Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor ieli kako oiinanilo v „Dolenjske Novice" na-ieto 1 gld., za pol leta 60 kr. — NaročuiDO in dopiae tianiti dati, plača za dyostopno peíit-yrsto 8 kr. za sprejema J. Kra]eC v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Pridelovanje pese za krmo. Pridelovauje pese zn krmo je živo priporočati našim kmetovalcem! Krmaka pesa, tudi živinska pesa imenovana, je velike vrednosti zaradi tega, ker je izvrstna in zdrava krma in ker obrodi zelo bogato. Te dobre lastoosti knnske peBe so pa dandanes zelo važne za živinorejce! Povsod, koder so začeli pridelovati peso za krmo, se hvalijo ž njo, ter je sejejo zmeraj več. Enako naj bi se tudi razširilo in udomačilo njeno pridelovanje pri nas na korist našim živinorejcem ! Pesa je ob zimskem Času izvrstna in kaj zdrava krma za govedo in prašiče. Še posebno pa tekne in ugaja pesa molznim kravam, ker je BoSna in sladka. Krave molzejo po zimi še najbolj , Če njih krmi prikladarao peso. In komur je ležeče na dobri mlečnosti krav ob zimskem Časn, ta naj si pridela potrebno peso za njih krmljenje! Peso je polagati zrezano in pomešano z rezanico sena, detelje, slame itd. Molznim kravam se daje na dan lahko po 10, 15 do 20 pese poleg potrebne rezanice. Pesa je pa tudi izvrstna krma za pitovno govedo. S peso je mogoče hitreje in vspešneje opitati govedo nego s samim senom. Pitanje goveđe s peso se navadno Se najbolj spîafa in tako opitana goveda daje prav dobro in slastno meso. Pitovni govedi se poklada na dan 20 do 30%. pese, pa tudi več. Z največjim pridom se daje peso tudi mladi govedi in prašičem, kterim je zdrava in tečna krma. Krmaka pesa je tudi tegadel posebne vrednosti za nas, ker zelo bogato obrodi. Pridela se je 300 do 500^ (novih centov ali kvintalov) na 1 loa. zemlje. Na dobro obdelani zemlji je moč 350 do 4005f pese pridelati ob navadni letini. Pri dobri letini pa se je tudi pridelalo Že čez 600 krmske pese na Mut, kar je gotovo velikanski pridelek! Vrhu pese (t. j. pesnih korenin) dobimo pa Še 80 do I5O5P pesnega listja na ktero se tudi z velikim pridom porabi za krmo prašičev in goveđe. Po nekterih krajih in tudi pri nas obirajo pesno listje Že med raščo, da ga dajejo prašičem. Ta postranska korist pese je za večino kmetovalcev zelo velike vrednosti. Opomniti pa moram, da se ne sme pričeti to obiranje pesnega listja prezgodaj, ker si s tem več škodujemo kakor koristimo. Pesi naj ae obira listje le ob kraju (t. j. krajno listje) in še le takrat, ko se prične povešati in veneti. Mlajše in srčno listje pustiti je v mirni Z obiranjem listja se pridelek pese sicer zmanjša, vendar je pa listje toliko večje vrednosti za manjšega kmetovalca, ker mn daje ob poletnem času dobro krmo za prašiče. Kdor pa lahko shaja brez pesnega listja pri reji prašičev med poletjem, ta naj ne obira listja, in prepričal se bode, za koliko več pese bo lahko pridelal. Pesno listje, ktero odpade pri spravljanji pese, porabi se friSno, kolikor je moč. Ostalo večino pesnega listja pa naj se stlači v kade (bedne) ali jame, kjer se tako ugodno okisa, kakor naša repa ali zelje. V teh kadeh ali jamah se brani lahko do zgodnje spomladi. Tako pripravljeno ,kislo pesno listje" se rabi največ za prašiče pa tudi za goved in daje dobro krmo koncem zime in pri-četku spomladi — toraj ob Času, ko je pomanjkanje Tsakojake krme pri nas kaj navadnega! Kjer pridelujejo razvidni kmetovalci obilo druge in boljSe krme kakor je peeno liatje, tamkaj raz-meČejo in raztrosijo pesno listje enakomerno po polji, da ga potem podorjejo. S tem se ngođno zboljša rodovitnost zemlje, kar je tudi koristno ! Tako nam koristi pridelovanje pese na vse strani in Bog daj, da bi to korist vedel ceniti tudi naš kmetovalec in spoznal važnost pridelovanja pese za živinsko krmo! Krmake pese je več sort. Najbolj priporočljiva je okrogla pesa, kakor je n. pr. rumena in rudeča oberndorfska pesa. Ta daje Se največe in najboljše pridelke. Naša navadna ali domača pesa, ktera je podolgasta in bolj jajČaste podobe, je dobra ali pridela se je dost manj kakor obemdorfske pese in je tudi manj teČna kakor ta. Sejmo toraj seme obemdorfske pese namesto navadne pese! —m— âola naj podpira kmetij stm Če hočemo biti odkritosrčni, moramo pripo-znati, da se našim Dolenjcem — tu mislim prosto kmečko ljudstvo — šola sploh še nikakor ni priljnhila. Nekako veselo se spominjajo naši kmetje Že tiate dobej ko je hodil v šolo le, kdor je sam hotel. Le polagoma predira prepričanje, da je lepo in koristno, če zna kmet brati, pisati, računati itd. Večkrat sem že imel priliko videti, da BO se branili fantje podpisati svoje ime, pa sem vedel, da znajo pisati. Tako malo še nekteri cené svojo vednost. Ker pa ljudstvo ne ve ceniti v àoli pridobljenih navadnih naukov, tam sa tudi ne more ogreti za Šolo. Ni ae čuditi, če taki ljudje Šoli vedno nasprotujejo. Ko sem služboval v ko-Ževakem okraji, sem se prepričal z veseljem, da tamošnje ljudstvo, bodi si nemški Hočevar ali pa slovenski Kibničan, Poljanec ali Kosteljec, Šolo veliko več ceni, kakor naš Dolenjec. To pa zato, ker ima priliko spoznati, kot pohlšni trgovec ali kot trgovec z lesom in leseno robo, kolike vrednosti mu je šola pri kupčiji. Pa ne le pri kupčiji mn pridejo prav šolski nauki. Prisiljen je tudi, ko potuje po rasnih krajih, pisati svojej družini, katero je pustil doma. Tako pride, da ne cenijo n. p. pisanja le možje, cenijo ga tudi žene, dobro vedoč, kako neprijetno je. Če mora človek dražega prositi, da mu piše pismo. Tem ljudem donaâajo že navadni šolski nauki praktično korist; od tod vnetje za šolo. Pri nas je vse drugače. Ko naŠi dečki šolo zapusté, večinoma ne pogledajo več knjig, še manj pa vzamejo pero v roko, izvzemli, če pridejo k vojakom. Enako je tuđi z dekleti, pa vendar malo bolje. Te so vsaj nekako ponosne, Če za-morejo v cerkvi rabiti molitvenik in tudi kake pripoveati rade berejo. To pa je tudi vse. Tako se pri nas vporabljuje to, kar se je v šestih letih T šoli vsililo otrokom v glavo. Ali se je toraj čuditi, če se naS kmet za šolo ne ogreje? Ni se čuditi, mislim, pa tudi zameriti mu ne smemo njegove nebrižnosti, če vse to premislimo- Malo bolj se ljudstvo za šolo briga tam, kjer se otroci v šoli učć tudi kmetijstva, posebno sadje-reje. Iz take šole prinesejo otroci domu marsikaj za djansko rabo. će je učitelj sam res vnet sadjerejec, toliko bolje zanj in njegovo šolo. Naš kmet hoče tudi kaj dobiti za novce, ktere leto za letom oddajo za šolo; on hoče koristi od nje in to kmalu. Kolikor bolj predira na Dolenjskem prepričanje, da sadjereja donaSa lep dobiček, toliko bolj se ljudstvo za to stroko kmetijstva zanima, tako pa raste tudi spoštovanje do učiteljev in ljubezen do Šole, kjer se goji sadjereja. Ako bi učitelji mogli vsak iz svojega vrta vsako leto po par tisuč žlahtnih dreves oddati, ali še bolj, ko bi mogli v par letih pripomoči, da bi bili naŠi kmetje s rodnim sadnim drevjem dobro preskrbljeni, kmaln bi se o njih iu o šolah drugače govorilo ko zdaj. Pa to ni mogoče. Dolenjski učitelji imajo pa še drugo priliko pripomoči, da se šola kmetom priljubi, da bodo spoznali prav kraalo njeno praktično korist. Mala pošast, trtna uS, končuje dolenjske vinograde in jih bo gotovo tudi pokončala, če bo ljudstvo roke le križem držalo in edino le od Boga pomoči pričakovalo, samo pa nič ne storilo. Tukaj lahko učitelj pokaže, da ni le učitelj dece ampak tudi učitelj naroda zunaj šole. Znano nam je, da proti trtni uši ni do zdaj le nobenega pripomočka, ki bi se dal tako uporabiti, da bi se ta mrčes popolnoma in povsod zatrl. So sicer razni pripomočki, ki pridejo trtni uši do živega, ali nekteri so predragi za naše vinorejce, n, p, žvepljeni ogljenec, nekteri se pa vporabiti ne morejo, n. p. voda. Da si Dolenjci vinograde ohranijo, ali vsaj kmalo obnovijo, je en sam pripomoček, ta je: amerikanske trte. Ako pa hočejo kmetje svoje vinograde rešiti ali obnoviti z amerikanskîmi trtami, treba je, da jih cenó dobć in potem, da znajo z njimi tudi ravnati. Amerikanske trte, ki se priporočajo za zaaajenje vinogradov, pa ne rodijo dobrega grozdja, zato se morajo rabiti le za podlago, na ktero se potem vcepi Žlahten cepič naših evropejakih trt. Na Dolenjskem imamo zdaj dve trtnici, ki imate skrbeti za vzgojo amerikanskih trt, državno pri Kostanjevici in deželno v Grmu. Iz državne trtnice se bodo menda kmetom delili le ključi ali řeznice, kmetje pa si bodo morali potem iz njih sami vzrejevati žlahtne trte, če jih bodo znali. — To pa je kljuka. Kar se Janezek ni učil tudi Janez ne zna. Da bi vsi naši kmetje hodili v vinorejsko šolo v Grm te umetnosti ae uČit, ni misliti ; brez poduka in sicer praktičnega poduka, pa ne bo šlo. Zato naj se poprimejo učitelji tega posla. Začno naj učiti v tej reči posebno šolsko mladino, pa tudi odrasle ljudi. (Daljo aledi.) Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Na Slovenskem ae, hvala Bogu, še vedno podpisujejo prošnje za versko šolo — a nikakor ne ravno za tako, kakoršno hoče knez Lihtenštajn, ampak za versko šolo sploh — vredili jo bodo uže gospodje poslanci! — Tudi več podružnic ss. Cirila in Metoda je odposlalo prošnjo za versko šolo; med njimi je bila tudi novomeška. Mi smo katoliki; res ne vemo, zakaj bi imeli drugačne šole kakor katoUlke ? Kdor se ni skregal s pametjo, nam mora pritrditi. V državnem zboru se je v proračunskem odseka za slovensko šolstvo možato potegnil goriški poslanec Tonkli. Nančni minister je obljobil, da se T Ljubljani t kratkem odpre šola za lesno obrt in pa elovenska spodnja gimnazija. Gospodom poslancem bode pač treba, da bodo pri tem zahtevali naravnost, da s toliko vzporednimi razredi, kolikor bode uCercev, — da ne bodo morda silili slednjič Slovencev v uemSbo bolo ! V Djakovem v Slavoniji je bil na Jožefovo velik praznik ; slavnoznani jugoElovanski škof StroBsmayr, silno velik dobrotnik hrvatski in pravi prijatelj Slovencem, je praznoval petdesetletnico kot mažnik. Pri sveřanoBti bo bili tudi nekteri Slovenci, katere je škof ne le milostno sprejel, ampak tudi posebno odlikoval, ter povdarjal kako ljubi naš mili narod. Bog ohrani slavnega moža ie leta in leta v blagor cerkvi in v slavo mogočnemu slovanskemu rodu! Nanj je ponosen ne le Hrvat in Slovenec, ampak tudi Srb, Rus in Poljak, Čeh in Slovak ! Kaj je novega po širokem svetu? Za bolgarskega kneza je stanje zdaj tudi zavoljo tega neugodno, ker so ministri med seboj needini. — Vse se kaže, da bode knez Ferdinand kmalu govoril: knez sem bil! Njegova mati je uže zapustila razburkano Bolgarijo. Na Francoskem vse govori o prejšnjem vojnem ministru Bulaiižeju, kateremu bi radi njegovi prijatelji pomogli do poslanstva — potem pa skoraj gotovo, do najviĚje oblasti, kakor nekda;j Napoleona prvemu in trejemu. — Bodemo videU ; tako v tej lepej deželi gotovo ne bode ostalo dolgo, kakor je sedaj. Na Nemškem je nastopil po smrti svojega očeta Viljema — novi cesar Friderik. Mož se kaže kaj miroljubnega, kar pa ni Čudo; kajti bolan je tako, da so mu pred tedni uže izrezali krhelj v goltancu. Diha sedaj po posebni srebrni cevi! Takov mož pač nima veselja do vojske! Pač pa se kaže grozno prijaznega Kusom. — Bog daj, da bi ti ljubi Nemci slednjič ne pustili nas na cedilu v sili — ali nas celo darovali Husom, ako bi nastala vojska. Ves svet česti in slavi Papeža; tudi Slovencev gre vehko število v Eim, precej po velikonočnih praznikih — iz Novega mesta gosp, vikar Fehks Zavodnik. Mi drugi, ki ostanemo tukaj, bomo pa v Rimu vsaj v duhu in a svojimi molitvami, da bi Vsegamogočni Še dolgo ohranil slavnega papeža. — Ena država pa je, ki papeža ne časti, ampak ga gleda pisano, kolikor more in to je ravno Laška, v katerej je Rim ! Ali mi smo prepričani, da je Še eden, ki ne posti, da bi drevesa vzrasla do nebes — ta bode polomil oSabne rogove tudi nevernim laškim mogočnežem. PlŘe so nam: r Iz Rudolfovega. 27. marcíja. — Prekrasno opravljena dvorana „Narodnega doma" je podala 14. marcija Novomeščonom nenavadno veselje: vrli gimnazijski dijaki so priredili a pomoi^o ne-kterih gospodov pod vodstvom gosp. P. Hugolina „mujtikalno-deklamatorično akademijo. Pelo, govorilo in godlo se je nepopisljivo lepo. Pesem „Kedo je mar?" je vse pretresala; jako miloben je bil samospev „Vjetega ptiČa tožba", tako kvartet „Pogled v nedolžno okó" — in kaj čem reči, kako neizrečeno prijetno so doneli glasovi iz osmero ust malih gimnazijskih kebrčkov, ko so peli „Kafer Hccbzeit"? Da ? vsemi točkami so bili popolnoma zadovoljni poslušalci, kojih je bila dvorana natlačeno polna. V dramatičnem prizoru, katerega je sostavil neki dijak, so se pokazali naSi gim-nazisti jako zmožne in pridne, kajti nekteri govori so bili res težavni in dolgi. Vsa Čast dijakom ia vodstvu, ki je dobilo pri tej priliki lep donesek v podporo ubogim študentom. Podobno so se napolnili prostori narodnega doma 25. marcija, cvetno nedeljo. Tu so nam predstavljali nekteri vrli gospodje trpljenje Kristusovo v živih podobah — tako mično, da se je gledalec res kar zatopil v oni Čas, ko se je to trpljenje res vršilo v nesrečnem Jeruzalemu, Med tem, ko je neki gospod bral zgodbo trpljenja iz sv. pisma, bo se prikazovale v prekrasnih opravah na odru različne žive podobe : zadnja večerja, umivanje nog, Jezus pred Kajfom, Pilatom, Veronika mu poda prt, na križu in druge. Isto se je ponavljalo v ponedeljek zvečer — a gledalcev je bilo malo. Pa zakaj? — Gospodje so reč premalo razglasili, prepozno se jeli pripravljati, naj bi se bilo nekaj dni prej povedalo, morda tudi v našem listu naznanilo — prepričani smo, da bi se bilo trlo naših kmečkih gledalcev, ki radi poslušajo trpljenje Gospodovo — tem raji bi ga gledali v živih podobah. Sedaj naj dodam pa še žalostno, pretresljivo novico. 23. marcija po noči je umrla tu v Novem mestu cela rodovina „Prokeljnova" —mati udova in pet otrok, stari od 6 do 16 let. Pa kako se je pripetila taka nesreča? Mati je imela zvečer dolgo opraviti B perilom. Vsa uboga družina je spala skupaj v enej sobi, v katerej je bila slaba nekoliko razpočena peč. Mati je dela vanjo žrjavice — zapah pri peči pa zaprla. To jim je dalo vsem smrt. Strupeni zrak ni mogel iz peči v dimnik, razprostiral se je «kozi razpoko po sobi ter je zaduSil vse! — Res grozno pretresljivo je bilo videti na cvetno nedeljo, ko so ob enem pogreznili v zemljo šestero mrhčev — in sicer vse iz ene hiše! Bralci naši, povzemite iz te žalostne dogodbe vnovič nauk, ki se vam je uže večkrat zahičeval; pazite, đa bode peč t sobi dobra! nikdar ne grejte sobe z žarežim ogljem, ako nočete biti krivi hitre, neprevidene smrti pri sebi ali đrazih ! NoVOmestO. — Ni mi navada, da bi se vtikal v občinske zadeve; vendar pa ne morem Bi kaj, da ne bi jedne zbleknil o naiSi Krki. Povod temu je povodenj preteklega tedna. — Krka ob meata je Široka 36 eežnjev, jez pri mlinu tik raesta je dolg 58 eežnjev, ker je potegnjen povežno. L. 1863. vzdignil ga je gosp. Škrem, takratni posestnik, za 18 palcev, in tako sedaj voda zastaja do druzega jeza pri Breitenavu, blizo 2 uri daleŽ (mlin Breitenavëki), tako da trpí pod to nadlogo 32 vasi in posestnikov; stranski potoki se ne morejo odtekati, vsi mlini na potokih so zaliti. Temenica zaliva vse travnike BreitenavĚke, Prečinske župnije ; vrtovi ob Krki so vsi pod vodo ; mestni studenec v Kandiji je brzo zality pak se babe tepejo za samostansko kapnico. Ko je g-Škrem jez vzdigoval, nihče se ni oglasil, a zdaj je stvar zastarela. Sedaj je mlin mestna lastnina, in vendar trpi škodo in nezgodo mesto in še toliko posestnikov okolice zarad mestnega mlina. Jedina pomoč bi bila ta, da se naredi jedna ali dve za-tvornici; kedarje voda majhna, naj jo ima mlinar, kedar je velika, naj se zatvornica odpre. — Tako imajo jezove na Savini, da plovi (flosarji) kar drknejo čez jez; tako imajo jezov na Bistrici pri Kamniku. Naše mesto pa je sredi velike vode brez pitne vode; zato so jim vojake vzeli, pa tarnajo. Iz Kostanjevice. 28. marcija. — Grozovita povodenj je bila pri nas — in morda ravno v našem mestu najveČa. Nekteri vozniki niso mogli nikamor priŠedsi do sem, marveŽ je bilo treba kar na cesti spreči konje. Od 1. 1852 ni bilo tu toliko vode. — Blizo naše farne cerkve trga grozovito hitro breg ; ako ne bode dotična oblast kaj ukrenila, je pač vprašanje, če bodo Se hodili v cerkev naših otrok otroci! Od aprila dalje bode kostaujeviška državna trtorejnica oddajala rezenike amerikanskih trt po 6 gld. 1000 kosov — pa baje samo tistim, ki BO se nže prej oglasili zanje. — Trtna uš grozno hitro napreduje. Po nižavah je trta močno po-zebla. Bog se nas usmiU! Kot nekaj posebnega Vam še lahko naznanim, da se tudi daljna Bolgarija boji trtne uši aH se uže vojskuje z njo. Hojen Kostanjevičan, gospod Bele, ki je dovriil šolo v Klostemajburgu, je bil od bolgarske vlade doli poklican, ki zabranjuje g svojim sv6tom uhod trtnej uši! Te dni je odpotoval. Mi iz srca želimo mlademu gospodu veliko srečo — Bolgarom pa, da jih ciganska ul nikdar ne obišče! Davkarijo dobimo Kostanj evičani čez šest mesecev v mesto iz oddaljenega „Kloštra". Hvala Bogu ; pomagano bode nam pa tudi marsikomu drugemu. Želimo le še, naj davkariji sledi še sodnija. Upamo, da se bode to zgodilo — ako petični Kostanj evičani pripravite — potrebno stanovanje. Bodoči teden imamo občinske volitve. Da bodo pokazale slovensko lice, je pri sedanjih okoliščinah umevno samo ob sebi. Iz SV. Križa pri Litiji. — Kakor v mnogih krajih, tako tudi pri nas letošnja huda zima ni ostlala brez žrtev. 8. t. m. Šla je 60 let stara ženica Katarina Jurca iz Nove Gore s košem na ramenih preko Save v Zagorje s svojo kupčijo ; kupčevala je namreč z raznimi semeni in jajci, da si je na ta način pridobila potrebnih novcev, ali nesreča je hotla, da se je vtrgal plaz snega iz visocega gorovja, ko je korakala po zlo nevarni stezi ob reki Savi, ter tako odnesel ubogo ženo v vodo. Žena je vpila na pomoč, a pomoč ni bila mogoča, kajti, bila je še daleč od Zagorskega broda, kjer so potem mrtvo iz vode potegnili ; koš in ena kokoš v njem sta pa nepoškodovana došla na brod. Naj omenim tudi britko izgubo vrlega župana Frana Podlogarja iz sosedne županije Velka goba, kteri je po dolgi in mučni bolezni 28. svečana 1888, v 37. letu svoje dobe izdihnil blago dušo. Ranjki bil je izvrsten kmetovalec in vzoren župan, ker on ni nosil le imé: župan, ampak je spolnoval tudi dolžnosti, ktere ga vežejo. Da je bil jako priljubljena oseba, je dokaz, da se je njegovega pogreba mnogobrojna množica ljudi vdeležila ne le iz domače fare ampak tudi iz sosednih fari, ter mu na ta način poslednjo Čast izkazala. Ravno tisti dan umrla je ondi Ana Zore nenavadne starosti, v 98. letu. DomaČe Testi- (Premembe.) Preč. g. Zbašnik se je odpovedal fari Podgradom. Gosp. Ivan Kljun, kaplan v Šenčurji pri Kranji, bil je pretekli torek kanonično umeščen na Župnijo Smarten v Dolenjem Tubinji. Gosp. Josip Zelnik, kaplan v Šmar-tinu pri Litiji šel je kot upravitelj na Vače. — Gspdčna. učiteljica Vesner v Krškem je dobila službo v Ljubljani. (Imenovanje.) Gosp. dr. Juri PuČko imenovan je c. kr. notarjem v Žužemberku. (t Umrl) je gospod Josip Pajnič, sin obče-spoštovanega fin. straže komiaaija, po daljem bo-lehanji, v 23. letu svoje dobe, na Dunaju, ker se je na visokih šolah zdravništva učil. Bil je posebno priden in vsim priljubljen, kdor ga je le poznal. Naj v mira počiva! (t Umrl) jé v Ljubljani vrl slovenski realec Ivan A n t o n č i č, rojen v Črnomlji kot sin gosp. davkarja Antoniiîa. Skoda za pridnega mladeniča! (Uradne ure) na Novomeški pošti bodo od 1. aprila poČenši zopet od 8. do 12. are do-poludne in od 2. do 6. ure popoludne. (Rokodelskih zadrug) pravila v smisla nove obrtnijake postave bo potrjena za Metliko, Krško, Kostanjevico, Mokronog, Kadeče. (Razstavo Šolskih pomočkov) in knjig priredilo bode učiteljsko društvo v Krškem. (Podružnica „Rndečega križa" v Kostanjevici) je zborovala 15, t. m. ter izvolila predsednikom g. okrajnega zdravnika M. Novaka, K. Faberja in J, Kalina pa podpredsednikoma. Drnštvenikov šteje 105. (Trgom volilno pravico) v deželni zbor želi pridobiti vrl dopisnik iz SodraŽice. To želijo vsi Slovenci. Ali dotični volilni red je težko predrugačiti, dokler v kranjskem deželnem zboru ni še tri Četrtine slovenskih poslancev, (Sej m) v LoSkem potoku bode 3. aprila 1.1. (Pri vojaškem naboru) v Krškem so letos veliko mladeničev potrdili — blizo 400. Došlo je pa maogo nerazvitih in nedoraslih na ogled. Eden je bil videti komaj 8 let star, tako majhen je bil; drugi je imel po osem prstov na roki, po 6 na nogi itd, (Veliki ponedeljek) ob 4, uri popoludne se vidi v Novomeški čitalnici Kristusovo življenje in smrt v živih podobah, — Vabijo se posebno kmečki ljudje, zato je tudi vstopnina znižana na 15 krajcarjev ^a osebo. (Velika povodenj) je bila 18., 19. in 20. marca na ljubljanskem močvirji; ljudje so morali iz hiš na podstrešje iti in še seboj vzeti prašiče, da niso potonili. Dopisnik íe Ižanske fare nam obširno o tem poroča, a nimamo prostora, da bi vse priobčili. (V farovž v Rudniku) poskušali so v torek zvečer ulomiti tatovi ćas izbrali so si bili dobro, ker je g. župnik bil odšel ogledavat svojo novo župnijo na Dolenjskem, a vender se jim tatvina ni posrečila, ker jih je hlapec s streljanjem preplašil. (Trtno mladico) je našel posestnik Fr. Ulepič iz Škocijana na Dolenjskem 23. marca 1.1. v svojem vinogradu v Zagraški gori. Mladico, katera je 7 cm. dolga, zapazil je v sredi vinograda, in to pod nikakoršno streho. Pač čudno v tem nenavadnem in grdem vremenu. (Nesreča). 28. sušca 1.1. šla ie ženain udova Joštetovka iz Gor, Gradišča fare St. Jerneja v Vrbovce koluje belit, delavci so pa še rezali v vinogradu. Ona si je hotela v lozi nekajjkrompiija speči; ker pa je bil silni veter, se je listje in hosta užgala ; hotla je gasiti, ali oj groza, obleka fle jej vname, Rerica teče k ljudem, ki so rezali T vinogradi, pa je niso mogli oteti smrti. Zgorela je in eo jo mrtvo peljali domov. (Požar). Včeraj dopoludne je Vinica, Podklauc ia (3-olek črnomaljskega okraja, kacih 10 svinj, en konj, ena krava, vse pohištvo, ves živež, krma, čisto pogorela. Ena žena, katera je ravno nasproti hudemu vetru v Vinico potovala, je na poti od silnega ognenega puha se užgalm in zgorela. Nesreča je grozno velika, Štacnuarju Simonoviču je robe za 30.000 gld. zgorelo, vina je pa do 1000 veder vničenega. FarovŽ, Štale in pod so čisto proČ. Farna cerkev in Šola ste ostale. Beda strašansko velika. (Iz Nemške vasi pri Trebnjem) se nam dopisnik pritožuje, da se ondod klatijo trdni Ijndje, ki rajše beračijo kakor da bi si z delom kruh pošteno služili. Take berače priporoča zlasti žandarmom. (Od Mokronoga) nam dopisnik toži, kako visoke obresti terjajo posojevalci denarja. — Na to svetujemo ondotuim domoljubom, da oanujejo posojilnico, kakoršuo imajo v Metliki, Črnomlju in Krškem, ki vse dobro izhajajo in kmetom denar za nizke obresti posojujejo. — Iz tega kraja nam je došla tudi želja od kmetske strani, da bi kmetje po zimi v kakošni sobi mogli čakati pri aodniji, predno so zaslišani, da ne bi zmrzovali, ko itak zeló zmrzneni dojdejo z daljnega pota. Tudi izraža dopisnik željo, da bi se gosposke na izjave županov bolj ozirale, da bi njih besede kaj veljale. (Deželna filofcserna komisija) je 12. marca zborovala v Ljubljani. — Prišli so vsi člani, gg, dr. Vošnjak, dr. Mencinger, vodja R. Dolenc, nadinženir Witschl, tajnik kmetijske dražbe G. Pire, komisar Reichl in vladni svetnik Dralka. Predsedoval je g. deželni predsednik baron Winkler. Komisar Reichl je poročal o razširjanji trtne uši na Dolenjskem. V Kostanje-viškem okraji so okuženi vinogradi vseh katastral-nih občin, ne menj v Krškem. Trtna uš pa sega že tudi v MokronoŠki in Novomeški okraj pri Beli cerkvi ter je konstatovana v Cmomeljskem okraji v DraSicah, Grabljevci, Štrekljevci. Ameriška trt-nica T Kostanjevici obsega Za ameriške trte se je oglasilo 24 posestnikov, ki so dobili 17.654 trt po 1 kr. za šibo. Pri obravnavi o tem poročilu poudarjala je komisija, da bi moral za Kostanjeviško trtnico nastavljen biti strokovno izobražen rincar, kajti valed tega, da trte neso bile že jeseni obrezane, pozeble so šibe in bo zdaj dobiti le malo zdravih. Obširna je bila razprava o sklepih deželnega zbora, stoijenih v poslednji sesiji ter je komisija sklenila vladi priporočati, da v smisla teh sklepov napravi še dve ameriški trt-nici v Mokronoškem in črnomeljskem okraji in da privoli podporo kmetijski družbi v ta namen, da napravi ameriško trtnico in vinograd na primernem kraji blizu Ljubljane. Zastran pouka, kako cepiti domača plemena na ameriško trto, pa 86 bode naprosil deželni odbor, da dovoli na Grmu take knrze. Konečno je komisija sklenila ponavljati îauski sklep, da naj vlada predloži državnemu zboru zakon, po katerem se z ameriško trto na novo zasajeni vinogradi tekom 10—12 let ne smejo prodati eksekutlvnim potom. {Živinski sejmi) v okraji Rudolfovo so bili obiskani, kakor sledi; Na Bejm v Toplicah dne 1. marca eo prignali 900 glav goveje živine ; na mesečni sejm v Novem Mestu 5. marca 410 glav govede in blizo 100 praĚičev, katere so ve-řinoma pokupili kupci iz LaĚkega in Bavarskega ; 12. marca v Črmožnice 350 glav goveđe, kupčija bila je tu slaba, ker je ravno ta dan bil gejm še v trçli krajih na Dolenjtkem in pa neugodno vreme. 17. v Žužemberku 1200 glav goveje živine in 26. v Mirnopeč 750 glav, kjer je bila precej živahna kupčija. (Račun Črnomaljske posojilnice.) Delovanje te posojilnice se je v letu 1887 zdat-no razširilo, kajti v letu 1886 je bilo prometa 54.575 gld. 32 kr., leta 1887 pa 119.575 gl. 52 kr. Koncem 1886 bilo je 226 društvenikov, T letu 1887 pa jih je pristopilo 193, in ker je 34 udov izstopilo, šteje posojilnica koncem 1887 skupaj 385 drnStvenikov, ki imajo 944 deležev po 2 gld. v skupnem znesku 1888 gl. Hranilne vloge znašajo koncem 1887. leta 35.797 gl. 70 kr., ki BO se obrestovale po 5V2%. Po sklepu načel-stva obrestovale se bodo hranilne vloge tudi v letu 1888 po 5V2%. Leta 1887 izposodilo se je 36.909 gl. po 77o, za leto 1888 pa so se obresti znižale na 672%. Izposojuje se tako, da mora dolžnik vsakega Četrt ali pol leta plačati z obresti tudi nekoliko glavnice, da se tako obresti z glavnico vred zmanjšujejo, vendar sme posojilnica po preteklem, v zadolžnici določenem obroku vsaki čas celo svoto terjati. Rezervni zaklad je koncem 1886 646 gld. 89 kr. V letu 1887 se je pomnožil za 429 gl. 28 kr., in ker je občni zbor od čistega dobička dodal Se znesek 453 gld. 83 kr., šteje rezervni zaklad koncem 1887 1530 gl. Občni zbor je dne 12. februvarija čisti dobiček 741 gl. 59 kr. tako razdelil: DruStveni-tom dividende za 1887 139 gl. 44 kr. Požarni brambi v Črnomlji podpora 15 gl. Za podružnico sv. Cir. in Met. v Črnomlji 10 gl. Za „Narodno šolo" v Ljubljani 10 gl. Za popravo cerkve BV. Duha v Črnomlji 50 gl. Za svečanost o priliki štiri desetletnice Njih Veličanstva mestu Črnomlju donesek 20 gl. Za popravo oltarja v cerkvi Matere Božje v Vojni vasi 10 gl. Za vsta-novitev mestne godbe v Črnomlji kot začetni zaklad 33 gl. 32 kr. Rezervnemu zakladu pripiSe se 453 gl. 63 kr. Skupaj 741 gl, 59 kr. V načelstvo so za 1888 in 1889 izvoljeni: Anton JerŠinovec, c. kr. okr. íolaki nadzornik in posestnik v Čniomlji, ravnatelj; Avgust Kune, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik; Martin Malnerič, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik; Franc éusterŠiČ, c. kr. poštar, župan, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik; Anton Pavlin, zdravnik in posestnik zlatega križa za zasluge v Črnomlji, računski pre-gledovalec; Franc Šetina, učitelj v Črnomlji, računskega pregledovalca namestnik. Uradni dan je vsako sredo in petek popoldne, ako ni tisti dsn kaki praznik. (Popis Šmarješke fare) na Dolenjskem imamo v roki. Spisal je knjižico pokojni gospod Volčič riivBO pred svojo snutjo — res, kakor v spomin ljubljenim faranom. Knjižica je tiskana pri Krajcu v ličnej obliki, ozaljSana s podobo umrlega g. župnika — pisatelja. Prodaja jo brat ranjcega gospoda župnika, g. Anton Volčič v ěmarjeti in pa Krajec v Novem mestu po 60 kr. po pošti pa po 65 kr. — Pregledali smo knjižico, in reči moramo, da jo bode vsakdo prebiral z zanimivostjo v poduk in razvedrenjenj. Zlasti jo pa priporočamo Šmarječanom, in znancem in prijateljem gospoda pokojnega pisatelja Volčiča. (Pesmi Josip Cimpermana) prišle so v krasni obliki na svitlo v zalogi g. Jan. Giontinija v Ljubljani, in veljajo nevezane 1 gld. 20 kr., krasno vezane z zlato obrezo pa 2 gld. — kr. lliizne Testi. * (Malo novcev dela Čndež«), — Evo, kaj nam pripovednje „Dalm. Goep. IÍBt% da se je prigodilo v prijateljskem krogu. Sedelo jih je èeat prijateljev skupaj. B H JÏ ff C T 20.— C » J» » D n 15— D « I» n E jt 30.- E n tf IT F n 12.50 F n fi n A n 10.— ^ jm ISIUUI n; lo u je, pravi, na raiun mojega dolga od 15 gld.; B. izroii teh 5 gld. C, rekňi: tu imaš 5 gld., pa jih odbij od mojega dolga; C dá iati denar D dostávši, dolžan Bcm ti 8C 5 gld.; D prejme 5 gld. in jih dîi E, kterému reče, dglžan sem ti 30 gld. ; to jih imaš 5, ostaje 25 gld. E di teh 5 gld. F ter mu reče, bil fiem ti doláan 12 gid. 50 kr., tn jih je 6, ostalo do-bi8. F. izroči prejeti zmeaek A in dostavi, zdaj ti dolenjem samo ie 5 gld. A dá teh 5 gld. B : zdaj sem ti dolžan se 5 gld. ; B jih dá C: zdaj ti dolïnjem samo še 10 gld., C jih dá D ter mn ima dati So 5 gld.; D jih dá E in zdaj je dolga še 20 gld.; E jih dá F: Na; pa dohiS âe 2 gld. 50 kr,.; F jih dá A pa je ž njim poravnal. A jih dá B iu pohota b tem dolg, B jih dá C pa je znižal 8 (cm dolg na 5 gld.; C ni bil nič več dolžan D, ko mu jo dal prejetih 5 gld. Đ jih dá C ter reče, dolžujem ti šc 15 gld; Ë Tzame iz žapa 2 gid. 50,, 5 gld. pa vtakne t áep, in ta.ko je bila strar končana. Petak je e tem kolo-barenjotu plačal 82 gld, 50 kr,; poravnal je dolg A proti E, C proti D, E proti F, in F proti A, znižal pa je dolg B proti G od 20 na 5 gld. in dolg D proti E od 30 lia 15_ gld. Kaj so učimo iz tega? TOai proatovoljno dražbo po-eentoT ml. Janeza í^ajea ii Vel Garovoa, leioíili v dark, obfinak Tinaras in CëroTeo in sioer: hiBnega in gOHpodarakegm poslopja, travnikov, njiv, palnikoT in poHObao na Q-orjanoili ložoíih hostnib delor — dovolilo, — Prodalo BO bodo toraj slodefie: I.) atavb, partv it. 37/1 in S7/3 daTk. obi. Vinavas, poBoatTO hii. fit. 37 t Tel; CaroTOn, reoktf. £t. 290/1, urb. ât. 35S od Kápitolherriobaft ftudolfiirort. poeestTO tIoí, It. 275 dark. ob6. Tinavas, prspiiana na imo Ane Zajo a sidano, iz 3 Bob, 2 izb, 2 kleti, ene voie U en» knhinje obstoječe, deloma ■ opeko, deloma b alámo krito hiio, X onim Todnjakom, enim n S oddolkgr obatojeSim ivinjakom, enim malim BTinjakom, 6no dorTarnioo ia eno Huiilnioa la izklicno ceno od 37& gold, in k tema poMstm apadajoie par. e«le in sioer: Trt paro. Ht, 485/1 ia . . 485/2 njiTa , „ B62 » . 855 painik , , lOOt/4 * ioao/3 SOgoMU SO , 80 , 30 , 10 . 10 • 15 gold. 2.) POBflHtTO *loï. it. 274 daTk. oM. Tinkrfta, leiei« desno od driaïno coste, obatojei« iz stavb, pu«. it, 87/3 a na toj parceli Btojoio Liío, eno nnd-atropje Tiaoko; a eno Bolio, 2 ubama in ono kuhinjo, « obokftno kletjo in eno kofačnico, — iz leaeneif«, s ilamo pokritega gospodarskega poslopja obstoječega iz enoga hlora, enega poda in ene senico, — iz onuga Tolikega koiolea t slabem stanju zá izkliono ceno od 610 gold, in k temn poitestva spad^o5a njiva za — — — So « 8.) posestvo vloi. St. 273 davk, obi. Vioaras prepisano na ime Ano Kaj«, obstoječe ii njive pare. it. 4S8 za iikliono cono od — ~ — — — 25 gold, in njive paro. it. 880 za — — — — — — 10 , 4.) Painik pare. St. 871 davk. obS. Tinavaa, del na imo Ane Zsje prepisanega paseatva vlož. it. 276 davk. ob£. Tinavas izklicno oeno od ~ 5.) PaĚnik paro. it. 177 davk. obô. Cerovoc, det Tia imo Ane Zaje prepisanega posestva vioa. £t. 750 davk. ob£. Coiovecza izklicno oeno od--90 gold. k temn posestvu spadajoča cjiva paro. It. 173 la — 80 , njiva pare. it. 178 za ———. — — — — 25 „ , , , 181 in 182 za — — — — — 80 , „ , , 4383 za— ~ — — — — 80 , , „ , 4S87 in 4388 za — — — — — 35 , 6.) Mjiva paro. it. 174 davk. obč. Cerovoe, del tis ime Ane Zajo prepisanega jsemljiSča vlož. it. 174 davk. obč. Ceroteo »a Ifíthono ceno od — — — 40 gold, in k temu posestvu spadajoča hosta paro. it. 638/31 la 35 » 7.) Painik T Dulcah paro. St. 4041 vloi. it. 761 davk. obč. Cerovo Ka iîklicno cono od — — — E6 gold. 8.) Painik v Duleah paro. it. 4040, vloi. it. 741 davk. obč. Cerovoo za, izklicno ceno od — — — 25 gold. fl.) Bosta v Pavlovih dolih pare. St. 764 vloi. St. 763 davk, obč, Cerovoc, la izklicno ceno od — 2« gold. JO. Hoata v Ilobidnioi paro it. «'65/20 vloi, fit. 749, dark, obč. Ceroto, bosta t Robidnici pare. it, 666/18 vlož. it. 760 davk. obč, Ceroveo, hosta v Kobidnioi pare. St. 665/18 vlož. it. 767 davk. obč. Corovec îa izklicno ceno od — — •— _ — 50 gold. 11) Paiuik na Plaunab pare. it, 2722 vloi. At. 769 davk. obč. Cerovoc za izklicno oeno od — 18 gold, 12. Painik vMedvednioah pare. 6i. 4152 vloi. it. 759 davk. obí. Yinavaíi sa izklicno oeno od — 30 gold, 13.) Hosta Cerovarebcr paro. itov, 193 vloi, it, 748 davk, obČ. Vinavas ja izfcHono «eno od — 16 gold. 14.) Painik Cerovareber paro. it. 197 vlož. it. 760 davk. obč, Vinavas Izklicno oeno od — 15 gold. 16.) Fainik Cerovarebcr paro. St. 19S vlož, it. 764 davk. obč. Vinavas za izklicno cono od — 15 gold. 16.) Hosta Lipoveo parc. St. 3369/18, 3369/3U in 3S69/40 davk. obč. Corovoc ía izklicno ceno od SOO gold. 17. PaSnik v Kraji pare. 8t. 2719 vlož. it, 757 davk, obč. Cerovec za izklicno cono od — — — 70 gold, 16.) Hosta pri Zagoreib pare it. 3512 in 3627 vlož. it. 748 davk. obi. Ceroveo za izklicno oeno od 15 gold. 1». Hosta pri Trumblovih pare, št, 4323 vloi. it. £54 davk. obč. Corovee za izklicno ctno cd — 60 gold. Vsak knpai.elni ima pred početkom dražbe 10% varSčine cd izklicne cene in potem k«pne ctne v toke draibenega ktJiniBarja položiti, ostanek kupne cene pa so laiiko v i enakih letnih rokih poplača. — Ker je drsiSba prostovoljna, ostanejo zavarovanim upnikom njih zastavne pravice no glede na kupno ceno nespremenjene. — Draîba se določi ua 23; aprila 1888 In sledeče dneve * Vel. Cerovou od 9—12 ure dojiotudno in od 1 — 5 ure popo-ladne in so bodo bosttii doli, £o bodo treba, tndi komisijonalno lírogledali. Draíbeni pogoji so lahko pri tukajiui «odniji pogledajo. [37—1] C. kr. m. d. okr, sodišče v Rudolfovem dne 27. maroa 1883. UCenec, priden in zmožen alovenBkega in nemSkega jezika, Tzame se takoj v prodajainico z moĚanim blagom, — I^oScno je osobno jpríťi, "Tpgg pri goapodti JankD-tu Pubek-u, (27-3] v Črnomlju. ZemljiSce na prodaj! Na Dolnih Jesenicah fare sv. Rupert pri Mokronogu proiia iK proste roko Martia Znpanéifi hiâ. át, L avoje zemljišče ali grunt z vsem gospodarskim poalopjem in orodjem, vae v popolno dobrem Btann, jirav pri cesti — pů ugodnem pogoj«. [39—1] katero zna raČuniti in ljudem spodobno streèi, Ys^amom koj v mojo gostilno za natakarico. — PlaCa je dobra. [40] Danici Makar v Metliki Plugi s plužno vred 7 po Cngmajerjevi sostavi, ki so /a našo okraje najboljši, 89 dobijo eenó pri |38—IJ Adolfti Gustinu v Novotneetu. Kranjske in nemške detelje, očišćeno seme predenca (žide), EorGnjsti im u deteljo in travnih. tako tndi cement za zidanje vodnjakov se dobi pri Franu Kastelicu, trKoVfn v Kandlji, [33-2] priporoča tudi železnino in špecerijsiko blago. WHT Vincarja, -gip kateri je trtorejstva in kletarstva praktično zmožen, isĚe vodstvo deielne vinarske, sadjarske In poljedelske ëole na Grmu pri Rudolfovem na Dolenjskem. PlaĚa; 15 gold, ua mesec, prosto stanovanje v vinogradu, užitek ene šolske kravo, za katero tudi potrebno krmo in steljo ndobi, les za kurjavo, kolikor ga v obcdveb vinogradih odpade, — Prosilci oglasé naj flc pri vodstvu sole pred ko mogoôe pismeno; priloŽé naj spričala. [34—2] Spiaal Rlhard Dolénc. Dobiva Be pri založitelju i. Krajec-u v KndoHoveui. Najboljše se narofii knjiga po poštni nakaznici, B litero se pošlje 7,5 kr, ter napiše natančDo adreso s luistavkom za Dolenčevo Sadjarstvo. OdgOTomi urednik, izdajatelj in leloiuik i. Krajec, KoTOmosto, — Hatienil J. Krajec.