der £ dreiklašsigei Bürgerschule für Knaben und des mit derselben verbundenen ;.' einjährigen Lehrkurses (vierte Klasse) in Gurkfeld^W^&^^4^ : ttz Veröffentlicht am Schlüsse des Schuljahres :Sži903 <>MM} ■ trirazredne deške meščanske šole in ž njo združenega enoletnega učnega tečaja (četrtega razreda) Krškenc äSSII s ■ MS Priobčeno koncem šolskega leta wl%Š^WSm " . Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani. 1 j ~ wir______________________ :1 Sž£žbt VwflP- - V-]u V\5^v 'yys .■vš^rNf' $/7* ^^‘«tsSSSa gji - ^0^4^ otu: Jahresbericht der dreiklassigen Bürgerschule für Knaben und des mit derselben verbundenen einjährigen Lehrkurses (vierte Klasse) in Gurkfeld. Veröffentlicht am Schlüsse des Schuljahres 1903-4. Letno poročilo trirazredne deške meščanske šole in ž njo združenega enoletnega učnega tečaja (četrtega razreda) v Krškem. Priobčeno koncem šolskega leta 1903-4. Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani. Ein Biick ins Reich der Kunstgeschichte. Seinen Schülern dargestellt von Karl Humek. (Fortsetzung aus dem vorjährigen Jahresbericht.) Nekoliko iz zgodovine umetnosti. Svojim učencem razlaga Karol Humek. (Nadaljevanje iz lanskega letnega poročila). C. Novi vek. 11. R e n e s a ii s k i slog. Koncem srednjega veka, posebno od 15. stoletja dalje, jelo je pojemati krščansko življenje. Verska navdušenost prejšnjih stoletij izginjala je črezdaljebolj. Tačas pa, ko je propadala umetnost, ko so se izgubljale ideje, katere so jo bile v srednjem veku vzbudile, vzklilo je zlasti v Italiji zanimanje za kla-siške študije. Ko so sredi 15. veka Turki zavzeli Carigrad, pribežalo je mnogo grških umetnikov in učenjakov v Italijo. Zdajci se je pojavilo nenavadno živahno gibanje; navdušenost za umetnost starih Rimcev in Grkov se je polotila umetniških krogov. Italijani pa niso sprejeli starove-škega sloga prav strogo po vseh njegovih oblikah, ampak prikrojili so si marsikaj po svojem značaju in po svoji potrebi ter so nazvali C. Neuzeit. 11. Renaissance. Nachdem der gotische Stil gegen Ende des Mittelalters in allerei Schnörkelwerk und Künsteleien ausgeartet war (Spätgotik), erfolgte zuerst in Italien, wo die Erinnerung an die römische Bauweise niemals ganz untergegangen war, eine sogenannte „Wiedergeburt“, franzö-schisch: Renaissance, der rö- mischen und griechischen Kunst. Florenz ist die Wiege der Renaissance. Um das Jahr 1420 begann die Frührenaissance und knüpft an die naheliegenden toskanischen und römischen Vorbilder an. Um volle 100 Jahre später als in Italien, etwa um 1520 hält die Renaissance in Deutschland und Österreich ihren Einzug, nachdem sie in Frankreich bereits eingedrungen war. ta novi slog italijanski ali p repo rod ni (renesanski) slog. V starem in srednjem veku je bila umetnost v cerkvi doma. Novi vek pa je vstvaril tudi nešte-vilno množino posvetnih stavb. Velikanske palače in krasne hiše bogatih meščanov, javna poslopja in druge naprave nam še danes izpričujejo genijalnost tedanjih mojstrov. V stavbarstvu izginjajo viso-kokipeči stolpi in svodi. Vodoravna smer prevladuje. Zunanje hišne stene so neometane tako, da se kaže golo hrapavo kamenje (ru-stika 97, 98). Večkrat je tako kamenje ponarejeno v malti. Okna so ravnočrtno omejena, nad njimi je navadno zidec, katerega nosijo pilastri, stebri ali konzole. Nad zidcem je trikotno ali krožno čelo (94). Venci so prikrojeni po rimski obliki (95 a). Pilastri krasijo stene ter so večinoma .bogato obloženi z raznovrstnimi okraski (95). Na cerkveni zunanjščini (96) ni podpornikov ne podpornih lokov, stene so gole, enolične ali poživljene z 1 iz ena mi. Stolpe nahajamo tuintam ; priljubljena pa je rimska kupola. Kupola je zidana na valjasti podstavi na takozvanem bobnu (tambur). Vrh kupole je majhen nastavek, v katerem so okna. Svodi in loki niso več ošpičeni, namesto teh se rabijo banjasti svodi. Hišno pročelje ima nastavek, ki je obrobljen z vzmetnicami (polž- Dem religiösen Mittelalter, in welchem die Mönche allein die Wissenschaft und Kunst pflegten und auch als geniale Kirchenbaumeister wirkten, folgt ein freier, weltlicher Zug der neueren Zeit. Herrliche Paläste und bürgerliche Wohnhäuser erstehen in reicher Anzahl. Alles Gewicht legt man auf behagliche Wohnräume. Der Baustil hält sich mehr oder weniger streng an das römische Vorbild. Die Häuserfagaden kennzeichnen sich durch grobes Mauerwerk (Rustika 97, 98). Die einzelnen Quadersteine treten stark hervor und sind manchesmal grob behauen. Die Fenster sind rund oder geradlinig begrenzt und zeigen runde oder zugespitzte Giebelaufsätze (94). Die Gesimse sind zuweilen ganz den römischen Mustern entnommen (95 a). Zur Verzierung der Wände dienen Pilaster (95) die überaus reich skulptiert sind. (Skulpturen nennt man erhaben ausgeführte Ornamenten in Stein, Gips, Holz u. a.). Außerdem dienen zur Ausfüllung der Fläche Marmore inlagen (Inkrustation). Kir-chenfagaden ähneln den griechischen Tempelfronten. Auch hier treten vorwiegend skulptierte Pilaster an Stelle der Säulen. Türme trifft man nicht immer, dafür aber eine imposante Kuppel nach Römerweise (96). Die Kuppel ist an ihrer höchsten Stelle mit der sogenannten Laterne (96 a) geziert, welche wieder jimi črtami 103 a). Tudi majhni obeliski ali kamenite krogle služijo v okrasek. Tako pročelje pa ni v nikakršni zvezi s celoto, popolnoma neodvisno je od notranjščine; poslopju je le spredaj prislonjeno in po njem se ne da izpoznati, kako je razdeljena cerkev ali hiša znotraj. Stebrovje (99) se naslanja na grške in rimske vzorce, a okrašeno je bolj prosto kakor ono. Gladke pilastre nadomestujejo mnogokrat luskinaste lizene (101), nahajamo pa tudi stebrovje kakor v pod. 100. Kiparstvo je v tej dobi mogočno napredovalo. Kiparji so si prizadevali, da zopet ožive staro grško in rimsko umetnost. Zato so pa tudi kiparska dela dokaj bolj dovršena kakor v srednjem veku. Renesanski kipi imajo navadno dobrovoljne obraze, obleka jim vihra na vse kraje ter je na krajih n a vzdolž prerezana tako, da se vidi podvlaka. Renesanca ima prav lepe okraske. Posneti so večinoma po starorimskih motivih. Okraski niso navadno v nikakršni zvezi s stavbino celoto, ampak so le prilepljeni tu-intam, kamor se bolj prilegajo. Vprašajasti zavoji (104, 106), in rastlinske snovi spojene z živalskimi ali človeškimi podobami (105), trakovi, uvrščeni krožni kolobarji (108), krožne ploščice (novci) nabrane na trak (109) in še veliko drugih lepšav (107, 110) von einer kleineren Kuppel gedeckt wird. Die Häuserfa^aden'kennzeichnen sich durch hohe, von Voluten (Schneckenlinien) eingesäumte Dachgiebel (103 a), die manchmal noch mit kleinen Obelisken oder Steinkugeln geziert sind. Die Säulen der Stein- und Holzarchitektur werden am untern Drittel verziert (99). Zuweilen sind dieselben von Sch uppenl i senen (101) vertreten. Gleich anfang-s begegnen wir z. B. einer merkwürdigen Säulenform mit beliebigen Einschnürungen und Ausbauchungen (Balustersäule 100). Bildhauerei. In der italienischen Renaissance zeigen die Figuren ide a 1isiert e Körperformen, sorgfältigst geordnete Gewandfalten, überhaupt ein Streben nach klassischer Schönheit. Frischer unabhängiger erscheinen die Figuren der deutschen Renaissance (102) mit ihren heiteren Gesichtern, den fliegenden, gebauschten und geschlitzten Kleidern. Gleichfals geschlitzt war die männliche und weibliche Kleidung der damaligen Zeit (Ritter, Landsknechte u. A.). Die Renaissanceornamentik verwertet die Rundvoluten (Schnecken), besonders die fragezeichenähnlichen Spiralen (104, 106), ferner Pflanzen mo- tive in freier Verbindung mit menschlichen Figuren (105). Bezeichnend sind auch Ornamente wie 107 und nahajamo po stebrih, pilastrih i. t. d. V olepšavo služijo tudi maske, venci iz cvetlic in sadja, rogovi, vrči in raznovrstne sanjarsko izklesane živalske oblike. Namesto pilastrov nahajamo človeške podobe, ki imajo namesto nog pilastru podoben podstavek, imenujemo jih herme. Krasne napredke je doseglo slikarstvo. Ono je tudi docela preustrojilo ornamentiko. Doslej so slikali okraske brez sence in svetlobe; renesanca pa slika listje, vence, sadje, živalske in človeške like mojstrsko v vseh barvah in ni-jansah, v vseh svetlobah in sencah. Reči sicer moramo, da so olepšave izgubile svoj simboličen pomen, vendar pa so mnogovrstnejše in nadkrilj ujejo gotske lepša ve v vsakem obziru. Zlasti v lepšavi notranjih prostorov kaže renesanca bogastvo, lepoto in soglasje, kakršnega ne nahajamo prejšnje čase nikjer. Zunanje stene so ponekod okrašene s črnimi podobami na svetlem polju (zgrafito). Te okraske so delali tako, da so prevlekli temno (črno) steno s tanko plastjo malca ali pa so jo pobelili z apnom. Nato so risali z ostrim črtalnikom, nakar se je pokazala podoba v črnih konturah. Največji veleum te dobe je Michelangelo. Bil je znamenit kipar vrhutega pa tudi slaven stavbenik in slikar. Spomina vreden je tudi fizik, stavbenik in slikar Lio- 108. Fig. 109 ist die sog. Miinz-schnur. Fig. 110 eine Rollkar-tusche (Einrahmung für einen Namenszug u. dgl.). Die in dieser Zeit zur höchsten Blüte gelangte Malerei übte einen derartigen Einfluß auf die farbige Verzierung aus, daß das eigentliche Flächenornament schwand, das gemalte dekorative Ornament aber an dessen Stelle trat. Die Fläche verlor ihren Charakter, indem auf ihr plastische Gegenstände (Laub- und Blumengewinde, Fruchtgehänge, tierische und menschliche Figuren u. s. w.) in voller Rundung, mit Schatten und Lichtwirkung abgebildet wurden. Bei dieser reichen malerichen Ausführung der Dekoration traten alle Farben, Töne und Schattirungen in Wirkung. Eine für die Außendekoration sehr dauerhafte Verzierungsweise, war die Sgraffitoinalerei (Kratzmalerei), die dadurch hervorgebracht wird, daß man eine Wand mit dunklem Grunde mit einer dünnen weißen Wörtelschicht überzieht, auf letztere die Zeichnung überträgt und auf den Konturen und Schraffierungen derselben die weiße Tünche mittels eines Griffels weghebt, so daß der dunkle Grund in Linien zum Vorschein kommt. Der berühmteste Bildhauer dieser Zeit war Michelangelo ein Italiener, erschuf auch Meisterwerke in dei Malerei. Ferner sind zu nennen die italienischen Maler Lionardo da Vinci; njegova slika „zadnja večerja“ je zelo razširjena in priljubljena. Rafael S a 11 t i je slikal madone (kakih 50); najbolj znana je sikstinska madona. V Italiji sta delovala še Pavel Veronese in Correggio, na Nemškem pa Holbein ral. in Diirer, ki je prvi izdeloval krasne lesoreze in bakroreze. Tudi Belgija in Nizozemska sta imeli v tej dobi mnogo mojstrov slikarjev; najslavnejša sta Ru ben s in Van Dyk. Umetna obrt je bila v najlepšem cvetu. Bogati meščani so si kaj radi privoščili udobno urejena stanovanja. Hišna oprava v re-nesanskem slogu je še danes priljubljena. Vse je bilo bogato izrezljano (112, 116) in okrašeno z venci in nastavki (113, 114). Gladke ploskve na hišni opravi (mize, skrinje, kasete i. t. d.) so umetno vložili z raznobarvanim lesom (intarzije). Intarzije vidimo dandanes še v muzejih ali v privatnih zbirkah. 12. B a r o š k i s 1 o g. V 16. stoletju je ohranila reno-sanca lep plemenit značaj, vse je bilo mirno, pravilno in v lepem soglasji. V 17. stoletju pa je začela nadvladati samovoljnost; mojstri se niso več menili za pravila, vsak je delal, kakor se mu je zljubilo, vse je bilo preobloženo in prisiljeno. Gledalo se je le bolj na zunanjo dekoracijo, pod ka- da Vinci („Das hl. Abendmahl“ in einem Kloster zu Mailand), Rafael Santi (Sixtinische Madonna), ferner Paolo Veronese und Correggio. Die größten deutschen Maler sind Hans Holbein der jüngere und Albrecht Dürer. Von den anderen Meistern der Malerei evwähnen wir die Belgier Rubens und Van Dyk und den Niederländer Rembrandt. Das Kunstgewerbe der Renaissance stand in schönster Blüte. Die Wohnungen der Bürger waren an Wänden und Decken mit schönen Holzarchitekturen vertäfelt. Die Möbel sind schön geschnitzt (112, 116), die Schränke zeigen Aufsätze wie 113 und 114. Fig. 111 ist ein sogenannter Lutherstuhl. Einen Türbeschlag zeigt Fig. 115. Sehr beliebt waren als Möbelverzierungen die Intarsien (Einlegearbeiten aus verschiedenfarbigen Hölzer 11). 12. Barockstil. Unter der Regierung Ludwigs XIV. entstand in Frankreich eine neue Stilart, der Barockstil. Dieser ist eine lebhaftere Fortsetzung der Renaissance und unterscheidet sich von derselben hauptsächlich durch die Vorliebe für Überladung mit Säulen und Statuenschmuck. Die Baukunst liebt großar- tero se je največkrat skrivala notranja puhlost in praznota. Stavbe so navadno prostorne in preobložene z raznovrstnimi olepšavami. Venec se vrsti za vencem, vse je prepreženo z umetno izrezljanim listjem, sadjem i. t. d. (117). Nekaj novega so strehe (man-zardi), pod katerimi je prostora za manjša stanovanja (118). Hišna pročelja so sicer še nekoliko podobna renesanskim (119), a zavoji so nepravilno potlačeni in zaviti. Cerkvena pročelja so prenapolnjena z različnimi okraski, ki nimajo s celoto prave zveze (120). Ravna črta se črezdaljebolj izgublja, vse je zavito: čelo pri strehi, okna, vrata, okviri i. dr. Tudi kupola ni ohranila prejšnje oblike, ampak je nekako raztegnjena, potlačena, zavita in pomečkana. Kiparstvo seveda ni zaostajalo. Vsi kipi so v nekakšnem nervoznem gibanju, postava je zavita kakor vprašaj, lica so neprimerno napihnena, lasje razmršeni, telesne oblike pa preveč razvite. Večina naših starejših cerkva po deželi ima oltarje, ki so izdelani v tem slogu. Okraski zajemajo snovi iz rastlinstva (125) vendar pa so vse črte nenaravno zavite, listi pa so na prečudne načine spačeni in razcepljeni ter prehajajo v š k o 1 j -kaste in polžje oblike (123). Prazna polja so napolnjena z mrežasto spletenimi črtami (124) tige Raumentfaltung, energische Linienführung, Gesimsanhäufungen, schwere plastische und malerische Dekoration (11). Am Wohnhausbau bedeuten die neuen französischen, mehr Raum bietenden Man-sarddächer (188) einen großen Fortschritt. DerWohnhausgiebel(l 19) ist verschnörkelt, die Voluten eingedrückt. Kirchenfagad .n machen sozusagen den Eindruck eines zweistöckigen klassischen Tempels (120). Die Säulen sind in eine ungewöhnlich reiche Pilasterarchitektur umgewandelt. Der Hauptgiebel ist über das zweite Stockwerk hinaufge-hoben und beiderseits durch Strebewände in Gestalt langge dehnter, eingesunkener Voluten gestützt. Das Ganze wird überragt durch eine großräumige, hochgestellte Rund-kuppel mit der Kuppellaterne, welche eine gedrungene Form aufweist; dieselbe Form bemerken wir auch an den Turmkuppeln. ln der Bildhauerei begegnen wir figürlichen Darstellungen, an denen gesteigerte Körperbewegung hervortritt (121). Die Gewandmassen häufen sich an, die Gesichter werden volbackig, die Locken zerzaust, an der Stirne und an den Schläfen zu Schöpfen angeordnet. Die L e i be s f o r m eu sind schwülstig, die ganze Haltung eine S-förmige. Urkräftige Atlanten und Giganten (herkulische Männergestalten) finden als Träger an Baikonen und Portalen Anwendung. i. t. d. Čudni so zlasti svedrasto zaviti stebri (122), ki jih nahajamo na altarjih, na hišni opravi in drugod. Polžkov, vaz, plamenov, cvetličnih kit je vse polno. Vse meri le na oko. Arhitektonski členi so bili ob koncu 17. stoletja tako spačeni in okraski tako skrem-ženi, da se je v njih komaj izpo-znal vpliv grškega in rimskega sloga. Lepšave so bile brez pomena, a bile so risane tako drzno, zavihnene tako fantastično, izdelane tako ljubko in virtuozno, da so zadovoljile gledalca in mu vsaj za trenotek zakrile notranjo praznoto. Barva je nekoliko izgubila na pomenu. Vse je bilo namreč tako preobloženo s skulpturami, da pravzaprav ni preostajalo veliko prostora za barvaste ornamente. Večje praznine po stenah so pokrivale slike v umetno izrezljanih in bogato pozlačenih okvirjih. Na pohištvu (126, 127) opažamo iste posebnosti kakor na stavbah. Vse je krivo, izrezljano in napihneno. 13. Rokoko. Na Francosko so prinesli rene-sanski slog italijanski mojstri. Ob koncu 16. stoletja pa že opazujemo upliv tedanjega razkošnega časa na renesansko umetnost. V kratkem času se je izpremenil značaj arhitekturi in okraskom popolnoma. To novo smer so imenovali rokoko- ln der Ornamentik treffen wir pflanzliche Motive mit ver-kröpften Blättern (124); üblich sind auch Verzierungen wie in Fig. 123 (Ohrenstil) ferner Gitterwerke (124) u. s. w. Die Kapitale sind robust, mit derben Voluten und bausbackigen Engelsköpfen geziert (117 a). Schwere Fruch tfestons (Fruchtkränze) hängen herab. Die bisher rundgewesenen Voluten werden el lip tisch verschoben(129), d. h. länglich gedehnt, andernfalls keck herausgedreht oder geknickt. Farbige Dekoration wird durch die Fülle der plastischen Verzierungen zurückgedrängt; leere Wandflächen werden von großen Gemälden ausgefüllt. Nach und nach kamen auch Gobelins (gewebte Wandgemälde) in Aufnahme. Das Ku n st ge werbe erzeugte Möbel mit kräftigen Formen (127) und reicher Schnitzerei (126). Spiralförmig gewundene Säulen (122) deuten schon auf die folgende Rokokozeit. Durchbrochenen Giebelaufsätzen begegneten wir schon im Renaissancestil. 13. Das Rokokostil. Gegen das Ende des 16. Jahrhunderts begann man die Verschnör-kelung des Barockstiles noch weiter zu treiben. Es entstand ein phantastischer Stil, welcher sich vornehmlich zur Dekoration der Innen-räume eignete. Der Baustil schuf Fasaden Vll slog, ki je pravzaprav le nekakšno nadaljevanje baroškega sloga. V stavbarstvu nahajamo pročelja, ki so kar posuta z raznimi okraski. Ravna črta se izgubi popolnoma. Venci so valovito zaokro-kroženi, stebrovje pa svedrasto zavito in vrhutega še večkrat obraslo z vejami ali pa ovito s kitami (130). Vse se okončava v polžastih ali školjka stih zavojih. Pravijo, da izhaja ime „Rokoko“ iz francoskega imena za školjko; rekli bi mu tedaj prav lahko „š kol j kas ti slog“. Kaj krasni so bili tedanji francoski gradovi (131), ki so imeli navadno velikanska stopnišča in krasne hodnike. Hodniki so vsi preobloženi z raznimi okraski, ki se vzpenjajo po stenah in prepre-zajo tudi stropovja. Ob koncu in ob straneh so zrcala v bogato pozlačenih okvirjih; vidi se ti, da nima hodnik ni konca ni kraja. Tedanji umetniki pa niso pretiravali samo v umetnosti, ampak so celo popravljali naravo. V tedanjih parkih je imelo drevje okrogle, stožčaste ali tudi piramidaste krone, žive meje so bile podobne stenam, grede pa so bile pravcate pisane preproge najpestrejših barv. Cerkveni stolpi imajo čebulaste strehe (132, 133) na zasebnih hišah so čudno zavihneni man-zardi s podstrešnimi sobami. (134). Kiparska dela so izvršena zelo virtuozno in krepko. Telesa so navadno dobro rejena in žilava, an welchen man die Schnörkeleien des Barockstiles noch weiter übertrieben sieht (130). Die Gesimse biegen und krümmen sich, die Steinsäulen sind gleich Schrauben gewunden, die ganze Fläche ist mit dem tollen Muschel und Schnörkelorna m e n t überflutet. Man versuchte zwar auch Gebäude aufzuführen, die eine Rückkehr zum ernsten, fast schmucklosen Klassizismus darstellen, doch ist die Or-namentierung der Innenräume gleich phantastisch geblieben. Für Sch lolibauten war die französische Mode maßgebend (181). Bezeichnend sind in diesen Schlössern großartige Freitreppen und lange Prachtgänge (Spiegelgalerien), Marmor, Edelstein, Seide, Goldstickereien, alles kostbare Material ward aufgewendet und diese Pracht durch den Schimmer vieler Hunderte von Kerzenlichtern noch gesteigert. Nicht minder herrlich war die Ausschmückung der Schloß-gärten mit ihren teppichähnlichen Blumenbeeten, ihren wiedernatürlichen gleich einer Wand zugeschnittenen Hecken, ihren iruuden und kegelförmigen Bäumen, blendenden Marmorstatuen u. s. w. Erwähnenswert sind ferner zwiebelförmige Turmdächer (132, 133) und schwunghafte Mansarddächer (134), welche schönere Dach Wohnungen ergaben. Wie der Baustil trägt auch die Plastik der damaligen Zeit den obleka se pa zdi kakor bi vihrala v vetru (135). Okraski nimajo navadno nikaršne simetrije (136), izklesani so jako smelo, a obenem samovoljno, brez ozira na pomen in svrho (137, 138). Najbolj priljubljena je bila bela barva ter vobče svetle barve. Okraski so deloma bogato pozlačeni, vmes nahajamo majhne slike, ki navadno kažejo krilatce ali pa idilične pastirske doživljaje. Plastični okraski so iz malca (štukatura); stene so deloma prevlečene s tapetami, ki so se v prvi polovici 18. stoletja že vobče izdelovale. Zelene peči so opustili in jih nadomestili z belimi. Ohranila so se pa še tudi navadna ognjišča (kamini). Hišna oprava ima zakrivljene, drobno izrezljane noge in valovito izbočene ploskve (139, 140), v katere so umetno vlagali raznobarvan les, drage kovine, slonovo kost ali pa bisernico. 14. Prehod na doba. Človeški duh ne miruje in ne počiva nikdar. Videli smo, kako se je vrstil slog za slogom, kako so se umikale slabejše ideje boljšim in mnogokrat tudi narobe. Izpreininjali so se časi, a ž njimi so se izpre- Stempel des Übertriebenen an sich. Leib und Glieder der dargestellten Personen strotzen vor Fett, die Finger sind übergraziös verrenkt, der Faltenwurf der Kleider ist sehr malerisch und flatternden Lappen gleich (135). Das Rokokoornament ist unsymetrisch entworfen (136), sonst höchst eigenartig und willkürlich (137, 138) gestaltet. Die Bemalung der Innen -räume ist fast durchwegs weiß oder süßlich hell. Die Ornamente sind zum Teil vergoldet; hie und da ist eine Malerei, blumenstreuende Amoretten oder Schäferscenen darstellend. Das Material für Wand- und Deckenverzierung ist Gips (Stückarbeit); auch Papiertapeten finden Eingang und Verwendung. Die ehemals grünen Kachelöfen ersetzte man durch weiße, porzellan-ähnliche, oder durch offene Kain i n e. Rokokomöbel erkennen wir leicht an ihren geschweiften Beinen (Krötenbeine 139) und wellenförmigen Flächen (140). Beliebt waren Einlegearbeiten und glänzende Polituren. 14. Übergangsstille. Der Übertreibung der Rokokozeit folgt gegen das Ende des 18. Jahr-hundertes eine Rückkehr zum Einfachen und Anspruchslosen. Nach der merkwürdigen Mode der damaligen Zeit sein Haar in Löck- ininjali narodi, izdreminjali so se običaji in navade. Ob koncu 18. stoletja so si umetniki zopet belili glave, kje naj si poiščejo novih snovi in kako naj jih obdelajo, da bi ugajale onim razkošnim časom. Ustvarili so si nekak nov slog, ki je bil obenem resen in smešen; na njem se je videl napredek in nazadovanje. Bil je le nekakšno nadaljevanje rokoko - sloga (141). V stavbarstvu ni imel veliko pomena, pač pa je mnogo vplival na razvoj umetne obrti. Pohištvo ima bolj preprosto obliko, noge so ravne, vse je posuto z majhnimi okraski, ki so deloma vrezani v les ali pa tudi vloženi ali naslikani. Prevlaka je umetno vezena v barvah in zlatu. Najbolj so se priljubili stoli tega sloga. Porcelan se je v tej dobi že vobče izdeloval po Evropi. Porcelanaste izdelke so olepšavah po kitajskih ali japonskih uzorcih (141); tudi manjše sobe so bile všasih docela po kitajskem običaju urejene in okrašene. Velikanski preobrati, ki so pretresali koncem minulega veka vso Evropo in ji dali skoraj čisto novo lice, vršili so se tudi na umetniškem polju. Svet je izpoznal, da neomejena samovoljnost ne more privesti do prave sreče in zadovoljnost. Tudi umetniki so izpo/nali, da je potreba v stavbarstvu in kiparstvu jasnih pravil, sicer zaide umetnost na napačna pota. Za dobe Napoleona 1. so zopet zidali po chen zu drehen und einen Zopf zu tragen, belegte man die neue Richtung mit dem Namen Zopfstil. Im weitesten Sinne betrachtet man das ganze 18. Jahrhundert als Zopfzeit. Der Zopfstil ist eigentlich nur eine Abart des Rokokostiles; er verziert seine klassischsteifen Gestelle inil verwilderten Rokoko-schnörkeleien (141). Als Baustil ist er kaum erwähnenswert, jedoch sind manche Vorzüge besonders im Kunstgewerbe nicht zu leugnen. Die Ro-koko- und Zopfmöbel sind als die bequemsten anerkannt worden. Die Möbelfiilk verlieren nun ihre Krümmung. Allerkleinste Blümchen sieht man ausgestreut oder als zierliche üuirlanden (Blumengewinde) übermalt, geschnitzt, eingelegt oder gestickt. Eine Kuriosität der Zeit war es auch, Porzellangeläße oder auch kleinere Wohnräume (Kabinette) nach chinesischem Muster zu verzieren (141). Durch die französische Revolution und die traurigen Napoleonischen Kriege bekam auch die Kunst eine neue Richtung. Man begann jene antiken, besonders griechischen Dokorationsmotive hervorzuheben, welche Sentimentalität und Weltschmerz verkünden. Die Forschungen zu Herkulanum, Pompeji und auf Griechenland reizten zur Nachahmung griechischen Wesens. Napoleon machte diese Stilart zum Weltstil; man bezeichnete ihn mit starih, posebno grških oblikah, a starega duha niso umevali. Novi slog so imenovali empirni slog. Stavbe imperialnega sloga streme kvišku (143) ter so okrašene z vsemi oblikami starogrškega sloga. Meandri, trorezki (triglife) in obeliski napolnjujejo pročelje (144), posneti so pa precej sirovo in ne delajo onega krasnega učinka, kakršnega smo opazovali na grških stavbah. Kipi iz renesanske iz baroške dobe so bili polni življenja in gibanja, imperialni slog pa je zdajci izprenienil one smehljajoče se obraze v resne in strple (146), vihrajočo obleko pa je nadomesil z ozko, vloženo v simetrične gube (147). V okrasek služijo meandri, trorezki in obeliski, nahajamo pa tudi viseče kite (148) in trakove ter podolgastookrogle okvirje. Vse to se je uporabilo brez ozira na pomen, ki ga je imela stavba. Pohištvo izpremeni docela svojo obliko. Krevljaste in razblinjene baroške podobe izginejo popolnoma. Noge pri mizah in stolih so tanke in ravne (150). Okviri pri podobah so elipsasti in okrašeni zgoraj s pentljo (151). Priljubljene so bleščeče barve v rumenih, rjavkastih in temnih tonih, bogato pozlačeni okraski na belem polju niso redki. Tuintam nahajamo bogato opravo iz mahagonovine ali ebenovine. dem Namen Napoleonischer oder Empirestil. Die Architektur liebt das Schmale, Steife, Hochstrebende. (143.) Es kommen wieder Mäander, Triglyphen und Obelisken zur Anwendung (144, 145). Figürliche und ornamentale Dekoration wird aufs Äußerste beschränkt, auf Noblesse in der Gesamterscheinung abgezielt. Die plastischen Arbeiten zeigen die gleiche Steifheit und Kälte (146). Der Faltenwurf der Kleider ist dem griechischen Zickzacksaume nachgebildet (147). Als hauptsächliche Dekorationsmotive seien hervorgehoben: Mäandergebilde, dreiblattreihige Stränge und Kränze (148), abgerissene, trauermäßig herabhängende Flortücher, ovale Porträtmedaillons (149) u. s. w. Diese Ziermotive wiederholen sich an Kirchen und Wohnhäusern, im Tanzsaal wie am Friedhofe; überall ist die gleiche frostige Grabdekoration zu schauen. Auch an Möbeln bemerkt man eine ähnliche Verzierungsweise. Die Möbelfiiße strecken sich und verwandeln sich in lange, dünne Stelzen (150). Bilderrahmen sind meistens oval mit einer Schleife oben (151). Gelbe, rotbraune und schwarze Politur, ferner das lackierte Mahagoni- und Ebenholz, sowie ein Anstrich von Weiß und Gold gefiel. V severnih deželah, kjer je imelo meščanstvo skoro vso moč v rokah, opustili so vse komplicirano delovanje v umetnosti. Vstvarili so si slog, tako ponižen in preprost, da ni sploh na njem ničesar, kar bi še lahko imenovali umetnost; pravimo mu lahko meščanski ali kmetski slog. Kocka, prizma, piramida, valj in krogla so sestavni deli tega sloga. Hišna pročelja so gola, brez vsacega okraska. Okna in vrata so neobrobljena, streha je malo nagnjena (152). Hišna oprava je robata in težka (153—157). Vse nas spominja na egiptske in asirske čase. Veliko je k temu pripomogla Napoleonova vojna v Egiptu, ki je odkrila svetu marsikaj zanimivega iz pradavnih dob. Skoraj vse 19. stoletje ni videlo novega sloga. Ponavljali so le starejše sloge in prikrojevali jih po svoje. Prišedši h koncu, povrnili so se nazaj in pričeli iznova. Stavbeniki in umetniki se sploh niso mogli zediniti. Nekateri so hoteli uporabljali stare sloge. Raziskavanje grških spomenikov je bil važen dogodek v zgodovini arhitekture. Ta znanstvena in neposredna raz-iskavanja so šele pokazala nepopisno lepoto grških oblik. Stavbeniki so se zopet povrnili k preprostim, plemenito ličnim oblikam grške arhitekture. To dobo imenujemo klasično dooo ali klasicizem, ki je vstvaril v 19. stoletju vse polno krasnih stavb. Während in Frankreich der vorerwähnte Stil sich ausbildete, trieb man in Deutschland die Vereinfachung bis zur äußersten Grenze. Die Zeit trägt den Charakter biederen Bürgersinnes und philosophischer Bescheidenheit an sich; man benannte sie daher mit Recht Biedermeierzeit. Die architektonischen Gebilde dieses Stiles sind nur mehr der Würfel, die Platte, die Kugel, dei Zylinder und die Pyramide. Die Häuserfa^aden sind trostlos ö d e und 1 a n g w e i 1 i g (152). Auch von der Zimmereinrichtung ist dasselbe zu sagen; ailes ist zylindrisch und quadratisch (153—157). Es erinnert an die ägyptische und assyrische Vorzeit und ist eine Geschmacksübertragungaus Ägypten und Syrien durch die Feldziige Napoleons. Der Empirestil hatte seine antiken Formen zu wenig den fortschreitenden Bedürfnissen und veränderten Lebensgewohnheiten der damaligen Zeit anzupassen verstanden. Künstler und Gelehrte bemühten sich nun, Geist und Schönheit der griechischen Kunst veredelnd und zeitgemäß zu verwerten. Es entstand der sogenannte Klassizismus. Er schöpfte mit Vorliebe aus dem reichen Schatze der griechischen Baudenkmäler. Im gehören alle im 19. Jahrhunderte entstandenen, griechisch aussehenden Bauwerke an. Parallel mit dem Klassizismus entwickelte sich eine Kunst- Temu naporu, ki namerava zopet uvesti staro umetnost, postavili so se po robu drugi, katerim je bila srednjeveška umetnost bolj všeč. Zaščitnik tej struji je bil bavarski kralj Ljudevit I., ki je vse svoje življenje posvetil umetnosti in vzgojil lepo število umetnikov. Tudi stavbeniki te takozvane romantične struje so imeli mnogo častilcev in podpornikov. Gotske in romanske stavbe, ki so jih izvršili v 19. stoletju imenujemo navadno modernogotske oziroma moder-noromanske. Ravnotako imamo inodernorenesanska dela. Umetna obrt je zaostajala črezdaljebolj. Šele v zadnjih desetletjih prejšnega stoletja se je v tem oziru obrnilo na bolje. Na Angleškem so namreč še vedno skrbno gojili gotski slog, katerega so prilagodili novim potrebam. Umetna obrt je bila v lepem cvetu, izdelki pa so imeli nekakšno novo, preprosto a priktipljivo obliko. Tudi a m eri kanski izdelki so kazali iste posebnosti. Avstrijski, nemški francoski, in drugi obrtniki so se poprijeli z vso vnemo nove smeri in danes ne zaostajajo v ničemur za svojimi mojstri. 15. Moderni slog. Današnja doba je doba prevrata v vsakem oziru. Dan za dnevom dohajajo vesti o novih iznajdbah in odkritjih. Moderna tehnika z lah- richtung, welche die mittelalterliche Baukunst, den romanischen oder gotischen Stil zum Vorbild nahm. Man nennt sie deshalb die romantische Kunst oder kurzweg Ro-m a n t i k. Sie wurde durch den kunstsinnigen Bayernkönig Ludwig I. zur Geltung gebracht. Zur Romantik rechnet man die gotischen und romanischen Bauten aus unserer Zeit; man nennt sie, genauer gasagt, modernromanisch oder modern gotisch, zum Unterschiede von dem wirklich alten gotischen und romanischen Baustil. Ebenso unterscheidet man alte und moderne Renaissance. Im Kunstgewerbe trieb man anfangs die biedermeierische Vereinfachung bis aufs Äußerste. Später begann man wieder den Barock-, Rokoko- und Empirestiel zu wiederholen. Erst in den letzten Jahrzehnten des 19. Jahrhunderts führten die importierten amerikanischen und englischen Erzeugnisse einen Umschwung herbei. (Neuenglischer oder moderner englisch-gotischer Stil.) Moderner Stil. Man kann wohl mit Recht behaupten, daß es kaum jemals eine Zeit gab, in der auf allen Gebiten mensclichen Schaffens eine solch koto izvrši, kar se nam je še pred kratkim časom dozdevalo nemogoče. Čuditi se moramo, da umetnost ni napredovala z isto vztrajnostjo in enakomernostjo. Vsaj nekoliko časa je bila na isti stopinji, na kateri smo jo opazovali koncem 18. in v začetku 19. veka. Rekli smo sicer, da so umetniki dolgo vrsto let poskušali spraviti umetnost v pravi tir in ji pomoči do nekakšne popolnosti, a posrečilo se jim to ni popolnoma. Romantika in klasicizem imata sicer veliko zaslug; reči pa moramo, da je bilo njuno delovanje pravzaprav le posnemanje prejšnjih dob. Posnemali so vse sloge od najsta-rejših do najmlajših; ko so dospeli h koncu, pričeli so zopet od kraja. Povedali smo že zgoraj, da se je pojavil prevrat najprej na Angleškem. Nikdo ni pravzaprav slutil tega: Angležem se je odrekal vsak zmisel o umetnosti. Preobrat so posebno čutili obrtniki. V prejšnjih dobah so se pojavili novi slogi najprej v stavbarstvu. Modemi mojstri pa so se z vso vnemo lotili umetne obrti ter so jo v malo letih preustrojili popolnoma. Danes ne moremo še trditi, da je moderni slog že dovršen. Veliko dela je še treba. Marsikaj napačnega bodo morali opustiti, pretiranosti pa ublažiti. Smelo pa lahko trdimo, da je stvar na pravi poti: novi slog bode procvital navzlic fieberhafte Tätigkeit entwickelt wurde wie in der unsrigen. Neue Erfindungen und Entdeckungen, die Fortschritte der Wissenschaft und Technik, die gewaltige Entwicklung der Verkehrsmittel, alles dies hat auf unser soziales und kulturelles Leben einen derartigen Einfluß ausgeübt, daß man sich mit Recht darüber wundern konnte, wie die Kunst hiervon scheinbar unberührt blieb. Mit dem Zopf- und Empirestil schien die Reihe der historischen Stilarten abgeschlossen und die künstlerische Kraft erschöpft. Es wiederholten sich alle Stilarten vom ernsten romanischen bis zum heitern Rokokostil und als dann noch keine neue Idee kommen wollte, fieng der Tanz der Jahrhunderte wieder von vorne an. Gegen das Ende des 19. Jahrhunderts aber ist ein neuer, frischer Zug zu verspüren. Es ist schon oben erwähnt worden, daß die Bewegung von England ausgieng. Es war besonders das Kunstgewerbe, welches die Führung übernahm, nachdem es Jahrhunderte lang hinter der Baukunst einhergegangen war. Von einem fertigen Stil ist auch heute noch nicht zu reden; es schafft jeder Künstler wie es ihm gefällt. ln der Baukunst ist zwar keine neue Kunstruktionsart ersichtlich, jedoch sehen wir in den Fasaden etwas Neuartiges (158). Für Licht und Luft sorgt man ergiebig durch große, breite Fenster und hohe vsein zaprekam, katere mu stavijo na pot starokopitneži. Na stavbah sedanjega sloga ni sicer novih konstrukcij (158), vendar vidimo na okraskih in na stebrovju (159,160) nove, ljubke oblike, ki nam ugajajo. Moderna poslopja imajo visoka okna in prostrane sobe (161); na meščanskih hišah je včasih vsa sprednja stran iz železa in stekla. V pritličju so velikanske prodajal-nice in skladišča, v nadstropjih pa stanovanja. Moderna ornamentika kaj rada uporablja rastlinske snovi v lepšavo (159, 160, 164, 166, 167). Stilizira jih pa tako smelo in prosto, da se moramo mnogokrat čuditi krasni m borduram in rozetam, ki so narejene iz najpreprostejših cvetlic. Kiparska dela niso več tako natančno izdelana kakor smo videli to pri Grkih in Rimcih. Moderni kiparji poskušajo upodobiti le glavne poteze; vse je le skicirano. Tudi na modernih slikah vidimo marsikaj zanimivega. Največkrat so slikane v polni solnčni svetlobi, včasih tudi brez senc. Tuintam se zdi, da se barve ne strinjajo z naravo, a če si ogledamo sliko v pravi oddaljenosti, priznati moramo, da ima slikar prav. Nekateri slika z lopatico mesto s čopičem, drugi rabi zopet mesto oljnatih barv barve, ki so mešane s klejem in z vodo (tempera). Umetna obrt se bliža vrhuncu popolnosti. O tem se lahko Räume (161). Gesimse sind weniger gegliedert, die äußern Wände manchesmal mit glasierten Tonplatten verkleidet. Die moderne Ornamentik liebt besonders das pflanzliche Motiv (159, 160, 164, 166, 167) zeigt aber sonst eine große Freiheit in der Darstellung (162, 163, 168). Charakteristisch ist in Flachornamenten die Doppelkontur und Flammenzüge welche wir ähnlich an einer geschliffenen Achatkugel beobachten können. Die Bildhauerkunst liebt nicht fein ausgearbeitete Züge, vielmehr werden die Bewegungen in groben Umrissen angedeutet. Die ganze Ausführung erscheint mehr skizzenhaft. Dasselbe ist in der Malerei zu bemerken. Dem modernen Maler genügt der Pinsel nicht mehr. Die Farbe wird mitunter mit dem Spachtel aufgetragen. Motive in vollster Sonnenbeleuchtung werden bevorzugt; überhaupt bemerkt man an modernen Gemälden merkwürdige Lichterscheinungen, die mit der Natur nicht übereinzustimmen scheinen. Gegenwärtig scheint der rege Sinn für die Farbe, der durch einige Zeit schlummerte, wieder zu erwachen und in weiteren Kreisen neu aufzuleben. Das Kunstgewerbe befindet sich heute auf einer Stufe der Vollkommenheit die es noch nie eingenommen hat. Moderne Möbel (169 prepričamo v vsakem večjem mestu na raznih obrtnih razstavah. Posebno krasno izdelujejo pohištvo (169— 176), a tudi izdelki iz gline, raznih kovin in stekla ne zaostajajo. Skoraj na vseh izdelkih se uporablja barva. •X- bis 176) haben freie, kühne Konturen und sind zugleich ' bequem und zweckmäßig. Auch die Erzeugnisse der Töpferei (177) sowie Arbeiten in Metall und in anderen Stoffen zeigen dieselbe freie Auffassung der Form und einen hochentwickelten Schönheitssinn. Na XX. prilogi imamo primere različnih črk.. Tukaj lahko opazujemo, kako so se razvijale tiskane črke. Pod 176. nam kaže romanske, pod. 177.—183. gotske, pod. 184. renesanske in pod. 185. moderne črke. Pod. 180. in 183. kažeta velike začetnice, kakršne se nahajajo v starih rokopisih. Auf der Tafel XX. sehen wir Beispiele der romanischen (176), gotischen (177—183), der Renaisance (184) und der modernen (185) Schrift. Die großen Buchstaben nennt man Majuskeln, die kleinen M i -nuskeln. Große Anfangsbuchstaben wie 180 und 183 heißen Initialen. J£. mniull JSL. m. m. Tvr :on