ko pridemo pa k konjem , je bilo že polno Beduinov na mestu, — ki pa niso nič hudega počeli zoper nas ; greko-katolik iz Agre je bil prišel s tem spremljavstvom razvalin ogledovat.   Bil je tedaj prazen strah.
Vernili smo se že precej pozno popoldne od toplic proti jezeru in ob šestih smo bili zopet pri Jordanu, pa bolj nizko kakor tje grede. Prišli pa smo v stisko, ker na več krajih smo skušali čez priti, pa povsod je bila voda pregloboka. Tavali smo ob vodi in prišli gori do navadnega broda, ter zgubili dobre pol ure s to po-skušnjo. Močno sem bil žejin in prav dobro kupo Jordana sem popil, ko smo ga bili prebredli. Hvala Bogu za kapljo iz reke , v kteri je bil Zveličar keršen. Prišli smo bili v Tiberijo nazaj že v gostem mraku, in po večerji smo šli zopet pod mili nebez na streho spat.
XLVIII.
(Popotvanjo ob gornji strani galilejskega jezera. Magdala. Golobja dolina in Ma'anovičev grad.   Korozajn.   Betsajda. Telhnm ali Ka-pernaum.   ,,Anathema" čez nekdanje „liberalce,"   Podertine kaper-naumske. Prihod v Safed.)
Osmega majnika sem že o '/25 zadnjikrat maševal v cerkvi sv. Petra v Tiberii. Sedaj nam je bila nastopiti čisto nova, pa silo znamenita pot k Jordanovim virom v Banias in od ondod dalje proti Damasku mem snežnika velikega Hermona, Pervi dan smo imeli priti do Safeda, ki je visoko v hribih proti severo-zahodu od tiberjaškega jezera.
Kolika revšina je v sedanjem judovskem gnjezdu Tiberii, se vidi tudi od tod, da nas turški spremljavec ni nikjer dobil ovsa ali druge poštene kerme za konje-Serčno zahvalivši in poslovivši se s priljudnim o. Bernardom smo tedaj potem na lačnih konjih odjezdili ob genezareškem jezeru proti Kafarnavmu. Ob 8 smo šli mem Magdale (Medždel), sedaj majhne vasi z np' kterimi prav revnimi bajtami, ki jo imajo za domačij0 Marije Magdalene, pa za gotovo se ne ve. — Od tod smo kmali zavili v grapo pod goro Hatinom, ki se imenuje Vadi-el-Hamam (Golobja dolina). Ogledat smo SU
visoko na višavi nekako pečevje, ki bi se prav po pravici imenovalo „skalnat grad." Pustili smo lačne konje, da so mulili redke bilke in suhe mavre ter smo jo ure-zali nakviško proti temu Čudnemu poslopju. Ko bi bil poprej vedil, s kolikim terpljenjem se bode po skalovji, med ternjem in germi prilezlo v toliki vročini do tega skalovnjaka, ne bil bi me kdo lahko spravil tje gori. Skalnata pečina je vsa prevotljena s potimi, mostovži, hrami in mnogoterimi stanovanji znotraj v skali, — pa žive duše ni nikjer. Luknje in hodiša s predali so nakviško, vprek, navdol in na vse strani. Odzunaj ima lice tega strašilnega gradu par pisanih stolpov in vsa natorna stena je obdelana, obsekana, sem ter tje še oblečena z lepimi rezanimi kamni razne barve. Vse pa je v razdjanji in razpadu. Kaj pomeni to silovito delo človeških rčk na taki višavi? Pravijo, da to so dupline nekdanje „Arbele," ki jo je bil vterdil Jožef Flavij ; poprej pod Herodom Velikim pa so bile skrivališa ali jame razbojnikov, ki so se onai na vse pretergano branili zoper kraljeve vojake, Arabi imenuje to stanovališe >,Ma'anovičev grad" (Kala'at-Ibn-Ma'an). Na vprašanje, kdo je bil ta „Ma'anov sin," mi je rekel naš mukeri: »sultan kadim", nekdanj poglavar, ki blezo mislijo, da je ta grad naredil.
Zapustili smo te prečudne starine in potok Nabar-<d Medždel (Magdalenšek) prestopivši smo kmali prišli v Korozajn (Ard-el-Han). Bilo je že poldan , ter smo v veliki travi malo kosilce opravili. Ker je bil ravno torek križevega tedna, ko mora vsak duhoven opraviti litanije, sem jih obmolil kleče pod domovina germom v poldan-ski vročini. Bog daj na prošnjo svetnikov tem krajem poljske blagre s keršanstvom vred. Zemlja je dosti rodovitna, tudi je precej obdelana ob jezeru in višej v hrib. Ljudje niso viditi tako čudni kakor sem jih vidil nnkraj Jordana; vender pa je vse bolj revno in žalostno. Pač bi nam bilo dobro delo, ko bi bil kak Abraham iz šotora prišel naproti ; ali kjer ni prave vere v Boga, lam tudi ni prave olike in gostoljubja iz čiste ljubezni.
Pri nekdanji Betsajdi (Birket et-Dajer) je ob veli-
kem potoku mlin, pa žejni konji prelepe vode niso hotli piti; čuda, če jih ni v noge pekla, ko bo jo bredli. Prijazen mož je nam povedal, da je slan studenec in ni za pitje; kajti je vroča žeplena voda, ki teče že od severa v galilejsko morje.
Malo čez eno popoldne je bilo, ko pridemo v posebno znameniti „Telhum" ali nekdanji Kapernaum , ki pa tudi ni druzega kakor same groblje tik galilejskega jezera. Kako lepi in rodovitni so m6gli biti nekdaj ti kraji, kaže še zdaj nad človeka velika šara in trava, ki raste ob jezeru po ravnini. Bila je ravno ob Kaper-naumu vsa Buha, in vender so jo lačni konji grudili. Pač očitno se vidi tukaj „anathema," ki ga je bil nekdaj Zveličar izrekel nad temi mesti zavoljo njih pregreh ! „Gorje tebi Korozajn! gorje tebi Bet-zajda! Zakaj ko bi se bili v Tiru in Sidonu godili čudeži, kteri so se godili pri vas, bi se bila zdavnaj v ojstrem oblačilu in v pepelu sede pokorila. Pa bo tudi Tiru in Sidonu ložej pri sodbi, kakor vam. In ti Kapernaum, ki se do neba povišuješ, boš do pekla pogreznjen!" Po tih krajih je Zveličar veliko hodil in učil; ali takratni „liberalci" so delali le preveč po svoji glavi, kakor se vidi iz pristavljenega Žuganja Gospodovega, ktero se je pač na tanko spolnilo. Vidil sem Tir in Sidon, ali verjemite, da tudi zdaj nobeno unib mest ni tako žalostno čisto v nič djano, kakor bo te objezerske mesta. Kaj pa to pomeni, povejte mi liberalci", da se je Zveličar po teh besedah obernil k apo-steljnom, rekoč: ,,Kdor vas posluša, mene posluša; iu kdor vas zaničuje, mene zaničuje?" Kaj pravite pro-stomišljivci, v kakošni zvezi so te besede s poprejšnjim „anathemom? Ali ne kaže vse tako, da so uni prebi-vavci aposteljne, ki jih je Jezus razpošiljal učit, enako zaničevali, kakor jih vi „liberalci" dandanašnji zaničujete, in od tod tisti „gorje!" — Delali so prebivavci unih krajev z Zveličarjem in aposteljni gotovo tako, kakor delajo mnogi današnji z namestnikom Gospodovim in s škofi.
Breg ob gornjih krajih galilejskega jezera je bolj obdelan, kakor pa proti jugu, po kterih ni druzega kakor bodičevje ter nekak zelo hud osat, ki je konjem do pasa segel in jih neusmiljeno režah To je gerdo, gerdo! Povsod ob jezeru so viditi beduinske čede Čer-nih goved in k6z. V Kapernaumu smo se mudili delj časa, zakaj tako imenitnih krajev je malo, če tudi je razun grobelj bazalta, kacega stebra, sarkofaga, le malokaj viditi, toliko manj , ker silo visoka trava in šara vse prek pokriva. Spomina vredni so dvojnati stebri vstrič na enem čoku, ki so naravno sklenjeni ob znožji in ob glavji, kakor se tudi v Tiru vidi. Vse je iz nekega lepega apnenika, ki se bliža marmorju. Zlog raznih ostankov je podoben zlogu druzih shodnic. Posebno znamenito bi bilo, ko bi mogli najti prostor sinagoge, ker v nji je tudi Kristus učil. Stoji le eno samo prazno ozidje, ki je postavljeno iz polomljenih stebrov, posebno velicih obdelanih kamnov itd. Kakor podertine kažejo, je moglo mesto veliko biti. Več kot nad zemljo se vidi v zemlji; ne vem, Če Francozi kopljejo ali kdo, odpravljena je na nekem kraju poveršina in kažejo se v nekoliki globo-čini prelepe kamnitne dela, stebreni ornamenti palmovih vej in več stavbarskih znamenitost. Mudivši se ondi kako poldrugo uro, smo jo v hrib zavili proti Safedu. V nekoliki višavi smo zopet naleteli na kobilice, ki jih je bilo kakor toče; vse zeleno je bilo požerto in bilo je černo po zemlji med bazaltinimi kamni, kakor bi bilo požgano. Za pervo trumo smo kraali naleteli na drugo, in Se nikoli jih nisem vidil toliko na gostem, kakor °ndi, pa le za dobro njivo na širokem, potem pa kakor bi odstrigel -- nobene več ni bilo. Zaupljivo hruetljajo, tekajo in šurač s perutimi, za bvojo kožo pa tako previdno skerbč, da se gibčno ognejo in konj ne stopi na Jjje, če tudi jih je tikoma na gostem. — Zapustivši raz-uerti grad in kalni veliki vodnjak „Bir Jusuf-el Hessen-a" ^o z velikim trudom dospeli že proti devetem v Safed. Veliko bolj trudni kot mi popotniki so pa bili konji, kteri so bili iz pomanjkanja dobre kerme tako ugnani, na jih kar z mesta ni bilo več Bkorej  naprej Bpraviti,
dasiravno smo velik del v hrib za njimi peš hodili, ali pa jih celo za berzdo vodili. Kako smo pri turčinu prenočevali in marsikaj druzega — prihodnjič.
XLIX.
(Safed — Seph. Potres. Terdnjava. Prenočevanje, postrežba, kokoS, hiSnik, judje, pogovori, večerja. Odkrita zmota. Kdo je bogat? Lačna živiniea pa „insektenpulver." Postelja na oknu. G. konzularni opravnik Miklašievič in njegovo djanje v prid cerkve in Človeštva. Kako je g. M. morijo odvernil. Obhajanje ces. godu v Tiberiji. Najdenje nekdanjih krajev. Nov popis sv. dežele. Judje v shodnicah, Vnebohod, maša v greako-katoliaki cerkvi in zadevne Šege. Marij na podoba iz Ljubljane v Safedu. — Kakoane misijone protestantje ondi in obhajajo s kolikim sadom. — Naš gostovalec. — Katolišk mladeneč.)
Nase nadaljno popotvanje do Damaska in dalje do Libana je bilo kaj mično in polno posebnih in vmea dosti smešnih primerljejev, ker hodili smo veči del med nejeverniki.
Dospeli smo 8. majnika v Safed, kakor sem zadnjič omenil. To mestice je visoko na hribu v prav prijetnem vodenčnem sedlu, z oljkami in drugim drevesnim sadjem, zlasti pa z vinogradi ovenčano. Misel nekterib, daje to nekdanja Betulija, je najberže napČna ; morebiti je Seph, kterega je bil vterdil Jožef Flavij v vojski judov zoper Rimljane. V svojem dnevniku imam zaznamjanih 11 tisuč prebivavcev (drugi vir jih ima sam0 4000; morebiti je resnica vmes med tema številoma) i izmed teh je 6000 judov, loOgreških katoličanov, drug1 so mohamedani. Hiše so v breg vsajene, kakor bi bile zidane ena nad drugo; to pa je bila ravno njih nesreča o strašnem potresu 1. 1837 ter so padale hiše nad hise in 5000 ljudi je konec storilo, — med njimi 4000 j udov. Tudi terdnjava nad mestom , iz križarskih časov, se p bila takrat razrušila. Trije veliki topovi še zdaj leže ob razvalinah, in ni se bati, da bi jih kdo odnesel.
Razgled s te višave je nepopisljivo mikaven doh P° ravnini tibcrijaškega jezera, po planinah Djavlan in liav-ran aH nekdanjem Bašanu, v dolino Jordanovo, dolino
Gor, na hribe Hermon, Tabor, Hatin itd. Sedem med-židov (moaej) in veliko več shodnic in šol ima mestice.
Prenočevanje ta večer je bilo kaj posebno .. . Pravil nam je naš turek dragoman, da nas bo peljal v hišo nekega katoličana, in tudi mi smo mu to priporočevali. V gostarijo iti smo se bali, zakaj pravil je dragoman, da dr. Coke je poprejšnje leto plačal od dveh dni 3 napoleone, in vender ni bil zadovoljen. Kako tedaj se je nam godilo ?
Jezdč z velikim trudom proti večeru v hrib proti Safedu dotečemo mladega človeka, nekacega tergovca, ki je šel z več osli domu, in je imel pri sebi več dečkov, tudi nekaj bratov. Silno žejin prašam, če imajo vode pri sebi? In kmali mi fantič podil verček, iz kterega sem se napil z veliko zadovoljnostjo. Rad, prav rad bi mu bil dal bakšiš (darilo), gospodar pa je rekel, da ni Voda za bakšiš. Kaj tacega se na Jutrovem malokdaj sliši, ker ondi blizo vse hlepi po bakšišu.
Mem prelepega studenca, iz kterega sem se v novo m še bolj napil, pridemo že v gosti noči v mesto okoli ■/49. Konji so bili silo trudni, da jih na zadnje ni bilo skorej za stopinjo več dalje spraviti, akoravno smo popotniki velik del peš šli in konje vodili ob ujzdi za seboj. Gospodar nas precej pelje v svojo gornjo hišo m začne streči, kolikor naj bolje more. Vprašan, ko-hko bo hotel imeti, je rekel: ,,Jaz ne sprejemam zavoljo denarja." Precej je dal sam denar za kokoš, jajca lt;d. (kacih 10—11 pijastrov ali do 1 gld.), kar smo mu povernili, se ve z drugimi stroški vred. Bilo je kar ne-utegoma okrog nas polno nekacega ljudstva, ki se je silo Postrežno kazalo skupej nositi, kar bi bilo treba, in če Prav pomnim, so tudi znali nekaj tajč-pohrusten, s či-mur je bilo mojima tovaršema kolikor toliko vstreženo, da sta se mogla kaj pogovoriti. Bili so namreč „han-derli," blezo iz Poljskega, kar se jim je tudi zdajci poznalo. Meni je bil mladi gospodar, čokat, dobro podpert možak od 19—21 let, s hudim očesom, dosti ljubši ka-y.0r judovski barantači. Z njim sem na štor j i Čepel, iz 6l»e  (velike pipe) duban puhal in marsikaj kramljal,
kar mi je bilo toliko mičniši, ker sem bil v čisto novi in nenavadni drušini, da še sam nisem prav vedil, pri čem sem. Prav počislanega se je čutil, ko sem ga k večerji z nami povabil, pa tudi pridno je puto obiral, ktero je bil sam zaklal z mojim nožkom. Pozneje mi je tudi on postregel z aragi (žganjem), cvertjem in taba-kom. Prašal me je, če sem že bil v Nazaretu, pa pravil , ,kako je lepo ondi pri oo. frančiškanih, pa da v mestu je samo 30 - 50 katoličanov in več enaeega. Nisem tedaj dvomil, da smo v hiši tistega katoličana, h k te remu smo bili odmenjeni. Torej pa sem v nadaljnem govoru precej močno na domačo struno ubiral, dal spoznati, kako dobro mi de, da v tuji deželi dobim človeka svoje vere, s kterim se zamorem zaupljivo pomenkovati.
Naš dragoman, pričujoč, vse to sliši, in kakor koli je mohamedan sicer počasen in merzle kervi, ga je blezo vender jelo malo greti. Pove* mi nato naravnost, da:... naš gospodar je mohamedan... Jaz sem si bil čisto svest, da nas je naš dragoman v katoliško hišo pripeljal, in še le proti pol noči sem se tedaj prepričal, da nas je ukauil, ker naš gospodar je maho-mcdan. Posebno zvest mahomedanec pa blezo le ni bil« zakaj pil je že poprej sladko vince, ko sem mu kupico ponudil. Vprašal sem ga, če ljubi vino? in rekel je: „Pij ti." Izpijem in mu natočim, on pa vzame in do dna izpije zdaj, in Še potlej, ko sem mu ponudil. —; Olikan evropejec bi bil v tacih okolišinah v ne majhn' zadregi, mahoinedan se za take malenkosti malo zmeni-Kaj smo ho tli? Ni kazalo drugač kakor ostati. Snovalo se je kremljanje nadalje. Nekak posebno spoštovaven duh z začudenjem je navdajal pričujoče, kadar sem na njih vprašanje za moj stan povedal, da sem „uČenik ljudstva" (ma'alim-en-nas) — „duhoven." — PridŠi šole rečem v šali, da bodem malega dečka „ Ah meda seboj vzel ter bo študiral, kar mu bo drago. bilo dosti 1000 napoleonov za popotvanje v Evropo i me praša gospodar. — „Kdor bi toliko imel, je že bogat," mu odgovorim. — Precej se zraven stoječ sun
jud oglasi: „10000 jih imam jaz — in več, to ni bogastvo." Že poprej pa so bili iz spodnje hiše skoz neki loputnik zmašili toliko blazin, odeje in tako košatih pernic, da bi se bil človek skorej v njih zgubil.
„To bo prijeten počitek po tolikem trudnem po-potvanji," si je lahko kteri misli. — Čakaj malo! — Povem vam , da ne vem , če sem bil kaj oči zatisnil tisto noč, ali nič ne? Bilo je zraven nadležnih komarjev Še toliko druge živinice, ki hoče od človeške kervi živeti, da je bilo joj, in treba je bilo prašati: kdo ima „insektenpulver ?" Drugi večer sem si raji postlal na dolgem in širokem oknu na skalo: zagrinjalo pod život, blazinico pod glavo, pa plajš za odejo, — in godilo se mi je na terdini bolje kakor poprejšni večer, če tudi tukaj ne dobro.
Precej unstran ulice nam nasproti je stanoval av-strijanski konzularni opravnik g. Jož. Miklašievič, iz Bolhofa na Poljskem, posebno priljuden in postrežin gospod, ki je že skorej 27 let na Jutrovem in 9 let opravnik v Safedu. Obiskali smo ga zjutraj in kaj razveselili s tim njega in sami sebe. Precej nam je postregel s kavo, ki jo je kuhal njegov strežnik — star turek, potem z limonado in s čimur koli je mogel. — Miklaaievič je na vse strani izobražen gospod , ki ga 8poštujejo judje in mahomedani, posebno pa kristjani, ker zraven tega, da ima mnoge zlata vredne lastnosti, kolikor sem takrat in pozneje čutil, je on tudi pošten katoličan. Napravil je greŠkim katoličanom cerkev, ko so poprej imeli le v neki sobi svoje opravila, Pri-0-obil je cerkvi svobodo, da se smejo očitno imeti procesije, očitni sprevodi na pokop skoz mesto in veliko fnacega. Tudi v Tiberii je on dosegel, da niso turki kosa zemlje kloštru oo. frančiškanov odtergali, česar b°je noben konzul druzih vlad ni ubraniti mogel. Mnogo reČi za cerkev je sam naredil in jih dela, ker med drugim li• tU(l\ r*sar in 8e razume na mnoge mehanične reči. Miklašievič je edini konzularni opravnik v tem gorskem ^raju, ker nobena druga vlada nima nič tukaj. Namene tudi Prusijo.
Posebno velika dobrota je opravnik za očitni mir, zlasti ker ima pri vsih zaupanje. Uno leto, ko je bilo že omenjeno strašno klanje katoličanov na Jutrovem, je v svojem kraju on odvernil morijo, če tudi z velikim trudom. Osem dni ni nič kuhanega jedel, ko se je ro-goviljenje pričelo ; — na ulicah je pisal sporočilo do pašata v Bejrut in dobil od ondod 100 mož , doma jih je zbral 700, pa so bili nezvesti postali, in le z velikim trudom ter ne z manjši previdnostjo in stanovitnostjo je upor ukrotil. Dobil je zato od ministerstva pohvalo pa po moji misli je ta mož pač kaj več vreden. — Pri Beduinih je on kakor domaČ; če hoče za sprejetje ka-cega imenitnega moža tudi 10.000 Beduinov, precej jih ima na nogah. — Za obhajanje godu avstrijanskega cesarja vČasi v bližnji Tiberiji po 20 maronitovskih duhovnov skupaj spravi, dasiravno je to mestice revno in tudi katoliškega duhovna blezo še ni imelo takrat prav vstanovljenega, ker katoliški verniki so bili v vsem le trije v vsem mestu. — Kakor starinoznanec je Mi-klašievič našel več bibliskih krajev, ki se ni vedilo zanje, n. pr. mesto Zebulon, in pa Ha-Harem, ktero je nekje v bukvah Jozv. imenovano. Pripravlja za natis popis sv. dežele v podobi in po načinu, kakor še nisem vidih Vse ima popisano, kar je vidil in slišal, pa brez lastnega modrovanja. Z nekolikim piljenjem in opušenjem nekterih preveč kosmatih reči bi bilo delo prav dobro, kolikor morem presoditi, zlasti ker je on tudi botanikar in risar, kar veliko pripomore k doveršenosti pri ena-cih delih.
Gospod opravnik nas je peljal tudi grede po mestu v nektere judovske shodnice ali sinagoge. V eni smo vidili veči del stare jude z nekako pečo na glavi; «e; kteri so nas milo gledali, pa nič kaj se niso dali motiti v svojem kimanji, ktero imajo v navadi, kadar berejo. Druga je bila veliko lepši, menda poljska.
čakati nam je bilo treba v Safedu od 8. do 10« majnika popoldne, ker na vsi daljni poti proti Damasku ni več nobene katoliške cerkve in ako bi bili poprej šli dalje, bi v veliki praznik Kristusovega vnebohoda
ne bili mogli ne maševati in ne pri maši biti. Maševati sicer tudi v Saledu nisem mogel, ker greko-katoliške cerkve nimajo „portatila" v altarji, bili pa smo vender pri sv. maši, k kteri nas je peljal gosp. Miklašievič. Maševal je greko katoliški duhoven in pričujočih je utegnilo biti nekaj čez 100 ljudi, ki so se dosti čedno obnašali. Pred začetkom sv. maše so fantiči in možje peli zaporedoma; tudi je ta ali uni pesem ali pa molitev začenjal, drugi so povzeli in nadaljevali. Petje je bilo prazniku vmerjeno. Sploh so dečki prav z živim glasom predpevali iz vclicih bukev, in ljudstvo za njimi. Mašnik je pripravljal za sv. mašo neopresnih kruhov in druge reči, sveče je tudi na lustru sam prižgal. Mašo je potem pel in molil, neki mož je odgovarjal in pesmi pel. Vse je bilo v arabskem jeziku. Pred listom so Šli strežeji v malem polkrogu pred altar z bandercem naprej, potem je majhen deček kaj prijetno list pel, in nekaj pozneje mašnik evangelij , kteri je tudi pri nas ta dan. Večkrat in precej dolgo mašnik incenzira (kadi) med petjem. Pred darovanjem je mašnik moškim delil bele kruhe, precej velike kosce, in prejemavci so darovali kak dar, ki je za mašnika. (Mašnik živi prav revno Jn zatajeno; gosp. opravnik je pravil, da gre vsak dan v drugo hišo jčst.) Tedaj prav po evangelsko „od al-tarja živi." Vidi se mu, da je prav pobožen mož. Tudi Pri povzdigovanji in zavživanji je nekaj malo razločka °d naših masnih opravil. Vse opravilo je terpelo malo Čez uro. Na zadnje je bilo pri cerkvenih vratih za reveže pobiranje. Še naj opomnim, da cerkev je nizko jn revno poslopje, skoraj bolj podobno kaki kleti ali keldru, kakor pa cerkvi; vender je sercu dobro delo v nji, ker vidilo se je, da je bilo ljudstvo presunjeno od svetih opravil. Tej revni cerkvi sem pred nekoliko leti poslal drago podobo Marije D. z detetom Jezusom, ktero som bil zadel v srečkanji ljubljanske slikarske razstave, jn sicer ravno s srečko, ki so mi jo bili nas premih knez in škof o ogledovanji podob kupili. Od duhovnega Pastirja in ključarjev je bilo na to prišlo kaj prijazno zahvalno pismo v arabskem pismu.
Med mnogoterimi mičnimi zadevami, ki nam jih je opravnik pojasnoval, je tudi protestanško misijonstvo v Saiedu. Napravili so pred nekaj časom protestantje tukaj misijonsko hišo, pa mogli so jo misijonarji od ondod pobrati — najberže zato, ker nič vercev niso imeli, ali kaj si je bilo vzrok? Pridejo pa vender še vsako leto v to mesto j udom misij on imet ter pridigajo po ulicah rn kjer morejo. Judje pa hudi in razdraženi, da je joj, — vpijejo, kriče, šum, hrup, lagoj delajo, da pridigarja ni moč umeti. Tudi biblije dele, in Judje vzamejo ktere, da platnice v svoj prid obernejo, — komu ni znano, kako skopo-obertni so Judje? — bukve pa berž raztergajo in zaveržejo. Nas opravnik prebiva ravno v protestanški misijonski hiši, ki je dosti lepo bivališe z dvojim nastropjem.
Svojemu gospodarju, ki nas je dve noči prenočeval,
blezo ne za resnico. Hvalil sem tega turka drugi dan pred g. Miklašievičem, kteri je pa menil, da ravno zlate hvale ni vreden, kajti: ravno pred Štirimi dnevi je bil nekaj časa zapert zavoljo neke krivičnosti. Taka-le je na svetu: tudi na turka se človek ne more vselej zanesti. — Še naj tukaj pristavim, da precej pervi večer se je od deleč nekako smukal okoli nas neki čeden pa plah mladeneč. V hišo njegove matere, zdi se mi, aa ubožne vdove, bi se bili mogli vseliti, ter bi bila katoliška deržinica si nekoliko prislužila. Tako je bilo odmerjeno. Pravil mi je mladeneč drugi dan in mi tožil to reč, pa da si ni upal reči, da naj k njemu gremo. To kaže, da mu je bil naš dragoman že napovedal, da k njemu pridemo, ter sta še le potem z mladim maho-modanoin drugo spletla. Se ve, da je tudi ubogi mladeneč za Bvoj zgubitek kaj bakšiša pričakoval.
smo
branil se ga je malo, pa
L.
(Odhod iz Safeda. — Jezero Merom in ondotna okrajina. — Do-godbe pri Sejhu ob potoku ,,Aju-el-Mallaba." — Popotvauje po dolini „Ard-el-Hule." — Jordanovi viri. — Dan ali „Tell-el-Kadi." — Banjas ali Cezareja Filipova in kakoana je skala, na ktero jo Kristus cerkev zidal. Od kod imeni „Banjas" in Cezareja Filipova? — Spominek Zveličarjev.— Terdnjava „Subeibeh" in kaj ona vpodobuje. — Prijazni glavar. Prenočevanje v druisovski nisi in zadevne dogodbe. Druzovska hiša. — Kako jim vino diši? — Odhod in zopet vtnce.)
Iz Safeda smo odrinili 10. majnika, in priti srno imeli tisti dan do Baujas-a pod velikim Snežnikom Hormonom. Odrinivši o 728 čez griče proti severo-vzhodu, smo se nagnili navdol in okoli enajstih smo bili v Jordanovi dolini in kmali tudi pri jezeru Merom-u. V dolini so ljudje pšenico želi. Spremljavec naš je rekel: ,,To so Druži; od tod dalje proti Damasku ni več kristjanov, vsi so Druži in Beduini." — Okrajina okrog jezera in vsa dolga dolina, ki smo jo ta dan prehodili, je silo lepa in rodovitna. Vidili smo sicer tudi tukaj kobilice, pa eden domačinov je rekel, da ne bodo škodovale; žito jim je bilo menda že odrastlo, predno pa ravno vsejana pavola ozeleni, bodo že dalje šle.
Jezero Merom (Baher-el-IIule, lacus Seraechonitis Po Jožefu Flaviju) ima podobo trikotnika in je menda dve uri dolgo, pa ne kaj posebno široko in je ob kra-.Hh viditi blatno in z bičjem obrašeno. Ker je nekoliko °d poti, smo k njemu jezdili, pa hitro se nazaj k poti umikali, ko smo zapazili ob jezeru beduinske šotore in mlatiša za žito.
Opoldan smo južinali, ali prav za prav malicali pri Potoku „Ajn-el-MalIaha" (slani studenec), kjer smo imeli °ele komedije z ondotnim druzovskim šejhom. Vzeli smo bili v Safedu starega jezdeca seboj za spremljavca, da bi bili varni po teh druzovskih in beduinskih krajih, "a komaj smo zjutraj iz mesta, buti konj starega jezdeca z njim vred na kamenje. Imel je namreč konj neko božjast, da se je jel tresti, kar vergel se na tla, *e valjal in čudno gerčal. Spravil ga je kmali po konci, a" nič ni pomagalo, ker kmali sta bila zopet oba na
tleh, — in to se je velikrat ponavljalo- Revež „kavalir" je mčgel veči del peš hoditi in je torej za nami ostajal.
Pri potoku smo naleteli ondotnega Šejha ali dru-zovskega glavarja tistega kraja. Le-ta bi nam bil m6gel oskerbeti par svojih jezdecev za nadaljno varno pot, naš prej sni spremljavec pa se s svojim kljusetom nazaj verniti. Toda šejh se je precej v začetku nekako krem-žasto in kujavo deržal. Znano je namreč, kako so Druži sovražljivi zoper kristjane Maronite, in torej ni čudo, ako sploh niso brez vraž in jeze tudi zoper tuje kristjane. Ako sem prav razumel, je naš jezdec djal našemu mukeru (konjskemu gospodarju): Ako šejh zvč, da bo gospodje kristjanje, ne bode dal jezdeca — nikakor ne. Kes, kakor se mi je potlej zdelo, je šejh rekel: „to so kristjanje." Neki grešiš kristjan iz Safeda pa je (menda nalaš) odgovoril: „ne; to so judje." Poslušal sem od strani, kaj bo iz tega, in nič nisem na znanje dal, da kaj razumem njih govorjenje. Ker se pa le pričkajo, stopim k možu in ga prašam, če je on šejh tega kraja V Odgovori mi, da. In kakošen je bil ta plemenitni gospod in poglavar? (Jokat možak, srednje postave, bos in — zdi se mi — s turbanom na glavi, s priprosto zeleno haljo in haljastimi hlačami je na bregu čepel, in to je bilo vse njegovo veličastvo. Deržal se je prav kislo in nezadovoljno.
Zdaj mislim, kako bi ga omečil, da bi nam sprem-ljavca dovolil, zakaj kraji nadalje so se nam nevarni zdeli. Prašam ga, če je bližnji mlin njegov, in ko pri-terdi, porabim to priliko ter ga prosim, naj mi ga pokaže. Precej je zadovoljin in me v mlin pelje. Prav lepo sta siva kamna tekla in ječmen mlela. Rekel je, da sta narejena v Havranu, deleč proti jutru unkraj Jordana. Okrog je stalo kacih 5-7 Druzov, ki so dosti gerdo gledali, in še le potlej, ako sem prav opazil, &f jim je malo razvedrilo, ko so vidili, da šejh z menoj prijazno govori. Eden je bil posebno podpert in čokat možak; rekel je šejh, da je učitelj. Na prašanje, četudi njegovega sina uči, je rekel, da. Bil je viditi še precej dobroserčen zeleni dečko, ki me je prav rad imel, ko
sem mu dal en piaster bakšiša za papir. Pohvalil Bem šejhu mlin, da je lep, povedal pa, da so pri nas še lepši.
Ni mi bilo nič prav dobro v tej tovaršii, torej kmali nagovorim šejha, naj me zopet na prosto pelje. Zdajci me spremi po skalovji Čez šumeči potok. Nazaj grede, ko sva bolj zaupljiva postala, je pred menoj serce razsul in me nekako skrivnostno popraŠal: „zakaj da njih deželo popisujemo?" Vidijo namreč ti ubogi ljudje, da popotniki to in uno popotvaje v bukvice zapisujejo ali risajo, in to jim kdo vč kakošen hud sum budi. — Razlagam mu, da zavoljo vede, učenosti, da vemo doma ljudem povedati: to in to smo vidili itd. — „Pri nas se misli, da zato, da bi vi „Frandži"*) za zlato zvedili in prišli ga vzet," — mi je odgovoril. Ze čez dva mesca sem v vaši deželi, mu nato dopovedujem, in še nisem kosca zlata vidil; pri nas doma ga je več kot tukaj.
Verjame mi, kakor je znati, in ko še Ahmedu sinčku (kar sem ravnokar omenil) potisnem „girš" v ročico, mi koj obljubi, da bo rad spremljevavce poskerbel, če bode le kteri hotel iti. Te besede kažejo, da šejh svojih ovčic nima prav na motozu, če je odkrito govoril. Med tem pa je bil že eden tovaršev žuganje zinil, da bo Šejha naznanil in bo zapert, ako ne poskerbi za konje, kar mi je bilo močno neljubo. Prideta res dva Druza na konjih, pa eden se je kmali umaknil; drugi je pripravljen iti, ali ko ga eden naših praša, koliko hoče zato imeti, noče nič odgovoriti, in tudi ta jo kmali potegne. Šejh, kakor je bilo znati, se je veliko za nas potegoval, pa nič opravil ni. Rekel sem mu poslednjič: O šejh, pri nas niso taki ljudje kakor tukaj ; tvoje ljudstvo ni dobro!
Iz tega prigodka sem se zopet prepričal, kar sem tlidi skušal, da Evropejci so nekaj sovražcni zato od Arabov, ker njih jezika ne razume" in imajo torej polno Vraž do nas, — nekaj pa tudi zavoljo premalo priljudnega obnašanja Evropejcev do njih.
Odrinemo torej dalje, in stari vojak z betežnim konjem za nami cenea, če ga pa le zasede, berž ga zo-*) Frandži, to je, Franki ali Francozi so Jutrovcem vsi Evropejci.
pet božjast zlomi, in jame gerčati. K sreči je bil našemu jezdecu potlej neki „f'ellah" (kmet) konja posodil, in bilo je zopet vse prav. Zgodilo se nam ni nič hudega, čeravno ni bilo brez Beduinov, ki smo jih nale-tovali po poti.
Beduinaki šatori, beli in černi, velike trume bivolov (djamiis), velblodov, prelepe čede drobnic — to in tako se je verstilo nam pred očmi po dolini. Polno je malih vodic in studencev, ki namakajo prijetno ravan, ko bi le prebivavci ne bili tako osorni! Proti zadnjemu smo hodili nekoliko navkreber delj časa kar ob Jordanu, ki je tudi tam gori že velik, če prav so njegovi viri blizo.
Ob 5 in 25 minutah smo šli po mostu čez enega glavnih Jordanovih virov. Gotovo čez pol veči je samo ta vir od navadne Gradašiee. Voda je kalna, nekako otožna, pa vendcr z močjo teče. Toliko bistrejši pa so njegovi neštevilni viri, ki se kraali pričenjajo po raznih krajih, O da bi veliki Kerstnik sv. Janez, ki je gotovo tudi po teh gornjih krajih hodil, sprosil vero in sv. ker9t že skorej tudi sedanjim Druzom in Mo-hamedanom 1
Kraj je kmali potem ves vodenčnat, povsod mlaka pod nogami čokota , in po več krajih se vse vdira, da se skorej naprej ne more. O '/«2^ nekoliko na stran za-kernivši smo prišli do drugega dvojnatega Jordanovega vira, ki je kar velik šumeč potok. Leta teče ob homcu Tell-el Kadi, ki ima ob znožji podertine nekdanjega slovečega mesta Dana. Tukaj je bil Abraham dotekel tri kralje, ki so bili deleč doli v dolini Sodomo napadli in Lota odpeljali; premagal jih je bil, Lota rešil in kralje še dalje preganjal. Izraelcem je veljal Dan za končno mesto ob severu, kakor Beršeba za naj niže ob jugu; torej .so imeli pregovor: ,,od Dana do Beršebe/' to je, od konca do konca judovske dežele. Okrajino od jezera Meroma do tod imenujejo ,,Ard-el-llule (zemlja ali dežela Ilulevska)." Spomina vredno in znano je tukaj velikansko cirovo prestaro drevo, pod čigar silo košatimi vejami se popotniki radi opočijejo. Nekoliko
niže j se oba omenjena vira stekata z imenom ,,Neba'-el-Ledam." Blizo tam je nekoliko grobov musuimanov, ktere imajo za svetnike.
Kakor so kraji tukaj močno vodenčnati, tako so tudi zeleno- obrašeni in polni lepega drevja. Sli smo proti Danu inBanjas-u skoz hladne loge in germovja, ter mi je bilo nekoliko tesno pri sercu, ker večkrat je za germom kdo kukal za nami, pa spet zginil kakor soja.
Zvečer ob osmih smo prišli v Banj as, zdaj bolj revno vas, pa silo imeniten kraj v keršanski zgodovini. Ban jas je namreč nekdanje mesto Cezareja Filipova, tisti glasoviti kraj, kjer je sv. Peter Jezusu po Božjem razodenji pričevanje dal: „Ti si Kristus, Sin živega Boga;" Sin Božji pa je ravno tukaj temu apostejnu napovedal, daje on tista terdna in nepremakljiva skala, na ktero bo zidal svojo cerkev. Rekel nm je namreč: „Ti si Peter, in na to skalo bom sozidal svojo cerkev, in peklenske vrata je n'e bodo zmagale." (Mat. 16.) Kakor je znano, ravno zdaj strašno skripljejo peklenske vrata zoper „Petra" in zoper „Cerkev." Prepirajo se in upirajo se zoper Petrovo nezmotljivost v rimskem papežu, pa mnogi iz-uicd teh tudi v nezmotljivost Cerkve same ne verujejo, n. pr. liberalni časnikarji; kaj se čejo potlej taki prepirati? Ko bi n. pr. hotel kak libcraluh koran" pre-tresavati, ktero je v njem božje, ktero ne, bi se vedilo, da je hinavec, ker je očitno, da nobenega ne veruje. Ako peklenske vrata ne morejo zmagati Cerkve, ki na skali stoji, čudno bi bilo to, da bi te škripavslje vender mogle ,,skalo" zmagati: na kakošno skalo tedaj bi bil Kristus svoje Cerkev zidal? To bi bil pesek, ne pa skala. Verni škofje se torej ne upirajo zoper nezmotljivost rimskega papeža, terauč le menijo, da zdaj ni pripraven čas, da bi se ta reč obravnavala in na čast verske resnice določno povzdignila. Ce je pa pravi čas k temu ali ne, to bode pokazal ravno vesoljni cerkveni zbor, vladani od sv. Duha, — pokazal bode s tim , da bo resnico v dogmo povzdignil, ali pa to reč odložil.
Cezareja Filipova je ob znožji velikega Hermona.
Banjas jc toliko, kakor Paneas in se jo tako imenovala od pastirskega malika Pana, ki so ga tukaj častili. Ravno za vasj6 izvira namreč iz velike dupline eden glavnih Jordanovih virov ali prav za prav mnogi viri vstrič. Duplina je velikanska, zunaj ima robo v je nad nj6 več izdolblin vsekani!), kterih ena pomeni blezo Jordanove slape ; od daleč se vidi kakor kaka podoba Matere Božje. Ta duplina tedaj je bila maliku Panu posvečena in od tod ime Paneas ali sprideno Banjas. Getertni oblastnik v Itureji in Trahonitidi, Filip, je bil dal nekdaj mesto razširiti in zlepšati; sebi in cesarju Avgustu na čast ga je torej imenoval ,,Cezareja Filipova."
Evsebij pripoveduje, da v pervih keršanskih stoletjih je stal v tem mestu spominek Kristusov, namreč njegova podoba na marmornem stebru. Postavila mu ga je bila v Cezareji rojena kervotočna žena iz hvaležnosti, da jo je bil prečudno ozdravil. Sovražljivi odpadnik Julijan pa je bil ukazal preimenitni spominek razdjati. Pod cesarjem Konstantinom je tukaj imel svoj sedež eden škofov.
Na nekem berdu velikega Hermona, kacih 1000 čevljev nad vasj6, na siloviti pečini stoji naj slovečniši in še naj bolje ohranjena terdnjava cele Palestine, ,,Kala'at" (grad) ali „Subeibeh." Ta terdnjava je kaj lepo vpodo-bovala od Kristusa obljubljeno, na skalo zidano cerkev.
Imeli smo namen, da bomo prenočevali v Banjas u pri ondotnem šejh-u, kteri evropejske popotnike prav rad sprejema. Prišel je k nam kaj priljuden, mlad, lično napravljen jutrovski gospod iz vojaškega poslopja, ki res ne vem, če ni bil blezo turški paša in ne še j h on-dotnega kraja. Kadar je zvedil našo željo, se je prijazno izgovoril, da nima prostora zavoljo mnoštva vojakov, kacih 1000, ker še zmiraj nekaj vre po unih krajih, kakor je rekel. Odkazal nam je pa moža v vasi, ki si je svest, je djal, da nam bo prav dobro postregel, ter naj le gremo z njim. Vprašal je, če še kaj druzega želimo, in ko smo bili z vsim zadovoljni, mi pri slovesu po evropejsko prijazno roko poda.
Kdo je bil naš prenočevalec, še zdaj prav gotovo
ne vem, zakaj v vasi menda prebivajo Turki, Arabi, Druži in Greki. Druzu je bi) naj bolj podoben. Hitro ko pridemo, začn6 ženske po hiši pospravljati, pometati, tla s štorijami pregrinjati itd. V kotu ravno tiste sobe berž zakurijo. Nekaka peč ali odperta votlina je v ta namen v kotu. Mleko, maslo, kokoš se za popotnike iše in skupaj nosi za njih kosilo , ki je bilo še le zvečer, kakor po navadi o tem popotvanji.
In kakošno je druzovsko stanovanje? Staniča je bolj na okroglo; nekako iz kamna in blata so stene speštane, strop prav nizko, — na velik neolikan tram so poprek precej debeli lesovi ali skleški nadevani in vmesni prostor je zadelan z drobnejši šaro. Zdelo se mi je vse tako lepo pripravljeno, da bi moglo kar naglo pogoreti, če le iskra iz peči šine v ta čudni strop, ki je bil v sredi sobe z debelim blatnatim stebrom pod-pert. Stene so znotraj obeljene, zunaj pusti kamni, in vse znotraj je očirano z nepomenljivimi arabeskami — brez reda. V stene so vdelane omarice in votline za razne reči. Klopi, police, mize, stolov ni nič, k večemu kak otročji stoliČek. Precej zunaj pred vrati, ki se blezo le po noči slabo zapro, je štiroglato vgrajeno dvoriše za konje. Taka je boljši druzovska hiša.
Marsiktera smešna se je pripetila pri teh čudnih »asih gostovalcih. Pri večerji smo ponudili gospodarju vina, ki smo ga od Safeda imeli nekoliko seboj; prav rad ga je vzel in pil, pa tudi ženi in še drugim dal pokusiti. Pa to je bilo podobno, kakor ko mravlja zasledi sladkor ali čebela med; smukal se je v stanovanje ta jm uni, ki radi in dolgo kremljajo. Naj pozneje prideta se dva višji vojaka; posebno eden je bil viditi veči Častnik. Med pogovorom in puhanjem d uhana se ta dva mladenča tako navdušita za Evropo, da bi neutegoma z nami šla, ko bi le mogla. Vidi se sploh pri teh ljudeh, ki nekoliko bolji zrak vživajo, da jim je jutrovo leno Življenje dolgočasno in njih neolika'tudi njim zoperna, ter po kaj boljšem koperne. Toda konec viže je bil že pozno vender ta, da me po vinu prašata; in treba ga je bilo, se ve, mladima gospodoma v otročjo skedelico
malo natočiti iz velike stekline. Močno sta ga hvalila, Id zlasti zato bi rada k nam prišla, da bi vino pila. — Znano je, da koran turkom vino prepoveduje. Ne vem pa, če sta bila mohamedana ali kaj druzega, to je gotovo, da kristjana ne; doma sta bila iz Damaska (ali eden ali oba), kakor velik del vojakov. — Še le pozno po noči nas ta drušina zapusti, zakaj jutrovca zvečer ni kmali v kraj spraviti. Po noči sem se zopet v neko votlino v steni stisnil, ker gospoda Herman in Fridman - na tleh sede — sta že tožila, da čutita žive bitja po nogah. — Domači so se bili vsi nekam zgubili ter smo ostali le popotniki v hiši. Prebila se je bila noč kakor je že bilo moč; ali zjutraj na vse zgodaj je bil mladi 211etni častnik zopet v sobi. In kaj je hotel?.. Na gospodarjevo posredovanje mu moram pa še le spet malo vinčka natočiti! Ne vem, Če je vso noč na drago vince mislil, kakor svoje dni Homerov ciklop, kaj-li mu je bilo?
To jutro smo ogledali še Panovo duplino; vzel sem od Jordanovih virov nekaj lesa v spomin, in proti 7. uri smo jo ubrisali tik velikega Ilermona proti Damasku, k te roga pa tisti dan še nismo vidili.
LI.
(Daljna pot. — Jezero ,,FiaW' — Džebel-eš-Šejh ali veliki Hormon , razgled z njega itd. — Živi kažipot. — „Vadi-es-Sa'ar. — FerčeFo kobilice. — ,,Rejt Džerm" alt ,,rajska hiša" in ,,Naher-el-džennani"' ali .,rajska reka." — Prijetno sprejetje in neprijeten odhod pri Druzo--musulmaiiu. Prezavci, zijavci vsacega plemena in modrovanje z njimi. Kakošna je ,,rajska hiSa" brez katoliških Šol itd. — Pri revšini ne brez lišpovnosti. — Deček Ahined in znameniti ostanki iz keršanstva: podzemeljski prostori za službo RoŽjo. pokope, altar iz natornega kamna na prostem. — Pusti mladoženi«1 in zakoni na jutrovem.)
Bilo je 11. majnika, ko smo zapustili Banjas in se napravili dalje proti Damasku. Celi ta dan smo hodili ob desnici Snežnika velikega Ilermona, pa zvečer^— do-spevšim v Bej-Dženn — je še bil za herbtom. ,Cez ber-dice ,,Vadi Za'are" smo se podali proti silno šumečemu potoku Ajnel-Hazuri, in zapustivši ob levi v znožji Hermona vas ,,Džiba'at-ez-zejt" smo dospeli kmali na
višavo Merdž-el-Jafure, nekako sedlo ali pridolje; od tod se odpira proti vzhodu prijetna dolina , ki ima ob desni jezero ,,Birket-er-Ran" ali ,,Fialain je menda ravno ,,Phialc" pri Jožefu Flaviju ; naši ljudje so ga imenovali tudi Ba'atarin. Le od deleč smo gledali v dolino, ki jo polna druzovskega ljudstva, ktero je na polju delalo, in na jezero „Fiala.'' To jezero je bilo menda nekdaj (morda tudi zdaj) v podzemeljski zvezi z Jordanovim virom takraj berda, kar je bilo poterjeno pod Filipom če-tertnim oblastnikom iturejskim; vergli so v jezero reči, ki so jih pozneje vitlih po Jordanu plavati. Sicer pa je v blatnati in černi vodi tega jezera težko spoznati bistri studenec pri Banjasu, kakor pravi Kobinson.
V dolini ob levici Čez jnalo berdice nam je ostala druzovska vas Medždel-eš-Sems, 2ytl uro od Banjas-a. Hermon , ki smo ga zmiraj blizo imeli, je čedalje bolj razodeval svojo neznansko veličino in obzirnost. Ta gora je po svoji velikosti druga v Siriji; perva višava je „L)žebel Mahmal, verhunec Libanov. Imel je ob tem času le še kacih 11 sneženih lis ob strani proti vzhodu, kolikor smo mi vidili. Arabi ga imenujejo „Džebel-ei-Sejh", gospodovavee hribov ali velikan, in ,,Džebel es-Seldž" ali Snežnik. Vidi se z njegovega verha proti severu po Celesirii, po gorovji Libana in Predlibana, v dolino Balbekovo in koder Leontes teče; proti jutru po veliki sirski pušavi in po bavranskih gorah; proti jugu Po jordanski dolini — jezero meromsko in tibersko dokler oko nese; proti južnemu zahodu po Galileji in Sa-marii pa do Karmela ob srednjem morji; proti zahodu obrežje srednjega morja od karmelskega predgorja do Tira; ob severnem zahodu Libanovo gorovje vid odnaša.
Naj postavim tudi spominček našemu kažipotu, ki mi je s svojo zgovornostjo pot kratel in marsikaj znamenitega povedal. Bil je nekoliko postaren možic iz lf'tnjasa, imel je plavkaate hlače in srajco, ogernjeno »ivkasto kamižolo z belimi rokavi, rudeče škerpete, »m< sene" nogovice, hudobeovo rudečo kapico z zeleno °vijačo na glavi, in hodil je dosti hitreji kot naši konji.
Kosilce smo imeli nad dolino „Vadi-es-Sa'ar" pri
studencu „Ajn-Kvar-iIavar" v dolinici med gorami pod Džebel-es - Šejhom, in prav hladna sapa nas je opihovala.
Opoldne smo bili na obširni planini, polni bazalt-nega kamenja, prav nekako na samoti pod velikanom llermonoin. Velike cede živine in drobnice so se po planini pasle; na tiauče ljudi bi ondi lahko živelo, ko bi bilo obdelano, toliko bolj, ker ni brez vode in celo majhno jezero lepša veliko plan. Hrib tik ob levi je dolgočasen, z redkim germičevjem obrašen, veči del vse kras in kamen. Plasti v hribu bo vse skrižem; kdo ve, v kakošnih stiskah je že ta revež bil, odkar stoji, in koliko hudega že pomni?
Nekoliko dalje smo v pervo naleteli ferčeče kobilice, ker dozdaj smo vidili le samo take, ki so po zemlji tekale; te pa so bile že tolike, kakor bo pri nas velike zelene o košnji in bo kakor metulji po zraku švigale. Škode blezo ne morejo veliko narediti, ker je že tako vse pusto v tem od bazalta vsem černem kraju, — k večeru u, če požro še to malo zelenja, kar ga je. O '/a2 smo skoz strašno gcrdo skalovje — nekak pekel -'-prišli v „Bejt-Dženu."
„Bejt-Dženn" pomeni „rajsko hišo," in res je vas prijetno obdana z lepim drevjem, zemljo pa namaka „Naher-el-I)žennani" (rajski potok), kteri je eden studencev vode „Naher-el-Avadi," in ta je ravno nekdanji klasisko-sloveei ,,Pharphar." Bejt-žennska dolina je že namreč nagnjena proti veliki damaški planjavi.
Ostali smo pri nekem Druzu, ob enem musulmanu. Vse je po navadi na nogah tujce prijazno sprejet in jim lepo postreč, kolikor se da. Zidani divan (sloniše) ah manjši plauica (terasa) zunaj pod streho se prestrč za ta čas, da se znotraj soba vravna; duhana, mleka, kruha ter vsega, kar imajo in kar se jim omeni, skupaj nosij0; Vse obnašanje je tako, da bi človek utegnil misliti, •* postrežni ljudje ne bodo ne vinarja hotli za plačo spre; jcti, — to je kar čista ljubezen ... Naj pa precej tukaj privzamem, kako se je godilo drugo jutro, ko smo pl*' čevali in odhajali. Vstanemo zgodaj, in opravimo svoj6 reči, pijemo iz latvice mleko, ki ga deček prijazno do-
naša, in precej potem začne naš spremljavec obravnavati za plačilo- To so s trudom dognali in plačali smo nekaj čez pol napoleona ali 4—5 gld., kar je gotovo dosti za to , kar smo imeli in kar se nam je storiti moglo v unih krajih, kjer skorej nič dobiti ni, da bi imelo kako ceno. — Zdaj pa se vse glasi za bakšiš (darilo): deček, ki je mleko deset stopinj daleč nosil; ženske, ki so ga natakale; mož, na čegar terasi (pla-nici) smo sinoČ nekaj časka bili, — in ne včm, če še kdo. Deček je bil dobil lepo darilce že prejšni dan, ko nam je znamenitosti skazoval, in zdaj zopet nekaj, drugim naš Češki denarničar nič ni pridal. Se ve" , da v njegovo gospodarstvo ni šlo, da bi se drugi vtikovali. In zdaj ko odhajamo, naj bi kdo vidil, kako druzovske ženske nad nami klepetajo, — celo stari očka nekako nerad odgovor da na slovo: ,,Es-sa1ame!" (mir z vami, ali „srečno"). Samo pravi gospodar, postaven in prav pošten mož, se je bil umaknil ter ga ni bilo viditi. Tako Je življenje v teh krajih. Da so pa tako nadlegovani popotniki, ki niso vsi premožni, kakor vsak ve*, da bi denar razsipali, tega so po nekaj krivi tudi bogati pre-motavci, zlasti Angleži, ki ljudem po tujem včasi denar kar sejejo in jih tako razvadijo, kakor se pripoveduje.
Povernimo bc zdaj nekoliko nazaj in poglejmo prejšni večer, kako se nam je godilo.
Ko smo zunaj na nekaki zvišani zidani planici, vse k nam skupaj leze, staro in mlado, ter nas zija. Umazanij paglavci še z bolj umazanimi otroci v naročji in m°žje so tik nas in radovedno ogledujejo, kaj in ka-košni Brno, kaj neki imamo v svojih culah itd. ; ženske Pa precej zraven konj kaj pripravljajo; še vidoželjen starec jo bližej priguglje.
< Eden naših tovaršev ves nejevoljen modruje, kako
P1 jih----. jaz pa nasproti mislim, da smo tukaj gosti
n dobroto vživamo, da pri tujcih vender ne gre, da bi do hotel nad njim rohneti v njih lastnem stanovanji.
V tem, ko si sami čevlje snažimo, razlagam Druzorn, ako so pri nas ljudje vse bolj umni, delavni, pridni, s tim pa si pomagajo, da imajo čedne hiše, obleko,
živež, šole, v kterih so lahko vsi otroci dobro podučcni in srečni. (Se vč, da takrat ni še nihče mislil na lo-čenje šole od cerkve , — še noben odveč moder prednik ni prepovedoval Božje službe za mladino in ne pre-delaval šolskih bukev, da bi verske izraze iz njih trebil. Naj bi šli ti gospodje gledat, kako je zdaj v tej „ra]ski hiši," ko je narod vero zgubil, ktera je gotovo ondi kdaj lepo cvetla, kakor kažejo starine.) Ko pridemo v pogovoru na to, da v naših šolah se učimo tudi tujih jezikov ter zamoremo govoriti celo z ljudmi, ki so deleč od nas doma, sem zdajci naogel gospodarju naštevati, ktere jezike razumem ali govorim.
Rekli so nato možje ,,rajske hiše:" Mi pa vsega tega in tega ne moremo, ker smo ubožni, nimamo nikogar, da bi nas učil. ,,Ravno zato ste ubožni," jim rečem, „ker ste premalo delavni." — Sicer pa je viditi, da so tukaj ljudje bolj pridni, kakor marsikje drugej na Jutrovem, ker bajte so dosti čedne (mi smo bili v čednem kmetiškem stanovanji) in drugo jutro, ko smo šli dalje, je šla cela truma ljudi z nami — po eden ali po dva na oslu , na konji ali peš — skoz sotesko na Široko polje pavolo sejat. Tudi vodenčna dolina je pridno obdelana.
Kmali tedaj se preselimo v opravljeno in po tleh lepo pregernjeno sobo. Marsikaj pohišja tukaj kaže, da ljudje niso prav deleč od Damaska, velikega središ* mnogoterega lišpa ; stavbarija sobe pa je vender ne mara imela še manj stavharske umetnosti mem une poprejš-nega večera v Banjasu.
Dospevši zgodaj smo imeli ta dan še dosti časa kaj ogledati. Duhovno in telesno zanemarjeni deček Ah/ med me je neprenehoma nadlegal, naj greva pod hrib na sprehod, mi bo lepih reči pokazal. Ne verjamem, <J» bi bilo ondi kaj posebnega; vender zavoljo nadlegovanji grem z njim.
Čudil sem se pa, ko precej pri vasi ob hribu vidio3 v skali vdolbeno prelepo kapelo in stebrovje še vBe % okinčjem  (ornamenti).   Dalje ob  skalovitem  hribu j6
veliko druzih prezalo izdelanih in raznoterih 16p sem ter t]e za pokopovanje merličev itd. Kraj za luč in druge omarice so vdelane v skalo. Za merliče so mnogoteri prostori —■ tudi še globokeje v zemljo; gotovo mnoge rake so zadelane, — čuti se votlina, ako se kamen ob tlak verze, ter praznota zabobni. Na višavi teh robov, na nekakem kuceljnu, je celo nekak altar v skalo vsekan , k kteremu se gre po stopnicah, ki so tudi v skalo vsekane. Kaj vse je bilo tukaj, ne vem in tudi nisem nič našel v virih, kar jih imam ravno pri rokah. Ravno iz tega sem pa priliko imel ljudi opominjati, da tudi tukaj so bili nekdaj umetni prebi-vavci, ki so kaj več vedili in znali kakor pa sedaj. Treba bi pa bilo imeti naše evropejske presite liberalce o taki priliki pri sebi, jih za nos prijeti in jim prav živo pokazati, kara narod pride, kteri vero zaverže.
Kadar s hriba v vasico nazaj pridem z dečkom, me neprevidoma obda množica ljudi, veči del mladih in tudi dečkov, kteri me to in uno sprašujejo in se močno čudijo, kako da znam z njimi govoriti (kolikor toliko). „Kejf jetkellem kvajis" (kako lepo govori), je eden izmed njih rekel. Sami namreč izgovarjajo po domače in nekoliko po gorjansko svojo arabščino. Iz vsega se kaže pri teh ljudeh njih veliko gnanje po denaru, m nas Evropejce imajo zato za srečne, ker menijo, da pri nas je denara na kupe.
Mod pogovorom zapazim čisto mladega pagolina, ki se je posebno pusto deržal, pa je bil tudi sicer tako čuden v obrazu, kakor bi bila že 6čem in mačeha na njega pozabila. Ne vem, če sem ga prašal, kaj mu je, ali kaj je že bilo, toliko je gotovo , da so mi ga smeje kazali in pravili, da je že oženjen. (Morebiti ga je bila ženica pa kaj razkačilaV) Vedem se, kakor bi neverjčl jn rezno pravim: „takim dečkom je na Boga in na molitev misliti, ne pa na ženitev." Priterdili so mi z nekako reznimi obrazi moj nauk, pa tudi mene prašali, j*0 sem ne mara doma v zakonskem Btanu ? Razlagal pm jim potem, da sem ,,raa'alim-en nas" — ,,učenik 'judstva," da imam s tim delom  preveč opraviti, in
„uimam časa na kaj tacega misliti." (Moral bi se potem morebiti tudi le prevečkrat kislo deržati, kakor uni ,,mladoženin" v Bejt-Džennu.)
O zadevah zakona na jutro vem naj pristavim še primerljej, ki sem ga vidil malo dni poprej vTiberii... Enajstletna mohamedanska deklica (ki je bila pa viditi kakor bi imela še le kacih 6—7 lčt) pride v samostan katoliškega patra pomoči in zdravila prosit. Imela je namreč veliko bulo pod pazho, bila je silo revna, in žalostna je pravila, da ji je njen ženin napovedal, daje noče vzeti, ako se ne ozdravi. — Že z osmim letom namreč pri mohamedanih pogosto zaroko store, kteri se bodo pozneje v zakon vzeli. Znano je pa, kako se turški rod čedalje bolj zmanjšuje in peša, ne rečem ravno zavoljo zgodnjih zarok ali obljub v zakon, ampak sploh zavoljo nereda in posebno zavoljo mnogo-ženstva. Pravi blagoslov Božji ima le keršanski zakon, ker je v vsih zadevah po Božji naredbi in zapovedi, in zato je tudi zarod keršanski lep in čverst.
V mnogoterem živem pogovoru z druzovsko in menda tudi mohamedansko mladino me z nekako resnobo potiplje naš prenočevalec, ki še nisem vedil, da je pričujoč, in mi znamnje da, da naj grem domii. Ne vem, če se je bal za mene", da bi se kak nered utegnil na-ključiti med mladim razposajenim ljudstvom; ali pa mogoče tudi, da si je mislil: ta bi utegnil naši mladim tudi kaj tacega praviti, kar mi druzoturki ne slišimo radi. Druzovaka vera je namreč neka mesarija iz popačenega keršanstva in mohamedanstva.
LIL
(Nekteri primerljcji.  Odhod iz Bejt-Džonna.  Kobilico, njih las troj'1 itd. bolj natanko popisane. — Kobilice na večeru, — Tica tarbi. ""* Pri Studencu ,,Nahar-e-Djamfr. — Lastnija kraja. — Serni. — Ka_ tana. — Pred Damaskom, — Prihod v Damask.)
Pred odhodom iz Bejt-Dženna smo še nektere reči doživeli, ki znamnjajo šege ondotnega kraja. Med drugimi je bil ondi neki star mož, ne vem prav , če tuj ali domač, ki se je obnašal kakor kaj posebnega v *e'
lesnih in duhovnih rečeh; bil je kakor kak panar. Prileten mož, ki se je bil ne mara pretegnil ali mu je bilo kaj druzega, se je na tla vlegel, uni panar pa ga je mehko z nogo teptal na herbtu ležečega, in zdi se mi, da je kar naravnost po njem hodil, in med tem. je nekaj mer-mral. G. Fridman je menil slišati, daje tephič teptanca tudi baral, kakošne vere da je, ter mu je odgovoril, da je zvest mohamedan. Bral sem , da pri derviškem plesu starci tudi celo male otroke tako z nogami teptajo v pričo občinstva, in to jim je blezo nekaka posebna verska šega in imenitna „bravura" ali junaštvo!
Da je bil pa uni starec opaljen prenapetež, smo tudi mi popotniki skusili. Tista stekienka z vinom, ki je v Banjasu budila smešnost, je tukaj napravila mobame-dansko jezo in sitnost. Moja tovarša sta bila nekoliko odveč ponosna z vinom v pričo tujcev; prosimo pri jedi kake posode za pitje, in prines6 nam lepo skude-lico. Ko pa stari panovec vidi, da ima biti za vino, nekako jezno otresa in govori: ,,Muš tajeb, — latešreb!" (To ni dobro, nikar ne pij.) Nejevoljo razodeva zoper vino, in blezo meni da bi se posoda oskrunila, ako se iz nje vino pije; treba je bilo torej skudelico nazaj dati. Mlajši 8o pri tem pripetljeju molčali; ne vem, če so bili druge — ne mara zgolj druzovske vero, ne tako goreči za svojo reč, ali pa so vojsko za Mohamedovo prepoved prepustili unemu starcu.
O poli šestih 12. maj. smo odrinili iz Bejt-Dženna skoz ozko sotesko. Sli smo v precej veliki družbi Bejt-Dženncev, ki so jo mahali na polje delat, toda ob neki dolini smo kar neprevidoma dobili še vse veči drugo tovaršijo. Neznanska truma velikih kobilic dosti na gostem , da bi bile skorej solnce temnile, je nad nami terčala po zraku, ki nam je Še o 1/^d tovaršijo delala. To so naj berže prav tiste potujoče kobilice (Acridium migratoriumj, ki se včasi priderve celo v planjavo pod Balkan, do spodnje Donove in Karpatov, in ki so ravno undan pisali, da zdaj Carigrad nadlegajo. V koranu 8e o njih bere: „Me — kobilice — smo velika vojska velikega Boga, me ležemo po 99 jajc; ako bi bila sto-
tina do ver Sena, bi mč pojedle vso zemljo in vse, kar je ca nji/' Arabec pa pravi v svoji živi besedi: „Njena
— kobiliČina — glava je enaka glavi konjevi, njen herbet herbta bikovemu, njene persi levovim, njene perutnice orlovim, njen trebuh kačjemu." Te kobilice so zelenkaste in kadar so odrašene, menda poltretji palec dolge. Nisem jih meril, pa po pogledu so že utegnile tolike biti. Lahko bi je misliti, kako silno škodo te strahovite kardrla stor6 v kratkem času. Kmali je vse pusto in rujavo in skorej černo, kjer se ta gnjus vsede; le samo že zreli žitni stebli so pred njimi varni. Ravno poljane, po kterih smo ta dan hodili, bi bile lahko silo rodovitne, ako bi ta merčes toliko škode ne storil. V Bejt-Džemm so ljudje pravili, da so ves tabak požerle, kar je res čudno, ker ta sadež se šteje k strupenim,
— in po potu grede vid:mo, da je žito sem ter tje vse snedeno. Vender pa, če prav pomnim, kakor so se nam na popotvanji kraji zapored razodevali, so mi zdi, da kobilice delajo skorej tako, bi djal, kakor toča. Pokončani so posamezni kraji, pa je zopet lepši ah lepo polje z žitom, zelenjem itd.
Poprejšnje čase so se kobilice večkrat pridervile tudi v naše večerne kraje, na Poljsko, Nemško in celo na Francosko. Leta 1093, 1730, 1748, 1752, 1819 jn 1827 so zaznamnjane s takimi šibami. L. 1848 se jih je bilo strašne sile prip^dilo na južno Rusovsko in do spodnje Donove. Z njimi vred je prišel tudi njih smertni sovražnik, tica tarbi, nekak škorec. Naznanilo do mi-nisterstva ruskega pravi:
„S kobilicami vred se je prikazal v naši gubernii Tiflis-u v obilnih trumah tiČ tarbi, nekak škorec, ki se je razodeval kakor nekak poseben sovražnik kobili' cam. Komaj se more misliti, v koliki množici so se ti tiči zbirali pri našem mestu (Aleksandropolji). Vsako> tudi naj mlajši drevo jim je služilo za vsedanje in sedeh so v toliki množini skupaj, da so se veje naj večin dreves kar šibile pod njimi. O zoru se ti tiči vzdignejo, v tropah letč k vodi Arpatši in začn6 kobilice daviti-Tardi ni boječ, in pričujočnost ljudi ga nič ne bega v
njegovem opravilu, ktero zveršuje do solnčnega zahoda. Potem tičje trume sferče k bližnji vodi, se umijejo od svojega nesnažnega dela, posedcjo po drevesih, ondi veselo žvergole do polnoči, in eno uro pred solnčnim zahodom zopet prično svoje pokončevanje."
Ta kobiličar ne pogonobi le samo toliko kobilic, kolikor jih za živež potrebuje, temuč je njih živirabelj, večkrat le glavo poje, dostikrat jo le samo stare. Rečeno je torej v drugem naznanilu: „Sme se zanesljivo terditi, ako ti dobrotni gosti, tarbi, še nekaj časa pri nas ostanejo, ne bo tukaj nobene kobilice več." Skoda pa, da ti kobiličarji hodijo le samo v take kraje, ki niso deleč od rek in potokov, kjer je voda čista in pa če so ondi dre esa, germičevje ali višave: brez tega bi za kratki nočni pokoj ne našli prenočiša. Kobilice pa za vse to ne prašajo, torej jim ta nasprotnik po večem ne more kaj. — Če so ti kobiličarji tudi v Palestini in po Sirii, in po kterih krajih, nisem nikjer slišal.—Zdaj pa še dalje o popotvanji.
Ves veličastni Hormon nam še zmiraj daje dobro vodo spod svojega obnožja; poljane so bolj redko obljudene; hiše ali prav za prav grobljaste bajte so ob kraju stropovja z nekakim ternjem ovenčane, ki jim stoji kakor človeku kodrasti lasje ob čelu. Da so po verhu ravne in piane, je znano. O V2ll smo z griča zagledali Katano, mesto, za kterim pride Damask, in prišli smo nadalje v obširne iu neobdelane planjave.
Pri studencu ,,Nahar e Djamir," prav v dolini med dvema berdoma smo okoli 11 prav zmerno južino vžili. Proti koncu se Bnuje v dolino kar neprevidoma veliko možakov na OBlih, kteri nas čez malo časa tikoma obdajajo. Bilo mi je p: ecej tesno pri sercu, češ, kakošnega maala so neki ti čudni ljudje ? Eden me prosi kaj za zobe, in dam mu „akonit," ki sem ga imel ravno v žepu. Tudi dečku našega spremljevavca sem bil dvakrat polagal s homeopatijo. Tem natornim ljudem homeopatija veliko prej pomaga kakor pa nam evropejcem, kterih želodec se je mogel že z vsim vojskovati, kar je zanj, "o kar ni. Uui možaki, sicer neprijaznega obraza, pa bo
bili bojda tergovci iz Zahleh-a na Libanu, 14 ur od Damaska, kakor je bilo rečeno.
Proti Damasku od Bejt-Dženna se vidi zmiraj več evropejskega drevja , zlasti orehov in trepetlik, ki so njih celi verti nasajeni, in mislim, da les v Damask prodajajo. Veselilo nas je, ko smo zagledali ne deleč po pustinji letati prijazni — sernici. Gh Hormanu se je pač budil „dober tek" do njune pečenke in je po puški segal, toda živalici tudi svoje življenje ljubite in ste za primerno spoznale toliko umikati se, da jima svinčenka ni mogla kaj.
Kavno dobro opoldne smo prišli v mohamedansko mesto Karano, ki stoji na lepem pr»l j i ob koncu ene predlibanskih dolin. Nekoliko poprej namreč smo se bili znebili poldrugidnevnega soseda Džebel-Šejha ali velikega Hermona. Katana je viditi novejši, do čuda redno zidano mestice, ki je z zelenimi vertovi in orehovim drevjem gosto obdano. Sli smo po ravni, široki cesti in mem lepega bazara (terga) naravnost skoz mesto brez postanka. Ljudi nisem vidil čez 4—6 duš; — ne vem, Če je vse spalo o poldanski vročini, kajli? Tukaj so lepo obdelane polja, pa žita slabe, vmes čisto zanikarne. Ves ljubi dan smo jahali po ravnini z malimi višavami in dolincami vmes.
Po dveh popoldne sem zagledal doželeni Damask in zapisal v dnevnik: ,,Deo gratias — hvala Bogu!" — Prav obširno polje je ob večeru, predno se v mesto pride, pa vse je bilo prazno in pusto; nekaj so blezo kobilice požerle, nekaj je bilo ravno izoranega. Le samo terte so lepo zelenele. To ni kazalo dobre letine. —
Iz tega, kakor smo v mesto hodili, si zamore vsak že nekoliko misliti, kakošno podobo ima to sloveče središe jutrodeželskega li*pa, olike in naravne lepote.
Dvanajstega majnika o ya3 smo prišli tedaj do Da-maskovega opasa, do prelepih zelenih vertov, ki so ograjeni z velikimi štiroglatimi grudami, ktere so lepo obdelane kakor kamni, ter je nekak perstčn kvadernat opresen opek ali eegel, kakoršnega še nisem vidil. Velikanski orehi, oljke, granati, razne topole, breskve,
murve, verbe, smokve, vinska terta, ternove drevesa, med drugimi žito, neznano germovjc, ncšplje, ciri itd. — vse je eno med drugim po lepih in neštevilnih ver-tih, skoz ktere derži cesta v mesto.
Po 4 Se le smo prišli k pervim hišam, nekakim pristavam, ki so z blatom pobeljene. Cesta je prav lepo tlakana, verti so še nadalje proti mestu ; kmali gremo memo turškega pokopališa itd., in ob 4 in 14 minutah nam je zopet veliko turško pokopališe ob desni in ob levi. Ob 4 in 23 minutah smo dospeli k drugim hišam -g z blatom pobeljenim, in poslednjič — v samo mesto. Cez poldrugo uro smo tedaj hodili skoz verte, predno smo dospeli v pravo mesto.
Perva opažena obertnija, ki sem^ jo vidil, je bilo par statev za tkanje svilnate robe. Šli smo med zalo džamijo (tnošcjo) iz obdelanega kamna in z enakim mi-naretom (stolpom) po dolgem, pa ne preveč ličnem ba-zaru (teržišču); gledavci so se mi zdeli rezhi in hudi. Po polipetih gremo skoz lepši bazare ter prodajališča, pa so mnogi dukani (prodajalniče) zaperti (bila je sobota, tedaj — judje). O f/45 zopet slabši bazari, leseno orodje, suha roba; lekarnica, redkeje prodajalnice, vmes gostije. Ko sem tako ogledoval jezde, kaj ima mesto znamenitega in ob enem zapisoval, moj konj telebi na grudasti tlak in jaz z njim; to je bilo ob koncu gostih bazarov. Bilo me je sram in skorej bi ne vcdil, če sem bil prčd padel ali pred vstal, — potlej sem tudi konju pomagal na noge. Okoli petih smo dospeli v samostan jHk oo. reda sv. Frančiška, kjer smo bili prijazno sprejeti in smo nekaj dni ostali.
lih.
(Damask, njegova slava, svitla in senčna stroj". — Zgodovinski Pogle.d. — KerSanstvo v Damasku. — Prebivalstvo. — Strašno klanje kristjanov v Damasku leta 1860. flutrovi in naši turki.J — olagodusni Abd-cl-Kader. — Kaznovanje hudodelnikov, — Zacelje-vanje hudih ran).
O slavnem Damasku bi se dalo veliko veliko pisati, zamorem pa le nekoliko povedati, da potopis vse preveč «e naraste. Damask (pri arabcih Dimešk ali es-Šam, v
37
stari zavezi Dammesek) je eno naj starejših mest na Jutrovem. Že v pervih Mojzesovih bukvah (1. Mojz. 14, 5) je to mesto imenovano in potlej prav velikrat; preganjal je namreč Abraham ,,do Ilobe, ki je ob levi Damaska," štiri kralje, ki so bili Lota seboj odpeljali. Bil je Damask skorej ob vsih časih izmed naj bolj cvetečih in naj imenitniših mest v Sirii, razširja se namreč po prezalem in naj rodovitnišem kraju ob Pred-libanu. Sredi med prelepimi verti, ob reki Barada, bogat z vsimi zakladi, je od jutrovcev čislan za zemeljski raj," ,,pisani golobov vrat" in z več enacimi imeni, — Tergovstvo in obertnija je od nekdaj ondi v naj lepšem cvetu, ker se razteza mesto na nravnem potu med prednjo in zadnjo Azijo. Kakor je pa obnebje z zemeljsko rodovitnostjo vred prijetno, tako je tudi ljudstvo prav lične rasti. Pa ravno ker so z vsim bolje obdarovani in bi imeli biti dobrotljivemu Stvarniku bolj hvaležni, so pogosto le še bolj poredni, ako se sme verjeti arabskemu pregovoru, ki pravi: „Sami šumi," to je: „Da-maščanež malopridnež."
Do začetka tega stoletja ni smel nihče po evropej-sko oblečen v Damask, in do osvojenja po Egipčanih so se mogli tujci podvreči velikemu poniževanju, preden so šli skoz vrata v mesto, s konja stopiti in orožje odložiti. Vidili bomo kmali, kako so bili še dandanašnji razsuli mohamedansko jezo in prenapetost nad kristjani, akoravno se sme" sicer dosti varno in brez strahu po mestu hoditi.
Ne bom popisoval, kako je bil Damask pod Salomonom samosvojno kraljestvo, pogosto v vojski z judi, pozneje pod asirskim, kaldejskim, perzijanskim, mace-donskim , rimskim gospostvom; ob času Bizantincev že le mesto nižjega reda; 1. 634 osvojeno od mohamedanov j pa kako so ga Ommajadi zopet povzdignili do naj višji slovečnosti; kako je bil lastni razpor križarjev kriv, da niso Damaska predobili itd., — to gre v zgodovino.
Damask, toiikrat imenovan v sv. pismu stare za" veze, je enako imeniten v keršanski zgodovini po spre-obernjenji in oznanovanji bv. aposteljna Pavla v ondot-nem kraji. (2. Kor, 11, 32; Dj. 9.)   Ob času bizantin-
skega cesarstva je imelo mesto polno keršanskih cerkev, izmed kterih je bila posebno imenitna cerkev sv. Janeza Kerstnika, v kteri je bila njegova glava hranjena.
Sedanji čas ima mesto 150—200000 prebivavcev, med kterimi je do velikega klanja 1860 utegnilo biti kacih 25.000 kristjanov raznih obredov, med njimi čez tretjino razkolnih grekov, armenov in druzih , in 5000 judov, kteri so ondi menda odveč sovražljivi kristjanom. Sedanjo dobo utegne biti kristjanov 15—20000, kakor so nam pravili.
Poprej omenjena „malopridnost" DamašČanov se je razodela zlasti 1. 1860, ko so Aiabi z Draži in turki vred tudi v Damasku tako strahovito delali s kristjani, kakor po druzih krajih ondod. Začetek je bil s tim, da so nekteri mladi mahomedani po cestah delali majhne križce, da bi jih teptali memgredoČi, in od 8. do 9. juh so bile vse hiše kristjanov s križi zaznamnjane, da bi derhal vedila, ktere napadati. Risali so križe v zemljo, in ko so zagledali kacega kristjana,na cesti, so ga s palicami silili križ teptati. Tudi so križe psom na vrat navezovali in kristjane silili, da naj pred njimi pokle-kujejo. (So mar naši keršeni turki dosti bolji, ki resnice sv. vere zasramujejo? Oni to delajo čisto vedoma in naj gledajo, če ne bo njih sodba še hujši kakor unih divjakov, zakaj oni v sovraštvu do cerkve imajo precej lastnost Turkov, Druzov in Arabov, če tudi v drugi obliki in obleki.) Tudi je bilo 9. juh zjutraj na več hišah zapisano: „Smert kristjanom!" Ko so to gosposk naznanili, je zaptijski (redarski) višji menda hudobneže kaznoval, da so mčgli z železjem na nogah ulice pometati. To je musulmanske kramarje strašno razkačilo, derli so z oroženo derhalijo v keršanski oddelek mesta, na raznih krajih jeli požigati, ropati in moriti. Druge naznanila pravijo, da so derhali že pred poldnem bile obsule keršanski oddelek.
Hiša ruskega konzula je bila med pervimi napadena, poropana in požgana; konzula ravno ni bilo doma. Avstrijanski konzul se je m6gel s sabljo v roki izsekati, ^e ne, bi bil zgorel v zažganem poslopji. Obsada turška jo imela topove, pa je vse pustila v nemar, celo vojaki so
se mešali med derhal in so ropali, ženske so znad plani a hiš moške k plenu in mesarjenju hujskale. Druži, mohamedanski „fellahi" (kmetjej in cigani so k arabski derhali pritegovali, dokler ni bilo zunanje turške vojne na pomoč. Izmed 2700 kersanskih hiš je bilo do 2400 do čistega požganih, druge, ki so stale med turškimi poslopji, so bile pa oropane. Deset cerkev in 4 kloštri so bili razdjani, skorej vsi duhovni pomorjeni, oo. frančiškani do zadnjega vsi, 8 patrov. Na dvoru sem vidil še drevo, na ktero je bil P. Engelbert obešen, blezo že umorjen, ali je bil sam na drevo bežal (ne vedo natanko) ter so mu roke zaporedoma posekali. Do 6000 se šteje vsih v Damasku pomorjenih kristjanov. Kteri so bili v cerkve bežali," so bili s cerkvami vred po ognji pokončani | v greški cerkvi jih je 500 smert storilo.
Znani algirski emir Abdel-Kader je pri tej grozo-vitnosti razodel v resnici blago serce; ne le da je be-goče kristjane sprejemal v grad, temveč njegovi Algirci so vso noč med gorečimi hišami hodili sem ter tje ter so vse kristjane, kar so jih dobili, seboj peljali in v varno zavetje .spravili. Lazaristi, šolske sestre s svojimi sirotami in z 200 otroci in 10000 druzih kristjanov je dobilo pri njem zavetje in brambo. Arabi, Turki, Druži so bili tako vpaljcni z ropom, da so poslednjič žugali celo dvoru turškega poglavarja Ahmed-paša-ta, kteri se je poprej tako vnemarno obnašal do kristjanov. V sredo še le je z darili napravil in pregovoril nektere druzov-ske in arabske šejhe, da so iz mesta šli ; namesto tega so se pa dervili v Suknajo , kjer so greški klošter oropali, drugi so po vertih okrog mesta morili malo tisto število kristjanov, kteri so bili klanju vbežali. Celi teden je terpelo to strahovito vdelovanje! Te pošastnosti so se godile na Jutrovem po raznih krajih od 28. majv ko so se pričele na Libanu, pa do 14. juh, ko so se v Damasku dokončevale. Homski vikši škofGregorij orne-nuje v svojem naznanilu divjačnost, s kakorsno so male otročiee morili v naročji njih mater ; grozovinstvo, 8_ kterim so kloštre in cerkve požigali, kako so turškj soldati skrivaj in očitno Druzom pomagali. Prizanašal" so ženam in hčeram, ktere so pa seboj vlekli in čakala
jih je še vse strašnejši osoda divjaške strahovitosti. Strah kristjanov je bil pred začetkom teh £njusob tega klanja toliko veči , ker so čutili, da poglavar sam in njegovi vojaki so skrivaj želeli, da naj se kristjanje pomore, kakor pravi naznanilo, in ker so tudi zunaj mesta turki sovraštvo do kristjanov očitno razodevali; slišali so dan na dan strašnejši bogokletja, dokler se ni pričela zv rševati strahovita jeza.
Med tistim strašnim klanjem se je veliko razkolni-kov pofurčilo, pa so jih potlej vender podavili, rekoč: ,,zdaj pojdeš v paradiž, ko umerješ kakor musulman." Tudi star razkolnišk (ne katolišk) duhoven je menda tako svojo vero zatajil in smert storil. — Kar je bilo kristjanov obvarovanih, so večji del bežali v Bejrut, Saj do, Egipt in druge kraje, kamor so mogli.
Strahovita rana, ki se je kristjanom na Jutrovera Usekala s tem klanjem, še ni zaceljena in tudi kmali ne bo.  Vender se je pa že veliko zgodilo.
Izdajavci in morivci sovbili na pritiskanje evropej-skih vlad hudo kaznovani. Štirje pašati, med njimi poglavar Ahmed-paša, in 300 druzih je bilo ob glavo djanih, več tisuč pa vklenjenih v Štambul gnanih , kakor so očetje frančiškani pravili. Silo veliko denara so uaogli kristjanom plačati ter jim vse razdjane cerkve in samostane zidati. Kavno, ko sem bil ondi, je bilo veči del cerkev in samostanov ali že precej dodelanih ali Saj v delu in pa obilno na vladine stroške; frančiškanska bode stala do 80.000 kolonatnv (španjskih terdnja-kov) in je bila že prelepo zidana s konventom vred, mnogo iz marmorja, kakor tlak v cerkvi, v divanu, Veliki altar je iz prelepega kararskega marmorja. P. Endriko Kollado, predsednik (gvardijan), že 35 let v sveti deželi, je sam stavbar te cerkve, ki je v kaj lepem badlirnem zlogu zidana.
Vsih katoličanov v Damasku utegne biti vender že spet 6-7000, pa latinskega obreda le 2 300, več je UHir nitov, grekolatinov in sirijauov.
LIV.
(Dvorovi v Damasku in njih nezmerni blis. — Puhanje iz „rjargilletau. Na Spanj skem pobožno ljudstvo. — Inteligencija z Libana in želje v Evropo. — Poetiška južina ob reki Farfaru. — Tri znamenite reči. — Velika mošeja ali nekdanja cerkev sv. Janeza Kerstnika. — Ker-Sanske cerkve, šole in odrejiSa. — Vojaška slovesnost in molitev. ;— HiSa Auanijeva; — ,,Kavna cesta." Drugi znameniti kraji iz življenja sv. Pavla. — Pokopališa.)
V Damasku smo ostali nekaj dni ter smo marsikaj ogledali, le škoda da človek med toliko raznimi rečmi ne more vsega ohraniti. Precej drugi dan smo vidili svitle gradove ali palače nekterih bogatinov in velikašev. Bliša, kakoršnih je po teh napravah in poslopjih, pero ne more popisati. Ko bi bila v kaki lepotiji sreča na zemlji, bi mislil Človek, da ravno ondi mora imeti svoje gnjezdo; toda ravno iz nezračrnih lepoti j se serce verne nekako omamljeno in, bi djal, Še bolj prazno.
Bistvo teh dvornic je: Naj pred Bredi poslopja velik štirogelnik ženim ali več vodnjakov skakljavcev; potem so na eni strani nekoliko vzvišene tri odperte ali proste sobe vstrič, z divani za sprejemanje gostov, pitje kave itd. Po vsih straneh so dalje soba pri sobi ali sobica pri sobici tako, da se vidijo skoraj same okna ali steklene vrata in okno pri oknu; vse miglja od samega lišpa, lepotičja in blišobnosti. Tu se vidijo povsod prekrasne in silo drage oprave po tleh, po pohišji in povsod. Po tleh je prelepo vdelan raznoteri marmor, drage grinjala ločijo prostore, sem ter tje podpirajo ostropje zali in prav tenki marmorni stebriči, povsod se svetijo predrage sreberne posode, zerkala, nastavljeni bo divani, umetno izdelani atoli, pohišje zališajo zaferkane razline ter razne arabeske, tu pa tam stoje prezale posode z imenitnimi cvetlicami, redkimi drevesi itd. S spodnjega oddelka se gre v zgornjega, kjer se kar po planem in pod ntili* nebom lahko sprehajajo. Viditi je, da spodnji oddelk1 jim služijo bolj za podnevi, ko vročina pritiska, gornji pa za večere, ko je hlad.
Vidili smo 4 take dvornice, namreč: Bcj-r^arhi? avstrijanskega dragomana ali tolmača; Bej- Sonn»> tudi avstrijanska, — Aetun-Samijevo in M itn* Effendi-Selh ubova.   Pervih dveh posestnika »ta
juda, tretji kristjan, in naj berže tudi četerti. Tretja je bila prijazniši od pervih dveh, po novi šegi, ne tako pisana, ne še dokončana, ima več vodnjakov, kopel itd. Ceterta, nedogotovljena, je bila bolj v okusnem zlogu, in lepšalo jo je posebno cvetličje in prelep vert z raznimi napravami. V eni imajo velik vstav za zgodovinske preiskave. Ko bi reveži za svojo dušno lepoto toliko delali in darovali, kolikor za telesno in časno: koliko ceno bi to imelo!
Po jedi opoldne in zvečer je na Jutrovem navada, da se gre nekoliko v drugo sobo, tam nekaj časa du-han puhajo, ali med pogovori kaj malega kake žgane pijače vživajo, zlasti kadar imajo goste. Kjer je velika vročina, se tudi precej po kosilu ne da lahko delati, torej nnajo pogosto navado, da se nekoliko uležejo. Na pra-šanje zastran puhanja tobaka je rekel gospod ,,prezi-deot" (tako imenujejo o. gvardijana), da na Jutrovem vsi tabak pijejo, razloček je samo ta, da patrijarhi imajo daljši dirako ali lulo. (1 patri ar ohi hanno piu lunga pipa.) Včlika arabska pipa stoji lahko za seženj deleč od pu-barja na tlčh, kadar iz njo po usnjati cevki tobak pije, včasi tudi njih več iz ene dimke serče. Ta pripava n»a več razdelkav. Vsa pipa skupaj se imenuje ,,nar-gille"; spodaj je ,,šišaa, vanjo se vsadi „kelb" (pes), v kte-rem je duhan , naj zgorej „ras" (glava, t. j. pipa na verhu), cev imenujejo ,,narbis." O tacih prilikah se popotnik veliko nauči, kar nikomur ne škoduje, tudi liberalcem ne. Pater vikanj, Španjolec, n. pr. mi je dopovedoval, da je ljudstvo na Španjskem kaj pobožno. Ako Se pri kaki hiši rožni venec ne moli, imajo ljudi za Jude. Več ljudi, tudi iz višjih stanov, gre vsak dan k sv. obhajilu. Bratovšine imajo za mladino, da vsaki teden prejemajo ss. zakramente, — druge pa za vsaki mesec. Smarnice povsod obhajajo. V mescu avgustu so Pnčeli pobožnost za duše v vicah, in imajo tudi že oukve za ta namen. — Če je pa tako na Španjskem, P.?^ej le že verjeti, da mavtarjem to ni bilo všeč in nh so tako dolgo, da so prestol podkopali, ter dobili Več duška za preganjanje in ropanje cerkve.
V nedeljo so nas obiskali nekteri damaški mladenči,
kaj čedni ljudje, ki so bili pri oo. jezuitih v Gaziru na Libanu izrejeni in so nas bili prav veseli. Znali so torej govoriti zraven arabskega dobro francosko, in taki se štejejo k inteligeneii v Damasku. Marsikteri so močno želeli z nami v Evropo iti, kar bi se jim bilo pa morebiti vgrenilo, ako bi jim bil začel praviti, kakošni kozjodlaki so tu marsikteri med kristjani, V nedeljo popoldne smo bili šli na Bprehod v pred mesto in na verte. V tako čudno poetiškem kraju še nisem menda svoj živi dan bil, kakor takrat. Prostor je bil med visokim drevjem, ki je bilo ob vejah z navadnimi štorjami in plahtami ogernjeno, da se je bolj gosta senca delala. Tik nas je šumel eden virov iz nekdanjega zem-ljepisja znane rekeFarfara; pili smo limonado a snegom z gore ,,Djebel-šejh" (velikega Hermona); na to pili kavo, -— pili duhan iz nargilleta, ki ga je arabski toča j pripravil in zažgal z velikim oglom. En Tirolec, en Ceh , en Kranjec, podobar in slikar Italijan Antonio Milani, arabec Ibrahim-ebn-Musa in še dva kristjana, smo sedeli na takih stoličkih, kakoršne imajo pri nas po kmetih naj manjši otročiči, in na ravno tacih mizicah smo imel« svoje ,,ambrozije,u s kterimi smo se poživljali; okrog nas pa je bilo polno druzega ljudstva, znati je bilo, da naj bolj arabskega, pa kdo ve, kdo vse in odkod? Po-menkovaje Be in modrovaje o filologiŠkih tvarinah v tem babblnu jezik-.v smo imeli ravno nasproti čez reko Farfar prelepe damaške verte. Težko sem se ločil od tega sanjsko prijaznega kraja, ki trto je trikrat bolj mično ginil, kakor prednji dan ogledovane poslopja i° dvorovi v pretiranem lišpu orientalskem.
O tej priliki sem vidil še nektere znamenite reči> kakoršnih ni povsod, namreč: 1. enega stražnik solda; tov, ki je nogovicB pletel o tisti priliki; 2. kostelj ah grad z arabskim napisom, v kterem , kakor v Abd-el" Kaderovi hiši, je bilo 1. 1860 veliko kristjanov obva; rovanih, da jih turški, ciganski in druzovski liberah"j! poklali niso; 3. vse vladine štacune „zaperte;" ker tudi na kristjane ozir jemljejo , in torej prodajalnice niso lfl ob petkih (turškem prazniku), ampak tndi ob netlelj'*" zaperte. Kaj pravijo marsikteri Ljubljančani z odpertio-1
štacunami ob nedeljah in praznikih k temu prikazku v Damasku? So mar turki bolj katoliški, kakor pa oni?
Izmed 300 musulmanskih mošej v Damasku je naj imenitniših v središu mesta med neštevilnimi bazari ali tergi nekdanja cerkev sv. Janeza Kerstnika, ki je bila spremenjena v moslimski medžid z imenom „Džamija-ei-Amvi," to je zbirališe ali moliše Omajadov. Neznanska blišobnost in bogastvo je bilo nekdaj v tem mo-hamedanskem molitvišu; Ommajad Valid-ebn-Melek ali Melekovič je bil 400 zabojev zlata vanjo obernil, to je, do 5 miljonov cekinov. In akoravno so jo bile 1. 1400 Tamarlanove derhali oplenile, je bila vender pozneje nekoliko popravljena, ter se vidi še zdaj premnogo kinča in stermenja vredne stavbe in naprave. Hammer pravi, da je to poslopje musulmanom to, kar je katoličanom cerkev sv. Petra v Rimu. Isambert meni, da v začetku je bilo to poslopje kak rimski tempelj, kakor v Palmiri, ki so ga obdajali velikanski stebri, kakoršnih se še zdaj en del vidi na mošejinem dvoru, drugi pa so z novejšimi stavbami zametani na sosednjem usnarskem in zlatarskem bazaru. Ne ve se prav, kdaj je bil spremenjen v keršansko cerkev. Arkadij Teodorovič ga je bil obnovil, kakor pravi grešk napis blizo vrat „Bab-Džejrun." Ob času Saracenov je bila velikanska cerkev deljena med kristjani in musulmani, 1. 705 pod kalifom Validom pa so 8e je musulmani do čistega polastili. Do naj poznejših časov je bilo tujcem ostro vanjo prepovedano; mi pa smo jo že brez zaderžka ogledali.   Kakor egiptovske mošeje, tako tudi ta objema s svojimi drugotnimi stavbami velik štiriogeln dvor, kterega južna stran je niošeja, ki ima vso podobo nekdanje keršanske cerkve, dvojna versta velikanskih korinških stebrov loči poprek mošeje v tri ladije; verh tega je z nekakim občeljem ftb „transseptom", poslopje razdeljeno v dva enaka dela.
V sredi ob levi se dviga lepo ocifran podolgast štiriogelnik iz lesa in na verhu s kupijo, ter ima po dobo kacega jutrovega grobnega spominka; na okrog 80 mnoge svetilke iz stekla. Znotraj v votlini tega spo-
38
minka, pravijo, se hrani v zlati skrinjici glava sv. Janeza Kerstnika.
Velikanska kuplja sloni na štirih močnih pilih. Stebri so rudeče in zeleno malani; stene ob tleh z marmornimi arabeskami nacifrane, tlak so obdelane marmorne ploše, ob desni v tlaku so še po nekoliko stari mozaiki, kakoršni so bili nekdaj po vsi cerkvi. Po več krajih se vidijo stari kufiški napisi, to je arabski iz predmo-homedanske dobe. Dolga je cerkev do 250 stopinj. Kakor so po tem kraju pri vsih cerkvah studenci, tako je tudi tukaj studenec zunaj in celo v cerkvi sta blezo kakor kerstiše dva studenca. Tri velikanske minarete ali stolpe ima mošeja, kterih eden se imenuje „medinet Isa" (minaret Jezusov). Le-ta s svojim tovaršem „medi-net-el-Arus" (stolp zaročenec) ima enakost s stolpom keršanske cerkve. Znamenite so posebno ene vrata ob južnem vzhodu, nad kterimi se razloči še križ in greški napis, ki se pretolmačen glasi: „Tvoje kraljestvo, o Kristus, je večno kraljestvo, in tvoje gospostvo ostane in preživi vse rodove." Nad dvojnatimi brončenimi vrati ob jutru pa, kjer smo noter šli, je zbuknjeno izdelan kelih s križem na verhu.
Za raohamedana sta znamenita v tem kraju grobna spominka glasovitega Salah-ed-Dina (Saladina) i° enako pri njih slovečega Melek-ed-Daher-Bi bars-a. Obiskali in ogledali smo nadalje več in raznoterih cerkev, ki so vse nove, kaj lepo in drago vravnane, pa ne še čisto dodelane. Vidi se, da so turki za svoje ne-usmiljenje, počenjano 1. 1860, m6gli lepe zneske šteti, s kterimi so kristjani poderte cerkve pozidali. Kaj pri; jazno je, da povsod je pred cerkvijo studenec in veči del drugi lepi prostori za šolo, duhovstvo itd. Te poslopja na jutru so zidane sploh kakor nekake terdnjave, da se morejo saj nekoliko braniti, kadar nevarnost pride-
V greški razkolniški, silo prostorni cerkvi sem vid" dve leči ali prižnici nasproti; ne včm zakaj dve? T Greško-kakoiiška prostorna cerkev, z debelimi stebri; 3 iadijami, je bila ravno dodelana; kuplja ravno zma-lana, pa s slabimi slikami močno skažena. Zraven cer-
kve je velik prostor za šole, ktere se tudi sredi musul-noanov nočejo od cerkve ločiti; pa sej celo turk tega ne sili. — Sirska katoliška cerkev, štiriogelnik s tremi ladijami, ima 3 altarje vstrič , in kakor je tudi v gre-ških cerkvah navada, ima skoz vse altarje od stene do stene versto malih tablic. Namesto kuplje je v sredi višji štiriogelnik, ki se lepo poda. Za ženstvo je zgorej zadi ločen in omrežen prostor. Zraven cerkve je vert in divanske sobe, kakor tudi šola. Kup otrčk, igrajočih se, je čakalo na Šmarnice. To je gotovo bolje, kakor da bi drugod se potikali. — Armensko katoliška cerkvica ima čeden altarček s tremi podobami: Matere Božje čist. spočetja, sv. Antona in sv. Gregorija, pa-trijarha armenskega, ki keršuje Tartat a armenskega kralja. Duhovniše je za 4 stopinje više od druge cerkve. Do 200 armensko katoliških vernikov, veči del tujcev, je ondi, ki so se že davno v Damasku vstanovili. cerkev s 3 ladijcami ni še bila dodelana. — Naj tukaj pristavim, da tudi s frančiškanskim samostanom je sklenjena prav dobro vredena šola z učiteljem, ki se je izobrazil v učilišu oo. jezuitov na Libanu v Gazim. Vidil sem povsod, koliko na to deržč, da se mladina prav dobro in slovniško izuči domorodnega arabskega jezika, l& opazil sera, da šolske bukve se čedalje bolj bližajo stari klasiški arabšini. In — poslušajte pregaojavci svojega maternega jezika, — za to skerbe zlasti tudi go-8podje, ki so prišli s tujega, oni privošijo, da se mladina v ljudskih šolah uči na podlagi maternega jezika, ker vsak pameten človek ve, da le tako je prav in nravno.
Posebno lepa je tudi nova maronitovska cerkev ; duhovniše je vse v marmorji, tako tudi tlak po cerkvi, °b Bprednji steni id. Tudi tukaj je zadej velik omrežen kor. Ob strani velikega altarja je majhen vodnjaček, Pa tudi zunaj cerkve studenec. — Posebno velike naprave so delali oo. Lazaristi, ki imajo veliko odrejiše za dečke in zopet drugo za deklice; v pervem do 60 dečkov, v drugem čez 200 učenk. Cerkev so bili jeli zrnati še pred klanjem, in imajo 3 kapele z ravno toli-
kimi kori za rejenke in učenice posebej, in za učence posebej. Klavci so bili požgali le staro cerkev. Otroke jemljejo v nauk iz vsih verstev. Tukaj je bilo vse križem v delu. Po 5 do 6 gl. so imeli delavci na dan — pa ob svojem.
Med delavci so imeli celo enega Rusina, ki revež Se ni bil mogel velikonočne spovedi opraviti, ker v celem Damasku ni bilo duhovna, da bi bil kaj slovanskega razumel. Ne morem dopovedati, kako je bil ta mlade-neč ginjen in razveseljen, ko sem ga spovedal in obhajal na prošnjo superior-a v frančiškanski cerkvi. Ko bi naši liberalci v take okolišine zašli, morebiti bi se tudi naučili drugač ceniti vero, spoved in duhovstvo.
Naj povem pa zdaj še kaj posvetnega. Popoldne, 14. majnika, je bil šel neki veliki paša ogledovat novo vojašnico (kasarno) v zahodnjem oddelku mesta. Pričakala ga je vojašina, sprejela godba. Trije ali štirje silo debeli ovni so bili na poti pripravljeni z vojaki in veliko množico ljudstva vred. Ko prijezdi veliki paša (če ni bil morebiti še kaj več), spremljan od domaškega pašata, obdan od vojakov, naj prej vsa vojašina z razpetimi rokami opravi molitev za sultana. Mohamedanski duhoven jim je na glas molil, pašata in vsi vojaki pa so pri vsih odstavkih odgovarjali: „Amin." Nasledvalo je „prezentiranje," godba vmes in nekterikrat slavoklici 5 pa nisem razločil, Če so klicali „hurra", „le-jehja" (Ži-vio), ali kako? Naslednjič gre paša s častniki v vojašnico. Potem pa sem že vidil, da so debeli ovni kervavi in zaklani ležali vojakom ravno pri nogah. Tudi vojaki so vsi zapored odšli v vojašnico. Kako so potlej ovne pekli ali kuhali in se z njim gostovali, tega nisem vidih
Posebno imenitne kraje smo ogledovali 15. majnika. Maševal sem ta dan 16—18 stopinj pod zemljo v kapeli sv. Ananija, kjer je ta učenec stanoval in od Boga razodenje in povelje prejel, da naj gre v to in to hiŠ°> da bo podučil Savla. Ananijeva kapela je nekoliko v levo stran od „ravne ceste" proti jutru; nekdanja hiša, kjer je bil Savel, je pa zdaj med bazari proti severovzhodu. „Ravna cesta," celo uro dolga in prav široka>
gre skoz celo mesto od vzhoda proti zahodu. Šli smo ta dan po nji proti jutrovim vratam („Bab-ešŠarki"), ki peljejo iz mesta na pokopališa. Ko se stopi skoz vrata iz mesta, se precej vidi visoko mestno obzidje. Samo kacih 12 minut naprej nekoliko proti jugu je v ozidji kraj , kjer je bil sv. Pavel od učencev v košu Čez zid spušen, da ga rimski poglavar ni dobil (2. Kor. 11, 33.). Ondi so tudi vrata, pa zazidane, skoz ktere je šel v mesto, in proti jugo-vzhodu skoz verte je bila pot, po kteri je bil prišel iz Jeruzalema morit kristjane. Le dobro četert ure od mesta je kraj, kjer je bil Savel s konja veržen. Nekteri pisavci pravijo, da je znamnje tistega mesta podolgast natoren rob; meni pa se je zdelo, da ni skala in ne rob prav za prav, ampak ostanek nekdanje rimske ceste, ki je podoben tako imenovanemu ,,ješterhu" po nekterih kmečkih hišah. Ta kraj je ravno med pokopališi.
Kaj čudne so te pokopališa, skorej podobne hiši, ko bi jo z vsim poslopjem vred do strehe v zemljo po-greznil, samo da verh je okrogel in nizek kakor štula, ki iz zemlje gleda. Tako veliko poslopje ob straneh, kakor je paž, odpr6 in merliča k drugim v poslopje denejo. Po nekaki posebni nerodnosti ali pa napaki so bile ob straneh razderte te velike rake, kakoršnih je bilo več na pokopališu, ter se je lahko vanje vidilo. Ako tako sploh delajo, potlej se pač ni Čuditi, ako na Jutro vem večkrat kuga vstane. Za une 1. 1860 pomorjene je bil posebej velik grob od vlade zidan, kamor so vsi bili pokopani. Zastran obzidja mestnega se mora to opomniti, da samo podzidje zidov in stolpov je rimsko, drugo je zidano že od musulmanov, in sicer od Prim-paša, ki je bil prijatel kristjanov.
Spomina vreden je blizo obzidje čez cesto spominek, ki so ga turki postavili trem ostudnim odpadnikom, ko so bili poprej kristjani in so kakor turčini umerli, Ozidje ima podobo kake kapele in dve kupli.
LV.
(Odhod iz Damaska po Celesiriji proti Balboku. — Nahar-Barada. — Džidedi. — Star turški vojak in njegova misel o evrop. vojaštvu. Suk-Vadi-Barada ali Abilene. — Zebdene, Adamov grob in obstoj Noetove barke. — Grobi in skerb nekdanjcev in naših liberalcev za mertvo. — Surgaja — prenočevanje in sam sebe milujoči kmet. — Nožek-peresnik. — O zagledu gore Libana. — Briti. — Metualci in Liberaluhi.)
V Damasku smo se mudili od saboto večera do srede zjutraj; vse premalo za tako veliko in imenitno mesto. Pisati bi se dalo med drugim tudi kaj o ondot-nem tergovstvu in silno bogatih, z imenitnim jutrovskim in zahodnjim blagom nakopičenih bazarih ali tergoviših; ali ker nisem tergovee, naj si sami mislijo, ktere tiče in mika to. Opomnim naj še redko reč, da v enem predmestij smo vidili tako strahovito debel javor, da se nam je vredno zdelo zmeriti ga. Ko smo se motali začudo-vaje okrog tega velikana, so ljudje radovedno gledali, in rekel sem v šali: „Fi-l-lejl nidži nesrek-hu:" po noči dojdemo ga ukrast. Imel je v okrogu 7 sežnjev do 42 čevljev.
16. majnika zjutraj ob 6 smo odrinili iz Damaska proti severu in popotovali smo dolgo časa po kaj lepi planjavi ob vodi Nahar Barada, ki izvira pod Libanona in teče skoz Celesirijo v Damask. Lepa pot, po kteri smo šli, deržf v Bejrut, mi pa smo ob 9 pri vasi Džidedi zavili na stransko pot ob desni, ker naš nameo je bil iti v nekdaj imenitno mesto Balbek, kamor smo dospeli pa še le drugi dan.
Na poti sem imel prav kratkočasno drušino s starim turškim vojakom, ki je pravil, da ima v Damasku hišo in deržino, in ne vem, po kaj je jezdil v Balbek' Rekel je, da že 25 let služi in hoče zmiraj vojak ostati-Bil je tudi v krimski vojski. Večkrat je bil že ranjen. Popisoval mi je bojnega duha raznih evropejskih voj-šakov, kakor je on menil, toda za resnico njegove razsodbe nisem porok. Ker imajo Turki z Rusi dostikrat opraviti, si je bilo pač misliti, da dobrega o njih ne bo povedal.   Modroval je tako-le: Rusi niso dobri vojaki
■— „muš tajeb asaker — ker preveč pijejo žganje (aragi) in grejo opiti na vojsko, čez ramo streljajo, pa bežijo, — imajo pa dobre topove; — Francozi so lahki;
— Angleži na sunem ne dobri, na morji pa kaj čversti;
— Nemci (Nemsavi) ne ljubijo vojske. Da so mu Turki naj verliši vojaki, je pač misliti. Prav priljuden, miren Človek je ta Turčin; večkrat mi je dal svojo smodko pušiti (znamnje posebne prijaznosti); — tudi vse z Bogom dela. Vojske se nič kaj ne boji, ker po mohame-danskem ,fatalizmu" meni, da je vse človeku neodjen-ljivo odmenjeno in ne more nikakor nič drugač biti ali se spremeniti.
Ob 11 smo imeli malico ob Ajsuk u, ki je blezo nekdanja Abila, stolnica okrajine Abilene, male derža-vice Lizanija, sina Menejevega, kralja kalciškega. Kle-opatra je bila ukazala Lizaniju zavdati. Gospodovali so Čez Abilo zaporedoma Filip Četertni oblastnik, Agripa, in poslednjič Herod Agripa. Pozneje je bil ondi škofovski sedež, in 1. 634 so se je polastili Saraceni. Tudi Suk Vadi-Barada se imenuje ta kraj. Zdaj smo šli po Celesiriji, in deželica je bila za me toliko bolj znamenita, ker smo se nekdaj toliko učili o teh krajih v stari zgodovini in zemljepisji. Ondod stanujejo mohamedani; v Ajsuku je menda en sam kristjan. Po nadaljni kla-siški dolini „Ard ez-Zebdene" so se pasle velike černe čede turške. Zebdene ali Zebdani stoji ob znožji rodovitnega homca, je obdajano z lepim drevjem in ima do 3000 prebivalcev, kterih je polovica kristjanov, polovica mohamedanov. Neko izročilo ondotne dežele stavi na ** kraj Adamov grob, sosednji hribi pa da imajo biti [isti, kjer je bila ostala barka Noetova. Ta kraj, v prelepi dolini za zelenimi gaji, je naj lepši vsega Antili-bana. Po Celesiriji se vidi veliko ostankov nekdanjih v kamen izsekanih grobov, kakor po druzih krajih slovite žirije. Ko bi pač narodi bili toliko Bkerbeli za svoje nuše po smerti, kolikor so za telesa! V nekem oziru so podobni našim liberalcem, kterim je silo veliko za |?, da se merlič še prav silovito okinča in z naj večim hšpom spremi; če je pa bil za večnost dobro v bolezni
oekerbljen in previden ali ne, — če se duša pri Stvarniku veseli, ali je pogubljena in terpljeoju za vselej izročena: za to ne prašajo — lisci! — Nekteri teh ne-vercev tedaj so si velik del Bvojega življenja pripravljali in v kamen sekali spodoben grob za po smerti. Ali ni pa tudi to očitno spričevanje, kako so si bili nekdanji narodje svesti svojega druzega in nadaljnega življenja po smerti?
Ob o smo prijezdili v vas Surgaja, ki je v lepi ravnini, in prenočevali smo pri nekem ,,fellahu," kmetu mohamedanskem. Ljudje so vse in s poterpežljivostjo si prizadjali nam postreči. Plačali smo od prenočevanja z vsim skupaj četerti del napoleona in 15 piastrov ter blizo 4 gh, namreč od 5 oseb, 4 konj in enega „dolgo-uha." Gospodar je jako miloval samega sebe, akoravno ima boje 14 krav, številno drobnico, hišo s poljem in vinogradom, in zraven tega še ko lovec Btrelja serne, zajce itd. Rekel je, da mora prevelike davke plačevati; da vojaki pridejo, ko tobak zrase, pa mu ga z njive rujejo; tožil čez mraz in sneg, ki tolikrat pade in dolgo leži. Nič ne mara, da mi je s tim hotel tudi serce nekoliko močiti za „bakŠiš" drugi dan pri odhodu. Res me je drugo jutro po opravljenem plačilu še prav milo prosil daru, rekoč: „Ali nisem tvoj sin?" Zunaj so stale pa še ženske in otročajstvo, kterih vsako bi rado kaj imelo. — Posebnosti v tej grobljasti vasi nisem vidih Po 5 zjutraj smo odšli; imeli smo še dobrih 5 ur do Ualbeka. —
Prepozno sem bil spazil, da sem svoj nožek (pe' rčsnik) ondi pustil; godi se mi pa z njim kakor celo med kristjani z zgubljenimi rečmi: do danes ga ni še nihče za menoj prinesel, in ga javaljne bo; tudi p6nj ne bom blezo šel.
Dalje grede" po Celesiriji ali Antilibanu smo kmah zarili na neko višavo — na bližnjico — ognivši se Nebi-Šit a, to je, „prerok-Seta"; pa še daneB mi ježah da nisem vasice blizo vidil, ker ondi je menda grob Setov, od kterega ima kraj ime.
Prava „koile-" ali „klana" Sirija (Celesirija, votla
Sirija) je res ta kraj, ker povsod so globoke grape, soteske in ozke doline , skoz ktere veter iruli in tuli s hribov — s snežnikov Hermona, Antilibana in Libana, in torej ta kraj dosti mer zel dela. Zjutraj ta dan me je prav pošteno v roke zeblo, ko semjezde imel brevir v roki. Kmali pridši na herbet, kjer smo se bili v stran obernili, smo zagledali pred seboj mogočno Libanovo gorovje s snegom po verhovih, in lepe doline spodej. V popotne bukvice sem bil pri tem pogledu zapisal tele besede: ,,Pozdravljen mi bodi, zali Liban, ki sem te že toliko- in tolikrat imenoval in s častitljivostjo nate mislil! Pozdravljen s terpini — svojimi prebivavci vred, ki so — močni kakor tvoje podnožje — z lastno kervj/) pričali svoje katoliško ime!" Namreč Maroniti.
Okoli osmih gremo z obgorja antilibanskega v nl-žavo in na predlibansko dolgo dolgo polje. Ob 9 smo v Briti, ki je viditi precej poseben kraj. Po teh krajih stanujejo ločnikarji imenovani ,,Metualiski se štejejo h Ali-jevi svojbini, kakor Perzijanci. Ti Metualci ne morejo terpeti kristjanov in jih hudo zaničujejo, kakor p- pr. naši liberaluhi jezuite. Ti sovražljivci ne pijejo • n ne jed«') iz posode, ktero je rabil kdo, ki ni njih ločine, se ne usedejo s tujci k ravno tisti mizi, in menijo, da so oskrunjeni, če se jih le kaj malo dotaknejo.
Polje je obdelovano pridno, žita pa slabe — ravno gredo v klasje po obširni poljani. Veliko vročino je kalil hladen vetrič. Proti »/a12 smo prišli v Baibek,
LVI.
(lialbek hi njegov pretekli in sedanji stan. — Prebivalstvi* in ver-j ." — d Arabske šolske sestre." — M. lOvfrozina in Šola. — Se ,,lfUi žalostni stan na jutru zavolj francosko vojske, — Starinske Poslopja in rnzvaliue: Akropolis tersolnčni in Jovov tempelj. — Si-°vite zidave, velikanski obdelani kamni, stebri itd. — UreSka cer-u'v- ^Barbara Kaddis." Hadžar-el-kibla ali naj večl obdelani ka-men na zemlji.)
V Balboku smo imeli ostati čez noč. Popoldan smo m*eli še dosti časa, da smo dobro ogledali ta kraj , . ki zraven Palmire v onih krajih naj bolj slovi s svojimi atarinarai.
Balbek ali Baalbek v sirskem jeziku pomeni to, kar Heliopolis v gerškern, to je, solnčno mesto. Po slednje ime so mu dali Selevčeviči in sprejeli so ga Rimljani. Arabci imenujejo mesto Khalbek, ne vem, če le po napaki, ali morebiti po besedi „khalb," t. j. serce. Kdo in kdaj ravno ga je vstanovil, ni natanko znano. Domače zročilo, da je od Salomona, neki ni zanesljivo, Makrobe meni, da ima svoj začetek od naselbe egipčanskih ali asirskih duhovnov. Ležeče med Tirom in Palmiro se je naglo razcvetalo in postalo eno naj ime-nitniših sirskih mest. Julij Cezar ga je prcmenil v rimsko naselbo. Kdaj jekeršanstvo tje prišlo, ne vem; pod bizanskimi cesarji so že imenovani nekteri ondotni škofje, pa tudi mučenci. Pod Arabi in Turki je mesto veliko terpelo; nekaj so razdjali leti, nekaj pa potresi, zlasti 1. 1759. Pomanjkanje tergovstva in vedne vojske med Libanovci in Turki so mesto čisto v nič djale. Vse mesto in njegova zgodovina ima v sebi nekaj, kar Človeku močno kliče: ,,Časna slava je nečmerna!" Balbek je skor v sredi planjave celesirke ob predlibanskem znožji. Precej velik potok teče skoz mesto, in se steka v reko Leontes, ktera se izlija pri Tiru v srednje morje. Prebivalcev utegne biti nekako 3000—4000, in kacih 70 katoliških hiš; — dve tretjini ljudstva ste muhamedanski-Gerško-katoliška cerkev ima zraven škofa le enega duhovna, in v Božji hiši so samo nektere nekoliko boljši podobe. Maroniška cerkvica je silo majhna in revna z enim samim duhovnom in nekaj malo verniki. Zraven tega ste še dve redovni sestri presv. Jezusovega serca> kteri imate kacih 70—90 otročičev v soli. Te redovnice je še le pred malo leti vstanovil častitljivi o. Rikabona, iz Jezusove družbe. Ni popisati, koliko dobrega te bo-goljubne duše delajo po divjaškem jutrovem, in pa s kolikim trudom in darežljivostjo. To so prave apostolj' ske duše izmed domačega arabskega naroda, torej so imenujejo „arabske sestre." Po dve in dve se vselil v kteri'si bodi kraj in zbirate otroke vsih verstev J šolo. S kolikim trudom in zatajevanjem te terpinke orni-'kujejo dostikrat skorej čisto divje, velikrat spridene m
vse svojeglavne otroke, to se da pač bolj misliti, kot popisovati. Potrebna jim je torej tudi aerčnost zraven poterpežljivosti. V Balbeku je naj perva „arabska šolska sestra", že priletna, pa silo pogumna devica Evfro-zina. Ta dobra duša nam je tudi prenočevanje presker-bela, in kakor koli je bilo mogoče, se gostoljubno ska-zovala. Ko bi imel denar, kakor nekteri, precej ji pošljem nektere stotine frankov za povzdigo njene šole, pa tudi silo revne cerkvice, kamor k maši hodi in kjer sem na vse zgodaj drugo jutro odmaševal z marsikte-rimi pritežnostmi; še masne bukve so bile pomanjkljive. Mnih o. Marka namreč mašuje v jutrovem jeziku.
Nekaj otrok je bilo še čisto malih , in nekteri so že prav lepo arabsko brali; tudi nekaj peti so znali. Skoda je, da po sedanji francoski vojski mieijoni na jutru silo terpe , ker ravno iz Francoskega so dobivale VBe enake naprave naj več pomoči; zdaj pa, kakor se čuti, je skorej vse zastalo in bati se je, da marsiktere dobre naprave bojo šle čisto v nič, če ta nesrečna vojska hitro ne pojenja. —
Pomudimo se pa še nekoliko pri malikovavskih znamenitostih tega mesta. Solnčno mesto ali Helio-polis He imenuje ta kraj od nekdanjega malikovavskega brama, ki je bil solncu posvečen in kteri je še v svojih posipih tako velikansk, da ga ne more nihče brez ster-menja ogledovati. Čudno je, kako so neverniki skerbeli za Bvetiša svojih mahkov. Akropolis, grad ali terd-pjava se imenuje ta kraj, ki obsega več svetiš; in res je moglo to nekaka terdnjava biti, ki ima razne razdelke. Iz predvora se pride v šeBtogelni velik dvor, tega še v veči štiriogelnik, in od tam še le v tempelj, fi je bil solncu posvečen; zraven njega proti jugu pa .le še Jovov ali Jupitrov tempelj; in dalje od tega proti vzhodu stoji nekdanja kristjanska cerkev. Vse je obdano z 18 čevljev visokim zidovjem v podobi dolgega štiriogelnika.
Ko bi hotel vse te reči natanko popisovati, ne pridem na konec, zato bom le nektere posebnosti omenil. Precej stopivši na ta prostor, smo vidili silovite ko-
aove stebrov in druzega šibrovja po tleh vse križem in na velike kupe ležati; še v grobljah se vidi začudo-vanja vredna umetnost in velikost nekdanjih poslopij. To ti je čarovno nakopičenje razbitega marmorja, pre-kucnjenih stebernih obglavij, razmetanih stebernih kiu-čav in pasil, pa razbitih stebrov. Po strašno vehcih ploŠah se vidijo izrezane podobe neverskih malikov. Kosovi ležečih stebrov so presilovito veliki. Okinč stebrov je korinški. Od solnčnega tempeljna stoji le še šest strahovito debelih in visokih stebrov. Kako je bilo moč kaj taeega postaviti, se je res čuditi. V zunanjem zidu so skale neznanske dolgosti iz enega samega čoka. NalaŠ sem šel prav ob zidu na kviško v breg in naštel sem 32 stopinj gred6 mem ene same skale, ki je zraven dolgosti bila gotovo kacih 8 —10 čevljev visoka. Sam sebi skor več ne verjamem in mislim, da sem se zmotil, ali pa preozke korake delal.
Vidijo se v velikanskih podertiuah mesta Balbeka razne dobe, kdaj je bilo to in uno zidano. Ravno take velikanske obdelane skale in nektere skrivnostne rezljanja in dletanja po njih dajo sklepati na neko neznano, skorej predpotopno stavbarstvo, kakor pravi eden orien-talistov. Nekteri silo debeli stebri s palmovim obglavjeni razodevajo feničansko umetnost, vstrično z egiptovsko; '>alje se vidijo greške in romanske dela, pa arabske susmarije v teh razdjanjih. V obzidji je spodej tako imenovana ciklopska zidava, to je, silo stara z velikanskimi skalami, zgoraj pa rimska. Eden černih obzidnih kamnov je 30 čevljev dolg, 12 čev. visok in skorej J čevljev debel.
Posebno znamenit je Jupitrov tempelj , še skorej ves, v korinškem silo okinčanem zlogu in ves v stebrih in stebričih; posebno ob stropu zunaj nad nekim m<>; stovžem ima še cele prekrasne ornamente. Podolg^*1 štiriogelnik je ta hram, kakor prav prostorna keršanska cerkev. Spredej se še vidite žertvišei, na kterima ^c je darovalo gerdemu maliku. Na vsaki strani znotraj .r po 0 korinških stebrov in med stebri bo votline, P0' dobne nekakim izdolbinam ali   kapelam z oboko p°
enem samem kamnu zgorej; in nad temi so zopet druge in drugačne stavbarije — vse v prelepi simetrii. Vse je iz lepo rudečkastega kamna, iz aekanih velikih skal ali pečin zloženo ter nič zidano. Zadej v ozidji znotraj so stopnice na višavo, bi djal, kakor pri nas v stolp. — Čutiti jn, da Arabci si domišljujejo, kdo ve, kake zaklade v tacih starinah, ker jih Evropejci tako radovedno ogledujejo. Deček, ki je z nami po teh razdertinah hodil, je pravil, da je neki Francoz dobil cel zaboj zlata, ko je v tla kopal. Najpred pa, da je ta bosa, kakor unega druzovskega rejsa pri ,,Džebel-Malha" v jordanski dolini.
Malo naprej je že omenjeno „arabsko poslopje" (Habs-ed Dam), ki ima podobo cerkve z gerškim križem (torej se imenuje „greška cerkev") in več kamrami , in je bila blezo res nekdaj keršanska cerkev. To Sl) prave čuda človeških del, ki so ne dajo popisati.
Da bi vse ogledali, smo šli tudi v podzemeljske proBtorc in votline, v kterih pa ni nič druzega kakor kupi sipe in kamnov in pa slab zrak. Ne vem, ali zavolj prepuha ali zavolj slabega zraka ni hotla luč goreti? Arabskega dečka je bilo pa tako strah, da nam je hudo branil noter, in zdi se mi, da jo je kmali nazaj popihal. Šli smo namreč ob koncu počez skoz in skoz; »e hotel bi pa zdaj več iti.
Eden orientalistov pravi: ,,V celoti morajo te razganja nam vmišljijo opanati: umetalniku so prečudni modeli, pesniku naloga za njegove navdihe, modrijanu predmet globokega premišljevanja: le edinim barbarom, *i po okrajni prebivajo, so merzlc in mutaste ..."
Nekoliko delj zunaj prostora terdnavnega je kos ajdovskega tempelj na, kakor kaka prav majhna bajtica, kl je menda edini v svoji starodavni zidavi na vsem »vetu. Imenujejo ga ,.Barbara Kaddis." g Pogledat smo bili šli pa tudi znamenitost, ki je '-etert ure deleč zunaj mesta, namreč v nekdanjem lomu, kj^r bo za Akropoli* kamne lomili in obdelovali. Ondi namreč loži naj veči obdelani Uamen na celem svetu, i čaka že tieuče let moči, ktera#bi ga Bpravila na
mesto, kamor je zvalila njegove manjše brate; toda, čakal bode blezo do sodnjega dne. Imenujejo pa ta eiklopski kamen ,,hadžar-el kiblah," poldanski kamen. Ta velikan ima 42 stopinj dolgosti, 9 stopinj v širokosti in nekoliko malo več višave. Podoben je nekako klinu, ter je na enem koncu precej životnejši kakor na drugem. Saulcv je preštevilil oziroma na gostost te pečine, da bi bilo treba za njeno prepeljanje zedinjene moči 40000 ljudi, da bi jo premikali. Pa to se mi vender preveč zdi. Ima mar prebrisana nova doba pomočkov, da bi mogla to doseči? Kakošni bi mčgli to valjarji biti, da bi tako težo deržali, kakošnestrojbe, da bi jo nesle?
LVII.
(Pot iz Balbeka proti Libanu in čez Liban.   Dar-el-Ahmar in prijaznost katoličanov. Ajnatu in menda naj revniši cerkev ne zemlji.. Razdjaoje zarad .JuHHf-KHrama.  —  Cedrov log in njegova slava Cedri iz bibliške dobe.  — Naber-el-Kadiset. EbŠireb.)
V Balbeku sem se bil sosebno soznanil z o. Markom, maroniskim posebno pobožnim duhovnom. Pravil mi je med drugim , da ondi vse govori in študira le arabski jezik, zraven tega se je on le samo še sirskega učil.
Odrinili smo iz Balbeka 18. majnika zjutraj o in šli smo čez široko, bolj slabo polje proti severu, žita so bile prav revne. O Y27 smo bili blizo starega, precej visokega korinškega stebra sredi polja; ne ve se prav, kaj pomeni, —- neki glas jo bil, da tukaj je sredina Celesirije. Bližati smo se začeli sčaBoma pervi čisto katoliški vasi Dar el-Ahmar (t. j., rudeče prebivališče), ob levi pred nami je bila vas Ean z mokamedanskimi, in ob desni Kinejse s kacimi 30 keršanskimi prebivalci. Ob-nebje je ondi viditi kakor pri nas ob tem času; p°" hlevni libanski vetrič nam je pibljal nasproti in prav dobro del.
Ob 8 smo zakernili v libanske predgore in še le o 8^4 smo šli Bkoz omenjeno ,,rudečo vas." Stopil sem v naglici pogledat maromško cerkev, ki je prav Čedna in ima 4 duhovne.   Ljudje so prav prijazni in marši-
kteri se mi je grede naproti poamejal, kakor Človek, ki ima dobro vest, v tem ko se pa marsikteri bogati mohamedani radi deržč nekako dolgočasno resnobno, marsikteri tudi prav gerdo, kakor pri nas kak liberalec, ki že 12 let ni bil pri spovedi in 2'/2 leto ne pri pridigi. Višej nad vasjo, ko sem naprej šel, mi je duhoven naproti prišel, ki je tudi laško govoril in pravil, da je tukaj 3—400 maroniških katoličanov, pa da so prav revni. Ni čudo, ker kraj je pusto bregovje. Nejeverniki in razni ločnikarji imajo lepe poljane, reveži katoličani pa libansko skalovje. Bog daj bolje! Kaj dobro pa mi je delo, da sem bil le zopet med samimi katoličani.
Šli smo v višavo libanskega predgorovja, ki je vse obrašeno z malo vrednim germičevjem, ki ga imenujejo j,sindžana (cirovjc); višej je cirovo drevje. Na hribu smo šli mem dveh velikih trop ljudi, ki so imeli razne berkla-rije po tleh, so ob prekopi kuhali in obleko sušili po drevesih; bili so blezo preljubi cigani, ali pa sicer kako nestanovitno pastirsko ljudstvo, ker kmalo potem sem vidil prav veliko čedo lepih belih k6z, ki so sindžan °bjčdale. Dolgo smo jezdili po silo skalovitem predgorji prčk velicega in snežnatega Libana. O kake pustote! Prava ternjeva pot za uboge katoličane! Tolažite se ubožci, sej življenje je kratko: naj le imajo turki tolste Poljane in lepe mesta, tudi to ne bode zmiraj. Še le proti enajatem smo zavili v dolino, nad ktero je na drugi strani pravo libansko gorovje. Gorje libansko stoji silo mogočno, je belo-rjavkasto, z germičevjem sem ter tje, Proti verhu so bile velike lise snega. Vaa peščena dolina je nekoliko obdelana: ljudstva je viditi malo, le sem ter tje je kaka koča. KLaj lepa bistra vodica Ajn-Ata teče po prekopu od jutra proti srednjemu morju, zdelo seje pa, kakor bi tekla z nižjega na višje.
Proti 12 smo dospeli v vas Ajn-Ata, ki ima ime od ravno omenjenega potoka. Tukaj ni druzega kakor malo Srobelj, ki imajo biti hiše. Take cerkve nisem vidil nikjer lla svetu, kakor je tukaj, namreč tako revne. Zložena groblja iz debelih skal, morebiti slabeje kot so pri nas ftpu6nice, da se skoznje vidi; okna kakor v hlevu —
brez šip ali kacega reda; strop pri nas ni pri nobeni šupi tako Žalostno zmetan kakor tukaj , iz malo krev-ljastega lesa in suhe boste zgorej ; vrat ni nič, je po vsi širjavi odperto; za Btopnice pri velikem altarji so kake gerde srovo skale, pa ne v redu vložene; slaba podoba in britka rnartra na oltarji jo vsa oprava, tudi sicer po cerkvi skale sem ter tje ležč; od stranskih oltarjev ali naj manjšega olepšanja ni ne cinka ne podobe!
Kaj pomeni to razdjanjeV Turki ao bili pred nekaj časom prišli, razdjali cerkev, in vse hiše razderli, pa vse pograbili, duhovno stanovanje tudi porušili, vse požgali ! Zakaj ? Bil je nekoliko poprej tisti rohovž, ko seje znani Jožef Karam ustavljal zoper namestnika, ki je bil od visoke porte poslan Maronitom, kteri so pa der žali s svojim rojakom Karamora, in sprejeli ga bili pre bivalci v Ajn-Ati. Od tod ta huda kazen. Prišel je bil potem sicer paša iz Damaska in z njim francoski konzul, kakor so pravili, ter sta škodo cenila na 45,000 piastrov, odškodnine so imeli dobili pa le 17,000 piastrov.
Pravil mi je te reči duhoven, ki je sedel na grob-Ijah in je bil prišel iz Bešere z une strani Libana, ker je bila ravno neka deklica umerla, in je ostal tukaj, da je imel tretji dan opravilo. Bil je ves stergan; pravil je tudi, da ondi ljudje ne dajo kaj za cerkev, leto je.
kar dajo gospodje bleao da tujci, — najberže pa sploh kristjanje na večeru. Pritožil se je čez turke i" enekrati je rekel „Oran-Turko battal," veliki Turčin je hudoben.
Da tukaj ni bilo dobiti kaj jesti, se lahko razume ! gledali smo pa mi revežem dati, kar smo kaj mogl'-zlasti v denarji. Pet ali šest hiš je ondi blizo prebivalstva
Ob 1 popoldne smo zapustili ta prežalostni kraj, kterega bom ravno tako malo kdaj pozabil, kakor zna; menito popotvanje čez visoki Liban ali Libanon, k' smo ga zdaj bili nastopili. Šli smo naravnost na viša?0 in naš namen je bil priti k glasovitim „Cedrom" 1,1 potem v mesto Bešere na Libanu — se tiati dan. so bili konji trudni in ne odveč napaseni, je bilo treba čez visoki hrib več peš hoditi kot jezditi."   Dobil seT°
bil dolgo palico, ki mi je veliko pomagala, da aem se večkrat kar uškal nakviško po stezi, ki je veči del silo sterma. Ob 2 smo bili že blizo snega visoko. Ob levi smo vidili zraven druzega snežnika od deleč štirvoglato jezero, ki ga je bilo od deleč kaj prijazno gledati. Nazaj doli je kaj velikansk pogled na Predlibanon proti Balbeku; daleč proti jugovzhodu kupi častitljivi Ilermon kviško. Ker so bile pod verhom bolj po dolinah široke snežne lise, je bilo treba večkrat sneg gaziti, kar je bilo prav težavno. Nekaj se je tajal, bil je pa veči del močno v plazove zgnjeten in vterjen. Pod verhom je bila velika čeda koz z dvema pastirjema. Pasejo se po ternjih (š6k , ballaa) , po „zafaru" (nekem vreclnjaku); tudi neko prav veliko repje raste po višavi.
Ob 3/44 smo bili na verhu. Hodili smo hitro, kar se je dalo, in menim, da nekako 9—10000 čevljev utegne visok biti, kjer smo ga prestopili. Na verhu, kjer je bil hrib prešipnjen, je veter tako silovito bučal, da bi bil človeka kmali nazaj zagnal; tudi mraz je bil prav občutljiv proti verhu. Ob drugi strani je bolj osonje in torej še več snega. — Kmali kmaii pa smo pred seboj ne deleč zagledali majhen log samih silovitih cedrov, ki jih arabci „arsa imenujejo.
Ob 5 smo bili že v dolini in pri slavnih ,,Oedrih." Ze bolj v dolini na več malih gričkih, pa vendar med sel)oj sklenjenih, raste lep log cedrov, ki jih mora 300 — 500 biti; nektere teh dreves so silo stare, debele, častitljive, druge mlajši, pa tudi mnoge čisto mlade in še kalijoče iz zemlje. Od deleč se vidi, kakor bi jih bilo le majhen šopek ravno pod Libanovira verhom. Mislil sem, da nikjer več na Libanu ni cedrov razun samo ta ložič, bral pa sem pozneje, da so jih našli tudi drugod po obširnem libanskem gorovji še precej. Cedri so nekako jelovje, ki pa prav deleč narazen veje stega, kakor n. pr. hrast. Češarki tega drevja so močno podobni češarkom naših borovcev, toda veči. Pomudimo se pa se nekoliko pri teh imenitnih drevesih.
Kdo se ne navdušuje, kadar sliši, s koliko častit-*]ivostjo se v sv. pismu govori o cedrihl Te drevesa,
40
pravi popotovalec Lamartine, so naj slavniši naravni spominki vesoljnega sveta. — Vera, pesništvo in zgodovina so jih posvetile. Kako častitljivo preroki govore o njih ! Arabci vsih ločin jih imajo v velikem spoštovanji. Vsakemu človeku, ki je kolikaj olikan, se serce povzdigne, ko bere, kako je Salomon cedre z Libana rabil pri zidanji svojega tempeljna, kako se Marija s cedrom prilikuje.
Čez sedem jih je, pravi Isambert, ki se sme misliti, da je njih deblo iz starosti sv. pisma. Krog teh je log 400—-500 mlajših in mladih cedrov, ki se zdaj prav dobro vrašča in močno množi; od tod bibliški pregovor: „Sicut cedrus Libani multiplicabitur." Naj starši so v središu. V resnici starih je kacih 12; štiri naj stareji so strašno debeli, — po Isambertu merijo nekako po 40 čevljev v okrogu. Sicer pa so te drevesa v resnici kakor stari vojaki, ki so na vojskah dobili polno ran; vse so ob-tesane, ranjene, zdelane od nadležnih popotnikov in od zobu časa: le Čudo, da se še niso posušile. Sitni popotniki , videči svojo minljivost, so se ondi hotli večne delati in so v njih lub in les vrezali, vdolbli, vsekali brez števila imčn. Pač slab spominek, ako te pa tvoj lastni spomin preganja, ako svet tvoje ime miljari, kjer ga bere.
Kaj lepo se poda v tem cedrovem logu katoliška kapela, ki stoji Že delj časa; ravno ko sem bil jaz tam, so zidali pa čisto novo in pa dragoceno, kolikor je bilo viditi. Mislim, da je to zasluga kacega bogoljubnega bogatega Evropejca. To bode gotovo stanovitniši spominek, kakor pa da kdo stari ceder terpinči s svojim imenom, ki ga vanj vsekuje.
Čez pol ure smo zapustili cedrov log in globokeje grede smo kmali bili ob dolini mesta Bešereh; dolina ta je ob strašni stermini, silo globoka in prijazna. Imenuje se Nahr-el-Kadisat, dolina Svetnikov, zavo ljo množice samostanov, ki so v tem kraju. Ob desni strani ob brežiču je mestice Bešereh ali Ebaarreh, vsajeno v rob, kakor bi bilo iz skale izrezano, in skoz dolino šumi velik potok.   Spod Libanovega grebena, Džebel-
Mahmel, prelep slap v več oddelkih skaklja v globino. Kaj tako mično pesniškega blezo nisem vidil na po-potvanji.
čez noč smo bili pri očetih karmelitih, ki imajo samostan zunaj mesta proti vzhodu , bi djal, v skalo izsekan. Bila sta samo en pater in en brat, in sta prav gostoljubno z nami delala; samo konji so se mogli postiti, ker v kloštru nimajo kerme zanje in v mestu mu-kero zanje ni nič dobil, kakor je rekel. To je pač hudo za ubogo živino , ki je še le drugo jutro v mestu živeža dobila , kjer smo se zato mudili.
lviii. 1§7
(Na Libanu. Maroniti in njih zgodovina, ter sedanji stan, Ozir do Druzov, Turka. Obredi in dubovni. Kakosno je mesto BesereV Ubožnost brez beračev. Trije kopljejo z eno matiko. Eden ali raj, pa ne raj. Jusuf-Karamov popaljeni dvor. Zidanje cerkev. Davud-paSa. Eazdjanje in revšina. Tripoli, njegove dogodbe in sedanji stan. Stanovanje v ,,kamu." bmarnice. Pot ob srednjem morji proti trumi.  Kobileji strah. Theoprosopon. Kako je v Batrunu?)
Bili smo na Libanu, med terpini Maroniti. Ta narod skorej edini ima v posesti vso deželo med Naher-ei-Kelb em (pasjim potokom) in Naher el-Berid-om (merzlim potokom), od srednjega morja do verha Libanovega in še čez. Na 56 štirjaških miljah ima zanesljivo veliko čez pol milijona prebivavstva ; veliko Maronitov pa je v Damasku, Halebu (Alepo), na Cipru otoku in drugod. Od h 1215 v popolni podložnosti spoznavajo papeža za svojega duhovnega naj višega poglavarja in so torej katoličani, akoravno imajo nektere razločke v opravilih in obredih. Sleherni namreč vč, da v obredih ali šegah so tudi n. pr. zedinjeni greki in drugi razločni od rimskih katoličanov, vender so pravoverniki, ker so v nauku čisto edini z latinskimi katoličani. Imenujejo se pa Maroniti od slovečega meniha Janeza Maron-a, iz samostana Hama v 7. stoletji, ki je vse katoličane klical k sebi in jih je zbiral na Libanu med hribi, kjer so se do današnjega dne skorej samostojni ohranili, akoravno so jih turki nadlegah, še bolj pa sovražljivi Druži, Tudi v oziru na vero niso bili zmiraj sklenjeni s poglavarjem
40*
sv. Cerkve. Plačujejo visoki Porti nekaj žuljev, k Čimur jih je pa velik del le vojaško orožje prisilovalo. S svojimi sovražniki Druži so po življenji in po bojnem duhu v mnogoterih ozirih enaki. Bedi jih kmetijstvo, svilstvo in vinstvo ; kaj imenitno in dobro je tako imenovano libansko „zlato vino" (vino d' oro).
Maroniti imajo svojega patrijarha, več škofov in veliko duhovnov, ki žive v zakonu kakor greki; so-pruga pa ne sme biti vdova, in ni jim dopuŠeno v drugič se ženiti. Mudili smo se nekoliko v Bešeru in to mi je bilo prav ljubo, ker marsikaj sem vidil, zvedil in opazoval. Bil sem med tem v maroniški cerkvi pri sv. maši, ravno binkoštno saboto. Mašujejo v nekakem sirsko-arabskem jeziku in sv. Obhajilo prejemajo pod obema podobama.
Pred mašo duhovnu strežnik pokadi ali incenzira sveto opravo: kolih, v kterega dim vjame in ga pokrije, ogrinjalo in opravo za kelih, vsako posebej, tudi ho-stijo. Zdelo se mi je pa, kakor bi bilo v obredu in obnaši nekaj pomanjkljivega za sveto resnobo tacih opravil. Se ve , da katoliška Cerkev le terpi razločne obrede, želi pa, da bi tudi v tem bila edinost povsod, kar bi bilo naj lepše in tudi naj bolje. Da so obredi latinske cerkve naj primerniše vravnani za svetost in resnobo cerkvenih opravil, ne bo nobeden dvomil, kdor brez strasti reč prevdarja in primerja.
Cerkev je precej čedna, naj berže med naj lepšimi teh krajev; duhovnov Čez 30 samo v tem mesticu (če ni blezo le vas), ki ima menda kacih 5000 duš. Duhovni zraven duhovakih opravil tudi delajo, so veči deli slabo oblečeni in viditi reveži: se ve, žulijo jih žena in otročiči, ter mnoge potrebe. Tisti, pri čigar maši sem bil, je imel na nogah samo nekake podplate — brez nogovic, da se mu je gola peta vidila, — ne včm, Če iz ponižnosti ali zavoljo pomanjkanja. Drugi mlajši je imel nogovice. Strežnik pri maši skorej zmiraj nekaj poje«
Mož, neki priljuden velikaš , ki sem ga zunaj cerkve za razne reči izpraševal, mi je z zadovoljnostjo povedal, da tukaj so vsi prebivalci katoličani. Me»fco
odznotraj ni tako pesniško, kakor se odzunaj vidi; zlasti pota so slabe, samo skalovje ; — ko smo poprejšnji večer ob kraju mesta šli v samostan, je bilo tako, kakor bi šli v pekel, -— čuda, da si nismo mi in konji nog polomili po tacih čudnih grudah! Pohišja pa so snažniši meni unih po turških mestih. Kraj je vodenčnat, kakor sploh ob Libanu, voda silo bistra in prijetna, kakor pri nas po nekterih krajih na Gorenskem. Prelepo so kraji obdelani, narveč z murvami, tertami itd. obsajeni.
Žita so bile majhne, niso še delale klasja, pa vse lepo zeleno po dolini pod gorovjem, ktero je bilo vse rujavo. — Otroci tudi tukaj ,,bakšiš" prosijo, pa ne več tako nadležno, kakor drugod -- med turki.
Redovniki, ki jih je na Libanu prav veliko, žive po pravilih sv. Antona pušavnika in se jih ostro derže, piše Isambert. Drugi narod se loči v ljudstvo in Šejhe (starašine, velikaše), ki se ali po imenu ali pa s starostjo svojih rodovin odlikujejo od ljudstva, pa se v življenji ne ločijo. Ves narod je ubožen, vender pa je malo ali pa nič beračev. Gostoljubni so, kakor Arabci, vender se ve da ne s toliko obilnostjo in iišpavostjo.
O poli sedmih naprej grede na večerno stran, smo
0 Y28 zagledali Ehden ali Eden pred seboj pod gorami. Tudi srednje morje se je že vidilo. Na tem potu sem vidil zemljo kopati, da še nikoli kaj tacega; delali 8o trije ljudje na njivi, eden je zasajal veliko leseno Jopato v zemljo, dva druga sta jo imela na verveh, kterih konca sta bila privezana lopati pod vratom; ka-oar tedaj uni matiko v zemljo zasadi, ta dva potegueta, da se vzdigne, in tako gre dalje. Ko bi jih Poljanec Vldil, bi rekel, da se s premij a j a j o; toda tam je šega taka in neki mora že dobro služiti.
Eden je prav lepa, z zelenjem, drevjem in vinogradi obdana vas na homcu, s prijetnimi studenci, ki Ve8elo skakljajo mem hiš in po tratah v dolino. Zato
01 ta Jjubeznjivi kraj enačili Edenu sv. pisma (Eceh. V 9 id., tudi 16. 18), kjer je govorjenje od „Eden-a" 1• »raja." Eden je namreč „raj." Toda, ravno ko sem tovaršema Tirolcem Hermanom in Čehom Fridma-
nom bil v tem kraju, pač ni bil podoben ,,raju," ampak v majčkeni meri sedaj razdjanemu Parizu. Bila je vsa vas pustota, in polno turških vojakov v nji. Zakaj ravno tukaj je imel glasoviti Jusuf Karam svoj grad, kterega so bili pa turki z drugimi hišami vred požgali in veliko razdjanje napravili po lepem kraju, kakor sem bil v poprejšnem oddelku povedal, da se je bilo zgodilo Ajn-Ati. Ko sem povedal turškim častnikom, da sem Avstrijanec in želim viditi Jusuf-Karamov dvor, so me vanj pustili s posebnim čislom, in spremljal me je eden častnikov. Ogledal sem vse poslopje, ne ravno veliko, pa prijetno vravnano po jutrodeželski šegi; toda bilo je po vsih prostorih neusmiljeno požgano in zdelano, černo od dima, in povsod so bili vojaki potaknjeni. Poslopje ima veliko razdelkov in manjših stanic; samo divan (sprejmišnica) je bil nekoliko veČi in tlakan z marmorjem.
Zastran požiganja moram to opomniti, da tako silovite škode ne stori, kakor pri nas, ker pri naj več hišah ni skoraj nič lesenega. Toliko huje je pa, ker jim tudi drevje sekajo, napravo potarejo, poropajo. Požgali in oropali so bili turki vašČanom cerkve, hiše, pograbili cerkveno robo, bukve, posekovali oljke, kakor so prežalostni ljudje pravili, in nas tolikanj bolj tudi milošnje prosili. Kako dobro bi bilo, ko bi bil popotnik v tacih okolišinah prav obilno obložen z denarom ! —' Eden je vas s kacimi 2000 prebivalci, ima 6—10 cerkva in 24—25 maronitovskih duhovnov. Marouiti so ravno zidali lepo novo cerkev zraven stare. Najberže so na tišanje evropejskih zastopnikov tudi tukaj dobih od turške vlade kaj povračila za škodo, ki so jo ter-peli; stori pa tudi družba božjega groba v Kolinu marsikaj dobrega za kristjane na Jutro vem. Tudi oo. Laza risti imajo ondi svoj samostan,
K dopolnovanju o puntu maroniškem naj še povem, da od turške vlade postavljeni poglavar na Libanu )e Davud-paša, armensk katoličan.
Jusui Karam, šejh ali izmed knezov na Libanu, ,je pa katoliški Maronit, torej domačin, in ljudje si hočejo šejha ali poglavarja izmed svojih.   Od tod je kreganje-
Stanuje pa Davud-paŠa v Deir-el-Kaniaru, v Bejrutu, v Tripolu, ali kjer si bodi.
Pred odhodom je bila polna tropa ljudi okoli nas in duhovni pastir me je lepo prosil, da naj se v do-macii spomnim na njegove reveže in naj jim kaj pomoči dobim. Milujem pa, da pozneje nisem bil v oko-lišinah kaj storiti v prid razdjanega Edena ali liban-skega raja, razun kar smo takrat uterpeli dati.
Od Eden-a smo šli čez hribe navdol proti srednjemu morju po strahovitem skalovji, in vidili smo sem ter tje kraje , ki so bili od turkov požgani in razdjani. Silovito je bilo. to žalostno, da bi človeku res moglo serce pokati. O '/^l smo prišli na mesto, še kervavo, ker pred kacimi 4 mesci je bil neki Druz ondi kristjana umoril in oropal. Dal je bil pa Davud-paša tolovaja že obesiti. —
Po dveh popoldne Bmo bili zopet v dolini in grede skoz lepe polja in oljkine loge smo dospeli po štirih v znamenito mesto Tripoli.
Tripoli (nekdanji Tripolis, zdaj Tarabulus in po domače Troblos) je staro tergovsko mesto, nekdanja feniška naselba, kjer so mesta Tir, Sidon in Arad imele vsako svoj ločen in obzidan oddelek. Znamenito je zlasti to mesto iz križanskih časov. Rajmund Tulužan je bil ravno nad mestom dal zidati grad , kteri še zdaj stoji. —
L. 1188 je oblegal to mesto Salah-ed-Din (Saladin); h 1208 Bibars; posilil ga je bil 1. 1289 Kelaiin, ki je poklal 7000 kristjanov.
Mesto je precej veliko, vse v bazarih (tergih), od-zunaj prav lepo , odznotraj ne ravno tako. Ima kacih J6.0C0 prebivalcev, kterih je morebiti čez tretjino kristjanov raznih ločin; katoličanov blezo nekako peti del; drugi so veči del mahomedani; le nekaj prav malo je Judov. Katoliški redovi, frančiškani (ki imajo faro), la-2aristi, karmeliti, usmiljene Bestre itd. delajo z veliko Marljivostjo za čednoBt in oliko ljudstva. Po mnozih 8°lah učijo v arabskem in druzih jezikih. Več konzulov *li njih namestnikov ima tukaj sedež.   Mesto napaja
in namaka reka Nahar-el-Kaddisat (sveta reka). Ni pa Tripoli čisto pri morji, do zavetnika (Mina ali Marina),, ki je zopet malo meatiee, je še 3/4 ure peš hoda. Bil sem ondi ob morji binkoštno nedeljo popoldne ; ljudje namreč prav obilno tje sujejo na razvedrilo, na limonado, kavo itd. in bili so nekteri viditi precej samo-pašni, če tudi ne pijani, da bi razgrajali ali se pobijali, kakor pri nas. Ondi je tudi tesarija za la ijarstvo ; kacih 6 bark je bilo v delu, in nektere dosti velike. Sicer je polno limonadnic, kavan, dosti sadja in sladkih berkia-rij ; le gostilnice po evropejski šegi ni bilo viditi nobene.
Tudi v mestu ni gostilnic; torej smo stanovali v tako imenovanem ,,kam u", ki je le toliko bolji od naših skednjev, da ima okna z lesenimi zaturnicami, dru-zega pa nič, — ne mize, ne stolov, ne šip pri oknih in kar se pravi nič. Naš gospodar je bil katoličan, priden, ponižen mož; plačali smo mu od dveh noči 30 pijastrov, okoli 3 gh, kar je bilo res malo za vse naše spremstvo in ropotije.
David paša, poglavar na Libanu, ki sem ga tukaj vidil pri sv. maši v frančiškanski cerkvi, je mož že nekoliko v letih, plešast, po evropejsko napravljen. Pri-prosto, ponižno obnašanje med drugimi verniki se je visokemu vradniku kaj Jepo podalo. — Po nekterih cerkvah so se opravljale Smarnice; binkoštno nedeljo smo bili pri njih v cerkvi oo. lazarjanov, kjer so usmiljene sestre po kratki arabski pridigi pele po latinsko litanije. Maševal sem oba dni pri oo. karmelitih. Oo. frančiškani so bili ravno v zidanji svojega samostana.
Iz Tripolisa smo se obernili binkoštni ponedeljek po sv. maši doli proti jugu ob srednjem morji, ker imeli smo zopet priti v Bejrut in od ondod še le na morje. Pervi dan nam je bilo dospeti do Batruna. Pridši i& lepega zelenja ob mestu smo kmali bili na belem pesku ob morji in popotovali smo vedno ob morji po dosti rodovitnih krajih. Čez nekaj časa prašam enega prebivalcev, če so ondi kristjanje , ker zdelo se mi je *z čedne obleke, da vsi praznujejo; rekel mi je pa: „Kuh» cslam," vsi so mohamedani. Ne včm, če se ni le šalo*
Okoli poldne, ko smo pod sikomoro imeli majhno ko-silce, pridejo 4 kmečki, lepo napravljeni ljudje z velikimi cunjami na terstih. Čudno se mi je zdelo, kaj čejo s temi strašili? Opotavljajo se nekoliko, potem pa začn6 kobilice strašiti in preganjati. Kakor smo namreč prišli z Libana v ravno, smo zopet vidili po več krajih to deželno šibo. Tudi s požiganjem so jih sem ter tje preganjali. K sreči je morje vmes, zakaj brez tega bi tudi po Evropi to veliko nadlogo imeli neprenehoma. Okoli poldan in dalje smo vidili z murbovjem obdane vse vasi, kodar smo šli in povsod so bile z vejevjem pokrite majhne kočice, v kakoršnih se za svilo pripravlja; silo veliko je namreč pridelujejo po unih krajih.
Javaljne bode kdaj kdo s tem popisovanjem hodil po unih potih; vender pa naj zaznamnjam še nektere imena, kodar smo šli. O 1/fl8 smo odrinili iz Edena; — ob 3/49 gremo mem El-Ajmun-a, kakor raj z drevjem obdanega; — o 8/410 mera podertine Triera; — ob '/411 ob lepi vasi Zekka (Čeka?) zraven na hribu s cerkvijo maroniško ,,Dar Saidet-en-Nurije; • po 12 skoz baj-tovje Elehere in pred nosom ali predgorovjem ,,The-oprosopon," ki ga že Strabon omenja (ondi raste polno mirt v divjačini), — okrog Thcoprosopona po klancih, koder smo šli, jo bilo nekdaj polno roparjev, zdaj je varno; — ob '/42 ob levi pri poti Kala'at Moselilah, ki je bil razdert, pa razbojniki Metuali bo ga zopet zidali; — kmali potem je čez potok Nahar-e-Dž6z (Leskov potok, leBkovec) dober most; rožičevo drevje; — 3/43 ob morji Obba.
O poli treh smo bili v Batrunu, kjer smo čez noč ostali. El Batrun je nekdanji Botrvs , ki gaje vstano-vil Ithobai, kralj v Tiru. Bilo je pa le gnjezdo razbojnikov, ko ga je v oblast vzel Antijoh Veliki. Sprejel nas je bil tukaj v hišo edini latinski katoličan tega kraja, ki je bil poprej v službi na gori Karmelu, kupil pa si je tukaj posestvo nekoliko zunaj mesta. Drugi so maroniški, nekteri greški katoličani, samo 3—4 hiše so mahomedanske. Kakih 3000 prebivalcev ima to mestice,
ki je vse nekako mertvo in silo dolgočasno. Malokacega človeka je bilo viditi. Maroniška cerkev je bila pri vsih peterih železnih vratih zaklenjena, in zastonj sem čakal, da bi jo odperl kteri dečakov, ki so ravno tako brez spoštovanja kričali in se dervili ob cerkvi, kakor včasi po naših krajih enako blago. Pa kdo bi se nad tem hudoval, sej olikanci še v cerkvi včasi ne delajo lepše; posebno okulturani, ki tudi še cerkve ropajo, n. pr. mavtarski Lahi, Spanjci, - in drugi jih hvalijo ali pa k temu molče, tagblattarji, kterikrat še kak minister. Male tolovaje zapirajo in obešajo ljudje, velike bode dobil hujši gospod — rabelj s kremplji in rogovi v oblast.
LIX.
(Pogled na „srednje morje." — Meniaka olika in poHtrežba. — Pot od Batruna proti Džebajl-om. — ,,Byblos" in njegove osode. — „Was werden Sie dort sehen?" — ,,Ehsamen" in ,,premije.'' — Reka Adonis. — Vpliv keršan.ske olike in kako tam ,,Krase" rodovitne delajo. Delo za naš ,,Kras". — Kratka levitica takim, ki zemljo ropajo — tudi na Kranjskem. — Prihod na Gazir. — Abuna Solimana in P. Ry11o.)
O Batrunu ob srednjem morji moram še nekaj omeniti , kar mi je posebno rezne misli obudovalo. Precej pod mestom proti jugu je silovito in obš:rno pečevje v podobivnekacega štiriogelnika, ki precej deleč v morje sega. 2e o mračenji binkoštni ponedeljek grem ob morji in kobacam tudi po tem skalovji proti nekterim deča-kom, kteri so ondi ribe lovili. Sklad na skladu, plast na plasti so strahovite skale in ploše, po veči del vse zobČaste, ostre, izjedene, izlizane in lukniičaste kakor gobe, kakoršne imajo za brisanje. Od kod je to ¥ To je delo iz sto- in stoletij od morja, ki po znanem vednem gibanji v st^re skale buta in tudi skale izlizuje in pre votluje ter jih sem ter tje nekakemu omrežju podobne stori. Dolgočasno-veličansko je to redovno šumenje , siloviti prigon in odgon morja, posebno če človek pre; mižljuje, koliko časa že ima morje to delo, pa zmiraj enako in v eno mero, kakor n. pr. tako imenovani ne-
pokoj pri uri. Dolgo dolgo smo na tem popotvanji hodili ob morji, pa nisem se naveličal gledati in občudovati te večne gonje, ztniraj mi je bilo veličansko, mikavno, nekako pesniško znamenito, posebno še tudi zato, ker ravno srednje morje je priča tolikih dogodb, toliko sprememb ob svojih bregovih, le samo morje ostane in bregove spira nespremenljivo. Kje je roka, ki valove vodi, kje usta, ki jim velevajo! Koliko mogočnost, koliko častitljivost imajo v sebi besede:
,,Spiritus Dei ferebatur super aquas.
Duh Božji se je sprostiral nad vodami."
(1. Moj z. 1, 2.)
Naš pridni hišni gospodar in prenočevalec nam je prav priljudno stregel, tudi dostojne postelje pripravil — vse bolj po evropcjski šegi. Kaj tacega bi bilo gotovo tudi liberalcem všeč, samo ko bi si mož pri menihih na gori Karmelu postrežnosti in olike sploh ne bil pridobil! Toda liberalci in kulturaši so že taki: me-ruška, duhovska postrežba jim je prav draga, samo menihov, duhovnov ti gnjetci terpeti ne morejo.
Odrinili smo od Batruna ob (i zjutraj binkoštni torek. Imeli smo ta dan priti na Gazir v hribih, kjer je slavna propaganda in vstav oo. jezuitov. Grede ob morji mem FaddaUsa, Amšit-a in druzih vasi, smo vidili po lepih krajih tobak, polno smokovnega drevja, ter prišli proti desetčm v znamenito mesto Džebajl greški Bvblos, in svetopisemsko Gebal (Kralj. 3, 18; Eceh. 17. 9.).
To mesto, ob morji, je imenitno v stari zgodovini; pozneje je imelo z imenom Giblah škofovski sedež, dokler niso mesta muaulmani v roke dobili. Po mestu in ob mestu je polno starih podertin in zidovja iz križarskih in poprejšnih časov. Kdo ve, kolikrat je bilo raz-sipano! V starem gradu so ostanki feniške zidave. Ko smo se po nemško menili, da gremo stari stolp ogledat, se je z okna zaslišal glas: „Was vverden Sie do rt sehen (Kaj eete tam viditi)?" Bil je vojak turške posade, naj berže kak Poljak. Rimljani so ondi častili malika Ado-
nis-a, ki je bil po izviru feniške basni podoba solnca, zakaj rekli so, da neka] časa je na zgornjem , nekaj pa na spodnjem svetu. Z njim so pozneje še marsiktere prismojene bajke sklepali. Mesto ima 5—600 maroniških katoličanov in blezo zlo toliko mokamedanov, in 4 ma-roniške cerkve. Duhovnijska cerkev je lepo, veliko ozidje iz križanskib časov, pa vse v slabem in zanemarjenem stanu, — djal je duhoven, da zavolj revšine. Rad verjamem, zakaj mesto je, pa ni bilo skoraj poštene reči dobiti zajed, da bi bilo skor misliti, ljudje žive od zraka. Prav priljuden deček se nam je vsiloval, da nam je skazo-val, po^ grobljah, kjer ni bilo nič viditi, kar je vojak prav rekel. Se danes mi je žal, da mu nisem malo več ,,bak-šišau dal, ker gledal me je prav milo, in djal, da je učenec. Rokodelski keršanski čevljar nam je prav vesel pod prodajalskim obokom napravil majhen ,,eksamen" s svojima prav majhnima punčkama, ki ste arabsko brale, kolikor ste premogle, — kaj pa, da je treba bilo tudipremijo" dati; kajti tam niso še toliko napredovali, da bi premije otrokom prepovedovali.
Dalje grede smo opoldne zavili od morja v hrib proti Gaziru, in sicer pri reki Nakar-Ibrahim (Adonis), ki ima tukaj ustje v morje. Tolika ali malo rnanji je, kakor Ljubljanica. Vse tod je ljudstvo viditi maroniško. Prestopili smo velik kamniten most, — prišli v vas La'aibe; pozneje vidili stanovanja v pečino vsekane; ob 1 šli mem vasi Safra'an s čedno cerkvico na hribu. Polje je pridno obdelavano in z mnogoterim drevjem obsajeno. Cerkvice po teh krajih so pogosto nove, lepo iz kamna zložene, z majhnimi stolpiči, pa plane na verhu. Stopnice na verh cerkve so odzunaj ob kraju stene vprčk in napoŠev višej in višej ter v zid umaknjene, tako se ni bati, da bi kdo padel; na eni strani pričenši ob tleh sežejo ob nasprotnem oglu ravno tiste stene že do verha.
Deleč okrog sem čutil oliko iz jezuitovske propagande v Gaziru. Že v Damasku sem vidil mladenčev ondi olikanih ; tu pa tam na popotvanji so nas mladi domačini po francosko nagovarjali, bolj čedne obleke imeli in bili priljudniše obnaše. V Edenu je tudi gospo-
dinja, odrejena v gazirskem ženskem samostanu, lepo francosko govorila in bila prav modre in olikane obnaše.
S hribca sem zagledal Gazir na homcu nasprotnega obgorja v silo prijetnem kraju. Ves kraj je obsejan s poslopji in stanovanji; toda vse je viditi le z železno pridnostjo zemlji izsiljeno. Zdi se mi, kakor bi kdo pri nas sredi skalovitega Krasa imenitno napravo začel delati. Gazirski hribec pod vasj6 je že precej obrašen z drevjem, ktero kakor s silo in velikim hrepenenjem hiti kviško izmed divjega in pečinskega skalovja. Obdelovanje zemlje gre višej in višej po skalovji v hrib. Vzame se na pervo kakor pas skalovja prek hriba in es obdela za nektere pedi na široko, med vsako plastj6 je zid prek hriba, zložen iz grobelj, ki so pobrane, da se zemlja dobi; ob robu zida so nasajene murve, kterih korenine med kamenje silijo, vlago delajo in sčasoma kamenje speratenujejo. Drugo leto se vzame zopet pas hriba višej nad unim v obdelovanje. Tako gre zmiraj više z obdelavo in čez nekaj let se bo komaj več dalo misliti, kakošno Btrahovito skalovje in pušavstvo je bilo tukaj. Kteri vodijo obdelovanje našega Krasa , bi pač s pridom ta kraj ogledovali, pa tudi veselje dobili se tega dela še z veči serčnostjo lotiti. Ker je Bog človeka odmenil, da naj zemljo obdeluje, je gotovo tudi zasluž-ljivo delo zemljo tako rekoč siliti, da mora ljudi rediti, ako človek s tim dober namen sklepa.
Hvale vredno je toraj, kar ravno berem v »Gospodarskem listu" v Gorici (1. št. 1871), da se ter-žaški in goriški vladni in drugi gospodje prizadevajo občinam na Krasu pridobiti vladne podpore za napravo vodnjakov po Krasu, in kar se sploh dela za pogojzdo-vanje teh velikih praznih prostorov, ktere so nekdanji ljudje ukradli prebivalcem matere zemlje, — ukradli ravno s tim, da so gojzde potrebili. S pokončanjem gojzdov na obširno se okrajina gotovo nerodovitna stori, prikaže se zmiraj bolj golo skalovje, strahoviti vetrovi moč dobijo, studenci zginejo in pustota nastane. Kavno omenjeni ,,Gosp. list" št. 2 piše, da gojzdi niso le kinč, ampak tudi bramba moči.   Kjer gojzdi zginejo, jame
postajati obnebje nestanovitno, vetrovi hujši, veliki nalivi, pogostoma hude ure, ki zemljo ojrolijo in usiro-mašijo. Moč rastlinskega življenja je tedaj v ozki zvezi z gojzdom, in kjer je gojzd, je gotovo kmetijstvo. — Nespametno in neusmiljeno je toraj gojzde pokončavati, kakor sem ravnokar slišal, da se godi nekje na Delen-skem, kjer je menda tuj Človek veliko deležje kupil, in zdaj na to gre, da bi se vse izrekalo in poprodalo! V Aziji, na Libanu, se tedaj ljudem pamet jasni in začenjajo zemljo pogojzdovati; pri nas pa se gojzdi po-končujejo in iztrebi ju jejo — in pa ravno zdaj, ko se svet baha z oliko in napredkom. In kolikokrat se to sliši! Slovenci, nikar tako, ako ljubite svojo deželo in dobro hočete svojim mlajšim.
Utegnilo je biti okoli 3 popoldne, ko smo s trudom prišli na Gazir in v prijazno bivališe gostoljubnih očetov jezuitov, ki so nas prav prijazno sprejeli, akoravno nas je bila precejšna karavana. Postregli so nam uže-jenim in trudnim ter odločili stanice.
Opomnim naj pred dokončanjem tega oddelka, da tukaj se je naš r. Nace Knoblehar mudil več mescev s Poljakom o. Ryllo-m. Učila sta se arabščine, se privajala jutrovemu obnebju ter se tako pripravljala na misijon med zamurci. Tukaj je bil Knoblehar sprejel arabsko ime, po kterem ga je poznal kmali ves Egipt, vsa zamorska dežela, in pozneje tudi vsa Evropa, namreč ,,Abuna Sol i man," ali kakor Arabci izrekajo: „Abuna-Sulejman."
LX.
(Gazirska okolica na Libarm. Bojišče meri Jusuf-Karamo m in Davud-pašatom ; kakošen je bil ta boj in njegovi vzroki. Karam zdaj v Rimu. — Amin-paša. — ^mamice. — Šole in učilo. — Emiruvi sinovi. — Vstav v podobo propagande. — Kako se od ondod razširja olika po jutrovcm. — Ne učijo se na suŠico in smert. — Vaje v premagovanji. — Nevarnost za ,.novopodkovaue." — Po Šolah in sobah se ne bojo ,,božjega." — Tudi Bulgari. — Red pri obedu.
— Njih oprava. - - Alojzi Canuti in prieetek vstava. — Hrib mora pokoren biti. — Si mar s turnanjem vratove lomijo in noge pod-vijajo ? — Armenska cerkev na Bejt-Hašebu in ondotni samostan.
— Zgodovina gazirske naprave, njen namen in korist. — Bogoslovje.
— Od kod pripomočki. — Bratov sina ,,Čistega spočetja in družba Božjega groba." — Pcnzijonat in pogoje za sprejetev. — Satan je bil rogovilstvo skuhal. — ,,Tivoli." Aleksander Bom-qnenoud f. — Odhod proti Bejrutu.  Pasjek ~ Lycus. Starinske podobšino v skalah
in napisi.)
Na Libarm. V Gaziru, na prelepi višavi, smo a večer ogledovali okolico, zlasti tudi homec ravno ob samostanu in pa vert, kjer je bila nekoliko poprej perva bitva med Jožefom Karamo m in vladinim poglavarjem Davudom, ter je manjši Dr.vudova vojna premagala Karamove obilniši moči. Ta boj, ki se je potem bolj razširil, se je bil neki s tim pričel, da je maroniški poglavar Da-vud dal zapreti nekoga izmed rodovine Jusuf-Karamove, Karam pa precej pride in ga hoče s silo rešiti. To se mu ni dopustilo, in od tod razpor. Drugi vzrok je bojda tudi ta, ker je Davud hotel po maroniški deželi narediti pota; tega pa Maroniti niso dopustili, rekŠi, da po teh potih bi prišli turki s topovi v deželo. Prišli so pa brez potov s topovi — in sicer tje do Ehedina (Edena), kjer je bila huda bitva in požgan Karamov dvor, kar sem omenil že o drugi priliki.
O tej vojski, ki se je bila pričela ss. treh Kraljev dan 1866 pri' Gaziru, je bilo veliko negotovih in pre-siljenih pravljic po časnikih, in ondotni očetje so bili teh misel, da je dosti neresničnega o Btiskanji Maronitov po svetu raztrošenega, ter ne dajejo prav ljudem, da se vzdigujejo. V vojski so bile do takrat tri veči bitve, v kterihjih je padlo nekaj stotin. Karam je bil sicer premagan, pa ne vjet, temnč se je prikrival po vaseh,
in rekli so nam: vlada ga ne bo dobila, ako ga ljudje sami ne izdajo.
Res ga ni dobila. Zakaj znano je, da nekaj pozneje je hodil tudi po Avstrijanskem, in kaj močno sem se začudil ravno undan mesca sušca v Rimu — v ondot-nem maroniškem vstavu, ko mi je čverst maronisk duhoven povedal, da je tudi Jusuf-Karam v ravno tistem poslopji.
Imeli smo malo časa in zdelo se mi je, da bi morebiti mojih tovaršev to odveč ne mikalo, toraj nisem iskal prilike tega moža viditi, akoravno sem močno želel ga poznati.
V vojski zoper Jusuf Karam-a je bil tudi neki Svar-cenberg, Amin-paŠa, kakor so pravili. Leta pa ni dobro vedil krajev; boj se je bil zveččr pričel, ki je terpel do polnoči, — bil nesrečen, — vojne so bile raz-begane, sam bežal, konja zgubil, dobil nekega kmeta že ves špeban, in ta ga je za nektere lire nesel v Tri-poli. — Vojska sploh ni požerla veliko ljudstva; pri Gaziru sta umerla le dva od turške strani; pri Edenu njih dosti več. Skrivajo ee za skale in pečine in ne škodvajo si veliko. Amin paša je bil potlej v Carjigrad poklican in blezo odstavljen.
Na večer smo bili pri Smarnicah na koru, kjer so bili tudi mladenči. Ljudstvo je spodaj. Tudi tam se pri tem opravilu bere, pojejo se litanije lavretanske ter se da blagoslov z Marijno podobo — zlo tako, kakor pri Maronitih.
Naslednji dan, 23. majnika, so nam skazovali zno-tranjo napravo gazirskega vstava. V šolah je bilo kacih 180 učencev iz vsih krajev, celo iz Bulgarije, Aleksan-drije itd., in iz vsih katoliških obredov na Jutrovem. Med njimi je več sinov imenitnih emirov (poglavarjev in plemenitnikov), kterih eden se je bil tudi za duhov-ski stan odmenil. Učenci se ločijo v cerkvene, ki se za duhovski stan odmenijo, in druge, ki jih starši samo v odrejo in višji oliko pošiljajo v ta glasoviti vstav. Poslednji plačujejo po kacih 200 gl. na leto, uni pa se zastonj sprejemajo.   Za tergovske sinove je ta naprava
kakor nalaš, ker tukaj se med drugim naučč razun glavnih evropejskih tudi vsih jutrodeželskih jezikov. Ss. 3 Kraljev god je tukaj velika slovesnost in govori se v vsih jezikih, kakor v rimski propagandi, — ima tudi vstav vse pravice, kakor propaganda v Rimu. Mladenči se naučč tujih jezikov zlasti djansko med Beboj, ker so iz vsih krajev. Vstav bi bil pa lahko še polovico veči, ako bi bili pomočki, da se prostor razširi, kakor je osnovano.
Olika od tod se razširja na vse jutrovo, zlasti tudi med duhovstvo.   Sem gori prihaja svečenatvo v ekser-cicije, na duhovne vaje. In ko na pr. Maroniti le malo študirajo in jih kmalo posvetijo, morajo tisti, ki pridejo v ta vstav, svoje nauke čisto doveršiti — skoz 13 let. Učenje se loči v klasiške in jezikoslovne nauke , pred kterimi je še predhodnji tečaj, da se nauče francoskega jezika. Potem tečaj latinski.   Greščine se učijo 4 poslednje leta. Odred modroslovstva (2 leti), fizike itd. itd. sklepa klasiške študije. Poslednjič so 4 leta bogoslovja. Poseben tečaj je za  Melhite; Siri, Greki in Kaldeji imajo tudi posebne odrede. Ta naprava je zlasti ondot-nim škofom silo koristna, ker pošiljajo vanjo mladenče v nauk in se potem vračajo kot dobro izobraženi duhovni v njih Škofije.   Previdni šolski gospodje pa ne dervijo žive mladine tako z učenjem , da bi mogli začeti po malem kašljati, sušiti se in mreti, kadar jim je treba iti na delo po doveršenih šolskih naukih. Šolo imajo dve uri in pol dopoldne in ravno toliko popoldne. Ako povem, da sem vidil undan v šoli jetnikov na ljubljanskem gradu zraven druge  izverstne   oprave tudi prav ginljivih svetih podob, pa še celo smert na steni, se morebiti „liberalci" ne bodo vse preveč prestrašili novice, da tudi v jezuitovskem vstavu v Gaziru smo vidili v vsaki Šoli altar Marije Device.   Pri vsem tem pa morebiti ne bo zmota, ako rečem, da bi večina zre-lotnikov iz naših gimnazij precej  deleč zadi šantala, ako bi se z unimi jela skušati v mnoštvu koristnih ved, — če tudi bi morebiti kteri teh poznal več žužkov, keberčkov in gosenic. -—
Kaj prijetno me je ginilo, ko sem vidil.na altarji
pomaranč in druzih jedil, ki sijih mladenČi pri jedi rado-voljno pritergajo, Mariji darujejo ter se potem ubožnim razdele. Kako lep sad v prid terpečega človeštva so take mladenške vaje zmožne obroditi za prihodnji čas! Se niso mar celo pri nevernikih mladenči učili premagovanja po šolah svoje dni? Človek je teslo, kteri se ne zna zatajevati. Tudi je kaj priserčno, da se boljši naloge zbirajo v šopke in pred Marijin altar obesijo. Pa bojim se, da utegne kak ,,novopodkovan" šolnik iz kože skočiti, ako take reči sliši. Kdo bi potlej mladino odvračal od sv. maše in procesij ? —
V spalnici ob posteljah se vidijo podobe in altarčki po gorečnosti in zmožnosti učencev. Postelje so kaj snažne in zvišene od tal, ne na tleh, kakor je sicer navada po jutrovih krajih. Sinovi emirov imajo lepši postelje, napravljene jim od staršev. Med učenci so bili tudi4Bulgari. Emirondotni je imel 4 svojih sinov v kolegiji, 2 v znotranji, 2 v zunanji šoli. Duhovski mladenči, veči in manjši, s^ posebej in drugač napravljeni, v nekakih višnjevih haljinah al tunikah, in jih je prav ve-Belje gledati.
V obednici med jedj6 se bere, in sicer v 4 jezikih, latinsko, francosko, italijansko, arabsko. Trije profesorji opazujejo branje, in nobena pomota se ne prezre.
Pričel se je ta sloveči vstav zredoma pred kacimi 28 leti pod sedanjim rektorjem Alojz. Canuti em. Bil je ta gospod poprej že v Mezopotamiji misijonar ter jevmož mnogoterih zaslug, pa je tudi že veliko terpe). Že trikrat je bil v smertni nevarnosti. L. 1860 je bil od Druzov ves obropan, ter je komaj ubežal. — Ko Be je bil vstav pričel, je bilo ondi le malo koč; zdaj je že kraj za čedno mestice ter lepo obdelan s 4000 prebivalci. Kakor je en hrib že do verha ves obdelan in v rodovitno zemljo spremenjen, tako so pričeli tudi že s Bosednjim hribom , ki je pravi „kras", pa zgodilo se mu bode ravno tako kakor pervemu. Prideluje se po Libanu posebno veliko svile; povsod so murve nasajene; červiči so bili pa tudi tam bolni tisto leto, ki smo bili tam.
Na Jutrovem so zlasti veči poslopja vse zidane v
podobo terdnjav, tako tudi ta vstav. Ko se notri pride, je najpoprej velik dvor ali dvoriše. Tukaj imajo mla-denči svoje veaelje, vaje in veselice, če tudi nc tacega turnanja, da bi si vratove lomili. Ko se s sprehoda zvečer vernejo domu, se vstopijo pred podobo Marije Device in kako pesem zapojč, potem se ločijo v šopke po trije ali njih več skupaj in sem ter tje hode obmo-iijo rožni venec še zunaj, včasi pa tudi znotraj v sobah. Da je včasi tudi precejšen vriš po teh prostorih, si je lahko misliti pri jutrodeželskih živih sercih. Vse je pri-serčno, vse veselo, vse zadovoljno.
Popoldne smo šli na nasprotni hrib obiskat armenski katol. samostan Bejt-Hašeb6 , ki ima 4 duhovne z opatom vred. Opat je ob enem škof. Nekdaj je bilo ondi po 50 duhovnov; zdaj stari duhovni in misijonarji pridejo takorckoč na počitek in sraerti čakat. Stoji na visokem prijetnem kraju. Cerkev je ena sama široka ladija, prelepo ozaljšana , z dobrimi podobami. Svetiše je pet stopinj višej od druge cerkve s 5 prezalimi al-tarji. Okna so ob oboku. Zidan je bil tukaj samostan takrat, ko so mogli armenci iz Carigrada bežati pred turško silo. Armenski jezik je dvoj in, učeni in prosti; učenega ljudstvo ne razume dobro. — Po poti nam je pravil stari misijonar, da po teh krajih od majnika do listopada ne dežuje.
Gazirska propaganda je bila vstanovljena za poduk mladih kristjanov na jutru, ki se odmenjajo za duhov-ski stan. Sprejemajo se mladenči iz vsih obredov in vsih narodnost. Podstavna misel je tedaj: odrejati domače duhovne za obširne o krajine po jutrovem. Očetje jezuiti so bili 1. 1832 odvpapeža Gregorija 16. poslani v ta vinograd Gospodov. Čč. očeta Planchet in Ricea-bona sta naj perva mislila na ta vstav. Tudi pri nas znani o. Ryllo, ki je z ranjkim Knobleharjem vred delal v afrikanskem misijonu, mož velikoserčen in pravega apostoljskega duha, je sproževal misel, da naj se vsta-uovi obširna naprava za jutrovo po zgledu rimske propagande, ter naj se kliče vanjo mladina iz Sirije, Egipta, Palestine, male Azije, velike Armenije, iz Bulgarije in
sploh iz severa otomanskega cesarstva, ter naj se na jutru samem odrejajo duhovni, ki bodo vredni delati v
{»reveliko slavo Božjo. — O moji priČujočnosti pred 4 eti sta bila v bogoslovji le še samo dva mladenča; imelo pa se jih je »arasti kmalo obilno, že v 3 letih do 15, ker vsih duhovnikov, v primer naših Alojzijan-cev, je bilo 62. Med temi je bilo 10 Grekov, 12 Armencev, 29 Maronitov, 6 Sircev, 3 Bulgari, 1 latinskega obreda. Bulgari so : Anastazij Konstantin iz Carigrada; Demetrij Tenjo iz Svitova v Valahiji, in Kristo Gan-čijo iz Drinopolja. Z malim Gančijotom sem govoril po slovansko in sva se prav dobro razumevala, ker ni bil pozabil bulgarščine, dasiravno je bil ondi že 4 leta. Slovenščine Be namreč tistikrat ondi niso še učili, upali pa so gospodje, da se tudi to zopet doseže, kakor je bilo že pred nekaj časom.
Naj boljši med njimi so Armenci, — po vsih šolah pervi. — Nekteri Beminaristi so ia Bamostanov: 5 Grekov iz reda sv. Bazilija; 4 Maroniti iz reda bv. Antona, — ter se hočejo ondi bolj izučiti in čversto olikati. V ravno ta namen sta bila ondi 2 greška duhovna, eden spreobernjenec iz razkolnikov.
Od kod pa pomočki za tako koristno napravo? Samostan je silo ubožen, živi o pičlih prihodkih iz Evrope. Prednje leto so bili naredili 8000 pijastrov dolga. Poslal sem jim bil o neki priliki nekak dobrotni dar, in bili so silo razveseljeni in hvaležni. Pri naa tej napravi pomagajo z drugimi vred vsi tisti, ki so v bratov-šini čistega spočetja za Jutrovo, ali pa v družbi Božjega groba, ki ima v Kolinu ob Renu svoj sedež, v Ljubljani pa g. Dragotin Lahajnar (pisar v kancelii pri preč. gosp. kor. Meršolu) vanjo Bprejema.
Ima pa ta naprava tudi že vnanjo šolo za mladino ondotnega kraja, ki le toliko plačujejo, da se jim pisava in bukve napravljajo. In koliko se pozna, — kasen razloček med drugimi 1 Ves kraj je nekako olikan, vse nas je lepo pozdravljalo po poti. Lepše so se obnašali, kakor pa n. pr. mnogi gosposki v Ljubljani.
Zraven semeniša, kakor sem že omenil, je tudi od-
gojilnica za odrejo druzih mladenčev ali tako imenovani penzijonat. Sinovi evropejskih konzulov, emirov, šejhov in naj imenitniaih tergovcev sirskega obrežja so hiteli v ta vstav, ki je bil pricvetel na prijetni gazirski gori. Gotovo je, da zdaj vsak oče v ondotnih krajih, ki želi imeti olikane sinove, jih v Gazir v odrejo daje. Kdor hoče biti sprejet, mora v svojem maternem jeziku znati saj brati in pisati in biti čedne obnaše. Plača za 10 mescev okoli 200 gld. po našem ali 2000 pijastrov. Seboj mora prinesti posteljno napravo in sploh perilo in potrebno obleko. Vsake 3 mesce dobijo starši naznanila zastran učenja, obnašanja in zdravja svojih sinov. Ta vstav je nektere ure od Bejruta ob Libanu, ravno nad srednjim morjem.
Satan pa zmiraj in povsod osat in ljuliko seje, in če vidi kje lučieo katoliške vere lepo svetiti, je čisto gotovo, da jo iše upihniti. Tri leta pred našim prihodom na ta kraj je bil podkuril serca nekterih posvet-njakov zoper očete jezuite, ter so jih hotli po sili spoditi. Strah in groza je pretresala uboge mladenče, ko so ti tolovaji poslopje obdali, hotli zidove podirati in pregnati odgojilce in dobrotnike svoje dežele. Vlada pa jim je v pomoč prišla, vojaki so hiše rovarjev obsadili, velike rovarje odpeljali, ter so bili ojstro kaznovani. Nekteri ta vihar mavtarjem ali frajmavrarjem pripisujejo. Bodi si pa, kakor že je, gotovo ao framasonskega duha — vedoma ali nevedoma — kteri tako počenjajo, in znano je, da tudi na jutru imajo ti sovražniki luči in keršanske olike svoje gnjezda. Tudi Jožef Karam ni prav prijatel tega vatava; ko je bil pred nekaj časom prišel v Gazir, ni obiskal ne ondotnega emira in ne jezuitov-skega vstava. (Mladenča njegove sorodnine pa sem vidil v vstavu.)
Naj omenim še majnikove veselice, ki so nam jo bili naši radogosti napravili. 24. majnika pred poldnem je Šlo veči del očetov z nami vred v „Tivoli." Ali mar ljubljanski?.. To je Benčen kraj med strašnimi pečinami v veliki strugi, kake pol ure od aamostana. Ondi pri hladni vodi smo imeli kosilo, ki so ga seboj prinesli,
ter se veselili, kremljali, šalili in marsiktera smodka se je popalila, zakaj brez tega na jutru ni življenja. Ne-primeroma dobre volje je bil učeni pisatelj, naravoslovec, p<'potva!ec itd, o. Aleksander Bourquenoud, ki sem pozneje dobival od njega nektere pisanja, pred kakim poldrugim letom pa zvedil, daje umeri. Velika škoda za tako dobrega in učenega moža, od kterega je tudi po zvezkih ,,Das heilige Land" v Kolinu več spisov. Bog mu daj dobro!
Mudili smo se do 25. majnika na Gaziru. Ta dan ob 5 zjutraj pa smo se po priserčnem slovesu odpravili proti Bejrutu. Počasi nazdol grede smo bili v poldrugi uri že pri srednjem morji. Nobeuega kraja na vsem popotvanji nisem vidil tako z vasmi in hišami obsutega, kakor je obgorje ob srednjem morji med Gazirom in Libanom. Ob 8 smo bili že pri Nahar-el-Kelb ali Pasjem potoku", ki po nekaki pasji grapi med velikimi pečinami Šumi z Libana in dela dolino rodovitno. Ta reka je nekdanji ,,Lycus" (VolČjek), greško in arabsko ime se opira menda na stare pravljice in Be tolmači iz šumečega tuljenja, ki ga voda dela, ker ob skalovje bije. V velikanskih pečinah po ondotncm kraju so vsekane starodavne podobšine asirskih kraljev in pisanja, nad kterimi si učeni glave lomijo, koliko stoletij pred Kristusom so bile dol-bene. Naj si jih le; meni se mudi dalje, ker že dosti dolgo stikam jutrovske puste kraje. — O x/tt 11 smo šli čez visoki most nad potokom „Nahar-Bejrut," nekdaj Magoras), l/4 ure od Bejruta, in še pred 11 sva bila z g. Hermanom že v Bejrutu.
LXI.
(V Bejrutu. — P. Van-ITam in kje je veda. — Kuhar JelaČiča bana.
— Tudi iz Ljubljane kdo v Bejrutu. — Kancelar StefanelH. — Odhod. — Otok Ciper in njegove zgode in nezgode.     Miehole Cvrillo.
— Abd ul-Gami in olika liberalcev. —  Hobnik J. Kovačevih in ina-
Senist A. Likon.)
Bejrut. — 26. majnika sem sveto mašo opravil pri altarji čistega spočetja v jezuitovski cerkvi. Posebno soznanil sem se s č. o. Van-Ham om , S. J., ki je bil
13 let bogoslovski profesor (v Holandii ali Belgii), zdaj pa je na povelje svojih višjih popotoval več lčt po Ju-trovem ter je imel nalogo, učeno popisati Palestino in druge jutrovske kraje. Tako ta red vedno veliko dela za učenost na vse strani; liberaluhovska učenost dandanašnji je pa ta, da jezuite in papeža zasramujejo po umazanih časnikih.
Bejrut, kakor sem zdaj zvedil, ima med kacimi 85000 prebivalci 20.000 musulmanov, 20.000 razkolniških grekov, 15.000 maronitov, 5000 zedinjenih grekov itd. (ter skupaj z druzimi do 30.000 katoličanov), nekaj ar-menov, koptov, hebrejev, metualov itd. z mnogimi cerkvami. Posebno veliko šolske mladine podučujejo razni redovi.
Ostal sem bil v „Hotel-Univers-u,u blizo konzulata, plačal od prenočnine 3 franke in 3 franke za kosilo. Gostilnik Konstantin, kakor sem bil zvedil, je grek, ki je bil neki kuhar pri banu Jelačič u, in nam seje prav postrežno obnašal, ter pri izbarkanji pervi pot in pri vbarkanji drugi pot je vse storil, kar je bilo treba, in nismo imeli nobene sitnosti. — Na vse zadnjo že sem zvedil, da je v Bejrutu Kranjica Prelihova iz Ljubljane s svojo sestro, ki ima moža Poljaka Jakopa Štefanov-skega, sedlarja.
S tovaršem Tirolcem Hbrmanora sva se tukaj prav serčno poslovila, ker jaz sem se bil odmonil Še v Carigrad , on pa proti domu z drugim parobrodom. Gosp. Štefanelli, kancler pri konzulatu, nam je tudi to pot bil prav postrežin. Ta gospod je vse hvale vreden. Poslovili smo se tudi pri starem general-konzulu in proti 6 zvečer 27. maja Bva odrinila s Čehom Pridraanom na parniku „Afriki" proti Zmirni.
Že ob 2 po noči je moj tovarš Fridman zagledal včliki otok Ciper, pred kterega mestom Larnako smo obstali zjutraj o poli sedmih.
Ciper, po greško Kvpros, turško Kebris, je kaj imeniten otok med Hirijo in malo Azijo in obsega 260stir-jaških milj s 140.000 prebivavci, ki so veči del Greki. Glavno mesto je Nikozija. Lepi in rodovitni otok pa ne
more tako v cvet priti, kakor je zmožen s svojo rodovitnostjo in vgodno lego, ker razni narodi in ljudje se od nekdaj zmiraj zanj pulijo in tepejo. Prebivali so v starodavnih časih ondi Kananejci, pridružili se jim Pe-ničani, ki so ondi pričeli razuzdano češenje nesnažne malikinje Ašerah, Astarte ali Venere, ki menijo , da je na tem otoku prišla iz morskih pen. Iz pčn že, ali pač tudi iz blata. 550 pred Kr. je bil Ciper egiptovsk, potlej perzovsk, pod Aleksandrom macedonak, zopet egiptovsk, 1. 58 pred Kr. rimsk itd., poBlednjič turšk. Dobili so ga križarji itd., Benečani 1. 1489, in poaled-njič zopet Turki 1571 pod Selimom po pošastni vojski. L. 1822 so turki strahovito delali na tem otoku, ker so se Greki hotli osvoboditi. 25.000 mož so bili poklali, otroke utopovali, ženske v sužnost prodali!
Z našim parobrodom se je peljal tudi Monsgr. Mi-chele Cvrillo, vikarij s škofovsko oblastjo na Cipru, ki je ravno šel iz Jeruzalema. V Larnaki so 3 katoliške cerkve in 600 katoličanov. Paro imajo oo. Frančiškani, njih cerkev je izmed naj lepših na jutrovem. Bil je po greški pratiki ravno binkoštni ponedeljek, velik praznik. Hiše bo večidel že s strehami po evro-pejski šegi. Greška razkolniška cerkev ima posebno lepo okinčan stolp z bizantinskimi olepšavami. Na tergu in sicer po mestu je bilo vse živo ljudstva, po morji vse polno čolnov z ljudmi, ki so bili semanje napravljeni. Mesto je čedno, nekaka sredina med evropejskimi in jutrovimi šegami. Do čuda veliko sem vidil zamurcev. Izdelki so že boljši od druzih jutrovih, zlasti čevljarska prelepa roba. Kraj ob mestu in po obmestji je ves poln prelepega zelenja in olepšan z mnogimi palmami. Po 4 pomaranče so dajali za pijaster (blizo 10 nkr.) Sicer pa je viditi po velikem otoku bolj pusto. Od Larnake zadej se vidi visoka gora Olimp, dandanašnja Križna gora, 6 — 7000 čevljev visoka.
Na Cipru je bil doma sv. apostelj Barnaba, ki ae je mnogo trudil svoje rojake spreoberniti ter osrečiti (Dj. apoat, 13), in je poslednjič tudi v svoji domovini umeri, bivši ozaijaan z vencem mučeništva. Pod cesar-
jem Zenonom so našli na Cipru njegovo truplo z evangelijem sv. Mateja vred, ki si ga je bil Barnaba zase prepisal. — Sv. Pavel je na Cipru spreobernil rimskega poglavarja Sergija, judovskega vražarja (Elima) pa je s slepoto kaznil, in s tem čudežem ob enem ravno poglavarja prepričal, da je res apostelj in da je njegov nauk resnica. (Dj. 13, 6—13.)
Larnaka je na mestu nekdanjega Cittium-a, ki ga je bil menda zidal že Cetim, vnuk Noetovega sina Ja-feta, in je toraj silo staro.
Znano je imenitno cipersko vino, posebno dobro je v Limasaol-u, majhnem zavetniku. Ciprovec se razloči pe-tčri: Komanderijec ali križanec, ki se prideluje na stari konturii ali križanskem posestvu ob Kolossi; mu-škatar; sladki morokanelec, in dvojno manj imenitno, ki se ne izvaža v Evropo.
Kazim že omenjenih so znamenitiši mesta še: Sa-laminec, Famagusta (čisto turška) in druge.
Ko smo se dalje peljali mem otoka, so se vidili še precej zeleni hribi in polja.
Nad našo kajuto na podu so skoraj vse popoldne nekteri možaki politizirali zastran Jusuf-Kararaa in Da-vud-pašata, in pa s toliko živostjo, da bi se bili skoraj stepli; silno so kričali. Vidi se, da ta reč je deleč segla, in pa kakošni politikarji bo greki. — Proti 4 smo šli mem skalovitega nosa, na kterega koncu je svetilnik (fanale), od deleč viditi kakor cerkev, da po noči barke ved6, kako popotvati. Deleč zadej je viditi drug velik hrib, bolj obširen; ob 8 zvečer smo bili še zmiraj ob ciperskem obgorji.
Z nami na barki je bilo nekaj mladeučev, ki so rekli, da gredo v Carigrad, ter se bodo izučili in bodo strežniki sultanovi. Soznanil sem se bil zlasti^ s 171etnim Abd-ul-Gani era iz Bejruta. Menil se je ondi izučiti še več jezikov, ter potlej pojde v Pariz. Bili so ti mla-denči precej hrastovi in neobdelani; vender pa so v govorjenji do bližnjega več kulture razodevali, saj v nekem oziru kakor pa nekteri liberalni doktorji in profesorji v svojem govoru zoper cerkev in papeža.
Naš sobnik ali točaj na parniku je bil Janez Ko-vačevič, iz Tominskega, prav prijeten človek. Popotnikom se je kaj čudno zdelo, ko sva govorila po slovensko in pričujoči niso mogli razumeti. Tudi eden ma-sinarjev je bil Slovenec, Anton Likon iz Postojne. Tone je že tako olikan Slovenec, da ne pije več „kofeta," ampak „kavo," ne več „cigareu, ampak „smodko."
Naslednji dan, 29. majnika, smo skor celi dan šli ob gorah Anatolije (male Azije), ki smo jih imeli ob severni strani, in nektere so bile viditi precej visoke.
LXII.
(Vožnja proti Rodu. — Musulmanski ,,fatalizem." — Vrednost je-zikovskega znanja in „šelm" liberalizem. — Na Rodu. Ondotno pre-bivavstvo in druge zadeve. Nekdanja in poznoja slava, vojske, templarji. ,,Bak5iš" sultanov za pruskega kralja. Dva velikaša. Sedež latinskega vikšega škofa nekdaj, zdaj. Zavetnik in terdnjava. Rodovski kol6s. Starine in podertine po mestu. „Roža." Silovita bramba in turška grozovitost.)
Popoldne 29. maja, grede dalje od Cipra, sem vidi I na parobrodu Človeka nekako posebno derznega obraza in obnaše, ki se mi je zdel prav druzovske šege, in nisem se motil. Naključi se, da se z njim podam v pogovor in pove mi, da je bil pred šestimi leti tudi v boju na Libanu z Druži vred. Na vprašanje, če se ne boji, da bi ga utegnili ubiti na vojski, pravi, da nič ne, češ: sej Bog ve, kdaj bom umeri. Precej spoznam musulmanski fatalizem ali vero v neodvračljivo osodo pri njem, in mu rečem: toni tako: ako tukaj le v morje skočiš, ti tudi jaz povem, da bodeš konec storil. Bog res vse ve, pa zato se človek ne smč prederzno v nevarnost podajati. — Vpraša me, če vem za ,,Džebel-Assvad" (Černo goro), in vse je vedil, kako je bila ondi vojska pred dvema letoma. Znal je prav dobro arabsko pisati in mi je še neke verstice v potno knjižico zapisal ... Čudno je, sem si pri tem človeku mislil, da je znotranja nrav pri nekterih ljudeh tako močno na zunanjem izražena. —
Malokrat je v tolikih jezikih treba govoriti, kakor
je bilo na tem parobrodu; pri eni mizi je bila prilika govoriti slovensko, nemško, laško, arabsko, francosko, in kdor bi znal, bi bilo še kaj več treba. Ena naj večih napak današnjega „šelma" liberalizma je ta, da iz samega zelenega sovraštva do druzih narodov ne dopusti mladini jezikov učiti se. Nemščina in stara gre-ščina se jim še v glavo ubija, potlej pa červi in žužki, da bi se jim skoraj v možganih zaredili, in številk, da bi lahko strehe z njimi pokrivali! Sicer pa se jim še osnova glavnih avstrijanskih jezikov ne privoši, in celo še domači ne. In ko pride mladi človek malo iz dežele, je med ljudmi kakor čuk med muzikanti. Ne-vošljivci! dajte se mladini najprej dobro izučiti domačega jezika in potlej ji odprite pot do druzih, saj avstrijanskih jezikov in narečij. Nemški Mihel zato ne bo počil.
Zvečer ob 10 smo ostali pred slovečim Kodom , ki je otočje ob meji egejskega in srednjega morja, 2 uri od azijanskega obrežja. Naj veči je izmed sporadiških otokov, ter ima 31 štirjaških milj prostora in kacih 30.000 prebivalcev, mesto Rod ali Rodos pa 10.000; katoličanov menda le kacih 200. Mnihi imajo majhno katoliško cerkvico. Na vsem otoku je le kacih 6000 katoličanov. Mesto je revno, ter bogato le z razdertinami. Zavetišče je majhno, varno, v kterem je bila le ena turška barka. Iliše ob hribcih so med zelenjem, kaka palma gleda visoko izmed hiš; pravijo, da tukaj se v pervo najdejo te drevesa, gredč proti jutru.
Narod je viditi čverst, greŠke korenine. Mesto je starodaven sedež umetnosti in vede; Katon, Ciceron, Fompej so se učili govorništva in deržavnih znanstev v ondotni šoli, ki jo je bil vstanovil Aeschines.
Veliko imenitniši je bil Rod posta! po templjarjih vitezih, ki so bili ta otok 1. 1310 Saracenom vzeli in tukaj postavili sedež svojega reda. Imenovani so bili „Rhodisi." L. 1522 pa jih je po junaški brambi zmagala prenezmerna turška sila. Templjarji imajo ime od bolnišnice in samostana pri sv. Ivanu v Jeruzalemu (vsta-novljene 1. 1048 v prid bolnim romarjem). Odkar so bili križanski vitezi Jeruzalem vzeli Turkom , so imeli
pa tudi nalogo vojskovati se zoper nevernike, in s tim so si pridobili velike zasluge za keršanstvo. Njih je bila cerkev Marije Device, imenovana „Veči", ktere po-dertine so blizo cerkve Božjega groba v Jeruzalemu. Predlanskim pa je bil sultan to staro svetiše dal za „bakšiš" Prusu, ko je bil ondi kraljevič na popotovanji.
Turški poglavar in greški nadepiškop sta zdaj ve-likaša na otoku Rodu. Nekdaj je bil tam tudi sedež latinskega vikšega škofa, zdaj pa je ondotno nadškofi j stvo sklenjeno s škofijstvom na Meliti ali Malti.
Zavetnik mesta Roda je med stolpom št. mihel-skim (Štiroglato terdnjavo) in drugim okroglim velikanskim stolpom; čez vse okrožje njegovo gospoduje grebenast zid z vratami, ki imajo dva velika turna ob straneh. Zadej je mesto v okroglo-podolgasti podobi. Stari zavetnik je bil nekoliko bolj proti severu od sedanjega, dolg skalnat jez ga loči od sedanjega zavetnika (ladijo-staje). Pri vhodu v to malo loko je stal ob desni bIo-veči Rodov velikan, bronast steber, kol6s kacih 40 -50 sežnjev, ki bo ga šteli k sedmerim čudom sveta. Posvečen je bil rodovskemu Apolinu; dal ga je bil postaviti Lysipp, izdelal pa ga je Chares Lindoščan, nekako blizo 300 let pred Kr.; že 56 lčt pozneje ga je potres prekucnil in ležal je čez 900 let na tleh ; še le kalif Moavija je prodal (1. 672) njegove šibre nekemu judu^ki je neki 900 velblodov z njimi obložil.
Sli smo v mesto po glavnih ulicah sv. Janeza, „viteških ulicah," mem hiše velikega templarskega mojstra. Polno je starinskih genveških hiš z raznoterimi gerbi, križi, podobami, kinčarijami itd. Pred nekimi 10 leti je neki vitez kacih 20 izmed toliko gerbov imenitnih rodovin pobral in v Terst odpeljal, kakor bo nam pravili.
Grede" po viteškem oddelku, ki se je pozneje imenoval „turški stan," smo pogledali podertine nekdanje slavne cerkve sv. Janeza, pozneje glavne turške mošeje. Se se vidi prelep tlak, atebrovski kosovi in obokovski ostanki leže sem ter tje. Od kod je to razdjanje? Leta 1856, 6. kim. je bilo v amodniški Btolp trešilo, in raz-
djalo konak (dvor) vladarjev, mošejo in vso bližnjo okolico. Letele so skale po vsem mestu in tje do morja. Vsi muhamedanski verski služabniki s 000 druzih pre-bivavcev so bili konec storili pri tej veliki nesreči. Tudi še druga v mošejo spremenjena keršanska cerkev zraven bolnišnice je bila skoraj vsa raznesena. — V starem gradu znotraj obzidja ob morji po tleh ležč stari, po 6 sežnjev dolgi topovi. Vtem kraju je polno mlinov na veter.
Povedati moram tudi, da otok „Rodos" ima ime od ,,rože" ali cvetlice, ki je pa zdaj vela cvetlica, kakor so sploh cvetlice pod musulmanskim gospostvom.
Opomniti moram še ene junaške brambe otoka Roda zoper nejevernike. L. 1480 pride Mahomed II, prema-gavec Carigrada, s svojim brodovjem pred zidove tega otoka. Silovito so se branili Rodičani; 3000 turkov je že bilo udarilo skoz prederti zid; vdove in device so se vojskovale. Divjaki so imeli vervi seboj, s kterimi bi bili rop grabili; 8000 kolov, na ktere bi viteze in druge oborožene natikali — ti turški grozoviteži? Božja moč in vojskovavcev serčnost pa je vse to osramotila, ker za predertim zidom so neutegoma narodih novega, 4000 napadnikov posekali, in ko so bili turki pri oblegi zgubili 9000 svojih in imeli 15.000 ranjenih, so kopita pobrali in odšli z dolgim nosom. Toda vso drugo od-perto deželo so bili strahoviti trinogi z ognjem in mečem pokončali. — Pa vse to ni moglo „Rože" rešiti za stanovitno. L. 1522 prihrumi Sulejman Včliki, prema-gavši Beligrad, s 300 brodovi in 100.000 vojaki, oblega otok 5 mescev, ga trikrat posamezno napade in je odbit, in v skupnem napadu 24. kim. zgubi 15.600 ljudi, dasiravno je veliki mojster bil zapušen od keršanskih poglavarjev ter je imel le 4500 vojakov in 600 vitezov. Že misli sultan z oblego odjenjati, ko mu neki begun naznani, da so vitezi v stiski in ga nagne, da ostane. Štirje novi napadi so bili odbiti in turki niso mogli druzega, razun da so otok terdno vtesnovali. Vitezi, za-pušeni od greškega prebivavstva, se niso več mogli braniti, ter so se udali po čaBtni pogodbi, da se cerkve
no bodo stemnile, da bo keršanska vera imela svobodo, in da vsi smejo otok zapustiti, kteri hočejo, da vitezi smejo vse svoje reči seboj vzeti, pohišje, svetosti, orožje, topove. Ali ravno da je bila podpisana ta kapitulicija, so jo že prelomili divji janičarji. Vendar je sultan na pritožbo velikega mojstra zagotovil, da se mora pogodba ostro spolniti in 1. pros. 1523 so zapustili otok Rodos še ostali templarji, in spremljalo jih je čez 4000 prebivalcev. Podali so se na Rimsko, in 1. 1530 so se vsta-novili na Meliti (Malti). Pod turškim gospostvom Rodos ni dosegel nikakoršne slave več.
LXIIL
(Vožnja po egejskem morji proti Smirni. Knidoa, Halikarnas, Kos, Pateni, Samos, Nikarija ... Kako se greška pisava bere. ,.Fokios" je vsega tega kriv. — Mohamedani v „Ajn-Karimu" išejo o suši pri katoličanih pomoči. — Obilne spreobračanja v Damasku. — Samos; Efez, Heraklit, Apel, Dijana. Herostrat in Hermokrat. Sv. Janez ev. Cerkveni zbor. Cesmo ; Lakato ; Mitilene. Prihod v Smirno.)
O poli devetih zjutraj 30. majnika smo bili tedaj mesto Rod zapustili in smo po egejskem morji dalje jadrali ob velikem otoku Rodu. Se po 9 smo imeli ro-diško gorovje ob levi. Ob desni pa nekoliko više so se vidile vse rujave, puste gore male Azije (Karija in Li-cija). Ob 2 smo šli mem Knida otoka ob desni; še spre-dej je bilo znamenito nekdauje mesto Halikarnas; ob levi ob %3 Kos, znamenit otok s kacimi 20.000 prebi-vavci, polovica grekov in polovica turkov. Ta otok je rojstno mesto nekdanjega imenitnega zdravnika Hipokrata, kteri ima polno spominov po vsem otoku. Malik Eskulap je imel tukaj svoj tempelj, ki pa ni več sledi od njega. Kaki dve uri od mesta je „Hipokratov stu denee", neke stare toplice. Vse popoldne Bmo brodarili zmiraj med raznimi otoki, otočici, pečinami in skali nami. Ob 5 smo imeli ob levi slavni Patem ali Pathmos; na verhu tega otoka je cerkev sv. Janeza evangelista, ki je bil na otok pregnan pod Doraicijanom in je tukaj skrivno razodenje spisal, ter ves otok posvetil s svojimi čudeži. Samos, Lipsos, Korsos, Nikarija in druge
otoke smo za seboj pustili. Vsi kraji so več ali manj imenitni, ali kam bi pisavca zaneslo, ako bi hotel vse popisovati.
Neki prijazen grek mi je priljudno razlagal, kako se bere greska pisava po novo-greški šegi: j/, et, oi, i je = i; = e; # — ths ali skoraj ,,su skoz zobe; o1 — dj prav mehko ; j3 skoraj kakor v; % večkrat skoraj kakor hš tako, da se jezik na nebo pritisne; naglasi se vselej razločno in ostro povdarjajo, ako se ima tudi ro s tim zatemniti. Ni dvomiti, da so tudi nekdanjci temu podobno izrekali in da je naša šolska izreka čamrasta in pokvečena.
Ko sva moj duhovni molitvenik pregledovala in sem mu razlagal to in uno, mu zapojem tndi evangelij, kakor se pri nas slovesno v cerkvi poje. Takrat je sam pri sebi tiho zdihnil, rekoč : „makarios" (blagor se ti!), ne vedoČ blezo,^da kako besedo greskegarazumem, če tudi ne odveč. Čudno se mi je zdelo slišati kaj ta-cega iz njegovih ust, zlasti ker mi je bilo znano, kako prenapeti so pogosto razkolniki zoper katoličane; precej pa je jel tožiti zavoljo ločenja grekov od Rima, in rekel je, da ,,Fokios" je vsega tega kriv. Opomnil sem mu še, da je dobro zgodovino Študirati, ker s tim se pride do reBnice. Mene pa je ta zanimivi primerljej prepričal neke reči, zastran ktere sem večkrat premišljeval : kako namreč veliko krivovercev dobro ve, da niso v svitlobi resnice, in le samo ozir na okolišlne, ljudi in sploh svet jih zaderžuje, da v temi ostanejo. Naj to zadevo nekoliko razgernem, morebiti da komu priliko dalje premišljevati.
Velikrat je slišati ugovor, da otroci tega sveta, razkolniki in sploh drugoverci ravno tako mislijo, da so v resnici, kakor so vterjeni katoličani zase tega prepričani. Jaz pa bi prašal: zakaj pa drugoverci v kaki sili vedo tako naglo pri katoličanih pomoči iskati? Prav jasen dokaz imamo v novih in novejših naznanilih iz svete zemlje. V arabski vasi Ajn-Karim ali pri sv. Janezu v hribih, kake 4—5 ur proti zahodu od Jeruza-
lema je bila letoa suša, in turki so cisto dobro vedili, na čijo pomoč se je več zanašati. Prišli so k oo. Frančiškanom v samostan, v čigar cerkvi je rojstno mesto sv. Janeza Kerstnika, in prosili so mnihe, naj napravijo obhod za dež. Zakaj neki niso šli k svojim dervišem?.. Katoličani jim voljo spolnijo, in turki se prav spodobno obnašajo, ne mara lepše od marsikterih Ljubljančanov, ki gledajo procesijo sv. Rešnjega telesa. Dosegli so ne samo dež, temuč še duhovni nagib, da naj se tudi za dušne koristi tje obernejo, kamor so se ober-nili za telesne potrebe. Prišli so ramreč po procesiji v klošter in prašali, „kaj je bil tisti lepi fantič, ki ga je P. gvardijan nosil v procesiji?" Vidili so namreč namesto sv. Hostije v moštranci ljubeznjivega otroČiča... Da to, kar je undan „Vaterland" pripovedoval, ni kaj izmišljenega, se poterjuje še posebno s tim, da od tistega časa se je že veliko muhamedanov spreobernilo v tem kraju. Dobro pomnim, da so nam o moji priču-jočnosti v tem kraju pravili, da je bilo tam prav malo kristjanov in da so muhamedani hudi in prenapeti.
To pa ni edino na Jutrovem. Iz Damaska se je bralo že pred več časom, in ravno zdaj v novo nazna-nujejo, da se tam veliko muhamedanov spreobrača k katoliški veri; ne manj kot 5000 jih zdaj podučujejo za sv. kerst. V prikaznih, kakor pišejo, dobivajo opo-minovanje, da naj se dajo podučiti in kerstiti.
Tako se zopet razširja med nejeverci sv. vera, ktero po naših krajih lastni njeni otroci tako neusmiljeno teptajo in zaničujejo. —
Znamenit otok v egejskem morji je Samos ali Su-sam-Adossi, domačija Pitagorova. Anakreon in Herodot sta tu stanovala. Prebivavci so večidel greki z lastnim vikšim škofom. Glavno mesto je Chora. Na Samu je samosvoj greški vladar, ki Porti davek plačuje. Za tem otokom na suhem je znamenito mesto Ephesus ali Efez, glavno mesto okrajine Jonije v mali Aziji. Modrijan Heraklit, podobar Agazija, in slikarja Apel in Parazij so bili tukaj doma. Hram Dijane Artemidove, Apolinove sestre, tukaj se je štel po poganskih umenih med sedmere
čuda svetd, bil je pa gnejzdo malikovavstva in vražar-atva. L. 356 pred Kr. ga je bil Heroatrat popalil, toda Hermokrat ga je še lepše aozidal; Skiti in Goti so ga zopet požgali, pod Konstantinom pa je bil čisto razdjan. Pred in po svojem pregnanstvu na Patem je tukaj bival sv. apostelj Janez, in tukaj je menda umeri. L. 431 je bil v Efezu vesoljni cerkveni zbor zoper krivoverca Nestorija,
31. majnika, sv. Reš. Telesa dan, zjutraj ob 6 gremo tik ob bregu male Azije; Smirna pa je še daleč. Zadej smo po noči pustili Cesme, Lakato, zdaj gremo mem Karapurna, ob levi je Saliko; ob levi deleč Mitiline; nižje Fodys ; ob desni okrajina Klaromene. Po 6 Kara-papa. Tako so mornarji te kraje imenovali.
Po 7 je jel veter precej močno zibati naš parobrod, zraven tega so imeli slabo oglje; toraj smo namesto ob 8 še le ob 11 dospeli v Sroirno. V veliki skerbi, Če tako sveti dan ne bom mogel maše dobiti ali pa maše-vati, sem se prepeljal berž berž, ko je bilo mogoče, v mesto in opraševal, kje je kaka cerkev ali samostan. Neki gosposki človek, menda kak frajmavtar, mi je dal lepo tolažilo na moje opraševanje, rekoč: ,,Questa roba io non mangio, — m—da..." Odgovoril sem mu dalje gredoč: „Molto bello; ringrazio 1" Ta zanikarnež je bil ne mara ravno zavoljo bližnje procesije ves žolčnat od jeze in nevošljivosti; slišal sem namreč pozneje, da tisto leto se je pervi pot obhajala tako slovesno. Kmali sem naletel na velik kup ljudi, ki so bili vsi pokriti in so se zelo gnjetli proti enemu kraju. Dozdevalo se mi je, kaj bi utegnilo biti, ker že poprej sem slišal zvonjenje; in res, ko se med ljudstvo zgnjetem, vidim tudi odkrite ljudi in spoznam, da po ulicah je procesija s sv. ReŠ-njim Telesom, ktera se je kmali potlej sklepala v kapucinski cerkvi. Vodil jo je sam vikši škof Vinc. Spacca-pietra. Vse je bilo silo zamišljeno v procesijo. Tudi jaz grem nekaj Časa za šolarji a procesijo v dosti čudni gnječi, ker vse ulice, vse okna, vse višave so bile polne ljudstva, in z več višav so se kar vsipale cvetlice doli na procesijo.
Sklenilo se je opravilo z blagoslovom in z molitvami, med kterimi je bila tudi za papeža in v čast sv. Polikarpa, kteremu je kapucinska cerkev posvečena. Zopet oprašujem Zavcljo maše skazovaje svoje pravice, in odkazejo mi do pričujočega vikšega škofa, ki mi precej dovolijo, in me ob enem za drugi dan na kosilo povabijo. Tako se je dobro izšlo in rešen sem bil svoje stiske. Po maši so mi gostoljubni kapucini sami ponudili, da naj ostanem v samostanu, ker parobrod je imel še le čez dva dni dalje odriniti; imel sem toraj dosti časa dobro ogledati to mesto.
Br. Bernardo mi je popoldan po prav slovesnih ve-černicah skazal novo stolnico, ki je bila ravno dozidana, pa le kar zidovje tiče. Ima 3 ladije, na vsaki strani 5 kapelic in bode prelepa Božja hiša, ko bo z vsim do-veršena. Potem sva ogledala cerkev čistega spočetja, pa domačo kapucinsko. Poalednja je prostorna in je bila dolgo časa naj veči na jutru, zdaj pa se povsod obširno dela in napredva.
Sploh je dobro viditi, da po turških okrajinah se mora zavoljo muslemske prenapetosti vsaka keršanska naprava prav hitro izdelati, da fanatizem ima manj časa repenčiti se. Kapucinski cerkvi bo bili pred nekaj leti stolpič postavili v eni noči; neko drugo cerkev so bili sozidali v 43 nočeh in dneh ; — priprava vsa mora biti že gotova, da kar berž skladajo. —
Kako se revežem mornarjem godi zaatran skerbi za dušo in za zveličanje, naj to-le pojasnuje: Ko se je bil proti enajatem parnik uatavil, sem hitel kar sem le mogel, da bi se v čolniču berž berž prepeljal na suho, kar se pa ni dalo tako neutegoma doseči, ker še le po gotovosti, da ni kake kužljive bolezni na parniku, pride od krajne više oblasti povelje, da se smejo popotniki izbarkovati. V izgovor svojega hitenja rečem nekemu mornarju Dalmatincu: „še maševai nisem," On pa mi odgovori: „Kaj čete? Jaz še križa nisem storil pri tolikem dir-in-daju; kaj bo pa z menoj?" — Bil je namreč dan sv. ReS. Telesa.
Smirna (bolje Zmirna, po turško Izmir, greško
2fivQva) starodavno mesto, pod raznimi vladami, velikrat razdjano in zopet zidano, je od 1. 1424 določno pod turško oblastjo. Keršanstvo se je bilo ondi zgodaj vsta-novilo in sv. Polikarp je bil pervi škof, ki je bil ondi mučen 1. 166. Nekdaj je bila Smirna preimenitno ter-govsko mesto, imenovana kraljica male Azije; imela je glasovito govorniško in modroslovsko učilise, prilasto-vala si je med drugimi mesti, da je domovišČe Homer-jevo, imela je tempelj in postavo (statvo) tega poeta. Dandanašnji pa je vse tergovstvo z drugotno slavo tega „bisera Jonije" in ,,očesa Anatolije" skoraj čisto ob tla, ali saj sence tiste slovečnosti nima, kakor svoje dni. Vendar pa mesto tudi dandanašnji ni brez lepote, zlasti po tako imenovanih rožnih ulicah," po katoliškem oddelku in drugod, kakor tudi brez tergovine ne.
Smirna šteje do 200.000 duš, kacih 80.000 turkov, 60.000 razkoluiških grekov, 14.000 katoličanov, 10.000 armenov, veliko hebrejev id. Kapucini, frančiškani, la-zaristi (iz kterih reda je aedanji vikši škof), dominikani, imajo ondi svoje samostane in več ali manj svoje šole in dobrotne ter človekoljubne naprave. Usmiljene sestre imajo štiri vstave za šole, bolnike, zapušene itd. Tako dela tudi v tem mestu katoliška Cerkev največ s da bi se zaterta olika zopet povzdignila. — Med tem se pa po marsikterih deželah, ki jih je cerkev povzdignila iz blata, vse počenja, da bi z brezverskimi pedagogiji in raznimi napravami spodrinili od nekdaj poterjene samostanske odrejiša in učilnice, ne le moške, ampak tudi ženske, in med vsim naj bridkejši reč je, da tudi taki zoper cerkev delajo, ki jih dolžnost še posebno veže jo poppirati. Tarnal bode pač marsikdo, ko mu bodo nasledki mrene z oči potergali.
LXIV.
(Dokončanje Šm8rnic. — Pobožna gospoda. — Greska cerkev. — Novogreška slovnica. — Pri mil. škofu. — Nova stoljnica in njena potreba. — Zamurke. — Mehetaristi. — Izverstne šole usmiljenih sester, bolnianica in druge njih naprave. — Dober svet za liberalnhe. — Efez. — Sv. Polikarp. — Tudi mačka hoče ,,bakšiš." — ,,Tez~ kera." — Odhod in ločenje od tovarša Pridmana. — TovarSija na parobrodu. — Lezbo. — Mitilene. — Otok Tenedos. — Troada, sv. Pavel s tovarši. — Samotrake in Dardan. — Filipolje, Brut in Kasij. — Dardanele. — VerČ se je izlil med novaki — divjaki. Terdnjave. — Galipolje. — V Belem morji. Štambul.)
V Smirni 1. rožnika. Menda zavolj vČerajšnega velikega praznika (sv. R. Telesa) so šmarnice v kapucinski cerkvi Še le 1. rožn. slovesno dokončali. Bila je po veliko druzih mašah velika maša s pridigo v greškem jeziku. Prav milo so šolarji peli lavretanske litanije in druge pesmi, ljudstva je bilo veliko pričujočega. Posebno všeč mi je bilo, da prejšoi dan pri procesiji, potlej pri sv. maši, kakor sploh tudi ob delavnikih je bilo v cerkvi toliko gosposkih ljudi, pada se tako spodobno obnašajo. Tudi pri sv. Obhajilu jih je bilo še po prazniku veliko. Bog ima zmiraj in povsod svojih zvestih služabnikov.
Jaz sem maŠeval pri oltarji Jezusovega presv. Serca, potem sem mesto nekoliko ogledal, zlasti dobro previ-deni bazar ali terg. Bil sem pri zelo ocifrani novi gre-ški cerkvi, ktere stolp se nekoliko od deleč nezmerno lepo okinčan vidi, od blizo pa ni tako lep; mostovži, stolpiči, turniČi na okrog, s kterimi je — bi djal — ob-šarjen, so le od deleč prav romantiški viditi, od blizo ne tako. Zobal sem ta dan perve češnje, ktere pa ondi ta čas že minjajo; poprejšni dan pa Bem okusil perve hruške. — Ker sem bil med greki, sem iskal slovnice novogreškega jezika, pa dobil sem le greško-italijansko gramatiko, ki je izdelana po Olendorfovi metodi, in dal sem za njo 5 frankov. Žal mi je, da nisem imel prilike Baj pol leta ostati med greki ter bi se bil priučil novo-grešČine.
Pri kosilu sem bil ta dan pri mil. škofu Vinc. Spac-capietra-tu, ki je kaj prijazen in ponižen gospod iz la-
zaristovskega reda. Kakor persijanski, tako je tudi on podveržen neposredoma apostoljskemu sedežu. Pri mizi bo bili še trije titularni kanoniki in družba je bila prav prijetna. Pravili so vikŠi pastir, da v novo stoljnico, ki je zidana, je obernjeno že 500.000 frankov, pa da jih potrebujejo še 300.000, da bi se čisto dodelala in vrav-nala; ni pa denara in delo ne more napredovati. Kdor je tedaj voljan, naj pošlje ta mali znesek omenjenemu nadškofu v Smirno, imel bode delež pri misijonu med Greki in Mobamedani.
Kazkazali so mi premih pastir po kosilu v drugem kraju mesta vstav usmiljenih sester, ki ima 8 razredov in prav veliko deklic iz vsih stanov, pa tudi do 40 sirčt. V Blužbi imajo več zamurk, ki so nektere posebno pobožne ; odkupile bo jih ali po druzih potih pridobile, ter je njih več še le tukaj keršenih. Kaj vesele so bile, ko sem jih po arabsko nagovoril, ker tukaj se sploh govori le gresko ; vsi olikani govore tudi francosko, laško, turško. Tudi Mehitaristi imajo v Smirni svoje cerkve in samostane; podverženi so pa dunajskim. — Vidil sem po šolah prelčp red, Čudil se veliki prijaznosti in ponižnosti vikšega škofa do otr6k in redovnic ter pobožni nasprotni zaupljivosti. Tacih pisari] v vBih šegah olepšave še nisem vidil, kakor tukaj; pa tudi lepe in tenke ročne dela izgotavljajo otroci. Ne more si lahko kdo misliti, kako snažne so stanioe. Take naprave so pa res likavne. Sestre imajo v mestu 4 naprave: dvojno šolo, bolnišnico in sirotišnico, pa še zunaj mesta glavni vstav z drugo šolo. Enako olikujejo očetje laziristi moško mladino. To se pravi misijonariti in ljudstvo izobrazovati. Zato pa evropejski liberaluhi in mavtarji prav vpaljeno redove obirajo; naj bi pač raji šli v Azijo divjake vere učit, kakor da po Evropi vero zatirajo in si ognjeno posteljo v peklu postiljajo.
Iz Smirne derži železnica v Efez in druge mesta. Zal mi je, da iz več vzrokov nisem mogel iti v to slavno mesto sv. Jan. evangelista.
Iz mesta Smirne so mi pokazali škof kos razdertega zidovja na višavi, v kterem je bil av. Polikarp mučen.
Druzega rožnika je bilo treba misliti na bližnji od-
hod. Pri kosilcu me je neka mačka tako vperto gledala, kakor da bi imela kako pravico do moje skledčice. Interpeliral Bem jo toraj in prašal:
Kaj me tako verno gledaš, turška mačka?
Se ti toži delati, loviti miš' ? Mar tud' ti v primčr rojakov svojih
Noč in dan pristrežaš le samo ,,bakšiš?" —
Bil sem za podpis potnega lista na konzulatu; pa vsilili so mi tudi na turški vradniji nekaki pridevek k mojemu potnemu listu, v arabskem jeziku, ki se imenuje ,,tezkera" ali spominica, in dal sem zanjo 8 piastrov, pa še kavasu (potarju) bakšiš, ker mi jo je prinesel.
Opoldne po kosilu sem se poslovil s Čaat. gosp. prednikom, ki je bil prav prijazen, ni hotel nič darila sprejeti in svojo dobroserčnost je Še s tira skazal, ker mi je brez kake prošnje dal pismo do oo. kapucinov v Carigradu, kjer sem bil res sprejet.
Prav vesel sem bil, da se bom z ravno tistim par-nikom do Tersta peljal, ker pridni strežnik Janez mi je bil v veliko tolažilo; domačin je le domačin. Popot-vala sva dozdaj skupaj z gosp. Pražanom Pridmanom, zdaj pa sva se ločila, ker on je šel z drugim parobro-dom naravnost proti Terstu, jest pa na parniku ,,Afriki" dalje proti Carigradu. Še nikoli nisem vidil nobenega parnika tako zagostenega z ljudmi, kakor je bil zdaj naš, — na sto in sto turških vojakov je bilo na njem, menda novakov, ker vojaškega nič niso imeli na sebi. ■— Z Bogom tedaj Smirna! menda te ne bom več vidil, pa te tudi odveč ne želim. Po štirih popoldne odhajamo. Greki in turki so moji tovarši. Lepe ti drušine ! Greki kričijo, govore, da me ušesa bole; zgoraj turški no-vaki šum delajo, pojejo, vpijejo: tega ne bo prenašati!
Že ponoči smo šli po kanalu med otokom Lesbom in med kopnim male Azije. Po enajstih je šum vstal, da smo pri Mitilini (Mitilene), ter sem vstal saj v temi pogledat ta lepi otok in kraj, ki je bil pred nami ob levi. Mitilini, po domače Kastro, je bilo lepote, učenosti in bogastva sloveče mesto, domovina Pitaka, Teofrasta, Alkeja, Saffe in druzih iz starodavnosti znanih osebnoBt.
Mesto ima kacih 14.000 prebivavcev in gerškega nadškofa. 40 katoliških deržin je pod smirnskega nadškofa. Ves otok ima 1273 milje velikosti. MiČna je ta vožnja ob mali Aziji. Zjutraj ob šestih imamo ob levi samo nepregledljivo morje, ob desni zmiraj gremo tik deželo.
Okoli osmih smo se za malo časa ustavili pri otoku Tenedu (Tenedos), s kterega se vidi trioglata terdnjava in lep kupec gostih hiš, izmed kterih moli več mina-retov (stolpov turških džamij ali mošej). Izmed kacih 3000 stanovavcev je polovica grekov, polovica turkov. Greki pridelujejo tukaj dobro viuo, muškatovec. Zavetnik je blezo še vreden Virgilijeve ojstre sodbe : ,,Statio malefida cariniš," Sicer je otok znan že iz trojanske vojske: ,,Insula dives opum Priami dum regna mane-bant." — Peljemo se zdaj vstrič tako imenovane ,,Asiae propriae," namreč memo Lidije in Mizije — ter memo Troade, ki je neki 3 milje nižej pod nekdanjo slavno Troado. V pervo je bila imenovana Antigonija, po svojem vstanovitelju kralju Antigonu ; potlej pa jo je Lizi-mak v čast Aleksandru Velikemu imenoval ,,Alexan-dria Troas." Sedaj je ondi revna vas Eaki-Stambul, in vidijo se menda le še razdertine nekdanjega mesta. Sv. apostelj Pavel je bil o svojem apostol j sitem popot-vanji tukaj s sv. Lukežem in drugimi tovarši, kjer je imel prikazen, da naj ne hodi v Macedonijo in je tudi poslušal ter se podal v Samotrake (poprej Dardana, po Dardanu kralju, ki je neki od tod Trojo zidal); potem je šel v Neapolis (poprej Dathos), v Filipolje (prej Kre-nides). Tukaj sta 1. 42 pred Kristusom Brut in Kasij konec storila v vojski zoper Antonija in Oktavija. Zdaj je le še revna vas Piliba s podertinami.
Ob enajstih, ko pridem iz sobe, smo že v Baher Sefid-u, Boghasi-u ali Dardanelah, in gremo tik ob levem bregu — komaj nekaj sežnjev od kopnega; na drugo stran je precej deleč do brega : tukaj malo manjka, da bi ne vergel kamna čez vodo iz Evrope v Azijo. (Malo poprej, ko se je vodovod pričel, sta stebra ob obeh straneh in pa Trojine podertine, kar 8em pa zamudil pogledati.) V prave Dardanele pa, kakor kaže, smo prišli še le o poldne; tukaj stoji več bark; srečal nas
je lep turšk parnik Sultan. Ob obeh straneh je nekaj prav zalih hiš, zlasti ob azijanski plati, kraj ni več tako gorat in obrašen z drevjem, pa precej zelen. Tukaj nas je tistih 300 j^jubeznjivih" novakov zapustilo, ki so parnik napolnovali. Kaj bi djal o teh divjaških ljudeh ? Hvala Bogu, da niso bili Kranjci! Akoravno najberže vsi ali veči del vsi nejeverniki, vender niso posebne nadlege delali in tudi ne vBe preveč vpili, kleti nisem nobenega slišal. Kadar jih je kamernik svaril, vravna-val, ni bilo viditi posebne terme, k večemu kak natoren klic. Sinoč, ko je vse na gOBtem spalo kakor kobilice, se je enemu verč razlil in voda je tekla pod marsi-kterim divjaškim herbtom. Kaj so storili? Ko splašeni zajci so kviško skakali, pa nobenega nisem Blišal, da bi bil jezno rantačil ali celo preklinjal. Kako bi marsikdo evropejskih olikašev pri enaki okolišini zelence iz goltanca brusil! Kolika peza naša olika? „Lubljenec je jel bercati, ko se je obdebelil." —
Po več krajih so terdnjave ob Dardanelah, ter se ne more ravno lahko po morji v Carjigrad. — O '/u5 nam je ob desni obširna okrajina, za njč precej visoki griči, ob levi ozek brežuljkast pas, — ob obeh strančh zeleno in rodovitno viditi, — tu pa tam kaka lepa vaB. — Slovenov ni pomanjkanja med popotniki. — Bližamo se Galippljii (nekdaj Callipolis); dospeli smo tje nekako ob 3/44. Čedno mesto je od deleč viditi, ob nizkem homcu, na polotoka na levi 8e razteza in ima lesene evropejske hiše z 80.000 prebivavci, med hišami zelenje, na višavi gradič, kakor videmČek. To je pervo mesto, ki je bilo prišlo Turkom v roke (1357) kacih 100 let pred Carigradom. Gostilnice, toplice se vidijo ob morji. Proti 6 vse enako , ožina nekoliko širji. Ob 7 gremo proti Belemu morju (morje Marmora), Carigrad.
Carigrad.
L
(Pera. — Milgsp. Brunoni in  bulgarske reči;  bulgarski gojenci. Njih podpora. Oreška nezaupljivost in latinšina. — PoverBni popis mesta. — Pera, Oalata, Top-Han6. — Dolma-BagSe. — Jasonion. — Na višavi. — Cerkve in pokopališa.)
Četertega rožnika, še preden sem vstal, zjutraj po petih zarožlja velika veriga, maček se vsadi in parnik se ustavi. S prevaževanjem na suho iz parobroda ni bilo skoraj nič pritežnosti in s pregledovanjem turki niso bili sitni. Perva pot je bila skoz Galato na Pero v samostan čč. oo. kapucinov, kamor sem imel nektere reči oddati. Maševati sem zamogei še le, ko sem svoje škofijsko pismo imel podpisano od mil. gospoda škofa Brunoni a, za kar sem precej poskerbel; neki možic, ki me je bil pripeljal iz parobroda na Pero predmestje, me je spremljal. Pera je visoko v hribu, stanovanje milgsp. Brunooi-a s cerkvijo še višej in bolj proti vzhodu. Proti osmem že zamorem govoriti z mil. gospodom, ki me je prav prijazno sprejel. Ker so me tukaj prav posebno mikali Bolgari, naši slovenski bratje, in njih zadeve, sem kmali govorjenje obernil na to tvarino. Pravil mi je milostni gospod, kako radi sprejemljejo goreče duhovne v bulgarski misijon; kako močno da skerbe za spreobernjenje tega naroda; da še zmiraj cele srenje s 1000, 500. .. dušami prosijo za „unijo" ali zedinjenje z Rimom, da je pa težava, odkar seje tako zgodilo s Sokolskim, ki živi nekje na Ruskem itd. Znano je, da Sokolski je ob svojem času delal veliko šuma, ker prestopil je bil v katoliško Cerkev, je bil v Rimu za
45
škofa poterjen , potem pa je bil nekako skrivnostno na Rusko zginil. — Kdor želi v bulgarski misijon, mora v Rimu pri prefektu propagande (kardinalu Barnabo) prošnjo vložiti. Dobil je Brunoni v Rimu privoljenje in pooblastenje, da vsak sme prestopiti k jutranjemu obredu, k redovnikom bazilijancem, kdor bi hotel iti v misijon med Bulgare. Povedal je gospod, da tisto dobo so imeli 12 bulgarskih mladenčev v šolah v Rimu, 8 na Hervaškem, ki razni škofje in dobrotniki za nje plačujejo, 3 v Gaziru na Libanu, da je pa v podporo unim začetnikom zmiraj silo potreba misijonas je v latinskega reda, ki so čversti in stanovitni. Sloveoje so zaželeni za misijon, ker jim je lahkota zastran jezika, je rekel gospod. Priporočal je poslednjič, naj bi se v našem cesarstvu delalo v obeh ozirih za ta misijon, pošiljali naj bi se namreč misijonarji, pa tudi denarni pomočki, in da poslednje je silo potrebno. Bil je gosp. Brunoni sam na Dunaju in minister (Rechberg blezo) mu je priterdil, da bi vlada bila pripravljena za misijon kaj storiti, ako bi tudi škofje v ta namen težčli; toda deržavni sveti, zbori...? Meni se zdi, da naj izdatniši je podpora od katoliškega naroda, kteri ima pravi, za-rčs veljavni namen: zavoljo Boga inbližujega; vse tiste diplomatiške in politiške podpore stoje na pesku. — Kranjci, kakor pričajo po nekoliko zapisi v Danici, so si v tem oziru že lepih zaslug pridobili za Bulgare in za Bošnjake, kteri jim bodo še p6zne čase gotovo serčno hvaležni, ko bodo brali v zapisnikih, kaj je naša dežela zanje storila. Rekel sem „Kranjci;" želeti je pa, da bi se tudi drugi Slovenci bolj vneii za svoje južne brate.
Pravil je priljudni gospod še to, da greki so zmiraj nekako nezaupljivi do latincev. Ko je bil poslednji namestnik za Bulgarijo (menda Sembratovič), zdaj v Rimu, v Carigradu posvečen, je bil vradno pričujoč tudi av-strijanski konzul; pa Rusija tega že ni prav radavidila. Ko so pa greki vidili, da se je posvečevanje godilo vse po slovenskem obredu, so se jeli nekako bolj bližati in zaupljivi biti. Temu se pri njih ni Čuditi, ker od nekdaj
imajo vse v slovenskem (staroslovenskem) jeziku; drugo je pri nas, ko se gode naj veči skrivnosti od nekdaj v vesoljnem latinskem jeziku in je zavoljo velikanske edinosti po vsem svetu, pa tudi še iz druzih ozirov, naj bolj prav tako. Samo memo grede naj opomnim, da so pač gotovo graje vredni tisti, ki na pr. zoper to pišejo ali govore, da se poje na koru „Tantum ergo," ,,Geni-tori' ali sem ter tje kaka latinska maša. Želtavi liberalizem se tudi že v vse meša, kar ga nič ne briga.
Gosp. Brunom je bil trikrat v sveti deželi v raznih službah, je prav priljuden, zaupljiv in ponižen, pa čverst mož.
Preden dalje naznanujem, kar sem v Carigradu vidil in skusil, je potrebno, da mesto nekoliko popišem.
Carigrad, Konštantinopelj, nekdaj Bizanec, Turki ga imenujejo Stambul ali Ištambul, to pa bojda po skveki iz siff trn Ttoliv (v mesto), kakor so slišali Greke govoriti ob času, ko so ga bili premagali. To mesto je od leta 1453 stališče turškega cesarstva ; njegova lega se šteje med naj lepši vsih mest na svetu. Pet ur ima v krogu, in ob strani, kjer se s suhim stika, ima troj-nato silo močno obzidje, ki je pa že hudo razpokano in z zelenjem obrašeno. Zidano je mesto ob zemeljskem nosu ali ertu, ki seže od zahodnjega severa v Belo morje; Belo more pa ima ondi morski zaliv, imenovan „Zlati rog" (Chrya>keras), ki seže skoz celo mesto na sever, in pa morsko ožino ,,Bospor", ki se steza proti severnemu vzhodu tjedoCernega morja, ter Belo morje s Čemim sklepa. Ravno ob začetku Bospora in kjer se prezaii zavetnik „Zlati rog" zavije proti severu, ob obeh strančh „Zlatorožnika" in ob obeh straneh Bospora je mesto Carigrad. Njegova zveza a Srednjim in Cernim morjem je ka' naka za obširno in bogato tergovstvo.
Mesto tedaj vode ločijo v tri dele: ob zahodu ,,Zla-torožnika" je Stambul, na 7 homcih kakor Rim, ob vzhodu tega zaliva so predmestja Galata, Pera, Hasem-paša itd., ob azijanski strani Bospora pa je predmestje Skutari ali Skadar. Trije mostovi čez Zlatorožnik vežejo Stambul z Galato in Pero; čez Bospor v Skadar
45*
in tudi na druge kraje pa skoraj neprenehoma majhni parobrodi švigajo. Ne verjel bi človek, kdor ne skusi, kako obilno in zgosteno je občenje na vse kraje; kakor mravlje', tako ljudstvo raznih narodov suje na vse strani.
Carigrad z vsimi predmestji utegne imeti med 600.000 in 800.000 prebivalci (pisavci jih razno nazna-nujejo); med njimi turkov ni polovica; kaeih 250.000 je armenov, 130.000 grekov. (Ne vem če niso med tč Bulgari šteti?), 20.000 judov, 6000 hellenov (pravih grekov iz greškega kraljestva) itd.
Kakor je splošni pogled mesta od deleč in z višav mičen, tako je znotraj po tleh in potih grudasto , velik del umazano, z ozkimi ulicami in revnimi hišami. Toda po Carigradu skoraj zmiraj gori in potlej se mora že nekoliko bolje zidati; pa tudi zavoljo bolj ravne in lepši poti kar po cele verste hiš v prah zmandrajo in tako sčasoma mesto zlepšujejo. Lepši hiše imajo evropejci, zlasti na Peri. K velikim poslopjem pa se štejejo zlasti tudi mohamedanske džamije ali mošeje, kterih ima Carigrad 485 večih, in 30 med njimi še posebno velikih. Med vsimi naj znamenitiši je Aja Sofija , nekdanja bi-zanška cerkev sv. Sofije. Stanoval sem na Peri pri Mariji Devici oo. kapucinov, kamor hodi avstrijanski konzul k cerkvenim opravilom. Francoska cerkev sv. Lu-dovika je precej zraven, — Pera je na višavi, pod njo pa Fundukli, Top-Hane in Galata. Ondi so Btanovanja poslancev, evropejskih tergovcev in gostaren.
V ponedeljek, 4. rožnika, sva z Napoleonom pričela mesto ogledovati. Zavila sva po veliki cesti Pera-Galata ali od severa proti jugu in morju. Imela sva ob desni manjši turško pokopališe na Peri, ob levi dervi-ški okraj, kjer je kacih 20 dervišev ali turških mnihov. Kako timnihi plešejo in kakošni so, sem vidil še le v petek potem in bom pozneje popisal. Duhovnijo na Ga-lati, kamor sva kmali prišla, imajo oo. dominikani, ki pridigajo po laško in o večih praznikih v 3 jezikih: greško, laško, francosko, nekterikrat še tudi arabsko. Cerkev z eno samo ladij o je prav lepa in hrani svetinje
sv. Renarda z njegovo kervj6. Veliki altar je posvečen ss. Petru in Pavlu. Vsa versta hiš tukaj je lastina sv. Petra, in stare hiše so še od Genovezov, ki so nekdaj stanovali na Galati. Bila je pa to pot vsa Galata ob potu v razdjanji, podiralo in zidalo se je, in marsikaj je mčglo jenjati, da bo se pota in ulice razširjale. Predmestje Galata je ob morji; bilo je poprej z ozidjem obdano , zdaj pa je poderto. Grede v dežji, v silovitem blatu skoz predmestje Top-Hane" ter mem topničarnice (Fonderie) sva bila kmali pri morji; zavila sva dalje ob morji mem predmestja Funduklii proti vzhodu, in prišla k dvoru Dolma-Bagče, kjer sultan spomladi stanuje ; tisti Čas pa je bil v Bejler-Bej-Seraju ob Aziji, unkraj Bospora. Nektere teh reči moram malo razlagati.
Top-Hane pomeni „topovska hiša" ali topniČarnica, ker ondi je topničarBka naprava. To predmestice, ravno ob morji, je kaj prijetno z množico čolnov, ki so precej pripravljeni, kdor jih potrebuje, in b toliko mešanico barantavcev, kofetarjev, noaičev in vsakterega ljudstva. Tam blizo je džamija Kilidž-Ali paševa, umetni studenec Top-hanejski, in livarnica za topove s 5 kuplami. Se je precej tam orožarnica (Arsenal), obširna plan, pokrita s topovi. Ob bregu je stolpič z žerdjo na verhu, kamor se obeša cesarska zastava. — Mahmudova džamija v ravno tisti ograji je zidava novega zloga, razločna od štambulskih. Top-Hane je teržišče, kjer čir-kasi prodajajo uboge sirote sužinje ženske. To je turška kultura, kteri se liberaluhi bližajo s svojim sovraštvom za keršansko oliko in s svojo ljubeznijo za človeške kože. Vender to teržestvo se zdaj le bolj skrivaj še godi.
Dolma-Bagče je bila nova spomladnica sultanova Abd-ul-Medžida, zidana ob Bosporu — v mešanici vsih mogočih zlogov in s kinčarijami čez kinčarije ; znotra-nje je menda vravnano po sedanji šegi. — Na ravno tistem proBtoru je tudi džamija bivšega sultana Abd-ul-Medžida, v modernem zlogu. Navada je v Carigradu, da si vsak sultan svojo džamijo (moŠejo) zida; — te džamije poznejših sultanov so pa zmirom manjše,
kolikor sem opazoval. Kaj to pomeni? — Ali pesa moham. vera, ali bogastvo ? —
Od Dolma-BagČč dalje je predmestje Bešik-Taš (kamnena zibel), nekdaj „Petro thermastes.K Ondi blizo je „Jasonion," kraj , ki ga izrodilo veže z Jazonom in argonavti, ki so bili bojda po Donavi in Savi prišli svoje dni celo do naše Verhnike.
Zavila sva še pred Bešik-Tašom v hribec ob Peri. Ondod ob potu imajo kaj veliko velikanskih kosaren z vojaštvom, ter sem si mislil, da Turk vender še ni tako na koncu in pod nič , kakor ga vedno popisujejo. Na homcu je prezal razgled na Bospor in predmestje škadarsko. Blezo ga imenujejo „Bella vista." Zdi se mi, da ravno na tem mestu sta se bila undan srečala sultan in poslanec Franchi, ter je sultan prašal, kako je z zdravjem sv. Očeta. Z Napoleonom sva se ondi poživila s turškim olom, kakoršen se v Carigradu kuha. Kmali spodaj, gredč ob večerni strani zopet na Pero je katoliška bolnišnica in ubožnica. Dalje pa cerkev / sv. Duha, naj veči in morebiti naj lepši v Carigradu, bazilika s koroma po vsi dolgosti ob občh straneh, pod-piranima s stebri. Zidal jo je škof Leraux pred 20 leti, Brunoni pa jo je zdaj predelal ter je bila ravno vsa kakor nova. Kacin 3000 katoličanov vernikov ima duhovnija; pridiguje se v greškem jeziku , ki je naj bolj splošen.
Omenim naj se avstrijansko katoliško napravo, ki sem jo ta dan vidil, namreč bolnišnico in jetnišnico v nadzoru čč. oo. frančiškanov Bošnjakov s cerkvico pri ^ sv. Jurji. Naprava je prav snažna, pa majhna s kacimi tremi bosniškimi oo. frančiškani. Bilo je kaeih 18 bolnikov, dva iz Istri je, in bili so silo Bilo razveseljeni, ko Bem jih v njih jeziku nagovoril. Da je pa ubožnost, je pričalo to, ker imeli so še dolg, in celo hiša je bila avstrijanski vladi v zakup (arendo) dana. — Na Pero nazaj me je peljal Napoleon meni mohamedanskega (manjšega) pokopališa, ki je silno veliko in obraaeno z logi velikanskih ciprčs. Turki imajo polno pokopališ, ki bo veči del prav velike, ker mohamedani nikoli ne prekopujejo grobov, ter na ravno tistem mestu noben-
krat v novo merliča ne pokopljejo. Pera sama je vtes-njena med dvoje pokopališe: „ Veliko pokopališč" nad predmestjem Funduklii, in „Malo pokopališe" pod pred-predmestjem Hasem-paša ob večeru; poslednje pa je že polno in se ne pokopuje več na njem. Sicer ti poko-pališi nimate nič žalne podobe ; prijetne steze in pota so po njih, kamor Perejci radi na sprehod hodijo. Nad velikim pokopališem so pokopališa armenov, grekov in katoličanov.
II.
(Pogled v Stambul. — Stolp na Galati. — Džamije , njih podoba, ,,minareti" itd. Džamija sultanke Valide. ,,Imareti.u Džamija, ima-ret in rake sultana Abd-ul-Hamida. — PogoriSe. Seraj ter nekdanji Bizanec, — Akropolis, ,,Chrysoke>asdvor kraljice Placidije, Ar-kadijeve toplice, Stari Seraj in sultanske prebivališa. — Popis Sa-raja. „Kioski." „Visoka Porta." Cerkev sv. Irene. Jure Kfistriotic" ali Škenderbeg. — ,,Jani(?arski javor." — Gjulhane in zadevni Hati-Serif, pa Tanzimat. Vravnava sultanove vlade in veliki vradniki. — Sultanova in sultanskina plača. Razdelitev otomanskega cesarstva v Evropi po vpravnistvu. Medžlisi. Bab-Humajum. Napikovane pa-aovske glave, Gjulhansko pogoriSe.)
Petega rožnika sva se z Napoleonom napotila s Pere v pravo mohamedansko mesto, v Stambul, ki je takraj Ziatorožnika, to je ob zahodnji strani. Grede skoz Galato sva stopala poprej v veliki stražarski stolp na Galati, na kterem je vedna straža zoper ogenj , pa vendar tolikrat gori v Carigradu. Ta stolp, zidan od Genevezov v 13. stoletji, stoji na naj visem kraju predmestja Galate. 141 stopnic skoz osem nadstropij pelje do okroglega mostovža, kjer imajo kavano za ogledo-valce, kakor tudi na stolpu seraskjerskem na tem kraju Ziatorožnika v Stambulu, ki ga bom pozneje popisal. 41 nadaljnih stopnic pelje do druge galerije. Vsi višji oddelki, v podobi brončenega kogla, so nekak velikansk golobnjak. Prelep je razgled s tega mostovža čez Bos-por in stambul. — Pod stolpom dalje je že omenjena cerkev bosanskih oo. frančiškanov ter avstrijanski ho-spic. — V tem kraju je tudi cerkev oo. Lazaristov in tiskarnica za bulgarske časnike.
Grede dalje sem bil kmali pri dolgem mostu, ki pelje iz Galate v Stambul čez Zlatorog. Ta moBt, kakor tudi velika džamija (mošeja) precej ob bregu na zahodnji strani, ima ime od sloveče sultanke-Valide, matere Mahomeda IV, ki jo je z drugimi napravami vred vstanovila. Džamije, mesdžidi ali mošeje (mohame-danske moliša ali cerkve, če se sme tako reči) so v Carigradu nektere prav velikanske. V sredi sloni nad velikanskimi stebriši obširna kupla, veči del s polkup-lami ob straneh ali tudi še z malimi posebnimi kupli-cami. Po dva, po štirje ali še po več tenkih in silo visokih stolpov s polmesci na verhu kupi kviško ob veči del okroglastimi ozidji. Ti stolpi se imenujejo ,,mina-reti." Od zunaj je tako ozidje zlasti s svojim debelo-trebuhastim ostrešjem neprijetno za naše oči, ki niso tega vajene. Znotraj je pogosto silno bogastvo v zlatu in mnozih kinčarijah.
Džamija omenjene sultanke ima dva grabenčaata mi-nareta in kuplo s 4 polkuplami, pa še več stranskih kuplic in stoji na velikem prostoru med zelenim drevjem in vodnjaki. Zraven džamije so medreae (šole), „imareti" ali naprave , kjer se na stroške vstanovnikov ali kakor si bodi zastonj jesti daje, in pa grobiše ter spominek imenovane sultanke. Ves prostor je ograjen in pravi bazar ali teržiše za mahomedanske molke, cevke za pipice itd.
Nekoliko dalje je džamija, „imaret" in grobovje buI-tana Abd-ul-Hamid a, ali bi djal rakovnik njegov, kjer znotraj so njega in njegove deržine rake. Tacih rakovnikov je po meBtu, pa tudi sicer po Turškem in Jutrovem Bploh skoraj brez števila in turki kaj veliko derže do njih. Te poslopja se napravljajo v čast sultanov, šejhov, ali pa tacih, ki jih imajo za svete, ter k njim hodijo na božjo pot. Te poalopjiča, santon-i imenovane, so okrogle, štirvoglate ali pa osmovoglate ozidja s kuplo na verhu. Ahmedov je kakor okroglo-oglata kapela s svetilnjakom v sredi nad veliko mert-vaško rakvo (trugo). Ob straneh je Še dosti druzih rakev z merliči, in ob njih glavah, v kterih so moški,
so beli fesi (kapice) ali turbani, ogernjene pa bo s pisanimi ogrinjali; ob nogah je sveča vošenka. Na okrog med stebriči so šipe, da more vBak v znotra-nje viditi. Vstrič je studenec in ob policah so na okrog postavljene posode z vodo, da se mem gredoči poživljajo in pijejo v prid mertvih. Nisem prašal, če menijo, da to mertvim pomaga, ali kako? Menda že, ker neki človek (varh) šteje vse posodice, kolikor se vode izpije na dan. Tako se streže z vodo memogredočim na stroške vstanovnikov ali morda, kakor je rekel Napoleon , na vladne stroške. V tem počivališu je tudi rakev Muatafa IV, morivca Selima III,
Naprej grede proti jugozahodu, sem bil kmali na kraju, kjer je bilo vae razdjano, pa je tudi vae mer-golelo delavcev. Bilo je namreč pogoriše, — sej v Carigradu zmiraj gori. Ze potlej , odkar sem bil jaz tam, je zopet dvakrat ogenj strašno razdevah Kopali so med drugim vodovod ter je bilo rečeno, da hočejo vodo celo iz Top-Hanč, unkraj zaliva, sem izpeljati. Ne vem, kako so to mislili?
Eden posebno imenitnih krajev , ki sem ga naslednjič ogledal, je Sera jI ali Ser a j, cesarski dvor ali palača. To je na mestu, kjer je bil nekdanji Bizanec in Akropolia, naj bolj objutrovi oddelek Stambula, kraj vertov, ,,Chrysokeras" pri nekdanjih drekih. Dvor kraljice Placidije je bil ondi, in ob vzhodnjem bregu Pro-pontida so bile Arkadijeve toplice. Poslopje sedanje se-rajsko je bil napravil že Mahomet II. Drugo poslopje in bivališe sultanov je bilo nekoliko višej, in se imenuje „stari Seraj" ali Seraskierišče (Seraskierat). Prebivali so Bultani zdai tu, zdaj tam; poprejšni sultan Abd-ul Medžid pa je stolovanje prestavil v Dolma-Bagče, ob Bosporu in zdaj tam stanuje, kakor sem že omenil. Veliki prostor „Serajev" je obdan z zidovi po vsih stra-nčh. Da ga lepšajo premnoge, zale, pisane in kinčarske poslopja, zali vertovi itd., bi bilo odveč praviti.
Iz Seraja naj le nektere reči še omenim, kar popotniku bolj v oči švigne. Seraj je tako v kotu obdan od Bospora, da ga zid — nekoliko na okrog po drugi
strani potegnjen od severnega vzhoda (od Jali-Kioska) proti jugu (do Ahor-Kapusi) — čisto loči od druzega mesta. Glavne poslopja so na nekoliki višavi; štiroglat stolp in precejšno število kuplic to poslopje zunaj na-znanuje. Lamartine pravi: Splošni značaj tega velikanskega prebivališa ni ne velikost, ne zložnost, ne ča-Btitljivost; šotori so iz pozlačenega lesa in odperti. LaBt-nija teh dvorov je lastnija turškega ljudstva: gledanje in ljubezen narave... To ljudstvo je postavilo dvore svojih gospodov, stoljnico svojega cesarskega mesta, na obrežje naj lepšega homca, ki je v njegovem cesarstvu in morebit na vesoljnem svetu. Ta dvor nima ne zno-tranje potratne dragocenosti, ne tajnostne naslade ev-ropejske palače; nima druzega razun obširne verte, ali prosto drevje kakor v kakem zelenem gozdu, kjer potoki šumljajo, kjer golobi guče; staniša s številnimi vedno odpertimi okni; planice (terase) ob vertih in ob morji, in mrežaste kioske, za kterinii sultan sedi v svoji letnici, sem ter tje samoto vživaje in veBele se mičnega pogleda po Bosporu, Pristavim naj tukaj pojasnjen je, da kioski" so pri Turkih in Perzijanih na stebrih sloneče vertne hišice z odpertimi ali k večemu omreženimi stranicami. — Francoski vojaki so bili o krimski vojski v Seraju vstanjeni. Kdor hoče iti v znotranje dvorov, mora imeti posebno privoljenje (ferman).
Posebne imenitnosti v Seraju je tako imenovana „ visoka Porta", Bab-Ali, po besedi: „Visoke vrata," (namreč paŠatove: Paša-Kapusi), s kterim imenom se sploh potlej vsa turška vlada zaznamnuje. Tu je namreč stanovanje velikega vezira ali sultanovega namestnika („vezir" je podpora) in pa ministerstva za zunanje zadeve. Stoji pa v dolini med pervim in drugim štambul-skim homcem in gre se vanj iz serajskih vertov ob večerni strani v obličji Alaj-kioska. Te „Velike vrata" v vezirov dvor bo okovarjene z marmornimi stebrovji (pilastri), ki imajo obglavnike jonskega zloga in so pre-videne s turškim napisom in vojaškimi znamnji. Ob vsaki strani je vodnjak.
Spomina vredna je na teh prostorih stara cerkev
sv. Irene (zidana od Konstantina Vel., zdaj orožarnica), kovnica za denar, Teodozijev steber itd. Med raznimi znamenitostimi v cerkvi sv. Irene je tudi meč slavnega Škanderbega, to je Jurja Kastriotiča, sina albanskega kneza Janeza Kastriota, ki ga je 1. 1423 z njegovimi 3 brati vred sultan Murad II sprejel v zaatavo in je bil za raozlema (mohamedana) zrejen. Bil je silo junašk; pobegnil je izmed turkov 1. 1442, ko je bil sultan pograbil knezovino njegovega očeta, je poBtal glavar Albancev, je turkom hudo prigreval ter se je zoper Murada II in Mohameda II samostojnega ohranil do smerti 1. 1466. Dvanajst let pozneje so Albanci zopet turkom v oblast prišli, ker se niso hotli kacemu svojemu vodniku podvreči. — Omeniti moram strašansko velik ,,janičar-ski javor", ki je na lepem prostoru pri „Orta-Kapusi" (srednje vrata); in ima 21 stopinj v okrogu. Janičarji so pri njem kurili in ga izžgali, zato se tako imenuje.
Gredč po polji v stran proti morju, se pride na planjavo slovitih vojaških vaj Gjul-Hane s sultanovo letnico ravno tega imena. Na prelepem tem vidmu je bila 1. 1839 oklicana kristjanom bolj prijazna nova postava od sultana Abd-ul-Medžida, ktera se imenuje „Hatti-šerif Gjulhanski." Lepe reči so v tem „visokem pismu Gjulhanskem" in še bolj pozneje v „Hathumajum u" tudi kristjanom zagotovljene, ali kaj pomaga, dokler bo le bolj na papirji, kakor za Slovene glaBoviti 19. paragraf? Zagotovljena je vsim podložnim polna varnost za življenje, poštenje in premoženje; vravnanje in zlaj-šanje bremčn, pa tudi zastran nabire vojašine in ter-peža službe. „Tanzimat4< ali (vravnava) je to v poBtavo spremenil. Ni sicer ,,Tanzimat" brez sadu ostal, vendar bo zaderžki siloviti in še bode dosti vode preteklo, preden zmaga, zlasti kar tiče kristjane. Ravno te dni mi je tožil gospod, ki dobro pozna posebno zadeve pri ter-pinih Slovenih pod turkom, da se turške postave rade drugaČ berč znotraj na dlani (po posebnih inštrukcijah ali po Bvojoglavnosti in fanatizmu vradoikov) in drugaČ zunaj na roki (kar je očitno rečeno za občinstvo). Verjetno je tega več kriva terma posameznih vradnikov,
kakor pa sultan sam, da se kristjanom vgodne postave slabo spolnujejo. Ali ni prevečkrat tudi drugod tak6?
V turčiji je cesarska samovlada, ne omejena po obliki, omečena v resnici po raznih okolišinah. Sultan ali padišah (vsevladar) postavo ukazuje spolnovati in in jo omeČuje po naj višem vpravnem glavarji, veziru, po mufti-u ali šejh-ul-izlamu (starašinu izlama), kteri ima glavno nalogo: poBtavo razlagati. Mušir ali der-žavni minister s šejh ul-izlamom pod predsedništvom ve-zirovim se posvetuje o splošnih deržavnih prašanjih in zunanji politiki. To vravnavo dopolnuje deset viših svetov, namreč: deržavni, učni, vojni, topniški, mornarski, denarstveni, kmetijski, rudninski, policijski in tovarniški svet. Deržavni svet se imenuje divan. Sultan ima na leto 75 milijonov pijastrov ali 17,250.000 frankov. Zraven tega še sultanka-valide (mati) in sultanove sestre, omožene s pašati, imajo na leto skupaj 8,400.000 pijastrov. Sultanova biša ima 16 raznih častnikov zase 5 eden izmed njih je varh prerokove (Mohamedove) zastave, sable in plajša.
Otomansko cesarstvo je razdeljeno v velike poglavarstva, ejalete; vpravitelj se imenuje vali (pervi ali namestnik), tudi mutešarrif (veliki poglavar). Ejaleti so razdeljeni v live (okrajine) in okrajniki so „kajma-kam-i" ali mohasil i. Live se zopet delijo v kaze (odseke), vladane po mudirib (podpredstojuikih), in kaze v nahije (občine) pod župani, muhtarji ali kodja-bahi. Turčija evropejska ima 15 ejaletov, 42 liv, 376 kaz. Po livah imajo kajmakami okrajni svet, medžlis, pri kterem so zastopani tudi greki, armeni, Judje po svojih škofih ali rabinih in imajo tudi druge poslance po primeri prebivalcev. Veči del so pa turki dosti zviti, da dobivajo tacih, kteri turkom preveč kimajo, kakor je omenjeni goBpod mi pravil, in tako se težko da pomagati drugovercem po okrajinah.
Izmed Bultanovih poslopij v Seraju sem prišel skoz vrata Bab Humajum (Veličanske vrata), ki so iz belega in černega marmorja in res mnogoterno okinčane. Ondi na zidu so se izpostavljale napičene glave pašatov, ki
so bili na povelje sultanovo ob glavo djani. — Marsikaj znamenitega je še v tem kraju viditi; kdor pride v Carigrad, bo že sam ogledal. Jaz samo še opomnim, da Gjulhanska letnica je bila pogorela 3 leta poprej kot sem bil jaz tam, ležalo je še vse križem, dragotine so bile še po pesku; torej je bila ondi straža in niso nikogar pustili notri. Drugi pot bom skusil nekoliko popisati preslavno cerkev sv. Sofije.
iii.
(Kaj je džamija, — kaj mesdžid ali mošeja? — Arabski stavbarski zlog — odkod? kakošen? Koran prepoveduje žive reči slikati. , .Arabeske." Mozaiki. Džamije stareje in mlajše oblike.Kaj se nahaja po mohamedanskih moliših? Migrab; menber; maksura; hutb4; mastaba Kaj je zunaj džamij in mesdžidov ? Kako turki svoje moli»a spoštujejo, in kako kristjani? Opomba o minaretih. Muezin. Kaj je okrog molitvišnic ? Ktere so v Carigradu cesarske Džamije ? — Zgodovina Sofijne cerkve. Kaj je ,,Sofia." — Priprave iz vsih krajev. Podoba in velikost ter primera s cerkvijo sv. Petra v Rimu. Mojstri in množ delavcev. Drage znotranje naprave. Posvečevanje. Turk jo dobi v oblast, mesari ljudstvo in ropa cerkev. Šiba zaslužena z odpadom. Turške prenaredbe. — Sedanji stan iu ogled: Vhod vanjo in plača; znotranja podoba; keraanske podobe; križi; zunanji dvor in minareti. Greška pripovedka.)
Preden začnem popisovati cerkev sv. Sofije, zdaj džamije, naj povem, da v Carigradu je nad 100 velikih džamij in še več mesdžidov. Džamija pomeni po besedi zbirališče, mesdžid pa molitvišče ; oboje zaznamnuje kraj njih molitev in Božje službe, toda džamije se imenujejo prav za prav velike, mesdžid i pa manjši molišnice. Mesdžid izhaja iz arabske besede sedžed, ki pomeni Boga moliti, izgovarja se tudi mesgid in od tod je laško ime m o sch ea, francosko mosquče in nemško moachee, kar sicer ni čisto resnično, ker to ime zaznamnuje le manjši mohamedanake moliša.
Ako se o tej priliki ozremo na arabski stavbarski zl°g, Je pomisliti, da Arabci pred Mohamedom niso imeli kaj lastnega stavbarakega zloga, kakor menijo. Kaabo v Meki sta jim zidala dva tuja stavbarja. Pod pervimi kalifi so veliko bizantinskih cerkev spremenili
v svoje molišnice; kar so sami napravljali, so jim zidali greški mojstri. Iz bizanške šole so si prilastili glavne načela svojega stavbarskega zloga; nedvomljivo pa je vplival tudi perzijanski zlog pod dinastijo Arsacidov in SasBanidov. Tako meni Batissier. Skoraj vsi stebri po starih džamijah so greškega ali pa romanskega zloga. Obglavniki s kinčem so ponarejeni po korinških. Vae džamije imajo trebuhaste oboke ali kuple po bizanški šegi. Olepšave pa so sostavljene iz arabskih čerk in napisov, v čimur je morebiti še naj več izvirnosti, če tudi ne ravno okusne. Koran prepoveduje arabskim umetnikom slikati žive bitja, to je, ljudi in živali; zato si pomagajo s tim, da jemljejo olepšila iz rastlinstva in iz raznih rid in čerkarij, arabesk. Morebiti noben narod toliko ne množi raznih šeg in izmišljenih sostav geome-triških podob v edinosti s cvetličjem, da dobe oblike za olepšave, kakor Arabi. Olepšave zvišujejo z živimi barvami; bizanški mozaiki imajo velik delež v zistemi olepšav pri starodavni arabski stavbariji. Mozaika je namreč umetnost, po kteri se iz umetno skladanih bar vanih kamničkov, steklin itd. slike in podobe delajo. Pozneje so mozaike nadomestovali z raznobarvnimi ste-klinastimi lošČi ali leski ter posteklenimi opekami, svetlimi glazurami (emajli), kakoršne v Perziji že davno davno delajo. Po imenitniših džamijah odznotraj in od-zunaj je prav veliko take olepšave in kinčarije.
Džamije carigrajske so zidane po novejši šegi, une po Egiptu, Siriji in Palestini po bolj stari; skoraj pri vsih unih je posnemana cerkev sv. Sofije. Nektere v znotranjem po razstavi svojih pilov kar naravnost greški križ pred oči stavijo.
V vsaki džamiji in mesdžidu je migrab (molilnica) to, kar v keršanskih cerkvah veliki altar. Migrab je nekako podolgasta votlina, izdoblina v zidu, na strani proti Meki; olepšan je navadno s stebriči iz drazega marmorja, ni pa v njem ne podob in ne druzega podobnega altarju. Ob strani migraba je menber ali nekak višji kor za molitev, skoraj nekoliko podoben našim lečam, in nad njim stolpič z zvoncem.   Gre se
gori po močno navpičnih stopnicah med deržaji, ki so z izrezljavami okinčani. Ob drugi strani migraba je ma-kBura ali kor za sultana. Pred migrabom je večkrat tudi kutba1 ali drug zvišan prostor, kjer imam (duhovni služabnik) na glas moli; in pa mastaba', štir-voglata planica, od koder klicavci ponavljajo klic k molitvi. Za ženstvo so lastni odločeni prostori.
Pred mošejo je dvor z mostovži, v sredi njega je vodnjak za umivanje. Ob straneh džamij se vidi veliko majhnih duškov ali pip za vodo, ki imajo ravno ta namen. Turki so v tem oziru snažni in močno varujejo svoje moliša, da jih ne umažejo, ne popljujejo, ali kaj ne pokaže. Zato tudi čevlje, čižme in vsaktere škerpete zunaj pušajo; tako smo morali tudi popotniki storiti, kadar smo šli gledat tako mohamedansko moliše. — Tukaj smem pač opomniti, da kristjanje imajo veči del vse premajhno spoštovanje do svojih cerkev. Kako gerdo mnogi cerkev počotajo in popljujejo, da za ne-kterimi nerodneži ljudje z boljši obleko skoraj v klop ne morejo, ako cerkvenik poprej ne pride z metlo in cunjo klopi posnažit. Silo prederzno je, da razposajenci včasi celo klopi režejo in cerkvi narede veliko škodo. Nihče nezahteva, da bi se kdo sezuval in čevlje pušal zunaj cerkve (dostikrat bi jih potlej zastonj iskal! sej že malo vredna palica mi je bila ukradena, gotovo ne od turka l ki sem jo zadej pri vratih pustil); osnaži se pa vendar vsak lahko, da celih bertavsov blata, snega ali ledu v cerkev ne prinese. In kdor res hoče, se že tudi premaguje, da cerkve s pljunki ne pocmoka, — saj že lepšim prostorom naj bi se z veči prizadevnostjo prizanašalo. — Se gerši marsikteri cerkve skrunijo zunaj ob zidovih in kotih, ki take prostore rabijo za kraj, ki ga nihče rad ne imenuje. To je vender prederzna nesramnost! So pa še doveršene božjeropnosti, k kterim miže oči, ki so dolžne gledati in odvračati...
Zastran „minaretov" moram tuiiko pristaviti, da le take molitviša, ki so sultanBke vstanovitve, smejo imeti po štiri minarete (Btolpe), druge le pa dva ali po enega. Na minareto vmostovž greklicavec, muezin, vsak dan
po štirkrat k molitvi klicat. Velike džamije imajo okrog obširen dvor, z drevjem, z raznimi napravami, s kani (prenočišči) za popotnike, z učilnicami, z i m are ti ali pribežališči za ubožne, z bukvarnieami, kopališči, studenci, tur b a mi (spominki) ali grobovi vstanovnikov, tudi večkrat malo pokopališče. Bogate zaloge in vsta-novništva vzderžujejo razne naprave, po kterih je pa tudi že segati namerjala roka judeževa, kakor se je godilo in se godi po več keršanskih deželah.
Sultanskih džamij je 13 v mestu in po predmestjih : Sv. Sofija, Ahmedija, Sulejmanija (Solimanija), Osmanija, Mohamedija, Bajezidija, Selimija, Jeni Džamija ali mo-šeja matere sultanke, Laleli, Šah-Zade, Mahmodija Top-Hanejskd, Ejub, in Abd-ul-Hamid v Skutari, unkraj Bo-spora. Po teh pojasnilih se obernimo k naj imenitniši džamiji v Carigradu: k sv. Sofiji, po mohamedansko: „Aja Sofia."
V dvajsetem letu svoje vlade, i. 325, je Konstantin Veliki zidal pervo baziliko Božji modrosti na čast — Tfi ayin aocpi^, in ne kaki svetnici tega imena. Sofija namreč pomeni v greskem jeziku modrost. Je pa vender tudi več svetnic, ki so se Sofije imenovale.
Dvakrat je bila pogorela, in to, ki zdaj stoji, je zidal cesar Justinijan v šestem stoletji. Hotel je, da ta cerkev naj bo naj častitljivše poslopje, kar jih je človeštvo vidilo , odkar je svet stvarjen. Zato je tudi naj zuamenitiši in naj dražji priprave za njo zbiral po vsem cesarstvu, kakor marmorja, stebrov , Bkulpture naj gla-sovitiših tempeljnov. Dobil je 8 stebrov iz zelenega jaspisa iz Dijaninega tempeljna iz Efeza, 8 porfirnih stebrov iz Rima, ki jih je bil cesar Avrelijan dal v Rim spraviti iz slovečega solnčnega tempeljna iz Balbeka (Heliopolis), kteremu se še dandanašnji v njegovem raz-djanji svet čudi. Atenski, Deloški, isisov , Osirisov in drugi paganski tempeljni so mogli svoj delež dati, da so s tim služili pravemu Bogu, ki so poprej pospeševali čast malikov. Greška stavbarja Anthemij Trallski in Izidor Meličan sta dobila nalogo delo voditi. Dali so cerkvi podobo greškega križa.   Meri menda cerkev od
znotraj 252 in pol čevlja od vzhoda proti zahodu, 228 čevljev od severa proti jugu, in ima 170 stebrov. Se vč, da cerkev sv. Petra v Rimu je še vse kaj druzega, ki je 666 čevljev dolga, 284 čevljev široka, in od tal do verha križa na kupli 503 čevlje visoka. Zidovi iz opeke so bili z marmorjem oblečeni, tlak narejen iz por-fira; znotranje v kupli z mozaiki vdelano; vrata iz brona in z izbuknjenimi olepšavami. Turki so jo 1. 1453 storili za pervo džamijo in ji BČasoma ob 4 straneh prizi-dali 4 minarete,
Justinijan sam je postavil podkladni kamen. Sto zidarskih mojstrov je vladalo deset tisuč delavcev, ki so na enkrat delali. Svoj pot je cesar sam hodil čut nad delom in obdarovat naj gorečniši delavce. Za veliko kuplo je na otoku Rodu dal delati opeke iz neke tako lahne persti, da je 12 opek imelo težo enega samega navadnega opečnega kosa. Imela je kupla napis :
„Bog jo je vstanovil, Bog jo bo podpiral." S 24 okni je bila razsvitljevana glavna kupla, dolga 186, široka 165, in visoka 165 čevljev.
Vse podobe po cerkvi so bile na zlati podlagi, in sploh silo zlata in pozlačenega. Sicer je imela cerkev silno veliko posod, svečnjakov, križev — vse iz samo čistega zlata. Altar je bil iz zmesi, ki so jo naredili iz zlata in srebra, iz železa in platine, iz biserov in de-mantov, kar so dali skupaj zliti. Miza (mensa) je slonela na 4 zlatih stebrih. Na srebernem tabernakeljnu je bila zlata kuplica, nad njo 118 liber težek kos zlata, in zlat križ z 80 librami teže na verhu. Druge naprave niso bile manjši cene po primeri. L. 532 se je delo začelo in čez 16 let, to je 548, je bilo doveršeno. Cesar je dal tempelj veličastno posvetiti in zaklical je v cerkvi: ,,0ast bodi Bogu, ki me je vrednega štel to delo dokončati; premagal sem te, Salomon!" — Molitve, darovanja, občne slovesnosti in deljenje denara med ljudi je terpelo 14 dni.
L. 559 je bil potres kuplo poderl ter je bila nekoliko prenarejena.   Ko so bili pa 1. 1453 Turki Cari-
grad vzeli, je množica duhovnov, žen in vsakterega be-gocega ljudstva pribežala v cerkev sv. Sofije, Ropar se je zagnal na konji v cerkev in do velikega altarja in tam je zakričal: „Ni ga Boga razun Boga, in Mahomet je njegov prerok!" Te besede so bileznamnje za klanje kristjanov in za ropanje, ki se je pričelo nad kristjani.
Oudil se L ode kdo, da je Bog kaj tako strašnega dopustil nad olikanimi greki in njih častit, cerkvijo. Toda greki so hudo šibo zaslužili. Tergati so se jeli od edinosti katoliške Cerkve in s tim je greška cerkev zgubila zmožnost in rodovitnost v olikovanji narodov. Vse je lezlo nazaj v divjaštvo, odkar je bil v devetem stoletji nesrečni Focij pričel terganje od katoliške edinosti ; in ko so se naslednjič zedinjali, pa ne zedinili z materjo Cerkvijo, je prihrul naj strašnejši divjak nad nje in jih pod železno palico vzel. Kdaj prideta dva srečna čaBa, da se greki zopet vernejo k edinosti sv. Cerkve, in da jih previdnost Božja z velikansko Sofijno cerkvijo vred reši iz sužnosti, to je le Bogu znano.
Sicer so pa turki Ajo Sofijo že v marsičem pre-naredili, in zlasti zunaj toliko pridelovali in kazili, da je komaj več poznati izvirno osnovo. Umerli Abd-ul-Medžid pa jo je veliko popravljal, ker nekteri zidovi in loki so se žugali zgruditi.
Po teh zgodovinskih čerticah naj še nekoliko povem o sedanjem stanu Sofijue mošeje, ali prav za prav džamije. Sofija je le malo dalje od Seraja proti jugozahodu. Za privoljenje, da sem smel vanjo, sem plačal 30 pijastrov, pa še nisem prišel v cerkev pri velikih, ampak pri Btranskih vratih. Tacih stranskih vrat ima menda 6; skoz ene tacih je neki turčin peljal naji z Napoleonom po 120 stopnicah znotraj skoz prav debel zid, ter sva prišla na veliki kor. Kakošno veličansko poslopje je stalo pred menoj I Le škoda, da ne služi več v ta namen, kterega še zmiraj naznanuje vse njeno zno-tra.nje, v čast trojedinega Boga, v slavo Kristusa Odrešenima, v hvalo Marije Dev. in svetnikov Gospodovih. Kakošno je tedaj znotranje?
Na štirih silovitih pilih v podobi greŠkega križa
sloni velikanska velika kupla (dom) s polkuplama, proti velikemu altarju ena in proti velikim vratom druga v podolgasto-okrogli podobi. Polkupli ste namreč nekaj nižji in naslonjeni na dva navpična loka. Vsaka polku-pel je pri strani prešipnjena z dvema kuplicama in te Štiri male kuplice slone nekaj na posameznih stebrib, nekaj na glavnih pili h, kterih je vsih skupaj osem; tudi včlika loka za cerkveni vrati (apsis, duhovniŠe) od spredaj, in za velike vrata od zadaj, slonita na svojih pilih. Na vsaki strani je kaj velika stranska ladija, sloneča na velikanskih stebrih, in nad tema ladijama sta zgoraj velika in prostorna mostovža ali stranska kora. Pod silovitima lokoma ob stranskih korih so velikanske okna. Tudi iz korov proti cerkvenemu zidu so še vrata v druge prostore. Nekako opanljivo mično je viditi v veliki kupli okno pri oknu na okrog. Ob pilastrih se vidijo lepi siv-kasti stebri iz Dijaninega tempeljoa iz Efeza čversto stati. Kolika je to starost! Povsod se vidi marmor ali pa prčlep kamen, s kterim so tlakani kori in cerkev spodej, narejeni derŽaji, omrežja in druge oprave. Mozaike v veliki kupli so turki z zlat >m pokrili. Vresi ali ornamenti po ranozih krajih so zvite terte, kakor je viditi tudi po druzih svetiših, ki so bile kdaj keršan-ske. Ob 4 oglih pod kuplo so bili štirje evangelisti, kakor v Ljubliani v ŠenklavŽu; turki pa so jih zamazali. Nad velikimi bronastimi vratami se zna še podoba Matere Božje, kakor tudi marsiktere druge podobe še gledajo iz turškega zamazanja in čakajo odrešenja. Med obobi na kom in v tramih so še zdaj križi, kakor tudi ob marmornih stebrih ob oknih , ker je bilo barbabom pretežko jih oddergniti; po deržajih na koru pa so jih odbrusili. Okrog in okrog znotraj cerkve so trije mo-stovži, eden višej od druzega.
Kakor druge džamije , imajo tudi Sofija svoj dvor zunaj apredej. kteri je prav velik štirogelnik s stebri ob straneh. Štirje veliki mirjareti stoje ob štirjih oglih silovitega poslopja. Dolgosti od minareta do minareta sem naštel 146 stopinj, širjave pa 100 stopinj.
Pred Sofijno cerkvijo je ravno merlič ležal s tar* bušem (rudeČo turško kapo) na rakvi. —
K sklepu naj povem še greško pripovedko o tej cerkvi. Vidil Bem na koru marmorne vrata, in pripovedka pravi: v trenutku, ko so turki prišli v cerkev, je duhoven maševal; zapustil je altar, in seboj nesel posvečeni kelih, ter zginil skoz vrata na enem mostov-žev. In zdajci so vrata bile zaperte s kamnitimi durimi. Ali, pravi legenda, kadar bode sv, Sofija zopet pover-njena keršanskemu bogočastju, takrat se bodo te vrata zopet odperle in vernil se bo mašnik, pa nadaljeval ustavljeno mašo.
IV.
(Grobi&e Ahmedovo. „At-Mejdan." — LIsipovi konji. — Džamija Ahmedija; ,,bajrAm," „ramadan," „movlud „božja pot v Meko in kako se vlada praznikov vdeležuje. Zavidnost s Kaabo. — Kaj bi se utegnili naSi gizdači od turkov učiti, in kaj bi jim utegnilo ondi vSeč biti. — Nehote Križanemu pričevanje dajejo. Spominki: „Teodozijev" in ,,kačji steberpa zidana piramida.'1 — „Se-raskierat," — naj višji stolp v Carigradu. — Sulejmanija in cerkev bv. Evfemije. — Mahomedija na prostoru cerkve „sv. aposteljnov." — Suženski terg in ostudnost tega barantaštva.)
Zraven Sofijne cerkve je grobiše Ahmeda I z njegovo deržino, ki so bili od brata vsi eno noč pomorjeni, da je sam prišel na prestol, kakor je Napoleon pravil. Poslopje je veliko, vse okinčano z glazurami itd., z zalo kuplo. Znotraj je velikansk mertvaški oder, pokrit s prelepo tančico iz tenke volne, z velikanskimi svečami spredej.
Ob jugu tega spominka je 250 stopinj dolga in 150 široka jezdarnica „At-Mejdan." To dirjalnico je bil pričel Septim Sev&r, dodelal pa Konstantin — po podobi velikega „Cirkus-a" v Rimu. Obdan je bil At-Mejdan z dvema verstama stebrov in z neštevilnimi marmornimi in bronastami podobami na njih; med drugimi podobami ao bili štirje glasoviti konji Lisipovi, ki so zdaj nad baziliko sv. Marka v Benedkah. Vse nezmerno lepotic je je zginilo, le samo obelisk še stoji, ki je kazal središe
prostora, pa kačji steber in ,,zidana piramida," o čimur bom nekoliko dalje kaj povedal.
Ob enem voglov At Mej dana stoji džamija A h m e-dija, ki je za sv. Sofijo pervo musulmansko svetiše v Carigradu. Ondi se obhajata z velikim šumom oba praznika ,,Bajram-a," kterih eden dokončuje post Rama-zan, pa rojstvo Mohamedovo ali ,,Movlud"; od ondod je odhod na božjo pot v Meko. Pri tacih priložnostih se vdeležuje praznovanja tudi vlada s svojim vojaštvom, glasbo itd. in vse je na nogah. Taki odhod na božjo pot in prihod nazaj sem vidil v Jeruzalemu; vsa dolina Josafat in bregovi okrog pod Oljsko goro so bili polni ljudstva, vse je bilo živo, vse pisano. — Ahme-dija ima kaj lep in velik prostor ob straneh, obsajen je z drevjem in silovite kinčarije se vidijo že od zunaj. Ahmed I jo je zidal leta 1610, ima pa 6 minaretov in odzunaj tri lepo zverstene mostovže s stebrovji. Do ti-stihmal je le sama Kaaba v Meki imela 6 minaretov, in „iraam" ali verski višji služabnik v Meki je menda tako dolgo oporekal, da je Ahmed dal Kaabi zidati še sedmi minaret. Skoz dvor, ki je obdan s stebrovjem iz egiptovskega granita, nad kterim je 40 malih kuplic, se gre v džamijo. Znotraj je štiroglat prostor z umaknjenimi 4 strahovito velikimi in debelimi pili, ki so grab-ničasto z marmorjem oblečeni, in na njih sloni velika kupla, ki ima na vse strani polkuple.
Med tem ko Bera to strašno veliko poslopje ogledoval , je začel „muezin" na enem minaretov poldansko molitev klicati, in njemu so na druzih peterih minaretih drugi odgovarjali. Moliti svojega Stvarnika to vsako verstvo opominja, tudi naj bolj divjaško. Ko bi kteri naših gizdačev prišel v Carigrad, morebiti bi se od turkov kaj naučil, kar doma zaničuje. Tudi pri nas poldansko zvonilo kliče, da snemi pokrivalo z glave in moli, spoznaj Gospoda svojega Zveličarja pred ljudmi, ako želiš, da bo On tebe spoznal pred nebeškim Očetom. Spoštuj pa tudi hišo Božjo in odkrivaj se mem-[nje grede, če si kristjan; če ne, pa pojdi k turkom in te bodo oni naučili po svojem moliti. Undan Bem vidil napol-gospoda,
ki je šel s svojima malima šterkovcima mem stolne cerkve; toda ne on in ne sinova niso zapazili, da grejo mem cerkvenih vrat ter se ne spomnili, da je sv. Reš. Telo v cerkvi. Kakoršen oče, taki sin. Pred sodbo pa bo oče odgovor dajal za svoje otroke.
Nekaj pa imam vender povedati tudi iz te džamije, kar bi utegnilo celo ,,štucarjem" všeč biti.
Ob jutranji strani je majhen, z belim in čemim marmorjem oblokan dvorček z velikim številom stu-denčkov, in pa vrata, skoz ktere zamore sultan prav do svojega prostora (mastaba) v džamiji na konji pri-jezdariti. Ko bi bilo v cerkev jezditi — ne le sultanu, ampak tudi gizdačem, morebiti bi marsikteri prijezdil vanjo, ki ga tako ni. — Znamenito je, da tudi tukaj štirojne stranske kuple delajo poslopju podobo greškega križa, ter tako turki nehote" s svojim molišem nekako pričevanje dajejo križanemu ZveliČarju.
Pred Ahmedovo džamijo je Teodozijev steber (obelisk), ki je prišel iz Egipta z dvema drugima slavnima stebroma, ako je moj Napoleon vedil prav povedati ; eden je v Parizu, eden pa v Rimu. Je pa ,,monolit," to je, iz enega samega čoka iz rudečkaatega granita, blizo 100 čevljev visok. Opisan je 8 hieroglifi (egiptovsko pisavo) in drugimi podobami, sovami, ska-rabeji (nekacimi hrošči itd.) po vsih strančh.
Prav blizo je tako imenovani „kačji steber'' ali podoba 3 zvitih kač iz brona, kterih glave so pa polomljene. Misli se, da ta blizo 20 čevljev visoki obelisk je tisti, ki je v delfiškem tempeljnu podpiral Apolonov trinožnik.
Samo ,,Zidano piramido" ondi zraven naj še opomnim, ki je neki od Konstantina Porfirogenita, in je bila delj časa s pozlačenimi plošicami pokriti, pozneje pa opuljena, in zdaj že tudi kam nje na kup kima.
Popoldne me je moj Napoleon peljal na veliki prostor, kjer je vojno ministe^-stvo in druge v to zadevaioče naprave. Imenuje se , ,Seraskierat" (vojno ministmvišče), in se razteza na tretjem štambulskem homcu ter je precej višej gori proti severu od Eski-Seraja. To poslopje
je staro sultansko prebivališe (Serajl) zdaj ondi stare, sultanke stanujejo. Več novih vojaških poslopij je brez kake znamenitosti. Naj imenitniši je na tem prostoru stolp, ki je naj više ozidje v Carigradu. Do 2o0 stopinj je do stražnega mostovža; razgled od tam gori je ve-ličansk na vse kraje. Plača se pri vsih tacih napravah navadno (nekoliko bakšiša, akojih hoče človek ogledati. V steklenasti hišici na okrog je straža zoper ogenj in ob enem mala kavana.
Izmed džamij naj le še nektere omenim. Sulej-rnanija, ki jo je zidal Sinan, naj imenitniši turških Btavbarjev, od 1. 1550 do 1566, je iz gradiva cerkve sv. Evfemije v Kalcedonu. Derži se Sieraskierišča in jemlje z njim vred skor celi tretji homec pod-se. Zraven je grobiše sultana Solimana. Prihodki letni Sulej-manije znašajo 300.000 pijastrov.
Na podertinah stare cerkve ss. aposteljnov, zidane od Justinijanove žene Teodore, stoji zdaj Mahom medij a ali džamija Mahomeda oroparja in Bicer zopet vi-šej, na 4. homcu. Zidana je 1. 1471. Z grobišem Mohamedovim in mnogimi drugimi napravami vred jemlje silo velik prostor.
Ob strani jutrovi je bilo teržiše za sužnje, kar je pa zdaj po postavi prepovedano. Vender pri vaih sultanovih prepovedih se vidi še kak Čern suženj iz Sudana in Egipta na očitnih tergih po kacih poslopjih, zlasti v Carigradu, kakor piše Izambert. K terženju s Cirkasijari-cami in Georginaricami v Top Hanč, kar sem o drugi priliki omenil, moram tudi to pristaviti, da se godi le še na Bkrivnem, in turške vradnije večkrat mižč k tej hudodelni in ostudni barantiji. Preostudno in vsega milovanja pa je še to, kar sem ravno te dni bral o nekem nesramnem barantanji, po kterem se uboge deklice po Avstriji in Ogerskem z raznimi obljubami in slepili zapeljujejo, da grejo na turško v službo na videz, in na zadnje ne vede pridejo v sužnost turških haremov! Res je blezo ni gjusobe, da bi se ne slišala v naši „liberalni" eri!
V.
(Bogpor, vožnja po njem, im&, podoba, kraji in znamenitosti po obeh straneh. Bujukdere, Bebek; lazarist Bore in njegov mlad. vstav itd.)
Šesti dan rožnika sva se jl Napoleonom peljala v parobrodu po Bosporu blizo Cernega morja, to je, v Bujukdere, zalo vas, ob levi strani Bospora. Po BoBporu gredo vsak dan večkrat parobrodi v Bujukdere in po več krajih postajajo, da popotnike oddajajo in sprejemajo. Zjutraj okoli 8 smo odrinili in nekako okoli 11 smo bili v Bojukderu. Plača se samo 6 pijastrov od sebe.
Ne smčm pa pri tej priložnosti opustiti, da bi nekoliko o Bosporu ne omenil.   Znano je ,v da Bospor je morska soteska, sklepajoča Srednje  s Cernim morjem in loči Evropo od Azije.  Vode Černega morja (Pontus Euxinus)  se  zlijajo   proti Marmora-morju (Propontis). Bospor s svojim zakrivljenji dela sedem velikih tonvov zaporedoma, ktere zaznamnuje o bregovih sedem predgorij, in ob teh je eden za drugim sedem zalivov. Pri vsakem zavitji kanala se vode zaženejo od enega brega proti drugemu, ktero prikazen je zaznamnjal že Polibij; tako da vode, ki silovito bušknejo v globočino enega zaliva, se odbijejo in planejo na nasprotno stran v naslednji tonev (toni). Poslednji t6k buta ob Serajevo čelo in buška nekoliko vode v zaliv Zlatorožnikov, drugo pa lije v Marmora-morje proti Kalcedonu. (Isambert.) Bospor (povg vol, krava, in aonog pot, prehod) pomeni „kravji prehod," ker po greŠkem basnoslovji je po ti ožini krava lo plavala.   to je prav za prav luna (Bej rogovi Be ji še zmiraj pripisujejo); ker so jo toiikrat v valovih vidili, so lahko na to misel prišli, da po vodi plava. Basnoslovje, v to zadevajoče, ima mnogotere ne-sjanosti, ki pa niso nič vredne. Bila je stara misel, da Černo morje je bilo nekdaj ločeno od Srednjega, in da bosporsko   in   dardanelko vožino je   bil velik potres odperl, ali pa da je kak drugi velik prekuc to vzroko-val, kakor o Deukalijonovi povodnji, to je, o vesoljnem potopu." Greologiško preiskovanje bosporskih bregov in vulkansko Bkalovje, ki se nahaja ob straneh ožine pri
ustji Černega morja, poterjujejo to staro izročilo. (Isam-bert str. 390.)
Skoraj z vsimi kraji o Bosporu je sklenjen kak basnoslovski spomin o argonavtih in druzih sanjarijah, ki je pa Skoda za prostor, da bi jih popisoval.
Ob obeh straneh več ali manj široke ožine so prelepi dvorovi ali palače, da bi človek mislil, to je vse iz samega kamna vsekano. Pa v resnici je samo podlaga nekoliko pri tleh kamenita, vse drugo je prealep-ljen hes.
Sli smo tje bolj ob azijanski strani. Povsod je veliko znamenitih krajev, vasi, gradov, ter smo se na marsi-kterih mestih ustavljali. Nektere naj nekoliko poznam-njam. Pervi je K u z g u n d ž u k, precej ob Skutari, ki ima zavetnik Evkuz-Liman. Istavros s staro greško cerkvijo. B ej 1 erb ej - Ke vi, velika vas z visokim lesenim gradičem, ki ga je postavil Mahmud II. Čengel-Kevi in K u 11 čl i. Na višavi je Kulle-BagČesi (stolpov vert), s sultanovim kioskom (letnico) med drevjem. Tukaj je bil Soliman skrit tri leta v Btolpu zavolj jeze njegovega očeta Selima I, ki je bil ukazal ga ubiti; srečnega se je pa štel, ker ga je vernivši se iz Egipta našel živega. Soliman je postal sultan, in je okrog stolpa vravnal lep vert. Nekdaj je bila tukaj tudi cerkev sv. Mihela vikšega angela. Gusel-Hisar (Lepi grad) in Anaduli-Hisar (azijanski grad). Čibuklu, nizek homec. Opat Aleksander je bil v 5. stoletji vstanovil samostan „čuvajev" ldxoi^rjtcov)) v kterem so samostanci molili in prepevali noč in dan brez preterganja. — ^ej-Koz, velika turška vas z naj lepšim zalivom ob Bosporu. Znamenit je bil nekdaj zavolj tako imenovanih rib mečaric, ki jih zdaj ni več v Bosporu. — Hunkar-Iskelesi, prelepa zelena dolina, priljubljen kraj vsih sultanov. Več prelepih poslopij je tukaj , posebno pa kiosk, ki ga je zidal egiptovski Mehemed-Ali iz egiptov-
deru nasprot sem vidil „Orjaško goro" (po turško Juša-Dag, t. j. Jozvetov hrib).   Ta gora ima dve predgorij,
48
namreč Madjar-Burnu (madjarBko predgorje) o severu, in Selvi Burnu o jugu. S te gore Be že vidi k Cerne-mu morju, — Anaduli-Kavak, terdnjava ob tako imenovanem Svetem predgorji". Bilo je ondi več ne-verskih tempeljnov, pozneje pa cerkev sv. Mihela. Na tem kraju so bile velikrat hude vojske, ker tukaj je bilo vselej kakor pervo branise BoBpora zoper napade od severa.
Precej nazaj od „Svetega predgorja," pa na drugi strani, je zaliv in velika kaj lepa vas Bujuk Dere (to je, velika dolina), ki se steza ob Bosporu. Vsak popotnik, ki pride v Carigrad, pride tudi v Bujuk-Dere, če le kolikaj more. Naj lepši gradiči in dvori stoje ravno ob Bosporu, ob kterem bo prijazne Bprehajališa pod velikanskimi javorji in drugim drevjem. Bogati carigraj-ski tergovci in nekteri konzuli imajo tu svoje zale dvo-rove, kamor zvečer pridejo s parobrodom in se drugo jutro v mesto nazaj peljejo. Kdor se ondi kaj časa mudi, zamore v kaikih (čolnih) ogledovati nadalje obojni breg proti Černemu morju, in pa bližnje kraje, ali pa tudi po dolini jezditi po suhem na evropejsko stran v vasi Bagče-Kevi in v Bel i grad v Traciji.
Nazaj v Carigrad sem se peljal b parobrodom Bamo nekaj čez pol pota, blezo do Kandili obazijanski strani. Od tam sva bo z Napoleonom prepeljala na evropejsko v Bebek (nekdanje Chelae), prelep kraj ob Bosporu ob prav prijetnem zalivu. Zavetnik je živ z ljudmi, dosti ladij in malih čolnov po njem stoji. Sultan ima tukaj bvojo letnico; tudi so toplice, pa džamija obdana z javorji; ,,kiosk", v kterem se divan zbira k pogovorom itd. Mene drugo ni toliko zanimalo kakor mala propaganda učenega Francoza in lazarista gosp. Bore ta, kte-rega napravo sem želel viditi. Res, v lepšem kraju bi skoraj ne mogel napraviti vstava za mladino , kakor je tukaj med zelenjem in drevjem ob Bosporu. Mična in origiuelna je vsa naprava, in ne manj prijeten vert, ki je z njo sklenjen. Bore med drugimi govori tudi arabski jezik in ima mladenče iz mnozih krajev. Govoril sem z mladim Bulgarom, in zdelo bi se mi bilo skoraj , da
je Slovenec, tako lahko sva se razumela in tako lepo so se zlagale ne le besede , ampak tudi naglas z našim narečjem. Tukaj in na Libanu sem se prepričal, da z Bulgari se ložej Slovenci razumevamo govore, kakor pisaje.
Čolne za Bospor imajo čolnarji dolge, pa lahne. Mislil sem, kdo ve, kako dolgo se bode treba še voziti tako rekoč samotež do Carigrada, toda skoraj nepre-vidoma hitro sta naji dva človeka tje prigugala in pa za dosti malo plačo, O mraku sem bil na bregu Top-Hane\
Se nektere kraje ob evropejski strani Boapora proti Cernemu morju naj omenim. Gre se tukaj memo že omenjenega Fundukli a (topovšnice), sultanovega dvora Dolma-Bagče" in mem Besi k. -Taša, ki je majhen zavetnik. Malo dalje je raznesena lesena palača ,,Čeraganw v sred-njevekovem zlogu in s kolonado (stebrovjem) ob morji, in zadej prelepi verti. Od vasi do vasi naprej so gradiči, dvorovi in letnice ob lepih primorskih ogradah. Sultanka — mati, Bultanove sestre, vizirji, ministri, pa-šati in sploh imenitne osebe imajo svoje letnice z vsim jutrodeželskim lišpom in zložnostmi ob prijetnem Bo-sporu, na tej ali uni strani. Ti gradiči, kakor sem že omenil, so leseni razun stebrov, ki so izsekani veči del iz enega samega marmornega čoka. Niso pa zato manj mični s svojimi nastropji, pomolji, mostovži, kioski, paviljoni, z raznimi olepšavami in vedno lepim in obnov-ljevanim zunanjim licem.
Perva parobrodova postaja je Orta-Kevi, velika vas s keršanskim in judovskim prebivalstvom, z gradičem Riza — pašata, džamijo matere sultanke v novem zlogu itd.
Jadra se potem ob gorovji Defterdar-Burnu in kmali se gre memo Kuru-Oečme (Suhi studenec), nekdanje Hestiae ali Anaplus, ki ima majhen zavetnik. Tudi tukaj je bil Konstantin zidal cerkev na čast sv. Mibelu, vikšega angelov. V 5. stoletji Bta v Anaplu stanovala pu-Šavnika in stebrostalca Simeon in D*»niel.
Arnaut-Kevi (Albanska vas) z greškimi prebivalci,
ob malem zavetniku. vSila voda tisi iz Černega v Srednje morje, zakaj v Cerno morje se izlija veliko rek. Moč tega toka se po več krajih Bospora očitno Čuti; ravno tukaj ima toliko silo, da kaiki (čolni) se morajo z vervmi dalje vleči. Zdaj pride Bebek, o kterem sem malo prej nekoliko povedal.
Od Bebeka do Bujuk-Dere-a :
Rumili-Hisar (Evropejaki grad), zidan od Ma-hometa II. 1. 1451, dve leti pred vzetjem Carigrada. Zastonj je cesar Konstantin XI oporekal in se skliceval na Btorjene pogodbe. Mahomet je poslance nazaj poslal in žugal, da bo žive oderl. Prav turška in Beustova je ta, kristjane stiskati namesto pogodbe spolnovati! Rabil je za zidanje gradu 1000 zidarjev in 1000 apneničarjev. Po neki čudni termi so m6gle terdnjave novega gradu zaznamnjevati ime Mahomet," vsak Btolp ima podobo čerke m (mim), ki ima v arabskem nekako okroglato podobo. Sozidan je bil grad v treh mescih; zidovi imajo debelosti 10 metrov (čez 30 čevljev) s primerno višavo. V stolpih so bile velikanske kanone, ki so Bilovite marmorne krogle tako deleč nesle , da je terdnjava popolnoma nad Bosporjem gospodovala. Najberže v tem kraju med Rumili- na eni in Anaduli Hisarom na drugi strani je bil postavljen most, po kterem je Darij peljal vojake v boj zoper Skite. Grad ima tri velike in nekaj manjših stolpov , in grebenasto obzidje; vse pa je na pol v razdjanji.
Balta-Liman (Sekirni zavetnik), kjer je uda 1. 1849 podpisana pogodba zastran podonavskih kneževin. — Stenia ali Istenia, majhen zavetnik in vas skoraj čisto keršanska. V tem zavetniku so velikrat Greki pričakovali sovražniako brodovje, ki je žugalo greškemu cesarstvu. Argonavti so bili nekdaj tudi postavili tempelj in steber „duhu rešeniku," ki so mu pripisovali, da jih je varoval v boju zoper Amikus-a, Bebriškega kralja. Konstantin Veliki je bil oboje posvetil _ pozneje sv. Mi-helu vikšemu angelu. Vidi se , da so jugovci prav posebno častili sv. Mihela, kar je očitno tudi pri vaih Jugoslovanih.
Jeni-Kevi (nekdanje Cantes Bacchiae), velika greška in armenska vas med vinskimi tertami in logi. — Te-rapia (Zdraviliše), nekdaj Pharmakia (strup, pijača), ktere vir sega v pravljico o Medeji. Novo ime je opravičeno, ker bistro pihljanje sope les od Mertvega morja kraj prav zdrav dela. Ima pa kacih 3000 greških prebivalcev. Poslanca francoski in angleški imata ondi svoji letnici. — Nato je kmali Bujukdere, o kterem sem že pisal. — Dalje do morja ob tej strani je Se Bujuk-Li-man ob predgorji Karibče, nekdaj Gvpapolis ali Jastro-bovšek, kteremu je natvezena basen o slepem kralju Phineju, ki so ga Harpije (malikinje viharjev) terpin-čile, dokler ga niso argonavti rešili. — Že ob Cernem morji je Rumili-Fener ali Fanaraki (evropejski svetilnjak).
VI.
(Kalcedon ali Kadi-Kevij zadevna deržava. Apolinov tempelj. Kse-nokrat. Cerkveni zbor kalcedonski in Evtihovo krivoverstvo. Na-predvanje katol. vere. Cerkev sv. Evfemije in njena znamenitost. Skutari. Pokopališe in „slavni" grob Mahmudovega konja. Laza-risti in bulgarstvo.)
Sedmega rožnika sem se z dragomanom Napoleonom prepeljal na parobrodu čez Bospor na azijansko stran Carigrada v mesto Kalcedon, po turško Kadi-Kevi (vas sodnikov). Kalcedon je staro mesto, zidano od Megarov 686 pred Kristusom, 17 let pred začetkom Bizanca, sedanjega Carigrada. Pozneje je bil Kalcedon glavno mesto majhne cveteče deržavice ob vsem azijanskem bregu mičnega Bospora, in imel je poganom sloveč tempelj malika Apolina. Modrijan Ksenokrat je bil doma v tem mestu, rojen 1. 397 pred Kristusom. Bil je Ksenokrat izmed naj gorečniših Platonovih učencev. Peržan Kozroa je imel od 616 — 626 to mesto v oblasti. Do Čistega razdjali so ga Turki in iz njegovih podertin so delali velike džamije v Carigradu. L. 451 je bilo tukaj v vesoljnem cerkvenem zboru zaverženo Evtihovo krivoverstvo (monofizištvo) in izrečeno je bila verska resnica, da v Kristusu ste božja in Človeška natora nezme-Šano in neločljivo zedinjeni.
Čutiti je, da bo katoličanstvo v tem predmestji lepo razcveta, ker zidali so ravno kar lepo novo cerkev Marije Device v nebo vzete. Močno me je veselilo, ker sem vidil tako gorečnost za katoliško vero med nekdanjimi prehudim sovražniki katol. vere. Podobo latinskega križa ima nova cerkev s prelepim marmornimi altarji in podobami iz Rima. Deseteri granitni stebri in drugi iz zelenega kamna pa belim marmornim obglav-jem so se kaj lepo podali. Pa cerkev ni bila še čisto dodelana. — Posebno zanimiva v tem klasičnem predmestji mi je bila stara cerkvica sv. Evfemije, v kteri, kakor je izročilo, Bta bila dva cerkvena zbora, če tudi je nekoliko čudno, kako bi bili očetje mogli zborovati na tako majhnem prostoru. Verjetno je toraj, kakor Isambert piše, da je ta kapela le na prostoru nekdanje veči bazilike. Odzunaj prav starikarske razkolniške cerkvice je preddvorček s plešami po tleh, po kterih je polno greških napisov; pa nisem utegnil študirati, če je pisana morebiti zgodovina zborov, ali kaj druzega. Cerkev tedaj imajo v oblasti greški razkolniki. Mlad, nižji duhoven je bil prav prijazen in mi je z veseljem razkazoval znamenitosti.
Iz Kalcedona sva šla z dragomanom peš nekako uro deleč čez homec, polja in mem silo velikega turškega pokopališča, ter sva prišla v predmestje Skutari. Pokopališe, Bilovit log s cipresami in a prehajališi vmča, je kaj dolgočasno, kakor bi ga pri nas naredili v kakem smrečji. Deska pri deski z napisi, pa tudi nekoliko veČi, celo marmorni spominki stoje po prostoru, in tur-bani so na verhu desk. Po cipresah je stanovanje ne-številnih golobov. Sploh imajo turki radi golobe; v preddvoru ene džamije v Stambulu sem jih toliko vidil, da naj ae pred njimi skrijejo uni na tergu sv. Marka v Benedkah. Skutarska zemlja je Turkom sveta, tam se je bila deržina Otomanov vstanovila; od tam se je mo-hamedanstvo razširjalo. Mnogi imenitni turki hočejo tam pokopani biti.
Na odločenem meBtu je bilo polno vozov in lepih kočij, ker turki močno hodijo svoje mertve obiskovat.
Še žene, ki so sicer vedno znotraj v stanovanjih, imajo pravico večkrat iti na pokopališče. V Bredi med grobovi je spominek, ki oko popotnikov poBebno nase vleče. Kupola je namreč na 6 marmornih stebrih, in to ni ne več ne manj kot prostor, kjer je bil pokopan Bultana Mahmuda naj ljubši — konj! .. Kaj čete turčinu to zameriti? Sej še kristjanje se nahajajo, ki konja ali psa bolj čislajo, kakor pa ljudi!
Skutari, ali Uskudar, je veliko predmestje, ter ima do 200.000 prebivalcev; katoličanov je kacih 400. Hiše so rudečkaste, lesene, dolgočasne. Očetje lazaristi imajo v tem predmestji svoj vstav ali menda le podružnico iz Galate, in so tudi imeli že kupljen prostor za novo, veči cerkev, ker tedanja kapelica je kaj majhna. Pravil mi je eden očetov, da posebno veliko Hervatov tje prihaja.
Že precej čez poldan sva se pripeljala z Napoleonom nazaj Čez Bospor na Galato k oo. lazaristom. Ta naprava me je posebno mikala, ker že iz Aleksandrije sem imel priporočilo do tega reda. Čast. oče Evg. Bore me je bil že prejšni dan v Bebeku ob Bosporu na kosilo povabil za ta dan. Imel sem ondi priliko marsikaj zvediti o bulgarstvu; dobil sem nekaj bukev v bulgar-skem jeziku, vidil tiakarnico, in kupil majhno bulgarsko slovnico od Mirkoviča, ki mi je bila posebno mična.
VIL
(Procesija sv. Reš. Telesa v Carigrada. — Sultan v mošeji. — Sultanovi?,. — Sultanova častna straža in častniki. — Derviški ples na Peri. Mlad dervišič. — Derviši vekami in njih divjaška božja služba.
Kulturo" na Jutrovo je potrebno nositi, pa kakoSno? — „Izlam,'' „deizem" in liberaluhovstvo. — KatoliSke cerkve na Peri in Galati.)
V četertek, 7. rožnika, je bila osmina sv. Rešnjega Telesa, in toraj po navadi prezala procesija ob 5 popoldan po predmestji Peri. Nikoli bi ne bil mislil, da katoličani v glavnem turškem mestu imajo toliko svobode in priznanja, kmali več kakor po marsikterih ker-šanskih mestih. Ceste in ulice, po kterih je šel obhod,
so bile nad vse nase dozdeve olepšane; velikanske preproge in draperije z gerbi, napisi, cvetličjem, so visele po zideh na gosto in velikrat skoraj od naj višega na-stropja do tal; luči in lučice, godba, majhni postavljeni altarčki ob oknih, hišah, nagosteno ljudstvo itd. je dajalo tistemu okraju neko posebno semanjost. Tudi du-hovska oprava je bila lepa in častitljiva. Obhod so imeli ta dan oo. kapucini, zdi se mi, da veljalo je sosebno francoskemu narodu, ker francoski konzulat je precej zraven cerkve in šel je konzul z obhodom. Iz cerkve sv. Antona je šel častitljivi obhod z Najsvetejšim po velikih ulicah nekoliko nakviško, in se je vernil navzdol ob kraju stanisa ,,di Bologna" in skoz male vrata na vert francoskega poslanca, kjer je bil pervi blagoslov ; nasproti v neki kapeli drugi, v tronu francoske cerkve sv. Ljudovika tretji; od tam smo šli naravnost po ulicah velikega francoskega dvora v cerkev sv. Antona nazaj, kjer je bil poslednji blagoslov. 50—60 je bilo duhovnov raznih redov, ljudstva vse polno, in po-V8od so se tako obnašali, da v turškem mestu zamore Človek vdovoljen biti. Posebno me je ginilo, ko so z višavi .(ti krat kar na gosto cvetlice na nas sule, in ko je bilo med čudo krasno oblečenimi otroci tudi nekaj angelcev 8 perutimi. Bil je eden otrčk viši angel Mihael s čelado na glavi, s tehtnico v levici in z mečem v desnici, kterega je mogočno kviško deržal, češ, da Be hoče vojskovati za Jezusa v naj svetejši skrivnosti. Solze morajo politi Človeka pri tem pogledu. Kar nisem se mogel nagledati tega prelepega angela. Muzikanti turški so jo lepo delali gredč za vodjašem zamurcem, in turška straža je resno deržala gole meče kviško kakor pozdravljaje, češ, da tudi mahomedan hoče kaj storiti za čast naj lepši skrivnosti na zemlji. Vsako občutljivo serce se mora topiti pri tolikem velikolepji, ktero apremJ«a in obdaja Častitljivo procesijo. Zdi se mi pa, da turški vojaki in glasbarji so bili Poljaki, saj morebiti po večini, Če ne vsi; vender ne vem prav.
Tega, pa tudi naslednjega dne v Carigradu ne bom svoj živi dan pozabil.
Kakor sem vidil v četertek katoliško, tako sem gledal naslednji dan mohamedanske slovesnosti. Bil je petek, toliko kakor naša nedelja. Vsak petek gre sultan v drugo džamijo molit. Ta dan je bil namenjen v Kul-lelej, precej deleč ob azijanski strani Bospora. O taki priliki ga tujci naj ložej vidijo, toraj sem se tudi jaz s spremljavcem ob 10 dopoldne na čolnu tje prepeljal. Godi se sultanov sprevod v mošejo z velikim blišem in slovesnostjo. Po obeh straneh brega je bila vojna nastavljena. Zraven mesdžida , bolj majhnega poslopja, je stalo naj višji častništvo v semajnicah, kakor, veliki se-raskier Riza-paša, pomornik (admiral) Mahmud-Ali-paša, tudi blezo Omer-paša, takrat še živ, pa Napoleon mi ni vedil za gotovo povedati, če je bil ravno tisti — prileten , z belo brado in rudečkastim čednim obrazom. Rad bi bil za gotovo spoznal tega nesrečnega odpadnika, če tudi bi mi bil merzel. Moj Napoleon, sicer precej po pldzarsko oblečen, se je z višimi in nižimi častniki tako po domače obnašal in pogovarjal, kakor bi bil z vsimi bratovšino pil, ki pa res niso bili tako terdi, kakor se sicer rado pri vojašini vidi, kadar je v paradi.
Kmali po 12 se približajo pozlačeni in prezali čelni z obilnimi snežno-belo oblečenimi jadravci. Dva čelna sta bila z nebom (baldakinom) in v enem teh je bil Bultan. Le malo sem ga zamogel viditi, ko je še v čelnu Bedel, ker tje se ni moglo, kjer je iz Čelna stopil, in šel je precej v mošejo. Imel je Černo dolgo brado in rudeč fes (kapico) na giavi, druga obleka, mislim, je bila černa. Vsi turški vradniki nosijo Černo suknjo, ki je nekoliko podobna tako imenovani talarni suknji pri našem du-hovstvu.
Sinček sultanov je bil ostal zunaj poslopja. Deček je bil viditi pri kacih 6-10 letih, pa kakor zamorjeno dete z bledim obrazom. Sedel je v kotu ozidja na stolu (še čudo, ker Bicer turki le čepe s podgibnjenimi nogami) in služabnik je bil pri njem. Na glavi je imel rudeč tarbušek in oblečen je bil v višnjevo suknjico in hlačice po našem — vse z zelenimi nacifranimi ob-
Sivi. Z njim je bil nekoliko veži deček iz cesarske soro-dovine, kterega pa je bilo viditi samo zdravje in življenje.
Nekako čarno-opanljiva je bila zlasti telesna straža sultanova. Nekteri z rudečimi vsaktero nakinčenimi plajši, drugi (blezo Arabi, Čerkesi, Arnavti) z belimi haljinami itd. Častniki sploh s černimi suknjami, rudečimi hlačami in tarbuši na glavi, pa z velikimi zlatimi kokar-dami. Tudi je bilo več kočij turškega in druzega ženstva.
Kake dobre pol ure so derviši peli po dolgočasni šegi svoji v mesdžidu, kar se je dobro ven slišalo. Nazaj se sultan ni peljal v lepih čelnih; šel je ,,incognito"
— natihoma, in njegova straža se je posedla v dva čelna;
— naj lepši čelni pa so Šli prazni nazaj.
Hitro sva se prepeljala z Napoleonom nazaj čez Bospor in na Pero, ker še nekaj posebnega mi je imel pokazati pred odhodom. Z opazovanjem derviškega plesa, ki sem ga vidil od iy2 do 2% se je dokončalo moje ogledovanje Carigrada. Ta derviški ples, kakor sploh moharaedanstvo, je prav žalosten dokaz, v kakošne zblode in spake človeštvo zaide, ako ne posluša razodenja božjega , ampak svojo lastno vmišljijo. Pripelje me moj vodnik v velik osmoogelnik na predmestji Peri, blizo turškega pokopališa; okrog pri tleh je mostovž za gle-davce in zlasti za mohamedane, kakor bi djal v kakem gledišu ali pri komedijah. Tudi zgoraj na okrog so mo-stovži in prostori za sultana, za nekako glasbo in drugi tudi za turško ženstvo.
Škornje mora zunaj pustiti in copate obuti, kdor gre mohamedansko opravilo gledat. — Kaj tedaj sem vidil?
V okroglem prostoru je stalo na okrog dvajset der-višev na klopici, ki je prav malo višji od tal. Bili so v haljah, rujavib, černikastih, sivih in vsaktere barve, ter ne vem, če sta imela tudi le dva čisto enako barvo ; na glavi pa so imeli nekake klobuke brez okrajev, kakor pine. Tudi so bili razne starosti. Kmali pride veliki derviš, prav star mož v rudeči haljini, se Bkloni pred unimi na tla in vsi derviši za njim, ter jim bere nekaj čaaa iz „korana" (mohamedanske biblije), in med tem
vsi na okrog čepe. Priklanjajo se z glavo, eni bolj eni manj ter sklonjeni ostanejo, nekteri skor do tal. l£o je branje jenjalo, se je pričela na gornjem koru godba flavte in škripanje gosel, ako sem prav slišal. Derviši glasbo v svojem obnašanji več ali manj spremljajo, gred6 pri strani poda po dva in dva na okrog, in na obeh nasprotnih krajih kroga, kjer so proti Meki obernjeni, se vsak mem grede globoko prikloni, — še zlasti pa tam, kjer je veliki derviš na pogrinjalu, se priklanjata po dva in dva, obernjena eden proti drugemu. Ne vem prav, če delajo te poklone velikemu dervisu, ali Meki, ali pa obema. V taki pastirski igri gred6 saj trikrat na okrog, in vsi so bosi. Da se znamnje z nekim šumom, in to je blezo znamnje, da se ples prične. Verhne halje zdaj na stran denejo ter v belih haljicah (kitljah) in nekacih kamižolah gred6 po versti zopet na okrog k staremu dervišu; višji se mu nizko priklonejo, nižji mu tudi roko poljubijo, in VBi imajo pri tem hodu roke križem čez rame. Naslednjič udri glasba za ples, derviši stoječi po sredi prostora se nekako sladko radujejo nad milo-divjaškimi glasovi flavte in darabuke (majhnega bobnič-ka). Poslednjič eden izmed njih povzdigne roke nad glavo, stegne jih nekoliko narazen kakor škarje, verze glavo na desno ramo in se začne sam okrog sebe sukati ter plesati z veliko vnemo; kmali za njim drugi, pa tretji in zlagoma so vsi v plesu ter se verte prav kakor fertavke. Zdi se mi, da včasi so roke plesaje kviško deržali, včasi pa jih križem čez rame imeli, ali kako je že bilo. V začetku so skoraj vsak le na svojem mestu, sčasoma pa se bolj in bolj med seboj mešajo, vender se nobeden ni z drugim terČil, nobeden padel ali se spotaknil, pa tudi šuma niso posebnega delali, ker so bili bosi. Iman, njih višji šeta, v sredi med fertavci, z rokami tleska, ali da z glasbo vred njih ples spremlja, ali da jih oaerčuje in priploskuje njih npobožni" gorečnosti.
Ustavijo se za trenutek; ali darabuka in glasba jih zdajci v novo spodbode, glasba nagliši pritiska in ple-savci plešejo z veČi ihto. To vertenje je terpelo ne mara
blizo tri četerti ure. — Ako Človek pomisli, da so mar-sikteri že stari vmčs, ki se s toliko resuobo tako trapasto vedejo, kako smešno-žaloatno je vendar to! Kaj mlajši je bilmladenček, nemara, prikacih 14—16 letih, bled revež, pa tako prijeten viditi, da nisem mogel oči od njega odverniti; prav v serce se mi je ubožec smilil in sklenil Bem ga za zmiraj v „memento" (spomin in prošnjo) pri sv. maši vzeti, da bi kdaj k spoznanju prišel. Priporočen naj bo tudi mojim prijatlom v ta namen. In ko še pridem v Carigrad, ne mara, pojdem gledat v „tekie" (dervišnik), če bode še ta revež svoje nožice tamkaj brusil. — Pristaviti moram, da ta dervišič se mi je zdel prijazen, vidil sem ga potlej tudi še zunaj; drugi so mi bili bolj odijudni na moj videz.
Ne vem že prav, ali vmčs ali na koncu plesa je „iman" dolgo in z nekako posebno vnemo dolgo molil, kakor so rekli, za sultana in za vladarje.
Derviši poslednjiČ kakor zamaknjeni na tlatelebijo; vstanejo, vzamejo halje, grejo še enkrat ali dvakrat okrog po sobi, pa iz sobane, kakor so prišli.
Taki derviši imajo svoje samostane ali ,,tekič" po mnozih turških mestih. Ti derviši so toliko prilj udniši od druzih mohamedanov, da puste tudi evropejce k njih plesom gledat; drugi pa so tako prenapeti, da tujca izpode z veliko jezo in žaljenjem, ako bi prišel v mes-džid med uro njih duhovne službe.
V predmestji Skutari pa so derviši-vekači; ti so Še le kaj čudni in divjaški! Nisem jih vidil, pa jih tudi ne maram viditi pri njih verskih, ali bolje reči, zoperverskih šegah. Ze njih ozidje je čudna zmes, zmetana iz vsih stavbinih zlogov, kakor piše Isambert. Po zidovih je orožje, kakor v kaki trinožnici, nekake pšice, ostri žeblji in veliko druzega. Derviši pričo svojega vi-šega ali „iman-a" kriče nekake molitve in pri vsaki verstici mečejo glavo nazaj in naprej z nevrednimi spa-karijami. Včasi kak musulman kakor občane s tim vedenjem, puhne med derviše, buti na tla in vede se kakor medved v gajbi.
Vstopijo se tudi ti derviši v versto, veržejo roke
križem na persih čez rame in počno kričati svoj : }tLa llah il Allahf va Mohammed rossul Allahu:, t. j., ni Boga razun Boga in Mohamed je njegov poslanec, — da se ne zdi več človeški glas; z zamolklim, hripovim glasom se vBi ob enem zaderejo, kakor zveri v zverinjaku, kadar so razdražene. Na zadnje že kar tulijo in se zaganjajo vsi ob enem nazaj in naprej vpijoči: t,Alah hu!%l „on je Bog!" —  Tako Isambert; če je reč presilil, ne vem.
„Iman" pa je pri migrabu (molitvini votlini) in jih oserčuje. — Pri takem počenjanji se je mlad deček odločil od množice, šel proti starcu; strežniki snamejo z žeblja na steni prav ojstro iglo in jo dajo ,,imanu", kteri je tu pa tam mladenču prebadal lica s tistim ojstrim železom, in revež ni naj manjšega znamnja razodel, da bi ga kaj bolelo. — Ako ti trinogi večkrat uboge dečke tako prebadajo, kakošne lica morajo potlej imeti in koliko jib pohabijo!
Terpinčijo se pa še na druge načine , naj berže še huje. Leta 1854 sem vidil v Aleksandriji takih fanati-karjev, ktere je cela derhal ljudi po ulicah spremljala, in so tu pa tam obstali ter gledali, kako sta se mnogotero z meČmi ubadala in se terpinčila. Tako, so rekli, se pripravljajo na božjo pot v Meko.
Osemletna deklica se je približala sama k „imanu," kteri jo je sprejel prijazno in očetovsko. Otroče se skloni na ovčjo kožo, ki je bila razgernjena po tleh, dva strežaja deržita imana, kteri v copatah stopi na herbet ti ubogi stvarici in ji na herbtu stoji nektere minute; kadar odstopi, deklica vstane vsa razveseljena. Pokladajo mu matere štiri ali petletne otročiče na kožo, ki jih iman nežno z nogami tepta, češ, da jih s tim vaih bolezen ozdravi. Pravil sem o drugi priliki, kako je v Bejt Dženu pri Damasku tudi starec starca ozdrav-ljal s tako hojo po herbtu.
Ali imate zdaj dosti od te ostudne divjačnosti?
Pač je treba „kulturo" na jutro nositi; pa ne ne-jeverske, kakoršno že tako imajo, ampak versko, kakoršno je imel Carigrad, pa jo je zgubil, odkar se je od Rima odločil, in pa zato ker se je od Rima ločil in
prinesel mu je Turek „kulturo", kakoršno sem ravno omenil v nekterih zgledih.
Kar tiče „izlam" ali mohamedansko vero, verujejo sicer v enega Boga, ali kakoanega Boga Bi mislijo? Dunajski „Cerkveni list" 25. listop. 1871 piše: „Akoravno izlam petkrat na dan edinost Božjo oklicuje z minare-tov Bvojih džamij, vender ga Cerkev zdajci in vselej zaznamnuje za neverstvo (ajdovstvo)... Bog, ki ga je oznanoval izlam, ni bil Bog keršanstva. Ni bil trojedini Bog, ni bil Bog odrešenja, ni bil Bog ljubezni. Njegov nauk je bil skoraj racijonalistiški uk" itd. Isambert pravi, da izlam se izteka v nekak „deizem," ali vero v Boga brez razodenja, če tudi ne pravi ,,deizem," ker ima Mohameda za preroka. V izlamu imajo sedanji liberaluhi nekako zerkalo, ponašanje z enakostjo, z nasprotno pomočjo, mesenoBt, deržavno omnipotencijo, zraven pa naj veči neBterpljivost (intolerancijo), kakor je pri liberalu-hih; k temu pa je še fatalizem ali vero v nespremenljivo preodmeno človeške zgode in osode njih posebnost.
K sklepu naj omenim, da katoličani imajo na predmestji Peri 8 in na Gralati 3 cerkve. — Prav veliko bi se dalo še pisati o Carigradu, toda popotnik le memo-gredč kaj pogleda in pove, nima naloge vsaki reči do dna segati, in mora gledati, da domu pride.
VIII.
(Poslovljevanje in odhod — Nekaj zoper nespodobne besede in klet vinjo. Predstvo Lojdovih parnikov. — Černogorci. Otoki zginjajo in se prikazujejo. — Andros, Tinos in drugi otoki; gora Ciknias in Eol. — Otok Sira in njegova znamenitost; pričke s prepeljevavci.— Ob jugu Grecije: Malea ali Šeut-Angel; Vatika; Čerigo ali Cvthere in malikinja Venera ter podobnost med obema. Matapan in nevarnost ob tem kraju. — Pomanjkanje olike. Kabrera, Sapienca, Mo-din, Navarin. — Prihod v Terst in domu.)
Prijazno smo se poslovili 9. rožnika s čast. oo. ka-pucini, pri kterih sem 5 dni bival, pa jih nisem mogel prisiliti, da bi bili kaj sprejeli za svoje BtroŠke in trud z menoj. Šel sem potem še k bosanskim oo. frančiškanom in čaflt. o. prednik me je s slovansko priljudnostjo
spremil na parobrod. Tudi moj zvesti Napoleon me je spremil prav na barko, pa hitel nazaj, kerdjalje, da ima še sv. Obhajilo opraviti. Prav zadovoljen sem bil s tim možem, kteremu je bilo skor več kakor meni ležeče, da bi mi prav veliko skazal po mestu in okolici.
Okoli 11 dopoldne smo odjadrali zopet po Marmara-morji v greško otočje. Zdaj ni bilo več toliko ljudstva na parobrodu in slišal sem le bolj ilirski jezik. Bogu bodi potoženo, da zgoraj na parobrodnem podu so se tudi nesnažne besede le prepogosto slišale. Kako lepo bi bilo, ako bi narod serbski, ilirski in hervarški ter jugoslovenski hotel nekaj prav gerdih besed opustiti, ki so tako nenravne, da bi si jih ne upalo pero zapisati, pa jih imajo premnogi zmiraj v ustih, in vender niso nič manj zoper oliko in spodobnost, kakor zoper ker-šansko čednost. O tej priliki naj pa še omenim, kako žalostno je, da tudi mnogi Slovenci nečedno kolnejo! Marsikteri misli, da ni „mošk," Če nima pri vsaki besedi na jeziku „hudič" ali „preklet," „pri moji duši" in enacih ostudnost! Še prav posebno nesramno je pa tisto „zakramentiranjeki so se ga od tujcev naučili. Gotovo je, da tisti, ki preklinja, ni olikan človek, če je tudi študiran. Jaz sem tudi te misli, da je preklino-vanje velik zaderžek, da v narodovnih prizadevanjih ima narod manj blagoslova in napredka. Kdor koli ima vero, je prepričan, da tam pravega teka in blagoslova Božjega ni, kjer se gerdo kolne. Naj opazuje kdo skoz več let deržine in hiše, v kterih se veliko preklinja. Kmali se začne kazati pri tacih, da je vse ukleto, in nikjer pravega teka in blagra ni. Tako je tudi v celih deželah. Kdor je tedaj pravi rodoljub, naj stori sklep, da ne bo klel in močno naj si prizadeva, da tudi drugi preklinjavci kletvinjo opuste. —
Še le o polnoči imamo priti v Dardanele; tedaj se peljemo po marmorakem morji 13 ur. V Dardanelah med terdnjavami se mora vsaka barka ustaviti, ktera po noči pride; le samo Lojdovo brodovje je tega prosto ter precej dalje gre, da se le potrebni oglasi opravijo. V ta namen je turški vradnik na parobrodu, od Lojda
plačan, ki je porok, da je res ravno ta parnik, ki gre ko pošta.
Na parobrodu je bilo precej sokolov Cernogorcev, ki so šli na otok Kerv (Korfu) in od ondot domu. To bo ti Čversti, močni, zdravi ljudje. Ne hotel bi Be zoper take vojskovati.
Drugi dan zjutraj ob 7 amo zopet jadrali ob otoku Miteleni in o B% blizo Kios-a (Chio); ta otoka smo pustili zdaj ob levi. — Grede proti otokom Gikladam me je opomnil eden mornarjev, da pri Santorinu, naj bolj južnem cikladskih otokov, se je bil Bpomladi otočič kar zgubil v morje. Trije drugi so pa na novic se prikazali. Tudi pri Čerigu se je otok na novo prikazal. Santorin je aam vulkanska (ognjometna) gora, s ktero so se godile že marsiktere spremembe. Zvečer o '/29 smo šli še memo KioB-a, drugi dan o V24 že med Andros-om ob desni in Tinos-om ob levi. AndroB je naj višej med Ci-kladami s kacimi 16.000 prebivalci in s pristanom Gav-rion-om; Tinos ima kacih 60 vasi in med 20.000 prebivalci do 8000 katoličanov in dobri zavetnik ,,Porto-Pa-normo. Gora Ciknias na tem otoku je znamenita zarad obilnih votlin, zato je zaznamnjana po basni kakor Eolovo stanovanje ; Eola so namreč častili neznabožci za malika vetrov. Ti otoki so le bolj pusto skalovje, vender pridelujejo na njih vina in svile.
O %6 smo obstali pred Siro. V dva homca je na tem otoku vsajena lepa množica prav Čednih belih hiš ; na spodnjem večem ob morji so greki, ob gorenjem pa katoličani s svojo cerkvijo sv. Jurja. Ob morji na suhi skali stoji lepo poslopje lazaret. Mesto in zavetnik je drugo znamenito mesto Grecije, ima 25000 prebivalcev, med njimi 6000 katoličanov. Škof, jezuiti in kapucini oakerbujejo katoličane. Otok Sira se je bil izmed vsih Ciklad naj bolj katoliškega ohranil in pod tem naslovom je bil dolgo časa pod francosko hrambo. — Že Homer omenja ta otok ko očetnjavo Evmena, zvestega Ulisovega služeta. Modrijan Terecid, Pitagorov učitelj, je bil tukaj doma.
Šel sem bil nekoliko na suho na otok Siro, invidil
sem goste množice ljudstva, zlasti po tergih , očitnih krajih in ob morji. Vse je bilo živo, vse viditi zunaj. Po ulicah in kotih je bilo polno jedilnih reči na prodaj. Ljudje so tiho in mirno sem ter tje hodili, ali sedeli — praznično napravljeni. Bila je namreč nedelja. Prišel mi je naproti o. Angelik, ki je z ravno to priliko iz Carigrada Sel na Siro, in rekel mi je, da ni nič kaj posebnega viditi, — vse v modernem slogu; toraj nisem maral ravno dolgo muditi se na otoku. S čelnom na pa-robrod nazaj se peljaje sem doživel malopridnost, ki se popotnikom po jutrovih krajih večkrat pripeti. Precej ko odrinemo, jamejo čelnarji za plačo nadlegati, da bi popotnike žulili, ker tako odiranje tujcev je pri mno-zih prav nesramna navada. Ker sem pa to že vedil, bq nikakor nisem udal, temuč glasno sem jim očital njih gerdobijo in pravil, da delajo z nami, kakor so delali tudi greki na otoku Kervu (na potu iz Tersta v Ale-ksandrijo o začetku popotvanja), da to je sramota za vse mesto itd. Ravno tako so vintali zanikarneži celo mornarje, ki smo se skupaj nazaj vozili. Dal sem mu na zadnje obljubljene 3 pij astre, pa nič bakšiša ne, ker so zanikarneži nagajali. Na Kervu, ki sem ga omenil, je bilo pogojeno s 6 franki za 14 oseb; nazaj gredč pa so hotli imeti po franku od vsacega, kar bo tudi dosegli, ker med silovitim dežjem so nas sukali po morji — ne hoteči ne tu ne tam. Naj bolji pomoček je pri tacih za-nikarnežih: molčati in se jim ne vdati, — kadar vidijo, da nič ne opravijo, že peljejo naprej.
Drugo jutro, 16. rožnika, smo že ob jugu prave dežele Grecije, namreč ob Moreji. Vse dni je bilo prav lepo vreme in kaj prijetna vožnja. Ob 8 zjutraj smo bili ob nosu Majea, ki se zdaj imenuje št. Angel, in ob hribu Vatika. St. Angelo je golo, le malo zelenkasto, skalovito hribovje. Ob poslednjem robu pri morji kažejo v skali stanovanje, ki je bilo prebivanje nekdanjega pušavnika. — Otok Oerigo, nekoliko dalje, nam je ostal na levi, ker jadrali smo po kanalu Cervi (Jelenovec). Ta otok Čerigo, nekdaj Cythere, je bil svoje dni mali-kinji Veneri posvečen in ji je prav podoben: Venera
namreč v resnici ni to, kar se ji pripisuje, temuč je trinoginja, ki ima ternove rebra in mačje zobe, s kterimi lepe lica razjč, kakor ta otok, ki je ves gola, pusta, ostra skala ter ne živf človeka, temuč ga ususi in poslednjiČ usmerti.
Nisi, Venus, ljubeznjiva, Ni a i zala, nisi mila ; Slast je tvoja pogubljiva,
Vselej si morivka bila! Kdor zahaja ti v nazočje,
Kmal' bo suh, ko to otočje. Pesniki zastonj te peli,
Te blaznivci milovali; V svojo smert so bli veseli, In v sramoti so zaspali; So v nesreči in propasti
Vsi prijatli tvoje slaBti!
Ob 10 smo bili ob čelu Matapanu (kap Matapan, nekdaj Tenare), ki je naj bolj južni krajic v Evropi in loči mesenski ali koronski zaliv od lakonskega ali maratonskega. To so klasiški, po šolah velikrat imenovani kraji. Ob Matapanu morajo mornarji pač dobro paziti, ker zraven nosa je morje 200 sežnjev globoko, malo dalje v Širjavo pa le samo 8 sežnjev. V dobrem mornarskem zemljevidu, kakoršnega sem na parobrodu kupil, je po vsih morskih potih in pri vsih otocih globočina morja zaznamnjana.
Na parobrodih Be je tudi lahko prepričati, kako Bilno svetu olike navadno manjka. Nekteri polegajo po parobrodu kakor bohi, ali se divje prepirajo , ali govore kričeči, da vse skoz ušesa gre, in vsaka deseta beseda je kletvinja ali drugo razžaljenje Božje. Mislil sem si: naj bi vender res kdo oliko ali „kulturo" na jutro nosil, bodi si kdor koli, da bi le res kultura bila! Tako imenovani olikani na parobrodih polegajo, posedajo, jed6, pijejo, tobak puhajo, in norčujejo; le malodkdaj se zgodi dakteri bukve v roke vzame, in le enega samega (greka) sem na popotvanji vidil, da je
nekaj molil, križa storiti pa nikogar nisem vidil. Je to mar olika? —
Proti 5 popoldne smo šli mem otokov Kabrere, Sa-pience ob levi, Modena in Navarina ob desni. To pa in nadalje so že bolj znani kraji, tudi v Danici velikrat imenovani, namreč v pismih misijonarjev, ki so popo-tovali v Egipt in v afrikanski misijon, in ne bom jih tukaj popisoval.
V Terst sem prišel 14. rožnika popoldan ob 6, od koder smo se bili na parobrod podali 2. sušca ravno tistega leta 1866. Ostal sem v Terstu do 19. zvečer in imel bi dosti lepega praviti o priljudnosti davnih in po-terjenih prijatlov, kakor so preč. gospodje Remic, Skala, Komani, dr. Šust in drugi, pa bojim se jih užaliti, toraj ostane med nami. 20. rožnika po polnoči sem bil spet v beli Ljubljani, kjer sem precej zopet skusil lepo ljubljansko priljudnost.
Iz Ljubljane v Terst in od ondot v Egipt.
(Izgovor in zagovor zavolj rakove pisave. — Odhod iz Ljubljane v Terst. Pri prijatlih. Priprava na odhod. Dalmatinci, slavni mornarji. Napredek v Aleksandriji. — Po železnici proti Kairi. Mareoti-5ko jezero in postaje. Velikanske Egiptovske ravnine. Delta in obojna Nilova toka. Posamezni prigodki. Prikazanje piramid. Pred Kairo in v Kafri.J
Ne čudi se, blagi čitatelj, ako se ti bo zdelo, kakor da bi jest mislil popotovanje na novo začeti, kerpričnem zopet od pervega konca. Morebiti še pomniš, kaj sem napovedal v začetku? Bil sem, bi djal, v skoku v obljubljeni deželi, napovedavši, da hočem še le ob koncu kaj zapisati o našem pogledu v Egipt, in zdaj moram biti mož-beseda. Preden se pa pride iz Ljubljane v Egipt, se utegne tudi tu pa tam kaj naleteti, kar človek rad pove, če že posluša vsakdo rad ali ne. Sej veste, vsak Človek ima to napako, da se mu mično in imenitno zdi, kar je sam doživel. Hočete ali nočete, ne pomaga nič: začel bom zopet pri beli, pa precej okajeni Ljubljani. Vender se pa nikar odveč ne ustrašite, ker šel bom tako urno naprej in proti koncu, da bi me vsak ne mogel dohajati.
Bilo je druzega sušca 1866 po polnoči, ko se po železnici odpeljemo proti Terstu z g. St. Srancem, kapi. na Brezovici, in g. Fr. Verličem, kaplanom pri Mariboru, ki sta se bila tudi odmenila v Sveto zemljo za velikonočni čas in sta mi bila po vsem potu neločljiva tovarša in zvesta prijatla, dokler se nismo v Bejrutu po opravljeni božji poti ločili, ker jaz sem želel še delj časa ostati v uni znameniti zemlji, in še kaj viditi, kar sem popisal v teh listih.
Suscev hladni vetrič je še pihljal, ko smo se pe-
ljali po skalovitem Krasu. Ko pa derdramo o ravnem zoru ob jadranskem morji proti Terstu, so pa vender že prijetno zelenele pohlevne oljkenin razveseljevali so nam oko cveteči mandeljni.
V Terstu (pri ,,Sandwirth-u") je že nekaj tovaršev čakalo, ter smo se sčasoma vsi zedinili in zbrali. Imel sem nekoliko Časa svoje prijatle in znance obiskati; in kar je bilo nas Slovencev, smo 4. sušca pri našem gostoljubnem rojaku šolskem vodju g. Jan. Komanu kosili ter se prav po domače veselili, — še zlasti, ko sta nas verla gospoda, preblagi ranjki korar Jožef Kovačič in profesor dr. Sust blagoserčno obiskala.
5. sušca smo maševali in imeli sv. mašo v novi cer kvi sv. Antona Padvana, po kteri nas je eden častitih gospodov v prijaznem nagovoru na marsikaj opomnil, kar nam je po potu dobro došlo, in zlasti prosil, da naj v sedanjih hudih časih molimo za papeža, za cesarja itd. Ob desetih dopoldne smo odrinili — nas 15 romarjev — na parniku „Avstriji" proti Aleksandriji. Načelniki na parniku so bili Dalmatinci I Ante Rosolj, II Franjo . Vickovič, III Baldasar Oirčič, IV Kristoforo Cipolovič. Imena vam pravijo, da so bili dalmatinski sokoli, od nekdaj slavni mornarji. Zdravnik je bil neki Šlezak, pek Kranjec iz Terzina, ki je prav dober kruh pekel, in povedal, da po vsih Lojdovih parnikih so peki Kranjci. Poti po morji ne bom popisoval; bila je v „Danici" že večkrat popisovana.
10. sušca ob štirih popoldne smo dospeli srečno v Aleksandrijo in prenočili na parobrodu. Drugi dan smo odmaševali v lepi frančiškanski cerkvi in se zdajci podali po železnici v Kairo. Zdela se mi je Aleksandrija od 1. 1854 tako spremenjena, da se nisem skoraj več zavedel. Denarji so bili od takrat že skoraj vsi drugi. Evropejska olika in razolika razodeva veliko moč do Egipta. Vozil sem se 12 let poprej po Nilu iz Aleksan-drije v Kairo in dalje; železnice takrat še ni bilo. Toraj mi je bila ta pot silo mična, in tudi deželo sem zdaj vse bolje in drugač poznal, kakor pa poprej, ker zdaj sem se po suhem peljal.   Ob 10 smo se vsedli in nekako
ob 3 popoldne smo bili že v Kairi; je tedaj nekaka pot, kakor med Terstom in Ljubljano, ali še malo krajši. Ta železnica je od leta 1855, poprej se je moglo popot-vati ali po Nilu, ali pa po suhem po cesti. Železnica gre v začetku precej dolgo časa po mareotiškem jezeru (birket Mariut), ki je s tesno ožino zemlje od morja ločeno , 3 ure široko in 7 ur dolgo. Ob levi strani je rekop Mahmudije, po kterem pridejo ladije iz Aleksan-rije v Nil. Bil je blezo naglovlak ter smo nektere postaje izpustili, da se nismo nič ustavili. Do postaje Da-manhur-a smo se peljali, prav naglo gredč, celih pet če-terti ure. Vmes je bila samo postaja Kafer-Davar. Vozo-vlaki 2. reda so se mi zdeli malo slabši od naših evro-pejskih. Bili smo sami jeruzalemski potniki skupaj v enem vozu; precej zraven nas v drugem vozu pa je bil voz veljaških arabov, mladih in starih; mladi mahome-dani so nezmčrno šnekedrali in modrovali čez to in uno, stari so bolj tiho sedeli, — eden je bral veliko knjigo — menda koran. Vidil sem zdaj, česar se nisem nadjal, namreč nepregledljivo velike polja z njivami in setvami, sem ter tje z vasmi vmes, pri kterih so palmovi in ci-presni logi, sicer po polji pa ni kaj dreves. Globokeje smo prišli v deželo, več je bilo palm, lepši polja so se kazale. Vse je bilo prepreženo s prekopami ali kanali, po kterih se njive in polja napajajo iz Nila. Pšenica, se je vidilo, da je imela začenjati zoreti. Hiše po vsih vaseh so iz ilovice, razun unih, kterih posestniki so Evropejci. Povsod sem vidil jezdicev na konjih in oslih ter sploh delavnih ljudi v zelenih haljinah; hotel bi staviti, da so se pred 3—4000 leti ravno tako nosili, kakor zdaj. Pogosto smo vidili tudi velbljude ali kamele. Železnico je bilo lahko delati po tem ravnem polji; ni bilo treba prerovov, ne potovodov ali viaduktov, le čez prekope so narejeni mostovi.
Druga postaja je bila v Kafer-Zejat-u. Tukaj gre železnica čez levi Nilov tok, kteri^ se izteka pri Kozeti v srednje morje. Železni most, ki so ga Še le v kratkem naredili čez Nil, ima 12 obokov in je veljal 10 milijonov frankov. Dolgo časa je bilo treba na barkah
prevaževati tudi železnično osebstvo in robo. Drugi oddelek, ki z unim dela tako imenovano Delto, ima svoje ustje pri mestuJDamieti. Ob tej staji je gostilnica, v kteri Bva kosila s Cehom g. Večera tom, ki je šel za novega vodja v jeruzalemski avstrijanski hospie. Bilo pa je kosilo precej osoljeno, kajti za steklenico ola in kake tri že merzle jedi (bila sva nekaj že zamudila) sva plačala 15 frankov ali 3 tolarje. Tukaj smo vidili frančiškana Br. Dragotina Sotelius-a, roj. iz Maribora, ki je sedaj v Kairi in je bil na potu v Mansuro, kjer imajo oo. frančiškani majhen hospie. Nekteri naših so mu povedali, koliko sva plačala v gostilnici in rekel je: „Tukaj se deva vse na zlato tehtnico." Tudi v Aleksandriji in Kairi je dragina po velikih gostilnicah, in kdor ni dobro podkovan, mora gledati, da ne zajde v take. Iz Tante, od koder je bil prišel, je namreč stranska železnica do Ma-halet-el-Kebir-a in od ondot se po desnem curku Nila pelje do Mansur-a. V tem mesticu, ki ima še le v 13. stoletji svoj začetek, je bil 1. 1250 sv. Ludvik kralj v jetnistvu.
Od Kafer-Zejata do Tante smo se peljali po tako imenovani Delti. „Tanta", nadaljna postaja, je bogato tergovsko mesto, kar se je precej vidilo, ker vse polno ljudstva je bilo zunaj in po vsih prostorih. Pri daljni „Birket-es-Sab-u" nisem spazil nič posebnega, ako se noče za posebnost šteti, da je kamela nesla celi šotor, kakor kako poslopje, blezo z ljudmi notri; — ali pa oslovsko celo rebrovje, ki je, ko pervo znamnje še zmi-raj žive jutrovske nemarnosti, kar pri poti ležalo. Velike gerde luže tod, mislim, morajo kraj nezdrav delati. Polje na okrog pa je silo lepo obdelano. — Od postaje „Benha-1' Assal" gre stranska železnica do „Zagazig-a." V tem kraju gre železnica čez drugi Nilov tčk, ki se izlija pri Damieti. Dalje grede se kmali prikažete proti jugo-izhodu dve veliki piramidi, in tudi Kaira se bliža, ker le eno samo uro je Še od „Bežhe". Na neznatni postaji „Kaliub u" se vlak še ustavi ne. Od Aleksandrije do Kaire gre železnica vse skozi po ravnem, nobenega hribca
ni bilo treba prerezati. Pred Kafro so me kaj razveselili silo lepi vertovi s prelepim zelenim drevjem.
Smo tedaj v Kairi, sredi Egipta, v deželi, kamor je bil v silo davnih časih prišel Jakopov sin egiptovski Jožef in je dosegel toliko slavo; v deželi, kamor je bil pred 1866 leti prišel drugi Jožef z Božjim Sinom Jezusom in z Marijo njegovo Materjo o begu pred Herodom; v deželo, kjer je slovelo toliko svetih mož, toliko pusavnikov, in ktera je sploh s svojo zgodovino tolikanj imenitna.
IL 3w«9*r^*fc
(Kratek popis Egipta: Ime; vreme in gorkota ; pridelki; prebivalstvo ; kratka zgodovina. Opis Kafre in ondotnega početja. Ime, začetek, prebivalstvo, stanovanja, lega, raznoteri narodi itd. Ježa k piramidam. Otok Koda in nilomer. Kaj so piramide ? Kobacanje na Keopsovo — naj visi piramido. Kako so zidane piramide ? Višava in velikost Keopsovo piramide; razgled z nje, njeno znotranje in najdenje Keopso-vega groba.)
Egipt se imenuje kacih 150 milj dolga dolina in struga spodnjega Nila od srednjega morja do pervih vodopadov ah slapov pri Asvanu. Ime Egipt je po misli mnozih ravno tiste korenine kakor Kopt; Izraelci so imenovali to deželo Misraim in domačini jo zovejo Maser, — nekdanje domorodno ime je bilo Kemi, to je čern, černa zemlja, v razloček od rujave zemlje v pušavi. Ob obeh straneh je namreč dežela s pušavo omejena. Vender pa vlada egiptovskega namestnega kralja seže veliko dalje gori ob Nilu. Kacih 20 milj pred Nilovim ustjem se razširja tako imenovana Delta, egiptovska nizka zemlja, ktero Nil napaja s 7 svojimi raztoki in neštevilnimi prekopami. R6k razun Nila dežela nima; ravno tako pravih hribov ne. Ob Nilovih straneh je nekoliko višave, ki dela strugo, pa obgorovje nikjer ni čez sto čevljev visoko.
V Egiptu malokrat dežuje, namerilo seje, da v gornjem Egiptu več let celo nič deževalo ni. Zato mora vso rodovitnost vzrokovati Nil s svojimi vodotoči. V Delti dežuje večkrat.
Srednja gorkota je v Aleksandri]i 16, v Kafri 18,
v Tebenu 23 stopinj po R. Naj bolj vroč mesec je avgust in doseže gorkomer vČasi 32, v gornjem Egiptu čez 40" R. v senci. V zimskih mescih po nočeh je pa dostikrat prav hladno.
V Egiptu se prideluje dura, všenica, ječmen, bob, leča, tobak, riž , pavola, sladkor , predivo , indigo itd. Logov nima dežela, razun palmovih; sem ter tje rastejo divje smokve, nilske akacije in tamarinde. Zraven navadnih domačih žival je veliko velblodov in bivolov.
Ljudstva utegne biti čez poltretji milijon; med njimi do 1,750.000 mohamedanskih Arabov, do 160.0JO keršanskih Koptov, 12.000 Turkov, 5000 Sircev, ravno toliko Grekov in Judov, 2000 Armencev.
Zlasti po mestih je veliko zamurcev in Evropejcev, tudi nekaj Nubijancev. —■ Egipt se je nekdaj delil v gornji in Bpodnji Egipt, zda] se deli v tri dele: „Masr-el-Bahri" (spodnji), „ed-Dustani, (srednji), in „es-Said" (gornji Egipt).
V zgodovini egiptovski je še veliko temnega. Gotovo je bila dežela že pred več kot 2000 leti pred Kr. močno obljudena. Olika, kakor menijo učeni, se je pričela ob severu in ni prišla od juga, iz Etijopije, kakor se je poprej mislilo. Za pervega zgodovinsko znanega kralja imenujejo Menes-a ali Mena, kteri je vstanovil stolišče Memphis ob levi strani reke Nila. Zgodaj so zidali z obdelanimi kamni, izobraževali zmiraj bolj tako imenovane hieroglife ali slikasto pisavo in jeli zidati piramide. Piramide tako imenovane Gizejske, zraven Kaire, kterih naj viši je Keopsova, bi bile zidane pod kralji 4. in 5. dinastije, po Lepsiu čez 3000 let pred Kr. (?). — Po letu 2000 so priderle ob jugu v deželo množice arabskih pastirskih narodov „Sasu," ki jih zgodovinarji imenujejo „Hiksos" in so ondi čez 500 celo kraljevali.
L. 1702 pred Kr. je prišel v deželo očak Jakob s svojimi otroci in vnuki, in 1. 1487 pred Kr. je peljal Mozes Izraelee iz dežele. (Prim. „Bibl. Gesch. Dr. Schu-ster, Freib. 186L str. 173 in 223, kjer je pojasnjena
61
tudi razmera med 215 iu 430 leti njih bivanja v Egiptu in na tujem.)
L. 525 pred Kr. so priderli Peržani in so si pod Kambizom podvergli ves Egipt ter ga spremenili v peržanske okrajine. Cez 405 let je postal še za 65 let samostojin in vstanovil je zopet nove dinastije pod Manetom do 30 dinastije. Leta 340 so ga Peržani v drugo oropali. Osem let pozneje ga je vzel Aleksander Veliki, čigar vojvoda Ptolomej se je dal za kralja izklicati in je vstanovitelj Ptolomej cev.
Greško gospostvo je bilo propad za egiptovsko na-rodovnost, in Aleksandrija je postala središe kraljestva, greške učenosti, pa tudi greškega lispa. Mnogi paganski tempeljni so bili zidani ob tistem času po Egiptu, kterih
Edfu, Philah in drugod. Zmiraj veči spačenost, ki se je iz gospodovalcev razširjala med narod, je pod Kleo-patro deržavo pokopala. Po bitvi pri Actium-u, 30 1. pred Kr., je Egipt postal rimska okrajina.
Keršanstvo je že sv. evangelist Marka precej v začetku oznanoval v Egiptu, razširilo se je kaj hitro ter ni le samo mest in vasi, ampak tudi pušave in samote z verniki napolnilo. Vender se je vmes tudi pagan-stvo še dolgo ohranilo. V Philah je bil Izisovo maliko-vanje še le v 6. stoletji odpravil cesar Justinijan.
Pri delitvi rimskega cesarstva 395 po Kr. je bil Egipt pušen jutrovskim cesarjem; 1. 638 ga je premagal Amru, vojvod Omarja Kalifa. S povodnijo arabskega ljudstva je prihrumelo mahomedanstvo v deželo in domačini s keršanstvom vred so bili skoraj čisto zaterti... To tedaj je nasledek nravne spačenosti, kar naj bi si tudi naši liberalci za ušesa zapisali in vere ne zatirali. Razne vladarske deržine so se dalje pulile za gospostvo, dokler ni 1. 969 dežele oropal Moes , fatimidovski kalif, kije dal vstanoviti Kairo. Fatimidovce je 1. 1171 vergel Sallah-ed-Din (Saladin), čigar gospostvo je terpelo do sredine 13. stoletja. Leta je odgojil mameluke, to je, vojake iz kupljenih sužnjev, kterim je posestva po deželi delil tako, da so si le-ti kmete kmalo čisto podvergli in
razdertine se še
iraj vidijo v Theben-u, Esneh-u,
si 1. 1250 naj više gospostvo v taki meri pridobili, da so si sami volili vladarje sultane. Mameluki bili so rojeni kristjani ; kupovani so bili pri 7 ali 8 letih po Ge-orgiji, Mingreliji, Kavkazu; carigrajski tergovci so jih vlačili v Kairo in jih prodajali ondotnim bejem. Beli ljudje in lepe rasti so bili.
L. 1517 je turški sultan Selim I deželo oropal in jo s svojo deržavo zedinil; vladali so nadalje deželo pašati v imenu turških sultanov; vender so pa mameluki še zmiraj imeli veliko moč. Ravno v vedni puljavi med obema je dežela zmiraj bolj terpela.
L. 1798 so bili Francozi pod vojvodom Napoleonom napadli Egipt, ter je bilo v bitvi pri piramidah pobitih 7000 mamelukov, čez 4000 pa se jih je razkropdo. L. 1806 je postal Mehemed Ali egiptovski poglavar, ki je mameluke do čistega iztrebil, si vstanovil redno vojsko, pa brodovje na vodi. Potem je veliko storil v povzdigo dežele, pri čimur je bilo sicer tudi veliko krivice in sa-mosilstva. Kmetje n. pr. so bili primorani ves pridelek prodajati namestniku po samovoljno postavljeni ceni, za svoje potrebe pa jemati žito iz vladinih magazinov. Vender pa ni smei noben drugi v deželi biti trinog in tiran, kakor le on sam. Hvale vredne so njegove prizadevanja za varstvo dežele pred tatovi in razbojniki.
Mehemed Ali si je po svojem sinu posinovljencu Ibrahim-pašatu 1816 podvergel Arabijo, Nubijo, Sennaar in Kordofan. Potem se je Porti v prid vojskoval zoper Greke. Poslednjič pa se je spravil nad Sultana samega in vzel mu je 1831 Sirijo ; po posredovanji evropejskih vlad pa je dobil v pomirjenji v Kiutahii (1833) samo poglavarstvo nad Sirijo. Pa spet se je vnela vojska 1. 1839 in Ibrahim-paša je v novo otepel Turke, turško brodovje je k Mehemedu prestopilo in Ibrahim je že protil Carigradu ; kar se evropejske moči zopet Turku v prid vmes vtaknejo in Mehemed Ali-a k miru prisilijo. Po takratni pogodbi se imenuje egiptovski vladar na-mestni kralj in nasledujejo mu v vladi njegovi moški mlajši. L. 1847 se je bil stari Mehemed Ali zmešal in Porta mu je Ibrahim-pašata postavila naslednika, ki je
pa kmali potem umeri — še pred Mehemed-Ali-em. Naslednik je bil M. Ali-ev vnuk Abbas-paša. Leta je umeri 1. 1854, ko sem bil ravno tudi jaz z g. Kirchnerjem in drugimi duhovni v Aleksandriji. Imeli smo mladega za-murskega kuharja in mislil je g. Kirchner, kdo ve, kako tehtno novico mu bo naznanoval, rekoč: „Abbas-paša mat" (Abbas paša je umeri). Odgovoril pa je nekako to-le: „Kaj, če je umeri? Bil je Mehemed Ali — je umeri; bil je Ibrahim paša — je umeri, in kaj je meni mar, če je tudi ta umeri ?
Ko je bil čez malo dni potlej Said paša za naslednika razklican, smo bili že vKairi in bila je zvečer silo velika, prava orientalska razsvitljava po mestu, pa olepšave so bile nekako pataglave in brez točne rednosti, ali bi djal, bile so „arabske".
Podajmo se pa zdaj nazaj k poslednjemu popotvanju.
Stopivši v Kairi iz kolodvora in prestopivši „Bab-el-Hadid" (železne vrata) prideš v nekterih minutah k lepemu drevoredu „Esbekije" ali „Muski," ki je središe „francoskega oddelka," in ob kterem je tudi več velikih gostilnic in zlasti kavan. Mi pa smo šli nekoliko dalje v gostilno „Viktorija."
Kaira se imenuje po arabsko „Masr" ali pa „Masr-el-Kahira. Kahira pomeni „Z mag o vita." L. 973 po Kr. je mesto vstanovil Goher, vojvod kalifa El-Moeza, pervi iz Fatimidovcev, kije v Egiptu gospodoval. Sallah-ed-Din (Saladin) je bil Kairo obdal z obzidjem in grad zidal zraven na višavi. Za Carigradom je Kaira naj veče mesto na Jutrovem. Staro mesto, ki je bilo bolj proti zahodu, se je imenovalo „Fostat", zdaj pa „stara Kaira" (Masr-el-Atika). L. 1835 je strahovita kuga pobrala do tretjine prebivalcev, njih 80.000; pri vsem tem zdaj šteje mesto čez 300.000 duš, in sicer kacih 260.000 musulma-nov, 12.000 Koptov, 9000 Evropejcev, 4000 j udov, 2000 Grekov in ravno toliko Armenov. Mohamedani imajo kacih 400 džamij in mesdžidov; razni kristjanje pa do 30 cerkev, judje 10 sinagog. — Kaira je popolno jutro-deželsko ali saracensko mesto; arabski zlog Je tukaj manj mešan z bizanškim in sirskim, kakor v Damasku
in drugod. Hiše so po verhu vse skozi plane, v znotra njem in zunanjem je več fantazije in poezije, kakor pa rednosti in ravnomerstva. Pri boljših hišah in poslopjih je polno stolpičev, stebričev, deržajev, mostovžev , po-molij, omarstev, dolblin, omrežij, zrezljanih olepšav itd. Glavni izgled iz sob ni na ulice, ampak na dvoriše, na ktero derže močne vrata, ki so hudo zapahnjene. Na dvorišu so studenci, vodnjaki skakavci, cvetličje, zelenje, drevesa, toplice. Precej pred dvorišem je pri bogatih „mandara" ali soba za obiskovanje, olepšana s prelepim marmornim, pisanim tlakom, s sloniši, blazinami, preprogami itd. Vse je pisano, okinčano, vse se sveti.
Mesto se razširja pod homcem ,,Mokatam," po vsih strančh ga obdajajo palmovo drevje, akacijski in siko-morski drevoredi, zelene polja in verti. Izmed rudečkasto-temnih hiš in belih dvorov kupe na kviško neštevilni „minareti" ali stolpi musulmanskih molišnic.
Razun evropejskega oddelka je mesto skoraj brez redovnosti; ceste in pota so veči del prav ozke, zvite, ulice menda zlasti tudi zavolj silne vročine tako tesne, da od obeh strani hišne preproge, mostovži in opažbe nekako čez vise" in se veči del po mraku in po senci hodi. Po mnozih kotih bi s tujcem lahko storili, kar bi hotli, ako bi ga potuhnjeno napadli. Veliko mošei in hiš je po 2 do 3 nadstropja visokih in skoraj povsod so namesto oken s šipami le tenko zrezljane omrežja.
Ob Kairi teče reka Nil, ki dela ondi več otoČičev. Mesto ima 4 velike terge, 8 glavnih cest (sikke), 53 oddelkov, in 71 mestnih vrat. Jutrove mesta so namreč po noči vse zaperte, in ne pride lahko v mesto, kdor dospč še le v mraku.
Ne vem, če je še v kakem jutrovem mestu viditi tolika mešanica raznih ljudi, žival, nčš in vsakterih reči in stvari, kakor v Kairi. Tu te sreča v kratkem času fellah (kmet) v zeleni halji, neukroteni Beduin na konji, kopt, jud, grek, zamurci od naj černejšega do komaj znatne černikosti, turki v belih, zelenih ali rudečih tur-banih in drazih kaftanih (verhna obleka), drago vezenih kamižolah in pisanih pasovih; vojaki v beli obleki, oii-
Špani turški sobni sužnji, jezditi na konjih, velblodih, osličih, pozlačene prelepe kočije, pašati, katoliški duhovni raznih obredov in drugoverski služabniki, popotniki in sploh tujci iz premnozih krajev.
Ker je veči del gnječa ljudstva, toraj pred kočijami letajo tekavci in kričijo: „Gruarda, g u ar d a!" (Pazi!). Osličarji velevajo, komandirajo zadigrede* svoje gospode jezdice kričijoči: ,,Jaminak" (Na desno)! „Ši-mdlak" (Na levo)! „Riglak!" (Pazi na nogo! kadar se zavije okrog ogla, da bi se ob kamen ne oplazil.) „Da-herak!" (Pazi na herbet) itd.
Latinske katoličane oskerbujejo v Kairi naj bolj oo. Frančiškani, ki imajo ondi svoj samostan. Sestre dobrega Pastirja imajo šolo 4 razredov, v ktero hodijo deklice vsih verstev; mladino moško pa učijo „usmiljeni bratje." Imeli smo premalo časa, da bi bili ogledali naprave raznih obredov.
12. sušca smo se vzdignili skoz dolgo mesto Kairo in potem skoz staro Kairo proti slovečim gizejskim piramidam.
Pri otočicu Rodi smo se z živino vred prepeljali čez Nil. Bil je silovit prepir, kakor vselej pri enacih priložnostih, ker prepeljevavci niso nikoli dosti plačani; tujce terpinčijo, kakor naši liberaluhi katoličane. Otok Roda (Džeziret-el-Rudah), pol ure pod Kairo, je po izročilu tisti kraj, kjer je bila Faraonova hči Thermutis našla Mozesa. V Hasan-pašatovih dvorih na tem otoku so shranjene Nilove bukve, pravijo Arabci. Kaj vse je popisano v teh bukvah, kdo ve? Ravno tam je postavljen Nilomer fmekijas), kteri meri narašaj ali nastop reke Nila. Kadar Nil nastopa, se po trikrat na dan okliče po mestu, koliko stopinj ga je že. Kadar doseže reka 22 komolcev, takrat so polni vsi vodotoči ali kanali. Ce je voda višji, je nesreča, ker dosega vasi in prestopa jezove po polji.
Silo lepi palmovi logi in zale polja so dalje od Fostata, skoz kterega smo jo urno mahnili proti zahodu. Kake tri ure deleč utegne biti od Kaire do gizejskih piramid.
Oez nekaj časa smo zagledali te tolikanj imenitne
n starodavne ozidja, okrog kterih je pesek in pušava. Kaj so piramide V Na pervi pogled vsak lahko previdi. da celi griček, koder stoje piramide in druge zidave, ni drugo kakor pokopališe, in piramide so velikanski spominki na tem pokopališu. Spominki in pokopališa so podzemeljski (rake) in nadzemeljski, kakor pri nas. Veliko je podsutega s peskom, kar je bilo poprej nad zemljo. Po več krajih kopljejo in dobivajo stare grobe, denarjev in raznih starin. Previdnosti je pa treba, da kdo od fellahov penezov ne kupuje, ker veliko je ponarejenega in se prodaja za starino. Kdo ve, kakošne skrivnosti in znamenitosti so še pod silnim kupom peska? Blizo tam so tri velike in več manjših piramid s tako imenovano Sfingo (Sphinx) vred. Na naj višji, Keopsovo piramido smo nekteri kobacali, vlečeni od Arabcev. Prišel sem do verha nekako v četerti ure in kake 3 - 4krat sem nekoliko počival. Ni res, da je tako težko na piramide priti. Kdor je le malo hribov in robov vajen, brez vse skerbi in tudi brez tuje pomoči prav lahko na verh pride. Toda Arabci ne dajo miru ter mora vsaki dvema ali trem se izročiti, ki ga vlečejo in o vsaki priliki za bakšič beračijo. Mora se reči, da so neznansko nadležni in dosti več kot ciganske sorte.
Podnožje je pri tej piramidi velikansk štiriogelnik. Zidovje od zunaj je iz samih štiriogelnatih kamnov, pa razne dolgosti in razne veličine. Pri zidavi se je vsaka plast za široko klop notri umaknila, pa ne v ravni ridi ob straneh, ampak raznotero in nekako zmešano. Sem ter tje se mora precej visoko pognati, da pride na bližnji višji kamen, po druzih krajih manj. Po 3 — 4 čevlje visoki so kamni. Tako zidava od vsih 4 strani zmiraj bolj skupaj gre, in na verh, ko bi bila piramida čisto izpeljana, bi se končala s piramidalnim kamnom. Toda manjka je nekoliko na verhu, ter je pričeljena. Silna je višava, in komur se rado v glavi verti, mu ne kaže na to visočino kobacati.
Na verhu je ta piramida pričeljena ter leže brez reda sem ter tje velikanske obdelane skale. Stiroglatega pro-
štora utegne biti za veliko sobo. V ploše je vdolbenih veliko imen od obiskovalcev. Tudi meni se je ponudil Arabec, da mi hoče vsekati za nektere pijastre ime v skalo; zdelo se mi je pa, da ni ravno toliko ležeče, če sem zapisan ali ne na tem spominku nekdanjega trino-škega dela, in mu nisem hotel privoliti.
Zastran višave je težko pravo zvediti, ker po očesu človek ne more zmeriti enega in druzega, pisavci pa niso edini. Eni pravijo, da bi zamogla cerkev sv. Petra v Rimu s kupijo vred v Keopsovi piramidi stati; po Herderovem leksikonu pa je Cerkev sv. Petra 503, omenjena piramida pa zdaj le 460, in v začetku je bila 480 čevljev visoka. (Morebiti ima pri vsakem druge sorte mero.) Po vsaki ceni je strahovita velikost te piramide ter ima, kakor menijo, 90 milijonov kubičnih čevljev kamenja v sebi. Eden pisavcev terdi, da nobena človeška roka ne more z verha Keopsove piramide do dna zagnati kamna, temuč da kamen ostane že na tretjem ali četertem delu njenih stopnic. Žal mi je, da nisem tega poprej bral in poskusil, ker zdi se mi vender skoraj preveč rečeno.
Vidijo se s piramide proti vshodu zeleno polje in vasi med palmovim drevjem; že unkraj Nila je Kaira z gradom in neštevilnimi kupljami in minareti ob nizkem gorovji Mokatta; ob Nilu v stran proti vzhodu so med palmami podertine nekdanjega mesta Memphis-a, od koder so se zidale te velikanske piramide; proti jugu se vidijo v precejšni daljavi druge piramide; proti zahodu je pušava.
Zraven te piramide ste še dve drugi veliki, in vse so tako postavljene, daje vogel proti voglu. Pravijo, da piramide so bile poprej po vsih straneh z obdelanimi kamnitimi plošami tako pokrito, da so bile gladke; zdaj pa da so te kamnite strehe na tla zdersale in vsaka stran je podobna stopnjicam — na_ kviško zmiraj ožjim.
V oserčji teh velikanskih ozidij so bili grobi kraljeve deržine. Stiroglato tesno žepno, kakor v druge grobe, derži nekoliko višej od tal, od severne strani v piramido.   Ta vhod je bil nekdaj terdo zadelan, kakor
je bila navada pri vsih grobih na Jutro vem; — tudi pred Kristusov grob so bili kamen zavalili. Več zno-tranjih potov in mostovžev derži v razne razdelke, kte-rih eden je globoko pod piramido v zemlji. Ravno v sredi ali v sercu piramide je velik hram, ki se imenuje kraljevi hram, in tukaj je še kamnita rakev ali truga kralja Keopsa ali bolj prav Kufu-a, ki je bil že v življenji dal to kamnito goro zidati. Soba je 19 čevljev visoka, 34' dolga, 17' široka. Nekoliko spodej je kraljičin hram, kjer so obhajali mertvaške slovesnosti. Dolgo časa je bilo v kraljevem hramu tudi maziljeno in povito kraljevo truplo (mumija) ohranjeno. Neki kalif pa je slišal, da je v piramidi veliko zlata, toraj da razdirati, najde skrite in skrivne pota in poslednjič kraljevi grob z mumijo v njem in z zlato plošo na persih, na kteri so bile zarisane neznane znamnja. Zakladov pa niso nič našli; pravijo, da je kalif še sam znesek do-nara notri dal podtakniti, ter so ga našli, češ, da je zaklad. S tem je hotel potolažiti ljudstvo, ktero je začenjalo mermrati zarad dolzega praznega dela.
Skerbno zamotane in skrivne pota v piramidah kažejo, s koliko skerbljivostjo so nekdanjci iskali merliče skriti in pred občinstvom zavarovati.
III.
(,.Sfinga" in njen pomen, popis itd, — Druge poslopja in spominki na piramidiHU. — Sledi resnice. — Hišica sv. Deržine v Htari Kafri. — Mohamedanska prenapetost, prigodek z o. Perpignan-om. — Grad (el-K.al'ah). Jožefov studenec in Nilova voda. Mameluki za-terti. Mehemed - Alieva džamija in njena dragocenost; njegov grob. — Odhod v Aleksandrijo in proti Jeruzalemu.)
Pri piramidah je spomina vredna tudi glasovita Sfinga (Sphinx). Sfinga, davivec, dušivka, je izmišljena pošast z levjim životom in človeško glavo. Pri Egipčanih je bila menda sfinga podoba soinca. O Tebanski sfingi so čenčali, daje dajala vganke popotnikom, in kdor je ni mogel uganiti, ga je umorila. — Naj bolj znana je egiptovska sfinga, blizo Keopsove piramide. Ogledal sem to pošast, in je res, kakor jo inalajo, v
desku ležeča zver, ki moli kviško strašno veliko, oderg-njeno, sem ter tje okrašeno, pa razločno človeško glavo. — Kaeih 26 —28 čevljev visoko je ta glava od tal; odbit je nos in nekaj lic. Nekdaj je bila rujavo pomalana. Sicer pa je ta zvčr natorna skala, rob, kteri je nekaj že sam po sebi imel to podobo, nekaj pa so kamnarji s sekanjem, zadelovanjem, pridelovanjem itd. pomagali, da je postala taka pošastna podoba. Dolga je menda čez 170 čevljev. Arabci jo imenujejo „Saba-el-lejl", to je, ponočni lev.
Ne dosti manj imenitne od piramid so na velikanskem gizejskem pokopališu druge znamenitosti, kakor n. pr. granitno stebrovje, kolosalne, lepe skalnate stene, ki stojč v nižjem oddelku v globini, od koder je pesek odnesen. Podobo ima to ozidje naših kapel na pokopa-liših in mislil sem, da je bil to kaki tempelj, če ne veliko več tudi grob. Na tem prostoru smo kosili, jedli in pili, kar smo seboj prinesli iz Kaire, pa tudi Arabcem od svoje mize dajali grižljejev. Tako imenovani pirami-dovski sej h je ravno tako rad vzel iz roke košček po-meranče ali drobivec kruha, kakor oslarski dečki. — Ljudstvo ondod je neizmerno nadležno za darila; človek ne more skor nič mirno opazovati in ogledovati, ker zmiraj ti sitneži vanj tiše — prav kakor muhe in komarji, da bi ga ob jedli.
Prostorov tam je še veliko imenitnih, pa veči del pod zemljo. Sem ter tje je v zemljo vsekano po preiskovalcih, in vidijo se notri kakor štirivoglate rakve (truge) — vse lep rudečkast granit. Drugod je pesek odsut in očitni so podzemeljski luknjasti prostori. Kolikor sem jaz vidil, je naj imenitniši podzemeljski prostor verh hribca, malo proti severu od Keopsove piramide, V teh rakah se vidi pred oči stavljeno, bi djal, vse ljudsko djanje in gnanje: tu vojska, tam gostovanje, kuhanje beseda ali kratkočasenje itd. Gre se v zemljo skoz ozek dušek med rudečkasto-rumenkastimi stenami, ki so čisto gladke, olikane, in po njih so vrezane take do-godbe iz Človeškega življenja.
O piramidah bi se dalo še veliko pisariti, ker pa
moj namen ni dopolno obravnavo o tem podati, naj bo tega dosti. Omenim samovše, da nekteri naših popotnih tovaršev, kakor gosp. Sranc, so bili tudi znotraj v Keopsovi piramidi med tem , ko smo bili drugi na verhu.
Kažejo pa vsi ti velikanski spominki in tolika skerblji-vost za mertve, da tudi tadanji narodi niso bili zgubili vere v prihodnje življenje, če ravno so bili njih pravi zapo-padki mnogotero otemnjeni. Da so terdili nekako resnico, če je tudi niso poznali, in verovali brez dvoma tudi povračilo v prihodnjem življenji, kar se celo pri naj večih divjakih ni popolnoma zgubilo, to kaže med drugim napis na stebru kralja Ramses-a II v Memfis-u, namreč: „Ramses Meiamun, kralj-solnce, stražnik resnice, poterjen od solnca."
Nazaj gredč smo v stari Kairi obiskali Marijno cerkvico, ktera je zraven veči razkolniške koptiške cerkve v zemlji. To je namreč po izročilu tista hišica, v kteri je stanovala sveta Deržina, Jezus, Marija in sv. Jožef, ob času, ko so bili na begu v Egiptu. Kako ginljivo je stopiti na to častitljivo zemljo, ki je posvečena s stopnicami, s sapo, z besedami in vsim djanjem mladega Sina Božjega na zemlji! Velikrat se je že pisalo o tem svetišu, toraj naj samo to omenim, kakor so pravili, da zavoljo sitnosti razkolnikov se v nji več ne mašuje.
Na poti nazaj smo šli po nekoliko skoz drugi del kairskega mesta m zlasti skoz bazar, po kterem je ne-popisljiva zbrozga vsakterih reči in ljudi. Nekako neprijazno in nedomačljivo je človeku med temi musul-manskimi ljudmi, ki so mnogim kristjanom dosti navtis-njeni. Misijonar Nikola Perpignan, grek po rodu, mi je pravil, da eden oslarskih gonjače v ga je neki večer ter-pinčil do enajstih zvečer po mnozih ulicah in luknjah med hudimi mohamedani, ki so ga sovali, enkrat ga celo hotli po sili pahniti v neko luknjo, kjer bi ga bili morebiti oropali. Klical je, da naj ga pripelje na odmenjeni kraj, ali na konzulat itd., — pa vse zastonj, odgovor je bil, da je predeleč. To se utegne sicer le malokrat primeriti, vender bodi popotnik previden, komu se zro-
čiš v vodstvo, ker fanatizma je med mohamedani §e zmiraj dosti. Ko sem drugi dan z g. Srancem šel obiskat opravnika za srednje-afrikanski misij on, sirskega katoličana Faddalla Mardrusa, sem v nekih ulicah po-rašal arabskega spremljavca, že ne vem prav kaj, O ristjanih, če jih je kaj dosti tukaj, ali kaj že? Kar neprevidoma zarčvsa nad menoj star mohamedan tam blizo, ki je slišal ime „nassara" (kri s tj anj e), da me je bilo grozo in smo hitro naprej šli. *f**~^<>» 18"^*,
Drugi dan, 13. sušca, smo še nekoliko mestb ogledali.
Precej deleč skoz mesto proti jugu gredč smo zavili nakviško in skoz mnoge straže poslednjič prišli na grad (citadelo), pravi ostrog, ki ima tri dele in vsak je posebej vterjen z zidovi in stolpi. Prava terdnjava (el-Kal'ah) je naj višji. Ta terdnjava je delo Saladinovo iz 12. stoletja, ktero je pa Mehamed-Ali obnovil, ker leta lo23 je bilo vnetje smodnika en del razdjalo.
Bili smo v silovito globokem „Jožefovem vodnjaku," ki je štirvoglato v skalo izsekan in pravijo, da seže prav do Nilove nižave, blizo 300 čevljev globoko. To je verjetno, ker voda je nekako solnata, kakor se mi je tudi pri Nilu zdelo, da nekak solnati kus na dnu pusti. To bi poterjevalo tudi misel, da Nil res dvoje morje sklepa, kakor nekteri menijo. (Pravili so sicer, da je neki Anglež Nilove vire našel, pa zdaj je zopet tiho. Ta vodnjak je iz starih časov, bil pa je s peskom zasut in Saladin ga je dal iztrebiti; toraj menijo liberalci, da ima ime od Jožefa Saladina, in kadi se jim, ako bi ga kdo hotel nekdanjemu egiptovskemu Jožefu pripisovati.
Na terdnjavnem dvorišu je bil Mehemed-Ali 1. sušca 1811 dal 439 mamelukov postreliti. Le samEmin-bej je s konjem derzovito čez neki zid puhnil in se umaknil osodi svojih tovaršev. S to grozovitostjo je bil Mehemed-Ali Egipt razvladja rešil in sebi vlado vterdil.
Kakor so si nekdanji egiptovski kralji zidali v življenji svoje piramidne grobe, tako si je Mehemed-Ali dal na terdnjavi zidati prelepo džamijo, v kteri je njegov grob, ki pa leta 1857 še ni bila čisto dodelana. Gre se v mošejo Bkoz velik štirvogelnik, ki je obdan ob
straneh s stebričevjem iz prelepega jutrovega alabastra; v sredi je osemvoglato omivališe v podobi kerstiša ali kapele. Pred vstopom v molišnico dobijo gledavci čez svoje Čevlje rudeče copate, da se prelepi tlak ne umaže. Dvor, ves tlak in vsa mošeja je polna belkastega egiptovskega marmorja in alabastra. Vse je ocifrano z arabeskami, vse pozlačeno in zlato, vse se leskeče v zeleni, rudeči, višnjevi in rumeni olepšavi. Zlog je posneman po cari-grajskih velikih džamijah, razločen od zloga starih moliš v Kairi. Velika kuplja sloni na 4 velikanskih pilih in ima več polovičnih kupelj, spredej nekako prezbite-rijo s svojo lastno kupijo in ob straneh so zopet kakor kori, ki počivajo ob 4 voglatih stebrih, kteri poslednji stojč ob kotih med 4 velikimi pili in so nekoliko v prostorih notri umaknjeni. V vsem je posnemanje katoliških cerkev v bizantinskem zlogu.
Po kupljah opanljivo migljajo razne svitlobe pisanih oken. Prelepe pregrinjala tla pokrivajo. Ob desni pri vratih, je predragocena kapela, v kteri je postavljen mertvaški oder, kakor se v naših cerkvah napravlja, spredej stojita celo dva velika sreberna svetilnika. Na tem odru visoko leži truplo Mehemed-Alievo, s škerla-tom pokrito, z zlatom in drugimi dragotinami bogato olepšano in z napisi ocifrano.
Bili smo tudi v nekterih druzih džamijah, ki pa razun starega zloga nimajo tolike posebnosti.
Maševal sem v lepi, pred malo leti novi frančiškanski cerkvi in ob 4 popoldne je nas 5 odšlo zopet po železnici v Aleksandrijo, kjer smo prišli po noči in smo od polnoči dalje za samo posteljo plačali po 5 frankov; v drugi gostilnici so tirjali celo po 10 frankov od osebe, to je, po 2 tolarja. 15. sušca so prišli za nami še drugi tovarši iz Kaire in pred 6 zvečer smo se podali na pa-robrod, kteri nas je peljal proti Jah in toraj v obljubljeno deželo.   To pa nadalje je že vse popisano.
Viri tega popisovanja so: Lastno obiskovanje in ogledovanje krajev ter obeenje z zadevnimi domačini, pozvedo-vanje od izvedenih, učenih in nasprotno zapisovanje videnega, slišanega, skuŠenega. Potlej mnogotere knjige, kakor: „Hand-buch der bibl. Gesch. des a. und n. Test." von Dr. J. Schuster, Freib. 1861; - „Itin^raire de 1' Orient" par A. Joanne et Isambert, Pariš 18615 — ,,Aegypten" von Dr. M. Busch, Triest 1858, in še več druzih.
Kazalo*
Svet zastran popotvanja .........
I. Pot od doma skoz Terst, Aleksandrijo, Kairo v Jafo..................
II. Jope (pesem). Frančiškansko sprejmiSe. Mestne znamenitosti. Sv. Kornelij stotnik. Usnarjeva hiSa in Ta-bita. Zgodovina mesta, Andromeda. Perzej in njegov pegaz , ................
III. Saron (pesem). Odhod iz Jafe. „Dragomaniil in ,>mukeri.<> Arabske in kranjske pare. Hanna Avvad. Znamenita planjava Saron. Filist*jc.i. „Vakuf". Jazur. Aju-Dalab. Dagon. Domačija Golijatova. Lida. Prihod v Kanilo................
IV. V Ramli — stolp 40 mučencev. Renančki prit-likovci. Izročilo o begu sv. Deržine. Vodnjak sv. Helene in vodnjaki na Jutrovem. Albanca in iliršina. Ramla in njen pomen, Jož. Arimatej in Mikodem. Zgodovina mesta in samostana.  Kje si že? (pesem).....
V. Še zmiraj viditi te nil (Pesem.) Odhod iz Ramle, raznoteri romarji. Drag. Haller. Mladega Francoza lepi zgled. Kobilice in jezikoslovstvo. List patri-jarha Valerga, kolera in druge nadloge, pa razno obnašanje raznih zastopnikov. Usmiljenice. Spreobernjenje Turkov ob koleri. ,,Arabske sestre". Obed pod oljkami itd.
VI. Emavs. Dizma in sv. Deržina. Grob Samsonov. Jopov vodnjak. Razbojnik Aba-Goš v kleSah. Kirjat-Jearim in skrinja zaveze. Cerkev sv. Jeremija. Frančiškani mučeiici v peči. Modin iu Makabejci. Hadrijan in bela pnjsa. Terebiuski dol in vsmertiše Golijatovo. Prihod v Jeruzalem, v Božji grob. Te Deum. 8prejetje v hospicu in veselje............
VII. V Jeruzalem: Praznik sv. Jožefa, patriarhov god, Avstr. poročnik pl. Walther, Kustos. Obisk, pa-trijarha. Popis Jeruzalema in okolice. Kaj jude vleče v Jeruzalem? ...............
VIII. Nekdanjo mesto Jeruzalem in načert njegove zgodovine. Nasilstvo razkoleev do katol. svetiš .   , .
IX. Ogled mesta ,,Kavas". Bezeta. „Via Dolo-rosa". Pilatoviše. Cerkev sv. Magdalene. Simonova hiša. Kapela kervavega bičanja. ,,Sv, stopnice". Ra-tisbon, Sijonske hčere, obok ,,Ekce-Homo", najden studenec, sirotinski otročiči, spominske bukve    .   .   .         47— 52
X. *) Alfons R itisbon in zgodovina njegovega spre-obernjenja: Njegova izreja; napravi se na Jutrovo, pa zavije v Rim; ,,Ara Coeli"; pogovor z baronom Bus-sierts-om; svetinja čist. spočetja in „Memomre''; na-daljna terdovratuost; prikazen v cerkvi sv. Andreja in nepričakovano spreobernjenje; prečudno razsvitljenje in gorečnost; pripravljanje na kerst; kerst, Dupanloup ; srečni Ratisbon; pred sv. Očetom; nevesta; spreobernjenje ko čudež poterjeno; gre  v Pariz k bratu; piše
jsvoje spreobernjenje; zida cerkev .   .       .   .   .   . 62—64
XI. Ratisbon - -  masnih; poklic dveh  bratov z   * ' znamnjem poterjen; judje se začn6 spieobračati. Sijon-
Bki red v Parizu, v Loudon-u........ .        64—67
XII. Sijonski red, njegov namen, začetek v Jeruzalemu, pri sv. Ivanu. Svetiše ,,Ekce-Homo" si Ratisbon pridobi po velikih ovirah; imenituost tega prostora; naprava vesoljno-katoliška........ 67—72
XIII. Cerkev Božjega groba, njen občert in zgodovina. ,,M. D. Veči". Davidov stolp ali ,,Hippicus". Armenska cerkev in samostan, kapelica sv. Jakopa; Armeni, Anova hiša, Dair-ess-Zejturi, sirski samostan, vrata av. Petra. Protestauški tempt-lj in kramarija z biblijami.  Pri kustosu............ 72—78
XIV. Gobovi. Oljska gora. Cerlron. Knmnjališe sv. Štefana. Reveži in njih vedenje. Grob M. Device. Duplina kervavega potil in zgodovina teh krajev. Vert Getsemani. Judovsko pokopabše. Spominki: Josafato-više, Absalomoviše, CaharijeviSe, Jakopa mlajšega in aposteljski grobi.   Spodnji most čez Ce.dron.
XIV (Dalje.) Siloe. ,,Hrib pohujšanja", Salomon in malikovanje. Sklep treh dolov. Ofel. Tiropejski dol. Gehena in gojusobno žertovanje. Moloh današnji. Po-kopalisa in ,,Hrib hudobnega sveta". Studenci: Marije D., Siloe, Nehemijevšek, „Sveti ogenj". Znamnje dobre letiue in veselje, Salomonov vodotoč. Na Sijonu: Kraj „zadnje Večerje" ali „Coenaeolum"; Davidov grob; Kajfoviše in armenska oerkev; ,.jeČa Kristusova", ob* grobni kamen. Keršanske pokopahsa in ukrotenje div-jaČnosti.   Stanovanja gobovih......... 84—91
*) Po pogrešku stoji na str. 52 štev. IX namesto X.
XV. Pot Čez Oljsko goro v Betanijo. Mesto, kjer se je Zveličar nad Jeruzalemom jokal. Titov stan. Mesti apostoljske vere in očenaša. Stanovanje sv. Pelagije. Kapela Kristusovega vnebohoda na Oljski gori in do-godbe z njo. Razgled z Oljske gore. Sle i Kristusovih stopinj. Betfage.  Lazarjev grob.   Kraja nerodovitnega
drevesa in J. Škarjotovega nesrečnega konca    .   .   .        91—95
XVI. Damaške vrata. Jeremijeva votlina. Kraljevski grobi. Sv. masa na Kalvariji. Kalvarija in kapela žalostne M. B. Pridiga na Kalvarii. Pot skoz dolino Josafat mem tempeljnovega ozidja v mesto. Cerkev
sv. Ane. Izaijevo moriše. „Njiva kervi". Jokajoči Judje      95—100
XVII. Tempeljnov prostor in tempelj ob raznih časih. Grad Antonija in turška vojašnica. Popis „Omar-nice" ali turške Džamije na tempeljnovem prostoru.
Pečina „Es-Sahra" ............ 100—104
XVIII. , El-Aksa" — Džamija ter cerkev M. D. in popis.   Velikanski podzemeljski prostori.   Čeh Frid-
man in „kavasova pravica". ,,Zlate vrata". Betezda itd.     104—108
XIX. Procesija v cerkvi Božjega groba. Prihod patrijarha.   Steber bičanja.   Kapela najdenja sv. Križa
in nadvojvod Maksimilijan. Kapela zasramovanja    .   . 108—113
XX. Govori na veliki petek zvečer v cerkvi Božjega groba v sedmerih jezikih. Snemanje s križa   .   , 113—117
XX{. Opravila velike sabote. Trije patrijarhi in prederznost grekov. Grob nekdanjega viteza. GreŠka nespodobnost pri Božjem grobu. Štironi obredi ob enem. Kopti. Velikonočna procesija. Pismo iz domačije. V Emavz. Prineesinja Lafarge in njene bogoljubne naprave. Nebi-Sarauii............. 117—120
XXII. V Jeriho in k Jordanu. Šejha in beduinska jfi^g straža. Popotna kuhinja, šotorji itd. Evropski in arabski obed, ^Studenec aposteljnov." Samarijan. Beduinska zemlja, njih lastnosti. Vadi-Kelt, Ahan , potok Karit. Ježa čez potok, — enega voda nese. Elizejšek. Jeriho. Jerihunska, preroška dolina. Karantanija. Zlato tele in kaznovani „liberalci1'. Pušavnik. Naša in beduinska večerja. Pri Jordanu; njegove lastnosti Nevaruost in neprijetnosti. Pri mertvem morji. Kakošno je to morje? Kaj na okrog? Soda. Zgodovinsko o tem morji. Zoper - ugovore. Posebne lastnosti te vode. Kako se v njem plava? Titovi sužnji. Vernitev; obed; gad in Sejh. Mar-Sabo................ 120—130
XXII. (Dalje.) V greškem samostanu sv. Saba: Greški mnihi, cerkev, grob sv. Saba, Jan. Damaščana, Cirila.   Zgodovinsko.   Ojstrost redovna.   Pitomi tički.
„PaIma sv. Saba. — Slovesnost mohamedanska v ce-dronskem^dolu. Beduinska Šejha po bakši§, in pogovori z njima. Sejkovska ,,kultura.(t Masa v napravi sijonskih hčer ,,Ekce-Homo"; snaga po jutrovskih cerkvah; popis kapelice. V red žel6 tudi Slovenk. Pravila tega reda. Debela vraža posvetnih ljudi zastran samostanov itd.  . 130—140
XXIII. Pravi križev pot, po kterem je sel Zveličar na Kalvarijo ,,Večni jud" (legenda). Kalvarija in njene čuda; mesta treh križev; razpoklina in dokaz, da je navadni potres ni mogel narediti.   To je spreobernilo
nekega „deistau; Božji grob......... 140—147
XXIV. GreSka velika sabota in gnjusobe na svetem mestu................ 147—152
XXV. V Betlehem. Rafaimski dol. Pristava Simonova, Vodnjak ss. 3 Kraljev. Mar-Elija. Rahelin grob. Prihod v Betlehem. Pogled v zgodovino in sedanji stan. Sv. maSa v betlehemski Stalici. Prigodek. Velika cerkev M. D. , njene dogodbe in sedanji stan. Mlečna votlina. Jožefova hiSa. Bejd-Zahur. Mariin vodnjak. Pastirsko polje. Zapušena angelska cerkev, poslednji maševalec v nji, grabeštvo gresko. Podertine samostanov sv. Jeronima, sv. Pavle itd...... 152—2.r>7
XXVI. Kal'at-el-Borak (grad). ,,Zapečateni studenec." Salomonovi vodnjaki in verti. — Salomon v ničimur na zemlji ni naSel sreče. ,,Urtas." Večerja s francosko družbo v Betlehemu.   Povabilo k patrijarhu
v Bejt-Džallo............... 157-161
XXVII. Slovesnost v Bejt-Džalli zraven Betlehema, cerkev, mladenšnica, množenje katoličanov in greBko nasprotovanje; kosilo pri patrijarhu, Ratisbon, o. Per-pignan in deklamovanje; napitnica in narodnost. Ver-nitev v Betlehem; svetiSa pod cerkvijo M. D.: sv. Ev-zebije, sv. Jeronima, ,,nedolžnih otročičev", sv. Pavle in sv. Evstahije, sv. Jožefa. Kapela Jezusovega rojstva
ali „štalicau. Gerška cerkev in cirilica; ruski duhoven     161 — 165
XXVIII. Iz Betlehema k sv. Janezu v pusavi. Studenec sv. Filipa. Betir in Bar-Kokeba. „Ajn-Kerim", posebnosti tega kraja. Samostan s cerkvijo pod špan-jolskim varstvom. Cerkev in njena zgodovina. Rojstna kapela sv. Janeza Kerst. Ratisbonova naprava sijonskih sester. Muhovci mohamedani. Vročina. Vse oljnato. Pušava. Darovi spanjolskih kraljev. Nekdanja cerkev najdena. Pristava Caharija in Elizabete; obnovljena cerkvica; podertine. Preslavnost tega kraja. Odhod proti Jeruzalemu.   Vojak in redovnik — redovnik in
vojak pa španjski punt. Samostan in „drevo" sv. Križa.
Ruski orel.   Zopet v Jeruzalem........166 — 170
XXIX. Pripravljanje na odhod iz Jeruzalema in spominki. Maša na Božjem grobu in na Kalvariji. Bernard Paskis in nekoliko iz „Talmudau. Nesrečnega odpadnika srečna hčerka.   P. Venceslav.   Vernitev v
katol. Cerkev............... 171 — 175
XXX. Kapela sv. Helene. Efendi zraven cerkve Božjega groba; na minaretu. Cerkev katolskih grekov. Bolnišnica sester sv. Jožefa. Poslovljevanje v Jeruzalemu. Kerst juda Bernarda Paskis-a in popis njegovega življenja. Svetopisemski izreki za Mesija.....175—183
XXXI. Odhod iz Jeruzalema proti Nazaretu. Ram. Bire, Betel. Efrajmski hribi in doli. Silo; Kan-el-Leben; dolina Sava. Jakopovo polje.  Poljedelstvo, noša. Ha-
vara. Eliezerov grob.  Abrahamov delež itd..... 183 —187
XXXII. Jakopov vodnjak. Jožefov grob. Oaricim in Hebal. Sihem. Prenočevanje v šotorih. Misijonska hiša,   Samarijanski tempelj v Sihemu in stari rokopis
Moz. kukev. Zgodovinski posnetek in sedanji stan .   .    187—191
XXXIII Odhod iz Sihema. Lepi kraji in Sama-rija. Zgodovinsko in sedanja Samarija. Grob in cerkev sv. Janeza Kerstnika in musulmansko spoštovanje do tega velikega svetnika. Zgodovina groba in cerkve sv. Janeza Kerst. žalostni konec Herodv in Salomin. Lepe nadaljne okrajine. Sili. Džeba. Samur (Betulija?) in njegove dogodbe. Kebatije in Dotain. Dženin (prenočišč v šotorih).............. 191 —196 _
XXXIV. Dženin. Planjava Jezrael. Om-el-Fahem. i$£<|( ^ Nevarnost zastran razbojnikov. Zer-Ajn. Sol&m. Gedeo-
nova zmaga. Savlova smert. Saladin in Kleber. Nazaret 196-200
XXXV. Sprejem v Nazaretu. Kapela oznanjenja. Procesija. Nazareške redovnice. Neka dogodba. Cerkve. Dober tovarš. Nekoliko iz zgodovine mesta in sedanji stan. Kaj mestu pomaga kviško? Sv. maša na mestu Marijne hišice. V tesarnici sv. Jožefa. Studenec M. D.
Cerkev nezedinjencev. Kristusova miza .   .   ,   .   .   . 200-205
XXXVI. Kapela oznanjenja v Nazaretu in Marijna
hišica v Loreti.............. 205-208
XXXVII. Na Tabor; znamenitosti na njem. Ruska
cerkev in ruski duhoven. Razgled s Taborja .... 208—211
XXXVIII. S Taborja proti Tiberiji: Podertine; bazaltina; živina; Šotori; žito; oboroženi pastirji; poljedelstvo; arabski konji. — V Tiberiji: Nekaj zgodovine. Sanhedriu; Juda Hakodeš, mišna in gemara; ma-sora. Pričakovanje Mesija. Perva keršanska cerkev itd.
Potresi. Sedanji stan. Judovstvo. Cerkev sv. Petra in samostan. Sv. Peter pervak postavljen. „Riba sv. Petra.41 Kraj nekdanjega mesta. Vroče toplice. TiberijaSko jezero. Kako je paša snago prisilil. Odhod nazaj proti Nazaretu. Kobilice, Arbela; Vadi-el-Hamam; Safedski hrib. Gora blagrov. Mesto pomnoženja kruhov. Lubje. Vojska ob Hatinu. Kana. Rejne........ 211—218
XXXIX. Zadnje jutro v Nazaretu. Napoleonova celica. Čuden davek oo. frančiškanov. Odhod. Prikaz Kar-mela; prijetni kraji. Po ezdrelski planjavi in med Be-duini. Po dolini Kišonovi mem obgorja Karmelovega proti Kajfi. Turško novo leto. Kajfa. Karmel .... 218—221
XL. Karmel in zgodovina. Elija. Jezus na Karmelu. Samostan. Elijev studenec. Preroška šola..... 221—226
XLI. Sklep božje poti na Karmelu. Karmelska bratovŠina; tudi na Kranjskem. Prenočevanje v cerkvi. Arabska sitnost in podkonznlova priljudnost. Prihod v Bejrut. Kancler Stefanelli. Dragoman Abdallah. V cerkvi oo. jezuitov — lepa obnaša mladine. „Stezicau. Iz zgodovine Bejrutove in sedanji stan. Peščeni zasipi. Urno napredovanje v keršanski oliki in v mnogem oairu. Pinovje in konjski dir.   Ločenje tovaršev     .   ,     226—230
XLII. Nastop poti skoz Fenicijo. Dežela Druzov. „Kanu in obed v njem. Maroniški duhoven Abuna Gerjos Mahur. Judovski tovarš Nable in slovenska mladina. Deir-al-Kamar; verti; svilstvo ; prebivalstvo ; cerkve; Šmarnice; prenočevanje pri oo. jezuitih. Sedež poglavarja. Ed-Din-Beširov dvor. Strašne morije in požiganja ................. 230—236
XLIII. Skoz Fenicijo. Poljedelstvo in kraji. „Bochronus" ali Nahar-el-AvIe. Sajda ali Sidon. Zgodovinske čerte; slava in zatemnjenje; zavid s Tirom; razdjanje; Kristus in sv. evangelij ondi. Sedanje mesto: lega, ostanki, bombardovanje 1. 1840; morije 1. 1860; nov razcvet po katol. redovih in duhovstvu; izkopi iz feniŠkih pokopališ; francosko iskanje in odvaža spominkov ; zaboj zlatov; svinčenka z denarji; mozaiki    .   . 236—240
X.LIV. Iz Sajde proti Sur-u (Tiru). Podoba okra-jine. Ob Srednjem morji. Rožni Potok. Sarepta. Adlun. Astartin tempelj. 'Tir in njegove znamenitosti .   .   .   . y, 240^247
XLV. Odhod" iz Tira.   Sedanje in nekdanje obert- ' ništvo. Rss-el-Ajn ter Salomonovi studenci.  Belo predgorje. Aleksandrovšek. Tirska lestev. Ez-Zib. Džezzar-paŠov vodovod.  Prihod v Ako (S. Jean d' Acre). Zgodovinsko in sedanjost. Prebivalstvo in kat. naprave. Saj
v enem faraju ni cerkveno-skrunskih tatov. Šmarnice. Šolsko spraševanje itd............. 247 -252
XLVI. Odhod iz Ake. Ptolemajska ravan. Pavola. Batuf. Seforija. Vodnjak Ebdevije in deček Said. Kana Galileja in ženitvanska palica. Predrago^ genezareško jezero. Vas Hattin in mož s kladvom. Sejh. Zopet v Tiberiji in prenočevanje na strehi     .......     252—256
XLVII. Pot iz Tiberije unkraj Jordana. Tarichen. Prestop čez Jordan. Blatna vas. Rimska cesta. Požrešne kobilice. Reka Jarmuk. Sari'a. Amatha. Gadara in sloveče podertije. Prazen strah........ .     256—260
XLVIIT. Popotvanje ob gornji strani galilejskega morja. Magdala. Golobja dolina in Ma'anovičev grad. Korozajn. Betzajda. Kapernanm, ,,Anathema" čez nekdanje „liberalce". Prihod v Safed........ 260-264
XLIX. Safed. Prenočevanje pri turku, večerja, pogovori, „insektenpulver". postelja na oknu. Konzularni opravnik Miklašievic", verli mož za cerkev in človeštvo. Odvernil morijo, našel nekdanjih krajev, popisal sv. deželo itd. Judje. Vnebohod v greško-katol. cerkvi. Ma • rijna podoba iz Ljubljane v Safed. Sad protestanških misijonov, kakošen je?...   ..........     264—271
L. Odhod iz Safeda. Jezero Merom. Dogodbe pri šejhu ob ,,Ajn-el-Malha." „Ard-el-Hule." Jordanovi viri. Dan. Cezareja Filipova ali ,,BanJHs". ,,Spominek Zveli-čarjev." Znameniti pomen terdnjave ,,Subeibeh.u Prijazen turški vikši vojni častnik. Prenočevanje v dru-zovski hiši in ondotni dogodki. Sladko vince in odhod.     272—278
LI. Pot ob Snežniku velikem Hermonu proti Damasku. Jezero ,,Fiala." ,Ožebel-Sejh" . . . Bajt-Džennin in zijalci. Kakosna je ,,Rajska hiša" brez katol. šol? Ostanki keršanstva. Pokopališa. Pusti mladoženin ...   .     278—284
LIL Nekteri primerljeji iz ,,Rajske-hiše." Kobilice napredvajo, tica „tarbil< itd. Pri studencu „Nari&r-edž-Dža-mir." Katana. Prihod v Damask........ 284—289
LIH. Damask, svitla in senčna stran, zgodovinsko. Keršanstvo v Damasku in prebivalstvo. Strahota I. 1860. (Jutrovi in naši turčini.) BlagoduŠni Abd-el-Kader. Kaznovanje hudodelnikov.   Celjenje hudih ran     .      . 289—294
LIV. Dvorovi, bliš v Damasku. „Nar,gille.<i Inteli-gencija od jezuitov. Južina ob reki „Farfaru." Tri znamenite reči. Turk je cerkev vropnil sv. Janezu. Keršanstvo ondi. Slovesnost turških vojakov in ovna. Ana-nijeva hiša. „Ravna cesta." Drugi znameniti kraji iz življenja sv. Pavla. Pokopališa......... 294—302
LV. Iz Damaska po Celesirji proti Balbeku. Nahar-
Barada ali ,,Merz1evšek". Džidedi. Misel starega turškega vojaka o evrop. vojaštvu. Abilene. Zebdene, Adamov grob in obstanek Noetove barke. Grobi in skerb za mertve. Surgaja — sam sebe milujoči turški kmetic?,   Metualei in liboraluhi itd........ 302—305
LVI. Balbek kdaj in zdaj. „Arabske šolske sestre" in M, Evfrozina. Žalostni stan na Jutrovem zavoljo francoske vojske. Solnčni in Jovov tempelj in silovite podertine. „Hadžar-el-Kibla" ali ntj veči obdelani kamen na zemlji.............. 305—310
LVII. Iz Balbeka proti Libanu. Dar-el-Ahmar. Ajnate, prerevna cerkev, razdjanje vsled Jusuf-Raramo-vega upora Pot čez goro Lib»n Cedrov log in njegova slava. Sveti potok (Nahar-el-K*diset). EbSereh     .   .   .     310 — 315
LVlil. Maroniti na Libanu in njih stan; ozir do { ;:~ \ Druzov, do Turka; obredi in duhovni. Mesto Bešere T (Ebšere). Ubožnost brez beračev. Mesto „Eaj'' (Eden), pa vender ne „raj". Jusuf-Karamov dvor. Zidanje cerkev. Davud-paša. Razdjanje in revšina. Tripoli, zgodovinsko, sedanji stan. Prenočiše v ,,kamu". Šmarnice. Ob Srednjem morji proti Batrunu. KobiliČji strah. Theoprosopon. Batrun............ 315—322
LIX. Premislek ob Srednjem morji. Džebajl. Bvblos in njegove osode. Adonis-reka. Kako se „Krasi" obdelujejo? Gazir, Abuna Soliman in P. Ryllo..... 322—327
LX. Gazirska okolica. Bojišče med Karamom in Davudvpasom pa vzroki vojske. Karam v Rimu. Amin-paša. Šmarnice. Šole in emirovi sinci; propaganda, in kako se od ondod razširja olika po Jutrovem; ne učijo se do susice in na smert; vaje v premagovanji iu nevarnost za „novopodkovarie!'; po šolskih sobah se ne . boje „božjega"; red in oprava; o Kanuti in pričetek. Hrib ,,pokorenu. Si mar s turnanjem vratove lomijo? Armeni in Bejt-Hašeb6. Zgodovina gazirske naprave; bogoslovje; pripomočki. Bratovšini „čist. spočetja" in ,,Božjega groba". Penzijonat. Satan je bil rogovilstvo skuhal. „Tivoli". O. Bourqnenoud f. Odhod proti Bejrutu. Lycus. Podoba in napisi v skalovji   .....     327 — 334
LXI. Zopet v Bejrutu. P. Vnn-Ham in kje je veda? Kuhar Jelačiča bana. Kancler Stefauelli. Odhod proti Carigradu. Ciper, njegove zgode in nezgode. Abd-ul-Gami in olika liberalcev. Janez Kovačevič in A. Likon 334—338
LXII. Proti Rodu. »Fatalizem". Znanje jezikov. Rod, ondotno stanje, njegova slava, vojske in templarji, „Bakšiš" sultanov za pruskega kralja.   Dva velikaša.
Lat. vikSi Skof. Zavetnik in terdnjava. Kol6s. Starine.
^Roža*-. Silovita bramba in turška grozovitost   .   .   . 338—342
LXIII. Po egejskem morji proti Smirni. Otoki: Knidos, Halikarnas, Kos, Patem, Samos, Nikarija ... Novogreška pisava. „Fokios je vsega kriv." Mohamedani išejo o suši pomoči pri katoliški Cerkvi. Spreobračanja v Damasku. Otok Samos. Efez mesto; Heraklit, Apel, Dijana, Herostrat in Hermokrat. Sv. Janez evangelist. Cerkv. zbor. Cesme; Lakoto; Prihod v Smirno .   .   .     342 — 348
LXIV. Šmarnice in pobožna gospoda v Smirni. Pri nadškofu in nova stoljnica. Zamurke. Mehitaristi. Šole, bolnišnica usmiljenih sester in druge naprave. Sv. Poli-karp. Odhod in tovaršija po morji. Lezbo, Mitilene, Tened. Troada in sv. Pavel s tovarši. Samotrake in Dardan. Filipolje, Brut in Kasij. Dardanele. Divjaki ne kolnejo. Terdnjave. Galipolje. V Belem morji. Stambul £48^52
Carigrad.
L Pera. Brunoni in bulgarske reči.. . Poversni popis mesta. Pera, Galata, Top-Hane. Dolma-Bagčč. Ja-sonion. Na višavi. vCerkve in pokopališa..... 353—359
II. Pogled v Štambul. (Stolp na Galati.) Džamije, minareti, imareti. Džamija matere sultanke (Valido), pa Abd-ul-Hamida. Pogoriše. Seraj ter nekdanji Bizanec, Akropolis, Chrvsokeras, dvor kraljice Placidije, Arka-dijeve toplice. Stari Seraj. Kakošen je Seraj? Kioski. Visoka Porta. Cerkev sv. Irene. Jure 8kenderbeg. Jani-čarski javor. Gjulhanč, Hatišerif, Tanzimat. Sultanova vlada in veliki vradniki. Sultanova in sultankina plača. Vpravniška delitev otomanskega cesarstva. Medžlisi. Bab-Humajum.  Napikovane pašovske glave. Gjulhansko
pogoriše................ 359 — 365
III. Džamija in mesdžid. Arabski stavbarski zlog — kakošen? od kod? Koran prepoveduje žive reči slikati. Arabeske, Mozaiki. Džamije stareje in mlajše oblike. Kaj je po mohamedanskih moliših? Migrab, maksura, kutba, mastaba. Kaj je zunaj džamij in mesdži-dov? Kako turki in kako kristjanje spoštujejo svoje moliša? Muezin. Cesarske džamije. Zgodovina in popis gofijne cerkve. Turk jo dobi v oblast. Šiba zaslužena z
odpadom itd................ 365—372
IV. Grobiše Ahmedovo. At-Mejdan. Lisipovi konji. Ahmedija; bajram, ramadan, movlud, mohamedansko romanje v Meko, jn kako se vlada praznikov vdeležuje. Zavidnost s Kaabo. „Križanemu'1 dajejo nehote spriče-
vanje. Teodozijev, Kačji steber, piramida. Seraskierat. Snlejmanija. Cerkev sv. Evfemije. Mahomedija. Sužen-ski terg ................ 372-376
V. Boapor, vožnja po njem, im<S, podoba, kraji in znamenitosti ob straneh. Bujukdere, Bebek, lazarist Bot6
in njegov vstav.............. 376—381
VI. Kaleedon in zadevna deržava. Apolinov tempelj. Ksenokrat. Cerkveni zbor. Napredovanje katol. vere. Cerkev sv. Evfemije. Skutari. Turško pokopališe. Laza-
risti in bulgarstvo............. 381—383
VII. Procesija sv. R. Telesa v Carigradu. Sultan v mošeji in sultanovih; častna straža. Derviški ples. Derviši vekaČi. Izlam, deizem in liberaluhovstvo. Katoliške cerkve na Peri in na Galati....... 383—390
VIII. Odhod iz Carigrada proti Terstu. Zoper kletev, Prd^stvo na Lojdovih parnikih. CernogorcL Otoki zginjajo in se prikazujejo. Andros, Tinos in drugi otoki. Ciknias in Eol. Sira ; priČke s prepeljevavci. Malea in Bt.-Angel; Vatika ; Čerigo in malikinja Venera. Mata-pan; nevarnost. Kabrera, Sapienca, Modin, Navarln.
Prihod v Terst............. . 390-396
Iz Ljubljane v Terst in od ondod v Egipt.
I. Rakovo popisovanje. V Terstu pri prijatlih. Iz Tersta na morje. Dalmatinci slavni mornarji. Napredek v Aleksandriji, in odhod od ondod po železnici v Kairo. Mareotiško jezero. Postaje. Egiptovska velikanska ravan.
Delta. V Kairi.............. 396-400
II. Čertice o Egiptu: ime, vreme in gorkota, pridelki, prebivalstvo. Zgodovinske čertice. Kaira in njen stan.   K piramidam.  Otok Roda in nilomer. Obširniši
popis o piramidah, zlasti o Keopsovi piramidi    .   .   .     400—409
III. Pri Gizejskih piramidah: ,,Sfitiga", njen pomen, popis itd. Drugi spominki na paramidišu. Sledi resnice. Hišica sv. Deržine v Fostatu. Mohamedanska piena-petost in o. Perpignen. Grad v Kairi in ,,Jožefov studenec." Mamelnški konec.   Mehemed-Alieva džamija in
njegov grob. Odhod v Aleksandrijo in proti Jeruzalemu     409—413
(Nadalje gl. v začetku bukvic str. 2, 3 in vseskozi naprej.)
Natisnil Jožef Blazni k v Ljubljani.
Natisnil J, Blaznik v Ljubljani.
A00000083112A