Zeleni Slovenije o ekoloških problemih v naši občinil Naša mestno-podeželjska občina se mnogokje duši v pro-blemih onesnaženega okolja. Ne moremo najti občana, ki se še ni srečal s temi problemi in lahko trdimo, da je naše prebivalstvo obarvano »zeleno«. Vseeno pa se ne moremo pohvaliti s prevelikim številom članov Zelenih Slovenije. Trdimo pa lahko, da smo deloma v tej stranki presneto aktivni in da se nas dalef sliši. Prepričani smo. da imamo v našcm prebivalstvu številne simpatizerje in dobro oporo in da se z njimi prizadevamo za bolj čisti in zdravi jutri. Zeleni Slovenije imamo svoj politični in zeleni ekološki prograra. Osebno trdim, da se bomo morali najbolj osredo-točiti na izpeljavo programa čistega okolja, zanj smo se ustanovili in ta nam mora biti nad poliličmmi cilji. Povezo-vati se bomo morali z vsemi ljudmi, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. To povezavo bomo napravili tudi s črnim vragom. ic bo delal za čisto okolje. Izogibam se ljudi, ki ob visokih političnih govorih pozabljajo na skrom-nega volilca. kateri mu je omogočil priti na oblast. Na ozemlju na5e občine imamo številne probleme z že krepko načetim čistim okoljem. Tukaj se stikata gorsko-kraševski in ravninsko-barjanski svet. V oba pa sili nesnaga mesta in podeželja. Vasi nimajo urejenih smetiSč S smetmi in mnogokrat tudi z zdravju škodljivimi odpadki so postlani naši gozdovi, z njimi pa ne prizanašamo tudi predelom, kjer so izviri pitne vode. S fekalijami in kemikalijami onečiščene vode odtekajo skozi vasi k sosedom, mnogokrat pa tudi v podzemni kraSki svet. Herbicidi in v pretirani meri rablje-na umetna gnojila iz njiv in travnikov ter škropiva iz sadovnjakov okužujcjo tla. Vse to povzroia okuženja pitne vode, ki jo za vodovode v naši občini marsikje že krepko zmanjšuje. Ljubljansko barje je odlagališče smeti za celotno Ljublja-no. Tja vozijo tudi ogromne količine radioaktivnega elek-trofilterskega pepela iz Ljubljanske Toplarne. Kanalizacija obrobnih nasclij se izceja v odprte barjanske jarke. Črne gradnje prispevajo velike probleme tudi za okolje. Na barje silijo ogromna stanovanjska naselja in skladišča kemikalij. Pod vrhnjo vododižno glino pa so velike količine pitne vode, ki je zlata zaloga za Ljubljano. Na rečicah, ki odvajajo vode na ljubljansko barje, bi radi zgradili velike vodne zadrževalnikc. Božna pri Polhovem Gradcu bi naj bila začetek, sledila bi jim še kopica drugih. Zadrževalniki bi naj preprečili poplave na Barju, ob ne-predvidljivih nesrečah pa ti lahko povzročili mnogo gorja mešfcmom in okoličanom. Omenil sem le važnejše probleme okolja, vse polno pa je še onih »drobnih«, ki človeka pestijo še mnogo bolj. Zato smo si zadeli člani Zelenih Slovenije v naši občini. da se bomo zavzemali z vsemi močmi za postavitev čistilnih naprav odpadnih vod v vseh večjih naseljih naše občine in najstrožje varovalne režime območij izvirov pitne vode ter ureditev smetišč. Za barje si bomo prizadevali, da postane pravi krajmski park in da na njem ne bodo več ogrožena gnezdišča redkih ptic in rastišča zaščitenih rastlin. Prav zeleni bomo tista »slaba« vest vsake oblasti, ki ne bo ravnala v dobro čistega okolja. Osebno se ne bom nikoli odrekel geslu: »Čisto okoje je pogoj za zdravo življenje, uspešno delo in blagoslanje«. Prof. dr. Stanko Buser Helga GLUŠIČ - roj. 1934, Ljubljana, Glinška 4, univer. prof., dr. Slavističnih znanosti, prof. slavistike - služba: Univerza, Filozofska fakulteta. Marjan KERŠIČ-BELAČ - roj. 1920, Ljubljana, v Murglah 14, akademski kipar - služba: svobodni umetnik. TomažŠEGULA - roj. 1941, Ljubljana,Traovska4,profesorglasbe - službaSrednjaglasbenainbaletnašolaLjubljana. Družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljana Stanko BUSER - roj. 1932, Ljubljana, Spodnji Rudnik IV/14, univer. prof., doktor geoloških znanosti, dipl. ing. geografije - služba: Geološki zavod Ljubljana. Helga GLUŠIČ - roj. 1934, Ljubljana, Glinška 4, univer. prof., doktor slavističnih znanosti, prof. slavistike - služba: Univerza, Filozofska fakulteta. Marjan KERŠIČ-BELAČ - roj. 1920, Ljubljana, v Murglah 14, akademski kipar - služba: svobodni umetnik. Bogdan BRADAČ - roj. 1931, Ljubljana, Sp. Rudnik II/l, višji hidrološki tehnik - služba: HidrometeoroloSki zavod RS. Jure BOŽIČ ^ roj. 1953, Ljubljana, Traovski pristan 6, dipl. ing. matematike, - služba: »Aster« DOO. Zbor Združenega dela Skupščine mesta Ljubljana (skupaj v DEMOS-u) Tomaž ŠEGULA - roj. 1941, Ljubljana, Trnovska 4, profesor glasbe - služba: Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana Zbor občin Skupščine mesta Ljubljana (skupaj v DEMOS-u) Aleks MARINKO - roj. 1942, Ljubljana. IlovSki Stradon 26, dipl. ing. gradbeništva, - služba: Zavod za varstvo pri delu RS. N Zbor KS Skupščine Ljubljana Vič-Rudnik (skupaj v DEMOS-u) Aleks MARINKO - roj. 1942, Ljubljana, Uovški štradon 26, dipl. ing. gradbeniStva - služba: Zavod za varstvo pri delu RS. Volilna enota: BARJE TomažSEGULA - roj. 1941,Ljubljana,Trnovska4,profesorglasbe - sluiba: SredniaglasbenainbaletnašolaLjubliana. VoUlna enota: TRNOVO Bogdan BRADAČ - roj. 1931, Ljubljana, Sp. RudnikII/l, viiji hidrološkitehnik - služba: Hidrometeorološkizavod RS. Volilna enota: RUDNIK Marjan KERŠIČ-BELAČ - roj. 1920, Ljubljana, v Murglah 14, akademski slikar, - služba : svobodni umetnik Volilna enota: MURGLE Marjan PLESTENJAK - roj. 1943, Polhov Gradec 30, elektromehanik - sluiba: Emona B. C. TOZD Prehrana Volilna enota: POLHOV GRADEC Kandidati Zelenih Slovenije iz občine Ljubljnna Vič-Rudnik Družbenopolitični zbor republike skupščine Slorenije Stanko BUSER - roj. 1932, Ljublfana, Spodnji Rudnik IV/14, univerzitetni profesor, doktorgeoloških znanosti, dipl. ing. geografije - služba: Geološki zavod Ljubljana. Dnižbenopolitični zbor Skupščine Ljubljana Vič-Rudnik Jure BOŽIČ - roj. 1953, Ljubljana, Trnovski pristan 6, dipl. ing. matematike, - siužba: »Aster« DOO. Janez DEMŠAR - roj. 1966, Butajnova 4, velennarski tehnik - slnžba: M-KZ Ljubljana - poslovalnica Šentjošt. Špela GRDADOLNIK - roj. 1966, Šentjošt 5, študentka. Marjan MIHEVC - roj. 1941, Ljubljana, XV. divizije 104, ekonomist, - sluiba: Mizantvo Vič.