ISSN 0350-5561 za konec tedna Jutri in v soboto bo prevladovalo sončno vreme. 53 let številka 19 četrtek, 77. maja 2006 Praznik cvetja in ustvarjalnosti Še poročilo o odpravlianju pomanjkljivosti Šmartno ob Paki - Tamkajšnji svetniki so v razpravi o poročilu o reviziji finančnega poslovanja občine za leto 2004 menili, da bi bilo to zanesljivo krajše in ugodnejše, če bi občinska uprava z revizorji pravočasno razčistila nejasnosti. Po zagotovilih šmarškega župana je temu botroval splet okoliščin (dopusti, priprava rebalansa proračuna,...). 38. razstava Likovni svet otroic Šoštanj - Osnovna šola Šoštanj je organizatorica edinstvene razstave mladih likovnih ustvarjalcev v Sloveniji - Likovnega sveta otrok. Letošnja bo že 38. po vrsti, odprli pa jo bodo v prostorih šole v soboto, 13. maja, ob 10. uri. Tema letošnjega natečaja so bili občutki otrok, izraženi v likovnem jeziku. Nanj seje odzvalo 74 vrtcev in osnovnih šol iz vse Slovenije. Izdelali so približno 2200 izdelkov, za razstavo pa jih je posebna strokovna komisija s Peda- goške fakultete v Mariboru (doc. dr. Matjaž Duh, doc. dr. Tomaž Vrlič in lanskoletna nagrajena mentorica OŠ Lenart Sabina Go-lež) izbrala 450. ■ Tp REMOPLAST Samostanska ulica 3 Radija ob Dravi Proizvodnja PVC oken in vrat. m.: 02 88e 0443, Fac 02 88 71 750, mra.remplBitsi LikoVNî sVtt ot^ok 2006 300 SIT' 1,25 EUR lUIHO Diagnoza rak Bojana Špegel Novica včerajšnjega dne se zagolovo glasi: »Ministrstvo za zdravje je državno revizijsko komisijo pozvalo, naj v interesu bolnikov v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic odpravi zadržanje aktivnosti za oddajo javnega naročila.« Besede ministra za zdravje Andreja Bničana. Poziv utemeljujejo s tem, da je škoda za paciente, ki čakajo na operacije, večja od škode, ki bi jo morebiti utrpel pritožnik (celjsko podjetje Mollier), v primeru, da ho državna revizijska komisija odločila v njihov prid.« Za vse, ki poznajo diagnozo rak, za vse. ki težko čakajo na operacijo zaradi nje ali kake druge hude bolezni, je lo zagotovo novica dneva. No ja, novica dneva, morda celo leta ali kar desetletja sicer bo, ko bodo mize kupljene in (vsaj) nova stavba onkologije v Ljubljani vseljena. A že to, da se končno premika, je veliko. Priznam, da so se mi ob pismu ljubljanskega onkologa kirurga dr Erika Breclja, kije te dni zakrožilo po elektronski pošti, orosile oči. Tudi zato, ker vem. kako hudo je, ko kdo v družini ali v krogu prijateljev in sodelavcev zboli za rakom. Včasih se mije zdelo, da so njihove zgodbe na poti do tako želene ozdravitve napol znanstvena Jantastika. A ko zgodbo živiš skupaj z bolnikom, te lahko od jeze in ogorčenja res vse mine. No. dr Breceij se je pošteno razjezil. V pismu, ki ga je pošiljal svojim bolnikom in njihovim svojcem, je opisal nemogoče razmere za delo, kijih imajo v stari konjušnici (onkologija A), ki niti za konje ne bi bila več primerna. Pa vendarle v njej zdravijo bolnike z najhujšimi diagnozami. Še več. V pismu je razložil, kako hudo mu je izbrati med bolniki, ki obupano čakajo na operacijo. »Koga naj dam na operativni program? Do sredine aprila sem letos operiral 90 bolnikov. Na listi čakajočih imam 43 bolnikov, ki jih lahko torej operiram v mesecu in pol. Za nekatere je to žal prepozno. Pri izbiri si skušam pomagali z opombami. ki sijih napišem ob vsakem bolniku: pri mladem Jantu: ima 3 ledne starega otroka; pri obupani ženski: mati samohranilka; pri nebogljeni starki: tumor hitro raste; pri naslednjem.: se duši; pri mladem dekletu: na koncu z živci zaradi čakanja; pri zadnjem: krvavi.« Ja, to je naša, slovenska realnost. Zaradi prostorske stiske ob že zgrajeni novi onkologiji hudi bolniki ležijo v prenatrpanih sobah in gledajo umirajoče. Z isto diagnozo kot jo imajo sami. Si mislile, kako lo vpliva na njihovo psiho? Porazno. Marsikdo ne zdrži, obupa. In težko jim je zamerili. Pa vendarle slovenska onkologija napreduje, je primerljiva s listo v svetu. A kaj nam bo statistika! Ko gre zale, ko gre za človeka, ki ga imaš neizmerno rad, te statistika ne zanima. Kako se ob tem počutijo zdravniki onkologi? » Osebje dela v nemogočih razmerah. Ob tem, da imamo končano novo stavbo s sedmimi operacijskimi dvoranami, z oddelkom, ki bi mu težko našli par tudi izven naše države. V skladišču imamo do selitve zapečateno vrhunsko opremo, ki pa je žal ne moremo uporabiti samo zato, ker še vedno živimo v balkanski državi. Gradnja kirurškega oddelka se vleče že več kol JO sraniotnih let...,« v pismu zapiše kirurg. Ki meni tudi, da so nekateri zelo obogateli na račun velike investicije v zdravstvu. In zagotovo so. Zgodba z operacijskimi mizami pa še vedno ni končana. Država naj bi sedaj kupila mize, katerih cena naj bi bila oderuška. Seveda tudi z našim denarjem. Bo kdo odgovarjal? Dvomim. A zaradi ljudi, ki se soočajo z diagnozo rak, si želim, da se lo zgodi že jutri. Pa naj potem razčiščujejo, kdo je vse skupaj pošteno zavozil. Nas je pa ob takih stvareh lahko kar malo strah, v kakšni državi živimo. Želim vam veliko trdnega zdravja in še veČ optimizma! Elektra Esotech v poifinaiu o 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 11. maja 2006 Ky lokalne novice Predstavitev ameriške uspešnice Freaknomics Velenje • KnjlAmca Velenje. IPAK histilui zn simbnino analizo in razvoj informacijskih Ichnologij ter Dru sivo /a razvoj človekovih sposohnnsii predsiavljajo ameriško uspešnico Freaknomics i/ ciklusa "Sveiovne uspcsnice''. Avtorja knjige sls Steven D. Levitt. cJcn najbolj znanih ameriških mlajših ekonomistov in Steplien J. Dubner, novinar. I.ewill ponaia v knjigi drugačno odgovore na vprašanja, drugačne poglede na reci okoli nas... Cc /iclile izvedeti zakaj upada kriminal v /DA, kako se Je ustavilo napredovanje Ku Klux Klana, zakaj preprodajalci mamil živijo s staršipoicm pridite ta ceirrek, 11.5. ob 11:00 na predsiaviiev knjige, Uspešnico bo v Knjižnici Velenje predstavil dr. Stanko Blatnik. IPAK bo Knjižnici Velenje podaril Uvod knjige, ki si ga bt)Ste lahko tudi izposodili in prebrali. ■ Prodaja Ere po pravilih konkurence Velenje • Urad za varstvo kt^nkurence ne nasprotuje priglašeni konceniraciji irgovskih družb Poslovni sisieni Mercaior iz Ljubljane in Bra iz Velenja. Koncentracija, kije nasiala s pridobitvijo lastništva nad delom podjetja Kra, je skladna s pravili konkurence, je urad za varsivo konkurence objavil na spletnih straneh ljubljanske borze. ■ mz Pionirsko tekmovanje za pokal mesta Velerye - Na gasilskih lekmovanjih gasilci od nekdaj preveijajo svojo opremo in usposobljenost moštev, Í3krati pa izmenjujejo izkušnje in sc družijo. V Prosi ovo Ij nem gasilskem društvu Velenje u> soboto, od 14. ure daJje. pripravljajo tradicionalno, tokrat že 14. tekmovalno srečanje pionirjev gasilccv /a prehodni pokal mesta Velenje. Udeležba na tem tekmovanju najmlajših gasilcev je vsako leto večja, saj se ekipam iz društev, ki se združujejo v (j as lis ko zvezo Velenje, pridružijo tudi gasilci U bližnjih občin. Prijave v leh dtteh še zbirajo, saj so razpis objav- Lansko /eto se Je na tekmovđoju za prehodni pokal mesta Ve/enje pomento okofi 25 ekip. Jih bo fetos še več? ili v republiški reviji Gasilec, 'liidi tokrat bo lekmovanje polekalo pred velenjskim gasilskim domora, gasilci in gasilke iz pionirskih vrsi pa sc bodo pomerili v vaji z vedrom in šiafcii s prenosom vode. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo od 25 do 30 ekip. Poknmtelj tekmovanja bo MO Velenje, organizatorji pa si želijo, da bi mlade gasilce sp^îdbujalo čim več gledalcev. ■ Bs Opozorilo sadjarjem v naslednjih dneh se bo gotovo marsikdo odločil skropili sadno drevje, okrasno grmičevje in podobno. Čebejaiji opozarjajo, da je prepihvedant> vsako škropljenje v cvet, vsa-kokrai pa je potrebno odsiraniii ludi vso cvetočo podrast, na kar mnogi sadjarji do sedaj niso bili dovolj pozorai. Škropiti je dovoljeno le v nevetrovnih dneh in pa v poznih popoldanskih urah, ko so čebele že v panjih. Po /akonu Je treba čebeiarje obvestiti najmanj dva dni pred škropljenjem. Snovalci m>ve zakonodaje so se zavedali, da je čebela nenadomestljiva opraScvalka, zalo so jo zaščitili ludi z zelo strogimi predpisi pri upi>rabi kemičnih pripravkov. Tudi kazni za morebitne kršilelje so zelo visoke, in sicer od 70.000 pa do 700.000 tolarjev. Zgodovine se ne da spremeniti Proslava ob 61-letnici podpisa vdaje nemških enot zelo obiskana - Slavnostni govornik minister za obrambo Kari Erjavec - Prisoten tudi general Ivan Dolničar Mojca Krajitc V Topol si ci je 9. maja 1945 nemški general Alexander l.oehr podpisal dokument o vdaji nemških enot za jugovzhodno Lvropo. To je zg{?dovinsko dejsivo, na katerega so krajani izjemno ponosni - tako seje vsaj zdelo vsoboio ob 61. obletnici lega pomembnega podpisa. Prisoinih je bilo kar nekaj veljakov: general [van Dobiičar. poslanci Bojan Kontić, Drago Koren. Ivan Jelen, predsednica območnega odbora DeSUS Ana Roza Hribar, Župan Šoš-lanja Milan Kopušar in minisicrza obrambo Kari Erjavec. V velikem šotoru lik ob sobi. kjer je okupator nekoč zares podpisal dokument o vdaji, se je zbralo preko lisoč ljudi Res pa je. da je bilo v glavnem moč videli si a rej še obraze, le nekaj mlajših je prišlo v spremstvu svojih staršev ali pa so bili domačini in so pomagali pri izvedbi praznika. pred uradnim začetkom je za kratek čas pi>skrbcl šoštanjski pihalni orkester /ariH. Bili smo priča ene redkih prireditev, ki se zares /ačne ločno. Ko je ura odbila sedem zvečer, so zbrani vslali in Zarja je zaigrala državno himno. Po odličnem začetku je napovedovalka poskušala interpreiiraii odlomke Kaj-uhovlh pesmi. A ni bila dolga, kmalu je na govorniški oder povabila župana Šoštanja Milana Kopušaija. /upan. ki se je očitno povsem vživel v vlogo in zbrane pozdravil s »to» varišice in tovariši!«, je poudaril, da so v občini vsi poiuïsni, da Je okupator odlo/il orožje prav v Topolšici. Omenil je jesenske volitve in poudaril, da ludi v lem času resnica nikoli ne zamre in da »borba narodnoosvobodilnega htya ne gre v pozabo.« Podobno je nadaljeval Bojan Kontič. predsednik območnega NOB. ki se mu je zdelo pomembno, da zgodovina ostaja lakšna. kot je bila. Njegov govor je bil resnično vživel. Ko je govoril, da smo prav zaradi borccv ponosni na de mokra lično Slove- nijo. da nekateri pravijo, da borci umirajo, ampak 80 umirali tudi med vojno, pa še vedno živijo, seje zdelo, da bi bil med resnično vojno Kontič dovolj oster branilec domovine, "fia vedno nismo dočakali opravičila listih, ki so se borili z okupatorjem. Smo pa ponosni na ljudi, ki vrcdnoie znajo ceniti.« Je povedal. In požel bučen aplavz. Nato je spregovoril ministerobrambo Republike Slovenije Kari liijavec, Poudaril je piv men narodnoosvobodilne borbe, a na lovorikah je po njegovih besedah nespametno počivali. Slovenija potrebuje reforme, vendar ne takšne, ki bi prizadele najšibkejši in najbolj občutljiv sloj, »Le še mesec dni Je od prelomnih trenutkov, ko je Slovenija pred petnajstimi Icli v osamo- Počastiti so spomin na padie borce svojiiveni vojni obrnila nov list zgodovine, krenila na ptu samostojnosii in se lako po dobrem deseileiju znašla v družini najbolj razviiih evropskih držav ter poslala enakopravna članica /veze Nato.je povedal minister Dodal je. da je Slovenija ena najuspešnejših novih članic V.V prav zaradi bc^rccv. Po ireh govornikih Je napovedovalka spel poskušala UHcrpretiraii Kajuhove pesmi, kulturni pn)gram pa so ob<^galili še Moški pevski zbor Ravne, harmonikarji in mažoretke iz To polšicc. Med eno od žalostnih pariizanskih pesmi pa delegacija tii pozabila položiti venca v spomin na preminule vojake. Praznovanje seje kol vsako leto nadaljevalo s kresovanjcm. m Već »zgodovin« o naši eni zgodovini j • Vsak bi si pisal svojo zgodovino - Reforme naj bi bile potrebne, mnogi ne čutijo potrebe, da bi bili Î ministri - Tudi elektrika ni le ena: ena bo dražja, druga cenejša - Študenti ne bodo šli na ulico, šli bodo I na trg - Z novim projektom nad stare odpadke j I Bo/J ko pri «av nekateri poudarjajo. íe i^ćevfje iWť// naj kopUur«. bolj se še wiino pojavljajo Ijinljť. ki hi />o svoje ocenj<^vali ifi »plsallf svojo z%o-dovino ttekdanjih dodajanj. Tudi na zadnji proslavi ohlelnice podpisa kapfiidacije v Topolšici smo iz «i/ čeprav fz ndiiwh sirank. dišali, da je lako, A uidi po leh ^oivrih nekateri dvoiuijo. da se l>odo uresničile !)esede obrainb/ie^a ministru Karlu Erjavca, na} zgodovino prepustimo zgodovinarjem. Preveč je takih, ki hi jo krojili po d nemih potrebah in v jM strani, ki jo zastot>aio. /.a mir med ljudmi pa to ni dobnK Kol ui za mir med SlonmcI dohru řieke vrste ne^olowsí %lede vseh mo%o('Jh reform, ki na^ čakajo, Nedu^'ni ^osi v Velenju, nekdanji predsednik \lade Milan Kuč/m,Je d^'al. da korenitih reform ne potrebujemo, ker nismo v kak&nih posebnih raztnerah, sobotni ^ost r Topolšici minister Erjavec i>a Je dejal, da so fjotrebne. Vendar ne vsake vrste: le lake. ki bodo okrepile naše ^osj>odarstvo. ne smejo pa zmanjšali socialne varnosii ljudi. In v tem, ko {m rejbrn/ah vztraja še vedno tudi vlada, premier še ni našel človeka, ki bi te reforme kot minister »peljal dalje», řo tenf. ko je bih ministrovanje Jožeta P. Damjana le kratkega daha. je dal Janši košarico Janez Sušteršič Premier vseeno zagotavlja, da bo do poletja ze našel t^rm^ega človeka za to mesto. Nekateri pri nas pravijo, da nas poleti čaka še kaj drugega. Tudi kaj iakega, kur nuj bi p(wčalo liidi »vrednost" šaleškega energef.skega házenu. Po nekaterih nat>ovedih nuj bi se numreč tedaj te kar ztiatno podrazila električna energija. Vsaj lista za gosiwdlnjscvu. Ne proizi'o-jalci, eleklrodisfribucijska podjetja pravijo, da imajo pri prodaji elektrike gospodinjstvom lelnn t>el do šest milijard tolarjev izgube. Dni-gućna zgodba se menda piše velikim, tako iuie?uivunim >fui)ruvičenini odjemalcem", saj naj bi njim cena precej padla. Tudi pri nas naj bi sle- di h Evropi, iam pa je zadnje tri iedne padla kar za 20 odstotkov. Za to naj hi hiii skrivi« emisijski kuixwi za izpust ogljikovega dioksidu v zruk. Tem je namreč cena močno padla: s M) na 12 evrov za tono, A m-pak to je seveda matemaJlka. s katero si navadni ljudje ne belijo glaw. Se posebno, če Je od tega odvisna le cena zu velike odjemalce. So pa ludi naši rta vad ni IJiidJe zmedeni za rad f naše mladine. Ta seje včasih v teh dneh pripravljala na praznovanje dneva mlaJosti, zdaj se dijaki iu šuidentje pripravljajo na fmehno prireditev, ki bo ze dan pred nekdanjim t)razriikont mlado.'iti. 24. maja naj hi mladi znova šli na ceste. No, tokrat ne ravno na ceste, ampak na trg. Na Trg republike. Od tega bi jih odvrnilo le to, da bi vlada sprejelo njihovih trinajst zahtev, a je vsaj za zdaj malo verjetno, da se ho lo zgodilo. Mladi zahtevajo veliko, a pravijo, da nič nemogočega. Predvsem Jih moti načrtih mtui šolnina, (Ki ukinjanje študentskega dela. Med zahtevami, ki jih bo težko nre.wičiti.je goiovo ludi tista, da študenti terjajo zaposlitev v pol lela 1)0 diplomi. in ko Je savinjska regija zaradi nasiajajočegu centra za ravnanje z odpadki v Celju postala ze kar neke vr.sle vzorčni primer sodelovanja pri reševanju težav z odpadki, bodo na lem območju še pilotsko preizkusili okoijsko informiranje in sveiovanje. Uresničevanje tega projekta ne i>t> meni le uvajanje običajnih fjosiopkov upravljanju iti nrvnanja z odpadki. zbiranje, odvoz in recikliranje, tudi {X>stopke informiranja. îv^îo-vanJa in ozaveščanja. da hi bih odpadkov čim mauj Pri nastajanju tega projekta so se v konjiškem Okoljskem raziskovalnem zavodu zgfe-dih'ali pri Avstrijcih na Šiajer.'ikem. FT^^đ^^ NAi ČAS izAli! Ctt9Ísii.^QZrÉški ta ÍMÉLEÍ^ RTVdriaa.&uViUi^i. titaU 06 Cena po$3ffl6zr)»9a evoOa 300 STT (1,25 6 (S.S % odsic^n ODV. 23.50 SIT m f^ cm iTMđa Wi DDV 276, SO SIT (1.14 €)> P^i přažílu ^rte raroćmne 20 H, pollelns ISH, ^«tftletnfl 11 mesečne 7 popisi UriM^ BofH Zako^k (dVskto;). Slane \Aovt( (odgovorni uieđnfK), Milana Krsti^Ptamnc (pciročnica uiednika). Janez Píssmk. Tal^ana Podgoiieh, Borana špeQel (novinaiji/ Mna ZakoS^ (uiedrua fad^), .ânja Ko^ula-Špagel (lehnićna uradnica]. Tomaž GeiiaK (otilikovalec) Profaganb: fiira Jug (vMja propagande), Saâo Konećnik. Jute Berićnih (propagandista): %tití undnava In upravt: 3330 l^ti^. KUrlćava 2a. p. p. 2ÍÍ2. Wtfon m BH 17 SO.blilu 103)^4643. TRR • Nova L&, mfifii 024 0201338S4 E-aalt pressSnascassi Oblhovanli in gral. priprm r^S iss d«.o Tfak:r6ícamSETd4.Mi)dah'S400i2vci3cv NinarBátiih folograll in rtdcopBov m vračani Po jakcnu o ODV le ćas' uvrščen med parvode inlcmatMioga zna6a^ za kaierd se piačuie po ZS^ stocnj. letno izKle 52 itevMk. V SREDIŠČU Za Ksseno še niso obupali Kako naprej po razpadu velenjske koalicije, ostaja vprašanje - V SD menijo, da bo pred volitvami še nekaj težav, nagajanj in nasprotovanj - Bo agencija za energetiko Kssena vendarle ustanovljena? Bojana Špegef \elerye • V petek dopoldne stH velenjski župan Srečko Meh In pod/upan Bojan Konlič sklkalti novinarko konfcrenoo.Na njej sla podala komcmar na zadnjo sejo • svela MO Velenje 1er spremi ovo ril a o spremembah v koaliciji mestnega svela po izsliipu LDS iz nje. /upan Srečko Meh nam je po novinarski konferenci, na kateri je podrobneje predstavi] delo v koaliciji po novem in ležave. kijih pričakuje v prihodnje, predvsem pa prizadevanj a. da bi bila Agencija Ksecna verjetno res prva /s-lev ra/pada koalicije, ptwedal. da bo vseeno ustanovljena. Na vprašanje. ali še pričakuje, da bodo člani siranke LDS, ki zasedajo pomembna me&ia v občinski upravi in mestnem sveiu. ponudili odstop od svojili tunkcij, je odgovoril: »Pravzaprav ne. Oe bi, hi tu že lahko naredili. Pričakujem pa veliko podtikanj, naspro tovanj in onemogočanja našega dela. /alo se moram sam disciplinirati in poskušati vodili postopke /.a izvajanje pn)jckt<.iV- Teh bo ici os zelo veliko nalog • kar 61 % letošnjima proračuna bo naravnanega investicijsko, poleg tega verjelm» se 10 % z investicijskimi posegi pri vzdrževanju da sc ne smemo ukvariaii z nepomembnimi zadevami- Takulteta /a energetiko recimo, potrebuje zelo veliko podporo, da bo zaživela, ne rabi pa ncpiurebnega govoijeiija. v srednjih šolah smo z ravnatelji dt>bn) zastavili delo, sodelujemo z gospodarsko zbornico. Iako velika dela je, da nimamo casa za nepomembne zadeve,« Župan je na novinarski konferenci med drugim povedal» da se s svetniki MO Velenje, ki so glasovali proti ustanovitvi z LU sredstvi podprte Agencije Kssena (lakih je bilo 15, 14 jih je glasovalo za), poskusajo se dogovorili, da spremenijo svojo odločitev. V ponedeljek so se sestali z njimi v želji, da vendarle do ustanovitve agencije pride. Rok se namreč izteka, do L.julija je treba v Bruselj poslati vso d^v kutnentacijo z namenom, da se pogovorijo in jim podrobneje predstavijo projekt. V zvezi s tem nam je povedal: «Agcncija jo po mojem naša zadnja priloz» nost. Eno leto smo irdo delali na lem. lili pa naj ne bi več oblikovala novih energetskih agencij na področju Slovenije. To je res priložnost. Će agencija ne bi bila uslanovljena, bi bila škoda velika. liidi če odstopimo od ustanovitve. nisem prepričan, da bi lahko projekt speljali s celjsko mestno upravo.« Vprašali smo ga še. ali bo se sklical kakšno sejo sveta pred voliivanii, ki bodo predvidoma oktobra, v mestnem svetu pa koalicija nima več večine. »Zagotovo. Razpravljati moramo o občinskih nagrajencih, sprejeti še nekaj prostorskih aktov. Redkokdaj obupam in tudi tokrat ne bom vrgel puške v koruzo. Na volitvah bo vsakdo moral poka/atl. kaj je naredil. Ni dov<îlj, da si proti, v končni fazi bodo morali povedali tudi, katero lakultcio so naredili, katere programe so pripeljali v dolino in še kaj.« Podžupan In poslanec v D/ Bojan KontIč je novinaoem povedal, da »... mu je žal za koalicijo, ki je bila uspešna v vseh teh letih, koje vodila to lokalno skupnost, in da bi veijeina v primeru, če hI ostah skupaj, izvršili zastavljen pr{>-gram in z dobro popotnico odšh na lokalne volitve. Morda bi lahko tudi nadaljevali svoje delo Srečko Meh: •'Pričakujem podtikanja in nasprotovanja. <> po njih. Napoveduje se nekaj težav, ampak tudi znotraj koalicije se skozi obdobje pojavljajo tcžiivo in različni pogledi na posamezne rešitve. Koalicija je po moji oceni neke vrste partnerstvo in v njem pričakuješ, da le ba partner o tem, o čemer misli, da bi bilo pry trebno storiti drugače, obvestil. Šele nato. če zadeve niso rešljive, je možno, da se partnerji razi-dejo. Bili smo priča enostranski potezi, na katere nimamo vpliva. Tudi natančnih razlogov/^ izstop LDS iz mestne koalicijc ne poznamo. Gre le za ugibanja. Dejal bi. da gre veijetno za (osebne za- Bojan KontiČ: "Natančnih raziogov za izstop LDS iz mestne koalicije ne poznamo.'i mere posameznikov. Morda so v (.DS ocenili, da je morda dobro, da se znebijo nahrbtnika, ki smo ga doslej skupaj nosili, vendar nc da bi prej pogledali, kaj je v njem. Prepričan sem, da je veliko dt^b-rih stvari, tudi proračun, kije bil sprejet na zadryi seji sveta, za katerega so ludi v LDS ocenili, daje dober in naravnan razvojno. So pa ob tem i/razili bojazen, da ne bo i/,peljan, To bomo lahko ugotovili šele prihodnje leto.« Po revizijskem še poročilo o odpravljanju pomanjkljivosti Po mnenju svetnikov revizijsko poročilo dobili prepozno - Predlog odloka o uskladitvi PUP-ov zaradi pomembnosti prekvalificirali v informacijo Pod Pustim gradom Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki. 8. maja - Preobsežen dnevni red. zalo preveč gradiva, vse skupaj pa kaže na to, da so seje sveta prcredke. je bila ugotovitev svetnika Ivana Rakuna ob sprejemanju dnevnega reda ponedeljkove seje sveta Občine Šmartno ob Paki. Bila je v mali dvorani šniarškega kulturnega doma. med 12 točkami pa je nai-večje zanimanje svetnikov pritegnilo poročilo o reviziji finančnega posli>vanja občine za leto 2004. ^>Prebiranje poročila je zaskrbljujoče!« »Cilede na lo, da se je v občinski upravi v začetku mojega mandata zamenjalt) nekaj oseb, sem menil, da bi bilo prav. če pregledajt) po sjovanjc občhm za to usposobljeni strokovnjaki. PreijSnji župan se za kaj takega v osmih letih ni odločil Čeprav so mi nekateri očitali, da s lem pljuvam v lastno skledo, sem na razpisu izbral revi-/Jjsko liii^o. Na osnovi 11 priponv čil. ki jih je oblikovala po pregledu lina učnega poslovanja, ter ugotovljenih nepravilnosti, delamo danes precej drugače. Ob lem pa naj poudarim, da nobena od ugotovljenih napak ne sodi nied hujše kršitve.« je dejal pred razpravo o portíčilu o reviziji H-nančnega poslovanja občine za leto 2004 šmar^ki župan Alojz Podgoršek in nadaljeval: »Veliko napak izhaja iz preobremenjenosti delavcev občinske uprave. Zaposliti bi morali še kakšno de-lovuo moč, kar pa je v tem trenutku zaradi omejenih prostorskih možnosti nemogoče. Kljub lemu bomo pt>skusali, da bi bilo nepravilnosti v prihodnje čim manj.« Po obravnavi oziroma obrazložitvi vsake ugotovljene ne-praviln zi]o seznanil s poročilom (poročilo je izdelala revizjjska hiša ko poslovanja <5bčine in izrazil prepričanje, da bo poročilo občinski upravi v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Občinski svet je zanesljivo pravo mesto za razčiščevanje zadev. Svetnik Frančišek Fužirje predlagal, naj občinska uprava pripravi poročilo o (Odpravi ugo i{>vljenih pomanjkljivosti. Zavzel seje zato, da bi v občini opravili revizijo poslovanja vsake tri leta. Razpravo o tej temi so svetniki Svetrtikf so pozdravili odločitev župana o reviziji poslovanja občine za ieto 2004 in izraziii prepričanje, da bo poročilo v pomoč občinsid upravi pri nadaljnjem delu nec lanskega junija) in da bi bOo to najbrž precej krajše in bolj ugodno, če bi občinska uprava pravi čas razčistila nekatere nejasnosti z revizorji, Mnenju nad-zi^rnega sveta so v razpravi pritrdili tudi ostali svetniki. »Ko bereš poročilo, je zadeva zaskrbljujoča. Po obrazložitvi precej manj, čeprav se nekatere stvari ne bi smele zgoditi,« je ocenil Ivan Rakun. Svetnik Bojan Kladnik je po zdravil odločitev župana o reviziji sklenili z zahtevo, da župan in občinska uprava delujeta po zakonih. Potrdili pa so še sklep nadzornega svela, ki je predlagal n^v tranjo revizijo poslovanja za pro računske porabnike: osnovno šolo. vrtec in javni zavod Mladinski center. Odlok naj bo čim bolj življenjski Svetniki so imeli na dnevnem redu predlog Odloka o uskladitvi odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za uredilev območja naselij ter območje fjdprtega prt> štora z veljavnim prostorskim planom občine, a so predlog že na samem začetku prekvalificirali v inlormacijo. Spremembo je predlagal župan Alojz Podgoršek zato, ker gre za zelo pomemben dokument. Za njegovo uskladitev je potrebnega več časa. O njem so razpravljali že člani odbora za po dročje gospodarskih javnih služb in ocenili, da so siro kovno prešibki za dajanje pripomb, te pa so poslali tudi že nekateri občani. Po besedah razlagalke Frančiške Kočargre za enega temeljnili prostorskili dokumentov, na osnovi katerega bodu določeni posegi v prostor, urejanje pn)slora. graditev objektov oziroma za dokument. na osnovi katerega bo občina lahko i/dajala ustrezne lokacijske inlbrmacije. Prav zaradi tega -je menil svetnik Bojan Kladnik - naj bo odlok čim bolj življenjski. Svetnik Frančišek Fužir pa dodal, da je lo nujno, ker je območje glede gradtîje z^lo zanimivo. Do 20. maja naj bi zbrali vse pripombe in jih nato posredovali pri prav Ijalcem oziroma uskla-jevalcem odloka, v nadaljevanju seje so svetniki sprejeli predlog akcijskega pro grama Lokalne agende 21 za občino, potrdili lanski zaključni račun občine, dali soglasje k za dva odstotka višji ceni socialnovar-stvene storitve 'pomoč družinam na domu* ter sprejeli izhodišče za določitev cen na atioio površine za obračun komunalnega prispevka za območje bencinskega servisa. Spremembe prostorskega akta za »Šoštanjski trikotnik« Minuli kcmec ledna je bila v mali sejni sobe občine javna obravnava predloga spretnenib in dopolnitev Odloka pn)storsko ureditvenih pogojev za območje tako imenovanega Šoštanjskega trikotnika. Spremembe narekuje predvidena pozidava območja pod (îoricami. Občani lahko pripombe, predloge in stališča na dokument podajo do 25. maja. Na osnovi teh btido nato v občini izdelali predlog odloka, ki ga bo nato potrdil šc Šoštanj ski občinski svet. igrišče v Pohrastniku ima novo prevleko Topli dnevi privabijo na igrišča kar nekaj ljudi, predvsem mladih. V občini Šoštanj ima vsaka krajevna skupnost takšno igrišče, ki je priljubljeno zbirališče. Tudi v Pohrastniku. kjer je živahno skoraj vsako popoldne in marsikdaj tudi zvečer. Od minulega petka dalje imajo ljubitelji nogometa, košarke in se kakšne druge igre na voljo boljše možnosti za rekreacijo. P v prihodnje na lem cestnem odseku boli pazljivi. mtp Bo ostalo 240 Bluesovih delavcev na cesti? VeČina delavcev podjetja Blues je še vedno na čakanju doma in bodo, če konec meseca ne bo podpisana pogodba o nadaljnjem poslovnem sodelovanju z Gorenjem »pristali« na zavodu za zaposlovanje - V Gorenju zahtevajo stabilne dobavitelje Mira Zakošek V PtJdjCiJu Blucs st) se sredi pre> šnjcga mosoca, polcm kuje Gorenje /- njimi prekinilo već kot descl-letno prakso avaiisiranja naročil, znaáli v velikih le/avah. Delavci so ostali brez plac in na čakanju doma. CîoTvnju pa je Blues sporočil da jim zaradi lega ukrepa omejuje dobavo delov. Od lakrai naprej se vse skupaj vedno bolj zaplela. Gorenje je kupovalo kar okoli 90 odstotkov proizvodnje Bluesa (60 milijonov tolarjev mesečno), poudaôai^> pa, da / Uluesoni pth sebne eksklu/ivnc pogc^dbe nisc^ imeli in da je zato imelo to pt> djeije možnost poiskati tudi druge kupce. Ta naloga je p<ïstala pomembna :>e toliko bi>lj pt>tcm, koje Gorenje skui^alo nevtrali/i-rati zaostrene gospodarske pogoje z iskanjem cenejših alternativ. S tem so podrobno seznanili vse svoje dobavitelje, tudi po- V proizvodnji le 40 delavcev Zaradi vsega, kar se je zgodilo. p{)djcl.ie Blues nima denaija plače, niti aa repromalerial, zato je većina njihovih delavcev v tem času na čakanju. Verietnt) jih bodo v kratkem »premesi ilic na za« vod /a zaposlovanje. Toliko kompt)neni. kot jih izdelajo, jih tudi dobavijo Gi)renju; to pa je seveda znatno manj kol določa pogodba. djetje Blues, ki je po pogajanjDi ludi znatno znižalo cene. Drago Bahun. član uprave Gorenja za področje organizacije in kadn^v ter delavski direkior pravi, da so v skladu s to poliiikpnjo kompleksnosti proizvodnje in poslovanja poslovnega sistema. Ravtio zaradi tega je optimizacija vseh poslovnih procesov, in tako ludi nabave, izjemnega pomena. Vse seveda z namenom krepitve kim- kurenčnih sposobnosti, nadaljnje poslovne rasti, povečevanja dodane vrednosti, stroškovnega optimiranja in možnosti naglega odzivanja na nove poslovne priložnosti. Gorenje potrebuje stabilne dobavhelje, ki so sposobni /jgo-tavljati zadostne količine surovin v dogovoijenih rokih. V nasprotnem primeru namreč na trgu izgubljamo konkurenčnost in si ustvarjamo ogromno škodo,< še dodaja Baliun. Sindikat ni organiziran Delavci podjetja Blues niso organizirani v sindikalno organizacijo. se jih je pa biizu 60 samostojno vključilo v sindikat, in siccr direktno v območno organizacijo SKEL Vsem tem bodo po besedah sekretarja BrankaAmona nudili vso pravno in strokovno pomoč pri uveljavljanju ujihovih pravic, »/al tudi v icm primeru prepozno sp(v zna varno, kakn pomembna je sindikalna org a nizi ran osi,« pravi Amon in dodaja, daje vodstvo podjetja pt)vsem nedostopno za rji-hove pobude. Med delavci, pa je vse pogosteje slisati, češ da je imelo to podjetje ugodnejlo kcmdicijo tudi s ponu)čjo sredstev, ki so jih kol invalidsko podjelje dobili od države, je pa vprašanje, če so bila namensko porabljena. upokojenci z isto predsednico vztrajajo v občinski koaliciji Za predsednico ponovno izvoljena Ana Roza Hribar - Območni odbor DeSUS ostaja v občinski koaliciji - Želijo si čim več članov Mojca Krajňc Območni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) Velenje je v petek na novinarski kjnferenci predstavil novo sestavo izvrsilneija odbora, priprave na letošnje lokalne volitve in stalisctí o nadaljjijem koalicijskem sodelovanju s stranko Socialnih demokratov (SD) v svetu Mestne občine Velenje. Novinarska konlerenca se je začela po voliijii skupščini Območnega odbora DcSUS Velenje, ki se je končala s ponovno izvolitvijo prejšnje predsednice Ane Roze Hribar, »Ponovntj izvolitev sem pričakovala, vseeno pa sem vesela, saj mislim, da [ahko tej stranki še nekaj dam.« je povedala predsednica. Poleg nie so izvolili izvršilni odbor in sprejeli program deia za prihodnjo pokv vico leta. »Načrti dela ostajajo enaki, kot so bili doslej. Želimo si čim več članov, trenutno skrbimo za kandidate za jesenske volitve, trudimo se dobro sodelovali z republiško organizacijo DeSlIS in spremljati vse. kar delajo naši člani.« pravi Hribarjeva. /a ponovno izvolitev soji česti- tali nmo^. verjetno pa je bila se posebej vesela čestitk gostov na pelkovi konferenci - ministra Karla l'.rjavca, podpredsednice stališče stranke upokojencev zelo pomembno. Bili smo že pred tem. da hi vse začeli znova, da bi morali iskati nove koalicijske partneije. kar pa ne bi hilo racionalno. Zdaj, ko koalicija ostaja, ne bomo posegali po nobeni koreniti spremembi, s^ želimo občanom in občankam le spon^čiti, da lahko računajo na dobro in trdno delo do volitev,« je povedal 4 na Roza Hribar (ieyo), Kart Erjavec (v sredini) in Marija Gjerkeš Dugonik (desno) razmišijajo o prihodnjem delovanju stranke OeSUS. DeSUS Marije Cîjerkes Dugonik, poslanca Ivana Jelena, župana Srečka Meha h\ podžupana Bojana Konliča. Vsi so se strinjali, daje ponovna izvolitev Are Rozc Hribar dokaz dobrega dela. predstavnika MOV pa sta bila očitno zadovoljna tudi z odločitvijo, da DeSUS ostane v t. i. občinski kkrDanes sem pojasnil nekaj zadev v zvezi z aktualnimi političnimi vprašanji in dal nekalere programske smcrnicc za lokalne volitve v jeseni,« je dejal. Povedal je šc. da je odločitve, da območni odbor stranke ostane v občinski koaliciji, zelo vesel. »Menim namreč, da moramo politiki gledati naprej. Še naprej pa želimo nositi odgzila Peugeot v Sloveniji so se na "Konvenciji Peugeot 207" zbrali koncesionatji iz vse Slovenije. [fdekženci so v dopt)|danskcm delu dru/.e-nja predstavili novi model "Peugeoi 207ki ga bodo /ačeli prodajali la mesec. Nato so si nekateri ogledali Muzej premogovuistva Sltweiiije in bili izjemno navdušeni nad organizacijo in nad tem, kar so videli v njem. Kajti mnogi so se prvič vžvijenju spustili tako globoko pod/.cmljo. V popoldanskem času so se odvijala različna športna tekmovanja med ekipami slovenskih koncesionaijcv oziroma probjaviie popravek oz. ugf^vor v zvezi s člankom Slabe poslovne poteze Bluesa?, avtorice Mire Za-košek, kije objavljen v 18. številki tednika Naš čas, izdani 4. maja 2006 injeobiavljen na naslovnici tednika. Navedba avtorice članka Mire /akošeij ^Poklicali smo v Blues, kjer nam je odgovorni za slike z javnostmi Janez Pušnik povedat da jc z.a nastale ležavc odgovorno Gorenje, kije prekinilo desetletje dolgo prakso o avansnem plačilu naročenih proizvodov«. sdo zitpaní še vedno lahko poslanci, kol slabo pa je ocenil tudi sprejeto določilo, ki za neodvisne kandidate dviguje prag potrebnih podpisov. PrcceJ besed jc bilo izreCcnih tudi na raCun novih pristojnosti pri nadzoru državljanov. LDS iji SD sta na seji kiv misije za človekove pravice opozorila, da predlagane spremembe zakona o Sovi posegajo v človekove pravice in nas peljejo v nadzorovano družbo, /al o odločno nasprotuj et a predlogu sprememb zakona o Slovenski obvc-:di- Direktor lu'ada /m makroekonomske analize in razvoj ler eden od vladniii reformatorjev Janez Sušleršič je obvestil premiera Janezii Janšo, da iz osebnih razlogov no more prevzeti funkcjjc ministra /a razvoj, s katere je pred mcsceein in pni <îdsiopil Jože P. Damijan, Začel je veljati novi zakon o gospodarskih družbah, ki predstavlja celovito prenovo veljavnega zakona iz leta 19W. Petek, S. maja Vodsivo Siudentske organizacije Slovenije (ŠOS) je na novinarski konferenci /a sredo. 24, maja. napovedalo demonstracije na Trgu republike. Kot je dejal predsednik ŠOS Miha Ulčar, S() predstavniki SOS sicer kadar koli v času do tega datuma pripravljeni odstopiti od namere protesta, če bo le vladna pogajalska s I ran p oka/a la resno pripravljenost /a dosego dogovora. Predstavniki studentov ocenjujejo, daje vladna stran na z-adnjih pogajanjih korenito spremenila pogajalska izhodišča in slopila "dva koraka nazaj**, zavrnila večino študentskih zahtev, poleg tega namerava uvesti šolnine in dodamo obdavčili Studentsko delo. MiJiister za visoko Rojstvo Jure Zupan pa je, nasprotno, prepričan, da Tito je bii marsikomu vzor. veliko pa je tudi Ustih, ki v takratnem času vidijo predvsem veliko slabega. Nekdanji predsednik Okrožnega stv dišča v Ljubljani Aleš Zalar se bo po odločitvi vrhovuega SíKliáča, ki je pritrdilo ministru Lovru Št urni u, obrnil na uslavno sodišče. V zvezi z upravnim sporom so se namreč po /alarjevem mnenju sedaj pojavile štiri različne na-spriJtujoče si razJage tega. kaj piše v zakonu o sodiščih, in dotlaja, da gre zâ Slovenci smo z vstopom v EU doiiaj zadovoljni, se vladna pogajalska skupina ne strinja k z desetimi zahtevami (od 39) študentske organizacijc. Parîameniarni odbor /a gospodarstvo je v drugi obravnavi potrdil zakon o gospodarskih zbornicah, ki ^^ (Kipravlja obve?n<> članstvo. Nekateri mladi ekonomisti z Ekonomske 1'akulleie v Ljubljani odhajajo na koprsko î'a-ktiltcio za management zaradi boljJili možnt)sii za razvoj. Odhajajo Jože P. Damijan, Sašo Polanec, Igor Masten, Aleš Aličan in Aljoša Teldin. Vsi. razen zadnjega, so bili člani vladrîcga odbora za reforme. Začel se je Teden Hvrope. v sklopu katerega bodo potekale številne priredilve. razprave in dogodki, namenjeni spoznavanju IIU. Dve (eti po vstopu v unijo sino Slovenci z. odločitvijo dokaj zadovoljni, vstop v \IV pa je pontivno ocemlo 44 odstotkov vprašanih, le 12 ťxl-stotkí)v Slcjvcncev meni. da je bil vstop slaba odločitev. fiCy odstotkov Slovencev tudi meni. da gre EU v pravo smer, v prihodnosti pa od članstva pričakujejo primerljive življenjske ravni. Držav-ijani EU pa menijo, da so za priliott-nosi povezave najbolj ključnega pomena primerljiv življenjski slandard. Livedba evra in ustava. Potres v Posočju je porušii pet vasi ob 21.00 je severovzhod Italije prizadel potres, ki jc terjal yX7 žrtev, v slovenskem Posočju pa poškodoval 12.000 hiš. Po majskem stmku je sledil septembrski, kije na nekaterih območjih dosegel rušilno moč deveie stopnje na evropski potresni lestvici in je po-poliioma uničil tudi pet posoškili vasi. v katerih je brez strehe nad glavo ostali» 80 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva. V Topol šle i je bila proslava ob 6l4ei-nici konca druge svetovne vojne. \\i je 9. maja 1945 nemški general Alexander Loehr podpisa) dokument o vdaji nemških enot za JV livropo. Minister /a obrambo Kari Hrjavec je na prcj-sJavi poudaril pt>men narodnoosvobodilne borbe, a opozoril, da je na lovorikah nespametno počivati, Slovenija nujno potrebuje reforme, vendar ne takšne, ki bi prizadele najšibkejši in najboij občutljiv sloj. V veljavo je slopil zakon o kolektivnih pogodbah, Ciiavna novost je predpisano načelo njihovega svobodnega in prostovoljnega sklepanja, Nedelja, 7* maja Britanski premier seje znašel v nezavidljivem položaju. Zaradi slabih izidov na lokalnih volitvah v njegovi stranki nekateri zahtevajo njegov odstop. Tony Blair }c sicer zaenkrat zavrnil pozive članov, naj napove datttm svojega odstopa z mesta prcdseiinika vlade, dejal pa je. da se zagotovo ne bo potegoval za nov mandat na volitvah leta 2010. Venezuelski predsednik Hugo CTia-vez bo povečaj obdavčitve tujili naftnih družb, s čimer bo državna blagajna bogatejša /a nulijardo dolarjev, /z tuje družbe je uvedel popolnoma nov davek na črpanje nafte, poleg višjega Sobota, 6. maja Mineva 30 let od katastrofalnih p^v tresnih simkov v Posočju. 6. maja 1976 Britansiii premier Tony Blair sa ja zaradi slabih izidov na lokalnih volitvah znaše/ v nezavidljivem položaju, V njegovi stranki nekateri zahtevajo njegov odstop. davka za črpanje zemeljskega plina pa jc zvišal tudi že obstoječi viavek na dobiček naftnih družb, ki bo po novem 50-f>dsioten. Chavez naj bi se za dvig davkov odločil zaradi prepričanja, da nijci izkori-ščajn njihovo naravno bogastvo, zanj pa ne plačujejo dovdne za'^esti in potne/uimosti slovenstva {X}j)olnoma zgrešene in nesprejemljive. Uthko se strinjam s teni. da je treba tudi državi/a-//om s stal/ilm prehivališce/u zunaj .Slovenije zagotovili enakost na področjih aklivne in pasivne volilne proiice, da jim je treba olajšat/ po.stopke, v kolikor so zanje zahtevnejši kot za državljane, ki vt^Ujo iz Shve-nije. Ne /uore/u pa se strinjali s te/n. da so .spre-me/ube uujne zaraiti krejútve narod/te za\'esti ali venstva, kar koU naj bi že to potueniio. saj je fxirla-/nent zbor predstavnikov slovettskih državljanov in ne slovenskega uanuia. NASI KRAJI IN UUDJE Prednost še ne uresničenim naložbam V Krajevni skupnosti Topolšica največ pozornosti posodobitvi cest - Letos projektno tehnična dokumentacija, prihodnje leto začetek izgradnje doma krajanov in gasilskega doma - Nujno nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja Tatjana Podgoršek Dolgo zimsko obdobje je naj-vcOji krivec za lo. da v krajevni skupnosii Topolšica še nis<ï pričeli uresničevali leiosnje^a delovnega programa, v katerem so v ospredju naložbe, ki so jiJi predvideli v zadnjem mandatnem obdobju, a jih za zdaj se niso uresničili. »Med njimi je največ posodo bitev cestnih odsekov. Dokončati moramo ccsinl odsek mioio šole do /agcija. od Ko/Mi do Na potnika v spodiîjem delu Topoišicc in odsek v smeri proii /avodnjani v dCa in javnih poti, ki jih je (eiošnja zima krepko načela,« je povedal predsednik KS Topolšica Viki Dre*. Poleg omenjenega so na Ieto:S-njem delovnem programu ^ ak-livtîosli, povezaiîc z i/^radnjo novega doma krajanov in gasilskega doma. Naročili so ze geodetsko službo, ki bDje krajevne organizacije RK. Njena predsednica Pavla Slablovnik pravi, da je delo na (erenu dobro steklo, krajani pa so z odzivi>m dokazali, da so dejavnost pogrešali »^Pohvalimo se lahko, da smo uresničili skoraj vse načrtovane naloge. Ob pomoči Občine Šoštanj in krajevne skupnosti smo kupili aparat za merjenje krvnega tlaka, krvnega sladkota in holesterola in na tovrstne preglede povabili sokrajane. Udeie;^ba na teh akcijah in na srečanju krajanov, starih več kol 70 loi, nas je spodbudila k lenm, da btmîti Ziičeio delo nadaljevali. Med drugim smo obiskali najstarejšo krajanko,« je povedala Pavla Siabhîvnik. Letos so aktivisti RK Ibpolšice že krepko zavihali rokave. Orga- Pavfa Stab/ovfTfk, predsednica KO RK Topolšica: "Rada bi se zaijvalila vsem, Kf nam stojijo ob strani,»* nizirali so namrcć zdravstveno predavanjeo dejavnikihlveganja, v sodelovanju z Območno organizaciji) RK Velenje s prehrambenimi paketi vsaj za krajši cas piv magali iz stiske nekaterim socialno ogroženim druzJnam in po-sameznikiun. Ki)t pravi Pavla Sta-blovnik, je najbrž, v njihovem okolju Se već ljudi, potrebnih pomoči, a z^nje ne vedo. Zalo jih vabijo, da se oglasijo. Še bolj zavzelo bodo spodbujali krajane k darovanju krvi. Izvedli pa bloićie iy\'flrnc Gorenje Kc^ EdillO pFSVO lUĆStO ZZ binannein al> Paki vas lu dni pri^kttûmn s «Lscbnit utnuclbo »s »-xlri^^ti" pt>izjemnih«nah, KCiailUCmn piOSCIC Novost! /â balkoni* in terase, odporne »a vL^treinno nmskc pogoje, katerih kakovostnú obilvlas-a p(ATÍ>tne "UKtj^tča vamo hojo tudi v deřeMiem vrcnivnu. Coren)e Kcrautika ' OQr«nie \h M:> ^lunoob Puki tel: OS www.gorenje.si KONDOMI ŠT. 1 NA SVETU z 20 £uwskim spremuevalnim omcestrom Kopači so opravili svoje delo in oglasila se je tudi itarmonika. PohMt«, lagotdvH« si ctncjl« vftopniM v predjwduJk Cena v předprodají: 3.900 Sr ixtítwn Ctna na d«n prf rsdltvvi 4300 SIT i\$.n flUBi AB PUNCT hotd ŠTORMAli bUgijna bauna GOLOVEC manjatnia jpCOPOOL IZLCTNtIC CASINO FARAON, OGLASNI ODDELEK NT^RC: VELEVUE: mu»k rDEDI - SPAft MLAOINSia SERVIS. WINNER OiJB; ŠENTJUR: hot«l 20NTA; ŽALEC: MLADINSKI SERVIS; LASK0:TK »Smo optimisti!« Za finančno sanacijo glasbene šole bo potrebnih pet in več let - Se obeta višek zaposlenih? - Med prednostnimi nalogami vsaj ohranitev števila novincev in ponovna uvedba vzporednega izobraževanja Jatiana Podgori^k 26. aprila je ininislrsivo /h soisivo in ipori dal(» soglasje k imcnst povezave z omenjeno mariborsko ustanovo, občinama Velenje in Krško se kaže. Verjamem, da bomo to zmogli in tudi uspeli. Mislim pa, da bi vsi v naši dolini morali imeti enak cilj in si želeti to zadevo, s^ bomo tako lažje preniagovali težave, ki se bodo v zvezi s tem zanesljivo pojavile.» Nagrada se ne more primerjati z nasmehom Naj prostovoljka Amra Hasič iz Topoišice je pomagala učencem z učnimi težavami že kot osnovnošolka - Včasih je dovolj, da prisluhneš Tatjana Podgoriek Amra Hasič, dijakinja tretjega letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Vele-Tije» jc prostovoljka že več kot štiri leta - od sedmega razreda osnovne šole da^ie. K temu jo je spodbudila življenjska izkušnja. »Ob preselitvi v Velenje sem imela preccjšnje težave, pa ni bilo nikogar, ki bi mi pomagal, lakral sem se odločila, da bom sama pomagala tistim, ki bodo potrebovali pomoč. Že nekaj let so to nekateri učenci z učnimi težavami na osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje. Do moje bolezni smo se dobivali enkrat na teden, se pogovaijali z učitelji, sodelo- vala sem s šolsko svetovalno delavko. Če je bilo potrebno, smo sedli skupaj še s starši. Sedaj prihajam domov ob vikendih in vedno povprašam tistega, ki me nadomešča, kako gre »mojinu. Delt.) mi je v veli):o veselje. Prosto volj st vu namenim precej prostega časa, ampakjevredno. Bogati mene in tiste, ki jun pomagam. Je pa res. da moraš biti sam motiviran, da to motivacijo lahko daješ drugemu.« je povedala. Na šoli znajo povedali, da Amri) odlikujejo vztrajnost, vestnost, natančnost, samoiniciativnost in veselje za delo z otroki, da ima velik čut za njihove potrebe. Zalo ne preseneča, da njeni * varovanci« dosegajo vidne uspehe. »Pri lem ni posebne znanosti. Velikokrat nekomu pomagam že s tem. da mu prisluhnem.ft Na vprašanje, kako ji je uspelo privabiti med prt>stovoljce še nekatere svoje prijatelje, prijateljice, je odgovorila: »Prosiš jih. da te nadomeščajo ali da ti pomagajo. Običajno se zaljubijo v dejavm)si in ostanejo.« Naziv Naj prostovoljka v skupini do IS let. kiga je Amri pred nedavnim namenil Mladinski Amra Hasič svet Slovenije, je nagrada za njeno dosedanje delo na področju prosiovoljstva. Presenetila jo je, razveselila in spodbudila, da bo tudi v prihodnje delovala kot prostovoljka. »Toda z nasmehom učenca, ki jc popravil oceno ali ker mu gre pri nekem predmetu bolje, se vsemu navkljub ne more primerjati,« je ob koncu pogovora poudarila naj prostovoljka' v skupini do IX let Amra Hasič iz Topoišice. Bo Velenje postalo tudi študentsko mesto? V Velenju naj bi v naslednjih ietih zaživelo pet novih študijskih programov, od teh dva fakultetna in trije visokošolski - Mesto naj bi poskrbelo za prostore za študij, študentski dom, študentsko prehrano ... Bojana Špegei Velenje - Na petkovi novinarski kímferenci na MO Velenje je dr. Franc Žerdin kol dosedanji predstavnik občine v celjskcm regijskem študijskem srei^šču in pri ustanavljanju fakultete za energetiko, predstavil aktualne programe velenjske občine na področju izobraževanja. To bolj preprï)sto pomeni, da je predstavil vse študijske programe, ki naj bi zaživeli v Velenju v bližnji prihodnosti, in tudi le/Jivc. kijih imajo Dr. Frane Žerdin: ^Večina novih programov naj bi zaživela že v prihodnjem študijskem letu." pri ustanavljanju. Ob tem je župan Srečko Meh poudaril, da že tečejo aktivnosti za zagotavljanje prostorov za izvajanje študija, pa ureditev študentskega doma in boljšo urejenost prehrane za bodoče študenie v Velenju. In kako daleč, predvsem pa kako realni so študijski programi, ki naj bi zaživeli v Velenju in s tem ob vednii dragem študiju tudi tukajštiji mladini omogodli. da bi se lahko izobraževah bližje domu. Dr. l'ranc /erdin nam je povedal: »Potrjen je program in elaborat za ustanovitev Visoke gospodarske šole, ki bo imela sedež v Celju in v kateri se bo v dislocirani enoti v Veleniu izvajalo izobraževanje študentov verjetno že v študijskem lelu 2007/2008. Drugi program, za katerega je elaborat že izdelan in računamo, da bo dokončno potrjen do jeseni, jc Visoka iola za Eko tehnologijo. Gre za zelo zanimiv program, šola pa naj bi imela sedež v Velenju. Aktivna pri ustanovitvi Šole in oblikovanju programa sta Gorenje in tRlCo. Ce bo elaborat potrjen do septembra, bo p<«no jeseni že mogoče opredeliti število vpisnih mest iji začetek izobraŽevanja. Tretji projekt je FakuUeta za energetiko, ki ima sedež v Krškem. Ustanovitelj fakultete je Univerza v Mariboru, dislocirana enota pa naj bi delovala tudi vVelenju. In to tako enota za izobraževanje kot Zavod za energetske studije in raziskave, kar jc neke vrste inštitut. Hlaborat je izdelan in je v Tad sprejemanja. Ocenjujemo, da bo po optimistični varianti poltjen do konca junija. Potem bi lahko že v juliju stekli vsi ustanovitveni |>osiopki. Ce bi bilo tako, bi laliko že v naslednjem študijskem leiu tako vVelenju kol v Klekem že vpisali prve študente v îepro-grame. Naslednji program, eden prvih, o katerih se je začelo v mestu govorili kot o novi prložnosti za študij, je FakuJteta za glasbo, >»Ta program je res aktualeji že nekaj let, z realizacijo pa imamo težave predvseir zaradi na sproiova \ ija y ub Ij anske a kade m ijc za g la s bo. 'I Ven u in o s( : zadeve tako daleč, da je elaborat izdelan do treh četrtin. V cclgramov »zraslo« v s od ek »vanju s celjskim študijskim regijskim sredinem, smo sogovornika vprašali, ali je s težavami pri delu te institucije konec, »ležave niso bile povezane z vsebino, ampak z bdenjem. Zgodil se je določen zastoj v delovanju študijskega središča. Svari so bile tako daleč, da je prišlo tudi do grožnje, da te ustanove nc bo. Na srečo so se ;radeve uredile, tudi MO Velenje je dala izjavo, da bo v njem sodelovala se naprej, prav tako druge občine v regiji. Takn smo trenutno v fazi konstituiranja novega sveta, ker je prejšnjemu potekel mandat. m 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! SOLSTVO v Med ekošolami tudi SCV Posebnost Šolskega centra na področju varovanja okolja je energetski inženiring in učinkovita raba energije -Ekozastava potrditev usmeritev, začetih pred tremi leti Tatjsna Podgoršek Wleiýť. 5. nwja - l:kí>sola kot tiHčin j^jvljciija jiî projeki ropskoga zUni/cnja in sestavni del pri/^dcvanj Fvropskc skupnosti za okoljcvar-stvcno izobraževanje. Projeklu. ki prcrasća i/ programa v soiSohno ekološko gibajijc /h okoliško osveáčanje šolajncc sc mlndinc, soje v Šaleški díílíjii najprej pridnij^Jla c^snovna sola Salek Velo-iijc. tej jo sledila Osnovna sola (îusiava Šiliha Vi> Ictije. od miimlega pclka dalje pu plapola ekozastava 5e pred izolskim ceiUrom Velenje (ŠCV). Podelil miljo je programski svet Dacionainc kbro pripravljale, a se kljub temu, zlasti po oddanih testih, takega uspeha niso nadejale, /ato je bilo zlato priznanje pri- jeino presenečenje. *ireba je bilo nadgradili snov, ki smo sejo učile pri pouku in s svojimi besedami pove/iiti vsebino dveh knjig: Pod milim nehom. ki jo je napisala Deca Muc, in Piićki hrcz gnezda avtorja Trana Milčinskega.« Dekleta so v pogovoru z zadovoljstvom ugotavljale. da so se naučile marsikaj. Pridobile so nova znanja iz s I (i venskega jezika, vsebino knjig znajo na pamet, nova izkušnja pa jim bn zanesljivo prišla prav pri i//jvili na nadaljnji poti. Ver- jamemo, da so jo s pridom izkoristile že minuli petek pri nacionalnem preizJcusu zjianja. >Pa še nekaj smo spoznale: da se ne splača pobegniti od doma in st !ia samem mestu preprosto ni bilo dovolj: tudi te-monl in konec leta v Alexandra pallace v Londonu. Žo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uJdnem avtonomijo slikovnega polja (razstavi v SKIJC 1979, mladi nagrajenci reškega bic-nala - 19K1 Mestna galerija l.jubljana. Takšno tvegano p(Ketje je v nasle/onitîsli kot sicer. Taki> je vse pogosteje slišati prip<^mhe nckaiorih staršev zaradi neustrezne sestave jedilnikov, ki menda med učenci povz.ročajčne in čť je bilo to potrebno, smo se nanjo primerno odzvali, linkrat samkrat so bile morda res učilnice nekoliko hladnejše kot sicer. A enkrat samkrai. Zakaj se učenci niso udeležil smučarskega lekjnovanja na Cîolteh? Že niso imeli športni pedagogi primerne ekipe. Ne vem. zakaj se vaš časopis ukvarja z anonim-kami. ki zame niso resne pripombo. S pisanjem o njih napihujete stvari, ki niso resnične. Ldina ložiiva na šoli v tem trenutku je 11 mili- Zaradi velikih finančnih obveznosti pri zapiranju naložbe v izgradnjo prizidka prihaja občasno do težav pri financiranju proračunskih porabnikov, kar pa občina rešuje na različne načine. jonov tolarjev dolga. Povejie mi, kako naj šola s 43 zaposlenimi in več kešno rešujemo na različne načine: z dogovarjanjem, začasnim odlogom plačila ali zamikom dcU je še dejal šmarški župan Alojz Podgoršek. Izteklo se je lepše, kot so pričakovali Mladinski pevski zbor velenjske glasbene šole drugič na mednarodnem festivalu mladih pevcev iz vse Evrope in drugič osvojil prvo nagrado - Naslednji izziv: nastop na državni reviji v Zagorju ob Savi Tatjana Podgoršek Poročni i smo o uspehu, ki a «i je na nedavnem 54. Evropskem glasbenem feslivalu v Neerpcllu v Belgiji Ut)segel mladinski pevski /bor velenjske glasbene sole pt)d vodslvom Matjaža Vehovca. Na festivalu je naslopil d rustic in Uko kol pred dvema leloma tudi lo-krat osvojil pm nagrado v svoji kaleg{>riji. Na lesiivalu je sodelovalo 97 /.b<)r(5V oziroma šiiri [ist>č pevcev 23 evropskih držav» kol L?n?dna gosla pa tudi zbora s Kiiajske. Pevski zbor velenjske glasbene šole je naslopil /adnji dan fosii-vala v na^itezji icknKivalni kategoriji za mladinske zbore. Strokovnem ktîmisijo in poslušalce v cerkvi Sv. Nikolaja je še posebej navdušil z izvedbo obvezne skladbe sodobnega belgijskega skladatelja in z zaključno Hoj. liura. hoj. R)seben izziv za zbor pa je bila - po besedah Matjaža Vchovca - pesem v riam^cini. »Izteklo se je lepše, kol smo pričakovali, zalo smo uspeha seveda Ae loliko bolj veseli. Rad bi se zahvalil pevcem, ujilKv vim staršem in seveda vsem. ki so nam omogočili nastop na festivalu, pravzaprav na i/vrstno arga-ni/irani prireditvi ( pt^leg tekmovanja zborov so jo sestavljali §e delavnice, dopoldanski in večerni končeni let druge spremljajoče prireditve • od promenade, pouličnega dogajanja in raznovrsine zabave). Med njimi /ve/j kulturnih društev !5alc^ke doline. Javnemu skladu RS /a kulturne dejavnosti 1er Mestni občini Velenje.« Mladinski pevski zbor glasbene sole Irana Koruna Kozeljskega Vefcnje deluje pet let, v njem prepeva 55 mladih pevcev in pevk, katerih odlični rezultati na lekmo-vaujih so poslali nekako /e njihova stalnica. Čeprav Je bilo gostovanje v Belgiji nap(îrno, so v teh dneh z mislimi in dejanji ^e pri naslednjem \7JA\M - na 20. državni reviji oiro^h in mladinskih pevskih zbomv. ki ho 17, maja v Zagorju ob Savi. Tudi letos bodo poskušali na njej ubraniti naslov najboljših v svoji skupini. Z ftetfdvne^a fiastopa na 54. Evropskem glasbenem festivalu v Be/^i/f Usojeno in metamorfoze Dve plesni predstavi Plesnega teatra Velenje sta na premiernem večeru navdušili številno publiko Nelenje - Da je ples v Veienju vedno bolj prisoten, je že dolgo znano dejstvo, Da se dobre plesne predsiave in produkcije -^e dolgo lie dogajajo sarao v prestolnici. tudi. Sobotni plesni večer v dvorani centra Nova pa je dokaz več. da sodoben ples v Šaleški do- lini ni le množičen, ampak postaja takn dober, da ga lahko postavimo ob bok najbolj znanim slovenskim plesnim teairom in P/esafAe Plesnega teatra Ve/ert/e so v predstav/ Metamorfoze u&tvarjaíe kontraste, ki éolgo predstavo naredijo ze/o skipinam. v prvem delu plesnega večera seje z avtorskim sojo plesom predstavila Alja Cverlin Pusnik. Ker se na ples res premalo spoznam, da bi ga lahko poglobljeno ocenila, lahko zapišem le, da mi je bil dogodek vi^eč. T\idi zato. ker so :ri]e mladi glasbeniki glasbo za Aljin ples izvajali v živ(\ Kako p(v inembna je glasba pri gibanju. Je bilo čutiti prav iz lega dogodka. Pianist Sašo Vollmaier, basisi Andrej Hočevar in tolkalist David Siatinek so bili izvrstni. V drugem delu večera je koreo graflnja Rosana Horvat poskušala odgovorili na večna vprašanja. Kd(î smo? Kam gremoV Kaj bomo počeli? Plesalke Lucija in Polona Boruta. Nastja Brišnik, Alja CVerlin Pusuik, Nika Jamni-kar. /iva Jurovič. Ana Kopčič. Helena Plazi, Mateja Rožič, Ana Skri iîi Daša Tcvz so pod Rosani-nim mentorsivom ustvarile razgibano plesno predstavo, polno kontrastov in sodobnih plesnih pristopov. Na pravem odru bi predstava zagotovo šc bolj segla v dušo. mravljince pa sem dobila ob solo plesu mlade, a izjemno nadarjene Helene Pla/1. Pt^h-valoo in vredno, da obe predstavi vidi čim več ljudi, ne Ic doma. v Šaleški dolini! ■ fis Iz cikla GM ODER v Mestni galeriji Šoštanj se je 4. maja oh 19, uri lepenm številu piv slušaicev predstavil godalni kvartet Violonti, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki, študentje .V letnika Akademije za glasbo v l.jub-Ijani: Nina Sni^ - violina. Masa Mareš - violina. Rok Hr\a(irt - viola in Tina Gregore - violončelo. Koncert se je od^jal v okviru glasbenega cikla GM ODťR. kjer se mladi glasbeniki predstavijí* poslu.^lceni v različnih krajih po Sloveniji, Koncerte organizira Zveza glasbene mladine Slovenije s pomočjo lokalnih kulturnih ustanov, V Šoštanju so bili v letošnjem šolskem letu štirje koncerti v soorganizaciii Zavoda ^a kulturo Šoštanj. Na repertoarju vsakega godalnega kvarteta ne sme manjkati godalni kvartet L, van Beethovna. Glasbeniki so za uvod izbrali Godalni kvartet v c-molu, op.lX/4 omenjenega skladatelja. V njem so pokazali zelo usklajeno in preli njen o muzicira nje. Sledili Sla dve razgibani, ritmični skladbi i elementi ja/j'.a slovenskega sodobnega skladate-lia Vlada Batista, ki je tudi saiï) violinist iu se posveča ustvarjauju glasbe različnih zvrsti, največ '}ii/iu in etno glasbi. Skladba Alter leaving - Potem, ko smo se razšli, jc karibski ples mambo» Night outlook - Nočno upanje pa je nociumo. Za drugi del koncerta so glasbeniki izbrali Godalni kvartet št. op.l 10 Dmitrija Šostakoviča. Delo je nastalo ob skladateljevem pogledu na uničeni Dresden in je posvečeno vsem žrtvam fašizma in vojne. Šostakovič je s turobnim v » I ■ 1 KOLOJSr/V Ljubiteljska ljubezen Matjaž Šafe/ Naša f/iihirel/ska kultura je v primerjavi z Evropo uspešna. Imamo dni^îsu, skupm, klube iu posameznike, ki lJnbUe(/sko delajo na vse/l a/i vsaj večini kuliurnili IJuhllel/Mt področjih, od giedafi.ića. plesa. iiieraUire /kj do glashe (da ne na!misht umetnmii - duhovnim vrednotam, kijih dobimo v takšnih kropit. Pravzaprav imamo kar srećo, da nekaj takšnih ljudi ni posrkala našo prestolnica. Pa vendar se moramo zavedati, da je umetniški in kulturni eksodus najhnj.sa oblika emigracije. Druiha izgubi motf^ane. Uudi z estetskim in etičnim občutkom, kulturne akterje, smisel ohst<}ja... Sc{i se vračajo, ampak njihovo vračatýe Je na obroke, vračanje v nedovršniku. Tisti, ki pa ostajajo v dolini, v menu in so del skupnosti, pa so zaradi svoje drup^ač-nosli. iskanja umetniških idealm' vse prefnalokrat človeško razunj-Ijeni. tudi zalo. ker Jih odsotnost »kulturně emigraci/efi osameva In jih ne f)ovezi(/e dovol/ .y somišdenlki... Sam iman/ zelo dobro izkuš/iJo z zborovsko %laslH\ ki mi kot še marsikomu predstavlja protiutež ali družil del vsakdanjika, V glasbi je to ravno zaradi sjxfznavaft/a neracionalnei(a preseika, ki ga daje ta umeinosl močnejše z tivo izku.šnjo. us/)ehom (in tudi neuspehom). l.ori za približevanje glasbenemu idealu spuščati tudi na nivo tekmovalnosti. In kaj sem tigo-tovil. Med publiko je zmagala glasba, kije bila v fhtaht morda preslabo o<^tijena. Vse simpat^e in naivečU aplavz je šel naJisSkre-nejšim, glasbeno najmanj p(marejenim B{/skom, tem večno Katiranima Pirenejcem \ Pravzaprav v zborovstvu. tej l/ubitel/sko skoraj najbolj razširjeni dejavnosti glede na svcjo številčnost, kraljujejo majhni narcnii. Baltiški, skandinavski in tudi Slovenci. Tudi zato. ker Jim glasba f>o-meni nekaj vuč, olmryanje nacionalne samobimosti v n/ihovi f>eii besedi, vzpostavljanje umetnosti, kije nadčutna. mnogokrat moùto jMvezana s iH)dzaves(fo. Zelo sem ivsel. da lahko sv(y lonček pristavim in iščem ideale v pevski Šaleški dolini, ki svojih vokalnih potencialov še nI razprodala. Nasprotno, v vseh starastnih kategorijah se bogati in krepi. vzdušjem v prvtnn stavku in kontrastnim grobim in neusmiljenim drugim stavtojm želel prikazati strahote vojne. Mladi poURtvar-jalci so nam z izredno občutenimi dinamičnimi kontrasti, ki jih je dovoljeval zelo akustičen prtv štor Mestne galerije v Šoštanju, prenesli skladateljevo sporočilo. Koncert je izzve:\el v zelo občute^ nem pianissimu zadnjih akt^rdov. K v .S<3štanju. Upamo, da bo lahko poslušali koncerte tudi v koncertni sezoni 2D06/2007 in se že veselimo novih izvrstnih mladih glasbenikov v našem mestu svetlobe. ki naj rasle tudi v n\esto kulture. ■ Blanka Rotovnlk 107,8 MHz R/ï\Dl3jQKl] IDO C/^S^POSDOI ÉŘ^Z/^ilE Glasbene novičke Iz srca Evrope v Italijo Med evropskimi oddajami» ki so redno na sporedu Radia Velenje, je med naj/animîvejâimi gcv umi soboini kvi/ V srce Evrope. Med kvi/om predsiavljamo eno od evropske petindvajscie-rice. Gosiimo zanimive st>govornike, ki dlje časa pre/ivcij v državi, kj jo predstavljamo, in dobro poznajo tudi navade tamkajšnjih prebivalcev. Zveste p{>s[ušalce tudi nagrajujemo. .Sodelujejo lahko v kvi/u. finalisti (vsako /adnjo soboto v mesecu) pa se potegujejo za veliko nagraden -obisk ene od evropskih držav. Veliki finale lako pripravljamo za zadnjo boto v maju (27. maj ob 17. uri), zmagovalec bo odšel na l/Iel v Italijo, Seveda pasi lahko »vstopnico« za finale priborite še to in prihodnjo S(v boto, Bodite torej evropsko informirani, posltisajte oddaje Radia Veleiyc. O aktualnih dogodkih ob-vcšćam vansko pop sceno sedemdesetih in osemdesetilî let. Njegova kariera traja /e let. v tem času pa je svojim privržencem podaril množico uspešnic, kcu so: Ti si mi u krvi, Glavo luda. Lose vijio, Pjevam danju, pjevam noču .,. V svoji karieri je prodal že več kot 5.7 milijona nosilcev zvoka, kar je spoštovanja vreden podalek. Spremenjeni Turbo Angels 5. maja je uradno izšel nov singl skupne Turbo Angels, ki hkrati napoveduje ludi skorajšnji izid njihovega albuma z naslovom Mi smo za. Ta bo izsel 19. maja. Novo skladbo je za lurbo angele napisal prvak turbo harmonike Boštjan Konećnik. aranžma pa je delo njihovega člana Raaya. Turbo Angeisi po novem nastopajo v sestavi dveh Štajerk, Go- Turnejo Rolling Stonesov bo I .cg en da r ni Ro lli iig St on esi bodo kljub poškodbi glave, ki jo je nedavni) uirpel njihov kitarist Keith Richards (62), s koncertf>m v Barceloni 27. maja začeli svojo evropsko turnejo, je poročal londonski časnik Sun. Njihov tiskovni predstavnik je zardril, da bodo vsi koncerti, ki so predvideni v okviru evropske turneje, izpeljani po načrtih. Kot je poročal Sun, je Richards trenutno v bolnišnici na Novi Zelandiji, kjer mu bodo operacijsko odstranili strdke krvi, ki so nastali potem, ko je med pi>čil-nicami na Mdžiju padel s pet metrov visoke palme. Kitarist se namreč brez odobritve zdravnikov ni mogel vrniti v Veliko Britanijo, saj bi se mu lahko stanje zaradi pritiska v kabini med dolgim letom pos labia lo. Bone zbira pomo( za Afriko 45-letni irski rock zvezdnik Bono je v vlogi glavnega urednika priskočil na pomoč pri zbiranju pomoči za boj proti aidsu v Afriki. Vodja kultne skupine U2 bo odgovoren za izdajo Independent a 16- maja, katerega polovica zaslužka od prodaje bo name- njena kampanji proti aidsu RUD. ki jo je sprt>žil Btinii. Ke. Kako lepi so in koliko sreče prinaša planinarjenje, piše tudi za naš časopis. Je pa zanje navdušila tudi prijatelja Danila Pocajta, dolgoletnega obrtnika, ki je dolga leta poznal le delo. Sedaj rad poišče sprostitev tudi v hribih. IVidi tokrat ju nismo ujeli v mestu, ampak na gori jurišev, ki je za zagrete planince prava »mala malca«. Mateja Klemenčič dobro sedi v sedlu. Ne le konjskem, tudi na Srednji in poklicni šoli za storitvene dejavnosti na velenjskem šolskem centru, kjer je ravnateljica. Da so njeni dijaki in dijakinje piavi mojstri, so dokazali tudi na turistični tržnici, ki je v petek popoldne ra2gibala velenjski Titov trg. Ravnateljica pa je dokazala, da ve, kako se gre turizem. Pozdravila jih je kar s konja. V diskoteki Down Town se je v soboto trlo pripadnic lepšega spola • od najstnic pa do tistih v bolj zrelih letih. Razlog je bil nastop fantovske sthptizerske atrakcije Total Knockaut, ki jo sestavljajo Ricky, DeAngelo in Matteo. Fantje so obljubljali, da bodo pokazali vse, in to so tudi na vsesplošno navdušenje tudi storili. Sploh pa so bili presenečeni, da so bile ženske pripravljene z njimi sodelovati v točkah tudi na odru. Sluatka, uspešen in predvsem vroč nastop. Naj še omenimo, da se je Matteo (na sredini), ki je Velenjčan, pred nekaj dnevi srečno poročil v ve* lenjski glasbeni šoli. O (8 -S o Vi o (8 N O Mnogo gostincev se sprašuje, v čem je skrivnost dolgoletnega uspeha znanega velenjskega gostinca Mirana Grobelnika Mirosa, ki je lastnik priljubljene Skalce, v kateri res nikoli ne manjka obiskovalcev. Skrivnost pa smo razkrili ml: Mirosa lahko tako p<>dnevi in tudi ponoči videvamo po okoliških lokalih, kjer si na "licu mesta" ogleda, kako posluje konkurenca - in tako ostaja vedno v koraku s časom, ker obiskoval* cem vedno ponudi nekaj novega in seveda preveiieaega, pa četudi kdaj kak* šno dobro stvar posnemal Vsako leto po prvem maju se začne sezona vaških^ gasilskih in podobnih veselic, ki potem traja tja do septembra. Ker je slabo vreme med prvomajskimi prazniid pokvarilo načrte marsikateremu organizatorju, so ljubitelji veselic minuli vikend končno prišli na svoj račun. V soboto je množico v Topolšici zabaval ansambel Spev, v Doliču so imeli v soboto tekmovanje mladih glas- ^^ benikov, v nedeljo pa je za dobro voljo skrbela skupina Okrogli muzikantje. V nedeljo je bilo že navsezgodaj veselo gasilci in seveda tudi ostali po maši zabavali ob glasbi skupine Potepuhi. Sezona veselic je torej končno odprta. I fiteife & Hudo je Ce ojačane velenjske opoûcije ne gane niti to, da bi »evropsko« Ksseno iz Velenja prestavili v Celje, potem mora biti res nekaj hudo narobe! S Ksseno. Ali pa z opozicijo. Čas je Tako I Do naslednjega državnega praznika imamo spet čas, da se Slovenci med sabo malo spravimo. Prestavljeni Nekatere kmete v Novi Štifti so kmetijski biro* krati iz višinskih enostavno prekvalifícirali v nižinske. In jim s tem odmerili tudi ustrezno ni^e subvencije. Nekaterim se očitno zaradi višine (položaja) lahko kar malo zvrti. Ne da jo se v Topolšici so domačini in številni borci prosla* vili obletnico kapitulacije. In oboji zagotavljali, da kljub želji po pisanju nove zgodovine nikakor ne bodo kapitU" Urali. Plazoví v velenjski občini je skoraj 30 večjih plazov. Za njihovo sanacijo bi potrebovali precej denarja, ki ga pa žal nimajo. Tixói zato ne, ker ni tudi kakšnega takega plazu, Id bi kaj denarja »potegnil« iz Ljubljane v Velenje. Predpriprave Pri nas so se očitno predpriprave na volitve začele zelo zgodaj. Čeprav sedanjih aktivnosti še ni treba plačati, nas lahko veliko stanejo. Posledice Pravijo, da nekateri ^ knjige kar požirajo. Ce vidimo, kakšne knjige nekateri vračajo v knjižnice, jih kar ne požrejo, ampak prej očitno tudi dobro prežvečijo. Prevzemi čeprav jih že imajo zabeležene, nekatere stranke vendarle skrivajo svoje kandidate za župane. Glede na to, s kakšno lahkoto nekateri prestopajo iz stranke v stranko, se očitno bojijo, da bi jim jih lahko kdo iz nasprotnih vrst prevzel. Globoko Velenjskim >^rudariem4( niliakor ne uspe priti do »dnevnega kopa«. Ostajajo globoko spodaj. Novo delifev Polhike običajno delimo levo in desno. V Velenju bi jih lahko tudi na jug in sever. DMK :: DNEVI MLADIH IN KULTURE Nekoč praznik pionirjev ob rojstvu Maršala Tita, danes pa prepoznavno ime brend na slovenski kulturni sceni. Letos bo ta tradicionalna prireditev, ki našemu mestu daje dušo in budi kulturno zavest, potekala že 16. Nekoč so pionirji polagali vence, danes pa namesto vencev polagamo temelje kulture. Ni lahko obdržati nivo kulturnih prireditev, saj nas šund spremlja na vsakem koraku in se počasi integrira v glave posameznika. Ravno zato so tradicionalni dnevi tako pomembni za vse nas; iztrgajo nas iz objema vsakdanjika in nam posadijo v srce kulturne standarde. V sončnih majskih dnevih človeku marsikatera misel uide iz vse hitrejšega vsakdanjika tja, kjer so trenutki prijetnejši. V letošnjem letu smo se odločili da vam ponudimo pester štiridnevni program druženja in zabave na takšen ali drugačen način. Naredimo nekaj za nas in vas, kajti vi si to zaslužite. ČETRTEK, 25.maj 20.00, Velenjski grad OTVORITEV FESTIVALA Program: :: Marina Ružič, harfa :: BUREKTEATERORKESTRA: 3 X SREČNO (polifonično disharmoničen recital) :: Beseda župana :: Beseda predsednil<;a ŠŠK ;: Pogostitev... PETEK, 26.maj 20.00, VELENJSKI GRAD etno koncert skupine PUTRAVKE :: Idrija Vstopnine ni! SOBOTA, 27.maj ŠPORTNI POPOLDAN Športni turnirji se bodo odvijal na športnih igriščih TRC jezero. Odigran bo tudi FINAL 4 ŠŠK košarkaške lige, ki se je odvijala čez zimo. ODBOJKA NA MIVKI Pričetek ob 12. uri, igra se na dva dobljena niza, v finalu na tri. Ekipo sestavljajo trije tekmovalci, spol ni pomemben. MALI NOGOMET ,,kick off,, ob 14.uri. Igra se 2 x 15 minut v postavi 4 + 1 TENIS Pričetek ob 14. uri na peščenih igriščih TRC Jezera. "KOŠARKARSKI "FINAL 4" Pričetek ob 17.uri, polfinalna para sta 1. in 3. ter 2. in 4. na lestvici ŠSK lige. Igra se po istem sistemu kot v rednem delu. Festival DMK KONCERT NA VELENJSKEM GRADU ZAKLJUČEK NATEČAJA DNEVI MLADIH IN KULTURE; Pričetek ob 20. uri Nastopajo: - skupine, ki so na natečaju prišle v finalni izbor + GLAVNA SKUPINA LEELOOJAMAIS :: VSTOPNINE NI! NEDELJA, 28.maj :: Potopisno predavanje KDO: MIRAN STANOVNIK - Puščavski lisjak KJE: dvorana Centra Nova KDAJ: ob 20.uri :: ZAKLJUČEK FESTIVALA STARTNINE :: odbojka: 1500 sit na ekipo :: nogomet: 2000 sit na ekipo :: tenis: 1000 sit na igralca Prijave na mail: miha„bandalo@yahoo.com aH 031/327-105 (Miha) Najboljše v svoji disciplini čakajo privlačne špotne nagrade! Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. 2. Velenjski (SOVINA ulični tek :: OTROŠKI TEK OD 6-14 LETA Dolžina proge za najmlajše od 600m do 1.200m Startnina: 500 SIT (2,08 EUR) ::TEK ZA ODRASLE Dolžina proge za odrasle 8.000m Startnina: 1500 SIT (6,25 EUR) :: Urnik teka :: 15.00 začetek zbiranja prijav :: : : 17:30 prvi start teka (od 600m do 1200m) : : :: 18:15 :: start teka na 8.000m za člane :: :: 19:20:: podelitev nagrad in zaključek:: Predprijave in informacije na 040-465-261 (Uroš) Dnevi mladih in kulture so se letos malce prej začeli z Natečajem leta, ki smo ga organizirali v okviru festivala. 40 skupin se je v predizboru potegovalo za uvrstitev na ta naš festival. Naprej se je uspelo prebiti samo desetim, ki bodo svoje znanja pokazali na dveh predizborih 13. in 19. maja v velenjskem MC-ju, a le 4 od njih se bodo potegovali v soboto na glavnem koncertu za prestižno ŠŠK nagrado. Sedaj, ko ste prebrali vse kaj vas čaka na letošnjem kulturnem festivalu naj vas pozovem, da se ga kar v največjem številu tudi udeležite. Ne pozabite, da majhna skupinica ljudi gara noč in dan, da bi nenazadnje Vam predstavila vsaj malo bolj kvalitetnejše dogodke po katerih vsi skupaj hrepenimo, Lep študentski pozdrav. ŠŠK! 1. predizbor za festival DMK 13.maj 2006, MC Velenje ANY1 HOFFMAN HUSH ŠUS IZBRISANA _^řVJLOji 2. predizbor za festival DMK 19.maj 2006 LUMINO DOCHE INMATE GV SENTIMETAL STRANCI WWW.SSK-KLUB.SI ljubljanska banka VI PIŠETE Kitajke imajo vse večje prsi Na Kitajskem 5(5 pnvečHli proizvodnjo nedrčkov / večjimi košaricami. saj seje povprečni ohse^ prsi pri Kitajkah v zadnjem času močno povečal. fLden od ^ng h »j skill dnevnih časopisov poroča, da proizvajalec spodnjega perila IZmbry, ki ima sedoz v Honííkongu, za kilajski tr^' ne i/deluje več iicdrčkt>v za obse^ prsnciia ko^a s kcl postaja debelgša. Tanjšanje ozonske piasii. ki vsrka največ škodljivih učinktiv sončevega ultravijoličnega sevanja, pt) ve čuje tveganje, da ljudje dobimo kožnega raka ali očesno mreno, slabo pa vpliva ludi na žilni pridelek in morsko življenje, Čeprav so znanstveniki s po- močjo vremenskih satelitov in postaj ugotovili, da se je ozonska plast v zadnjih desetih letih debe-lila. je popolno okrevanje še daleč. Najtanjša je bila ozonska plast na severnem in južnem polu. Stanja oziniske plasti, kol je bilo pred letom 19X0. pa najbrž nikoli ne bo mogoče doseči. Šestletni raziskovalec študentje medicine na univerzi v bližini mehiške prestolnice so nedavno bili priča izrednemu do- godku. Govornega pulta v predavalnici /a spremembo ni zasedel osiveli prolesor» temveč šestletni otrok. Mali Maximiliano je z^nje pripravil 40-minutno strokovno predavanje o simptomih in terapiji ostcoporoze. Mladi znanstvenik je brez vsakršne pomoči prosto govoril in pri tem uporabljal strokovne izraze. za katere so celo starejši in izkušenejši kolegi prvič slišali. Prisotni so kar niso mogli naču-dit: besednemu zakladu in strokovnosti mladega raziskovalca. Maximiliano ima izjemno visok inteligenčni kvocient. Njegov zavidanja vredni lalent sla starša prvič opazila, ko je njun sin pri treh letih znal našteti glavna mesia vseh dr/a v. Znanstveni dokazi o horoskopu Biki naj bi bili irnmsii, device praktične, vodnarji ziinesljivi. Veliko ljudi trdno veijame, da obdobje. v katerem je človek rojen, vpliva na njegov značaj in na njegovo življenje nasploh. Znanstveniki so si zadali zahtevno nalogo in ovrednotili podaike 15.000 ljudi. Rezultat: zvezdno zna me-nje» v katerem ste rojeni, ne pove ničesar o vaši osebnosti. Privržencem astrologije najbrž ne bodo všeč rezultaii obsežne študije, ki so jo opravili Peter Hartmann in Ilelmuth Nyborg z univerze Aarhus na Danskem in Martin Reuter z univerze Cîieiîen v Nemčiji. / znanstvenimi argumenti podprt ZJikJjuček raziskave lahko povzamemo v enem stavku: povezave med zvezdnim znamenjem in značajskimi lastnostmi človeka se znanstveno nc da doka/i^ii. Od IS.OOO Uudi. kolikor jih je obsegla raziskava, je bilo 4321 mi)ških srednjih let. 11448 pa je bilo mladih, starih n\ed 15 iti 24 let. Psiht>logi so podatke ovrednotili in izmerili, rezultat pa jc presenetil celo strokovnjake: "Med časom rojsiva in osebnostjo človeka nismo našli niti najmanjše povezave." je dejal Nyborg. Moška kontra moč • Sirojni krožek Šaleška dolina. Kmctijsko-gozdarski zavod, izposiava Velenje in Zavod za gozdove Slovenije - Krajevna enota Šoštanj, smo v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Pih stojná pripravili v l.okovici dvodnevni tečaj usposabljanja oseb potekalo praklično usposabljanje v gozdu, kjer je vsak udeleženec pod vodstvom inštrukloriia i/vedel sečnjo in izdelavo izbranega drevesa z upollevanjem varnih tehnik in elementov dela. varnega vodenja in obvladovanja delovne opreme, varne organizacije dela in varnega ukrepanja ob zastojih. kazilo; mlajši pa so pridobili dragocene izkušnje, saj bodo z delom v gozdu pravzaprav šele začeli, Vsi udeleženci so bili enotnega mnenja, da je iak način izobraževanja potreben, saj je pri delu v gozdu še vedno preveč nesreč. Naj sc zahvalimo še KS l.o-kovica, ki nam je za prvi dan od- Orevo fe padlo-komentar po sečnji dreves3 za varno in zdravo delo z m(v torno žago. Prvi dan smo imeli teoretično usposabljanje: predavanje splošnih in posebnih vsebin ter praktični prikazi na primeru s pisnim preizkusom (eorefične usposobljenosti; drugi dan pa je Zanimanje za tovrstne tečaje je veliko, tokral smo imeli kar 2K udeležencev lečaja; najmlajši udeleženec je imel 16, najstarejši pa 63 let. Nekalcri (ečajniki so že vešči dela v go7clu in so piïtrebi>-vaii za to delo le še formalni) do- siopila prostore za teoretični del tečaja, in kmetiji Plaskan, po domače Trnškovim. saj smo v njihovem gozdu izvedli praktični del tečaja in so nas lžin različnih disciplin (piavauje, kotesarienje, [Vîliod-niávo. alpinizem, jamarstvo, kajakaštvo, rafling) daje skupno številko 265 kilometrov Hkipe bodo same poskrbele za pripravo hrane, lakti ko gibanja, količino spanja in preživetja v naravi. S pt> močjo orientacije se biJdo gibale pti terenu podnevi ponoči ter v vseh vremenski,! razmerah. Izčrpanost in po-škcdbe bodo terjale svoj davek. Uspelo bt> le najbt>ljšim. I,et os pa org an i za t Olj i pripravljamo nekaj novosti, /aradi zelo ra/ličnih sposobnosti ekip ho na progi predvidenih več možnosti krajšanja za tiste, ki bodo po časovni zapori na določeni točki; tako bo progo mogoče skrajšati tudi do 100 km in bodo ludi slabše pripravljene ekipe lahko prišle v cilj. Cilj je listo, kar želimo doseči vsi. zalo naj bo dosegljiv tudi tekmovalcem na ARS-u. Več poudarka bo na orientaciji, na krajših odsekih bodo ekipe uporabljale ludi karte za orienta- stolovskih tekmovanj, imenovanega Hu road ven ture, v katerega so vključene še lekme na Poljskem, Oeškem, v Belgiji in Nemčiji. Več o samem pokalu lahko najdete na www.eu roadven ture. net. Pred samim vrhuncem leta na področju pustolovskih lekmovanj pa pripravljamo v maju še enodnevno mestno avanturo po Velenju in njegovi okolici, imenovano cijski tek in zračne posnetke terena, po katerem se bodo gibale. Idealna pot med točkami nc bo podana in jo bodo ekipe izbrale same. Na krajših odsekih se bo ekipa lahko razdelila na dva dela, po želji ekipe pa lahko celo na šliri in krajši del opravi vsak zase. Razmerje med kolesarjenjem in hojo je spremenjeno, lako da je več kolesarjenja in marj hoje kot v zadnjih dveh (cîilî. Z letošnjim letom je tekmovanje Slovensko pustolovsko tekmova-njp-Advtiniure r«ce Slovenia- piv stalo tudi del pokala evropskih pu- Velenjska mestna avantura. Namen krajših mestniii avantur je pritegnili rekreativne športnike in ostale ljubitelje adrenalina in dobre rekreacije, saj so naše mestne tekme krajše (SO ali 40 kilometrov), predvsem pa bslnf>, pa čeprav v duliu prcieklosli. .Srednješolci iz vse Slovenije, pridružili pa so se jim ludi dijaki Iz Avsirije in Iialijc, so namreč na turisiični ir/nici predstavili turistične projekte, ki so jih pripravili v okviru 3. mednarodnega festivala ''Več /nanja /a več lurizma". Na vsaki stojnici seje predstavljala skupina dijakov s svojim projektom. Večina je bila /elo prija/na in komunikativna, pnpravljeni so bili rď/Mx/Áú vse o projektu, ki so i a seveda priprav- ljali kar nekaj časa, saj so ob tem i/delovali tudi raziskovalne naloge. Dijakinja srednje eki>nomskc sole i/. Kranja nam je povedala, da se njihova raziskovalna naloga imenuje Gremo v pruh. »Predstavljamo izdelovanje mlinskih kamnov v preteklosti, raziskovali pa smo s pomočjo družine, ki se je na Kranjskem začela s tem ukvarjati. Ljudje se radi spominjajo preteklosti, kar se kaže ludi na sejmu, saj se mimoidoči ustavljajo in nam z zanimanjem prisluhnejo.« Na naslednji stojnici so mi bilj dijaki pripravljeni zaigrali lutkovnih igrico, seveda ludi drugim mimoidočim. Pa semjih vprašala, kdo so in kaj se gredtv »Smo dijaki srednje ^ole za gostinstvo in turizem Novo mesto, raziskovali pa smo avtohtone slovenske d(v mače živali, Izbrali smo 5 najbolj znanih: krško poljskega prašiča, dkasio govedo, kranjsko čebelo, hiTVško ovčo, kozo iji kraškega ovčarja. Nam je najbližji krško poljski prašič. Nalogo pa smo končali tako. da smo izdelali lutke s temi liki in poskušamo animirali Ve< zlatih priznanf Tema letošnjega festivala, ki so ga sknpaj pripravili l^ifistična zveza Slovenije. Turi stično-in formacij ski čemer Mestne občine Velenje. .Šolski ccfiier Vcletîje, Muzej Velenje 1er velenjsko turistično driiStvo, jc bila Kultura bivatija in naravna dedi:«iaa v turizmu. Neverjetno je. kako animivc projdete so odkrili in razvili najsiniki iz vse Slovenije. Nad kvaliteto raziskovalnih nalog in predstavitev so bili navduj^cni tudi v strokovni komisiji, ki je ocenjevala naloge. Prvo mesto so dodelili: - /lala priznanja /a i/delann nalogo in nastop na stojnici VJZ Vtsrûa (íf>ra za nah^go Kii bi zeii, .Sretf-r\ia gostinska in turistična .šula Radin^ic^ za nalogo ObiKlimo Ajdovski gjBdec. Srednja soM za j« us lin s hi» ill lurizcni Kadeiid za nalogo Vanekov vrt In Srednja šola .Tťsenice za nalogo Rikljiev park; • petčlanska strokovna komisija je za najboljšo na-log<^ razglasila raziskovalno ualogo srctlnjesolcev VIZ Višnja (î«ra, yjà najboljši nastop na stojnici pa st) zlato prizjianje prejeli srednjcsolci .SS Krško - Selnica (SrulAja šola So nlca). Na svečanosti na Velenjskem gradu so vsem sodelujočim čestitali župan Mesme občine Velenje Srečko Meh, predsednik Turistične /veze Slovenije dr. Marjan Rožič, direktor .Šolskega centra Velenje lvaj\ Kotnik ter predsednik ocenjevalne komisije dr, Peter Vcn-celj. ■ Da lahka pripraviš tudi tržnico idej, in to turističnih, sije bito težko predstavljati, dokler tega nismo videli v živo. Energija in ideje mladih so obiskovalce navdušili. otroke na nezapleten način, s simpatično lutkovno predstavo.« Dijakinje SCV so prav tako pripravile zanimivo nalogo. Raziskovale so turistično kmetijo kol naravno dediščino in se še posebej posvetile zeliščem in različnim zdravim vrstam moke, iz katerih se da pripraviti številne dobrote. Ustavila sem se mlado članico petčlanske ocenjevalne komisije Tamaro Kozlovic Iz Kopra, »To je že Injlja turistična tržnica in laliko rečem, da se dijaki iz leta v leto bolj trudijo. Danes lahko vidimo veselje in veliko dobrih idej, Projekt je pozitiven, spodbuja tudi iiîovativ-nost mladih, zato hi moralo bili več takih projektw. Moi nasvet lo- kalnim turističnim organiziidjam in oblastem je, naj prisluhnejo tudi mladim in poskušajo pnyekie tudi spremeniti v življenje.« Predsednik projektne skupine "Več znanja z^ več turizma" pri Turistični zvezi Slovenije mag. Jure Meglic pravi, da je osnovni namen projekta, namenjenega srednjim šolam, nadgradnja projekta osnovnih §ol "Turizmu po maga lastna glava". S projektom želijo med srednješolsko mladino razširili in poglobiti delo na turist ičnera področju. Projekt naj bi predstavljal povezovanje formalnega izobraževanja v srednji šoH z delom v neformalnih oblikah, kar lahko pomembno prispeva k turističnemu razvoju kraja in lokalne skupnosti. Na turistični tržnici so svoje turistične ideje predstavili dilaki in dijakinje 31 srednjih šol od tega jih je 29 nastopilo v tekmovalnem delu. Več kot .^00 mladih in njihovih mentorjev je dan v Velenju izkoristilo tudi za spoznavanje kulturnih in turističnih znamenitosti mesta in okolice. Nekateri med njimi so v Velenju ostali ludi v soboto in obiskali II. cvetlični sejem. poskusili dobrote na 4. sias-čičarski razstavi v hkalnih zmagovalcev. Takral je za Olim-pijo igral tudi sedanji irener Iilek-ire lisotecha Dušan Hauptman. ki je za 'današnjo* Unltm Olim-pijo veckrai dejal: *Ko kosarkaiji llniona Olinipijc zadevajo z razdalje mete za dve in iri točke, so evr bili na drugi strani košarkarji lilektre Usolecha povsem nemočni. /a nameček imajo še obilo le/jvs poškodbami^sajsi je >iarjari Vidovic na treningu po-škodoval koleno, tako da Je sezona zanj končana. Pred tekmo z Olimpijo sla se lažje poškodovala še Miha Cmer in Grega Mali, ki pa sta stisnila zobe in srečanje odigrala. Drugi polčas so Soštanjčani za- tec ha gostovali v Ljubljani pri (îeoplinu Slovanu. Tekmovanje sla lako zaključili ekipi Pivovarne l.aško in Alposa Keinoplasia iz Šentjurja, ki Sla prvenstvo končala na pelem oziroma Sesiem mestu. V soboto prva polfínalna tekma v Ljubljani Ki^šarkarjj l-lekire iisoiecha so odlične predstave v prvem delu sezone potrdili tudi v drugem delu, ko so Jim nasproti stale same izvrstne ekipe, proii katerim J c vsaka zmaga uspeh. Ta kra i ni nihče pričakoval, da se Ivîdo Šošlanjčam uspeli celo uvrstili v polfmale. Prav zaradi lega lahko polfinalne boje z (ieoplinom Shv vanom odigrajo povsem neobremenjeno in samo uživajo v uspehu, ki so ga že dosegli. Odveč bi biio pričakovali, da lahko Llektra Esotech premaga Ljubljančane, ki imajo v lettišnji sezoni do sedaj že enaiûlridesel zaporednih zmag v domačem prvenstvu in niti enega poraza. Med dnigim so že dvakrat ugnali tudi Union Olimpijo ... Slovan ima lorej izvrstno ekipo, na strani šoštaiijskili kt^šarkarjev pa je neobremenjenost, njihov cilj v polfi- igrali malo bolje in usídli neko-liko oblažiti visok poraz, resneje ogrozili pa ji m tokrat izvrstno razpoložene Union Olimpije ni uspelo. Ob koncu so Ljubljančani zasluženo slavili visoko, z 81 : 61). Drugi del državnega prvenstva se je zaključil sinoči, ko so v 10, krogu košarkarji tleklre Eso- nalnih tekmah pa mora bili predvsem to, da prikažejo svoj maksimum in dostojno zaključijo izvrstno sezono. Tekma za tretje mesto se namreč ne igra. Povratna poflinalna tekma bo v sredo, 17. maja, ob 20. uri v So-š tanju. ■ T. Rehar, foto: D. TonkU Dovolj je bil prvi polčas V M, krogu prve nogometne lige je največje presenečenje pripravila Drava, ki je v Domžalah zmagala z 2 : O in s tem potisnila domače moi^tvo na drugo mesto. Na vrh pa so se povzpeli Novogo-ričani. ki so prav tako nepričakovano kar s 4 : O v celjski Areni premagali domači Publikum. Slo zmago so prekinili sijajen niz peiih zaporednih zmag Celjanov. Mariborčani so bili zaradi kazjii gostitelji predzadnje Bele krajine v Dravogradu. Tamkajšnje ljubitelje so razočarali, saj so s predzadnjim na lestvici igrali le O : 0. Brez zadetkov seje končala tudi tekma med Primorjem in Nafto, v Kopru pa so si domači nove tri točke priigrali žc v prvem polčasu, v katerem so dosegli tudi vse tri zadetke. v soholo bodo rudarji gostiii Ajdovce. CHede na to, da je na klopi Ajdovcev Šmarčan Bojan Prašnikar, v{>dstvo Rudaija pričakuje spet nekoliko več gledalcev, nogometaši pa tretjo zmago v tem prvenstvu, saj Prašnikar moštvo Primorja se ni uspel přerodili, Brez sprememb na vrhu v štajerski ligi je vrh lestvice tudi po 21. krogu nespremenjen. Šentjur, ki je doma sicer samo z 2 : I premagal zadnjo Bistrico, je obdržal prednost enajstih točk pred Šoštanjčani, ki so z euakim izidtmt slavili pri celjskem Šampionu. Šoštanjčani pa so s to zmago prednost pred tretjimi Zrečami povišali na pet točk, saj so slednji razočarali svoje navijače. Na svojem igrišču so izgubili i Dornavo z 1 ; 2. Kar trije izključeni igralci v 16, krogu [uedt)hčinskc članske lige Celje so nogometaši Ljub nega gostovah pri vodilni Rogaški- Izgubili so z 1 : 4. /elo dobro so igrali v prvem polčasu, ki Je cela napovedoval veliko pre- senečenje. saj so vodili- V nadaljevanju pa so domači, ki so imeli igralca več. sirii njihov odpor in si na koncu priigrali visoko zmago. Sodnik je namreč izključil kar tri igralce, enega na domači strani in dva na gostujoči. Prišli le z desetimi igralci Šmarčaniso tokrat imeh lahko delo, saj so gostje prišli na tekmo le z desetimi igralci. Domači igralci so prednost igralca več znali dobro izkoristiti in izdatno napolnili gostujočo mrežo. V naslednjem krogu lokalni derbi 'Ac]o zanimivo bo v naslednjem krogu, saj se bosta v osrednji tekmi in v prestižnem lokalnem derbiju pomerila Ljubno in Šmartno, Tekma bo v soboto, začela pa se bo ob 17.30. Drugi par je: Kozje • Rogaška. Laško bo prosto. v Se vedno brez zmage proti Hrpeljčanom Rokometaši Gorenja tudi v tretji letošnji tekmi niso premagali Gold Cluba - Se bo to zgodilo v zadnji tekmi - Sinoči so gostovali v Trebnjem Rokometaši Croreiija so v 4. krogu skupine za prvaka končnice državnega prvenstva zapravili priložnost, da s svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvu nad Gold Clubom zamenjajo nadaljevanja so dosegli le dva zadetka. gostje pa kar pet, takt) da so v 41. minuli tekmo i/^ubljali že s 14: 19. Srečanje Je bilo od vsega začetka zelo razburljivo, ^e zlasti je manj menjaval. Spet se je zanesel le na lisic, ki jim od za-čelka prvenstvu najbolj zaupa, zaradi poškodbe pa ni igral Aleš Sirk, laki) da Je ostal le z enim organizatorjemigre, Lukom Do Po desetih minutah i^re v drugem polčasu sejego&tom nasmihala visoka zmaga, saj so bili domači povsem nemočni pri strelu na njihova vrata, Hrpeijce na drugem mestu. Tekma se je končala r. neodločenim izidom 27:27 (12: 12). Velenjčani si bodo tako svojo edino morebitno zmago proti nJim v lem prvenstvu skušali priigrati v četrti letošnji lekmi. a to bo spel v Hrpeljah. V rednenj delu prvenstva so obe izgubili. Ta tekma pa bo najbrž odločala ludi o Eem, kdo bo zaigral v ligi prvakov ob upoštevanju, da so Celjani po bolečem porazu proti Gorenju v prejšnjem krogu spoznali, da vendarle ^e niso prvaki. Domači so zelo slabo igrali v prvih desetih minutah nadaljevanja, ko nikakor niso mogli sledili hitremu ritmu gostov in tudi v napadu so si stežka priigrava li priložnosti za strel proti sijajnemu gostujočemu vratarju .Mu-stafu Torlo, V enajstih minutah proti koncu, ko so domači lovili visoko prednost gostujočih in jo tudi ulovili. Gledalci so prvi gol videli šele v Čelrli minuli, ko Je domače v prvo vodstvo popeJJal Vedran Zrnič. Podobno kot proti Celjanom Je bil tudi proti Hrpeljčanom najboljši strelec tekme. Ta »čast« pa Je pri gostih pripadla Velenjčanu v njihovi vrsti Aljoši Šleťaniču. Med tistimi, ki so bili daleč pod svojim strelskim poprečjem. Je bil Momir Ilič. saj Je dosegel le dva gola, oba v prvem polčasu, v drugem nobenega. Precejšen krivec za to je bil tudi gostujoči vratar Torlo, kije zbral kar obramb, podi> bno kot Dušan Podpečan pa Je obranil ludi dve sedemmetrovki. Gostujoči trenerje s stalnim menjavanjem igralcev v glavnem ves čas ohranjal visok ritem njihove igre. Domači Walther Lars> belškom. ki tokral ni le podajal, ampak je ludi zadeval. Domači gledalci so si nekoliko oddahnili šele v 5.V miuuli, ko je bilo gostujoče vodstvo izničeno (23 : 23). Vmes so imeh gostje skoraj minulo dva igralca manj. /ačele so se nadvse dramatične zadnje minule tekme. Cîorenje je šiiri-krai ušlo za zadetek. Na začetku zadnje minule in pri izidu 27 : 27 Je imel (?) zmago v žepu kapetan Sebasljan Sovič, a je zadel le levo vratnico. Zadnje pol minute pa so za točko trepetali Velenjčani .saj so imeli žogo v rokah Ilrpeljačni. Vendar pa Jim domači z zelo dobro obrambno igro (takšno smo pogrešali večji deltekme) niso dovoli, da bi še tretjič zmagali. ■ vos Tako so Igrali 1. A SKL, Liga UPC Telemach • za uvrstitev v končnico 8. krog Aipos Kemoplast : Elektra EsoteiH 96: 72 (16:15,39:31,64:53) LlckiraLsoicch: Dobovičnik I (1:2), Bojič 20 (4:8), Ncdeljkovič 11 (3:4), Mali 7, Cmcr 9 (4:4), R(«cr, Nu-banovie 8 (4:4), Ivanovic 16 (2:.^), 9« krog Elektra Esotesegel osebni rekord in zasedel 6. mesto. Tudi v llnalnem delu je navdušil wscdel je 4. mesio (628) ter razpolovil reprezentanco, /magal je absolutni sveiovni prvak BeneJikt (676). 2. Stoklas (645), Kirbiš (629) Uspeh Šoštanjčanovso dopolnili z 21. mestom in osebnim rekordom Ju^ (612). s 50. Sečki (5X2. i>s. r.) in z 52, Kri/xMîik (580), Katomaroni na jezeru KJuv vodnih sp(XirIov Velenje je v soboto na Ver-lenjskem jezeru izvedel regato kaiamarcmov. Večina udeležencev in njihovih spremljevalcev, ki so prišli iz ra/ličnih krajev Slovenije, je menila, da je "cxlkrila" raj za jadralce. Vremenske ra/mere so bile ugodne, saj je bil ves dan vetroven, veter je dosegel tudi ntoč 5.5 boforov (preko 40 lon/iiro). To je bilo tudi za že i/Jcuswne jadralce velika preizkušnja. Na regalo seje prijavilo 52 jadralcev. Po končani regali je pcxJjeije OKO M AR 7 direktorjem predlagalo, da bi v Sloveniji inîcK dva centra za učenje jadranja $ katama-rani. enega v Izoli in enega v Velenju. \'o pobudo so v Klubu vodnih športov Velenje sprejeli kol pri/nanje Za dobro organiziranje dosednjih regai in prireditev. hkrati pa tudi kot priloznosi. da bi udeležencem izobraževanj ponudih izj'edne možnosti koriščenja zmogljivosti lurislično-rekreacijskega cenira Jezero s kampom in ostalo športno rekracijsko ponudbo. popestreno z možnoslmi oglalov muzejev 1er drugjh turističnih zanimivosti, ki jih ponuja Velenje. Dogovorili so se tudi, da bodo ustanovili /vezo ZK jadranje s kat am a ran i Slovenije. FifKilfli rezuHntS: i. ekip Optika i'onmi (/^.íga Iraienšek • l.uka Pi>dgorSck). 2. Gazprom (Janko Cajhen - Igor Sieheri)..T Nagačena (Vid Slapniêar- Lue Fidej). Da bo lepša pomlad ... Po dolgi in irdovraini zimi je v vsej svoji veličastnosti v deželo prikorakala pomlad, Odprh smo ji vraia na sležaj in jo - kot ve -sprejeli /. veseljem. Da bi ji omogočili njen razcvet v vsej njeni veličini. smo se vinskogorski planinci (sret) cKlločili. da ji I o pomagamo izvcsli. Namreč - pomesti je treba prwd svojim pragom, saj cvclje in zelenje sredi vseb mogočih odpadkov nikakor ne pride do izraza. Odšli smo torej na pcxlročje Sp, (.'r-nove, kjer se zelo prr^metne cesle Ar> vas-Velenje na dveh krajih div liks naša planinska pol Po poteh Vinske Cîore. Nanjo se radi podajajo pohodniki od vsepovsod in ne bi bilo lepo. da jih odvrne že kar prvi slik '/. nami. Izkušnja od lani nam je vsaj približiKi povedala, kaj nas čaka. V družbi naših mlajših članov smo se torej lotili dela in očistili do-brsen del obcestne navlake, ki jo neumorni in nevestni vozniki pridno »krasijo*' z vsem. kar se jim trenutno pojavi v rokah. Tu ni naselij in »nihče jih ne vidi»... Kakien občutek morajo :meli lastniki parcel ob cestah, ko se podajo na košnjo in jim k(«ilnicc ječijo ob vse- mt^očem. si lahko le predstavljamo. Ali so res dolžni čisiil; za drugimi in podpirati tîjihovo malomarnost??!! Pričakovali izboljšanje je utopija in lako smo se planinci že lelos (Xl-k»čili, da drugo leto očistimo še drugo smer ob omenjeni cesti ... Nekdo pač mora »stisniti zobe«... ■ Marija Lesjak •Pomočniki" pomladi za tapso podobo Viin mL Dobrotfošiin Delavska hranilnica z veseljem Vbs pričakujemo ne Šaldiki 20 v Veienju vs9k (telovnik od 8.00 do 17.00. Tel9fon: 03 8973007.8973006. mariana.?smva@debvskd-hranilnic8.$i VROČA PONUDBA DBLAVSKB HRANILNICI Te kreditne ponudbe niste priSakovali: •l(reditî«Î3tfo12me»cevzobrestnomefD s&mo4,00%.stro§ek2avarov&nja1.5H in strošek odobritve kredits samo 5.000.00 Srr (20,86 EUR). • kredřtí od 13 úd 3G mes«csy, do zneska 1.0IXI.0ÛD.0Q SIT 14.172.93 BJH). z obrestno mero urno 5.QÛ strošek zavBfovanja Xb% in strošek odobritve kredite samo 5.000,00 SrT{2D,86 EUR), nsd 1.000.000.00 SIT je strosek odobritve 10.000,00 SrT{41.7S EUR) in stroll zeverovenja • Ugodni so dolgoročni gotovinski tolarski in devizni kraditi do 10 let z obrestno mero 7.1Q Hđc 7,60% in stencvaniski hipotekami kraditi do 30 let 2 obrestno maro EURIBOR * 3,00%. Informativni ízračur> u 36 mesaíni kredit Znesek 1.000.000,00 srr 4.712.92 € Obrok I 30.171.00 SíT 125.90 € Stroški zav. 16.292,00 SIT 67.99 € Strol. odobntve 5.000,00 Sir 20,86 € Strošló voderje E9M 200,00 SÍT 7,02% O.B3€ 7,D1% Prevzem evre se přibližuje, zeto najugodneje obrestujemo tudi depozite v evríh • vezave ned eno leto obrestujemo z nespremenljivo od 3.00 % do 3.60H obrestno mero. OeebnI račun v Delaveki hranilnici vam prinafta 7 auper ugodnosti: • 12 mesecev ni stroskov vodenje, • sicer jeta stralek 8emo2SQ.OO SIT (1,04 EUR) za zaposlera in 150,00 Srr{0,63EUR)za upokojence. • sredstvd ns računu obrestujemo z 1,20 H obrestno mero, • ;edni in izredni limit obrestujemo samo 16,00 H obrestno mero, • novim imetnikom laCuna potrefí r^nih mesečnih prilhnh,piafi8 oz. pokojnine, pripISemo ne raCun 5.000.00 SfT, • imetniki rafuna Imajo 0,2 odstotne točke rHžjo kreditno obiBStno mero, -Z8 imetnike računa z rednimi mesečnimi prilivi znaia proviaja za plačilo položnic samo 89.DQ SIT (0,33 BJH). Plačevanje položnic je po vaii meri. •samo 150.00 SfTI 0.63 EUR), za zneske do 2 mio SfT. Zagotovite ai dodatno pokojnino • renifio varčevanje v Delavski hranilnici vem nudi najviilo oiirestno mero 4.30 www.delavska-hranllnicatsi info@delavska-hranUnfca«si S MINERVAŽALEC, d.d. prictelava plastika In kovin • Pongrac 101 • 3302 Griže tel.: +38$ (0)3 71 3$ 200 • fax: -^386 (0)3 71 36 289 E-mafI: uprava@minervB.si • tittp:/Avww.mln8rva.si/ SEZONSKO ZIMIZANJE DRENAŽNIH CEVI Vabimo vas na sezonsko znižanje dr^nažnih in □st:alih cevi v našo industrijskn prodajalno ns Ložnico pri Žalcu. Znižane cene veljajo da re^^rodaje zalog. Informacije n. tal: 03/ 36 280 Delovni čas: med tednom od 8. ure do 1G. ure, ob sobotah zaprto MJSIjAi NEMOCOCi Ml (MUslor:lrTTpo«9lbleilQ IMmkL U.Mr»» lem^Si Hoffi». 12: so 50. NE 15:20 18:00 23t20pi.s0 btii-mi KAKAVU (Kanula) Mix (FKcTM MiAWtCEMT •lnnUflUifV 21:10 tM^iutà . _ . . ww*^ 23:10 PE.so MBxMK OPAZUjElMOTt I CHw Hills Have Sy«) 19:00 VaiKi POHOD Uht Cfw( Ride) IM fnenoH MM 1 tÉdnJ ^ la^m*!}! £cz 90 IN PtI TA5TAMH (?ailu;« to L»iinch) 97 lafi. w 11:00 SO. NE 13:30 SO. NE 16:00 18.'30 20:50 23:00 P£. so Iktáfm^. SMtiHMarw*«-. niMtr •nn"an. (HtWnlaSna. BMfrvm tevilMMtMM, MMvM. 23:10 PE. SO 15:30 20:30 • «•CÉAt« INSA|DER (The \nsiie Msn) Uf iMii. 14:00 SO, NE 17:30 20:20 » »MU* aawHMUvMk «A Ona. ««ViOjbc 23:30 PC. SO nLM,DATEKAP4 (ScaryUovfc«) tinte. 14(30 50. NE 16:30 21:20 23tS0 PC. so f V ■ « V KOT VROČE MAŠČrVANJE (VforVendetta) 18:20 % w 0 ê t Idllit rMd^ir«» liAllvNIMlsfi, C6AcMiC«m-zišča. avio pa se je prevrnil. Pri tem se je voznica telesno poško dovaia, z reševalnim vozilom so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, /a vožnjo pod vplivtmi alkohola ji bodo policisti izdali odločbo o prekršku, za povzrt^čitev prometne nesreče pa bo predlagana tudi v postopek na sodišču. y grmovju pod Našim časom /e v/omi7ec skril a/i pa odvrgel dva od treh kovčkov z električnim orodjem f odnese/ jih je iz trgovine Martin^ (Foto: vos) Iz policistove beležke V preteklem tednu so policisti velenjske policijske postaje obravnavali kar nekaj prtameinih nesreč. Pred tednom dni je na parkirnem prostoru na ulici Simona Blatnika voznik med parkiranjem trčil v parkirano ví»-žilo in potem s kraja odpeljal. Policisti so povzročitelja nesreče izsledili in mu že izdali položnico za 120 tisoč tolarjev. *** V petek zvečer pa seje voznik, ki je prej pregloboko pogledal v kozarec, peljal po enosmerni Stauetovi cesti. In lo v smeri, ki je prepovedana, (Včil je v nasproti vozeč: avtomobil, ki je seveda pripeljal pravilno. Za oba prekrška se bo zagovarjal pred sodniki. Podobno prometno nesrečo so policisti obravnavali tudi v soboto, lokrai na Rudar- ski cesti. Voznik je zaradi vožnje po levi strani voziSča in pod vplivom maliganov trčil v avlo, ki mu je pravilno pripeljala nasproti. *** Policisti so v četrtek popoldne kar dvakrat obiskali Skorno. Zato, ker je tam pijan možakar zmerjal sosede, ki so za povriiu še njegovi sorodniki. Ko so ga šli mirit drugič, sdpe-Ijal s seboj. Prespal je v prostorih policijske postaje, za početje pa bo odgovarjal tudi pred sodiščem. Ob koncu redna so dvakrat mirili ljubitelje glasne glasbe; prvič v stanovanju na Stanelnvi, drugič pa v bistroju L v Šalcku. Tu je glasbo navijal kar lastnik sara, zato bo odgovarjal pred sodiš- čem. V ponedeljek pa so dvakxai obiskali pijanega občana na Voj-kovi, ki se mu je prav tak(^ zahotelo uživali ob zelo glasni glasbi. In ker sc temu ni hotel odreči, so ga čez noč gostili v prostorih za pridržanje na PP Velenje. Veliko dela so imeli policisti z vlomilci in dolg(jprsincži- V podjetju Vegrad, d. o. o., iz Skornega so v petek dopoldne ugotovili, da so jim ukradli gradbeni oder in žago za razrez sti-roporja. Tatovi so morali biti res predrzni, saj tokrat ni šlo -u reči. ki bi jih lahko skrili v žep ali torbo. Škode pa je kar za 800 tisoč tolarjev. Prav nič pobožen pa zagotovo ni tat. ki je s cerkve v Belih Vo- dah pi)kradel bakrene žlebove s sirehe ccrkve In povzročil za 200 tisočakov škode. Iz trgovi u e Martin na Cankarjevi ccsti pa so nepridipravi v ponedeyek odnesli električno orodje Hiiachi v kovčkili. Škode jeza 153 tisočakov. Iz gradbišča na Partizanski cesti je isli dan i/^iu'û agregat znamke Yanar. Ponoči pa je alarm prepodil vlomilca, ki jc želel obiskali ribiško kočo v Velenju. Tako je ski>da le na vhodnih vratih iz icrase, je pa dogodek dokaz več, da je dobro poskrbeli za varovanje prostoniv. Ognjeni zublji so v ponedeljek ponoći uničili vhodna vrata in del verande na objektu Kinološkega društva Velenje. Vzrok požara Se ni znan. Presnovni sindrom r V- i » C/» ra rsj Sodoben pogled na ateroskle-rozo in pojav srčnožilnih bolezni uvršča sladkorno bolezen med pet dejavnikov iveganja, ki tvorijo presnovni sindrom. Prisotnost presnovnega sindroma, kije množica kliničnih in laboratorijskih značilnosti, kaže na izjemno visoko t)gp;)žcnost za pojav srčnt)žil-nili bolezui. Nekateri avtorji presnovni sindrom poimenujejo kar ekvivalenl koronarne bolezni. Presnovni sindrom ima bolnik, ki ima vsaj iri od petih navedenih dejavnikov tveganja: K- obseg trebuha pri moškem nad 102 cm, pri ženski nad cm. 2.- trigliceridi enako ali več kot 1.7 mmol/l, 3.-11DL pri moškem pod 1.0 mmol/l, pri ženski pod 1.3 mmol/l, 4.- krvni tlak enako ali več kot 1.^0/85 mmHg in 5,- krvni sladkor na tcšče enako ali več kot 6.1 mmol/l. Ocenjujejo, da v /DA izpolnjuje aîcrila za presnovni sindrom približno iretjina moškiii in žensk sredniih let. Prekomerna telesna teža in debelost sta povezani z inzubnsko rezistenco. Opredeljeni sta z indeksom telesne mase. Trebušna debelost je tesneje povezana s presnovnimi dejavniki iveganja k spešene ateroskleroze se začnejo žc v območju mejnih vrednosti glukoze na tešče. To pomeni, da jc vsaka hipei^likemija škodljiva. Raven krvnega sladkota po obroku bi bila ustreznejše merili), saj je tesneje povezana s srč-nožilnim obolevanjem, vendar je meritev težje izvesti. Bistveno bolj enostavno je merili krvni sladkor na tešče. zato je uporabljen slednji kriterij. Inzulinska rezistcnca je skupni imenovalec številnih presnovnih motenj. Odraža odpornost tkiv na učinke inzulina. Izmerimo jo lahko z zelo zalitevno preiskovalno tehniko. / nekaterimi preprostejšimi tehnikanu jo je mo-gtjčc tudi manj natančno oceniti (kimcentracija inzulina na tešče). Kljub temu da inzulinskc rezistence praviloma nimamo mskle-roze še pospeši in pomembno skrajša življenjsko dobo. Ključno pri zdravljenju bolnika s presnovnim sindromom je po sl<^puo spreminjanje življenjskih navad. Bolnik mora sprejeti in osvojiti pravilen način prehranjevanja. tako glede vrste in količine hrane ter razporeditve obrokov. Potreben je nadzor nad energetskim vnosom, omejitev uživanja enostavnih ogljikovih liidraîov in maščob. Bolnike vzpodbujamo k redni aerobni telesni vadbi. Svetujemo vsaj niinut živahne telesne aktivnosti dnevno večint) dni v tednu. Pri bolnikih s prekomerno telesno težo in debelostjo je zeio pomemben nadzor telesne icže. Spremiiijanje življenjskih navad je za mnoge bolnike ptwscm težavno in nesprejenîljivfi. Izobraževanje o zdravih življenjskih navadah mora postati del našega vsakokratnega stika z bolnikom. Veselimo se že majhnih dosežkiw. Zni/anje telesne teže za 5 do [0% pomembno izb<">ljša presnovno stanje. Pri bolnikih z debelostjo in pri nekaterih hf)lnikih s prekomenio telesno težo lahko koi pomoč pri hujšanju in vzdrževanju telesne teže uporabljamo tudi zdravila. Pri bolnikih s povečanimi vrednostmi krvnih maščob upr>rab-Ijamo poleg ustrezne diete in redne telesne akiivnosti tudi zdravila hipolipemike in se tako trudimo doseči priporočene nizke ciljne vred{)StL Pri bolnikih s trigliceridi nad 5.6 mmo]/l je zaradi nevarnosti akuinega pankreati-tisa prvi ctli znižanje trigiiceridov. Pri bolnikih z visokim krvnim tlakom je potrebno krvni tlak intenzivno zniževali. Nekatera zdravila za znižanje krvnega tlaka (inhibitorji angiotenzinske kon-vertaze, zaviralci angiotenzJnskili receptoriev 11) morda znižujejo inzulinsko rezistenco. Pri bolnikih z moteno presnovo glukoze, ki pa še ni sladkorna bolezen tipa 2. je s spreminjanjem življenjskega stila in uporabo nekaterih z.dravil (meiformin, akar-bo/a, orlistat) možno preprečiti ali odložiti pojav sladkorne bolezni tipa 2. Splošna raba zdravil za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 ni priporočljiva. Zaradi kompleksnosti obolenja vse pogosteje slišimo pript>ročila, da je bolj kot samo urediti krvni sladkor potrebno imeti urejene krvne maščobe, krvni tlak. telesno težo oz. ustrezen obseg trebuha. V sodelovanju zdravstvene službe in civilne dru2bc bi mt>rali doseči visoko stopnjo presejanosti celotne populacije glede dejavnikov tveganja- Izločiti bi morali Iv^l-nike s presnovnim sindromom ter jih vključili v dolgoročni program intenzivnega zdravljenja. Zgodnje odkrivanje, zdravljejije in preprečevanje presnovnega sindnmia po stajajo ob epidemiji debelosti in neaktivnega življenjskega sloga eden najpomembnejših izj:ivov posameznega zdravnika in zdravstveno politiko. ■ Prim. Janez Poles, dr, med.-internist ČETRTEK, 11. maja SLOVENIJA 1 m\} Poročila OabmjiJiro os no Pwoíila Í)8.D5 Oahmiuirn ng.OD Híxoeiia 09.Q5 MalesivGiJsItcř.kvf/ n9.45 SkipinSkiL26/?G (I9.5D Sdfïbs. t8/2B 10.15 Pori ?8romt?iom 11.1 S \zm\ 11.16 Sv(?uiiir$v8i 13.D0 Porofjla, šport vreniB 13-?5 ln^rvfij:pfQ(.df.pBiErSiBgi)ar lllfi Uni»musiigre Ulpau pflsniki VM PofoĎla. prom&i ISDb Mcsimi lb.40 IfacByMiÍK3N.i/:^B 15-&0 Iracay Metal. 6/?6 plinologija. pom^a naa 16.30 VseoMiii l/.n[) Nwiœ. spon vreme 1/30 Jasno m glasna, kom OfJdfljči lá riilarlB 1820 Oulnvni mnp 18.40 larma 2vn;triLa. nsćtiika 19Í10 DnKviBlt,vrRnin. ^ofL ?m leilfiik ?l.i)G Prviindmgi 7m Osfiiidori 27 UD Odmevi. §port, vrofrta Kiijip niKne bnga 23.10 Gli7»bciii veesf 00.10 Jasno m gla^nrj 01.Dfl Onuviiik, vreme, §pon 0?.D[l InIoM SLOVENIJA 2 06.30 Inlnkan^i 09.QD Zabavni mirjk^nal 1UQ Uuo&ki infokanal 12.3n ZabflViii tníuW IMd Mfi)i 15.30 Kv(/ n;^imnal jtJiiinr. V7 IB.lb Rilkaleiaix Mnsifjvi 17.66 Pomagflimosi 18.25 Siuiientska igno l;lxancf;. 6/12 20.GQ Desceiililni 20-65 PuSjagnpa 21.16 bgavQtn^k. ang. draira 22,66 hknikpnHangiiiyrocluj 00.40 ((iu;rani3.5/lfi Û1.D0 Dncvtiik/amei^mv 01.76 liiloksn^l pop 06,SQ ur. pQiuiviíQv O/.bO Flickklaki; OO./ID PolusodB.iiari. 09.36 0b5V(tu.nad. 10.26 prndi^ia 10.56 Barva yrj3l 13, nad. 11.6(1 Prerojsna l|ubR?Qn. nad. 12.46 Na kraiu ^loôina. Dan. 13.40 Ivprurii^ja M.10 Rickilake 1S.06 herD|8naliubii/fa ZREribKSNG m^^mimm 21.15 Regtonfllna nnvir^ 21.20 Najspoidneva 2126 Vabimokoslirdg 21.30 Ifaíoíialakoniakma /abftvonglasbm oddaia, 3. TV mrc^a 22.45 l/nddajeOobrojuun inlorm^uvnr) raTvcrinlna oddaia 23.16 Vabimo k riylRdu 23.20 NajSpoidneva 23.25 VidROSirsni. obvestila SLOVENUA 1 06.^0 Odintrvi 07,00 Pornňla 07.06 Oobrojuim 08.00 IWIa 08.06 Oohrniulín 09D0 Itóla 09.06 TfacfivMcbean,5/26 09.15 Risaob 09J?6 tevMàean.B/26 0936 Vse D Ovalih 10.06 MfHiro 10.40 /vaim 11.30 Rojoni v divjim, 2/9 12.20 Usnu dan 13.00 Poročila, šport vfi>nie 13.26 Ob/ofiaduha 13.56 Duhovnunnp 14.00 Siini Kosnvela 15.00 íNimĎla. pmmel 15.06 Mosiovi 15.40 ;aniKiBk.6/13 16.00 Risanka 16.06 U pilotne II] rbe 16JÍ0 živalski vrti; Škatlice. 19/28 17.00 Noňvrbtmo. §pori 17.30 VQlikiiiiipMri|i.2/4 16.26 deieliicK 10.36 Mfiiii/iid^k uhgt:. asanka 18.46 /akaj?, nsank» 19.00 Dnavntk. vreme, špcri 20.00 íVíJoíuvi;u;Nai3li{fj 21.20 Tiirislika 22.00 OdinavL Špori. vrer^e 22.50 Polnoiniklub 00.06 Vti!ikiimpBn|i.2/4 00.66 IJn?vnik, vreme, ^pori 01.r^ íViJo^uvcuřNaiaíiio 03.10 hÍQkarial SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09D0 ZabavnMnlnkana! 11.30 Olro§ki inlokanal 1250 Zabavni infokai 14.45 Mama na tlrna^u, nem. hlin 16.70 Jasnomglasno 17.15 ^riSpas 17.50 Zdajltlddaia/ara^gibano }ivlien|R 18.25 Mosiovi 19.00 SkrivnQsuinjKm7/8 20110 Bilka iBialX. 2/2 70.56 Slovenski 21.20 City folk. 4/17 21.66 Uí^pnnsrníilii. Španski îi[m 23.35 Ranima pDsUja. amer, hinf 01.25 Unmik/amefsk» IV Ol.f^ Inicikaiial pop 06.60 24 UÍ 07.60 PomrjdH 08.45 Ubsvitu,riad. 0936 Tvprodaia 10.06 Rarva gffîha. nad. 11.00 PdKOjsna Ijube/en. nad. 11.55 1 renia 13.40 IvprodaiH 14.10 Rickiiake 15.06 Prerojina l|ibezen. nad. 18.00 Rarva greha. nad. 16.55 Ob svitu, nad. 17.56 24 ur vranifi 18.00 Poiusodu.nad. 19.00 24 uí 20.00 V/i^mi all pusu 20.46 Sdn|.ska;enska 22.06 Jurski park 7: Izgubljeni sveu afner. Iilm 00.20 Podlupnpravii:^. nan. 01.16 24 ur, prjnnviiev 02.15 Noř fia panorama © 10.00 10.06 11.15 11.20 14.00 17.55 18.00 18.40 18.46 19.20 19.25 19.66 20.00 20.45 20.60 20.56 21.00 2130 22.00 2230 23.70 23.26 7330 Dobro luin]. intormauvno rnivgdnlna ciildaia Vabimo k ogledu Driiçia(Gn svci. svKlovaInn odd'aia ZRElilKSNO MASA?Q[iÛZOnAVJA Naj spol dnavd }(o^arka. posn^it^k ickme Unfon Ulimpija: Pivovarna laško Videosuam. obvesila V3liimr)ki]glcdu Mis maâ. ouolka oddaja. 3. TV mm^a Regionalnih novine Rad i [{ram nogom el, niru^ka športna oddaja Naj s|)ol dnpva Vrdeosirani, obvesula VRbimokoglerlu Lokalni uirip Spodnji) Savirijsk? doline Regiunalnú nr>vtce Ni^l spol dnova Vabimo k oglndu Ra/gls!dov{in|a. dokiimcniama odriaia, 3. IV mrR^a Poslodsh kullure. infomiativna oddaiaS.lVmre^a Dubnvnosiprosiorainteka. sveiov al na oddaja. 3. IV mre2a I/ oddaie Dobro juiro, intormatrvno ra/vednln«^ 0dfl3|â Vabimo k ogledu Naj spol dnavi^ Vidposuam, obvcsula SLOVENUA 1 06.70 Mm 0630 Odiïiëvi D;.IH] /«orbct/Skolike 07.05 Izpopome torte: zmaj 07.55 i-lik eksperinicninv: plinolrjgija 08.15 Pumuklova uirku^ka puslolov&^jna. n9nL lilm 09.50 Kvi; naiional geographicluniar. 10.30 Prvimdnigi 10.50 PoMikInb 12.05 Tednrk 13.00 PiiroOiia. ^OTL vreme 13.25 Slovenski ninnki 13.50 KomrsarRřx 14.40 DvojneDotilfiiœ.sIfiv. inladíreVi blm 16.10 Umko, najboljša/abav» ?a umne glave 1/Í10 PnroCif.i. špofi, vfsme 17.15 0/arfi 1/.25 Sa2ii|3, w Mmibor 18.40 Pnliaia Nodi. nsanka 18.55 VrRme 19.00 Dnevnik 70.00 Uirip 19.40 Vrsmo 19.45 Šport 20.00 S0/gortil.epi?oda 20.25 Hnbm 2130 Dokumcniarna oddaja 72.00 PorDtita, špori, vreme 2735 Telasâ, annadaljevanka 73.35 Georu3 Washinglori, anmr. film OlJO Dnevnik, vreme. Spori 01.50 [Inbar 02.55 Irfiokanal SLOVENUA 2 06.30 [nfokanal lUO Sko?irjs 11,2(1 Mali? ďvn œiiœ. kvi/ 17.05 City folk 1235 Oddaja ;a ra^ijibanoÍivl)eri]e 13.00 Na|Kiiihvljon|(?.franco^a driima 1430 1/.45 tjubljani^J P v nikon^eiti Knm Mercatof Vi bo r^. prenos 20.00 Film 2I3D SknvnosiWyvBfira, ang.nad. 22.20 Niknliobdespiih 23.20 Soboinanof 00.10 dnevnik 7ame{i»ko IV 0035 Iniokanal pop 07.30 Iv prodaja 03.00 Na^maiisvel 08.10 Poko.ns. serija DB35 GraiaKnali^(^kris.sf!njs 08.45 Probt;ki, ris.synja 08.55 RadovodmcaOibi, ril serija 09.25 Jakanaluni, ris.serijd 09.35 Nnijaiiilve.ns.sfinia 10.00 Msia i^arovnica Sabnna m /godba o priiaiclji^ivo. ns.ii)m 1125 Pulska košarkarska liga 12.25 Hakaia porf ko^nto. ponovitev 13.25 Resnični svet, dr^um.nddaja 13.55 Fom^ula 1, prenosUsiiing^ 15.06 Nh svobodi, dokum. serija lb,40 Rajski svei: Kami a tka 16.40 Giho • spQ;najii>svRl, dokum. nddaia 17.15 24 ur, vreme 1/.2{1 Neiiavmlna prii Htelj». »mer. hlm 19.00 74 ur 70.00 V/°mi ali pusu 20.45 Stiabiscuiumur.lflm 23.15 Bdlkanlnc.8,r|pJ 00.05 AJias 01.011 Spromomba spola. amer, blm 03.05 24 ur. ponnviinv 04J15 tea panorama © Miš maS. oiroška oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogiiHjti 09.45 R^d (gram nogomet, osuška iporina oddaja 10.1[) Najspoidneva 12.00 Virleosi/ani. obvesiiia 17.55 Vabimo k o^IihIu 18.00 Ra/gliidovania, dokmimniama nddaia 18.30 Naj spol dneva 18.35 l^fls nas, mladinska rirlda{a 19.16 Viili^ostraiif, olivesuia 19.55 Vabimo k ogtMlii 20.00 1461. VTVmagam regionalni mlormalivni program 20.25 Kultura, iníamaiivnaodúain 70.30 Zdaj. oddaja/a razgibann ^ivljei^e 21.00 Eksklii7ivfiofzLosAngelesa. repoila^ 2)30 Lokalni uinp Spodnje Savinjsks (joliOR. iniormaiivna odrlaja 72.10 Vfinitek narodno/flbavnih. glasbena odi^aja 22.40 Odprta isma.ponovilov 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Najf^poldneva 73.50 Vidsusiranf, obvesuia SLOVENIJA 1 n/.00 /ivžav 0935 Poganja ko igra se miilanja 1Í1.06 Umko 1Q.6Û Pnsliihninm ulini 11.20 O^are 11.26 Obzorja duha 17.00 rjudjtfin;omlja 13.00 Poročila. Špori vreme 13.111 PnJoiovcu/Nalaliiu 1430 lisisga lepega popoldneva 1436 Pni mimn slavfi 14.60 3ol|Ši program 14.66 NfdHjskod:o 16115 Dmgo mnenjih 15JÛ iilovBški faktor 15JS lilasb^MMivi^oi 16.40 /ivc legendo 15.45 Kiihalmi:a 15.50 Aviliciia 7026 16.110 Non^c na liniji 16J0 Jpo^iiMřas 16.20 Spořme noviM 16.25 Angleška nngomeiiia liga 1630 Odprlo 16.40 loTElla lAOfl PnroÈila. Šport vreme 17.15 listega laf^g a popoldneva 1025 2reban|eloia 1835 Kravica Kaika. rnanka 18.45 llr^ekMiliapnpoviidijjd. nsanka ie.55 Vreme \m Dnavmk 19.25 Zrr^loiedna 13.40 Vrrme 13.45 Spon 20.00 Speidoma 2135 Š špnrina oddaja 22.00 Večsmigosi 22.55 Pnročila. Šport vraiiE 23.10 Domovina, 9/11 01.26 Dnevnik, vreme, špuri n2.10 Mandl SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 10.66 Sko^iCas 11.05 Mai> m onaški panda 1130 26.srnčanjDtambijraškihin manriolinskih skupin m orkestrov Slov. 11.66 Hri-bar 13.00 lubiinica. irska drama 14.15 15.25 Maga/inligeprvakcvv nogomeio 15.55 Košarka NBA 9i?oon 16.25 Maga/inlig^Simobilv nogomcu; 17.00 I endava: nogomet, prva liga Simobil. M\4 Manbor Pivovanialaško 16.50 Spon 2m P8šee/AfnkD2/7 20.55 Umetnosiglasbe in plesa 221)0 Doka/. 4/8 22.55 Spon DG.30 Unevnikiamei^e IV 01.D0 Iniokanal pop 11730 Ivprndija Û8J30 NašmalisveLns.$?n|a 08.10 Poka ris. serija 0635 Igrata Koal Cek. n s, sen I a 06.45 Katka in Or1)i, ris. s^nja DB.55 RadovcdnictiBibi.ns.senja 09.25 Jaka oaluni.ns. serija 0935 Ninia ns. senja in.OO Iranslormnqi.ns.sGnia 10.26 PnwcrHangers, mlad. nan. 10.60 VojnH klovnov, ns.SBfija 11.00 ^chka košarkarska h ga !2,00 Mest^4:e/avei{nc. nan. 12.66 Kuhinjska avantura, drjkiini. oddaia 13.30 i onnulal. pianos dirke 16j]0 l^ssni sve L (tokiim. oddaja 1630 Saniska jer^a. ponovi(nv 17.55 24ur vriime 16J1CÍ Raketi^ pod komolcu m 19JJQ 24iif 20i]fl ri.tila^nivsi;,amer.iilm 2130 V^inasui^na 22.16 Sr^a agnntka Maldimakor. irsko amenSki iilm DO.OO 24 ur. poriovitav DlilO Noi^oa pannrama © PONOviirv oooAJ r[0(.w.spaHri)A 09110 Mi^ maš. otroška oddaja 09.40 1460.VlVmd«a/in 10.06 Kiiltnra. inlormsijvna oddaja 10.10 Sporini torek 10.30 Športni grjsL pogovor 11.10 Okrogla mia pogovor v studiu spomladansko 6š^en|G m urejanje oknljavMOViilíiníe 12.Î0 Vabimo k ogledu 12.15 tvrofïskispekiakslv^alûj: Sliow vukalrï^ pop skupině i'lying fickots. posnct^ik kutL:{^rtâ 13.46 Videostfani. obvestila 13.00 Vabirnn k ogledu mh M61. VI v magasin 1930 Ktillura.mlormativna oddaia 1935 Debela zakladov, dnevni kvi^ 19.40 Popcorn.gost:PRmrJanuš 2030 Oruqflilensvfil.svinfiva[nH orldajaiZnmCK^O MASA20 DO ZDRAVJA 21.46 VidBosirani. obvusiila SLOVENUA 1 0B.26 Dtnp 06.40 Zrcalo tedna 0/.DO Poroi^ila 0/.D5 Dobro juiro 00.00 PoroCila 00.06 Dobro jutro 09.00 Porabila 03.06 I/popotna torbe 09.26 Oddaja otroka 09.4(1 Kvii national geographic junior. 10.26 î isteg a Inpc ga p opoldneva 13.00 Porciji la. Sport vreme 13.15 il!;tega lepega popqlrineva 14.30 Turistika 15.011 Poroi^ila. promet 16.06 Dober dan. Koroška Í5.40 Telebajski 1/46 16.06 Dukva;ereek.8/10 16.10 BinB:po1a.6/10 16.26 Martina m ptiCjcstfdšdo 16.30 Distírgora.6/15 17.00 Porořila, šport vreme 17.35 Dojam v divjini 16.26 /rslTdnjeSxSiiliise 16.40 Disanka 19,00 DiTRWiik, vreniii. špon 20.00 I72IVI 20.30 Dmetiraj 71.00 KomisarRtt. 11/15 22.00 Oifmevi. ^ort. vrsiim 22.60 SíiRBrinon.?«ln{idfi] 00.26 HojBnivdivjini3/9 (11.15 Dnevnik, vreniE. šport 07.15 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavm iniokanal 1130 Otrnški iniokanal 12.30 /abavm iniokanal 1330 i šjiortna oddaja 13.60 Slovenski utrinki 14 iO U motnost gl asbs i n plflsa nio^Ttriovtj leto 14.26 leymidarnei/vsdbfí.vtiliki operni iinala 14.66 Simfonij a Jifl)itBr 15.26 Pb5 tz/ AInko zadnji rif»i 16.20 Vlak, zadnji riel 1Û.10 Tekma, debatna oddaja/a mlade 19,00 Dd8£6pQleip.4/10 19.60 Kraikiigianihlm 20.15 Praksa. 21/22 21.00 Studio city 27.00 Aritmija, glasberta odriaia 22.36 I uturama. 6/16 23.00 DraneRnnediTzaorlra 0030 Dnevnikzamcjskf tv ai.nO Iniokanal pop 07.00 74 lir, ponovitev 08.00 Mlake 06.60 Potusnrie. nad. 09.46 Ob svitu. nad. 1036 Iv prodaja 11.05 Darvd greha, nad. 12.Û0 Preroieria ljubem nad. 12.66 športna scena 13.40 ÍV prodaja 14.10 Dic^ilake 16.06 Prerojena I|ubp/en, naft 16.00 Barva gruha, nad. 16.56 Ubsviutnad. 1A55 24 ur vfem.= 10,00 Pni usode, nad, 19.0n 24 lir 70.00 Naša mala klinika, nan. 20,66 Sedma nebesa, nan. 21.60 Drgcnca, nan. 27.46 Zakontnred:(nota/a pnsebriř primere 23.40 Tmtiai/iiiena, nan. 00.30 IVtfiljtnan. 01.00 24 ur 07.00 Nočna panorama © 09.00 Dobro jiitro. inlarmativnn ra/VKdnlna oddaja 10.00 Vabmujko^lmiiJ 10.06 I nkalni utnp Spminj5 Savinjski rloline. informativna odilsja 11.45 Naispoidneva 14.00 Videostraiii. nbvii^ula 17.55 Vabimo k ogjydu 16.00 Hegionaine novice 18.06 (ah). orglice, posneti^kl. prireditve v Mokmnogu 16.66 Zrlai. orldaiararazgibano ^vljeiije 19.20 VidBostrani, nbvustila 19.66 Vabimn k ogledu 20.00 Opo^ii3|sk]j)ogledina gn^odar^îka m pnlitii^ia dogajanja v MU Vcler^e. kontaktna oddaja, gost: I rane Sever, vodia svetniške sktipms SDS 21.00 Regionalne mA/ic(i 21.05 Nogomet pcEiiBii!k tekme Drava Puj : CMt Publikum 27.40 l^oddajeDobnjiiitro. iniormativno razver^lna oddaia 23.30 Vabimo k ogiiulii 2336 Naj spol dneva 23.40 Vidoostrani. obvastila SLOVENIJA 1 06.20 Kultura 06.30 OtiniRvi O/.OO Pofoi^la 0/.05 Oobrojutro 08.00 Porodila 08.06 Oubrojuiro 09.00 PoroCila (19.05 RadQvRdni1aûak:stopm[;a 09.70 Maninainpti^itstnšilo 09.30 Bisergora 09.45 Zgodbic i/^jke 10.75 So/itja. IV Manbnr 11.40 PriJo^ovcu^Naialijo 13.00 PonCila. šport vr^me 13.75 Bnbai 14.70 MaČii m siaški panda, zadnji dol 15JI0 Pomola, proma t 16.06 Mostovi 1B.40 Nove blapii^irvu dog odivš^ne, 6/28 16J)6 Risanka 16.10 Je;u5 m JoseNrie. nad. 16.30 Knjiga menu bnga 17.00 Novice.šport.vreme 1735 Donid^ obrti na SInvenskuii: puškar)! 18.05 itaiiînâfpsniinosi 16.40 Risanka 19.0n Oncvitik,vrenie.^Qrt 20.00 Pnd;aromptom 21.00 M^naroi^ia r^/ona 22i)0 Odmm šport vreme 22.60 DalGř,dalBeotíR(m3. fran.dok.odflaja 23.4fl DomaČe obrtj na Slovenskem: Ion ^r jI 00.10 RssniCna ri^mOnost 00.46 Dnevnik,vremašfjort 01.46 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 09.00 /abavm iniokanal 1130 Btroškunfdanai 1230 /abavm iniokanal 16.30 Antmiia 17,05 StiirlinCity 18.00 SI ovtiriski magasin 18.30 Mostovi Hidak 19.05 VetiinJiilt|anaStBpnika.lV drama 20.00 Izobčena, ang, nam/anka 20.30 Ivan Cankar/a narodov blagor 2?.40 Igra izmikania tnsrRi^i^. Iran. film 00.46 Onevnikzamei^ketv 01,10 Iniokanal pop 06.50 24 ur, ponovitev 07.50 Rickil.ake 08.40 PotusodB,nad. (19.36 (^ .svitu, nad. 10.75 (vproifaja 10.55 Barva greha. nad. 11.50 Prerojena i|ubL'?un. nad. 12.45 Msstecezaveáio.naii 13.40 Ívprodfijíí 14J0 Riiikílrikit 15I1S Preroienal|ube/^n.nad. IBilO BarvH grehu, nad. 16.55 Ob .svitu, nscL 17.65 24 ur vrïme 18.00 PotusodB.nad. 19.(10 24 ur 20.00 Prevsneno 21.00 Odpuščt>na krivda, amar. (ilm 22.40 Zaknn m rod: i:not3/a posebno priniere, nan. 23.35 Treyai/niena.nan. 00.26 PnjHUilji, nan. 00.55 24 or. ponovitev 01.55 Nočna panorama © Dobro jutro, inlnrmaiivno ra;vednlna odddia 10.00 Vabimo k ogledu 10.06 DptuiL;ijskj poginil na gospo darsb m politi(:na dogajanja v MO Velenje, gost: Franr. Sever, vodja svBtnišk.'^ skupine SOS 11.06 Najspotdnsva 11.10 Nogomet, posnetek iL^me Drava Pmi:CMCPuljlikum 14.00 Vidfios tra m. obvestila 17.66 V^bmio k orjifldu 18.00 (V ii^trukdia: Matematika, kontakina i/obra^valna oddaja. 3. TV mrp}a 18.40 Najspotdnava 18.45 (kskluzivnoi^losAiigcIesa. reporia^a 19J6 Olwfîstila, vidRostraii 19.65 Vabimo k agittdu 20.00 1462.VIVmag8/in,ri!giQnalni • infonnativni program 20.26 Kultura, ininnnativna oddaja 20.30 Sporint torek, kovina iniormauvna orldaja 20.60 Sponm gost. kontaktna oddaja 21.30 rairplay.áportnanddaia l/brana kajakaška reprezentanca 22.00 Asova gibanica, inionnativna oddaia.3. IVmro^a 22.30 lztiddajBDobro[Utro. iniormauvno ra;vpdnlna oddaia 23.20 Vabimokufliedu 23.76 Naj poldneva 23.30 Vida os tram, obvestila SREDA, 17. maja SLOVENIJA 1 06.70 Kultura 06.30 (idmi^ 07.00 Poiohla 07.06 Dobrajulro 08.00 Pofoftla 08.05 Oobrojuirn 09.00 Porodila 09.05 ^^aoja ko igra se muiania 09.35 J«/usmJDSafirie,14/?4 09.55 Risanka 10.05 Kiqiga meno bnga 1030 Vciiki iiiipenii 7/4 11.20 Spsidoma 13.00 Poročila, šport vreme 13.75 Nekaj minut / rlomaćo giaslio 13.40 (jiidie m/einlja 1430 Sezgnili 1. epi/oda 15.00 (\)fOi^jla. promet lbJ]5 Mostovi 15.40 Rabar.9/1? 16.00 Pod klobukom 16.36 Risanka 17.00 Novico, Spori, vreme 1736 Z vami 1830 ?rpbanji?Aiiiramloia 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sirska nevesta. Iilm 22,00 Odmm šport wiiTie 22.55 Dmizje 00.10 /vami 01.00 Dfiflvnik, vreme, šport 02.00 Iniokanal SLOVENUA 2 06,30 Iniokanal 09.00 /abavm iniokanal 10.66 l/(^^iina,ang. nanizanka 11.70 Nikoli ob ik3setiii: An>ej Oe^n 12.20 Motali I ca. gla^oni dokom. 13.15 TiOtma. debatna oddaja/a mlatfe 14.10 Sveiovnoprvpnsivovhokfiju na ledu 17.06 Unika.riajbol|ža/abava/a umne glave 17.66 NogcmelCMUPiiblikuni Domžale, jirenos 20.00 Nogomet OarcBlona Arsenal, F? a nos 2300 SliJvetRkaj»Z7Scena 00.00 Igrali)!: stranskih vlog, kii (lim 0130 Dnevnik zamejske tv 01,66 Iniokanal pop 06.50 24 ur. [jnnovitin/ 07.60 Rii;kf lake. ponov. 08.40 Potusode,nad. 0935 Ob svitu, nad. 10.75 IV prodaji 10.56 Rarva greha, nad. 11.60 Prernjana ljube/R nad. 12.46 Pnsvcrieno 13.40 IVprodajH 14,10 Rit^kiLake 15.06 Prerojena Ijuba?en. nad. 16.00 Barva greha, na J. 16.55 Ob svitu, nad i /.66 24 ur. vremu 18,00 Potusode.nad. 19.00 74 ur 20.00 l^epovedanesknvnosu, amer, iilm 2136 Na kraiu zločina, nan. 22.30 /akmnn red: Lřiota za posdbne pnmi^e, nan. 23.75 Tr»tja izmena, nsri. 00,16 Pniateiii, nan. 00.45 24 ur, pomivitcva 01.46 No£na panorama © 09.00 Dobmjuira iniormalivno razvedrilna nddaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Športni torek, iniormaovna oddaja. ponoviUiv 10.20 Športni gost pnnovitev pogovora 10.55 Najspotdnsva 14.00 Vidtiosirant obwistda 17,66 Vabimo k ogledu 18.00 Mala potepanja, mladinska oddaja 3. fV mre2a 18.40 R^yionalnn novir:e 18.50 Asova gibamca, inlormativna oddaja 19.75 Vidnusirant obw>stda 19.55 Vabimokogledu 20.00 i^op com. glast/iina kontaktna oddaja 20.50 Regionalnu novice 20.65 Vabmrokogledu 21.00 Odprta tema, kontaktna oddaja. 3. IVmre^a 22.00 I? mlàje Dobro jutro mlomiaivno razvi'drilna oddaja 22.50 Vabimokogledu 22.55 Naj spot dnpva 23.00 Vidiiostrani. obvestila PRIREDITVE (T.f^oroskon Oven od ^ S Piihaia oMobiÊ, ki se ja veseiiie, pa se ne bo i;So po naćriih. [tela bostB iineli veliko, kot ponavadi, a ventfârlB si lx}sie priznali, da vasio ^ tudiûSï8èuj8.Siiarpadrà]fOveste,kakoteikoježivetivbrezde^^ W vas bi Dila to ena r\dM\h kazrti. Sciodniki trado vsh dneh 2elo pr^ ^ ^ \m\. prav razvajali vas bodo. I^r vam bo godilo. Parinet pa bo tako l|ubeč in pozoren, da bo to prBSenenlo tudi vas. tň ^ niste doloiïâi. kam na poletne po-ćitnics. ki bodo tiiiro tu, počasi začnite vsai malo piaiirati. Tudi zato, da boste na dopt^ stu imeli dra^D Bik od 22.4. do 20.5. ^ OglakivafngrsžekrepkonaživcB.bciksrBCi kmalukonCano.Potem ^^^ pa boste imeli spet^s, da se posvetite partnerju in sebi. Oa je bil čas za to res že skrajni, pa tako veste. Doži^iala bosta novo osvežrtev va-^ jme zveze, ki se bo zai^elaže te dm. Imeía se bosta talc lepo, da r^e ^ ^ bosta potrebovala družbe. Pa ieprav si bodo iugi žeieii vajino m vaju bodo vabili na vse konca. Nafbolj srečni boste doma in naravi. Morda boste odkrili nov hobiL ki bo povezan 2 vrtnarjenjem mvzgoio ïdI Morda pa le z rekreacijo. Dvoicka od 2\.S. do 21.6« Želeli SI boste, da čim prej pride toplo poletje. Morda tudi zato, ker že celo leto preveč ži^nte v spominih. Ste eden rečnih« ki se težko pritoži, da nima dovolj časa zase. Imate ga celo preveč, lako veliko, da pœ-"" vettrai tuhtate o smislu ži^^fa. In ste potem naravnost potrti. ^ / Športne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi čudne občuje, s katerimi se borite zadnje ča^. iz voljo, da se jib začnete res lotevati morate končno zbrati. Ljubezensko področie ne bo prav nič razburljivo._ Rak od 22.6. do 22.7. Težave ie nekaj časa tlačne v podzavest čeprav dcđ^ro veste, da to v nedogled ne bošlo. Končno vam bo nekdo prislutinil in vas vzel resno, karse bo poznalo tudi pri pridobivanju samozavesti, ki ste si jo krepko omaiaii. Cisto sam i ste krivi za td. Niste pa krivi za vse, kar se vam v ttíi dneh dc^aja. Parmer živi mimo vas m to vas krepko mon. Sploh, odk^sejevvašem vsakdanu marsikaj spremenilo na slabše zato. kernekoga močno po-greSate. Pomlad in mesec mai bosta kriva, da si boste fe bolj želeli, da bi bili Ijubiieni. Lev od 33.7* do 23.8. ■ ^ Kar verjeti re boste mogli, kaj se dogafa z vami, Postni boste pravi ©mali zapravljivec. nakupi pa bodo precej nekontrolirani. Enostavno se vam bo zdelo, da je nakup nu^a potreben inže kmalu ^ bo izkazalo, da |8 res. Kajti uieii bosta iz^mno ugoden trenutek m vei^o privarč»' ■ J vaiiTovasboseveda osrečilo. Kar se delatiče. pa na^^nji teden ne bo najboljši. Ustvarjalni bCESte krepko manj kot sicsr. kar vam bo že kmalu začelo iii na živce. Kje le vzrok le slutite, priznan pa si ^ ne boste hoteli. Morda vas bo prehitel pari-ner, ki dobro da to. karse dogaja z vami, ni dobro za vajino zvezo._ Devica od 24.8. do 23.9. v ZavMai ste se začeli, da boste morali vložili zelo veliko rruda, če bo- f ste želeli uresničiti vse ^je, ki ste sijiii zadaliževzačetku letošnjega leta. ts r^ boste začeli taloDj. tudi letos ne bo §o po željah in načrtili. Čeprav radi tudi počivate in uživate v brezdelju, se bo lo v naslednjih t^nih moralo spremeniti. Ker čutne, da vam res lahko u$e, to ojdi ne bo ne vem kako težko in hudo. Anajveč boste morali narediti za svOje ziiavje. Če ne boste poskfteli zanj, pozabite na vse drugo. Težave, ki se oglašajo, niso od včeraj. Tehtni«« od 24.9. do 23.10. Do k£]nca meseca maja vam bodo dobn pnlat^ji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videli, polepšali kar nekaj dni. Najprej, ker se bodospioh javili in potem z obiskom. A prihodnji sden ne bo v celoti 1^. Največležavbostepravzapravnaslednji teden Imeli s poslovnimi partnerji, že starimi znanci, ki ne znajo biti resni. Zato ukrepajte, preden S8 boste začeli utapljati v dolgovih m nedokončanih pobili. Kar se čustev tiče, tn te-den prijeten m topel. Tudi zato boste precej sanjarili._ ikorpijon od 24.10. do 22.11. N Potrebni ste spremembe okolja. To čutite že nekaj časa, a se ne moreta odločiti, da bi tudi ukrepali. Družina vas bo podprla v vsem, kar Si boste zaželeli, m vam si^a ob strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi. Kar se zE^avja tiče, boste lahko srečni, saj se spet dobro počutite. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj v^ spravlja vsJabc počutje. Če se boste držali navodil tn poslušali notranji glas, bodo naslednji tedni res lepi. Patudi energija bosie imeli vsak dan več. Vseeno ne pozaone, da je prevemiva vedno boljša kot kurativa. Strelec od 23.11. do 21.12. \ Oa 93 lahko tudi prijafâlji teristrsí, pa teprav teaa niste nùcoli pričako iBt/\ vali od njih. boste spoznali že ta konec tedna. ^al pa se bo to obrnilo JB^ proti vam, sa; partnerju stvar ne bo všeč. Zdelo se mu bo, da ste pre-več razkril vajino življenje, predvsem težave, ki so se kar krepko nako-^^^^ pičile. Tokrat se pač ne bosta povsem strinjala v vsem, kar se bo dogajalo. a to & ne bo povod za večje težave v zakonu, Dena^a, ki ga željno čakate, še ne bo. Bo pa prišel čisto iz dnjgega konca, tako da krize ne bo._ Kozorog od 22.12. do 20.1 • ^ s^ Ste človek, ki se nekoliko teiie prilagaja na izjemne vremenske raz- V mere. Zato vam bo vsak dan, ko ne bo sijalosonce. šel na živce. Sicer pa vas bodo zasuli z delom, kar vam bo celo pasalo. Tudi zato, ker se vam bo zdela da vsi okoli vas uživajo v ljubezni, vi pa te ne boste ob-^ čutili Tokrat ste za to malo krrvi tudi sami. Kdc^ne daje, ne more do-bti. Vi pa že nekaj časa kuha^ mulo in vam prav nič ne paše. Kar pa sev^a ne more dobro plivati na pannerja in njegov odnos do vas. _ Vodnar od 21.1. do 19.2. Ker ste zadnje mesece precej energije vlagali v svoj izgled in po- Jčutje, Cioste imeli energije dovolj prav za vse. kar vam bo v teh pomladnih dneii navrglo življenje. Fv^ed dogodki bo dišalo tako po rožicah kot pelinu Je pačtako. da življenje ni vedno prijazno. Do-^ ✓ bra prijateljica vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. Ča pa vendarle ne boste sigurni o vaši odločitvi, pojdite raje po nasvet k strokovnjaku. Oa vam ne bo kasneje žal. Ribi od 20.2. do 20.3. fíadi imate pomlad m pcJetje. Ker imate zadnje ča^ radi tudi življenje. boste znali uživati v prav vsakem dnevu naslednjega tedna. Manjše zdravstver« težave vam bodo sicer malœ pokvarile počutje, ki pa bo na splošno prav dobro. Tudi zato, ker boste izvedelinekajzelo i^ega. Čeprav se ne bo zgodilo čeznoč, ^ boste spet imeli česa veseliti. Sreča bo na vaši strani tudi kar se fmanc tiče. Zdravje pa se bo tudi začelo popravljati Prej, kot Ste računali. VELENJE v Četrtek, 11. maja 16.00 Dvorana Cemra Nova Javna tribuna Rovitallzacija opuščenih industrijskih objektov (Masirnica) 16 00 Mestna obiiina Velenje, sajna dvorana Svečana seja OZ Rdečega križa Velenje ob 140'letnici delovanja 19.00 Mladinsl(i centerVelenjB Predavanje Oelestinska prerokba in angeli 19.19 Knjižnica Veler^je. študijska Čitalnica Polo pisno predavanje Zoran Furman: KampI v Ameriki 19.311 Glasbena lola Velenje, veliks dvorana Predmaturhetni nastop Marko Novak {trobenta) in 6ta! Flis (saksofon) i Informacija: 03/587 11 34 Pohoti - Račka jezerca (Maribor) Petek, 12. maja IS.QO Glasbena Šola Velenje, velika rivo rana Predmaluritetni nastop Kristina Pecník (klavir) 21.00 Mladinski centerVelenje Koncort Oicktoss Tracy Sobota, 13. maja 3.00 - 12.00 Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem od 800 naorei Velenje In okolica - Še ta počasnemu mine Dvodnevno orientacijsko tekmovanje 17.DD Gal en ja Mladin skeg a centra Velenje Odprtje likovne razstave Nina Slejko. ALU Ljubljana 18.00 Glasbena sola Velenje, orgelska dvorana Kdaj - kje • kaj Predavanje in uvod v koncert baročne komorne glasbe Basso continuo in njegova vloga v baročni komorni glasbi 19.30 Glasbena šola Velenja, orgelska dvorana Koncert baročne komorne glasbe 20.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. Simobil Vodafone lige NK Rudar Velenje : NK Primorje 20.00 Dvorane KS Škale Hrastovec Gledališče Velenje, komedija Pacienti v čakalnici (avtor Andrej Jelačin) i Informacije: 03/587 11 34 Pohod: Primorska- izvir reke Dragonje I Informacije: 03/587 11 34 Pohod-Soška pot Nedelja^ 14« ma)a J3.30 Telovadnica šolskega centre Velenje Košariiarska tekma za pionirje KK Velenje : KK Šmarje Pivovarna Lipník 17.00 Dvorana Doma krajanov Konovo Gledališče Velenje, komedija Pacienti v Čakalnici {avtor Andrej JelaČinj Ponedeljek, 15« maja 9.00 -17 00 Velenjski grati Dan odprtih vrat za družine v Muzeju Velenje 10.00- 17.00 Kavčnikova domačija Dan odprtih vrat za družine 17,00 Mladinski centerVelenie Delavnica sam o podoba 18 00 in 20.DO Hotel Raka Velenje, velika dvorana Gledališka predstava -ljubezenska komedija Andrej Jelačin: Agencija za ločitve I 02 fídečsga krila Velenje Dan odprtih vrat Kgledar imen Torek, 16. maja 1700 Mladinski centerVelenje Ustvarjalne delavnice $ Ksenijo 18.00 Mladinski center Velenje Magično gledališče - film 19.0D Knjigarna Kulturni ca Literarni večer Sredaj 17> maja_ im 1700 UM Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure Interspar Velenje Predstava za otroke: Mala šola cirkusa Ustvaiialna delavnica: Šola longliranja 19.30 Glasbena lola Velenje, velika dvorana Recital David Slatine k (tolkala) in Boštjan Veitliauser (tuba) Za dodaine informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Tu risu cno-in formacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ v Četrtek^ 11« maja X Slovenske Konjice Izlet v Slovenske Konjice in okolico 19.00 Mestna galerija Šoštanj Koncert Tomaž Marčič -Akorde n Nedelja, 14. maja 15.30 Stadion Šoštanj Šoštanj : Šentilj Jerenina (Štajerska liga v nogometu) PoDedeljek; 15. maja 10.00 Kavcnikova domačija v Šentvidu Dan odprtih vrat za družin« na Kavč niko vi domačiji 10.Q0 Mestna knjižnica Šoštanj Predstavitev prostovoljnega dela Letni koncert Šaleškega APZ Velenje-V sobola. 13. maja, se bo na rednem lome m koncertu predstavil Šaleški akadeniski pevski /bor iz Velenja pod vodslvoni Dariicc 1*1-rećrilk. Prvi kojicert po uspehu na mednarodnem tekmovanju v Ualiji bo v velenjski glasbeni šoji ob 18. lin. Lelni koticeri je zastavljen le-niatsko. V prvenî delu bodo pevci predstavili ciklično vokalno instrumentalno delo Gloria franc os koga skladatelja Trancisa Poulcnca. /a zbor. solista in klavir. V drugem delu pa hodo predstavljene predvsem ljudske pesmi na temo atozc v slovenski pesmic. Kancorl bo snemala nacionalna radijska ptjsiaja. Nekaj kan je se na voljo pri pevcih, lahko pa jih dobile tudi v soboto uro pred /ačerkom koiiccria . ■ Mozartov večer Rotary kluba Velerye - Rotary klub Velenje ob prvi oblcitiici delovanja organizira dobrodelno prireditev. Ta bo v peick, 1 maja, v velenjskem Hotelu Paka. Celoten večer bo mini! v znamenju Wolfganga Aniadeuî;a Mozana. Njegovemu času bo posvećena okrasitev prostora, hrana in glasba. Namen prireditve je poleg pri-jeinega dru/enja /brali sredstva za dve družini. (îre za Šestčlansko družino iz Šmartnega ob Paki ter pei člansko dru/ino iz Na/arij. Obe imaia velike le/ave pri reSevanju sianovanjske siiskc. Rozet^acije sprejemajo v Hotelu Paka (898 07 00), večer pa ci namenjen le članom Roiary kluba Velenje, ampak nanj vabijo prav vse. ki bi radi preživeli prijeten večer in hkrati še pomagali. ■ bš NUMERO UNO trgovina z motornimi vozi j I Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Marit>or Ugodni avtomobilski In gotovinski KREDITI do 7 let, 28 vse zaposlene In upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, etar kredit nI oviral Če nlete kreditno sposobni nudimo kredite ns osnovi vaiega vozUa, ter ledsinge za vozila stare do 10 let Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ M2 48 26 041 790 S60» 041 331 991 Fax: 02/ 252 48 23 WWW. niimerou no "sp«si 11. 12. Četrtek; Sigmund (ignacíL Žiga) petek; Pankraoij -ledeni možje (dan medicinskih se-ster) 13 • sobota; Servadi Peter (dan varnosti) 14 • nedelja; Bonifacij 15 • ponedeljek; Zofija (Sonja). Izidor (svetovni dan dru> zine, oporečnikov, podnebnih sprememb) 16 • torek; Janez, (- Janko) 17. sreda; JoH Bruna(n) (svetovni dan tele-komurnkacij) Lunine mene 13 • maja,šCip ali polna luna. 8:51 Pregovori Maja mora biti tri dni mrzlo, 5e ni na začetku, je ob koncu tako. Velikega travna molaota, malega srpana suhota. Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje, če prej ni slane bilo, tudi pozneje nebo mrzlo. Po svetmu Servacini mraza se bati. Zgodilo se je o # # (j od 12. do 18. maja -12. m^a leta 1982 so velenjske rokomciašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoligasko ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v poUmale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja: - na državnem prvenstvu v sahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja leta 1989 v Sarajevu, Je državni prvak posiaJ Viki Vcnacnik iz lopoKice; Vcnacnik je nekaj mcsecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu /a slepe osvojil tretje mesto; • 14. maja leta 1999 je oa državnem tekmovanju dijakov slovenskih srednjih loi v ma lema tiki zmagal dijak velenjske gimnazije David Danev; • 14. in 15. maja leta 1981 je bil v Velenju na obisku Jose Luis Lopez Bulle, generalni sekretar delavskih komisij Kitialonije; • 15. maja leta 1981 so podpisali kreditne pogodbe za izgradnjo novega p ri" centra v Velenju: • 15. maja leta 1990 je takratni komandant ^aba Teritorialne obrambe Velenje Jo^e Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladii^ča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvršil in je tako oro/je ostalo v Velenju; • 16. maja leta 1987 so se lahko krajani Slatin in Gneča pt^ic od- Polkovnik Jožo Pr/s/dn, ve(erdrt vojne Z9 Slovenijo (arhiv Muzeja Velenje) žejali z vodo iz novega vodovoda; 16. m^a leta 1996 je v Velenju pričela dekwaii ncwa telefonska ccmrala s 4000 priključki: 18. maja leta 1994, na svetovni dan muzejev, je bil Muzej Velenje s Kavčnikovo domačijo v /avodnjah nominiran za najboljši evropski muzej v letu 1993. ■ Damijan HIJaJIč SSNÍřeKS^ GOZDARSKI VITU M^han^ko ali 6lektT»4iIdravli(no uprav1(fln[e od3SkM-t0kN(Ml- poapùli. Càkdjk, kmjli bf^ tudi ssm tib. t/- • • (I.W. Goethe) ZAHVALA Zapustil nas je dragi JOŽE VOGIAR z 3. 1927-2. 5. 2006 Prisrčna hvala vsem dragim sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iji znatîccin /a vso npom in pomoč v lezkem času. Mvala /a vsa izrečena ustna In pisna sožaija 1er darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju ORl. Spîoine bolnišnice Celje, še posebej g. Celini, dr. med., osebju in zdravnikom Onkološkega in Si i lut a, osebju Inierncga oddelka Bolnišnice Topolslcaln zdraviiikoin, incdic luske mu osebju Zdravstvenega doma Velenje, g. SlaviCu, dr. med. in scsiri Miji ler rešcvalceni sevalne postaje Velenje. Hvala Poga'biii službi Usar za opravljen lep poslovilni obred, rudarski častni straži, govornikom /À i/rečene besede slovesa, izvajalcu Tišine in rudarski godbi. Xaluj oci: vst njefiovt v ich pomladnih dneh mineva 10 in 5 Ici, odkar nista več z nami draga ALOJZ in MILICA ŠTRAVS iz Vinske Gore 1930-19% 1935' 2001 Dotaknila sia se mnogih stvari iû src icr pusiila na njih svoj počai. Dokler bodo bila la srca. bo osial živ tudi spomin na vaju. Vsi vajini VOZILA XSARO 14 iX. 1.1997/98. reg. do 2/2007.96.0D0km, 1. lastnik, servisna knjiga, nikoli poškodovarí, prodam za 700.000,00 sit Gsm: 031/835-757, Mm 5888-706. llVALI PRODAJAnasnicvnedeijo. U.maja, od 8. Ú0 8.30 v Šaleku. Telefon: 02 /8761-202. NESNICE. grahaste in črne prodamo Naki|310 kom petelin tirezplačno. Winter, telefon: 547-2071. gsn: 041/76MQa PRAŠIČE Švede od 20-60 kg ugodno prodam. Lahko tjdi očiščene in dostavljene. Tel. 041/239^51. 5 MLADIH OVC za nadaljnjo rejo ali za zakol prodam. Cena 13.000.00 sit. Tel. 041/547-253. KOZO. smaste pasme, prodamo. Pioda-jamotudi koge mleka Gsrrr 031/68S49Û. TRtBURMSKE koze 2 mladiči in samca prodam, Gsm: 041/784-747, telefon 586^555. kličite po 15. uri. PRIDELKI VINO barhera. beli pinot, a}Lwignon (klet-Čeho^n Bogdan-Štanjel) prodam. Konovo. Malgajeva 3, Gsm: 031/749671. ULEŽAN hlevski gnoj z dostavo, žganje in jabolčnik prodam. Gsm: 041/344^83. NAMIZNO BROlf^ RDEČE VINO p: oda m. Cena po 250.00 sil/IKer. Tel. 041/748-315. POOTAKNJENCE BRâUANK prch dam. Tel. 031/553-732. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na lej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, áe-z urno službo pa na 8995-445 Ltkorna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja r^Ujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ne- deljah in državr^ih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zobozdravniki: 13. in 14. maja - Mojca ČurČiČ. dr dent, med., v dežurni zobni ambulanti. ZD Velenje. Vodnikova 1. od 6. do 12. ure. Veterinarski postaja iestan]: Od 12. do 14, maja - Franc Blatnik, dr, vet, med., gsm: 041/618-117. Od 15. do 18. maja • Tibor Stupar, dr vet. med., gsm: 031/671-203, Delovni čas: ponedeljek • petek od 7. do 14, ure; Ambulanta za male živali - por^edeljek, sreda in petek od 8, do 12. ure ter torek inijetrteod 13. do 17 ure: Izdaja zdravil -od ponedeljka do petka msd7. in 10. uro. OglaSuJt9 nci TV KAMA Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospo(finj PDk»fiUe03/ 898 17 SO Tnl.: 03 I 897 00 02, GSM: 041 / 682 369 SI^H.VJp -UpMoafiortiicvvtllMbnite^evJtnlmb^^ «flto^Cvy^^ • Pm zisaMvfraliHli metil bnzplič» -CeMiaittipoorBMhstorttBf,rieplaaio1tOOOin yiUlIHirr .^maÎbmt^é^^'SMiÙ^t mPWPBVI KOMUNALNO PODJETJE VEUNJE d.0.0. Pogrebno pokopalilka ((ejsvnort Korzika cesia 37 b. Velenje NA POKOPALliČU POOKRAJ IN IKALE SMO EDINI, M IZVAJAMO V CElOlh - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE • PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA 2ALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA » UREDITEV DOKUMENTACJJE I • MOŽNOST PLAČiU NA VEČ OBROKOV ' * UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Pùvstxi okoli fiHS ostale so sledi 7vcy7/3 pridnih rok in dobrih del. ZAHVALA ob boleči in neprecenljivi izgubi dragega moža. očeta, tasta in deUija SREČKA TRIPLÁTA 9, 9, 1947-30. 4. 2006 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam v teb težkih trenutkih p<.)magaii. darovali cvetje, sveče. sv. maše, izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi /adnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu I tiS. družinam Rudolf, Verdelj in Poznič. 1 Ivala tudi Pogrebni službi Usar, g. župniku Marku l.eva. govornikoma g. Vedeniku in ge. Seme. P(îD Pesjc. praporščakom, pihalni godbi Zajja, pevcem in i/vajalcu /a /uigrano Tišino. Še enkrat vsem iskrena hvala. 'Žalujoči', vsi /yťjf Tvoj dom je prûzen in dvfíríiyř.e. zùman oko Te naše išče. ni več Tvojega smehljaja, le trud in delo Tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA VILI MALOVSEK 23. 3. 1949' 13. 4. 2006 vsem, ki ste bili delček v mozaiku njegovega življenja, številnim prijateljem, znanciim, ki ste ga spremljali na zadnji poti. rudarski godbi. g. Rijavcu. dr. med., in osebju Bolnišnice TopolSica, ker ffte mu lajšali neznosne bolečine, nam pa omogočili, da smo bili v najtežjih tn:nuiluh ob njem. Prisrčna hvala vsem, ki ste mu vračali prijateljstvo, naklonjenost in spoštovanje. Vsi njefctm Praznik cvetja sredi mesta 11. cvetlični sejem je bil še bolj bogat kot prejšnji - Novi trendi, nove rože, novi obrazi - Dogodek obogatili tudi številni nastopi Vflenje -Sobotno dopoldne je bilo drugačno. I:no listih, ki bi si jih aschno želela veliko vcC. /delo se jo, kot da so po dolgi /imi vsi komaj čakali, da se na '["y lovem trgu spet /^odi tradicionalni cvetlični sejem. Tudi sama sem bila kar presenećena, da je bil /,c il, pt) vrsti, saj jih spremljam od vsega /acelka. In /acelki so bili skromni, z nekaj siojni-cami. Danes pa je to poslal dogiv dek, ki /agolovo odzvanja tudi zunaj meja Šaleške doline. To lahko trdimo tako /a obiskovalce kol ra/siav|j«lcc in prodajalce, Več kot j il) je, bolj bogata je ponudba, l.elošnja jc /jjiolov kovnjaki, ki so obiskovalcem pojasnjevali kako vzgajali in nego vali cveije. Pravzaprav si lahko nasvet dobil ob vsakem nakupu rožice ali grmička, saj so jili pnv dajali ljudje, ki se na svoj posel dobro spoznajo. Ni jih bilo malo. ki so sejem otv iskali «zaradi druženja in pestrosti dogajanja. I^hko so le opa-ztwali rože in ljudi ali pa spremljali pester spremljevalni program. Zveza kul-turniii društev Šaleške úo lineje na osrednjem prire-diivenem odru pripravila bogat kuliurni program. Predslavile so se članice krožka Slovenske ljudske vezenine, ki deluje v okviru velenjske univerze za 111. življenjsko obdobje, člani Društva šaleških likovnikih so v središču mesta pripravili slikarsko delavnico. Medobčinska /veza prijateljev mladine Velenje je na irgu pripravila ustvarjalne delavnice, vzgojiteljice Vrtca Velenje so za najmlajše obiskovalce uprizorile otroško predstavo.,. Nemalo zanimanja je bilo ludi za razstave. Obiskovalci sejma so si lahko ogledali razstavo malih živali, ki so jo pripravili člani Drusiva gojiieljev malih živali, ter razstavo metuljev, ki sojo pi^sta- TlCin podjetje PUP Velenje. ■ bŠ, foto: vos vili strokovnjaki Instituta za ekološke raziskave HRlCo. Obiskovalci so lahko na sejmu poskusili ludi številne kulinarične dobrote, med njimi spomladansko juho, ki so jo na trgu kuhali člani turističnega drušiva Šalek. Ta dan so na trgu predstavili ludi projekt »Velenje - mesto cvetja«, s čimer se je v Velenju uradno začelo letošnje tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja. Tekmovanje skupaj pripravljajo Turistično društvo Velenje. Mestna občina Velenje - Harmonična mladni dan je združen z vsif lepoio cvelja. Tudi vzdušje je odlično.« Za vse iiste. ki se še oíífoCajo. kaj lefos posaditi v cvetUCna k<»-vita zvnicah p{> znamo trende, /e nekaj let so v vrhu hortenzije in različne trave, /elikave trajnice so zelo popularne, predvsem liste z bar-viilnii listi in barviiimi ploskvami, take, ki dajejo dober crekt tudi takrat, ko ne cvetijo. Ne smemo pa zanemarili vrtnic. Te se vračajo, vendar se osredotočamo predvsem na stare sorle, kot so rdeče vrlnice, borbonke, angleške vrtnice, ki imajo mešane in nepravilno razporejene cvetove, poleg tega pa prijetno dišijo. Ponavadi tvorijo grmičasto razrast.« Tudi /eios ste v podjetju PUP priprai'iU šopke, kijUt pmiajle na dohrodetni dražbi, /zkupr-ček /io namenjen oimkom za vcdho Soncema mesta na Ooltefi v organizaciji MZPM Velenje, Kdo je izdelal te mojstrovine iz ovtja? «î.eios sva jih Izdelala cvetličarska mojstrica Mateja Iršič m jaz. Osnova so vrtnice, uporab-Ijala pa sva vodilo zračnosti- V šopkih je čutili globino. Uporabila sva tople barve in za do-daike izbrala pomladanske grmovnice. Izdelala sva jih 19, prodajamo pa tudi dobrodelne vrtnice, po en cvet. Radi bi čim več oin»k