•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 menjalnice - exchange tel. 04 | 23 60 260 Www.wllfan.sl GBD Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04 1 280 10 40, 280 10 17, 280 10 30 faks: 04/ 280 10 12 www.gbd.si, info(«gbd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnort t strokovnost j thm»xiui\t ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE Gorenjska^ Banka t!toL|v.- ISSN 0352 - 6666 - št. 61 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 7. avgusta 2001 Minuli teden je bil v Bohinju na oddihu berlinski nadškof in kardinal Georg Strezinskv. Foto: Gorazd Kavčič Razcvet turizma V hotele so se vrnile angleške agencije, v kampe Holandci, spet se vračajo tudi Italijani. V teh prvih avgustovskih dneh vsi tisti, ki se ukvarjajo z gorenjskim turizmom, naokrog hodijo zadovoljnih obrazov. Kako tudi ne, saj je večina turističnih krajev na Gorenjskem polna. Številke so razveseljive: obisk gostov je letos bistveno večji kot lani. Na Bledu so, kot je povedala direktorica Turizma Bled Eva Štravs, julija našteli kar za 24 odstotkov več nočitev kot julija lani. Prevladujejo gostje iz Nemčije, ki ustvarijo kar 23 odstotkov vsejjj nočitev, njihovo število pa je bilo glede na lanski julij kar za 47 odstotkov večje. Sledijo gostje iz Velike Britanije, v teh dneh se povečuje število gostov iz Italije. "Vse, kar smo prejšnja leta vlagali v turizem in promocijo, je začelo dajati rezultate, čeprav so sredstva skromna in si velikih reklamnih kampanj v tujih medijih ne moremo privoščiti," pravi Štravsova. Razveseljivo je tudi, da so na Bledu začeli spet vlagati v turistično infrastrukturo, odprlo se je kar nekaj novih ali prenovljenih lokalov, z različnimi prireditvami je zaživel Blejski grad, ki ga je samo julija obiskalo kar 24 tisoč ljudi. Tudi v Bohinju so z dosedanjim obiskom zadovoljni, predsednik Turističnega društva Marjan Malej pravi, da je gostov za 10 do 15 odstotkov več kot lani. Zlasti seje povečalo število tujih gostov, med katerimi prevladujejo Nemci. V hotele so se vrnile angleške agencije, v kampih prevladujejo Holandci, spet se vračajo tudi Italijani. In še Kranjska Gora: po podatkih Zavoda za promocijo in razvoj turizma so hoteli v teh dneh polni kar 95-odstot-no, prevladujejo Angleži in Nemci, v zasebnih sobah pa je veliko tudi domačih gostov. Celoten letošnji obisk (od januarja do konca julija) pa je za dober odstotek slabši kot lani. • U. P. Pritožba GG-ja in pravobranilstva 1 Gozdno gospodarstvo Bled in državno Pravobranilstvo sta začela upravni spor zoper odločbo kmetijskega ministrstva o vrnitvi 8.254 hektarjev pokljuških gozdov ljubljanski nadškofiji. okljuški gozdovi verjetno še ne bodo tako kmalu cerkveni. Na kat°Čb° ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s p0ser° Je ljubljanski nadškofiji v začetku julija vrnilo v last in & CSl ?'^54 hektarjev gozdov na območju Triglavskega narodne-drž sta s tozrjo pri upravnem sodišču začela upravni spor avno pravobranilstvo in Gozdno gospodarstvo Bled. V GG-ju se pritožujejo zato, ker se ne strinjajo z ugotovitvijo iz odločbe, da je bila vrednost gozdov ob vračanju kljub povečanju lesne zaloge in izgradnji 138 kilometrov gozdnih cest celo za 2,5 milijona mark nižja kot ob podržavljenju, pri čemer navajajo, da vsak kilometer nove ceste stane povprečno več kot deset milijonov tolarjev. Državno pravobranilstvo upošteva odločbo ustavnega sodišča in nadškofiji priznava položaj denacionalizacijske upravičenke, tožbo pa "gradi" na dejstvu, da je bil Triglavski narodni park, kamor sodijo tudi pokljuški gozdovi, že med sprejetjem zakona o denacionalizaciji javno dobro, ki ga varujejo ustava in zakoni in ga ni mogoče vračati v naravi. • CZ. tradicionalni, prodajni 51. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od lO. do 19. avgusta , : ... —————— * n9:ivečja in najugodnejša trgovina*;* kulinarika*;* K+ Popoldanski program za otroke in odrasle*;* program rrti zabavni program - po 19. uri prost vstop*;* Prekinjena pot k morju V soboto dopoldne je pri viaduktu Lešnica na gorenjski hitri cesti v hudi prometni nesreči umrl 49-letni Tržičan Pavel Pazlar, šest huje ranjenih pa so odpeljali z reševalnimi vozili. vega mitsubishija. Cesta je bila zaradi nesreče več ur zaprta, že tako gost promet pa preusmerjen na obvozne ceste. Gorenjska hitra cesta je bila že od petka pa do nedelje dobesedno zatrpana z vozili. Do zastojev je prihajalo predvsem na ustju avtomobilske ceste pri Bistrici, v Podvinu in na cestninski postaji Torovo. Prometni policisti so se trudili umirjati promet, da bi čim bolj gladko tekel. Ko je počilo pri viaduktu Lešnica, so bili le sto metrov stran. Očitno pa usoda dela po svoje... • H. J., foto: G. Kavčič Podtabor, 7. avgusta - Pavel Pazlar je že letošnja dvanajsta smrtna žrtev prometa na gorenjskih cestah. Lani v enakem času je na njih umrlo osemnajst ljudi. Sobotno nesrečo je zakrivil 54-letni nemški državljan K. V., z družino namenjen na dopust k morju. Z osebnim avtom mitsubishi galant je Nemec vozil v strnjeni koloni od Črnivca proti Podta-boru. Ko se je bližal viaduktu Lešnica, je v izteku daljšega levega ovinka zavil levo, prek prekinjene sredinske črte, na nasprotno smerno vozišče. Tedaj je nasproti s suzukijem vitaro pravilno pripeljal 51-letni M. V. iz Ilirske Bistrice. Da bi preprečil čelno trčenje, je M. V. sunkovito zavil desno na odstavni pas. Avtomobila sta se kljub temu oplazila, zaradi česar je na mitsubishiju počila prednja leva pnevmatika. Po dobrih 23 metrih vožnje s počeno gumo po nasprotnem vozišču je za Ilirskobistričanom peljal proti zgornjemu koncu Gorenjske 49-letni Pavel Pazlar iz Tržiča. Tudi on se je s svojim suzukijem balenom umikal desno na odstavni pas in zaviral, vendar pa se trčenju z Nemcem ni mogel izogniti. Ta je brez zaviranja s prednjim levim delom svojega avtomobila silovito trčil v prednji levi del balena. Tržičan Pavel Pazlar, ki je imel v avtu še ženo in hčerko, je na kraju trka umrl. 47-letno ženo P. C. in 21-letno hčerko P. N. so huje ranjeni odpeljali reševalci nujne medicinske pomoči. Prav tako hudo ranjeni so bili v nesreči še povzročitelj K. V. in sopotniki v njegovem avtu; 43-letna B. L., 10-letna B. K. in 81-letna M. B., vse nemške državljanke. Zdravijo se v Kliničnem centru in v jeseniški bolnišnici. Na kraju nesreče sta bili tudi dežurna preiskovalna sodnica in državna tožilka. Sodnica je med drugim zahtevala izredni tehnični pregled povzročitelje- p I 9770352666018 PO SLOVENIJI IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Pravice izgnancem Za tiste, ki se še niso prijavili in izpolnili vprašalnikov, je čas za Nemčijo do 31. 12. 2001 in za Avstrijo do 11. 11. 2001. Kranj, 7. avgusta - Leta 2000 sprejeti Zakon o ustanovitvi sklada "SPOMINJANJE, ODGOVORNOST IN PRIHODNOST" za poplačilo odškodnine za prisilno delo, v svojih določilih ni upošteval kategorije slovenskih izgnancev. Že na osnutek Zakona (pred sprejemanjem v Bundestagu) je ZŽO 1941-45 Kranj, junija 2000 vložilo protest zaradi diskriminacije in predložilo amandmaje na člena 9 in 11, ki pa niso bili upoštevani (zgodovina sega nekoliko nazaj). Po sprejetju Zakona je bilo na vladno institucijo (Lamsdorf) poslanih veliko pisnih intervencij. Odgovori so bili vedno povšalni, da bodo po Zakonu upravičeni Slovenci, enakopravno obravnavani. Take izjave so dajali ljudje, ki kategorije slovenskih izgnancev niso poznali (za mnoge to velja še danes) in niso vedeli, da jih Zakon ne zajema (kljub goram poslanega gradiva). Tudi o taboriščih VOLKS-DEUTSCHE MITTELESCHTELLE, kamor so bili nameščeni slovenski izgnanci, niso imeli in še vedno nimajo pojma. Ob ustanovitvi "KURATORIJA" in njegovih organov je ZŽO 1941-45 Kranj izvajala sistematično pritiske na organe te institucije, da odločijo o upravičenosti in pravicah (ker le PREDSEDSTVO je upravičeno sprejemati odločitve) slovenskih izgnancev (postavljene so tudi druge zahteve). Končno je bil 9. ^julija 2001 posredovan sklep, ki opredeljuje pravice slovenskim izgnancem. Po opisu dejstev in vzrokov, ki pa so vse prej kot realni in dejanski, v glavnem potvorjeni (podan je ugovor), so sprejeli naslednji sklep - navajamo: Iz tega dejanskega položaja po Zakonu "SKLADA" izhaja upravičenost na zahteve po plačilu za skupino Slovencev in sicer: L Po čl. 11, odst. 1, st. 2 se izhaja od upravičenosti do zahteve plačila od leta 1943 naprej za tiste, ki so bili deportirani in prisiljeni k delu v nekem obrtnem podjetju ali na javnem področju. Spričo vedenja o njihovi namestitvi in o njihovi diskriminaciji, kot je veljalo za Slovane, je pri njih najkasneje od tega trenutka dalje potrebno izhajati od v zakonu zahtevanih "v zaporu podobnih pogojev ali primerjalno posebej slabih življenjskih pogojev". 2. Za vse ostale primere vsekakor obstaja možnost uporabe odprte klavzule v skladu s čl. 11, odst. 1, st. 2. Tu lahko pristojna partnerska organizacija lOM odobri plačilo v skladu z odprto klavzulo tudi za tiste, ki so bili prisiljeni k delu v kmetijstvu. Preverjanje in odločitev o tem je naloga zgolj IOM in se lahko sprejme samo pri razpoložljivosti za to potrebnih sredstev. Povedati je še potrebno, da je po tč. 1 predvidena odškodnina DO 5.000 DEM, ne oziraje se na prebiti čas in vrste opravljenega dela. Po dosedanjih informacijah bo ta vsota verjetno za cca 20 odstotkov zmanjšana in plačana v dveh delih (prvi obrok do 40 odstotkov). Pod tč. 2 navedena odškodnina (govorilo se je do 2.000 DEM) pa je zaradi pomanjkanja sredstev zelo vprašljiva. Ugotovljeno je, da taborišča slovenskih izgnancev VOLKS-DEUTSCHE MITTELSCHTELLE nemški arhivi nimajo v evidenci in ne morejo izdati nobenih potrdil. Po nemškem odškodninskem Zakonu izgnanci, ki so bili izgnani v Srbijo, Hrvaško in Bosno, ne pridejo v poštev, kar velja tudi za begunce. Vsi, ki pa želijo uveljavljati materialno odškodnino po čl. 11, odst. 1, tč. 3, naj se obrnejo na IOM Ljubljana, Trdinova 7, tel.: 01/434 73 52, ga. Barbara Velkov, kjer bodo dobili vsa pojasnila, sporoča Združenje žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj. r — — — — — — — — — — — — — — — — — i i KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED [ - BREZPLAČNO - I Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči 1 mesec! Mali glas oddan po telefonu ali brez kupona i zaračunavamo po ceniku, s popustim za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. § KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN I VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase * neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku * ' na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do ' I petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. I Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: I I Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku I | (KQ)IMiKfQlJ©IMGLAS Sfiidevsak to/tek in petek Ob ministru le en sekretar Sedaj je državnih sekretarjev nad 50. Nasploh je ureditev delovnih področij ministrstev nepregledna in toga, za vsako spremembo pa je potreben zakon. Državni zbor naj bi oktobra začel sprejemati nov zakon o državni upravi. Ljubljana, 7. avgusta - Po sedanji ureditvi opravlja naloge državne uprave 14 ministrstev, 53 organov in organizacij v njihovi sestavi, 18 vladnih služb in 58 upravnih enot. Razen njih delujejo neposredno v upravi agencije, zbornice in nekateri javni zavodi. Ureditev delovnih področij ministrstev je po sedanji ureditvi toga in nepregledna. Vsaka sprememba delovnega področja se lahko izvede samo z zakonsko spremembo, vsako novo področje, ki se pojavi z razvojem, mora biti umeščeno v zakonsko ureditev, kar velja celo znotraj istega resorja. Veliko je organov in organizacij v sestavi ministrstev. Po letu 1991 se je njihovo število stalno povečevalo. Organi v sestavi so si medsebojno zelo različni tako po nalogah kot številu zaposlenih. Davčna uprava ima nad 2400 zaposlenih, Urad za sodelovanje s svetovno zdravstveno organizacijo pa le dva, je dejal med drugim minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, ko je našteval razloge za sprejem novega zakona o državni upravi. Zakonitost, samostojnost, strokovnost, politična nevtralnost in nepristranskost so načela za delovanje državne uprave. Politično vodenje ministrstva bo v rokah ministra in največ enega, državnega sekretarja (njegovo imenovanje naj ne bi bilo obvezno), ki za razliko od sedanje ureditve ne bo opravljal strokovnih nalog, ampak bo politični funkcionar. Ministrstva naj bi vodili generalni sekretarji, generalni direktorji pa bodo odgovorni za posamezna področja. Organi v sestavi bodo ostali le na področjih, kjer bo država lahko na tak način učinkoviteje uresničevala svoje naloge, kot so na primer Davčna in Carinska uprava v okviru ministrstva za finance, generalštab Slovenske vojske v okviru ministrstva za obrambo, policija v ministrstvu za notranje zadeve in podobno. Organe v sestavi bo ustanavljala vlada z Zaradi umorov 72 ovadenih Lani so okrožna državna tožilstva prejela ovadbe zoper 26.281 polnoletnih, 5265 mladoletnih in 38.039 neznanih storilcev kaznivih dejanj kar je več kot leta 1999. Kazenski postopki so bili sproženi zoper 15.965 oseb. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar in predsednik vrhovnega sodišča mag. Mitja Daisinger. Ljubljana, 7. avgusta - V poročilu o lanskem delu državnih tožilstev so obravnavana vsa področja dela tega dela pravosodja. Posebej so obravnavani umori oziroma poskusi umorov, zaradi katerih so prejela lani okrožna državna tožilstva ovadbe zoper 72 oseb. Leta 1999 je bilo število enako, tako da ni mogoče gov- Podbregar ministrski svetnik Ljubljana, 7. avgusta - Vlada je pretekli teden za ministrskega svetnika imenovala generalpodpolkovnika dr. Iztoka Podbregarja. Dr. Iztok Podbregar se je rodil leta 1962 v Celju in je leta 1985 končal Letalsko vojaško akademijo kot pilot nadzvočnih lovskih letal. V začetku leta 1991 je zapustil vojaško letalstvo SERJ in se vključil v Teritorialno obrambo Slovenije, kjer je napredoval do funkcije načelnika Generalštaba Slovenske vojske (1998), marca letos pa ga je vlada imenovala za državnega sekretarja v ministrstvu za obrambo, kjer je usklajeval službo za opremljanje. Je poklicni pilot inštruktor prejemnik najvišjih slovenskih odlikovanj. Za direktorja Urada vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije je bil imenovan Boštjan Penko, sodnik na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Rojen je bil 13. oktobra leta 1961 v Ljubljani. Novi direktor urada je sodeloval v številnih domačih in tujih strokovnih skupinah in soavtor novele kazenske materialne in procesne zakonodaje, v kateri so vsebovane zahteve in priporočila mednarodnih pravnih aktov s področja organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja. • J.K. Novi spomeniki državnega pomena Mednje je vlada uvrstila tudi cerkev Sv. Janeza Krstnika na Suhi pri Škofji Loki in Domačijo Lokarje v Vodicah. Ljubljana, 7. avgusta - Vlada je sprejela deset odlokov o razglasitvi posameznih enot kulturne dediščine za spomenike državnega pomena in pet sprememb že sprejetih odlokov. Za spomenike državnega pomena so bili razglašeni Župančičev toplar v Bistrici pri Mokronogu, Pantzova žičnica v Blatnem uredbami. Odgovornost za organizacijo ministrstev mora prevzeti vlada kot celota in minister za svoj resor. Organi v sestavi ne bodo več zakonska kategorija. Predlog: 14 ministrstev V predlogu zakona o državni upravi je posebej zapisano, da opravlja svoje delo po pravilih stroke, daje uradni jezik v upravi slovenščina, tam, kjer živita avtohtoni madžarska in italijanska narodna skupnost, pa tudi madžarščina in italijanščina. Pri poslovanju s strankami mora uprava zagotoviti spoštovanje njihove osebnosti in osebnega dostojanstva ter zagotoviti, da čim hitreje in čim lažje uresničujejo svoje pravice in pravne koristi. Slovenska vlada naj bi imela 14 ministrstev: ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za informacijsko družbo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za kulturo, ministf stvo za notranje zadeve, min'5 trstvo za obrambo, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstv" za pravosodje, ministrstvo i\ promet, ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za zdravj£ in ministrstvo za zunanje zade ve. Upravne enote, sedaj jih Jf 58, naj bi ostale še naprej. 0& ločale bodo na prvi stopnji' upravnih stvareh iz državne m stojnosti. Upravne enote bo* vodili načelniki, za katere p^' laga novi zakon več pooblasti1 Ko bo sprejet novi zako" bodo nekatere funkcije pre^j hale in zaposleni bodo ostali a! premeščeni na ustrezna delo* na mesta. Le sedanji državni &\ kretarji bodo lahko nadalje^ z delom do zaprisege novih P nistrov po prvih naslednjih P3' lamentarnih volitvah. Predla^ ni zakon bo v celoti nadome8" sedanji zakon o upravi in zak°\ o delovnem področju in deiovJ nju ministrstev, deloma pa tu . zakon o vladi. . J. Košnj« oriti ne o naraščanju in ne o upadanju števila ovadenih o* Lani je bilo največ ovadenih, 22, na območju ljubljans okrožnega državnega tožilstva, na kranjskem območju pa so bi'f ovadene štiri osebe. Razen ovadb zoper 72 oseb so lani reseV'1, še ovadbe zoper 13 oseb, ki so jih prejeli pred letom 2000. V*£ so tožilci zavrgli ovadbe zoper 10 oseb, zoper 55 oseb so vl<>z zahtevo za preiskavo, 45 oseb so obtožili, v štirih primerih Pa . odstopili od pregona. Sodišča so lani obsodila 34 oseb, od \ 28 na zaporno kazen. Zaradi kaznivega dejanja umora je hi leta 2000 priprtih 37 oseb. Državni tožilci so vložili lani tožbe zoper sodbe sodišča prve stopnje pri 17 osebah, pri čerfl^ so v 15 primerih ocenili, daje sodišče izreklo prenizko kazen-7 primerih so bili tožilci uspešni. Izstopata dve kazni: v en^ primeru je bila izrečena kazen zaradi enega umorjenega, t™ ranjeni pa so preživeli, 20 let, v drugem primeru utr}°{^ci nizkotnih nagibov je dobil storilec 13 in njegov pomočnik ° zapora. .„ Po številu se lani v primerjavi z letom poprej tudi ni pove^ število ropov in roparskih tatvin. Okrožna državna tožilstva » prejela lani ovadbe zoper 250 oseb zaradi kaznivih dejanj rop po 213. členu kazenskega zakonika in roparskih tatvin P° a členu Kazenskega zakonika. Na območju ljubljansK okrožnega tožilstva je bilo 106 ovadenih, na območju kranjs^. pa 9. Storilci ropov in roparskih tatvin so bili tudi lani pogosteje mlajši moški. V večini primerov gre za cestne r v Pogosto so storilci uživalci mamil, izplen pa je običajno maj Sodišča prve stopnje so v postopku zoper 82 oseb izrekla 61 bam zaporno kazen, 21-tim pa pogojno. Glede izs^Jevanj'|ega 218. členu Kazenskega zakonika pa so ovadili 263 oseb, od na območju kranjskega okrožnega tožilstva 11. • J.K. Grabnu, Spomenik NOB na Gričku v Črnomlju in E>0l*jJ J Dolsko 19 v Dolskem. V Idriji so bili za spomenike državneg mena razglašeni Antonijev rov, Frančiškov jašek, Grad, J Jašek, območje topilnice rudnika živega srebra, Rudnih1 j;if, cin, Rudniško gledališče, Vodna črpalna naprava Kamšt, J ska hiša Bazoviška 4 in Belčna klavža v Idrijski Beli. V Izo» J ^ za spomenik državnega pomena razglašen Kolonski zase. ^ L1 lje, v Kočevju Šeškov dom, v Libergi sušilnica za sadje pn berga 2, v Suhi pri Škofji Loki cerkev Sv. Janeza Krstnika, vi grobnica Hrovatin - Laurin in v Vodicah Domačija Lo^ v^f Spremenjeni odloki pa zadevajo območje Auerspergove J; ne v Dvoru pri Žužemberku, grad Polhov Gradec, Neptun ^ njak in grajski park v Polhovem Gradcu, grad v Ptuju, rn g prostem v Rogatcu, grad in območje gradu v Snežniku. Uravnotežen razvoj države J Ljubljana, 7. avgusta - Zakon o spodbujanju skladnega nega razvoja zahteva izdelavo strategijo regionalnega raz ^ venije. Strategija temelji na ugotovitvah Pharove študije nalnem razvoju v Sloveniji in na analizi konzorcija s'ovenjL r3z'5| iskovalnih inštitutov pod vodstvom Inštituta za ekono.rTlSoSpo^!)-kovanja. Strategija regionalnega razvoja je ob Strategiji g t^ej* skega razvoja in Prostorskem planu Slovenije naJPolT[eega W, razvojni dokument države do leta 2006. Vizija regionain^^ voja v Sloveniji so uravnotežen gospodarski, socialni, prostorski in okoljski razvoj vseh regij, kar bo zagotovi ^jjt-življenjsko raven in bivalnega okolja vsem prebivalcem . stn^' Izkoriščeni naj bi bili vsi viri, vendar ne na škodo traj razvoja in prihodnjih generacij. • J.K. KUGLAŠ Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Marija Volčjak / Novinar? Helena Jelovčan, Jože Košnjck, Urša Pelernel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplolnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič,' fotografij. ( tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO • TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana /1 tredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 04/201-42-00, (deta: 04/20142-1.1 / E-mail: m ^. t» telefon: 04/21)14247 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja oh torkih in petkih. Naročnrne.^nn^^ ^ |£((]a m alni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 21) X popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunsl 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Torek, 7. avgusta 2001 Kardinal Georg Strezinskv na oddihu v Bohinju Berlinski nadškof in kardinal Georg Strezinsky je prvič obiskal našo deželo, ki gaje, kot je sam dejal, izredno navdušila s svojimi naravnimi lepotami in s prijaznostjo ter odprtostjo njenih prebivalcev. Od 1. do 5. avgusta letos je bil na oddihu v Bohinju, kjer je bi-Val v prijazni vasici Studor v Zgornji Bohinjski dolini. Pri Hrastnikovih je užival gostoljubje skupaj z župnikom Izidorjem Pečovnikom, ki že šest let župnikuje v kardinalovi na-škofiji. V cekvi sv. Elizabete v središču Berlina vodi in združuje slovensko in nemško župnijo. Svojemu nadškofu Strezinske-je že neštetokrat z veliko ljubeznijo in navdušenjem pripovedoval o svoji domovini. Tako se je Strezinskv odločil, da bo nekaj letošnjih počitniških dni preživel v Sloveniji. G°spod Pečovnik, ki je imeniten organizator, je desetletnico slovenske samostojnosti povedi z jubilejem svojega nadšofa, ki je bil pred desetimi leti imenovan za kardinala. Ob tej priložnosti je kardinala po Slovenji spremljala tudi ekipa osredke berlinske televizije ESSB °Crlin, ki bo s svojo oddajo Prav gotovo veliko prispevala k Promociji naše dežele. Lahko bi rekli, da si je kardi-na' Strezinskv v nekaj dneh °gledal vso Slovenijo, saj si jo Je ogledoval iz letala in tudi s helikopterjem so ga popeljali £a Kredarico. Tam je maševal v kaPelici Marije Snežne, kamor le k maši prišlo veliko planin Prav gotovo pa je, da je k tako prisrčnemu stiku z ljudmi pripomogla njegova izredna osebnost, ki je izžarevala toplino, preprostost in zaupanje. Vsi, ki so se srečali z njim, se niso mogli načuditi, kako enostavno se je pogovarjati s kardinalom in kako jim je znal prisluhniti na vsakem koraku. Vprašali smo ga tudi, ali ni morda poljskega porekla, kar izdaja že njegov priimek. In pritrdil nam je, da očetov rod izhaja s Poljskega, nedaleč od Chenstohovve, kjer je znamenita Marijina božja pot. Smehljaje se je prikimal, ko smo mu dejali, da se mu "pozna" slovanska milina. kega duhovnika nasploh: "... tukaj ni več Grka ne Juda. ni obrezanega, ne neobrezanega, ni divjaka, ne Scita, ni sužnja, ne svobodnega, ampak je vse in v vseh Kristus." Gospod Pečovnik je prevajal kardinalovo pridigo in kdor je razumel nemško, je lahko ugotovil, da si gospod Pečovnik ni upal prevesti vseh pohval, ki jih je kardinal izrekel o njem. Povedal je, da je Izidor Pečovnik edini duhovnik v njegovi nadškofiji, ki se mu je posrečilo združiti delovanje v slovenski in nemški župniji. Najprej so Slovenci z župnikom vred samo gostovali v župniji sv. Elizabete v Berlinu, potem cev, ki so imeli srečo, da so se PJ8*'takrat "ustavili na Kredari-• Kardinal je navdušeno posredoval svoje vtise ob srečanju 2 našimi vršaci, s Triglavom na čelu, in z našimi čudovitimi alp-Jimi dolinami, ki si jih je ogledal z zraka. Tudi z gondolo *e Je odpeljal na Vogel, od ko-der je občudoval Bohinjsko je-žero z okoliško podobo raja, če ?e izrazimo ne samo prosto po Prešernu, pač pa tudi s kardina-l0vimi besedami, v teh dneh se je seznanil tudi 1 nekaterimi pristnimi slovenskimi jedrni in kar je najpomembneje: v teh dneh je srečal eliko najrazličnejših ljudi in Se po vrsti je označil za prijaz-lee< gostoljubne, odprte in vese- Cudili smo se, da je kardinal ve(*rat poudaril, kako smo Slo-s£nci odprti, saj nam te značaj-Ke lastnosti ne pripisujejo prav JJ°8osto. Dejal je, da je prišel k s^ tako rekoč kot turist in da v Nemčiji ne posvečajo turi-n°m s tako prisrčno domačijo kot pri nas. Menil je, da Ke lastnosti krasijo najbrž m° male dežele in narode. Kardinal Strezinskv je velik borec za človekove pravice, za katere se je tudi v njegovi berlinski nadškofiji potrebno nenehno bojevati. Da je temu res tako, že sam na sebi govori podatek, da tam živijo prebivalci, ki so okoli 140 različnih narodnosti. In tako jezikovno in kulturno različno "mednarodno druščino" je težko spraviti na "skupni imenovalec". Kardinal pa se posebej trudi, da bi pomagal ohranjati to različnost, ki cerkev plemeniti in jo prav zato vodi h krščanski edinosti. Ta različnost v edinosti se je v malem pokazala tudi pri nedeljski maši v župnijski cerkvi sv. Martina v Srednji vasi. kjer je kardinal somaševal z domačim župnikom, z župnikom Pečoivni-kom iz Berlina in novomašni-kom Matejem Debeljakom iz Šentvida pri Ljubljani. Liturgija je potekala v latinščini, slovenščini in nemščini. Prav pri tej maši so se v berilu potrdile svetopisemske besede kardinalove-ga poslanstva in poslanstva vsa- pa je nadškof župniku Pečovni-ku zaupal še nemško župnijo. Med seboj si Slovenci in Nemci v tej župniji radi pomagajo in se vzajemno spodbujajo v nekem zdravem tekmovalnem vzdušju. Zelo so navdušeni nad slovenskim petjem v cerkvi, tako da so se začeli že skupaj učiti slovenskih pesmi. Prihajajo tudi mladi, celo k birmi in drugim zakramentom prihajajo v slovensko župnijo. Gospod Pečovnik je res nenavadno komunikativen in vsestransko spreten duhovnik v najboljšem pomenu besede. Pri nas na Slovenskem je znan tudi po tem, da je v cerkvi prirejal modne revije. V Nemčiji ta njegova odprtost in posluh za mlade nasploh nisva naletela na gluha ušesa. Kardinal si samo želi, da bi se našel še kakšen tak duhovnik, ki bi znal tako posrečeno in krepko prijeti za delo. V Berlinu se zelo pogosto liturgija odvija v več jezikih, na-primer: berilo berejo v slovenščini, prošnje v poljščini ali v francoščini itd. Med mašo vsi udeleženci dobijo liste, kjer je v vseh jezikih, v katerih naj bi potekala maša, napisano vse, kar potrebujejo za uspešno sodelovanje. Poudaril je, da so njegovi slovenski in nemški farani prišli do spoznanja, da s tem ničesar ne izgubljajo, pač pa samo pridobivajo in se medsebojno globlje spoznavajo in bogatijo. Kardinal Strezinskv je deloval 29 let kot župnik in vikar v bivši Vzhodni Nemčiji, v pokrajini Tiiringen, leta 1989 pa je postal berlinski nadškof. Najprej je bil škof v Vzhodnem Berlinu, nato pa je po padcu Berlinskega zidu postal nadškof obeh delov Berlina. Skromno je priznal, da je pomagal na miren način rušiti Berlinski zid. Kot vodilni cerkveni dostojanstvenik je imel velike odgovornosti v teh težkih političnih preobratih in bil je eden glavnih mirovnih pobudnikov za miroljubne protestne shode, ki so z molitvijo in brez prelivanja krvi pomagali podreti tudi fizične pregrade med obema Nemčijama. In tako pomembnega cerkvenega dostojanstvenika in borca za človekove pravice v najbolj krščanskem pomenu besede tudi v naši domovini nismo mogli spregledati. Z njim se je srečal tudi naš metropolit, dr. Franc Rode; predstavili so ga tudi na POP TV itd. Ugibali smo, da se je prav zaradi tega najbrž bolj utrudil kot pa spo-čil, a je bil zelo zadovoljen, in kot je sam pripomnil, tudi hvaležen, daje obiskal Slovenijo, ki jo je doslej poznal samo iz literature, medijev in od svojih slovenskih prijateljev in vernikov, ki -so mu jo opisovali z veliko nostalgijo in ljubeznijo. Obljubil je, da njegov prvi obisk, če bo le mogoče, prav gotovo ne bo zadnji. Župljani Srednje vasi v Bohinju so se mu prisrčno zahvalili za obisk in mu po maši izročili šopek planinskega cvetja ter sliko s cerkvico sv. Janeza Krstnika, ki jo je naslikala Minka Korošec. Povabili so ga, naj se še kdaj vrne mednje, pa četudi bi nekoč postal papež. Kardinal Strezinskv je bil še prav posebej vesel slike, kjer je upodobljen svetovno znano kulturni spomenik, cerkvica svetega Janeza, ki je tako čudovito vraščena v slikovito okolico ob izlivu Bohinjskega jezera v Savo Bohinjko. Dejal je, da je ta cerkvica najbolj prepoznaven znak ne samo bohinjskih naravnih in ar-hikekturnih lepot, pač pa tudi duhovne kulturne dediščine Bohinja. • Marija Cvetek GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Delavci AMZS so minuli konec tedna pomagali 41 gorenjskim voznikom. Od tega so v 31 primerih morali nevozna vozila odpeljati s cest z vlečnimi vozili, 10-krat pa je zadostovala pomoč njihovega mehanika. Na pomoč pa se odpeljali k trem gorenjskim voznikom, in sicer na Cres in v Prizno (Hrvaška) ter v Špi-tal v Avstriji. GASILCI Kranjski gasilci so na cesti l. maja zapirali vodo v stanovanju. Na telefonski centrali na Planini je požarna centrala alarmirala požar, vendar ga ni bilo. Potok Belca od Suhe do Britofa je bil moten. Vzroka za motnost niso našli, pa tudi pogina rib ni bilo. Na viaduktu Lešnica se je zgodila prometna nesreča z več poškodovanimi. Gasilci so rezali pločevino in opravili sanacijo nesreče. Na Jezerski cesti je zaradi počene cevi na pralnem stroju poplavilo stanovanje. Na Reševi cesti je v kleti stanovanjske hiše prišlo do izlitja kurilnega olja iz treh sodov, ki so jih prečrpali in odstranili. Na Kidričevi cesti se je iz neznanega vzroka vklopila javna sirena. Na cesti Visoko - Luže je ob cesti zagorelo dračje. ki so ga pogasili. Na Jahačevem prehodu je nekdo v cvetlični lonček odvrgel cigaretni ogorek, v šoto, ki se je vžgala. Jeseniški gasilci so opravili štirinajst spremstev tovornih vozil, ki so prevažala nevarno snov skozi predor Karavanke. Iz Jeklar ne 2 so jih trikrat zaprosili za hidravlično lestev zaradi del na višini. Za Acro-ni sov Jeklarni 2 opravili tudi črpanje vode. Iz ReCo Kranj so jim javili, da se je na Javor-niku - most čez Savo, zgodila prometna nesreča. Jeseniški gasilci so osvetljevali cesto, odklopili akumulatorja in očistili cestišče. Iz ZD so jih zaprosili za prevoz dijakinje, ki je imela poškodovano ključnico. Z reš. vozilom so jo prepeljali iz Javornika v Bolnišnico. Na cesti za žago na Rečici je prišlo do izlitja nafte. Posredovali so gasilci PGD Bled, ki so nafto posuli / vpojnimi sredstvi in sanirali okolico. Dobili pa so tudi klic, da pod Stražo gori. Ob prihodu so blejski gasilci ugotovili, da je domačin kuril travo, tako da intervencija ni bila potrebna. NOVOROJENČKI Od petka do danes smo Go-renci dobili 15 novih prebivalcev. Od tega v Kranju 12 in na Jesenicah 3. V Kranju se je tokrat rodilo 9 dečkov in 3 deklice. Najtežja je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 4.000 gramov, najlažji deček pa je tehtal 3.200 gramov. Na Jesenicah se je rodila ena deklica in dva dečka. 1.760 gramov je tehtal najlažji deček. Najtežji od vseh treh pa je bil deček s 3.900 grami. URGENCA V jeseniški bolnišnici so imeli na internem oddelku 54 urgentnih primerov, na kirurgiji 178, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 27 otrok. LOTO V 31. krogu, dne 5. avgusta so bile izžrebane naslednje številke: 2, 7, 11, 21, 30, 33 in dodatna 8. Izžrebana LOT-KO številka pa 289735. V 32. krogu je predviden sklad za SEDMICO 39 milijonov tolarjev, za dobitek LOTKO pa 29 milijonov tolarjev. Bodo Bohinjci zaprli vsa parkirišča? Prekipelo jim je zaradi številnih žgočih problemov, ki jih država ignorira. Župan je pripravljen celo odstopiti. Bohinjska Bistrica - V bohinjski občini se je v zadnjem času nakopičila vrsta težav, za rešitev katerih država po mnenju Bohinjcev ne najde pravega posluha. Potrpljenje je zdaj Bohinjcem pošlo in resno so zagrozili s protestno zaporo vseh parkirišč, če jim vlada ne bo prisluhnila. Vsa parkirišča naj bi zaprli že v nedeljo. Po mnenju župana Franca Kramarja jih država že celo obdobje od nastanka nove občine pri iskanju rešitev pomemb- ka, premajhne izumne zamu« nihal ke n >bstoia občine vlada Vogarin Sol na roKijuKi u o izpolnitve z cest v občini, zlasti nevarn končno resnev in dodelitev ho Ribiški družini Bohinj, vključ Bohinj v pripravo delovnega g i NP tci zaključek investicije no skupino. V nasprotnem prime nrotestno zaorli vsa narkirišča. v )kn-po-dnji •ese-ojni uoa- 'iim tne-igo-do- .artic Ciost Bohinja.. Ostali (jenih parkirišč in cest ne upor, Žut kater predi pano odno Ijenjs :i SKiicai i/ieu ivetniki odloč V. P. Pogum za zgled Tržič, 7. avgusta - Minulo nedeljo je minilo 60 let od tragediji.' pod Storžičem, ko je okupator ubil prvih osem partizanov na tržiških tleh. Le dan poprej so se pri Verbičevi koči zbrali borci kranjske in tržiške čete, ki so ustanovili Storžiški bataljon. Teh usodnih dogodkov so se spomnili na svečanosti, ki jo je na jubilejni dan organiziralo Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič. Slavnostni govornik mag. Borut Sajovic je poudaril pomen odločitve prednikov, ki so se upali upreti dosti močnejšemu sovražniku. Kot je dejal, je lahko njihov pogum /a zgled se ženo hvropo. Občinskim politikom je predlagal, naj po svo- gotovjjo pogoje /a i/obra/.evanje mladih ter urejenost krajev v občini opustijo pa naj poteze, s katerimi preusmerjajo po zornost javnosti na mani pomembne stvari Pokritiziral je tudi preimenovanje Paviljona \(>B v Ir/icu, ki je bilo po njegovi oceni povsem nepotrebno. Spomine na bitko pod Stor/icem ie obudil Karvi Kravcar, h se je uspel umakniti i/ som t/mkovega obroem, v drugi nad prostorom pred mrliškimi ve-i fazi pride na vrsto kostnica in v zadnji vhod e in tlakovanje. pokopališča ima Komunala izdelan projekt za arnih grobov, v vsakega lahko položijo po šest zgradili že 30 grobov. Koncept kranjskega po-Predvideva žarnega zidu, pač pa že omenjene trne grobove, ki ne zavzamejo veliko prostora, lu pokopališča je po ureditvenem načrtu že a raztros pepela, ki pa ga doslej še niso upora- Praznik občine je bil praznik mladih Na sobotni osrednji proslavi ob občinskem prazniku v Radovljici so imeli glavno besedo mladi celo osrednji govornik je bil namesto župana vrhunski športnik Iztok Čop. Radovljica - Osrednji prireditvi ob poletnem občinskem prazniku Radovljice sta bili preteklo soboto na Vodiški planini in na letnem kopališču. 60-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona in OF slovenskega naroda je bilo posvečeno tradicionalno srečanje pri Partizanskem domu na Vodiški planini. Plaketo je župan podelil Filipu Urhu. Veliko plaketo je prejel Plavalni klub Radovljica, prevzel jo je predsednik Jože Rebec. Avgustovski praznik občine, ki sicer praznuje dvakrat (5. avgusta in 11. decembra) se navezuje na ustanovitev Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 na Vodiški planini. Po besedah Pavla Žerovnika, pred- sednika Območnega odbora Zveze združenj borcev NOB Radovljica, je radovljiška občina edina na Gorenjskem, ki je ohranila občinski praznik, povezan s partizanstvom. Ob tej priložnosti so podelili srebrne plakete glavnega odbora ZZB Slovenije. Prejeli so jih praporščaka Prešernove brigade in 31. divizije ter oktet Lip Bled za ohranjanje domoljubne in partizanske pesmi. Osrednja občinska proslava pa je bila na letnem kopališču v Radovljici. Prireditev je bila, tako kot vsako leto, priložnost za podelitev občinskih priznanj ter knjižnih nagrad najboljšim učencem in dijakom v občini. Veliko plaketo Občine Radovljica je prejel Plavalni klub Radovljica, Pl.a' keto Občine Radovljica FiliP Urh, pečate občine Vladimir Černe, Martin Erklavec, Nataša Kejžar, Jože Rebec, Združenje veteranov vojne za Slovenijo, Območni odbor Radov-Ijica-Jesenice. Podelili so še medalje Občine Radovljica, ki s° jih prejeli Ciril Globočnik, Vil' Klanšek, Marjan Kunej, N*0 Legat, Slobodan JovanoviČ * Boban in Alojz Šuštaršič. • U. R, foto: Gorazd Kavč* Praznik žetve v Zirovskem vrhu Prikazali so žetev s srpi, žel je tudi župan občine Gorenja vas - Poljane, mlatev, oranje, setev repe, mlatev s cepci in ročno mlatilnico in še veliko drugih del, prikazanih na star način. Lucija Oblak je usposobila tudi šest najmlajših članov turističnega društva, ki so zapeli in odplesali venček narodnih. Za njimi pa je zaplesala še Folklorna skupina Sovodenj. Zatem so uprizorili skeč: "Oh, ta današnja mladina!". Skeč odraža tipično življenje družine z Žirovskega vrha, ki seje zbrala ob večerji. Pri mizi so trije rodovi, starejše pa moti obnašanje mladine. Predvsem odnos mladih do staršev in starih staršev, njihovo oblačenje in slen-govska govorica. Na koncu pa le ugotovijo, da vse to ni niti tako pomembno, važnejše je, odru mlatili kar štirje mlatil"1 naenkrat, kar je ena redkih vork pri nas, ki to še obvlada-Za njimi so mladi pokazal1, kako se dela z ročno mlatilnic0-Vrteli so jo tako hitro in ta^ bučno, da je za nekaj minu utihnila celo napovedoval^ Po mlatenju žita je prišlo na vf' sto čiščenje žita, prikazali sogj* kar na tri različne načine'- * "rejtami", z "vevnkom" "nežkami". Po očiščenju so žitjj spravili v ovčji meh in odpeti3 k mlinarju. Na stojnicah so se predstav^' kmetije z Žirovskega vrha- le prikazali so domačo obrt in 1FM bili. H. J Prireditev se je začela ob 13. uri z glasbo ljudskih godcev, prijavili so se uro pred začetkom, nastopil je lahko vsak, ki ima voljo, inštrument in posluh. Vsakega so tudi obdarili, letos so godci dobili male lesene srpe s klasi in hlebček kruha. Ob približno 15. uri seje začel kulturni program, ki ga je odprl mlad ansambel Zala (ime ima po tukajšnjih gozdovih), v sestavi Lucije Oblak, Jerneja Andreuzzija in Romana Kavčiča. Sestavili so pesem V Zali nam je vsem lepo, ki govori o Zirovskem vrhu in divjem petelinu, ki je tudi simbol Turističnega društva Žirovski vrh. da so pridni in da se znajdejo v življenju. Potem se je začela žetev, oranje s konji in žetev repe. Pri sejanju repe je navada, ki so se je držali tudi letos, da kadar se ob setvi dobro laže bolj bo repa debela. Z lanskim pridelkom je bil gospodar zelo zadovoljen, za letos pa je prosil za še več laži. Na njivo k žetvi so žanjice in žanjce na vozu pospremili harmonikar, vriskač in brusilec srpov, vsi pa so prejeli tudi malico: ajdove žgance in suho, kuhano sadje. Po žetvi, ki se je je udeležil tudi župan občine Gorenja vas -Poljane Jože Bogataj, so na ponujali domače dobrote, jih obiskovalci radi pos*u ^ Po kulturnem programu J ^ ples igral ansambel Mlaoi „ lenjci. Na odru je bil od $0 tudi snop rži, obiskovalci P 0, ugotavljali koliko lasov je v ^ pu. Progam je povezovala -Pivk - Avsec. načr-V turističnem društvu^ tujejo Praznik žetve 200-fj. flC. vsako leto bodo predstav^, kaj novega. Kot nam je P .jtvi la Tončka Oblak, na fxx \c& skrbi za program, bodo $ nje leto, ob jubilejnem F ^ prazniku žetve, Prekn „' eataJ> nato streho. • Boštjan V"* foto: Gorazd Kavčič --•»-Iv, ai^uiia *____m_m__---— Igrišče, delavni gasilci in priznanja Igrišče na Homu je odprl župan občine Bled mag. Boris Malej (drugi) s predsednikom gradbenega odbora Andrejem Klinarjem (desno). Na slavnostni seji so podelili priznanja. Zasip, 7. avgusta - Potem ko So v Zasipu pri Bledu spomladi dobili novo dvorano v prenovljenem domu, so minuli konec tedna s prireditvami in odprtjem športnega igrišča na Homu Proslavili krajevni praznik, omači gasilci pa so z med- društveno gasilsko vajo proslavi 95-letnico in srečanje z gasilci iz Loga pod Mangartom. Gasilci z Gorenjskega, predvsem iz Gasilske zveze Bled-Bohinj, so jim izročili zbrane Prostovoljne prispevke. Y Zasipu imajo krajevni praz-^ysako leto 5. avgusta. Spo-Saj° Se dogodkov iz leta rVqi' ko so mladi domačini, rranc Primožič, Anton Trse-glav in Janez Ambrožič izvedli sabotažno akcijo in minirali ce-!°vod pri hidroelektrarni v nSkovci. Miniranje je bilo ena Pfvih vojaško sabotažnih akcij v tem delu Gorenjske. Praznovanje so začeli že v pe-tek z meddruštveno gasilsko j^ajo in slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti. Gasilci so l°krat predstavili veliko, 35 metrov dolgo reševalno lestev, j*a slavnostni seji, ko sta v kultnem programu nastopila ok-tet Lip Bled in skupina Strune z g0sti, so ugodno ocenili Letaš-^e Pridobitve v kraju in dosež-Ke Posameznih društev. Pred- sednik krajevne skupnosti Ciril Kraigher in župan občine Bled mag. Boris Malej pa sta podelila priznanja gradbenima odboroma in gasilcem ob 95-letnici ter domačinom za lepo urejene nove in starejše domove z okolico. Velik, predvsem praznično športni dogodek v soboto je bilo potem svečano odprtje igrišča na Homu, ki so ga pridobili z odkupom zemljišča od Agrarne skupnosti. Urejeno igrišče na Homu pa zdaj pomeni začetek bodočega športnega parka in centra za športnike. V Zasipu, kot je poudaril predsednik KS Ciril Kraigher, pa se že zdaj lahko pohvalijo z imeni vrhunskih športnikov kot so Špela Pretnar, Borut Erjavec, Matjaž Pristavec in številni drugi. Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku pa so v krajevni skupnosti pripravljali skupaj z Gasilsko zvezo Bled-Bohinj. Tako je bila osrednja prireditev v nedeljo na Homu, kjer so se na svečanem srečanju ob godbi Gorje srečali gasilci iz Gasilske zveze Bled-Bohinj, ki je tokrat po štirih letih delovanja dobila tudi svoj prapor. Na praznovanje so povabili tudi gasilce iz Loga pod Mangartom, domače društvo iz Zasipa pa je bilo v akciji Nedeljskega proglašeno 96 let Ane Gartner Ob prazniku sta jo obiskala in obdarila tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj in predstavnica Rdečega križa Marija Kos. Jarčje brdo - Ana Gartner nam je zaupala, da je najrajši sama in piše, včasih gre še ven, okoli hiše, ali pa jo peljejo na izlet z avtom. Za zdravila ji ni mar. Zdrava hrana in bister um je ključ do visoke starosti, pravi. Zdrava je, vidi še kar dobro, tudi plete brez očal. V življenju je morala marsikaj pretrpeti in veliko, veliko delati, predvsem ko ji je umrl mož. Na Jarčje brdo je prišla leta 1928, čeprav je imela kmetijo obljubljeno že doma, v osmih letih pa je rodila tri fante in tri punce. Ana Gartner seje, kot najmlajša med 13 otroki, rodila pri "Delobrdarju" v Sv. Lenartu. V šolo je hodila še v Avstro-Ogrski, kjer ni bilo preveč hudo, več so se igrali kot naučili. Devet let je imela, ko se je začela 1. svetovna vojna, v katero so šli tudi štirje brati, eden se ni vrnil. Poročila se je pri štiriindvajsetih s postavnim in družabnim Mežnarjem z Jarčjega brda. Vedno je uživala v delu, ob nedeljah pa sta z možem zelo rada brala, učila sta se tudi nemščine. Imela je šest otrok, ki so že zelo mladi radi delali. Igrač namreč ni bilo, zato so se igrali kar razna domača opravila. Z 2. svetovno vojno so prišli hudi časi - tako med vojno kot po vojni. Mož ji je umrl aprila 1945, ko niti še ni bilo konec vojne. Ni bila niti 40 let stara, otroci pa so imeli od sedem do 15 let. Štala je bila prazna, gozda niso imeli, njive so bile puste. Niti žita za sejati niso imeli. Pri delu sta pomagala Anin brat Tone in svak Peter. Najstarejši sin Janez je šel v šolo v Ljubljano. Po trdem delu je kmetijo spet postavila na noge. Tudi fantje so trdo garali, tako da so zaslužili še kak dodaten dinar. Prav vsi otroci so si pridobili izobrazbo. Na domačiji je ostal sin Milan, s prihodom snahe na domačijo pa ni bila zadovoljna. Umaknila se je na svoje in živela svoje življenje. Sin Milan je pred leti umrl, žal brez potomcev, Ana Gartner pa se je preselila k hčeri Tilki Gartner, poleti živi v njenem vikendu v Jarčnem brdu, pozimi pa v Škofji Loki. Gorenjski gasilci so zbrali blizu 700.000 tolarjev za PGD Log pod Mangartom. za najboljše društvo. Tovarišem iz Loga pod Mangartom so na svečanosti izročili denar, ki so ga gasilci Zasipa in okoliških društev na območju Gasilske zveze Bled-Bohinj in Gorenjske zbrali v akcijah za pomoč gasilcem v Logu pod Mangartom. Ček kot potrdilo o zbranem denarju na Gorenjskem je predsedniku gasilskega društva iz Loga pod Mangartom izročil župan občine Bled mag. Boris Malej. Gasilsko obletnico in dogodek ter krajevni praznik so na Homu sklenili z veselim srečanjem z ansamblom Gamsi. Župan občine Bled mag. Boris Malej je podelil priznanja in članom gradbenega odbora za obnovo doma s predsednikom Darkom Mlakarjem, članom gradbenega odbora za izgradnjo športnega igrišča na Homu s predsednikom Andrejem Klinarjem in PGD Zasip s predsednikom Andrejem Lukancem ob 95-letnici društva. Priznanja za urejene nove in starejše domačije je podelil predsednik KS Ciril Kraigher. Dobili so jih Ana Černigoj, Jože Janša, Tatjana Koren, Francka Čelik, Alenka Korošec-Humar, Milka Janša, Stanka Ogrin, Marija Popovič, Hilda Cepič, Kristina Kolman in Angelca Kokalj. • A. Žalar Piknik v spomin na velika rojaka Lovci in ribiči bodo ob 160-letnici rojstva ribiča in slikarja SSRb rojstva lovca in pisatelja dr. Ivana Tavčarja v nedeljo, 19. avgusta ob 12 ur. na Visokem ob Tavčarjevem kmečkem dvorcu pripravili piknik. j^Jane - |vana Franketa, po besedah »lev * Demšarja, gospodarja ribiške druži-slik ko' nit> Poljanci ne poznajo. Bil je kovi"' konzervator in predvsem ribič razifr Va,ec. Je tisti, kije začel pisati zgodovino slov, Prvi "enskega ribištva, že leta 1888 je izdelal *>o|p°i?nutek »biškega zakona, enega naj-ls,h v takratni Avstro-Ogrski in Evropi Ha n- Zakon ie izšeI l6> av8usta 1888' pis"Jegovi podlagi pa je izšel tudi prvi pred- loVo° naJmanJših lovnih merah in obveznih .^Pustih za nekatere vrste rib. V Franke je bil pionir na področju ri-m|pstva- Ni bil edini Slovenec, ki je raz-8ani .° Poribljanju, čuvanju drstišč, pre-žasluU °nesnaževalcev. Za vse njegove *a SlgC na podrocJu ribištva je Ribiška zve-Pri 'OVen'Je po njem imenovala najvišja ali or a' ki Jih Podeljuje posameznikom Ob fanizaciJam v sladkovodnem ribištvu. *ine priložnosti so ribiči iz Lovske dru-Qp 0poz°rili na vse redkejše čiste reke. nje /arJajo predvsem na pretirano gnoje-let0 met°v z gnojnicami, celo večkrat na fcvr0lya[ Se 11100110 pozna v vodotokih. V ne J" .krnetje spoštujejo standarde količi-^čnei? na kvadratni meter. Sicer pa fi-toe§nru °nasneževanja ni več toliko kot v ktnih Jetm' Predvsem po zaslugi vsako-ociščevalnih akcijah. Ivana Tavčarja so v Poljanah že davno vzeli za svojega. Rodil seje pred 150 leti v Poljanah na domačiji Pri Kosmu. Šolal se je na gimnaziji v Ljubljani in Novem mestu, na Dunaju pa je dokončal študij prava. Bil je odvetniški pripravnik v Kranju in Ljubljani, tam je imel tudi samostojno odvetniško pisarno. Veliko se je ukvarjal s politiko, bil je deželni in državni poslanec in dolgoletni ljubljanski župan. Za vedno se je zapisal v sam vrh slovenske literarne zgodovine z Visoško kroniko. Cvetjem v jeseni, z zbirko Med gorami, V Zali in drugimi. Lovska družina Poljane je Ivana Tavčarja vzela za svojega. V svojem domu imajo tudi nekaj njegovih osebnih predmetov, ki spominjajo na Tavčarjev lov in po-hodniško opremo. Predsednik Lovske družine Poljane je spregovoril tudi o nekaterih problemih lovcev. Predvsem imajo vedno več težav z lastniki zemljišč, ki jih ne pustijo blizu. Vse večjo vlogo pa imajo v vlogi okoljevarstve-nikov, vsako leto pripravijo očiščevalne akcije, tako so med prvomajskimi prazniki iz bližnjega črnega odlagališča odstranili kar 110 rabljenih avtomobilskih pnevmatik. Z omembo tega želijo vplivati tudi na vest posameznikov, ki odpadke pustijo na črnih odlagališčih. • B.B. foto: Gorazd Kavčič Ana Gartner je veliko pisala. Začela je že leta 1965, in sicer v rubriko Kmečkega glasa "Vem, da ne boste objavili". Vse kar je poslala, so objavili, tako daje dobila korajžo. Tako je začela pisati knjigo "Mežnarjeva kmetija", ki je leta 1975 tudi izšla, čez tri leta pa še drugi del. Napisala je še kroniko rodbine Tavčar in kroniko rodbine Gartner. Sedaj ima v rokopisu še svoj življenjepis, to pa je že skoraj 100-letna kronika. • Boštjan Bogataj Od Kokrice do Mlake po varnejši cesti Kranj, 7. avgusta - Na podlagi odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo regionalne ceste Tržič Kokrica, ki ga je za odsek od Mlake do Kokrice svet Mestne občine Kranj sprejel konec lanskega septembra, je bil izdelan lokacijski načrt, ministrstvo za promet pa se je kot investitor rekonstrukcije odseka s sedemnajstimi lastniki dogovorilo o pogojih za odkup delov njihovih zemljišč, potrebnih za gradnjo širše, varnejše ceste, ter naročilo sodne cenitve. Kupoprodajne pogodbe z lastniki je sklenila direkcija RS za ceste. Mestna občina Kranj, ki je sofinancerka rekonstrukcije, bo nosila stroške gradnje pločnikov, torej je dolžna odkupiti tudi zemljišča zanje in lastnikom povrniti odškodnino za odstranjene žive meje, sadno drevje, grmičevje, uničen asfalt in tlake na dvoriščih, odstranjene ograje, betonske jaške kot tudi poskrbeti za predelavo vhodov in uvozov k posameznim hišam ob novi cesti. Tako je mestni svet že lanskega decembra sprejel petinštirideset sklepov, s katerimi je občina od lastnikov zemljišč odkupila po nekaj kvadratnih metrov ter jih brezplačno odstopila ministrstvu za promet. Na zadnji seji konec junija so mestni svetniki sprejeli še sedemnajst podobnih sklepov, za prvo popočitniško sejo konec tega meseca pa bo župan predlagal še nekaj odkupov. Kot pri vseh graditeljskih načrtih se tudi pri pridobivanju zemljišč za gradnjo državne ceste od Kokrice do Mlake na žalost pojavljajo težave, saj vsi lastniki ob cesti svojih zemljišč nočejo odstopati. V upravi Mestne občine Kranj pričakujejo, da bodo vendarle dosegli dogovor, sprejemljiv za obe strani, in da se bo gradnja dolga leta med domačini težko pričakovane varnejše ceste, ki je že terjala smrtne žrtve, lahko čim prej začela. Začetek je (bil) namreč predviden že za letos. • H. J. KULTURA ureja: Igor Kavčič Foto klub Anton Ažbe Škofja Loka PRIJETEN VEČER OB DIAPOZITIVIH Škofja Loka - Pretekli četrtek je Foto klub Anton Ažbe iz Škofje Loke pripravil drugo projekcijo izbranih barvnih diapozitivov četrtega mednarodnega FIAP natečaja Loka international colour salon v hotelu Transturist v Škofji Loki. Naslovna tema natečaja je bila Lumen oziroma Luč, druga je bila Prosto. Sodelovalo je 190 avtorjev iz 27 držav s 1223 deli. Za predstavitev je žirija, v sestavi: Vinko Skale, Slovenija, Franz Matzner, Avstrija, in Jose C. Fernandez de Andrade, Portugalska, izbrala 210 diapozitivov, samo ocenjevanje je trajalo kar 3 tedne. Prva projekcija je bila na kresni večer, 23. junija 2001, na Škofjeloškem gradu, ob praznovanju desete obletnice samostojnosti Slovenije in škofjeloškem občinskem prazniku. Kot nam je povedal Boštjan Pleško, predsednik Foto kluba Anton Ažbe, so se za drugo projekcijo izbranih diapozitivov odločili zaradi dobrega odziva publike ter, da bi v drugo mirneje pogledali rezultate natečaja. V klubu trenutno čakajo na oceno mednarodne fotografske organizacije, nato pa se bodo odločili za nov natečaj, ki bo predvidoma naslednje leto. "Največja težava v delovanju kluba je," je nadaljeval Boštjan Pleško, "kako privabiti mlade k sodelovanju, saj ne kažejo veliko zanimanja, prav tako ni veliko ljudi, ki bi to delo opravljali prostovoljno, ljubiteljsko. V klubu imamo 50 članov. Veseli pa smo, ker nam pri delu pomaga župan Igor Draksler." Vodja projekta Lumen - Luč Marjan Gantarje povedal: "Letos smo prvič objavili natečaj Luč, kar je povezano s prvim letom v novem tisočletju in s solisticijem - zato smo prvo predstavitev imeli 23. junija. Doslej takšne predstavitve še nismo zasledili, zato smo k sodelovanju povabili fotografe z celega sveta. Poudariti moram, da je že za nastanek fotografije ali diapozitiva potrebna luč, pri predstavitvi ustvarjenega dela pa še toliko bolj. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem donatorjem, posebno županu Občine Škofja Loka, ki je bil istočasno predsednik častnega odbora." • B.B., foto; G.K. Gostovanje Prešernovega gledališča ŽUPANOVA MICKA V LATINSKI AMERIKI Kranj - Oktobra se bo med slovenska gledališča, ki v zadnjih letih osvajajo področje Latinske Amerike, uvrstilo še Prešernovo gledališče iz Kranja. Organizatorji kar dveh tamkajšnjih festivalov so njihovo Županovo Micko Antona Tomaža Linharta v režiji Vita Ta u terja uvrstili v svoj letošnji program. Prešernovo gledališče bo predstavo sredi oktobra najprej dvakrat odigralo v Venezueli na 26. mednarodnem gledališkem festivalu v mestu Barcelona, potem pa jo bo v prestolnici Dominikanske republike na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Santo Domingu dvakrat odigralo še pred tamkajšnjo publiko. Na gledališkem festivalu v venezuelski Barceloni se je leta 1995 iz Slovenije s Sapramiško že predstavilo Lutkovno gledališče iz Ljubljane, Prešernovo gledališče pa je prvo, ki slovenskemu gledališču odpira vrata tudi v Dominikansko republiko. Na tem festivalu so doslej predstavljali le gledališča špansko govorečih držav, letos pa so medse povabili še predstave iz drugih držav sveta. Premiera Županove Micke je bila v Kranju aprila letos, gledališče pa je z njo gostovalo na Primorskem poletnem festivalu in na festivalu Lent v Mariboru. • Marko Jenšterle V nedeljo se začenja 19. Festival Radovljica MOJSTRI STARE GLASBE SPET V RADOVLJICI Radovljica - Prihodnjo nedeljo bo Linhartov trg spet zaživel v vsem svojem sijaju - in brez avtomobilov, veselo dodaja Marija Kolar, predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica. 12. avgusta se namreč začenja že 19. Festival Radovljica, v okviru katerega bodo na desetih koncertih nastopili vrhunski mojstri stare glasbe iz Italije, Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije, Belgije in Slovenije. Festival se tradicionalno začenja s sprehodom v srednji vek: že dopoldan bodo na Linhartovem trgu postavili stojnice z izdelki domače obrti in pripravili različne prireditve v okviru Venerine poti, Trobilni kvartet Gallus pa bo s skladbo FestRad zvečer tudi uradno napovedal začetek festivala stare glasbe, ki ga bo Radovljica - letos že de-vetnajstič po vrsti - gostila med 12. in 25. avgustom. "V organizacijskem smislu se držimo starih načel, ker smo prostorsko vezani na graščinsko avlo. Zato tudi ostajamo v okviru komornih zasedb. Imamo pa seveda že načrte za jubilejno, davajseto leto našega festivala, ko pripravljamo kar nekaj novosti," je teden dni pred začetkom festivala povedala Marija Kolar, predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe, ki zadnjih šest let skrbi za organizacijo festivala. Na zadnjem občnem zboru se je Društvo ljubiteljev stare glasbe odločilo, da medse sprejme častne člane: bivšega župana Vladimirja Černeza, župana Janka Sebastjana Stuška, akademika profesorja Uroša Kreka, dr. Cene ta Avguština in seveda nepogrešljivega Egija Gašperš iča. Med starim in sodobnim Program še vedno, tako kot v zadnjih nekaj letih, temelji na povezavi stare in nove glasbe na starih instrumentih. "To je naša stalna usmeritev, odkar je umetniško vodstvo festivala prevzela Tjaša Krajne, in mislim, da jo bomo v prihodnje še bolj poudarili. Zdi se nam namreč prav, da se na starih glasbilih izvajajo tudi skladbe, ki so napisane v našem času," pravi Ko-larjeva. Festival tako začenja koncert, ki nosi naslov Skozi večplastnost čustvenega sveta. Belgijska skupina The VVondrous Machi-ne in tenorist Guy de Mey bodo Marija Kolar, predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe. izvedli posebej za to priložnost izdelan spored duhovne in posvetne glasbe, od zgodnjerene-sančnih flamskih kantikul, mo-tetov, kantat in madrigalov do instrumentalnih del mojstrov 17. stoletja, oplemenitili pa ga bosta vznemirljivi novi skladbi za glas in zgodovinska glasbila, so v lično programsko knjižico zapisali organizatorji. Sledil bo koncert britanske skupine En-semble Charivari Agreable (Svežina elizabetanske glasbe), Nizozemcev Egidius Quartet s falvtistko Saskio Coolen (Venerina tožba) ter italijanske skupine Cantica Svmphonia (Čar renesančne polifonije). V nadaljevanju festivala se bodo predstavili The Palladian Ensemble in kontratenorist Robin Blaže iz Velike Britanije (naslov koncerta je Slajše kot vrtnice) in nizozemski The Amsterdam tiaro que Trio (italijanski Virtuozni stil je naslov koncerta). cem. Nastopili bodo Komorni zbor Slovenicum pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela in Schola cantorum cantate domino, skupina dvanajstih pevcev, ki jih vodi profesor Tone Potočnik. Na koncertu bo prvič izvedena skladba zgodnjebaročne-ga skladatelja Gabriella Platziu-sa. "Prvič pa bo izvedena tudi skladba, ki jo je prav za naš festival napisal skaldatelj Damijan Močnik. Slišali bomo tudi skladbo našega cenjenega prijatelja, pokojnega Primoža Ramovša in tudi delo prof. Uroša Kreka, našega starega znanca, katerega skladbe večkrat vključujemo v naš program." Seveda pa bo eden osrednjih dogodkov letošnjega festivala prav gotovo koncert nizozemskega čembalista Gustava Leonhardta, ki je že več kot petdeset let eden najbolj cenjenih specialistov za staro glasbo. Prireditev bosta zaključila koncert nemškega ansambla Camerata Koeln (Preobrazba ideje) in italijanskega Concerto Palatino (Vitezi cinka). Glasbeniki še vedno radi prihajajo v Radovljico Glasbeniki tradicionalno radi prihajajo v Radovljico, je zadovoljna Kolarjeva. "Ogromno takšnih je, ki v Radovljico z ve; seljem prihajajo prav zaradi njene intimnosti in pristnega občinstva. Mnogi se vračajo, v različnih zasedbah seveda, saj je po svetu pač tako, da najbolj; ši glasbeniki sodelujejo v vec skupinah. In organizatorji seveda želimo, da se glasbenikitu tudi srečujejo, izmenjujejo mnenja, se poslušajo in uživajo v skupnih srečanjih. Med seboj se zato dobro poznajo in drug drugemu Radovljico radi pripa ročijo." • Marjana Ahačfc Glasbeno poletje v Bohinju Slovenski izvajalci v radovljiški cekvi Morda velja med številnimi izvrstnimi koncerti posebej opozoriti na tistega, ki bo v ponedeljek, 20. avgusta, v radovljiški cerkvi. Pod naslovom Duhovna polifonija na Slovenskem bo posvečen slovenskim izvajal- Vsi koncerti se začenjajo ob 20. uri. Z izjemo tistega, ki bo v cerkvi, bodo v radovljiški graščini. Cena vstopnic za posamezni koncert je 2.500 ali 1.800 tolarjev oziroma 1.200 za študente in upokojence, v predprodaji jih je mogoče kupiti v pisarni Turističnega društva Radovljica. MATE BEKAVAC IN GODALNI KVARTET JIJILLIARD Bohinj - V okviru Glasbenega poletja v Bohinju bo v četrtek $ 20.30 uri v cerkvi Svetega Martina v Srednji vasi nastopi' klarinetist Mate Bekavac z godalnim kvartetom Juilliard 2000 iz New Yorka. ^ Mate Bekavac je z odliko diplomiral na visoki šoli za S^aS^°^c Gradcu, na visoki šoli za glasbo Mozarteum v Salzburgu paJe pri devetnajstih končal študij in si pridobil naziv magister urn nosti. Ob koncu študija je od avstrijskega ministra za znanos umetnost prejel nagrado za posebne umetniške dosežke.^ 1994 so ga razglasili za umetnika leta, prejel pa je tudi nagrade številnih mednarodnih tekmovanjih. V zadnjih letih se je izp° "j njeval v New Yorku in Parizu, kot solist je nastopal s števiin slovenskimi in tujimi zasedbami. a\. Godalni kvartet Juilliard 2000 iz New Yorka pa je odlična narodna zasedba štirih priznanih mladih glasbenic, ki so študi^,^ ^X\DC c^festival (Radovljica 200/ The British Council Nedelja, 12. 08. 2001 ob 20.00, radovljiška graščina GUY DE MEY, tenor in ansambel THE VVONDROUS MACHINE, (Belgija) Torek, 14. 08. 2001 ob 20.00, radovljiška graščina ENSEMBLE CHARIVARI AGRĆABLE, (Velika Britanija) Prcdprodaja vstopnic: Turistično društvo Radovljica, tet., faks: 04/5315-300 Prireditelj: DLSGR, Linhartov trg 1, SI - 4240 Radovljica, tel., faks: 04/5312-291 Razstava likovnih del KOLONIJA VRATA 2001 Mojstrana - Prejšnji petek so v prostorih Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani odprli razstavo likovnih del udeležencev 22. planinske slikarske kolonije Vrata 2001. Razstavljajo Janez Ambrožič, Danica Bern Gala, Feliks Frue-hauf, Evgen Guštin, Ervvin Koller, Vesna Sanja Koser, Mojca Kovač, Mihaela Krasnik, Stanko Makuc, Slava Mlakar, Ana Mlekuž Višnar, Janez Mo-horič, Polde Oblak, Rudi Re-ichman, Draga Soklič, Ljubo Soklič, Vida Soklič, Emil Skrbeč, Alojz Štirn, Horst Tschachler, Jože Vogelnik in Marjeta Žohar. Razstava bo na ogled do konca meseca vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 17. ure. • U. P. pri slovitih pedagogih v Evropi in ZDA in so nagrajenke števi prestižnih glasbenih tekmovanj. Solistično in v družbi zn*n . y6. mornih glasbenikov so sodelovale z nekaterimi najvidnejšim' tovnimi dirigenti v Evropi, ZDA in na Japonskem. • U- P* _Poletni otroški festival Kiselfest 2001___^ RDEČA KAPICA KOT LUTKA Kranj - V okviru poletnega otroškega festivala Kiselfest bo četrtek ob 18. uri na vrtu gradu Khislstein Lutkovno gleda Kranj pripravilo lutkovno igrico Boštjana Severja Rdečaj^ap^. Boštjan Sever je eden izmed P ^ ližno pol ducata lutkarjev s sta. ------------..^etnika P? kan u C idil... javnost Lutkovnega gleda som samostojnega um nas. Do prvega stika z lu^ain a prišel že v otroštvu v ateljeju.C ^ Severja. Leta 1991 je obudi t javnost Lutkovnega gleda Kranj, leta 1993 pa je bil rneo tanovitelji Gledališča lutk Ko^, Trnovem. Med opaznejšim1 P y0 stavami velja omeniti anim ^ lutk v filmu Marka Derganca^^j glej in sodelovanje v arnbien postavitvi Povodnega moža. u ^ pa tudi v skupini za celostno % nost Gruppo Ultra, ki se ukv^ multimedijskimi odrskimi stv a. mi za odrasle. Tokrat se bo i p„ stavil z Rdečo kapico, prip^^o tudi že novo samostojno m uprizoritev za otroke. • LJ' POZOR! lije poteka festival? Za pravilni odgovor pokličite Gorenjski glas, čaka vas nagrada. Torek, 7. avgusta 2001 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Prva izguba v zgodovini kranjske Oljarice Izgubo, ki je posledica finančnih poslov, bodo pokrili v zakonskem roku petih let. Ob koncu letošnjega leta bodo odprli nov obrat za predelavo krompirja in gomoljaste zelenjave. ntof - Delničarji Oljarice Kranj so na skupščini ob koncu julija sprejeli vse predlagane sklepe, med drugim tudi sklep, da °if0 . mmJ°nov tolarjev lanske izgube pokrili v zakonskem °ku petih let. Kdaj bo ta možnost, je težko napovedati, je dejal predsednik uprave Božo Dolenc, ki je vodenje Oljarice pre-• zel Junija lani, po razkritju finančnih poslov, v katerih je podjetje izgubilo veliko denarja. "Vsekakor! 185 milijonov tolarjev izgube, ki jo bo treba pokriti, ni majhen znesek, še posebej, če upoštevamo, da je dodana vrednost pri olju dokaj majhna. Medtem ko cena surovega olja na svetovnem trgu narašča, se cene olja doma znižujejo in so letos povprečno za 17 odstotkov nižje kot lani." Kako Oljarica posluje letos? "Če ne upoštevamo lanske izgube, podjetje tekoče posluje z dobičkom, ki pa je precej manjši kot v prejšnjih letih. Poslovanje in perspektive za naprej pa bomo izboljšali z dodatnimi naložbami." Nova vlaganja... Kaj imate v mislih? "V podjetju vlagamo 1,2 milijona mark v nov obrat, v katerem bomo pripravljali kuhan, vakuumsko sveže pakiran krompir in gomoljasto zelenjavo brez uporabe konzervansov in v skladu s sodobnimi trendi v prehrani, ki namesto zmrznjene dajejo prednost kuhani hrani. Načrtujemo, da bomo obrat, ki bo prvi tovrstni v Sloveniji in tretji v Evropi, odprli ob koncu letošnjega novembra ali v začetku decembra. Na začetku bomo tako pripravljen krompir in zelenjavo ponudili gostincem, potlej pa tudi za široko porabo. Obstojnost kuhanega, vakuumsko pakiranega krompirja je velika: pri sobni temperaturi zdrži do treh mesecev, po odprtju embalaže pa je v hladilniku obstojen še štiri dni." Se torej Oljarica od olja usmerja še k drugim prehranskim izdelkom? "Domača proizvodnja je vse manj zaščitena in vse bolj izpostavljena tuji konkurenci, ki nam je v letu in pol pri olju prevzela 30 odstotkov tržnega deleža. V takšnih razmerah je nujno, da se čim bolje pripravimo za vstop na skupni trg Evropske unije in se usmerimo tudi v proizvodnjo izdelkov, ki jih na slo- venskem trgu še ni. Samo z oljem bo v prihodnje zelo težko preživeti. Globalizacija je ob vsem dobrem lahko tudi zelo negativna, če se podjetja na to pravočasno ne pripravijo, se ne povežejo in si ne najdejo strateškega partnerja doma ali v tujini." Ali to pomeni, da razmišljate tudi o kapitalskem povezovanju? "Kot je znano, smo se v Oljarici že pogovarjali z Geo iz Slovenske Bistrice o povezovanju, vendar do tega iz določenih razlogov ni prišlo. Nesmiselno je, da bi hiteli ali se celo silili v to, ampak je bolje počakati na primeren čas. Če bi se podjetji združili in se povezali s strateškim partnerjem, ki bi ohranil proizvodnjo in delovna mesta, zdravje, sem v tuji reviji prebral, da povzročajo alergijo. Koliko je v tem resnice, ne vem, znano pa je, da v Evropi že posebej označujejo prehranske izdelke iz gensko nespremenjenih surovin." Boste surovino za novi obrat kupovali doma? "Najprej jo bomo poskušali poiskati na Gorenjskem in le v primeru, da tu ne bomo dobili zadostnih količin in primerne kakovosti, bomo posegli na ostala območja ali jo celo uvozili. Vse je odvisno od možnosti pridelovalcev in tržnih pogojev. O namenski pridelavi krompirja dveh izbranih sort smo se že dogovarjali z zadrugami, ponekod so ga letos tudi že posadili posebej za potrebe Oljarice. Predsednik uprave Božo Dolenc Izguba ne izvira iz proizvodne, ampak iz "operacij" na finančnem področju... "Ta izguba, ki je sploh prva v zgodovini Oljarice, izhaja iz milijonov tolarjev terjatev do podjetja Fistrade iz Spodnje ldriJe, ki se je ukvarjalo s trgo-^nJem z devizami, in iz poroda Podjetju La Frutta iz Ljub-yane v znesku 850 tisoč dolarjev, danega na podlagi bančnib Priporočil, da je to dobro podaje. Nekateri delavci so pri tern prekoračili pooblastila, uPrava je bila zavedena. Ce se to ne bi zgodilo, bi podjetje lam lnielo od 100 do 120 milijonov tolarjev dobička." Kakšne so možnosti, da bi 9'jarica še dobila poplačane terjatve? "Malenkost bomo verjetno J°bili nazaj, vprašanje pa je, kdaj in kako. Podjetje Fistrade J.e v stečajnem postopku, ki ga Je lani predlagala Oljarica: La fTutta je bila najprej v postop-£u Prisilne poravnave, pred Kratkim pa je sodišče tudi zanj Uvedlo stečajni postopek." »o to vplivalo tudi na poslovale podjetja v prihodnjih letih? Iz proizvodnje v Oljarici bi bila to veliko boljša rešitev kot to, da bi nas pokupili tujci, zaprli obe tovarni in v Sloveniji razširili prodajo svojih olj." Tuja konkurenca je vse hujša, to je čutiti tudi na prodajnih policah... "Na slovenskem trguje 18 vrst tujih olj, med njimi tudi takšna s slabšo kakovostjo, narejena iz gensko spremenjenih surovin in z nižjo, dumpinško ceno. Razlika v ceni je do 10-odstotna, to pa marsikaterega kupca že prepriča, da poseže po tujem olju. Medtem ko zdravniki zatrjujejo, da olja iz gensko spremenjenih surovin niso škodljiva za Načrtujemo, da ga bomo prvo leto predelali le par tisoč ton, ob polnem zagonu proizvodnje in tržni uveljavitvi pa par deset tisoč ton." Kaj pa surovine za olja? "Vse so iz uvoza, pripravljamo pa se na to, da bi jo vsaj del dobili tudi doma. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že uvedlo državne podpore za pridelovanje oljne ogrščice, zdaj moramo o tem prepričati še kmete in kombinate. Po podatkih Evropske unije bi jo pri nas lahko pridelovali na 16 tisoč hektarjih." • C. Zaplotnik Priprta vrata za državljane BiH Kr Jožko Čuk opozarja, da je vlada priprla vrata za državljane Bosne in Hercegovine, zato ji je napisal odprto pismo. Vensk \ C-Uk ^e minul' cetrtek poslal slo-Zarja' j .' odprto pismo, s katerim opo-nja a v J.e Poslabšala pogoje za potova-Sl0VeJ^.av,Janov Bosne in Hercegovine v gosn0(JJO' ^ar utegne zavreti poglabljanje tna arskega sodelovanja med država- Q zbornico Slovenije so po-°Poz0 P.artnerji iz Bosne in Hercegovine let0s sn • da iC slovenska vlada 26. julija nJa drž r6'8, SkleP ° olajšavah za potova-^oni" JDn°V Bosne in Hercegovine, Ma-Pu°likrT Ponudbe, na njihovi podlagi pa bo nato izbran ožji krog vlagateljev. Končnega strateškega vlagatelja bodo izbrali na podlagi več meril, med najpomembnejša sodijo pogoji nakupa delnic (zlasti ponujena cena) in razvojni program za NKBM. Uprava NKBM denimo "navija" za belgijski KBC, ki ima podobno pokojninsko-bančno sestavo. Delničarji Dolenjske banke so na seji skupščine izglasovali pripojitev k NLB. Če bi prej videli rezultate polletnega poslovanja, bi si morda premislili. Dobiček Dolenjske banke pred obdavčitvijo je v prvem polletju namreč znašal toliko kot lani v vsem letu. Bilančna vsota banke je v prvem polletju zrasla za 7,9 odstotka, kar ni ravno dosti, dobiček banke pred obdavčitvijo pa je v prvem polletju letos v primerjavi s prvim polletjem lani narasel za odličnih 143 odstotkov, na 872 milijonov tolarjev. Večina povečanja dobička izvira iz povečanja čistih obresti, povečanja čistih provizij in iz 166-odstotnega povečanja prihodkov iz odpravljenih rezervacij, zaradi česar so se neto odhodki za oblikovanje rezervacij zmanjšali z okoli 500 na približno 280 milijonov tolarjev. Boštjan Pliberšek, Ilirika BPH d.d., Analitski oddelek Poslovanje Abanke Povečanje tržnega deleža Kranj - Abanka, ki ima na Gorenjskem ekspozituri v Kranju in na Jesenicah ter agencijo v Tržiču, je v prvi tretjini leta obseg poslovanja, izražen s stopnjo rasti bilančne vsote, povečala za 12 odstotkov. Porast se odraža v povečanju tržnega deleža s 5,9 odstotka ob koncu lanskega leta na 6,2 odstotka ob koncu letošnjega aprila, to pa banko uvršča na peto mesto med slovenskimi bankami. Na povečanje bilančne vsote so najbolj vplivale visoke rasti posojil nebančnemu sektorju, še zlasti gospodarstvu, rasti portfelja vrednostnih papirjev ter povečanje tolarskih in deviznih depozitov nebančnega sektorja. Banka je v prvi tretjini leta ustvarila 858 milijonov tolarjev dobička pred obdavčitvijo, po plačanih akontacijah davka pa je neto dobiček znašal 641 milijonov tolarjev. Ker vse več strank išče ponudbe, ki presegajo klasično depo-zitno varčevanje, so v Abanki lani ustanovili vzajemni sklad Sova, letos pa še vzajemni pokojninski sklad AIII VPS. Vzajemni sklad Sova je poleg Polž-ka in Zajčka tretji vzajemni sklad, ki ga upravlja Abančna DZU. Do konca aprila je zbral ' že nekaj več kot 360 milijonov tolarjev, denar pa nalaga v ka- ODKUPUJEMO DELNICE: TELEKOM, ALP1NA, ODEJA, ETIKETA, ALPETOUR BANDAG, CORONA, SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA JESENICE Titova 7, Tel 04/58 64 203 KRANJ Koroška S Tel 04/202 17 22 MEDVODE PC Merrator Gorenjska Tel 01/36 11 100 / kovostne domače dolžniške vrednostne papirje in deloma tudi v kratkoročne bančne depozite, ima pa tudi vsa dovoljenja za naložbe v tuje vrednostne papirje. Lastniki vzajemnega pokojninskega sklada AIII VPS bodo zavarovanci, ki bodo z vplačilom premij dodatnega pokojninskega zavarovanja pridobili sorazmeren del lastništva premoženja sklada in pravice do izplačila dodatne starostne pokojnine ob upokojitvi. Takrat bodo vrednost na računu uporabili kot enkratno vplačilo premije rentnega zavarovanja, ki bo zagotavljalo doživljenjsko mesečno rento. Pokojnine bo izplačevala Zavarovalnica Triglav, Abanka pa bo upravljala s premoženjem sklada in pri tem poskušala doseči čim boljši donos. Aprila je začela delovati še ena od poti, ki strankam olajšujejo poslovanje z banko: Aba-net, spletna banka. Odziv je presegel vsa pričakovanja in dokazal, da so stranke že pogrešale internetno bančništvo. Aba-net omogoča uporabnikom pregledovanje stanja in prometa na tekočih in žiro računih, plačila s splošno in posebno položnico, vpogled v portfelj vrednostnih papirjev, spremljanje tečajnice Ljubljanske borze - in še bi lahko naštevali. • CZ. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 7. 8. 2001 MENJALNICA NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA L0N, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk Loka KOVAČ {na Radovljiški tržnici) ŠUM Kranj VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.,Kranj PBS D.D. (na vseh poštah) SZKB Blag. mesto Žiri TALON Škofja Loka VVILFAN Jesenice supermarket Unw VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič povprečni tečaj Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. 112,00 112,50 15,90 15,95 11,30 11,36 112,25 112,45 15,92 15,96 11,32 11,35 11210 112,55 15,87 16,00 11,28 11,34 112,00 112,40 15,90 15,95 11,30 11,35 112,00 112,50 15,89 15,99 11,28 11,36 11210 112,45 15,88 15,97 11,28 11,35 112,00 112,39 15,92 15,97 11,31 11,38 111,82 112,55 15,84 16,00 11,29 11,37 112,00 112,45 15,90 15,98 11,29 11,36 236 26 00 111,85 112,50 15,90 15,99 11,28 11,39 110,70 112,30 14,95 15,95 11,00 11,34 111,60 112,39 15,83 15.99 11.26 11.36 112,15 112,45 15,93 15.99 11.31 11.39 586 26 96 236 02 60 530 40 40 (8h 13 h. 13.45'n - I8.h) 596 38 16 111,89 112,45 15,80 15.98 11.27 11.36 družitev Emone - Krmif in Jate Reje Povezovanje dveh dobrih J^nj - Slovenska kmetijska in živilsko predelovalna podjetja se j '„s Povezovanjem v kapitalsko močnejše in bolj konkurenčne ^zbe pripravljajo na razmere skupnega trga Evropske unije. dr 0 °d'očitvi delničarjev na torkovi skupščini se bosta delniški hod ' ^mona " Krmila in Jata Reja najkasneje do začetka pri-g0v.nje§a leta spojili v novo družbo Jata Emona, proizvodnja, tr-n lna 'n storitve. Delničarji obeh družb so v prvi nadzorni svet Ha.e družbe imenovali Mileno Bogataj, Zorana Boškoviča, Draga č]a £'Ja 'n Matejo Režun, nadzorni svet pa je že imenoval dvosed- • uPravo- Predsednik uprave je postal Stojan Hergouth, doni; ^nje direktor Jate Reje, član uprave pa Mark« Močan, doseda- ždJrektor Emone"Krmil- r'h druz.Itev Emone - Krmil in Jate Reje je povezovanje dveh dob-ru^b' saj sta obe lani poslovali z dobičkom. V družbi Emona skle a SO ustvarih 107 milijonov tolarjev dobička, od tega bo po jen delničarjev dobrih 59 milijonov tolarjev ostalo nerazpore- Wo °Stalega pa bodo namenili za izplačilo dividend. Skupno delai.2a dividende porabili skoraj 70 milijonov tolarjev - poleg 1998 j ga dobicka še nerazporejeni dobiček z revalorizacijo iz de n! ' delničarji pa bodo prejeli 2.600 tolarjev bruto dividen-Lansj*. delnico. Podobno so sklenili tudi delničarji Jate Reje. rejen 1 dobiček v znesku 87 milijonov tolarjev bo ostal nerazpo-to) ' lzPlačilo dividend v višini 500 tolarjev na delnico (bru-revai . k°d° namenili nerazporejeni čisti dobiček s pripadajočo 0r'zacijo iz 1997. leta. • C.Z. £ Uradnih objav o dobičku, drugi o izgubi Gorenjska banka Bankomat tudi v Britofu Kranj - Gorenjska banka Kranj izboljšuje dosegljivost storitev bančnega poslovanja z nameščanjem novih bančnih avtomatov. Njen seznam bankomatov, ki ga je možno dobiti v vseh poslovalnicah banke in na spletni strani (http://www.gbkr.si), je vse daljši, na njem pa je od začetka avgusta tudi bankomat, ki so ga postavili v okviru prenove trgovine Živil v Britofu. Bankomat omogoča imetnikom kartice Activa Maestro Gorenjske banke poleg dviga gotovine in nakupa GSM kartic tudi polog gotovine in plačilo položnic, gotovino pa je možno dvigniti tudi s karticami vseh slovenskih bank (BA mreža) ter sistema Europav (Eurocard/Mastercard, Cirrus, Maestro. Eu-rocheque). Besedilo na ekranu bankomata je tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, kar bo še posebej razveselilo tuje turiste in druge uporabnike iz tujine. V banki načrtujejo, da bodo z besedilom v tujih jezikih opremili tudi večino svojih preostalih bankomatov na Gorenjskem. • C.Z. Farmacevtska družba Lek V ZDA odslej drugače Ljubljana - Mednarodna farmacevtska družba Lek je letos dopolnila načrt svojega delovanja na trgu Združenih držav Amerike. Kot so sporočili, bodo z novoustanovljeno družbo Lek Pharma-ceuticals, Inc. oz. z lastno prodajno službo in marketinškim oddelkom postali na ameriškem trgu distributer tudi za svoje končne farmacevtske izdelkf, sedež Leka v ZDA pa so preselili iz New Yerseyja v VVilmington v državi Severna Karolina. Za selitev so se odločili iz več razlogov, prđdvsem pa zato, ker so stroški poslovanja na novi lokaciji bistveno nižji, nekoliko ugodnejša pa je tudi davčna stopnja. Medtem ko v New Jersevju delujejo številne velike farmacevtske družbe (npr. Merck, Schering Plough, AHF) in multinacionalki, kot sta Aventis in Novartis, pa je Severna Karolina znana predvsem kot inkubatorska država za mlajše farmacevtske in biotehniške družbe. V Leku pričakujejo, da bodo v tem okolju ustvarili možnosti za licenciranje in razvoj izdelkov ter za obogatitev prodajne ponudbe z novimi izdelki. Pri ameriških oblasteh imajo namreč v pripravi in registraciji več farmacevtskih izdelkov. Lek je lani na ameriškem trgu prodal za 5 milijonov dolarjev izdelkov, v prvi polovici letošnjega leta za 3,2 milijona, za letos pa načrtuje prodajo v višini 7,5 milijona dolarjev. • C.Z. Pravica glasbenikov in založb Nadomestilo za predvajanje glasbe Ljubljana - Predstavniki IPF - Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije ter Pop TV in Kanala A so pred kratkim sklenili tarifni sporazum, po katerem bosta obe televiziji plačevali nadomestilo za uporabo nosilcev zvoka, ki jih oddajata v svojem programu. Kot so v zavodu zapisali v sporočilo za javnost, je to prvi tovrstni sporazum v Sloveniji, ki glasbenikom in založbam na podlagi določb zakona o avtorskih in sorodnih pravicah omogoča uveljavljanje nadomestila za javno oddajanje in predvajanje nosilcev zvoka ter nadomestila za zasebno in drugo lastno razmnoževanje. Zavod je že januarja predlani predložil uradu za intelektualno lastnino predlog tarif in jih nato na zahtevo urada zadnjič dopolnil junija letos, a ga je urad zavračal z utemeljitvijo, da se glede oblikovanja posameznih tarif in njihove višine ni dogovoril z uporabniki nosilcev zvokov. V takšnih okoliščinah zavodu ni preostalo drugega, da se zaradi škode, ki ob tem nastaja, čimprej poveže s posameznimi uporabniki in z njimi sklene sporazum. Sporazum s Pop TV in s Kanalom A, sklenjen na podlagi tarif, ki jih je zavod dal v potrditev uradu za intelektualno lastnino, je tudi dokaz, da so predlagane tarife sprejemljive za uporabnike in da se nekateri veliki uporabniki zavedajo zakonskih obveznosti. V zavodu pričakujejo v kratkem podpis dogovora še z ostalimi uporabniki, za povrnitev premoženjske škode, ki nastaja z zavlačevanjem odobritve tarif, pa bodo uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva. • C.Z. Kompas Hoteli Kranjska Gora Dobiček za pokrivanje izgube Kranjska Gora - Delničarji delniške družbe Kompas Hoteli Kranjska Gora so se v torek sestali na sedmi redni skupščini. Kot je povedala direktorica Tina llabjanič, je bila seja kratka in mirna, predstavniki 82 odstotkov kapitala družbe pa so potrdili tudi vse predlagane sklepe. Sprejeli so letni poročili za lansko in predlansko leto in sklenili, da bodo nekaj več kot 121 milijonov tolarjev izgube iz 1995. leta pokrili z lanskim dobičkom v višini nekaj manj kot 36 milijonov tolarjev in iz oblikovanih rezerv in njihove revalorizacije v znesku 85 milijonov tolarjev. Nekoliko so spremenili statut družbe in določili sejnine za nadzorni svet. Članom pripada 40.000 tolarjev (neto) sejnine, predsedniku pa 60.000 tolarjev. In kako kaže podjetju letos? Po slabšem začetku je poletna turistična sezona za zdaj dobra in če se bo tako nadaljevalo, bo družba tudi letošnje leto sklenila z dobičkom. Jeseni bodo v hotelu Alpina obnovili sobe še v enem nadstropju in s tem končali obnovo treh nadstropij. ♦ C.Z. K drU/knj" ^ničarji družbe Emona Farma Ihan, sesta,a P°°blaščenka, d.d., se bodo 31. avgusta obrav' na drugi seji skupščine, na kateri bodo in si(|nava,i tL1di poročilo o lanskem poslovanju pred| 0pa,i ° delitvi dobicka. Uprava družbe heka; :da bi ce,olni lanski dobiček v znesku '*PlačTC 44 milijonov tolarjev namenili za šali s 'r? dividend. Če bodo na skupščini sogla-tfcir,- Predlogom, bo bruto dividenda na s tem predlogom, 3eJ-našala 83,43 tolarja. Delničarji druž- ne j* arnior Hotavlje bodo na peti seji skupšči-gust J°je direktor Branko Selak sklical 30. av-čjs\ d' med drugim sklepali o delitvi lanskega beliv- dobička v znesku 70,6 milijona tolarjev. bocu* ji družbe Termo' dd< Šk°fja Loka se bod0 na skupsčini sestali 12. septembra, ko ga dobVdl sk!epali o predlogu, da bi od lanske-lnerth- a 665 milijonov tolarjev polovico na-1 za rezerve družbe, druga polovica dobič- ka pa naj bi ostala nerazporejena. Delničarji družbe Triglav konfekcija Kranj se bodo na skupščini 7, septembra ubadali z drugačnim problemom, namreč s tem, kako bi pokrili lansko izgubo. Podobna naloga čaka tudi delničarje družbe Avtomehanika Škofja Loka, ki se bodo na skupščini sestali 31. avgusta. Okrožno sodišče v Ljubljani je 10. julija začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom lnduplati holding, Industrija platnenih izdelkov, d.d., Zgornje Jarše, pri tem pa je v upniškem odboru tudi Gorenjska predilnica Škofja L.oka. Okrožno sodišče v Kranju pa je 16. julija začelo stečajni postopek nad dolžnikom Avtoservis Bled in ga takoj zaključilo, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške postopka. Proti takemu sklepu se upniki še vedno lahko pritožijo. • C.Z. Izračun zamudnih obresti Kranj - Podjetje ThreeAnts Koban & companv, ki se ukvarja z razvojem najsodobnejših informacijskih sistemov, je ob koncu maja dalo v uporabo brezplačno storitev izračuna zamudnih obresti, od sredine junija pa je windows verzijo izračuna obresti Obresti.net možno prenesti na uporabnikov računalnik. Program v začetku meseca prek interneta sam uskladi koeficiente, tako da uporabnikom ni treba vpisovati novega TOM - temeljne obrestne mere, ki se na podlagi inflacije spreminja vsak mesec. Ker je v Sloveniji veliko plačilne nediscipline in zamujanja pri plačilih, bo storitev koristna za izračun zamudnih obresti in s tem za "pritisk" na dolžnike. • C.Z. Ljubljanska borza Nov predsednik nadzornega sveta Ljubljana - Nadzorni svet Ljubljanske borze je za novega predsednika sveta soglasno izvolil dosedanjega namestnika Zdenka Podlesnika, sicer predsednika uprave Celjske BPH. Podlcs-nik je na tem mestu zamenjal dosedanjo predsednico Cvetko Selšek, ki ji je maja letos potekel mandat. Novi namestnik predsednika nadzornega sveta je Boris Pesjak, predsednik uprave Factor banke, poleg njega pa sta nova člana sveta še Andrej Hazabent, izvršni direktor v Novi Ljubljanski banki, in Dean Ceudak, predsednik uprave Publikuma. • C.Z. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Pšenico bodo tudi krmili Kranj - Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so mlinsko predelovalna podjetja do sredine prejšnjega tedna odkupila 110 tisoč ton pšenice, od tega približno 60 tisoč ton od kmetov, za kolikor so z zadrugami tudi sklenili pogodb. Kot je na novinarski konferenci v sredo povedal predsednik zbornice Peter Vrisk, bo precej pšenice zaradi prenizke cene ostalo doma in jo bodo pokrmili živini, saj glede na ceno ječmena in koruze ni logike, da bi jo prodali in potlej kupovali dražje žito za krmljenje. Kakovost letošnje pšenice je povprečna, sicer nekoliko slabša kot lani, a še vedno na dolgoletnem povprečju. Dodatki za kakovost so osnovno ceno 26 tolarjev povišali povprečno za dva tolarja. • C.Z. Denar za kmetije in zadruge Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja sta v petkovi številki uradnega lista objavila javni razpis, na podlagi katerega bo za sanacijo kmetij namenilo 100 milijonov tolarjev in za preobrazbo kmetijskih zadrug 180 milijonov tolarjev nevračljivega denarja. Upravičenci, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, bodo poleg tega lahko kandidirali tudi za 300 milijonov tolarjev ugodnih posojil ter za 85 milijonov tolarjev jamstev ministrstva. V uradnem listu so objavljeni še javni razpisi o dodelitvi podpor za obnovo vinogradov, sadovnjakov in ohčnikov ter za ureditev nasadov jagod in špargljev. • C.Z. Več za nakupe zemljišč Ljubljana - Vlada je na seji ob koncu julija sprejela poročilo o lanskem delu in finančnem poslovanju Zavoda za gozdove Slovenije ter letošnji program dela in finančni načrt, uredbo o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg v drugi polovici letošnjega leta ter program dela in finančni načrt sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za letos. Zavod za gozdove je lanski program dela in finančni načrt uresničil v predvidenem obsegu, odstopanja so nastala le zaradi priprav na izdelavo gozdnogospodarskih in desetletnih lovsko gojitvenih načrtov območij ter priprav strokovnih podlag za prostorski plan Slovenije. Povečan obseg terenskih del v letu 1999 je omogočil, da je zavod lani dokončal kar 48 načrtov gozdno gospodarskih enot in s tem precej zmanjšal zaostanek pri načrtovanju, ki izhaja še iz obdobja pred ustanovitvijo zavoda. Uredba o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg ne prinaša nikakršnih vsebinskih novosti. Vlada jo je morala sprejeti le zato, ker so bile spremembe uredbe, ki jih je vlada sprejela že 21. junija letos, v uradnem listu objavljene šele 3. julija, to je že po prenehanju veljavnosti uredbe za prvo polletje. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bo pri letošnjih vlaganjih največ denarja namenil za nakup kmetijskih zemljišč in gozdov, pomemben del pa tudi za vzdrževanje kmetijske infrastrukture, sanacije in melioracije zemljišč, prenos kmetijskih zemljišč, usklajevanje katastra z dejanskim stanjem v naravi ter za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest. • C.Z. MEŠETAR Država spodbuja zložbe Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je ob koncu julija objavila javni razpis, po katerem bo za zložbe in ponovne razdelitve zemljišč v večje obdelovalne kose (komasacije) namenila nekaj več kot 83 milijonov tolarjev nepovratnin sredstev. Zahtevek lahko vložijo lastniki zemljišč ali v njihovem imenu komasacijski odbor, komasacijska skupnost ali pravna oseba, vloga pa mora vsebovati tudi izjavo lastnikov, ki imajo na komasacijskem območju več kot 80 odstotkov zemljišč, da se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka. Zadnji rok za oddajo vlog je 5. september. Podpore za urejanje zemljišč V občini Medvode so pred nedavnim sprejeli nov pravilnik o podelitvi subvencij za urejanje kmetijskih zemljišč. Po tem pravilniku bo občina namenski denar, pridobljen iz odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, namenjala za agromelioracije in komasacije na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih, za agromelioracijska dela, ki so potrebna za obnovo in postavitev novih trajnih nasadov, za urejanje pašnikov, namakanje in izgradnjo vodnih kali, izboljšanje vodnega režima in za druge namene, ki so možni po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Za izvedbo agromelioracij na kmetijskih obdelovalnih površinah bo prispevala do 50 odstotkov vrednosti oz. največ 300.000 tolarjev na hektar, za agromelioracije na pašnih površinah do 65 odstotkov, za vsa ostala vlaganja pa do 50 odstotkov vrednosti. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * jabolka * mladi krompir * kumare * mlado zelje, glave 120 - 200 35-60 50 - 100 60 - 100 * hruške * korenje * rdeča pesa * solata endivija 150 - 350 120- 250 130 - 180 80- 130 Pokljuški gozdovi še ne bodo kmalu cerkveni Na odločbo kmetijskega ministrstva za vrnitev 8.254 hektarjev gozdov ljubljanski nadškofiji sta se pritožila državno pravobranilstvo in Gozdno gospodarstvo Bled. Bled - Kot je znano, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v začetku julija izdalo odločbo, s katero je odpravilo delno odločbo radovljiške upravne enote, ljubljanski nadškofiji vrnilo v last in posest 8.254 hektarjev gozdov na območju Triglavskega narodnega parka in ob tem še ugotovilo, da so bili gozdovi ob podržavljenju vredni čez 15 milijonov mark, v času vračanja pa nekaj manj kot 12,6 milijona mark. Medtem ko v upravnem postopku zoper odločbo ni bila več možna pritožba, pa sta Gozdno gospodarstvo Bled in državno pravobranilstvo v roku tridesetih dni po prejemu odločbe sprožila upravni spor pri upravnem sodišču. Kot je povedal Zvone Šolar, direktor Gozdnega gospodarstva Bled, so se za pritožbo odločili zato, ker odločba kmetijskega ministrstva ni upoštevala povečanja vrednosti gozdov zaradi vlaganja v gozdno infrastrukturo. Na območju gospodarskih gozdov, ki jih zajema odločba, je bilo v času, ko so upravljali z njimi, zgrajenih 138 kilometrov gozdnih cest, katerih vrednost je po oceni gradbenikov približno sto tisoč mark za kilometer. V gozdnem gospodarstvu tudi ne morejo razumeti, da je bila vrednost gozdov ob podržavljenju 1948. leta celo za 2,5 milijona mark višja kot v času vračanja, saj se je lesna zaloga medtem precej povečala, z gradnjo gozdnih cest in traktorskih vlak pa tudi izboljšala odprtost gozdov. In koliko je blejski GG odvisen od dela v cerkvenih gozdovih? Delež gozdov, ki jih v denacionalizacijskem postopku zahteva ljubljanska nadškofija, predstavlja po približni oceni 85 odstotkov vseh gozdov, v katerih izvaja dela. V GG-ju ne glede na razplet postopka pričakujejo, da bodo lahko še naprej delali v teh gozdovih in pod pogoji, ki jim bodo omogočili preživetje. Gozdovi v TNP javno dobro Državno pravobranilstvo v Kranju je že sredi prejšnjega tedna na upravno sodišče vložilo tožbo zoper odločbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gene- ff/jftđtts'ki-narodni ralni državni pravobranilec Lucijan Bem- bič pa je razloge za pritožbo pojasnil na petkovi novinarski konferenci. Kot je dejal, pravobranilstvo v tožbi ne oporeka temu, daje cerkev denacionalizacijska upravičenka, ugotavlja pa, da gozdov v Triglavskem narodnem parku ne more dobiti nazaj v naravi, saj so bili ob uveljavitvi zakona o denacionalizaciji in v času vračanja javno dobro. Zakon o Triglavskem narodnem parku je namreč območje, na katerem so sporni gozdovi, razglasil za narodni park, pri tem pa so gozdovi po zakonih o varstvu okolja in ohranjanju narave javno dobro. Po ustavi se na javnem dobrem lahko pridobi posebna pravica uporabe le pod pogoji, kijih določa zakon. Zakon o ohranjanju narave, na primer, določa, da nepremičnine na zavarovanih območjih in naravne vrednote, ki so v lasti države, niso v pravnem prometu. Je sporna tudi lastnina kmetov? Odločba kmetijskega ministrstva po mnenju državnega pravobranilstva vsebuje še več nepravilnosti. Odločba ne navaja razlogov, zakaj naj bi bila vrednost gozdov ob vračanju za 2,5 milijona mark manjša kot ob podržavljenju, čeprav so v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov dokazovali, da se je njihova vrednost zaradi vlaganj v izgrad- njo gozdnih cest celo povečala. Ministrstvo tudi ni odločilo o parcelah, po katerih potekajo daljnovodi, ki se kot del javne in' frastrukture na vračajo v naravi, prav tako ne o delu parcele, po kateri poteka lokalna cesta do Šport hotela na Pokljuki, in o parceli, ki predstavlja del triglavskega Dvojnega jezera. Državno pravobranilstvo je Z* po vložitvi tožbe dobilo nove dokaze, ki ji*1 je proučilo in tožbo po potrebi včeraj, koJe bil zadnji rok, še dopolnilo. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo pritožbo državnega Pra' vobranilstva lahko komentirali šele potem-ko jo bodo prejeli in proučili. Ob navedb pravobranilstva, da na javnem dobrem m možna zasebna lastnina, pa se je minister mag. Franc But vprašal, ali je potem dvomljiva tudi zasebna lastnina kmetov na območju Triglavskega narodnega parka. Ker "sodni mlini" meljejo precej počasi-je verjetno, da pokljuški gozdovi še ne bodo tako kmalu cerkveni in da bo denaci-onalizacijski postopek kljub zavezi države-da jih bo pospešila, bržkone trajal še precej časa. Od odločitve sodišča o pravnem statusu pokljuških gozdov bo tudi odvisno-kako se bodo razpletli postopki še za sedemdeset naravnih in kulturnih spomen1' kov. • C. Zaplotnik Zahtevamo izenačitev subvencij Kmetijsko gozdarska zbornica pričakuje od države, da bo subvencije izenačila z evropskimi in zagotovila več denarja za preusmeritev ter posodobitev kmetijstva, zadrug in živilsko predelovalne industrije. Ljubljana - Čeprav se o državnem proračunu za naslednji dve leti za zdaj ve bolj malo, so v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije vendarle zvedeli, da pripravljavca predlagajo za kmetijstvo enak znesek kot letos. "To je za zbornico povsem nesprejemljivo," je na novinarski konferenci v sredo dejal njen predsednik Peter Vrisk in poudaril, da je že letošnji proračun zaradi problematike odkupne cene mleka in pšenice, pričakovanih težav pri odkupu grozdja, vse ostrejših zahtev v živinoreji in tudi iz drugih razlogov za deset milijard tolarjev premajhen. Ob pripravi proračuna za pri- upoštevanju dovoljene obreme- hodnji dve leti v zbornici zahtevajo, da se neposredna hektarska plačila po zneskih izenačijo s subvencijami v Evropski uniji. Velika razlika je predvsem pri mladem pitanem govedu, kjer je odkupna cena od 560 do 570 tolarjev za kilogram mesa najboljše kakovosti kljub "skoku" v zadnjih mesecih še vedno za sto tolarjev nižja od rejskih stroškov, nizke pa so tudi subvencije. Letos je podpora 18.000 tolarjev na pitanca, ob nitve dve glavi velike živine na hektar, ki jo na kmetijah zaradi precejšnje intenzivnosti presegajo, pa je dejansko še nižja, po izračunih zbornice le od pet do sedem tisoč tolarjev. Za prihodnje leto predlagajo subvencijo v višini 25.000 tolarjev, v Evropski uniji pa je 75.000 tolarjev. "Če bi bila tolikšna tudi pri nas, bi skupaj s tržno ceno približno pokrila stroške reje," je dejal Peter Vrisk in poudaril, da poleg izenačitve subvencij zahte- sednik zbornice in dodal- da i de- prav problemi s presežnimi ( lavci pogosto otežujejo sicef nujno kapitalsko povezovanje- V desetih letih le za en hektar Ker je prav od denarne p0/1' pore države odvisno, kako bo kmetijstvo pripravljeno *J vstop na skupni trg Evrops^ unije, v zbornici v zadnjih 1 priprav na nove razmere kujejo denar tudi za pres letiri priča' truktu- Z desetimi kravami bo težko Za marsikatero kmetijo je rešitev sprememba dejavnosti. "Kmetija, ki ima vsega deset krav verjetno že v nekaj letih ne bo več perspektivna za mlečno prirejo, ima pa možnost, da svojo prihodnost kljub majhnosti poišče v cvetličarstvu, pridelovanju vrtnin, turizmu, starih obrteh ali v kateri drugi dejavnosti. Ker preusmeritev ni možna brez pridobitve, strokovnih znanj in vlaganj, v zbornici pričakujemo, da jim bo pri tem pomagala država. To ne bi bilo pomembno le za kmetijstvo, ampak za celotno podeželje, kjer je vsako delovno mesto zaradi ohranjanja poseljenosti in vzdrževanja krajine več vredno kot v mestu, "je dejal Peter Vrisk in na novinarsko vztrajanje nazadnje le razkril, da bi kmetijstvo prihodnje leto iz državnega proračuna potrebovalo čez HO milijard tolarjev denarja. Peter Vrisk vajo več denarja tudi za prestrukturiranje kmetijstva, kmetijskih zadrug in živilsko predelovalne industrije, od katere so kmetje življenjsko odvisni. "Če bi tuji kapital prevzel ali uničil naše mlekarne, klavnice, žitno predelovalne in druge obrate, potem bi bilo to slabo tudi za kmeta. Ob letošnji žetvi se je pokazalo, da bo v prihodnje v Sloveniji dovolj prostora le za dve mlinsko predelovalni podjetji. Mlekarne so se že delno povezale, še vedno pa so velike rezerve. V Sloveniji dela v mlekarstvu dva tisoč ljudi, v Evropski uniji na enako količino okrog petsto ali štirikrat manj. Podobno je v zadružništvu, ob združevanju šestih zadrug na Koroškem bo od sedanjih 160 zaposlenih približno šestdeset delavcev preveč," je dejal pred- riranje kmetijstva, to je za p°v6' čanje kmetij in za usmerit^ malih kmetij v dejavnosti, « jim bodo omogočile preživetij Slovenska kmetija je namreč v povprečju še vedno trikrat d° petkrat manjša od povp^čtlC evropske kmetije, ob podat}* da seje v desetih letih povečal* le za dober hektar, od 3,7 n 4,8 hektarja, pa v kratkem c*s ni možno pričakovati bistven sprememb. V prizadevanjih z povečanje kmetij bi lahko P membno vlogo prevzel skia kmetijskih zemljišč in goz.d°^ še posebej, če bi mu pustih V? tencialno zazidljiva žemljic . s tem tudi pomemben f'nan(L vir za nakup kmetijskih ze ljišč. Ob tem, ko hektar dov\. y.„„, ~„ ------- - tTiu; zemlje stane od tri do s jone tolarjev, pa ni Prl^,ževal' da se bodo kmetje fa°l ?ete( in jo kupovali, je deja Vrisk. • C. Zaplotnik Jorek, 7. avgusta 2001 SUZUKI LIANA 1.6 GLX SUPREME DRUŽINSKO PRIDOBIVANJE PROSTORA Novi avtomobilski podrazredi nastajajo tako hitro, da jim kupci komaj uspejo slediti. A še vedno so pričakovanja usmerjena v uporabnost, prilagodljivost, zmogljivosti in nenazadnje tudi sprejemljivo ceno. Tem izzivom odgovor Ponujajo tudi pri japonskem Suzukjju, z zanimivim mešan-cem med kombijem in kompaktnim enoprostorcem. Z imenom liana ta Suzukijev m°del ponazarja pripadnost novim, tudi za to avtomobilsko kvarno drugačnim časom. Lia-n° je zelo težko uvrstiti v to ali °no ustaljeno avtomobilsko kategorijo, saj je na primer višja od svojega sorodnika suzukija °alena vvagon, pri katerem ima posojen dobršen del mehani-*e» po drugi strani pa še vedno °Pazno manjša, kot so najbolj Množični kompaktni enopro-storci. Oblikovno bolj kot pre-C£J strm nos, izstopa kombijev-*o odrezani zadnji del s trikot-nirni lučmi in geometrijsko tež- ko določljivo obliko prtljažnih vrat. Vsekakor bi k popolnejši celostni podobi sodila tudi vzdolžna strešna nosilca prtljažnika, medtem ko je v zadnji del strehe vsajena moderna kratka radijska antena. Liana si kot novonastali meša-nec skuša pridobivati simpatije Liana je zanimiv mešanec, ki z višinskimi centimetri sili med kompaktne enoprostorce, s prostornostjo pa hoče zlesti pod kožo mlajšim družinam. Komhijevsko prirezan zadnji del ima trikotne luči in geometrijsko težko določljiva prtljažna vrata. notranja prostornost in prilagodljivost, učinkovita klimatska naprava, položaj za volanom v osnovi skromna prostornina prtljažnika, premalo pregledna armaturna plošča, nekoliko kemičen motor Prostornost: dovolj za pet potnikov in za okleščeno količino družinske prtljage. gi strani liana z boljšim paketom opreme svojim potnikom zagotavlja ugodno klimatizirano notranjost, osrednjo ključavnico z dvojnim odpiranjem (najprej voznikovih, nato še ostalih vrat) in nenazadnje varovanje s štirimi varnostnimi vrečami. Zanimivo je, da so se snovalci (najbrž po vzoru nekaterih evropskih avtomobilov) odločili, da bo v liani digitalna armaturna plošča, ki je nekako preveč stlačena v vdolbino za volan-skim obročem. To je tudi vzrok, da je preglednost slabša kot bi si jo želel voznik, oziroma, da mora vsakokrat odvrniti pogled s ceste, da bi lahko odčital številke za prikaz hitrosti in grafi- ko, ki prikazuje motorne vrtljaje. Močnejši od obeh razpoložljivih motorjev je znani, vendar nekoliko dodelani 1,6-litrski bencinski štirivaljnik, ki so mu strokovnjaki za strojništvo skušali nekoliko bolj kultivirati tek in mu popraviti navorno krivuljo. Delo je uspelo samo na pol, saj zna biti motor vzorno tih samo v prostem teku, nato pa se trušč z naraščanjem vrtljajev precej povečuje. Poleg tega se zdi, daje motor s 103 konjskimi močmi, z aluminjasto glavo, v kateri je 16 ventilov in s posamično urejenim vbrizgom goriva, premalo energičen. Morda bi bilo drugače, če bi bila prestavna razmerja v nekoliko pre-vel robatem petstopenjskem Digitalna armaturna plošča je stlačena v režo vidno skozi volanski obroč, zato je preglednost nekoliko slabša. menjalniku krajša, medtem, ko je porabo goriva, ki se v povprečju rada povzpne do 10 litrov, mogoče krotiti le z zmerno vožnjo. In zmerna vožnja je liani tudi najbolj po volji, kajti pri višjih hitrostih se vodljivost nekoliko poslabša in tudi nagibanja karoserije je v hitreje voženih ovinkih zaradi sorazmerno mehkega vzmetenja kar precej. Po drugi strani je mehkoba I TEHM»I PODATKI \ V°zil°: kombi, 5 vrat, 5 sedežev vere: d. 4,230 š. 1,690 v. 1,540 m ^dosna razdalja: 2.480 m vostornina prtljažnika: 296/10621 JJto Štirivaljni, bencinski, 16V g'°n? prostornina: 1586 ccm J,0c' 76 kW/103 KM pri 5500 v/min avor: 144 Nm pri 4000 v/min "a>"'š/a hitrost: 170 km/h "Kpešek od 0 do 100 km/h: ni podatka "°raba Eu norm_: 9,2/5,9/7,11/100 km ^prodajna cena: 3.460.800 SIT topnik: Suzuki Odar, Ljubljana predvsem z notranjo prostornostjo, ki je glede na zunanjo dolžino kar solidna. Sedenje na sprednjih sedežih je na nivoju avtomobilov srednjega razreda, dobro odmerjena sedeža sta solidno oprijemljiva, manj posrečeni pa so vzorci in barvne kombinacije tekstila na previe- (V\ fi/oVOJT Septembra na salonu v Frankfurtu novi BMW serije 7 kah in oblogah. V zadnjem delu ^-^ ima liana 296 litrov osnovne prtljažne prostornine, kar je upoštevaje, da hoče biti prilagodljiv družinski avtomobil, sorazmerno skromno. S podiranjem deljive zadnje klopi, ki ima mimogrede tudi nastavljivo naslonjalo, se prostornina sicer izdatno poveča, še vedno pa ostaja precej visoko prtljažno dno, medtem ko si kritiko zasluži tudi nerodna polica za zakrivanje prtljažne vsebine. Po drti- naklonjena potniškemu udobju. Zavore so s pomočjo protiblo-kirne elektronike pričakovano učinkovite, ne pa tudi vsemogočne. Liana se torej hoče za-vihteti med tiste kupce, ki želijo imeti udoben in prostoren družinski štirikolesnik. Ker pa je zasedenost v tej avtomobilski kategoriji kar precejšnja, ji bo najbrž v napoto nekoliko prena-pihnjena cena. • M. Gregorič Obsežna bavarska tehnična revolucija Je* tet Citroena Slovenija nas 2av2"stovski dan je podjetje Citroen Slovenija, ki pri nico ast?Pa avtomobilsko znamko Citroen, obeležilo petleten p^?Je8a delovanja. Pred petimi leti se je namreč grupa-U$tatl * odločila, da na slovenskem avtomobilskem trgu servis°V' Mersko podjetje, ki bo s pooblaščeno prodajno PrnH.^° mrežo skrbelo za prodajo avtomobilov in vse po-- QdJne storitve. Petih letih je Citroen Slovenija dosegel zelo dobre rezulta-nJen SaJ Je znamka Citroen med petimi najbolj priljubljenimi. 'i več kt Pa SC gibl-'e okoli 7 odstotkov- Doslej so proda takšqa ?l 20.000 Citroenovih avtomobilov, paleta modelov je PriPo °| na zahtevnih evropskih trgih, to pa je nenazadnje pr°rnet °--tU-C'' k usPešni prodaji. Podjetje je lani ustvarilo na rnre-V Vlšim skoraj 10,9 milijarde tolarjev. Prodajno servisih mesta'-V katero Je Di,° OD ustanovitvi vključenih 25 prodaj-n°v 29 7 servisov se je okrepila in zdaj je prodajnih salo Certifii, 4 ,ltroen Slovenija je v začetku lanskega leta pridobil ,Kat 'SO 9002. • M.G. ^oMobisovin Fejst 2? Fesl t^njske"6^03' nalančneJe v soboto, 25. avgusta, bosta na %Cjn adm dve zanimivi avtomobilistični prireditvi. Avto klub Ii'0 VoM?'111 'Z Železnikov bo na Polici pri Naklem pripra-h 'n Ra r Š°V' zraven Pa bodo tudi Mobisux ter Gorenjski ^Peljali n Za vse- ki se bodo t0 dopoldne od 10. ure U J8rami VS.rečanJe< Je pripravljen zanimiv program družabni-lr1; glasbe =° OVanJ' in podelitvijo priznanj, ne bo manjkalo S svežo obliko in z najmodernejšimi tehničnimi inovacijami bo bavarski BMW jeseni predstavil novo serijo 7, ki ji že pred uradnim voznim krstom napovedujejo številne superlative. Tako bo novi bavarski zastavonoša prvi imel šeststopenjski samodejni menjalnik, poganjali ga bodo osemvaljniki z revolucionarno tehnologijo, nove strandarde pa bo postavil tudi pri udobju in varnosti. BMW-jevi oblikovalci so poskrbeli, da bo nova serija 7 bistveno drugačna od dosedanje. Na nosu bosta drugačna žarometa, raz-potegnjena bočna linija pa se konča z oblejšim zadkom, novimi lučmi in svetlobnim pasom pod robom prtljažnega pokrova. Ob zunanji dinamiki so razvojniki zasnovali tudi izredno inovativno notranjost, v kateri ni več nekaterih klasičnih elementov, na primer prestavne ročice ali kontaktnega ključa. Pri BMW-ju so mnenja, da je to preživeto, zato so večino funkcij, ki jih najpogosteje potrebuje voznik, prestavili na stikala v in ob volanu ter na sredinsko konzolo. V novi sedmici seveda ne bo manjkalo sodobnih komunikacijskih sistemov, na primer satelitske navigacije, dostopa do BM VV inter-netnega portala s pomočjo WAP sistema in tako naprej. Pod motornim pokrovom različice se bo vrtel nov osemvaljnik v kombinaciji samodejnim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Na voljo bosta 4,4-litrski ali 3,6-litrski motor s 333 oziroma 272 konjskimi močmi. Pri elektronsko omejeni najvišji hitrosti 250 kilometrov na uro in 7,5 oziroma 6,3 potrebne sekunde za pospešek do 100 kilometrov na uro, po tovarniških obljubah avtomobil porabi 10,9 oziroma 10,7 litra goriva na 100 kilometrov na uro. Novi BMW serija 7 bo postavljen na šasijo, ki je v celoti izdelana iz aluminija, vozno udobje pa bodo zagotavljali sistemi za nadzor blaženja in samodejno uravnavanje višine zadnje preme. Samo po sebi je razumljivo, da bodo potniki v novi bavarski kri-žarki zavarovani z izpopolnjenimi varnostnimi vrečami, katerih delovanje bo še hitrejše in bolj natančno. Po predstavitvi na avtomobilskem salonu v Frankfurtu bo BMW novinca poslal med evropske kupce sredi novembra, spomladi prihodnje leto pa še na ameriško stran Atlantika. Kmalu bodo na voljo tudi podaljšane različice. • M.G., foto: BMVV ii|jh0"a5°e in zabave. Ob nekaj športnih in predelanih avtomo-s*i b0 na svo-' racun prišli tudi ljubitelji in lastniki fickov, c'onain a.ta dan na istem prostoru in ob istem času tudi tradi-M Fejst Fičko Fest. V tekmovalnem delu obeh prireditev org ;an izatorji pripravili tudi priznanja in nagrade. Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 Rabljena vozila Znamka in tip Renault 19 1,4 Kia Pride 1,3 glx Fiat Ti po 1,4 IES Lancia Dedra 1,8 (SV, CZ, ES) Volvo 460 (CZ, EL.ST) Renault R 19 1,4 RT Renault Kangoo 1,4 Škoda Felicia 1,6 LX Renault Tvvingo 1,2 Mazda 626 2,0 Citroen Jumper 2,5 TD Letnik in barva 1992 MET.M0DRA 1997 BELA 1994 RDEČA 1992 MET.MODRA 1992 RDEČA 1994 RDEČA 1998 BELA 1998 ZELENA 1999 RUMENA 1994 RDEČA 1994 BELA Cena v SIT 560.000,00 630.000,00 650.000,00 690.000,00 810.000,00 880.000,00 980.000,00 1.080.000,00 1.220.000,00 1.180.000,00 1.290.000,00 RENAULT www.aiptitour-remont.si NUDIMO: ♦ PRENOS LASTNIŠTVA ♦ VOZILA Z GARANCIJO ♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA ♦ BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED PO PREVOŽENIH 2000 KILOMETRIH ♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA ♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV MS®©?, D.D. KRANJ SLRV1SNO PRODAJNI (LNTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 200 Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ Zavarovanje in registracija \ » Odkup in prodaja rabljenih v ♦ Tehnični pregledi ošabnih, tovornih in priklopnih vozil » Prodaja vozil Renault ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil . Vleka vozil priloga Gorenjskega glasa o občini Kranjska gora 12. stran 7. avgusta 2001 Ob prazniku občine Kranjska Gora Toliko naložb nikoli doslej Sedmi avgust je praznik občine Kranjska Gora. Tako kot vsako leto je župan Jože Kotnik tudi letos občinske svetnike povabil na ogled vseh najpomembnejših pridobitev v občini v zadnjem letu dni, pa tudi nekaterih projektov, ki še potekajo. In teh je veliko, saj je bilo po županovih besedah zadnje leto investicijsko najbolj intenzivno doslej. In kaj vse so si minulo soboto ogledali občinski svetniki? Velika pridobitev za Kranjsko Goro je zagotovo obnovljen trg v središču vasi. Z obnovo so po županovih besedah začeli lani pozno jeseni, potem ko so podpisali pogodbo s Cerkvijo, kajti del trga je v njeni lasti. Na trgu so uredili vse inštalacije (kanalizacijo, vodo), uredili okolico, tako da je trg zdaj zaključena celota. Na njem je prostor za vodnjak in morebitno postavitev kakšnega spomenika. Delo je bilo po županovih besedah zelo zahtevno in drago, iz proračuna so za to namenili kar 65 milijonov tolarjev. Na občini so z rezultatom zelo zadovoljni, saj je trg že na pogled izjemno lep, hkrati pa je že zaživel kot pravi vaški trg, na katerem so vedno kaj dogaja. Oživela je tudi Na cesti v Eriki gradijo kamnit most, otvoritev bo začetek septembra. Koča v Krnici 1113 mnm PD Kranjska Gora Vas pričakuje vsak dan! Odprto imamo (27. 4. - 14. 10.) od 6.00-22.00 Nudimo vam: enolončnice (jota, ješprenj itd), domači kruh, gobovo juho, ajdove žgance, domače kislo mleko, kefir, čaj in ostale pijače, ter za sladkosnede jabolčni in skutni zavitek, orehove, skutne in pehtranove štruklje Vsako soboto in nedeljo pa vas postrežemo tudi s kosilom KRNICA' za samo 990 SIT! DOBRODOŠLI! Ostale inf. na tel.: 041/654 339 DVIGALA IVAN GROZI NA, s P Podkoren 34, p.p. 47, 4280 Kranjska Gora tel./fax; 04/588-20-33 GSM: 041/751-142 PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE Cesta /cle/.arjev 1,4270 Jesenice (telefon 04-58-66-070, l'ax: 04-866-071. e-mail: plan.drusivo(4siol.net) vas vabi na svoje planinske postojanke: ?\ ERJAVČEVA KOČA (na Vt&ču 1525m ) Vršiška c. 90, 4280 Kranjska Gora Tel: 050/610-031 Postojanka jc oskrbovana vse leto. ^ TIČARJEV DOM ( m Vtšiču 1525m ) Trenta 85, 4280 Kranjska Gora Tel.: 050/634-571 Odprto od konca aprila do srede oktobra. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM TER OBISKOVALCEM OBČINE KRANJSKA GORA ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ŽUPAN IN OBČINSKI SVET Prenovljen trg v Kranjski Gori je lepo zaživel. gostinska dejavnost, tako da trg postaja priljubljeno zbirališče domačinov in turistov. Zelo priljubljena je postala tudi nova kolesarska steza, za katero so si v občini prizadevali dobrih deset let. Zaenkrat so s 400 tisoč evri evropskega denarja, 100 tisoč evri državnega in 50 tisoč evri občinskega denarja uredili 14 kilometov poti od mejnega prehoda Rateče do Gozd Martuljka, kolesarska pot pa je po županovih besedah izredno dobro obiskana. Novo smučišče v Ratečah Na turističnem področju pa je zanimiva tudi naložba v gradnjo novih smučišč v Ratečah, v neposredni bližini mejnega prehoda. Kot je povedal vodja projekta in direktor podjetja šport- ni center Rateče - Planica Matjaž Zakušek, trenutno poteka prva faza del, v kateri bodo postavili prvo dvosedežnico, uredili smučišča za smučarje in deskarje in sankaško progo, urejajo pa tudi dostop in parkirišča. V prvi fazi bo zmogljivost smučišča 9°° smučarjev, smučišče pa naj 01 odprli že novembra letos. Načrti pa s tem še niso končani, v naslednji fazi naj bi zgradili še en° HOTEL LARIX j Hotelsko turistično | podjetje Gorenjka \ Kranjska Gora, ; d.d., je v zadnjih | dveh letih krepko I razgibalo gospodar- ; ska dogajanja v Kranjski Gori. Pravilna ocena nadzornega sveta o nujni zamenjavi vodstva in izvedbi temeljite in vsestranske sanacije že daje sadove. V letu 2000 se je saniralo tekoče poslovanje z vidika urejenosti poslovnih funkcij in zniževanja stroškov, oblikovali so se nosilni programi in opredelilo se je poslovno jedro družbe. S tem so se ustvarili pogoji za razmišljanje o novi viziji in vlogi HTP Gorenjka Kranjska Gora, d.d., v okviru gospodarstva občine Kranjska Gora in tudi v širšem slovenskem in obmejnem prostoru. Kvaliteta storitev, pestrost programov in prilagodljivost vsakršnim potrebam gostov so postali motiv in cilj ter upajmo v prihodnje, tudi razpoznavni znak. V decembru 2000 je bil dan v uporabo obnovljeni apartmajski objekt Garni (vrednost investicije 365 mio SIT), ki razpolaga s 34. luksuzno opremljenimi apartmaji v neposredni bližini smučišča. Istočasno je začela obratovati nova programska enota v Hotelu Prisank - Čajnica Prisank, ki predstavlja vsebinsko in kakovostno popestritev ponudbe Kranjske Gore tako dnevnim obiskovalcem, kakor tudi stacionarnim gostom. Pred poletno sezono je bila dograjena tudi večja zunanja terasa, kjer gostje lahko uživajo v veliki izbiri slaščic, sladolednih dobrot in osvežilnih pa tudi eksotičnih napitkov (vrednost vlaganj 6 mio SIT). Tudi Gostilna Bor, gostilna z eno izmed najstarejših tradicij v Kranjski Gori, je bila delno obnovljena in preurejena (vrednost vlaganj 10 mio SIT), tako da danes lahko nudi kvaliteten program jedi po izbiri - Marijana Novak (Gorenji X^ KRANJSKA CORAld.d. od divjačinskih, ve-getarijanskih, ribjirt i do klasičnih. Največje spremem-be pa se prav leto* dogajajo v centralnem objektu družbe - v Hotelu Larix (P° novem Hotelsko turistični center Larix). Hotel Lan* je bil s svojo izJern" no lego (tik <* smučišču) najbolj privlačen v zimskem , času. Z dograditvijo novih programski'1 vsebin, pa želimo, da bi bil HTC Lari* atraktiven čez vse leto za zelo široK spekter gostov. Dogradila se bo konferenčna dvorana (150 sedežev), usposobilo se bo pet manjših seminarskih dvoran (20-35 sedežev) za delo P° skupinah, preuredile se bodo sobe na nivo štirih zvezdic (48 sob v letu 2001. ostalo v 2002), dogradil se bo bazenski kompleks (350 m2 vodnih površin } vodnimi efekti - deroča reka, slapovi, hidro masaže, samopostrežna restavracija), povsem nov bo savna center (25 m2 - finska, turška, infra, solariji) in vita center (protibolečinska terapija magnetoterapijo, ročne in kitajske masaže, beaury program, pedikura, manikura). Skratka vse poln novosti in izzivov. S tako pestrim programom ' možnostmi, bo HTC Larix nedvomno enkrate center, ki ga na Gorenjskem že dolgo čakanj0; Programski del investicije bo zaključen že letos (»" , vrednost celotne investicije pa znaša 1.450 mi SIT. . HTP Gorenjka bo tako v borih dveh letih investiral preko 1.800 mio SIT v svoje objekte v Kranjski Gor, kar je prav gotovo ena večjih naložb ali morda K največji naložbeni ciklus na zgornjem Gorenjske^ Naše investicije niso namenjene le hotelsK gostom, želimo in upamo, da bo poslej tudi v Gorenjcev našlo ustrezno zabavo, počitek delovno okolje v naših objektih. tL)Cji Kljub intenzivnemu izvajanju investicije, bomo t letos uspeli organizirati tradicionalni Zgornjesa piknik in sicer 17.,18. in 19. avgusta za Hotei Prisank. Družbo nam bodo delali popularni ansa j bli kot so Mambo Kings in Ptujskih 5. Za jedaco pijačo pa bomo, kot že po tradiciji, dobro posK li. Prisrčno vabljeni! avgusta 2001 13. stran V Ratečah tik ob mejnem prehodu gradijo smučišče, ki naj bi ga odprli že to zimo. trisedežnico, naprave pa bodo skušali tržiti tudi poleti, ko naj bi organizirali tečaje gorništva, jadralnega padalstva... Most v Eriki in Radovni V občini pa poteka še nekaj velikih naložb. Ena od njih je gradnja mostu v Eriki, ki se Počasi zaključuje. Most je izdelan k kamna, ki so ga dobili v okolici, obdelujejo pa ga ročno, z rezanjem. Kot je povedal župan Jože Kotnik, so se za takšno izvedbo, ki je bistveno dražja od izvedb običajnih mostov, odločili iz turističnih razlogov. "Turizem zahteva nekaj drugačnega, boljšega, most je izjemno zanimiv za turiste, ki kar ne morejo verjeti- da je kaj takšnega možno narediti. Poleg tega se most zelo lePo vklaplja v prostor," je dejal Kotnik. Naložba je vredna kar 130 milijonov tolarjev, financira Pa jo država. Most, ki je narejen 2a stoletne vode, bodo odprli v začetku septembra. v občini pa gradijo še en most, to ie most čez Kotarico v Radov-™- *aradj visokih vod zadnjih nekaj let so bili domačini v Zgorn- ji Radovni tudi po več dni odrezani od sveta (ker je bil ponavadi poplavljen tudi drugi most, ki pa sodi v državno pristojnost), zato so se na občini odločili, da bodo zgradili most, ki je bil sicer domačinom obljubljen že pred dvajsetimi leti ob gradnji ceste. nja, želimo pa si, da bi bila dela končana pred jesenskim deževjem," je dejal župan. Uredili bodo propust, most bo betonski, pokrit bo z lesom, prav tako bo imel lesene ograje, tako da se bo lepo vključil v naravno okolje. Zanimivo pa je, da se je zdaj tudi država odločila, da bo obnovila drugi most v Radovni. Bolje oba kot nobenega, so dokaj nepričakovano odločitev komentirali občinski svetniki. Čistilna naprava: dela prehitevajo Zelo pomembna naložba v občini pa je tudi gradnja čistilne naprave v Tabrah. Kot je občinskim svetnikom povedal vodja projekta kanalizacija pri Komunali Robert Bizjak, so z deli mesec dni pred rokom, velikanski bazeni in upravna stavba že stojijo, začenjajo pa z montažo strojnih delov. Računajo, da bodo s poskusnim zagonom začeli že konec oktobra ali začetek novem- Velikanski bazeni čistilne naprave že čakajo na začetek obratovanja. "Občinski svetniki so prisluhnili in namenili sredstva iz občinskega proračuna. Trenutno potekajo pripravljalna dela ter postopki za pridobitev gradbenega dovolje- bra. Do konca oktobra naj bi bila večina vasi že priključena na vode, na čistilno napravo pa bodo najprej priključili velike onesnaževalce, denimo hotele. Teniško in nogometno igrišče, drsališče Poleg velikih projektov pa v občini po županovih besedah uresničujejo tudi niz malih, a pomembnih projektov, ki so pomembni za življenje ljudi. Pri mnogih sodelujejo domačini, tako kot denimo pri ureditvi nogometnega igrišča v Podkorenu, drsališča v Mojstrani, teniških igrišč v Mlačci. "Z malo denarja se lahko podpre zanimiv projekt, če so ljudje za to," je poudaril Kotnik. • Urša Peternel, foto: Gorazd Kavčič Letošnji dobitniki občinskih priznanj Zlata grba občine Stanku Koširju in Vidu Černetu Srebrni grb je prejel Srečko Zima, bronaste grbe pa Sonja Mirtič, France Urbanija, Martina Čufar in Aleš Brezavšček. Dovje - Ogled najpomembnejših projektov v občini preteklo soboto so kranjskogorski občinski svetniki zaključili s svečano sejo občinskega sveta pri Katri na Dovjem, na kateri je župan podelil priznanja občina zaslužnim občanom. Letos je nagrajencev sedem, najvišje priznanje, zlati grb občine, pa sta prejela Stanko Košir in Vid Černe. Vid Černe se je rodil pred 75 leti v Kranjski Gori, o njem pa bi, kot piše v obrazložitvi, težko napisali vse, s čimer se je v svojem tri četrt stoletja dolgem življenju ukvarjal. S svojim čutom za ohranjanje kulturne dediščine in zgodovine domačega kraja je pustil nepoza---- ben pečat v zgodovini Kranjske Župan Jože Kotnik je zlati grb podelil Vidu Černetu... ga pouka že 35 let, zadnja leta v mojstranški osnovni šoli. V delo z učenci ustvarjalno vključuje nove metode in oblike dela, vodi številne delavnice, seminarje, je avtorica dveh knjig o opisnem ocenjevanju, slikanice o prometu, njen učni pripomoček Drevo pa je našel pot tudi v širši evropski prostor. Je zelo uspešna, delovna in predana učiteljica, spoštovana in priljubljena v ožjem in širšem okolju, so zapisali v obrazložitvi. France Urbanija je župnik na Dovjem, kamor je prišel leta 1983 in se takoj vključil v življenje vasi. V njem je Jakob Aljaž dobil dostojnega naslednika v skrbi za kulturne, zgodovinske in spomeniške vrednote. Sodeluje pri vseh dogajanjih v kraju, je dolgoletni član turističnega in planinskega društva, njegovi vzponi na Triglav pa so postali že skoraj legendarni. Je tudi aktiven član fotografske sekcije. Bronasti grb so občinski svetniki namenili tudi dvema športnikoma. Alpinistka Martina Čufar je stalno med štirimi najboljšimi tekmovalkami na svetu in je veliko prispevala k prepoznavnosti Mojstrane. Bronasti grb pa je dobil tudi smučar Aleš Brezavšček ob zaključku športne kariere za športne uspehe. • U. P., foto: Gorazd Kavčič Gore. Izdal je več literarnih del, vse življenje je bil aktivno vključen v dogajanje v kraju, bil je predsednik smučarskega kluba, turističnega društva, lovske družine, deloval je v lokalni samoupravi... Zlati grb občine je prejel tudi Stanko Košir, ki je bil rojen pred skoraj 85 leti v Gozd Martuljku. Že od mladih nog so ga zanimali domači običaji, znal je prisluhniti domačinom, ki so mu pripovedovali svoje dogodivščine, veliko pa jih je doživel tudi sam. Vse to je v zrelih letih prensel na papir in v samozaložbi je izdal pet publika- cij, s katerimi ohranja vsaj del bogate kulturne dediščine Kranjske Gore. Srebrni grb občina so letos podelili Srečku Zimi, ki je veliko prispeval k razvoju kraja in deloval v dobro krajanov na številnih področjih, od gasilstva, športa (bil je tudi aktiven smučarski tekmovalec), krajevne skupnosti, bil je med ustanovitelji društva invalidov, predsednik društva upokojencev, aktiven pri oživljanju agrarne skupnosti... Bronasti grb občine pa so letos prejeli štirje. Sonja Zofija Mirtič je učiteljica razredne- 2 izbranim kandidatom bomo ^v. delovno razmerje za določen čas, * možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidate naprošamo, da svoje pisne vloge l dokazili o izpolnjevanju pogojev, svojim nastavom, watkim življenjepisom in telefonsko številko pošljejo v 8-ih dneh na zgornji naslov. bomo samo izbrano kandktam Lep pozdrav! Kopalniški; oiviai*io:. BERLIN, RIMINI, IBIZA, EUROPA **°nudba velja do prodaje zalog. Tr90vski Obi5ae?kr09l° 8' NAKLO, tel.: 04 258 83 03 v Sok nas med tednom od 8. do 19. ure, ^J30^ med 8. ,n 13. uro. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo K4RLN tel.: 04/23 60 750, fax: 04/23 60 751 SAMO ŠE 27 DNI do prvega šolskega dneva Letos smo vam namenili še več prostora in s tem tudi bolj pestro ponudbo šolskih potrebščin, saj imamo več kot 400 različnih vrst nahrbtnikov. Kot vsako leto tudi letos prodajamo paket 10 zvezkov A4 črte po 990 tolarjev. ŠOLSKO LEPILO UNIX v stiku 95 tolarjev Tehnični svinčnik MICRO + minice 0,5 299 tolarjev Odprto imamo od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Pridite in se prepričajte o naši pestrosti kar sami! TURISTIČNA AGENCIJA Glavni trg 20, Kranj tudi na vrhuncu sezone se najde za vsakega nekaj - počitnice v zadnjem hipu: SLOVENIJA HRVAŠKA ČRNA GORA ŠPANIJA • GRČIJA • CIPER • TURČIJA • TUNIZIJA • MALTA ZA CENO POKLIČITE IN SE ODLOČITE!!! TA PELIKAN, Glavni trg 20 - KRANJ tel./fax: 04/2023 285 e-mail: pelikan@siol.net ureja: Vilma Stanovnik NOGOMET Prva nogometna liga KRANJČANOM VSE TRI TOČKE Kranj, 7. avgusta - Domžale so igrale doma z Mariborom Pivovarno Laško in zgubile z 0 : 2. Šenčur je v pokalu v gosteh premagal Nafto. V 3. krogu nogometne lige Si.mobi 1 je Živila Triglav igral pri Eri v Šmartnem in zmagal z 1 : 0. Tekma je bila odločena v 20. minuti, ko je domači igralec Mernik zabil žogo v svoj gol. Domači so imeli več priložnosti za zadetek, z malo več zbranosti v hitrih protinapadih pa bi lahko tudi Kranjčani dali še kakšen gol. Živila Triglav je z izidom lahko zadovoljen, saj so tri točke na tem gostovanju nepričakovane. V prihodnjem kolu (v soboto) odhaja Živila Triglav na gostovanje k Mariboru Pivovarna Laško. Domžale so igrale doma z Mariborom Pivovarno Laško in zgubile z 0 : 2. Domači so imeli kar nekaj priložnosti za zadetek, vendar jih niso izkoristili. Gostje so bili glede tega uspešnejši. V ligi vodita Primorje in Koper z devetimi točkami. Živila Triglav ima 4 točke in je sedmi, Domžale pa so predzadnje brez točke. V nedeljo je bil odigran drugi del šestnajstine finala nogometnega pokala Slovenije. Šenčurju Protectu je uspel veliki met: v gosteh v Lendavi je po podaljšku premagal Nafto z 1 : 2. • J.K. VATERPOLO NAŠIM ENAJSTO MESTO Kranj, 7. avgusta - Konec tedna se je v Hagnu končalo letošnje kadetsko EP v vaterpolu. Na njem je naša reprezentanca, po zadnji tekmi in zmagi nad ekipo Nemčije s 7:5, zasedla 11. mesto. Evropski kadetski prvaki so postali Madžari pred Grki in ekipo Jugoslavije. Na prizorišču prvenstva so izžrebali tudi pare v evropskih klubskih pokalih. Ekipa Triglava Živil bo v pokalu državnih prvakov igrala v skupini z Dinamom iz Kijeva, ki bo pripravil turnir od 23. do 25. novembra, nasprotniki naših državnih prvakov pa bodo še izraelski Hapoel in prvak VB Bristol. Ljubljanski Tivoli bo v pokalu pokalnih zmagovalcev istočasno nastopal v Hercegnovem, kjer se bo meril z ekipami Jadrana, Fiorentine in turškim Yuzmejem. • J.M. LOKOSTRELSTVO DRŽAVNO PRVENSTVO V ARCATHLONU V BOHINJU Bohinj, 7. avgusta - V okviru tabora lokostrelske šole v Bohinju bosta lokostrelska sekcija pri ŠD Partizanu Škofja Loka in Lokostrelska zveza Slovenije to soboto, 11. avgusta, z začetkom ob 10. uri, organizatorja državnega prvenstva v arcathlonu. Ar-cathlon je lokostrelska disciplina, ki jo FITA uvaja v svoj uradni program tekmovanj že nekaj let, združuje pa tek v naravi in streljanje z lokom. Tudi v Sloveniji se je arcathlon dobro uveljavil, poteka pa tako kot ostala lokostrelska tekmovanja v golem, ukrivljenem in sestavljenem loku. Tokratno državno prvenstvo v Bohinju je namenjeno vsem kategorijam tekmovalcev in tekmovalk od najmlajših do veteranov, prijaviti pa se je moč še do jutri, 8. avgusta, na naslov Vlado Justin, Frankovo naselje 177, Škofja Loka (telefon za informacije 041 805 062) ali po E- mailu: robert@krajnik.si. • V.S. SMUČARSKI SKOKI USPEŠNA PREMIERA Sebenje, Kranj, 7. avgusta - Minulo soboto in nedeljo sta bili v skakalnem centru Sebenje in na Gorenji Savi prvi tekmi poletnega pokala Haas Fertigbau v pokalu Alpe Adria. Na obeh so imeli Gorenjci veliko uspeha, najbolj pa sta se izkazala Tržičan Mitja Mežnar in Aleš Oblak iz ekipe Stola Žirovnica, ki sta slavila oba dneva tako v skokih kot v krosu za nordijsko kombinacijo. Aleš je nastopal v kategoriji do 10 let, Mitja pa v kategoriji do 14 let. Pokal obsega štiri tekmovanja, po gorenjski premieri pa bodo mladi skakalci sedaj nastopili še v Eisenerzu, konec meseca pa bo finale v Celovcu. • J.B. BALINANJE Nočni balinarski turnir Stanoniku in Smehu - Balinarski klub Lokateks Trata je bil minulo soboto popoldne in ponoči organizator tradicionalnega balinarskega nočnega turnirja. Med šestnajstimi naključno izžrebanimi pari sta na koncu v finalu skupaj slavila, član ekipe iraških veteranov Slavko Stanonik in slovenski mladinski reprezentat iz domače ekipe Lokateksa Trate Dejan Smeh (na sliki). Ta konec tedna bo na Trati še tekmovanje za pokal Trate. • V.S. V soboto se je v Tivoliju končala letošnja serija turnirjev Nivea Sun beachvollev cup 2001 ' ODBOJKA NA MIVKI JE "IN" Medtem ko so se ob Vrbskem jezeru v bližini Celovca na finalu svetovnega prvenstva merile najboljše ekipe v odbojki na mivki na svetu, pa se je pod halo Tivoli v Ljubljani spektakularno zaključila letošnja serija Nivea Sun beacvollev cup. Kranj, 7. avgusta - Potem ko smo prejšnji teden na zaključnem turnirju državnega prvenstva Siemens Mobile pokala v športnem parku Ilirije dobili letošnje državne prvake (Jasmin Čuturič, Samo Miklavc) in prvakinje (Ana Oblak, Barbara Kristan) v odbojki na mivki, se je minuli konec tedna spektakularno zaključila tudi letošnja serija turnirjev v odbojki na mivki Nivea Sun beachvollev cup 2001. Tekmovanje, ki letos prvič ni več štelo za državno prvenstvo, je kljub temu privabilo na naša odbojkarska igrišča z mivko kar nekaj kvalitetnih domačih in tujih ekip, na koncu pa sta skupno zmago slavila Hrvata v ekipi Krešo i ja (Krešimir Peric, Tomislav Steinocher) ter pri dekletih ekipa Gul, za katero sta igrali Alenka Dodič in Lea Kolar. Sicer pa seje od četrtka do so- rij Kovichka, ki sta v polfinalu bote na zaključnem turnirju Ni- izgubila proti ekipi Lomi. vea Sun beachvollev cup na Kljub slovesnemu vzdušju ob ploščadi pod halo Tivoli doga- zaključku letošnje sezone od-jalo marsikaj zanimivega, vrhu- bojke na mivki pri nas, pa se je nec tekmovanja pa je bilo so- precej pogovorov še vedno botno žensko in nato še moško ustavljalo ob vprašanju, kaj pri-finale. Med dekleti sta slavili našata dve seriji podobnih tek-članici Hrvaške ekipe Pivo Zla- movanj, saj sta prek poletja po-torog Ani Kalebič in Tonka tekala ločeno državno prven-Mrše, ki sta v zaključnem obra- stvo v organizaciji Odbojkarske čunu ugnali Miro Prljak in Jeli- zveze Slovenije in Nivea Sun co Romič (Tonijevi Andjeli). V beachvollev cup, ki sta bila vse moški konkurenci pa smo si do letos združena in ju je orga-ogledali še bolj atraktivno fina- niziral kranjski Agens (ob sole, kjer pa sta bila najboljša delovanju Odbojkarske zveze), francoska državna prvaka Jean "Po aprilskih zapletih glede Philippe Daguerre in Greg pogodbe z Odbojkarsko zvezo Znatckovskv.' Po kar treh setih Slovenije, kjer smo pričakovali, sta v odločilnem premagala Hr- da bo - glede na vse dotedanje vata iz ekipe Lomi, sicer odlič- dogovore - obnovljena, smo ne-na Vjekoslava Hanžiča in Ser- nadoma ostali pred dejstvom, geja Lomaka. da pogodbe ni več. Zato smo se Med slovenskimi ekipami sta odločili, da letos organiziramo se pri ženskah najbolje odrezali turnirje z mednarodno udelež-skupni zmagovalki iz ekipe Gul bo in v Slovenijo skušamo pri-Alenka Dodič in Lea Kolar, ki peljati čim več vrhunskih igra-sta na koncu v Ljubljani osvoji- lec oziroma ekip iz cele Evro-li tretje mesto, med moškimi pa pe. To nam je v resnici kar dob-je najdlje prišla slovensko ruska ro uspelo in po zaslugi tega naveza Sergej Jakomin - Dimit- smo lahko v minulih tednih in Najboljši Južnoameričani - Na svetovnem prvenstvu v odbojki na mivki v Celovcu so bila finalna srečanja "rezervirana" za južnoameriške ekipe. Tako sta v finalu Brazilki Adria na Behar in Shelda Bruno Bere ugnali rojakinji Pieres in Minello, Argentinca Mariano Baracetti in Martin Alejo Conde pa sta naslov svetovnih prvakov osvojila v ogročenem dvoboju z Braziclema Ricar-dom in Loilo. V soju žarometov si je množica gledalcev navdušeno ogledala finale letošnjega Nivea Sun beachvolley cup. tudi danes na igriščih gledali razvoju slovenske odbojke na nove obraze in nov način igra- mivki, ki je vendarle olimpijski nja odbojke na mivki. Ti igralci šport in eden najpopularnejših odbojko na mivki profesional- v poletnem obdobju," razmišlja no igrajo vse leto in lahko smo Goran Valič, ki vendarle upa, videli razliko med njimi in tisti- da se bo zaplet z organizacijo mi, ki odbojko na mivki igrajo turnirjev rešil v korist športa, vzporedno z dvoransko odboj- "Težko je reči kaj vse je vodilo ko," je bil ob koncu letošnje se- Odbojkarsko zvezo Slovenije, rije Nivea Sun beachvollev cup daje letos želela sama organizi-zadovoljen Kranjčan Goran Va- rati te turnirje. Pri tem ne polič iz Agensa, ki pa trenutno še znam nobene "tržne" logike, saj ne dela natančnih načrtov za po vsem svetu za take priredit-novo sezono tega vse bolj popu- ve skrbijo agencije. Podobno larnega športa. kot mi poskrbijo za denar, za "Glede na to, da še ne vemo, sponzorje, organizacijo, Odboj-kakšno bo v prihodnje sodelo- karska zveza pa le pridobi del vanje z Odbojkarsko zvezo, s denarja, ki ga nato nameni raz-katero smo uspešno sodelovali voju športa. Mi bomo pač letos šest let, bomo najbrž nadaljeva- nepričakovano in neargumenti" li s trendom organizacije turnir- rano odpoved državnega prven-jev na mednarodni ravni. V Slo- stva reševali po pravnih poteh venijo namreč želimo pripeljati ter iskali rešitev tako za razvoj tudi igralce svetovne serije. Žal tega športa kot za naše podjet-se z odgovornimi iz Odbojkar- je, ki je v odbojko na mivki vlo? ske zveze za vnaprej še nismo žilo veliko denarja," je ob kon-pogovarjali, saj z njimi nimamo cu letošnje domače sezone v stikov. Dejstvo pa je, da razdvo- odbojki na mivki tudi povedal jenost škodi slovenskim igral- Goran Valič. cem in igralkam odbojke ter • V. Stanovnik NJE MLADINCI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NEMČIJI Bled, 7. avgusta - Minulo nedeljo je na letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v Duisburg v Nemčijo odpotovala naša mladinska veslaška reprezentanca. V njej je kar 21 veslačev, ki so bodo v šestih disciplinah skušali priboriti čim boljše uvrstitve. Konkurenca pa bo tudi tokrat močna, saj seje - po besedah sekretarja naše veslaške zveze Stanka Slivnika - na mladinsko svetovno prvenstvo prijavilo kar 41 držav udeleženk. Od slovenskih veslačev jih je tokrat največ iz mariborskega kluba Dravske elektrarne Branik, kar sedem, dva reprezentanta pa sta tudi iz blejskega kluba. To sta Matej Štravs in Luka Pretnar, ki bosta v četvercu s krmarjem nastopila skupaj z Andrejem Križmančičem in Tomažem Hvalo ter krmarjem Miho Vičičem (vsi VK Izola). Ta posadka sicer nima veliko izkušenj, saj je bila sestavljena šele v drugem delu letošnje sezone, zato pa je največ pričakovati od nastopa našega dvojnega četverca, v katerem bodo veslali Matej Rodela, David Bubnič in Damir Pire (vsi VK Piran) ter Bine Pišler (VK Izola). Poleg teh dveh posadk bo za Slovenijo nastopil še ljubljansko -mariborski četverec brez krmarja, mariborski dvojec brez krmarja, izolsko - piranski dvojni dvojec, edina slovenska ženska predstavnica pa bo Maja Rehar (VK Argo), ki bo nastopila v enojcu. Predtekmovanja se bodo v Duisburgu začela jutri, finala pa bodo na sporedu v soboto, 11. avgusta. • V.S. HOKEJ V DVORANI LOCANOM 8. MESTO NA TURNIRJU VINNSBRUCKU Škofja Loka, 7. avgusta - Ekipa državnih prvakov Floorball kluba Loka Spiders se je prejšnji konec tedna udeležila odprtega prvenstva Avstrije v floorballu, hokeju v dvorani. Na močnem mednarodnem tekmovanju je nastopilo 14 ekip iz Švice, Avstrije, Češke, Poljske, Nemčije, Lichensteina in - po zaslugi Ločanov -tudi iz Slovenije. Po tesnem porazu in dvema zmagama so se Spidersi najprej uvrstili v četrtfinale, kjer so nato nesrečno 7:8 izgubili s kasnejšimi zmagovalci turnirja, ekipo Pepino Ostrava iz češke prve lige. Ločani so na koncu osvojili 8. mesto, kar je (kljub grenkem priokusu) lep rezultat. Predvsem so veseli, da so se dobro uigrali pred nastopom na še močnejšem turnirju, odprtem prvenstvu Češke v Pragi, kjer bodo nastopili od danes do petka. Kot so povedali pred odhodom, si želijo le, da ne bi prekmalu naleteli na najmočnejše nasprotnike turnirja. • V.S. PLAVANJE CARMANOVA BLESTELA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Kranj, 7. avgusta - V prenovljenem 50-metrskem bazenu v Kopru so konec minulega tedna člani Plavalnega kluba Koper po 26 letih znova organizirali večje tekmovanje. To je bilo letno odprto absolutno in mladinsko državno prvenstvo Slovenije, ki so se ga z veliko uspeha udeležili tudi gorenjski plavalci in plavalke. Tako je bila prvo ime prvenstva članica kranjskega Merit Triglava, Anja Čarman z Godešiča, ki je že v četrtek zmagala na 100 metrov delfin in 400 metrov prosto, v petek je slavila na 200 m prosto in 200 metrov hrbtno, v soboto na 100 metrov prosto in 800 m prosto, v nedeljo pa še na ly hrbtno in 200 m delfin. Poleg vseh teh naslovov prvakinje je 0 vojila še vrsto odličnih mest in rezultatov, saj je kar šestk izboljšala mladinski in enkrat celo absolutni državni Anja Čarman rekord (800 m prosto). j Poleg Anje so naslove absolutnih prvakov med Gorenjski plavalci osvajali še: Triglavana Aleš Aberšek (100 m delfin, 1 m delfin) in Emil Tahirovič (100 m prsno) ter plavalci r Radovljica PH Bled Alenka Kejžar (50 m hrbtno), Urška Slabša (50m prsno, 50 m delfin, 50 m prosto), Marko Milenkovič (4 m mešano, 200 m mešano) ter ženski štafeti (4 x 100 m Pr° 4 x 100 m mešano). • V.S. ATLETIKA KEJZAR NI ZDRŽAL Kranj, 7. avgusta - Konec tedna se je v Edmontonu začelo • svetovno prvenstvo v atletiki. Po slovesni otvoritvi, na kater,;J0 slovensko zastavo nosila Škofjeločanka Brigita Eangefhol-C, se najprej pomerili maratonci. Med njimi je nastopil tudi man Kejžar iz Železnikov, ki pa je na 25. kilometru zar slabega počutja odstopil. ^ Alenka Od naših osmih reprezentantov je nastopila tudi že Aie Bikar v teku na 100 metrov in izpadla v polfinalu. • V.S. Torek, 7. avgusta 2001 Zbiljski ognjemet s srečelovom Turistično društvo Zbilje, 7. avgusta - Turistično društvo Zbilje je minulo soboto zvečer še enkrat z organizacijo tradicionalne Zbiljske noči potrdilo, daje prireditev še vedno, čeprav je bila tokrat že 48. po Vrsti, poznana in priljubljena tako na Gorenjskem kot spodnjem ljubljanskem koncu. Prireditve z bogatim srečelovom in ognjemetom, ki je bil tokrat ™enda najlepši in najdaljši, se je udeležilo prek štiri tisoč obiskovalcev. Predsednik Turističnega društva Iztok Pipan je poudaril, da So se pri pripravi letošnje tradi-c'onalne prireditve "spopadali" Pri organizaciji in pripravi s šte-vi'nimi birokratskimi ovirami, ^ato bodo za naprej resno ražalili, kako bo s to prireditvijo. v Zbiljah v občini Medvode je minulo soboto že 48. zapored pripravilo poznano in priljubljeno Zbiljsko noč. Če pa bi sodili po obisku in priljubljenosti, ki so jo tokrat potrdili obiskovalci, gre najbrž za prireditev, ki bi jo morali uvrsti- ti v ožji izbor prihodnjih prireditev v občini. Tudi tokrat so prireditev pripravljali in sodelovali pri izvedbi številni domači- ni. Kmetje so pokosili travnike za pripravo parkirišč, pri različnih organizacijskih opravilih pa je sodelovalo 45 članov društva. Del celotne Zbiljske noči so letos prenesli tudi na novi del obale, ki je nastal ob čiščenju jezera pred leti. Sicer pa je bil opolnoči še vedno največja atrakcija veliki ognjemet. Zanimiv pa je bil tokrat tudi sreče-lov. Okrog 500 dobitkov so pripravili, vsaka srečka je zadela, vsak dobitek pa je bil vreden najmanj toliko kot je bila cena srečke. Posebnost tokratne Zbiljske noči je bila vsekakor velika udeležba mladih. Za razpoloženje je skrbel Aviaband, za gostinstvo in postrežbo pa Bistro Dotik ob jezeru. • A. Žalar Dve zvezdici in vse na sonce Kamp Smlednik v Dragočajni je med tistimi redkimi v državi Sloveniji, ki so se kvalitetno • uvrstili med kampe z dvema zvezdicama. Oragočajna, 7. avgusta - ^amp Smlednik v Dragočajni I Prihodnje leto star štirideset et- Začelo se je s potujočimi n°madi, ki so se ob poti na Jad-^n ustavili za noč ali dve. godna lega in prijazna okolica ^ oomačjnj pa sta ponesli ime aJa in prijetnega počutja ši-j*1 Po Evropi in tako je bilo ti-ki so se za kratek čas usta-V|'' v kampu, vsako leto več. Po °Sern, devet tisoč prenočitev so p°tem beležili v tistih sedemdesetih in osemdesetih letih minula stoletja, ko smo tudi sicer Pri nas ugotavljali rekordne preučitve tujih gosatov. Turistič-n° društvo in Turistična zadru-ga Pa sta potem prevzela urejanj6 in delovanje kampa. Danes Je kamp Smlednik v Dragočajni p°2nan med prikoličarji v Evro- pi in doma. Na 4 hektarih urejenega kampa z okrog sto mesti in hkrati z manjšim urejenim delom tudi za FKK, so danes štirje sanitarni objekti. Zadnja sprememba, ko se vsako leto zgodi kaj novega, se nanaša na sončne kolektorje in na sanitarno vodo. V vodstvu zadruge in v Turističnem društvu pa načrtujejo tudi postavitev nekaj bungalovov. Na ta način bi k ponudbi zimskega bivanja in shranjevanja prikolic dodali tudi možnost drugačnega prenočevanja za turiste. Sicer pa ugotavljajo, da se turizem s prenočišči vrača po suhih letih tudi v Kamp Smlednik v Dragočajni. Dobro polovico prenočitev iz tistih najboljših let bodo kot kaže zabeležili to sezono. To pa je spodbuda za naprej, saj kamp postaja tudi sicer priljubljeno in obiskano družabno in prireditveno središče za domače in tuje goste. V kampu imajo namreč tudi igrišča za tenis, košarko, rokomet, mali nogomet, balinišče in šah. Družabno turis- tično in rekreacijsko ponudbo pa ob koncu tedna obogatijo še z ribami na žaru. Prav zaradi slednjih ob sobotah in nedeljah pridejo v kamp izletniki iz raznih krajev Gorenjske in ljubljanskega dela. • A. Žalar AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA avgusta 2001 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Ansambel Nagelj NaJiV^"0 1me ansambla je lin 3 ?fpod Kamniških pla-• m hod nje leto bo že 15 let Sodkar so se okr°9narm0_ Juttrja Staneta Kregarja zbrajani ansambla. Klasični tno ^trumentalni sestav s pev-22) in pevko je danes poznan jom po Sloveniji in po doma-r^sej Evropi pa tudi čez lužo v Toksin Kanadi. ni,u "leni, kot vodji ansambla, u Kar preveč ne pišite. Pomem-v^nJe ansambel," je med pogo-s:r°m rekel vodja ansambla nca.ne Kregar, ki seje pred šest-JstlTri, sedemnajstimi leti JI naučil igrati na frajtonan- J° So bili začetki, ki so že ta-at ansamblu oblikovali po- znani melos in priljubljenost njihovim nastopom. Ni čudno, daje ansambel postal priljubljen in poznan potem doma in v tujini. Med tujimi deželami je posebnost ansambla Nagelj nastop v Indoneziji na otoku Bali. Amerika in Kanada sta bili prav tako v njihovi turneji. Sicer pa je ansambel poznan tudi po bogati lastni ustvarjalnosti. Doslej so posneli že sedem kaset in šest zgoščenk. Trenutno pa je v pripravi osma kaseta in sedma zgoščenka. Načrtov jim v ansamblu ne zmanjka, dobre glasbe z novimi idejami pa tudi ne. Ni čudno,.da je Nagelj zato med tistimi, ki so danes iskani in tudi ob vikendih zelo zasedeni ansambli. GLASBENIKI MESECA - KUPON Ali veste, kaj je značilna prepoznavnost ansambla Nagelj? Napišite jo. *5*in N^lov Pdimek: Ho, n»l*pljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 400lKranj^ Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Nagrade za Jelko, Jureta, Marijo, Romana in Terezijo Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 2001. Enako kot prejšnja leta tudi letos praviloma dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dosedanjih Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj eksluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GLASOVEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, še poldrugo leto časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil žreb včeraj, 6. avgusta, naklonjen naslednjim petim anketirankam oz. anketirancem, s katerimi smo se pogovarjali predvsem o tem, kako ustrezno smo v Gorenjskem glasu poročali o prazniku občine Trzin. Tokratni izžrebanci so: Jelka Tacar, Pernetova 8, Jure Bedenk, Kidričeva 67, Marija Barber, Haba-tova 18, Roman Verbič, Habatova 10/a in Terezija Burgar, Za hribom 11. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo vse tri izžrebanke in oba izžrebanca, da najkasneje do vključno petka, 10. avgusta 2001 (ko naslednjič izide Gorenjski glas!), do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge najlepše zahvaljujemo. Kajti tudi letos delamo podobne ankete o naših sedemnajstih (!) edicijah in izmed vseh, ki so kadarkoli doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebamo takšne imenitne nagrade, ki imajo 4rok trajnosti' skorajda neomejen, namreč do konca januarja 2003. leta. PIVOVARNA UNION ~ki}>rij«t(ljv! GLASOVI poletni IZLETI To soboto po Vrbskem jezeru Po Koroškem spet 11. avgusta Prijeten GLASOV IZLET po avstrijski Koroški, deželi jezer bo že to soboto, II. avgusta! Tokrat je število udeleženk in udeležencev omejeno na zgolj en avtobus! Program izleta je 'turistično - nakupovalni' s sobotnim obiskom koroške prestolnice Celovec, z ogledom delčka mestne kulturne dediščine (marsikdo se bo raje zapodil po trgovinah, v katerih se prav v soboto zaključujejo poletne razprodaje). Kdor bo želel, bo tačas lahko obiskal Minimundus - "Svet v malem " ob Vrbskem jezeru s 171 svetovnimi znamenitostmi, izdelanimi v 25-kratni pomanjšavi (vstopnina ni zajeta v ceno izleta!). Zatem bo turistična vožnja z luksuzno potniško ladjo po Vrbskem jezeru. Tokratna izletniška relacija je precej drugačna od julijskega izleta in z njo bo ustreženo vsem, ki so z gornjega dela Gorenjske: Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Tržič-Ljuhelj-Celovec; na povratku pa Korensko sed-lo-Kranjska Gora- Mojstrana-Jesenice-Žirovnica-Lesce-Radovlji-ca-Kranj-Skojja Loka-Tržič. Cena avgustovskega izleta po Koroškem je zgolj 3.900 tolarjev; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa debelega tisočaka manj, samo 2.800 SIT. GLASOV IZLET ho tudi II. avgusta popestrila harmonika v rokah enega od mlajših nastopajočih z letošnjega Gorenjskega prvenstva harmonikarjev. Ta petek kopalni izlet v Rabac ... Namesto utrujajoče avtomobilske vožnje na morski kopalni . izlet Vam ponujamo pred/og.v PETEK, 10. avgusta, udobno na kopalni GLASOV IZLET z Rozmanhusom iz Radovljice. Tokrat bo izlet do Rabca; večerja po napornem dnevu (tudi poležavanje na plaži utrudi...) bo v hotelu Brisiol v Lovranu, kjer bo tudi petkov zabavni večer. V programu izleta bo še neka/presenečenj (tako Rabac kot Lovran sta mesti z izjemno kulturno dediščino). Cena izleta je 4.900 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko manj, zgolj 3.600 SIT. Poletno avgustovsko reportažo iz Rabca bo pripravila Božena Avsec; ker so za ta izlet vsi sedeži v avtobusu Rozmanbus že rezervirani, prijav žal ne sprejemamo več. ...ali pa naslednjo soboto na Debeli rtič Še en predlog za kopalni GLASOV IZLET ob morju: na zelo lepo urejeni, lastni plaži Klimatskega zdravilišča RKS na Debelem rtiču, boste lahko uživali naslednjo soboto, 18. avgustu. Tokrat v programu izleta ni obiskov prodajaln De/amarisa ter Emonca, pač pa zgolj rajža na Debeli rtič do plaže. Pozno popoldan bo možno (kdor bo to želel!) po zelo ugodni ceni večerjati v prjjetno urejeni zdraviliški restavraciji; kaj/>ak />a bo čez dan poskrbljeno za popotnico (osvežilna pijača in slastno Magušarjevo pecivo). Cena izleta je 3.800 tolarjev; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 2.600 SIT. Tega, zakaj je poletna rajža na morje (relacija Jesenice-Žirovnica-Lesce-Radovljica- Kranj-Škofja Loka-Medvode) z avtobusom udobnejša kot z lastnim avtom, pa ne bomo ponavljali... Na kopanje v Kolpi Marsikomu kopanje v morski vodi ali v bazenih v klorirani vodi ni po godu in bolj prisega na poletno osvežitev v rekah. Kolpa na slovensko hrvaški meji je naša najtoplejša reka, ob kateri je nekaj kampov, rafting center, itn. Delček belokranjske turistične ponudbe smo Vam aprila predstavili v naši revijalni prilogi SLOVENSKE POČITNICE. Vabimo Vas na belokranjski GLASOV IZLET zadnjo soboto v tem mesecu, 25. avgusta. Organiziran bo tudi ogled metliškega muzeja, poskrbljeno bo za kosilo, dan se bo zaključil z zabavnim večerom in pokušino metliške črnine. Po želji ho organiziran tudi rafting. veslanje, itd. Izletniška relacija: Jesenice-Zirovnicu-Lesce-Radovjjica-Kranj-Škojja Loka-Medvode-Met/ika; cena izleta je 4.900 SIT na osebo. Organizator Rozmanbus Radovljica omogoča ekskluzivno ugodnost naročnicam in naročniom Gorenjskega glasa: samo 3.700 SIT. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delovnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglas-ni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar. Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 2. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. PIVOVARNA UNION ^lllinijatdjd 11 Dediščina Branko Grims, državni svetnik Albert Einstein je nekoč Charle-Chaplinu takole pojasnil relativnost slave: "Vi, g. Chaplin, ste slavni zato, ker vas je razumel cel svet. Jaz pa sem slaven zato, ker me nihče ne razume." Poučno bi bilo vedeti, kako vidijo deželo na sončni strani Alp tujci, ki pridejo sem na počitnice. Slovenija je brez dvoma lepa dežela, toda demokracije vajen Evropejec zagotovo bolj ostrmi pred nekaterimi rituali tukajšnje politike, katere največja značilnost so dvojna merila. Ker stara modrost pravi, da riba smrdi pri glavi, je poučen kar kakšen vladni primer. Tako se je minister Kopač iz največje vladne stranke na ves glas zgražal, ker je dobila žrtev ropa nazaj svojo lastnino. Žrtev ropa je bila slovenska Cerkev, lastnina gozdovi. Evropsko bi bilo, če bi minister z ustreznimi predpisi poskrbel, da bo katerikoli lastnik z gozdovi gospodaril skrbno, čeprav je ta strah v primeru, ko gre za lastnino slovenske Cerkve očitno povsem neupravičen. Gre namreč za institucijo, ki gradi dolgoročno in to zagotovo bistveno bolj (in bolje!) kot trenutna vlada. Da pa je šlo pri g. Kopaču za ideološki pogojni refleks, ki ga je velikemu delu mladih vgradila indoktrinacija prejšnjega režima, še bolj pa za sprenevedanje in dvojna merila, pa dokazuje ravnanje gospoda ministra, ko bi moral prav on zavarovati naravno in kulturno dediščino, pomembno celo v Evropskem merilu. V zgornji dolini Kolpe leži Mirtoviški potok, na katerem privatnika gradita malo elektrarno. Glede na pomen tega potoka kot izjemne naravne dediščine, seveda pristojno ministrstvo nikoli ne bi smelo izdati dovoljenje za izgradnjo in obratovanje hidroelektrarne na tem potoku. Toda uradniki so storili prav to, zadnji žebelj v krsto pa je zabil kar minister Kopač osebno, ko je "intervencijsko zavaroval" Mirtoviški potok. Kaveljc je v tem, da je minister obratovanje hidroelektrarne dovolile.), prepovedal pa je vse druge dejavnosti, tudi tiste (na primer nadzorovan ekološki turizem), ki bi bile za okolje bistveno manj problematične od izgradnje vodne elektrarne. Minister, ki se za (naivno) javnost ponuja kot nekakšen samozvani robinhoo- dovski zaščitnik pokljuških gozdov, z lastnim podpisom ščiti brezvestne uradnike in dovoljuje uničevanje najdragocenejše naravne in kulturne dediščine. Neizrečeno bistvo te zgodbe o ministrovih dvojnih merilih se skriva v številnih lovskih kočah in vikendih pripadnikov nekdanje nomenklature, posejanih po Pokljuki. Jedro zgodbe je torej potem, ko odstraniš patetične besede, prav bedno: zaščita privilegijev enih v škodo drugih (ki so jih prvi pred leti enkrat že oropali). Prelepa predstava prave Balkanske politične folklore za tuje turiste... Politikom, ki ravnajo kot minister Kopač, se v Sloveniji res ni treba bati za bodočnost. Petdesetletno pranje možgan je bilo čez vse učinkovito in občutka za ohranjanje lastne naravne in kulturne dediščine ter še posebej slovenskega jezika je vse manj. O tem se bo zlahka prepričal vsak turist, ki bo zvečer v centru Ljubljane iskal izvirno slovensko domačo gostilno in bo lahko izbiral med Pubom, Quickom, Maxi-mom in še celo vrsto izvirnih (no ja, recimo) slovenskih imen. Toda še bistveno večji dosežek je način sodelovanja slovenske pameti v nekaterih tujih firmah. Hitro privre na dan refleks nekritičnega sprejemanja in celo popolnega podrejanja tujemu jeziku. In potem se zgodi scena, kot se je na Bledu ne tako dolgo nazaj. Slovenci, zaposleni v neki tuji multinacionalki, so v imenu te firme sklicali tiskovno konferenco z vabili v angleščini. A glavno šele pride. Tiskovne konference so se kot predstavniki tuje firme udeležili izključno Slovenci. Prav tako so bili vsi novinarji, ki so se odzvali vabilu, brez izjeme Slovenci. In na' Bledu, ki je simbol Slovenije, je tako potekala tiskovna konferenca, na kateri so v lastni državi Slovenci slovenskim novinarjem govorili izključno v -angleščini! Slovenija ima kar precej možnosti, da doseže svetovno slavo. Zato, ker odnosa njene vlade in nekaterih njenih državljanov do lastne države, naravne in kulturne dediščine ter slovenskega jezika na celem svetu najbrž ne more razumeti nihče več. Pa ne zato, ker bi bil tako genialen... Branko Grims je član SDS. Konec sieste Andrej Kokot, zunanji sodelavec Prav potreben sem je že bil. Osvežitve. Nobeno pivo ni pomagalo, nobena ledena voda, hladen ali vroč čaj, samo večerno plavanje na kopališču nekoliko. Le dež je to lahko temeljito opravil. Čeprav pričakovana, pa vendar dobrodošla sprememba. Podobno je na medijski sceni. Ker je parlament na počitnicah, vlada pomanjkanje notranje politične snovi. To je dobro. V polnem zamahu je svetovno atletsko prvenstvo. To je tudi dobro. In na^a Alenka se zaradi stotinke sekunde ni uvrstila v polfinale. To pa ni dobro. Je pa dobro, da je slovenske poslance pohvalil sam njihov vrhovni šef Pahor, da so bolj kultivirani od tistih v prejšnjem sestavu. Res je tudi to, da so pred počitnicami pod streho spravili skoraj 150 zakonov. To jim gre šteti v posebno čast, saj je parlament v prejšnjem sestavu ob nekaterih zakonih cel mandat dobival spalno bolezen, zdaj pa te iste zakone spravljajo skozi dve branji v dveh mesecih od trenutka, ko se jih lotijo. Tako kot pred letom 1996. Ja, medijska scena poleti skorajda nima kaj v roke prijeti. Ali pa je ravno to narobe, da vsi nenehno pričakujemo v medijih, da nam bodo sporočali o novih političnih, finančnih in drugih aferah. Kakor da se pri nas ne bi nič lepega dogajalo. Dobrodošla je kakšna prijetna reportaža s poti po tistih delih Slovenije, kije še nisem videl. Se dobro, da se kdo spomni kaj napisati, da bom vsaj videl, kam vse še moram iti. In to je osvežitev na medijski sceni. Kar lepo je. Kljub temu da se zdaj razrešujejo nekatere ugrabitve, da je poleti sodišče v Haagu bolj delovno, ali pa se njegovo delo bolj vidi in da je najbrž za spoznanje več prometnih nesreč. Pa se vprašam, če je res tako. Ali ni moja pozornost le zdaj bolj namenjena tem ugrabitvam, Haagu, prometnim nesrečam. Saj se te iste stvari dogajajo tudi v drugih obdobjih, pa jih v množici ostalih (takrat pomembnejših ) zadev ne opazim. Mislim, da bo kmalu jesen, da bo sicer bolj sveže na vremenskem področju, na medijskem pa se bo osvežitev končala. Spet bo zasedal parlament, spet se bo podražil bencin, lokomotive pa pocenile, v povprečju pa bo to za inflacijo dobro. Spet bodo nekje v domovini odprli kakšno novo mega- blagovnico, ki jih je menda že preveč. Znova bo nujno zasedala vlada in še kar naprej se nam bo na vse pretege mudilo v Evropo. Ali niso vseeno to že malo izpete pesmi. Zadnjič mi je eden rekel, da bi morali več pisati in govoriti o uspehih, o prijetnih zadevah. Pa se bojim, da bo vsaj nekaj časa ostalo še tako, da bom prebiral in poslušal afere, preskok iz negativnega v pozitivno ni mogoč kar naenkrat, pa še v tem je problem, da je bilo 10 in več let nazaj razkrivanje slabega redkost, tako kot je redka zdaj pohvala. Stara fin ta napredka je, da s prstom kažemo na dobro. Kakovost se da s poudarjanjem izboljšati, slabo situacijo pa lahko s potenciranjem samo poslabšamo. Če si bomo hoteli dobro, bomo morali počasi kreniti po poti pozitivnega. Ne glede na to, kaj o tem misli Evropa, kaj kateri koli predsednik in kaj sosedova Franca. Počasi. Da ne bo kakih pretresov. Ne čez noč. Za osvežitev sme čez noč pasti samo dež. 90,9 MHz tel.: 05/373 - 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 PREJELI SMO Še petindvajset radioaktivnih let Branko Grims, državni svetnik, Gorenjski glas, 31. 7. 2001, stran 16 G. Branko Grims je v komentarju, objavljenem v Gorenjskem glasu 31. julija, nekaj določil osnutka meddržavne pogodbe o NEK predstavil nepopolno in netočno. Tako se bodo terjatve in obveznosti Hrvaške do Slovenije zaradi neplačane dobavljene električne energije iz NEK res odpisale, vendar v enaki višini, kot se bodo odpisale terjatve in obveznosti, ki jih ima Slovenija do Hrvaške zaradi nedobavljene električne energije iz NEK. Gre torej za obojestransko poravnavo med solastnicama in ne enostransko darilo Hrvaški, kot trdi g. Grims. Tudi trditev, daje nova uparjalnika v celoti plačala Slovenija, ni točna. Vse obveznosti za iiparjalnike bosta po 1. juliju 2002, ko bo začela prevzemati električno energijo iz NEK, poravnavala oba družbenika v enakih zneskih. Tako bo Hrvaška plačala približno tretjino celotne cene uparjalnikov. Glede odpadkov iz NEK pa le pojasnilo, da bo - sorazmerno glede na lastniški delež - Hrvaška prevzela odgovornost zanje šele s podpisom meddržavne pogodbe. V sedanji situaciji so namreč izključno obveznost Slovenije. Manca Šetina Miklič Služba za odnose z javnostmi Ministrstvo za okolje in prostor Astronomske cene ogrevanja Čeprav je do hladnih, jesenskih dni. še razmeroma daleč, pa ne-, kateri že razmišljajo tudi o ogrevanju stanovanj. Eno teh je tudi jeseniško podjetje "KRES", oziroma JEKO-IN, d.o.o. Podjetje ima v upravljanju vročevod in vse ostale pristojnosti na tem področju. Zaradi previsokih cen teh storitev je že pred leti prišlo do spornih vprašanj, ali so cene res realne? Skupina ljudi, katerim je bila dostopna dokumentcija, je namreč ugotovila, da so cene ogrevanja na Jesenicah previsoke! V julijski številki občinskega glasila "JESENICE" pa nas omenjeno podjetje obvešča, da je s 1. avgustom uvedlo nove (beri višje) cene ogrevanja. Torej še pred pri-četkom nove kurilne sezone. Izračunal sem, da bodo mnogi morali SAMO za ogrevanje vsak mesec odšteti kar četrtino svoje borne delavske pokojnine ali plače! Kaj pa ostale položnice in hrana? Kje je obutev, obleka in vse drugo, kar potrebuje človek za normalno življenje? Kaj bo s tistimi občani ki teh stroškov enostavno ne bodo zmogli? Pred meseci nam je tudi podjetej METING, d.o.o., poslalo ponudbe za odkup stanovanj, katerih lastnik je bivša Železarna Jesenice. Cena je od dveh pa tja do štirih milijonov in več, odvisno od starosti in velikosti stanovanja Od kod obubožanim, upokoje-^ nim železarjem toliko denarja-Kot da živimo v Ameriki! S propadom železarne so Jesenice postale eno najbolj revnih slovenskih mest. Zato ni čudno, da je jeseniška svetnica, gospa Milena Kose/j - Šmit že nekajkrat predlagala, da Jesenice nujno potrebujejo javno kuhinjo za reveže in socialno ogrožene občane, katerih ni malo. Seveda se podjetje JEKO-IN, d.o.o., izgovarja, kotje že v navadi, na to, da so višje cene teh storitev oblikovali v skladu z neko Uredbo in 6. členom (UR. 1. RS št. 29/2001) in tako dalje, bla, bla, blal Modro pa molčijo, koliko je v tem podjetju prezaposlenih in kolikšne so njihove plače! Saj vem, spet v skladu s kakšno uredbo. Ob vsem tem pa imajo celo nadzorni svet, Wk je v zadnjem času v modi na vse" področjih. Bog se usmili! Za pla' če vseh zaposlenih pa je seveda treba "napraskati" kar veliko denarja. Žalostno pri vsem tem Pa je, da o tem modro molčijo jeseni' ški svetniki, ki bi morali poznat' vso revščino večine naših kraja' nov. Naj v zvezi s tem opišem $e primer našega krajana, ki živi na Cesti Toneta Tomšiča. Že pre£, leti je nesel na podjetje "KRE\ izjavo, naj mu ogrevanje odklop1' jo. Pisno izjavo so vzeli, venarf" vse do danes ogrevanja še w| odklopili. Ko sem ga vpraša'1 kako je s tem, mije zadevo p°JaS' nil. Takrat je namreč tudi prene hal plačevati položnice za ogreti nje. Kaj ko bi se tudi drugi zg^ kovali po njem? Mogoče bi pot?y pri tem podjetju začeli drugace. razmišljati, ne pa samo navija1' cen v nedogled. Za konec le se tole. Če že država skrbi za ^ mogoče potepuhe, ki ilegalno Prl hajajo v našo državo z vseh ko^ cev, je dolžna prioritetno poskro ti tudi za nas. Podjetjema KK& ali JEKO-IN, d.o.o., pa priP0!* čam, da v "skladu z zakonom tos vsaj še nekajkrat zvišata ce . ogrevanja. Ker ne bomo zmoi ^ plačevati tako visokih stroški' nas bodo lahko v kratkem faS spravili na cesto! Kaj hočetn^ morda je tudi to tista Evropa, mor po vsej sili rinejo naši gospodje? Janko Fo" 'vlad'" Gorenjska imena v Prešernovih pesmih Vsako pisanje je treba enkrat končati. Predlagam, da podlistek o Prešernu sklenemo tako, da naštejemo vsa gorenjska osebna in druga imena, kijih najdemo v njegovih pesmih. Pri tem si bomo pomagali s Slovarjem Prešernovega pesniškega jezika, ki ga je z uporabo računalnika v Goettin-genu sestavi/ nemški slavist Peter Scherber, izdala pa založba Obzorja v Mariboru, 1977. Pri sestavi Prešernovega slovarja je uporabljal njegovo doslej najbolj popolno Zbrano delo, ki ga je uredil Janko Kos in je izšlo v dveh zvezkih v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (DZS, Ljubljana 1965- 66). Katere gorenjska imena so si tedaj prislužila, katera je morda zgolj naključno doletela čast, da stojijo v Poezijah? Naštejmo jih kar lepo po vrsti, po abecednem vrstnem redu. Prvi je Ajdovski gradeč v Bohinju- "ki ajdovski se gradeč imenuje". Sledi Bistriška dolina: "beži tje v Bohinj, v Bistrško dolino". Blejsko jezero: "tje na osredek Bleškega jezera". Blejski grad: "ti kaže Bleski grad na levi strani". Denimo, da je bila Bogomila Gorenjka; njeno ime se pojavi kar 15- krat! Primer: "de srečen je le ta, kdor z Bogomilo..". Bohinj (glej pod Bistriško dolino). Bohinjsko jezero: "Premagan pri Bohinjskem sam jezeri / Bohinjsko jezero stoji pokojno". Pesnikov največji prijatelj Matija Čop se mora zadovoljiti z enim samim imenovanjem: "polno si znadnost Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon imel njih, Čop! velikan učenosti". Če je bila Gorenjka Bogomila, je bil tudi Črtomir, imenovan 19-krat, največkrat! Za primer: "Že, Črtomir, je treba se ločiti". Kokra, Kranj: "po Kokri doli v Kranj Valjhun pripodil". Jernej Kopitar nastopi dvakrat: "rekoč: Le čevlje sodi naj Kopitar!'/Do-brovius modrost praša Kopitarjovo". Kranj upo- rablja Prešeren predvsem kot ime za deželo Kranjsko, 5-krat. Kranjce in Kranjice pokliče po 5-krat. Kranjsko: "De zdej, ko že na Kranjskem vsak pisari". Lesičnjek v Tržiču rojeni duhovnik in pesnik Ignacij Holzapfel): "Kako bi neki sladke pel Lesičnjek!" Levičnjek (- duhovnik in pesnik Jernej Levičnik iz Železnikov): "Kako bi Pogled na "glavo trojno / snežnikov kranjskih siv ga poglavarja" - na Triglav, ki ga Prešeren v svojih pesmih dobesedno sploh ne imenuje! neki prave pel Levičnjek!" Marko (patron vrbeti-ske cerkve): "bi bližnji sosed varoval - svet Mar' ka". Prešeren sam se v Poezijah imenuje sam0 enkrat: "Sme nekaj nas, ker smo Prešernove, bit' Prešernih". Sava priteče 3-krat: "Kjer Donava v Savo se bistra izlije / v Save dereče valov tam vr' tiničinah smrt te zasači / kjer Donava bistra Py druži se Savi". Enako Savica: "Kjer bistra vanjga pribobni Savica / Pri slapi čakal jutro bo Savici /z duhovnim bliža slapu se Savice". Čast nastopili v Poezijah ima tudi Valentin Vodnik: "uni D pa rekel: kaj za Vodnikam ne hodi?" Zadnja J. seveda Vrba: "O Vrha! srečna, draga vas doma Ča ' n24 V Prešernovih pesmih se torej pojavlja satno * gorenjskih osebnih in stvarnih imen. Črtomir , Bogomila sta imeni, ki imata pri Prešernu tlU^St cer visoko mesto. Večkrat se pojavlja santo 0°% sam, 58-krat, in Slovenec, enako kot Črtomir krat. Imeni Gorenjska in Gorenjec/-ka se ne P°J vita niti enkrat! Verjetno je bilo za Prešerna in s dobnike Gorenjsko enako Kranjski, Gorenj Kranjcu in Gorenjka Kranjici? Naposled bo ~a mivo vedeti še, katere so Prešernove najbolj P0*.^ ste besede nasploh, denimo, take ki se v n/e^ :e pesmih pojavijo več kot 100-krat. Samo MJ1'1^ (v oklepaju je število "nastopov" posamezne l)t\ de): biti, sem (1426), on (606), v (376)'L) (307), in/ino (300), ne (280). da (235), ti(2„a ta (170), s/z/ž (140), ali/al (137), ki 034)oA. (129), od (123), moj, srce (112), tvoj (103). 1?*' je imajo 3161 verzov s skupaj 16.878^ razhcm besednimi oblikami, ki jim ustreza 2822 SesC^ KRONIKA _ureja: Helena Jelovčaji_ Iz cisterne "ušel" nevarni izocianat k 4000-litrske cisterne v skladišču nevarnih snovi v škofjeloški družbi LTH na Trati je v petek izteklo Približno 400 litrov izocianata, ki ga uporabljajo za izdelavo poliuretana za izolacijo hladilnih naprav. Škofja Loka, 7. avgusta - V petek ob osmih zjutraj so izocianat in hkrati tudi poliol iz avtomobilske cisterne prečrpavali v 4000-•itrsko cisterno v skladišču nevarnih snovi. Prečrpavanje sta nadzorovala voznik in skladiščni delavec. Okrog 16.25 pa je vratar °Pazil, da izpod dvojnih vrat skladišča teče nekaj sluzastega. vratar je odklenil vrata in ugo- in opazili, da je izocianat iz jaš- tovil, da kroglični ventil iz ka pred skladiščem nekaj po dovodne cevi za izocianat ni sedmi uri zvečer pritekel v dobro zaprt. Iz cevi je tekel izb- jašek, ki je znotraj skladišča c'anat. Hitro je zaprl ventil in zamrzovalnih skrinj. Ta jašek je obvestil odgovorne delavce trideset metrov stran od Podjetja. Varnostni inženir pa skladišča. Gasilci so na iztočno {e Po telefonu poklical tudi na cev jaška namestili zračni čep škofjeloško policijsko postajo. in s tem preprečili, da bi nevar- 'zocianat je izpod skladiščnih na snov odtekala naprej v sis- y*"at tekel na asfaltirano tem javne kanalizacije. dvorišče in naprej v meteorni Ekološko katastrofo so torej Jašek, ki je približno deset pravočasno preprečili. Na pri- JJetrov oddaljen od skladišča, zorišče izlitja je prišla tudi in- v skladišču je bilo na tleh prib- špektorica za okolje in prostor, 'lžr>o 150 litrov izocianata, ki je ugotovila, da nevarnosti za dvakrat toliko pa ga je bilo na okolje in ljudi ni. Z ustno od- dvorišču. ločbo je družbi LTH naložila, Skofjeloški prostovoljni gasil- da izlito snov čimprej nevtrali- Cl so pregledali meteorne jaške žira. Sanacijo je s pomočjo V petek proti večeru so gasilci izocianat na dvorišču pred skladiščem že "popivnali". Virus mrzlice na Kosovu Na nevarnost okužbe opozarjajo v ljubljanski tuniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. J^hljana, 7. avgusta - V sporočilu za javnost prim. dr. Tatjana (VVu'k ^u*°n navaJa podatke svetovne zdravstvene organizacije več v ^ da ie na Kosovu za krimsko-kongo mrzlico že zbolelo Ij.^udi. Komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb iz ljubic/ klinike opozarja, da bi ljudje, ki prihajajo s Kosova, bo- prinesli tudi v Slovenijo. * 0^ počiteIj krimsko-kongo mrzlice je nairovirus. ki po piku boli ncga kl(,P;l lahko okuži domače živali in ljudi. Čeprav je 0Jezen pogostejša pri živalih, se tudi ljudje lahko okužijo pri ^Posrednem stiku s krvijo ali drugimrtkivi okuženega, 'nkubacija po piku okuženega klopa običajno traja dva do tri ni- Po stiku s krvijo pa pet do šest in največ trinajst dni. Bole-se pojavi nepričakovano, z visoko vročino, bolečinami v ,sicah, z vrtoglavico, glavobolom, bolečinami v vratu in kri-nU .(^boleli lahko tudi bruhajo, imajo bolečine v trebuhu ali jih uči celo driska. V nekaj dneh lahko postane tak bolnik zme-n m celo napadalen. Po dveh do štirih dneh pa ga muči za-jPanost, depresija in bolečine v zgornjem delu trebuha. Če boni ne zdravimo, se v 30 odstotkih primerov lahko konča s snirtjo. Minicnem centru zato vse prebivalce, ki se vračajo s Koso-•pa'^0P°2arjajo na možnost okužbe ter na njen značilen potek. 2cjr> b°do lahko pravočasno poiskali pomoč v bolnišnici, saj je Vjenje s protivirusnim zdravilom nujno in učinkovito. • H. J. V počasnem gosjem redu n h ^ovenUi bi lahko plačevanje cestnine ^domestili z vinjetami in tako sprostili kolone. '^ča*1)!'--' av8usta " ^a Je P0'elna turistična sezona dosegla vre-P° gor n(?a^? nePrekinjene kolone vozil, ki se v obe smeri kotalijo na, njski hitri cesti. Taje še zlasti obremenjena ob koncu ted-serj 2| °SVežitve željne Slovence vabijo tudi domači turistični bi-Javijaj'38!1 B,ed in Bohinj pa številni alpski vršaci. Zastoji se poradio"2 ' na 'ztek'h avtomobilske ceste pri Bistrici in Vrbi, že Uici rw10namo" Pa se maši v priključkih na hitro cesto pri Radovao za°ma v p°dvinu. s'ovensi^tojev Prihaja, podobno kot na številnih drugih odsekih ega avtocestnega križa, tudi pred cestninsko postajo To- rovo. Slovenska vlada bi končno že lahko razmislila o ukinitvi cestninskih postaj, plačevanje cestnine pa nadomestila z vinjetami, kot jih imajo v sosednji Avstriji. Za gradnjo cest bi tako ostalo več denarja, ki ga zdaj siro-mašijo dragi cestninski objekti in številni zaposleni, ki v vročih "gajbicah" med izpušnimi plini še bolj nastradajo kot vozniki, ki se v komaj opazno premikajočih kolonah kuhajo v svojih avtomobilih. • H. J., foto: G. Kavčič gasilcev in delavcev v soboto vodil varnostni inženir. Zakaj je do izlitja izocianata pravzaprav prišlo, je jasno, kdo je krivec, pa ne povsem. Policija za zdaj tudi nikogar ne krivi. Domneva, da skladiščnik po opravljenem prečrpavanju verjetno ni dobro zaprl kroglične- ga ventila, ki se menda težko zapira. Sam je sicer zatrjeval, da gaje zaprl in da so bila, koje kasneje preverjal, tla skladišča še suha. Sluzasta snov je bržčas počasi iztekala. V skladišče, na dvorišče in v odtočni jašek je izteklo približno 400 litrov izocianata. • H. Jelovčan KRIMINAL S pestjo in sabljo poravnaval račune Radovljica - 22-letni Radovljičan J. J. je sredi prejšnjega tedna, ura je kazala že dvajst minut do polnoči, prišel v gostinski lokal na Kranjski cesti. Sedel je za točilni pult in naročil pijačo. V lokalu je bilo takrat še več drugih gostov, med njimi I. M. s svojim dekletom in prijatelji. Okrog polnoči seje njegova družba odpravila ven, J. J. pa seje z I. M. želel "pogovoriti" na samem. Odšla sta v prehod med zgradbi lokala in mesarije, ostali iz druščine pa so čakali pred vhodom v lokal. V prehodu je J. J. brez vzroka s pestjo dvakrat udaril I. M. v obraz, nato pa ga povabil do svojega avta. Odprl je vrata in z zadnjega sedeža vzel meč, imenovan katana, ki ima rezilo dolgo kar 54 centimetrov. Z mečem je mahal okrog glave prestrašenega I. M., nato pa konico naslonil na njegov trebuh. 1. M. je z obema rokama meč odbil v stran in stekel proti policijski postaji. Za njim so stekli tudi prijatelji, ki so dogajanje opazovali. Radovljiški policisti bodo dopolnili kazensko ovadbo proti osumljenemu J. J.. NESREČE Prežagal rešetko Begunje - Neznanec je med 2. in 3. avgustom prišel do trafike-brunarice na avtobusni postaji v Begunjah. Na oknu je sprežagal rešetko, razbil steklo in skozi odprtino zlezel v trafiko. Odnesel je registrsko blagajno, cigarete, alkoholne in brezalkoholne pijače, lastnico trafike pa oškodoval za okroglih 400 tisočakov. Oropal Izraelko Bled - V petek ob pol sedmih zvečer je neznanec prišel do občinske hiše na C. svobode in od tam po asfaltirani sprehajalni poti krenil proti dovozni cesti do hotela Park. V bližini dovozne ceste je dohitel 80-letno državljanko Izraela L. L., ki je hodila nekaj metrov pred svojo prijateljico. Žensko je neznanec porinil v hrbet, da je padla, nakar ji je z rame strgal večjo platneno torbo in prek zelenice zbežal proti ledeni dvorani. Izraelsko turistko je ropar olajšal za okrog 680.000 tolarjev. Med vikendom se je na Bledu zgodil še en rop oziroma drzna tatvina, ki pa jo policisti še preiskujejo. Vlomilci brez dopusta Preddvor - Neznanec je v noči s petka na soboto vlomil v brunarico Črnava v Preddvoru. Odnesel je za 40.000 tolarjev cigaret in pijače. Bled - Vlomilec pa se je v nedeljo med poldnevom in drugo uro popoldne polotil dveh osebnih avtomobilov. Vlomil je v peugeot 106, last nemškega državljana, ter s police na potnikovi strani vzel fotoaparat, iz košare denarnico s 150 markami, potni list, bančno kartico in z zadnjega sedeža še pleteno torbo s priborom za osebno higieno. Lastnika je oškodoval za 55.000 tolarjev. Za približno 70 tisočakov pa neznanec je nagrabil z vlomom v VW passat, ki ga je Novomeščan parkiral pod hotelom Krim. I/, avta je ukradel dokumente, toaletno torbico ter 2040 avstrijskih šilingov in 100 nemških mark. • H. J. Z bombo na policijo Trčila v avto pred seboj Brnik - Domačinka Irena D. je v petek ob 0.45 z osebnim avtom peljala od Kranja proti domu. Ko je bila že mimo križišča z odcepom za letališče, je dohitela avto Damjana K. iz Lahovč. Očitno prehitra, je začela zavirati, vendar ni uspela pravočasno zmanjšati hitrosti. Trčila je v zadek njegovega avta, ki se je ustavil šele po 69 metrih. Huje ranjenega Damjana K. so reševalci odpeljali v Klinični center, voznici Ireni D. pa so policisti napovedali kazensko ovadbo. Pobegli tovornjakar Tržič - V petek zjutraj se je na policijski postaji v Tržiču oglasil Ž. P. ter prinesel ročno bombo, ki jo je našel, ko je čistil greznico. Delavca uprave RS za zaščito in reševanje, ki sta bombo prevzela, sta ugotovila, da gre za defenzivno bombo angleške izdelave, tipa mills iz druge svetovne vojne. Lesce - V petek ob 13.25 se je na izteku avtomobilske ceste pri Vrbi zgodila huda prometna nesreča. Neznani voznik tovornega vozila neznane registrske oznake je vozil od Lesc proti Jesenicam. Ko je pripeljal v levi ostri pregledni ovinek, je bil s polovico tovornjaka na nasprotnem smernem vozišču, ki ga je od njegovega ločevala prekinjena sredinska črta. Tedaj je nasproti z volvom S 80 pripeljal T. J. s Švedske. Tovornjaku se je umikal desno proti robu ceste, vendar gaje neznani voznik z levim bočnim delom tovornjaka zadel v levo zunanje ogledalo. Po trčenju je neznanec peljal naprej proti Jesenicam. Policisti prosijo morebitne priče nesreče, v kateri je nastala le gmotna škoda, da pokličejo na telefonsko številko 113. Še bolj zadovoljni bi bili, če bi se oglasil kar neznani voznik. K zdravniku po več urah Bohinj - 21-letni Novomeščan T. K. je v soboto okrog treh zjutraj z osebnim avtom R 19 vozil po regionalni cesti iz smeri Polj proti Kamnjam v Bohinju. V Kamnjah, kjer cesta naredi dvojni ovinek, je zapeljal na levo smerno vozišče ter trčil v ograjo ob cesti. Po trčenju je avto zapeljal na makadamsko parkirišče ter poklical prijatelje. Ti so ga prišli iskat. Okrog dveh popoldne istega dne seje T. K. oglasil v novomeški splošni bolnišnici, kjer je zdravnik ugotovil hude telesne poškodbe. Policisti so se s T. K. pogovorili. Trdil je, daje nesrečo zakrivil neznani voznik, ki je pripeljal nasproti po njegovem vozišču. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da to nikakor ne drži in da je T. K. nesrečo zakrivil sam. • H. J. Med plavanjem mu je postalo slabo Bohinjska Bistrica - 38-letni Č. V. iz Grahovega ob Bači se je v soboto popoldne kopal in sončil ob reki Savi. Okrog šestih je odšel plavat v Savo Bohinjko pri železniškem mostu. Med plavanjem mu je postalo slabo in začel se je utapljati. Na pomoč sta mu priskočila prijatelj M. C. in še nekdo. Potegnila sta ga iz vode, hitro pa je prišla tudi dežurna zdravnica iz zdravstvenega doma v Bohinjski Bistrici. C V. so z reševalnim avtom odpeljali v blejski zdravstveni dom, zaradi prenizkega odstotka kisika v krvi, kar je verjetno posledica preveč popite muljaste vode, pa so ga zatem prepeljali na opazovanje v jeseniško bolnišnico. Goreča sveča padla na kavč Radovljica - Z dokaj neobičajnim vzrokom požara so imeli v soboto dopoldne opraviti v Radovljici. 50-letna B. S. je popoldne v spalnici prižgala manjšo svečo in jo postavila ob rob raztegljivega kavča. Sveča se je prevrnila in padla na kavč, izza katerega se je najprej začelo kaditi, nato pa se je vžgala talna obloga in kavč. Ko je B. S. opazila, kaj se dogaja, je poskušala ogenj pogasiti z vodo. Zaradi gostega dima in vročine ji ni uspelo, zato je nameravala iz spalnice skozi balkonska vrata na prosto. Dim sta opazila sosesda Z. S. in njegova žena Z. B., ki sta se prav tedaj pripeljala domov. Z. S. je brž poklical na 112, nakar sta z ženo pomagala B. S. iz hiše. Požar so pogasili radovljiški prostovoljni gasilci. Prišla je tudi dežurna zdravnica iz zdravstvenega doma, ki je B. S. zaradi vdihavanja dima napotila na opazovanje v jeseniško bolnišnico. Škode je za približno milijon tolarjev. • H. J. Reševanja v gorah V soboto je helikopter z reševalci poletel dvakrat, v nedeljo enkrat. Mojstrana - V soboto ob 14.50 so dežurni gorski reševalci zvedeli za nesrečo v bližini Dovškega križa. Ekipa je takoj krenila na pomoč. Ugotovili so, da se je skupina planincev podala iz Vrat na Škrlatico in nato še na Srednji Rokav. Sestopali so po ozebniku med Velikim in Srednjim Rokavom. V zgornjem delu ozebnika, na višini 2500 metrov, je 20-letni Maji K. iz Ljubljane na snegu spodrsnilo. Drsela je 150 višinskih metrov po snežišču in se ustavila na melišču. Zdravnik je k sreči ugotovil le odrgnine, kljub temu pa so jo s helikopterjem odpeljali na pregled v jeseniško bolnišnico. Maja K. je uporabljala čelado, cepin in planinske čevlje brez derez. Vrata - Poljska državljana, 21-letna K. A. in leto starejši C. L., pa sta se v soboto zjutraj od Aljaževega doma v Vratih odpravila proti Staničevemu domu. Med vzponom sta približno 2100 metrov visoko zgrešila pot in se zaplezala v steni Begunjskega vrha. K. A. je na nogo padla skala in jo opraskala. Zaradi izčrpanosti in prestrašenosti sta Poljaka zaprosila za pomoč. Reševalci so s policijskim helikopterjem fedlctcli ponju in ju prepeljali v Aljažev dom v Vratih. Vršič - V nedeljo zjutraj pa se je skupina štirih italijanskih planincev podala z Vršiča na Malo Mojstrovko. Med sestopanjem z vrha je okrog enih popoldne na Vratih 70-letne-mu Giuseppeju C. iz Trsta spodrsnilo. Med padcem se je udaril v levo golenico. Ker mu prijatelji niso mogli ustrezno pomagati, je eden od njih odšel po pomoč v kočo na Vršiču. Helikopter z reševalci je Tržačana prepeljal v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo golenico. • II. J. GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE, ZA DOM IN DRUŽINO Torek, 7. avgusta 2001 Moja najljubša Rojstni dan knjiga... ... je Zaljubljeni žabec, avtor Max Velthuijs. Imela sem žalosten občutek. Žabec je bil zaljubljen v Račko, pa ni imel dovolj poguma, da bi ji povedal. • Vesna Rogl, 2. a r. PS Kokrica Ko imam rojstni dan, sem vesela, ker imam veliko daril in torto. • Nataša Sodnik, 1. ar. OŠ Davorina Jenka Cerklje Avtomobili Avtomobili po cesti drvijo, norijo, mežikajo levo, mežikajo desno, hupajo, cvilijo, skoraj se zaleti/o. Kdo bo ustavil to drvečo norijo? Policaj, ki zbegano maha sem in tja? Semafor, ki mežika rdeče, rumeno, zeleno? Ustavi jih bencinska črpalka, ker strašno so žejni postali. Ko se napijejo, že oddrvi/o hitro naprej. • Nika Pirnar, 4. a r. OŠ Šenčur Na kriliti metulja Tako so svoje razredno glasilo poimenovali učenci 3. b razreda z učiteljico Ireno Japelj iz osnovne šole Bistrica. Šolarji, ki se med drugim lahko pohvalijo z diplomo vodnih detektivov in priznanjem za čiste zobe, so vse šolsko leto marljivo zapisovali in risali. Obsežno gradivo so nato razdelili po več tematskih sklopih in ga izbrali za tisk. Tako v simpatičnem razrednem glasilu lahko beremo o delu vodnih detektivov, o interesnih dejavnostih, šoli v naravi v Čatežu pa tudi o povsem osebnih doživetjih učencev, o tem, kaj bi radi postali, ko bodo zrasli, kateri športi so jim najljubši, prav na konec, za posladek, pa so dodali še nekaj pesmic. Za pokušino smo izbrali razmišljanje Matevža Žagarja o svojem bodočem poklicu. Takole piše. Rad bi postal avtomehanik. Za ta poklic sem se odločil zato, ker mi je to delo všeč. Popravljal bom avtomobile, tovornjake in priklopnike. Najprej si bom pri- Matjaž Zrim se najraje vozi s kolesom. pravil veliko delavnico, v kateri bom opravljal ta dela. Poleg popravljanja avtomobilov bi imel tudi vulkanizerstvo za menjavo gum. V tem poklicu bi imel dovolj dela in tudi dovolj denarja. Zaposlil bi dva ali tri delavce, da bi delala pri meni. Jaz bi bil direktor in bi nadzoroval delo. Če pa ne bi delali, bi jih odpustil in najel druge delavce. Če bi bili pridni, bi jim dal petsto tisoč. Če bi res pridno delali, bi jih peljal na kosilo, zvečer pa na večerjo. Rad imam pridne ljudi, ki se trudijo pri delu in športu. Da, ko bom naredil osmi razred, se bom učil za avtomehanika. Manjše Mno dvorane ne bodo propad/e zaradt Ko/ose/a Mlade na kranjskih ulicah smo vprašali, ali so že bili v K6-loseju, katere filmske zvrsti imajo najraje in kako pogosto sploh zahajajo v kino. Barbara, 13 j ^ let, Kranj: "V Koloseju še nisem bila, vendar bi si ga rada ogledala, ker vsi toliko govorijo o njem. Drugače pa večinoma hodim v kino v Kranj gledat različne filme. Kolikokrat v mesecu si ogledam film, je odvisno od ponudbe filmov, časa in seveda denarja." Maša, 13 let, Kranj: "Enkrat sem že bila v Koloseju, ker me je pač zanimalo, kako je. Bilo je zelo v redu, le, če kdo se- di pred tabo, potem ne vidiš prav dobro. Po navadi gledam komedije, lahko pa tudi druge žanre, odvisno od vsebine filma in igralcev." Katja, 16 let, Brode: "Po navadi hodim v kino v Škofjo Loko, ker je pač bližje. Všeč mi je tudi zato, ker običajno ni veliko ljudi in zagotovo dobiš karto. Enkrat sem že bila v Koloseju, ker me je zanimalo, kako je in sedaj vem, da je v redu. Film si ogledam, če se mi zdi zanimiv in ne zato, ker je to na primer komedija." Katja, 21 let, Stražišče; Gašper, 19 let, Kranj: "V Kolosej sva že nameravala iti, ker naju zanima, kaj vse se tam dogaja. Drugače pa si pogosto, vsaj trikrat, štirikrat na mesec, ogledava filme v kinu, predvsem v Kranju. V kinu Storžič me moti, ker je vedno slab zrak, zato bi mogoče morali kupiti klimo. Filmi, ki jih izbe-reva, so drame, trilerji, komedije in taki v katerih igrajo dobri igralci, ni pa nujno, da so ameriški." Barbara, 22 let, Kranj: "V kino, predvsem v Kranj, hodim kar pogosto. Po navadi so to znanstveno fantastični filmi, trilerji ali komedije, še posebej rada pa imam črn humor. Film je lahko tudi druge produkcije, ne le ameriške, samo da ni drama. V Koloseju še nisem bila, vendar mislim, da ga moram čim prej obiskati." • Tina Čadež, foto: Tina Doki Moda Pisano črtasta obleka Sončno rumene, kaktuso-vo zelene, ažurno modre in kot paprika rdeče barvne črte prihajajo z mehiške strani, iz Acapulca. Tako radostne in živahne so barve njihove folklore. Za to vroče poletje se modni oblikovalci poigravajo z barvami in s črtami, ki so obrnjene zdaj navzdol, zdaj postrani, zdaj sem, zdaj tja. Obleka je v bistvu haljica, ki se z gumbi zapenja po vsej dolžini. Je brez ovratnika, krilo pa je malce rezano na zvon. Tople barve v črtah delujejo igrivo, mladostno... Prav je da vema Ko nas dotolče nevihta I Ali tudi vi kar otrpnete, ko I se razbesni nevihta in imate I potem težave s pritiskom in | prekrvitvijo? Nič čudnega! I Neki dunajski inštitut je 1 dokazal, da pri hitri in močni vremenski spremem-": bi vegetativno živčevje zelo hitro lahko pride i/ ravnotežja. Pri tem pomaga j stara zeliščna medicina I naših babic; čaj melise, I lahko pa tudi melisino 1 žganje. Poskusimo še mi Najhitrejše "sukneš" jajca Če tale pasja vročina ne bo popustila, bodo gospodinje povsem odpovedale. Saj nobenemu ni več za pošteno kuhano hrano, čeprav pridejo vsi izžeti iz služb, otroci bi pa tako ali tako živeli le ob sladoledu. "Solata, paradižnik, kumare pa kakšno jajce", se mi je zadnjič pritoževala ena od sosed, "pa jogurt, mrzel iz hladilnika, no, pa kos lubenice, to je pa že kar vse, kar jim še lahko oddam. Pa še kar obetajo vročino..." S hrano je te dni res treba na hitro opraviti. Čim več tekočin pijmo, ne prehladnih, kajti če vroči pijemo mrzlo pijačo, je tako, kot bi jo zlili na vročo šte-dilnikovo ploščo. Samo para ven udari! Ves arabski svet v tako hudi vročini pije vroč čaj, tako vroč, da ga počasi srebajo. S tem ohranijo tekočino v telesu. Pa, seveda, počivajo. V takem se res ne da delati. Če bomo pa že kuhale, storimo to na hitro. Jajčne jedi so najhitreje pripravljene, dodatki pa naj bodo skuta, zelenjava, sadje. Porov ragu z jajci 1 kg pora, 3 žlice masla, 250 ml (1/4 1) kokošje juhe (lahko instant), 1 kozarec kisle smetane, 3 žlice suhega belega vina, sol, beli poper, nastrgan muškatni orešek, vvorcestrska omaka, limonin sok in 8 trdo kuhanih jajc. Por očistimo, zarežemo po dolžini, dobro operemo, odce-dimo in narežemo na kolobarje. V ponvi razpustimo maslo, stresemo nanj por, ga malo zdušimo, prilijemo kokošjo juho in vmešamo kislo smetano. Nato zelenjavo pokrito du-šimo pri zmerni vročini približ- Obloženi kruhki z rakci in umešanimi jajci so hitro pripravljen1 in so v vročih dneh odličen, lahek obrok za malico, večerjo. Rakce lahko zamenjamo tudi s kakšnim lahkim belim mesoffl> ribo, sirom, zeliščno skuto in čem podobnim. no 15 minut. Prilijemo belo vino, začinimo s soljo, z belim poprom, muškatnim oreškom, worcestersko omako in limoninim sokom. 8 trdo kuhanih jajc olupimo, jih narežemo na četrtine, previdno vmešamo v dušeno zelenjavo in še na kratko segrejemo. Jajca z dušenimi kumarami 2 majhni kumari, 3 žlice masla, 1 lonček kisle smetane, sol, poper, vvorcestrska omaka, limonin šok, 2 šopka kopra, 8 jajc, vrela voda. Kumari olupimo, podolžno razpolovimo, z žlico izdolbem0 semena, nato pa kumari nareze; mo na tanke rezine. V ponyl razpustimo maslo, stresem0 nanj kumarične rezine in jih širno približno 8 minut. Vfltf' šamo kislo smetano, začinim0 s soljo, poprom, vvorcestrsk" omako in limoninim sokom $ jed pokrito dušimo na maj"1' nem ognju še 10 minut. Opefe mo 2 šopka kopra, ga osušim0, grobo sesekljamo in vmešaj med kumare. Jajca položir"0 vročo vodo, zavremo, kuham0 5 minut, prelijemo s hladu0 vodo, olupimo in postrežem0 skupaj z dušeno zelenjavo. Pomlajevalna nega obraza z AHA sadnimi kislinami £j9etT- 5.900.- SIT O C o o. Ličenje Oblikovanje^ Barvanje trepalnic in obrvi Depilacija brk in brade Hujšanje - Body vvrapping £JdQCf.- 3.900.- SIT SOLARIJ -Ergoline do 20 min 990.- SIT Celotna pedikura in masaža 2.900.- SIT iUčni Nega mlade kože in iontoforezaj^oefT^ 3.900.- SIT Ul. Rudija Papeža 5, K'a tel.: 04/ 2352-570 ni Torek, 7. avgusta 2001 HALO-HALO, GLASOV KAŽIPOT 19. STRAN -GORENJSKI GLAS HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42*00, faksu 04/201 -42-13.ali osebno, na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst 11.9., Madžarske toplice od 13.9. do 16.9., Medžugorje od 31.8. do 2.9., Lenti 25.8., Gardaland - Aqualand 15.8 - NOČNI AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC PAVEL Trst 8. 8., Gardaland 27. 8., Kopalni izlet v Izolo 9. 8. Tel.: 533-10-50, 031/74-41-60 METEOR, d.o.o. stara c. 1, Cerklje V času počitnic vsak teden kopalni izlet v Čatež; Gardaland-Aqualand 15.8. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob.; Trst vsako sredo in petek. Ostali prevozi po dogovoru! 041/734-140 Turistični prevozi Janez Ambrozič - ZIDANK 18. 8. Gardaland - Aqualand, 28. 8. - 8. 9. potovanje po Evropi in letovanje v Španiji. tel.: 572-54-27, 041/723-823, 031/723-823 Plavalni klub Radovljica -Park hotel Bled Tel: 53 15 770 letno kopališče tržič 04/596 U 87 GRAJSKO kopališče bled f4' 578 0528 letno kopališče kranj I °4/ 201 44 29 Terme SNOVIK Kamnik 0l/*30 86 31 kopališče UKOVA Jesenice tel>: 04/583 16 62 Kopališče KAMNIK h: 01/839 12 92 Knjižnica ^- T. Linharta Radovljica Knjižnica Rtaza Kumerdeja Bled Poletni delovni čas ^srednje kfijžnice Kranj IXWI #-«l_l.-rwi_ j— ---■------------"-- sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 600 sit, mladina do 14. leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli: 500 sit, mladina; 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. I Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na nočno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šolarji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in dijaki 400 sit, Temp. vode : 25 - 26 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 22 stopinj C , ! Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C Bazen je odprt vsak dan od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 900 sit, otroci (od 4 do 14 leta) 500 sit, upokojenci, dijaki, študentje in invalidi 300 sit popoldanska: odrasli 700 sit, otroci 300 sit, upokojenci, dijaki 500 sit; nočno kopanje ob petkih in sobotah od 20. do 22. ure Temperatura vode 29 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 10. do 18.30 ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna: odrasli 600 sit, otroci (do 15. leta) 400 sit, predšolski otroci 150 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli 350 sit, otroci 250 sit, predšolski otroci 150 sit nočno kopanje: ponedeljek, sreda in petek od 20. do 21.30 ure. Cena 300 sit. Temperatura vode do 25 stopinj C. Kopališče je odrpto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa do 19. ure. CENA VSTOPNIC: odrasli 550 sit, otroci do 6. leta 450 sit Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, petek 8 četrtek, sobora 8-12 14, Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, četrtek 8 - 14, petek 14 - 19 Pionirski, Splošni in Študijski oddelek so od 1. julija do 31. avgusta 2001 odprti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od 11. do 19. ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala izposojevališčaso odprta po običajnem urniku, zaradi dopusta pa so zaprta: Šenčur, Preddvor in Stražišče od 23. julija do 3. avgusta, Cerklje od 16. do 27. julija in Naklo od 30. julija do 10. avgusta. lpntegral Tržič redUniška 1, Tel.: 5963-280 J,°*ZA ZNANJA i - nKnltefonski številki 01/42-66-197 l7utric-30-P-P-m 1000 nvxlo"rm po*lJeI° e-nuiil na v. edus^",>^ana ®hor7-a^nanJa-ms Nočni Gardaland 11. 8. in 8. cena samo 7.900 SIT. Vas zanima, kako nastajajo idrijske čipke ali zapestnice iz gar-na? Bi radi iz prve roke izvedeli zanimive in koristne informacije o tujih mestih, ljudeh in njihovih navadah? Želite nasvet izkušenih cvetličarjev^ vrtnarjev in bio-kmetovalcev? Vas zabava vedeževanje iz kart? Želite za to navdušiti še koga? Potrebujete znanje matematike ali tujega jezika? Borza znanja je pravi naslov, pri nas lahko znanja, nasvete in razno razne inforamcije poiščete ali ponudite. Storitve Borze znanja so brezplačne. fiLASOV KAŽIPOT **n* v PolhC " V čebelarstvu K^liain i . hovem Gradcu pri-NrrTJet°S že 1* prireditev S ir> snrQU,LetošnJatemarazsta-.0vensk Jajočin aktivnosti je ?°Vr>e znl^fd s Predstavitvijo bla->ran61 t6 slovenski med kon-S>6njen* OVOSti' pn>editev je lk°v in^ Premociji čebeljih pri-n JO Vsako leto obišče ne- kaj tisoč obiskovalcev. Letošnja je še posebej pomembna za slovenske čebelarje, saj bodo na prireditvi predstavili novo blagovnio znamko za slovenski med. Odprtje razstave bo jutri, v sredo, 8. avgusta, ob 19. uri v Polhograjski graščini, ogledate pa si jo lahko do 12. avgusta, od 10. do 18. ure. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v torek, 7. avgusta, bo na Blejskem gradu, ob 16. uri Srednjeveški lokostrelski turnir z ogledom grajske tiskarne in kleti; od 19. do 21. ure pa bo v hotelu Kompas, večerja ob svečah s ciframi. V četrtek, 9. avgusta, ob 16. uri bo na Blejskem gradu sprejem pri graščaku z ogledom grajske tiskarne in kleti. V Trgovskem centru Bled, ob 20.30 uri bo prireditev Veselo po domače. Igral bo ansambel Ekart. V primeru slabega vremena bo prireditev v bistroju GH Tolpice. Na terasi hotela Kompas, bo ob 19. do 22. ure piknik z narodno-zabavno glasbo, v hotelu Astoria, ob 19. uri pa se lahko udeležite "večera pod krošnjami", ob spremljavi klaviatur. V petek, 10. avgusta, ob 20. uri, bo v cerkvi Sv. Martina večer klasične glasbe - Bachov orgelski ciklus. Ob 19. uri, bo v hotelu Jelovica "Slovenski večer". V hotelu Kompas bo ob 19. uri "večer piva" z živo glasbo in animatorjem. Pravta-ko ob 19. uri, bo v hotelu Astoria "večer tradicionalnih slovenskih jedi", ob spremljavi harmonikarja Matjaža Kokalja. V soboto in nedeljo bo v Zdraviliškem parku od 10. ure dalje potekal sejem domače in umetnostne obrti. V soboto, 11. avgusta, ob 20.30 uri bo na terasi hotela Golf "Dixie in svving večer", nastopile bodo Ljubljanske korenine. V hotelu Jelovica, pa bo ob 19. uri plesni večer. V nedeljo, 12. avgusta, bo ob 17. uri v Zdraviliškem parku otroški program. Od 7. do 10. ure se lahko udeležite zajtrka na razgledni terasi hotela Kompas. V kavarni hotela Park pa bo ob 18.30 uri promenadni koncert Godbe Gorje. V ponedeljek, 13. avgusta bo v kavarni hotela Park "gorenjski večer", ob 20.30 uri. Nastopila bosta ansambel Trio Tri in folklorna skupina Bled. V torek, 14. avgusta, ob 16. uri pa bo na Blejskem gradu srednjeveški lokostrelski turnir z ogledom grajske tiskarne in kleti. Srečanje krajanov na Mežakli Podmežakla - Krajevna skupnost in krajevna organizacija Zveze borcev NOV Podmežakla prirejata v počastitev praznika krajevne skupnosti Podmežakla tradicionalno srečanje krajanov na Zakopu na Mežakli. Proslava bo v soboto, 11. avgusta, z začetkom ob 10. uri. Organiziran bo avtobusni prevoz, ki bo odpeljali ob 9. uri izpred Herma-novega mosta. Pohodniki bodo krenili na pot ob 8. uri. Zbirališče je ob podvozu pod avtocesto na Ulici heroja Verdnika. Ne glede na vreme ste prisrčno vabljeni. Letno srečanje na Poreznu Porezen - Planinsko društvo Cerkno, Združenje borcev NOV Cerkno, borci brigade Srečka Kosovela, borci Ing. bataljona XXX divizije in borci Gorenjskega vojnega področja vas vabijo na letno srečanje planincev, borcev in mladine, ki bo 19. avgusta, ob 11. uri na Poreznu. Pohod na Porezen je mogoč iz sledečih smeri: Cerknega - po poti Kosovelove brigade; iz Železnikov, preko Davče po poti GVP; iz Jesenic, po dolgi poti; iz Podbrda in Petrovega brda - pot je markirana. Koča na Poreznu je oskrbovana, priporočajo pa vremenu primerno obleko in obutev. Počitniški program v Kranju Kranj - Mestna občina Kranj - Lokalna akcijska skupina vabi otroke in mlade, da se udeležijo katere od dejavnosti v okviru počitniškega programa: Vsak torek v avgustu, od 9. do 13. ure bodo pred OŠ Matija Čopa potekale športne igre, delavnice in družabne igre (od 7. do 15 leta) - dodatne informacije 080-1700; Na parkirišču pred letnim bazenom je zbora za vse tiste, ki bi se radi udeležili športnih iger, družabnih iger, delavnic, kopanja,..., in sicer vsako sredo v avgustu, med 9. in 11. uro - dodatne informacije 080-1700; Vsak petek v avgusti, bodo ob 17. uri v Kinu Storžič filmske predstave; Vsak ponedeljek, torek in četrtek v avgustu, bo ob 17.30 uri šola atletike na atletskem stadionu informacije Tina Čarman, 041 /26-69-29; Od ponedeljka do petka v avgustu, dopoldan in popoldan, bo nogometna šola Nogo-umetnik na nogometnem stadionu - informacije Marko Trebeč, 041/55-14-77; Do 24. avgusta in od 27. avgusta do 31. avgusta, bodo potekale celodnevne teniške počitnice v Teniškem centru, za otroke od 6. do 12 let - informacije Primož Stare, 236-02-90; V avgustu bodo v Gasilskem domu Britof pri Kranju potekale plesne dejavnosti, šola kitare in drugi tečaji - informacije 041/820-485; V hotelu Kokra na Brdu bo v avgustu potekala šola računalništva -informacije 20-47- 440; Vsak ponedeljek in četrtek do 21. avgusta, od 9. do 12. ure bodo na igrišču vrtca Tinkara potekale vesele igre (od 1. do 4. razreda osnovne šole) - informacije Marijana Petek, 204-16-37 ali 20-19-200; Na letnem koplišču bo 18. avgusta mini vaterpolo turnir - informacije Primož Tropan. 24. avgusta bo za 5., 6. in 7. razred, 12 ur košarke, dodatne informacije Franci Podlipnik - KK Triglav. Od 21. do 30. avgusta bo v dvorani tekstilne šole potekala namiznoteniška šola za otroke - informacije Tone Štrukelj - NTK Merkur. Od 20. do 24. avgusta ali od 27. do 31. avgusta, od 9. do 11. ure in od 11.15 do 13.15 ure bo v OŠ Jakoba Aljaža potekala računalniška šola za osnovnošolce - informacije 280-15-00 od 9. do 12. ure. Od 20. do 24. ali ob 27. do 31. avgusta, do 9. do 12. ure pa bo v Gimanziji Kranj, učilnica 7 ali 8, potekala računalniška šola za srednješolce - informacije 202-28-83. Dan DU Jesenice Jesenice - V petek, 10. avgusta, se lahko ob 18. uri udeležite kulturnih in športnih dejavnosti ob Dnevu Društva upokojencev Jesenice, ki bodo v domu DU Jesenice. Prireditve v Tržiču Tržič - V petek, 10. avgusta, bo v atriju Občine Tržič, ob 20. uri večer šansonov - "Časi so resnično čudni". V primeru slabega vremena bo prireditev v Kinodvorani Tržič. V soboto, 11. avgusta, ob 10. uri pa se bo pričela Pikina sobotna otroška matineja v avtriju Občine Tržič. Ogledali si bosta lahko otroško predstavo "Pavliha noče v šolo" - gledališče Unikat. Počitniške delavnice Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja so pripravili počitniške delavnice, in sicer vsak dan med 10. in 12. uro. Do 10. avgusta so za vas pripravili delavnico "Patchvvork" -moja odeja iz krpic. Mentorica delavnice je Evelina Guček. Pokaži, kaj znaš Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi upokojenke in upokojence, da se prijavijo za nastop na že tradicionalno prireditev "Pokaži, kaj znaš", ki bo v soboto, 18. avgusta, z začetkom, ob 17. uri na vrtu točilnice Društva upokojencev Kranj, na Tomšičevi 4. Vabljeni so godci na razna glasbila, pevci, humoristi, imitatorji. Prijavnico lahko dobite v njihovi točilnici. Izpolnjeno prijavnico pošljite na DU Kranj, Tomšičev 4, Kranj, najkasneje do 15. avgusta. Nadaljevanje na 20. strani SENIČNO, 19. AV&UST2001 SBMBi '/Z OAIAJB£ BO BS£SPC0ŠB£ BAB£ USA •BOBS/ •OPOMBA STAB/B O BOB/J •MOMOM BPBAŠABJA ZA 0B/SB0BA£C£ OB //. OB£MU£ 'OB/0. OB/SB. MAŠABC£BBV/SB. J£BB£JAIBlAGOStOBOAl OBBOBU£B£OA ZBOB/BA 'ZA OlASBO BO POSBBB££ lOJZiZ/OBABJ£At BA MBAtOB/BO * BA STOJB/CAB AI0JSTB0B OBBT/BOBO iOBČABSB/ • B01B£B/ •l£S£B/ • Č£B£IABSB//ZB£IB/ ' B £TB010ŠB/ GOSTHB/ BOZOBOO BO Al O P0SBBB££/ ZA Ž£JO /B IABOTO MMJiMf 'GOSTILNA RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje I GALERIJA Glasbene prireditve so ob 19. uri. gMHHI ansambel sreda - 08. 08.2001 "Roberta Zupana" petek - 10. OS. 2001 Wf ^ansambel Jozovc INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/ 5333-402 «y//f 2, 3, A DRŽ/? HA RAM U GORENC h v GORENJSKEM GLASU j Al B1 C1 A1 B1 C1 f A2 B2 C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 B3 C3 NA RADIU GORENC SMO VAM PRIPRAV/L/ IZJEMNO ZANIMIVO IN PREPROSTO KV/Z ODDAJO /, 2, 3, - A DRŽ/? KVIZ POTEKA TABO, DA St V VSAKEM POLJU SKRIVA TRDITEV HA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO I DRŽ/ AL/ ME DRŽi. 14 POSAMEZNIM/ POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIH »tU TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ŽELO VESEL/. PRIDRUŽITE St HAM VSAK ČETRTEK IH PETEK POPOLDNE, 09 /3.30 NAPREJ. HIT FESTIVAL HV" Lanskoletni prvi Hit festival je popolnoma izpolnil tako pričakovanja izvajalcev, avtorjev in organizatorja samega. Prijavila sta se 102 izvajalca, med katerimi je strokovna komisija izbrala 18 finalistov. Tako tudi letos Radio HIT organizira festival pop glasbe, ki bo, tako vsaj upamo, v vinogradih avtorjev bogato obrodil žlahtne grozde no-' vih pesmi. Ne smemo pozabiti, da je lanskoletna zmagovalna pesem Hit-ovega festivala "Ni mi žal" v izvedbi Nuše Derenda dobila Zlatega petelina kot najbojša pesem lanskega leta! Zato vljudno vabimo avtorje, da sodelujejo na drugem Hit festivalu, ki bo 3. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Avtorji lahko svoja glasbena dela prijavijo pod pogojem, da glasbeno delo še ni bilo javno predvajano, kar velja tudi za besedilo, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku. Skladbe morajo biti napisane v slovenski oz. evropski POP maniri in morajo imeti dokončno podobo - posnetek na enem od nosilcev zvoka (kaseta, DAT, CD), rok za prijavo pa je 15. september 2001. Avtorji morajo poslati svoja dela v veliki kuverti, ki naj vsebuje: posnetek in en izvod besedila pod šifro in manjšo zapečateno kuverto s podatki o avtorjih in izvajalcih (ime, priimek, naslov in telefonska številka). Udeleženci festivala se bodo potegovali za naslednje nagrade: 1. avtorji skladb - tri nagrade v zneskih: 1 milijon tolarjev, pol milijona tolarjev in 250.000 tolarjev 2. avtorji besedil - tri nagrade v zneskih: 300.000 tolarjev, 200.000 tolarjev in 100.000 tolarjev 3. ena nagrada za najboljšo priredbo v znesku 300.000 tolarjev 4. ena nagrada za najboljšo izvedbo v znesku 300.000 tolarjev MALI OGLASI KAŽIPOT GLASOV KAŽIPOT 3 jeniki skupaj z vplačilom do zasedbe avtobusa. Nadaljevanje z 19. strani Praznik Marijinega Vnebovzetja Vrbsko jezero - Na praznik Marijinega Vnebovzetja - v sredo, 15. avgusta, ob 10. uri bo pri Mariji na Otoku/Maria VVorth ob Vrbskem jezeru, slovenska romarska sveta maša. To je edina maša v celem letu, ki se v tej lepi romarski cerkvi daruje v slovenskem jeziku. Daruje jo hodoški župnik Lovro Kašelj, poje pa cerkveni zbor iz Hodoš. "Havvaii party" Rogaška Slatina - V najlepšem večeru letošnjega poletja vas Terme Rogaška vabijo na zabavno -plesni večer v romantičnem siju bakel ob bazenih Rogaške riviere "Havvaii partv", ki bo v petek, 10. avgusta, z začetkom ob 21. uri. Za vas so pripravili; hladno topli bife, coctail partv, žrebanje vstopnic z bogatimi nagradami, ognjemet, ples in zabavne igre. Zabava bo ob latino zvokih ansambla Nočna izmena. Rezervacije in predpro-daja vstopnic: hotel Donat 03/811-3000 in hotel Sava 03/811-4000. Srečanje upokojencev v Pliberku Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 9. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 1. septembra, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva "Edinost" Pli-berk, s pričetkom ob 10. uri. Preostanek dneva boste lahko izkoristili za ogled sejma, ki bo brezplačen. Odhod avtobusa bo 1. septembra, ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. Na Sv. Miklavž Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira pohodniški izletna Sv. Miklavž - Cicelj - Badjurovo planinsko pot, ki bo v četrtek, 16. avgusta, ob 6. uri z vlakom iz ŽP Kranj. Predhodne prijave v društveni pisarni niso potrebne. PD Iskra Kranj vabi Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na soteskanje po strugi Male Pišnice v sredo, 15. avgusta, ob 6. uri in na Rdeči rob v soboto, 18. avgusta, ob 5. uri. Odhoda bosta izpred hotela Creina. Prijave sprejemata Jasna Soklič, Iskra ERO, tel.: 207-64-00 in Niko Ugrica, tel.: 041/734-049. Na kolesarski izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj - kolesarska sekcija organizira v torek, 14. avgusta, izlet na relaciji Kranj-Besnica-Njivice-Podnart- Kranj. Proga je srednje težka in dolga cca 40 km. Odhod kolesarjev bo ob 8. uri pred stavbo DU Kranj. V primeru slabega vremena se izlet prestavi na naslednji torek. Do zadnjih kozolcev Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na zanimiv turistično-gorski izlet v Doiomite, do zadnjih slovenskih kozolcev, ki bo v torek, 14. avgusta, z odhodom ob 6. ari izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Piknik na Vodiški planini Železniki - Društvo upokojencev za Selško dolino - Železniki obvešča svoje člane, da bo v soboto, 11. avgusta, piknik na Vodiški planini. Odhod bo ob 9. uri izpred pošte v Železnikih. Prijava je potrebna, četudi imate lasten prevoz. V primeru slabega vremena piknik odpade. Vabijo pa vas tudi na kopanje v Izolo, in sicer 16. avgusta, z odhodom s trga v Železnikih ob 6.30 uri. Planinski izlet na Jalovec Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira enodnevni izlet na Jalovec. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 11. avgusta, ob 4. uri zjutraj izpred hotela Creina. Obvezna je oprema za visokogorje. Zelo zahtevne hoje bo za 12 ur. Prijave sprejema pisarna PD Kranj do jutri 10. avgusta. Število udeležencev je omejeno. Piknik DU Preddvor Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na piknik, ki bo v sredo, 15. avgusta, pri Mlinarju v Novi vasi, z začetkom ob 16. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v sredo, 8. avgusta, ob 10. uri. Na Pohorje Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi v četrtek, 9. avgusta, ob 7. uri, z odhodom izpred hotela Creina. Podali se boste po manj poznanem, a zato še lepšem delu Pohorja od Ruš do Areha. Prijave z vplačili v društveni pisarni do zasedbe mest v manjšem avtobusu. V Šmarješke toplice Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da si zadnjič letos z njimi privoščite zdravo in prijetno kopanje v zunanjih bazenih v Šmarjeških toplicah. Izlet bo v sredo, 22. avgusta, z odhodom ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Vpisovanje za izlet bo ob 10. avgusta dalje v pisarni društva. Na Oltar Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira enodnevni izlet na Oltar, najvišji vrh Martuljkove skupine. Odhod udeležencev s posebnim avtobusom bo v soboto, 25. avgusta, ob 5. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 8 do 9 ur. Zaradi izpostavljenosti, pot ni primerna za vrtoglave. Prijave sprejema pisarna PD Kranj do srede, 22. avgusta. Planinski pohod na Voje Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohode pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi ljubitelje gora, da se udeležijo planinskega pohoda na Voje in Usjovnico, ki bo v sredo, 15. avgusta, z odhodom ob 6. uri iz Žabnice in s postaniki na vseh avtobusnih postajah do Globusa v Kranju. Oprema je lahko lahka, obutev dobra in tudi pohodne palice vam bodo prišle prav. Hoje je za približno* 5 ur. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. V Izolo Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje za vas organizira osvežitev v morju, in sicer v Izoli. Izlet bo v ponedeljek, 20. avgusta, z odhodom ob 7. uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi društveni pover- www.ribeinvode.com DiQit3lni tJSK ■» Media Art , ~ www.gorenjskaonline.com Studio nternet Krvodajalska akcija Ljubno - Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo v torek, 14. avgusta, v Ljubnem. Medobčinsko društvo invalidov obvešča Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za 7-dnevno zdravljenje - letovanje v Rabcu, ki bo od 25. avgusta do 1. septembra. Hkrati obvešča člane, da je še nekaj prostih mest za 7-dnevno zdravljenje v Termah Banovci, ki bo od 10. septembra do 17. septembra. Sprejemajo pa tudi že vplačila za enodnevni kopalni izlet v Terme Zreče, Rogla na Pohorju in Preska, ki bo v petek, 17. avgusta. Uradne ure društva v Kranju, Begunjska 10 so vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433. Poletni urnik Knjižnice Ivana Tavčaja Škofja Loka - V času poletnih počitnic bo Knjižnica Ivana Tavčarja odprta po naslednjem urniku: Knjižnica Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek: od 8. do 14.30 ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Oddelek za mladino: ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Iz-posojevališče Trata: sreda, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtek, od 14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri: ponedeljek, od 14. do 19. ure in izposojevališče Poljane: sreda, od 16. do 19. ure. Poletni urnik Osrednje knjižnice Kranj Kranj - Pionirski, Splošni in Študijski oddelek so do 31. avgusta odprti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od 11. do 19. ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala izposo-jevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi dopusta pa je zaprto izposojevališče v Naklem do 10. avgusta. Poletni urnik Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja bo v avgustu odprta: vsak ponedeljek, četrtek in petek od 9. do 15. ure, vsak torek in sredo od 9. do 17. ure, ob sobotah je knjižnica zaprta. Izposojevališče v Bistrici v Domu Petra Uzarja je odprto vsak ponedeljek med 18. in 19. uro. Fotografije Biagia Melchiorre Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo barvnih fotografij avtorja Biagia Melchiorre, člana LANAF iz Italije. Odprtje razstave bo jutri, v sredo, 8. avgusta, ob 20. uri v hotelu Astoria na Bledu. Ogledate pa si jo lahko do 12. septembra. Razstava Boleslava Čeruja Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas in vaše prijatelje vabi v petek, 10. avgusta, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del Boleslava Čeruja, člana Likovnega kluba Dolik. Razstavo bodo odprli s krajšim kulturnim programom. Razstava bo na ogled do vključno 29. avgusta vsak dan, razen sobot popoldan, nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Koncert v portoroškem Avditoriju Portorož - Lepo ste vabljeni v Portorož, v torek, 14. avgusta, ob 21. uri v Avditorij, kjer bo za nepozaben večer poskrbel Slavko Ivančič z gostjami Nušo Derendo, Marto Zore in Anjo Rupel, ter plesno skupino Obsession. V živo, z enajstčlansko zasedbo, ob klavirju in v du-etih, s starimi in novimi skladbami. MALI OGLASI S 201- 42 - 47 m 201- 42 - 48 S 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE Otok Pag - Zuboviči, oddam sobe s polpen-zionom, parkirišče v senci. B 00 385 53/664-049 Ida losra APARATI STROJI Prodam KOSILNICO BCS 110 cm in TRAČNI OBRAČALNIK 180 cm za kosilnico Bucher M 200. W 533-10-09 12234 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam. "B 041/878-494 12236 GR. MATERIAL POZOR! STAVBNO POHIŠTVO ugodno prodam. 041/626-154 12105 KUPIM Še delujoč TV ISKRA HORIZONT, kupim. T! 59-61-858 12216 LOKALI LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA okolica ob glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski lokal in cca 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-1000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 VEČJI GOSTINSKI LOKAL v Kranju ali okolici najamem. Samo resne ponudbe na V 041/632-545 12174 KRANJ CENTER - NA ODLIČNI LOKACIJI ODDAMO VEČJO KVADRATURO POSLOVNIH PROSTOROV, PRITLIČJE, IZLOŽBE, ZELO FREKVENTNA LOKACIJA! PIA NEPREMIČNINE 201-27-19, 041/722- 632 12186 GOSTILNO v obratovanju dajemo v najem. V 031/773-974, 041 /737-146 12210 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - poslovno- stan.hišo z gostinskim lokalom v pritličju, ločeno garaža in drvarnica, parcela 410 m2, cena = 24,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PIA nepremičnine podružnica Sk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 P.E. KRANJ, Zoisova! tel.: 201-27-19 www.pia-neDremitrine.si/ Prodamo: KRANJ, center - lokal 80 m2 z izložbo, primeren za trgovino, servis ali mirno dejavnost, cena je za 288.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina - na odlični lokaciji v novem objektu 410 m2 v l.nad., parkirni prostori, primerno za trgovino ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Zlato polje - 430 m2 v pritličju trgovskega objekta (prodajalna, skladišče, pomožni prostori), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ - pisarne 60 m2 v bližini sodišča, trgovski lokal 35 m2 v pritličju na glavni ulici, 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa in več pisarn v mestnem jedru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, okolica, skladišče 400 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Gorenjska, gostinski obrat, hrana, 60 sedežev, zelo ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 PRIDELKI Prodam KUMARICE za vlaganje. S 533-11-23,041/655-990 12228 PODARIM ODDAM KUZKA mešanca pudeljček, star 6 tednov. TP 25-31-483 121« Podarim 3 mesece stare MUCKE, najdene, vajene čistoče in stanovanja, dobrim ljudem. "S 040/560-749 12253 Podarim 4 MUCKE stare en mesec, mati perzijka. g 2531-673_12272 Podarim 2 MUCKA stara 3 mesece, a 253-10-83 12278 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, TRSTENIK okolica večjo zazidl. parcelo, 1600 m2, lahko manjšo, za gradnjo stanov, ali poslov, objekta (mizarstvo, kleparstvo...) 8900 SIT/m2, OREHOVUE ravno, sončno zaz. parcelo, 1023 m2, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, SEBENJE zelo ugdno prodamo sončno, ravno zaz.parcelo (563m2 in 572 m2), BOHINJ St. Fužina lepo, ravno, sončno zaz. parcelo 647m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10i2i NOVA UGODNOST ZA PRAVNE OSEBE, ki nudijo zaposlitev fizičnim osebam preko malih oglasov. Za objavo enega malega oglasa za zaposlitev vam takoj v naslednji številki enak oglas objavimo še enkrat-BREZPLAČNO! MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10122 PRISTAVA pri Tržiču prodamo izredno lepo vrstno hišo. Hiša je končna v vrsti, zelo lepo izdelana v skupni izmeri 300m2. Odlična sončna lokacija Z LEPIM RAZGLEDOM. Zelo dobra ponudba. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled, center prodamo večjo novejšo hišo na lepi mirni sončni lokaciji in posebej objekt z dvema garažama in 2ss stanovanjem vse skupaj na 850m2 vrta, Bled ugodno prodamo tudi poslovno stanovanjski objekt ob cesti z razgledom na blejsko jezero, TRG BLED, Tel.:(04)5 745 444* Hlebcah pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo V Palovčah ugodno prodamo adaptirano dvodružinsko hišo in 1500m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled center prodamo gradbeno parcelo v izmeri 760m2, el., voda kanalizacija na parceli, prodamo tudi kompleks stavbnih zemljišč in vilo s pogledom na jezero ter v neposredni bližini jezera zemljišča na izredni lokaciji. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444 BLED Ribno prodamo enodružinsko hišo na sončni lokaciji in 1600m2 ograjenega zemljišča. Odlična mirna lokacija cena ugodna. Bled zasip prodamo štiristanovanjsko hišo v izmeri 500m2 in 1000m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Kranj, bližina, prodam manjši vikend, 70 m2, zidan, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Jezersko, prodam vikend, zidan, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Šk. Loka, prodam bivalni vikend, nov, lep razgled TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Šk. Loka, okolica, prodam pare. z g- dov-. možna tudi poslovna namembnost, 900 nu, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90______ Kranj, okolica, parcela 700 m2 z lok. dok. ravna, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 80U 938,04 513 75 90_ Kranj, okolica, 4.500 m2, parcela z lok. dok., možna tudi posl. namembnost, TRID£ NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 7S 90 ndom plan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem iin ener9e^°' ^ kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, tax: 04/20-68-1® GSM: 041/647-433 Bled dobe prodamo vrstno hišo na robu naselja z izrednim razgledom. Odlična Ie9a ugodna cena. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.____1 MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno eno oziroma dvodružinsko hišo, takoj vseljrv3' cena UGODNA. Breg Žirovnica zelo ugodno prodamo vseljivo hišo v izmeri 140m2, končna lega, posebej gosp. poslopje in 1060rn zemljišča. Cena 15,5 mil sit. NEPREM'0' NINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444_ LESCE CENTER prodamo gradbeno parcelo (komunalno opremljena) v izme 700m2 namenjeno za poslovno dejavnos-Na JESENICAH na sončni legi ugodno M damo 1150m2 veliko gradbeno parcelo veljavnim lokacijskim dovoljenje'"' NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5 745 444.___ LENARD NAD ŠKOFJA LOKO ENODRUŽINSKA HIŠA 100 M2 STAN. POVRŠINE, W M2 PARCELE, ZIDANA GARAŽA, PRODAJ ZA 16,8 MIO SIT. POSING 04/20 2 20 <° (www.posing.si) LESCE: prodamo ali odda^ več poslovnih prostorov (15m2 - 100m2). KjS NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 /1 17 460, 031/370-460___^ BLED: Oddamo enosobno opremlje"0 stanovanje. CENA: 45.000 SIT. ^ NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 0*' 53 17 460, 031/370-460 MLAKA PRI KRANJU Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m* pa do 101 me. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE telefon: 04/2365 360, 2365 361 MLAKA PRI KRANJU! Na MLAKI PRI KRANJU KRANJ-CENTER v popolne staromeščanski hiši prodamo: v prostor, 64,25 ra2; vi. nadstt., d\ je, cca. 65 m2; v mansardi; garso enosobno stanovanje 55,60 m2; HIŠE AMBROZ POD KRVAVCEM pw terasi KRANJ-VRECKOVA pr kuhinjo, 29,60 m2, vsi takoj, cena 9.000.000 KRANO-PLANINAI prodamo balkonom, 33 m2, vsi prik vseljivo najkasneje decernbr PREDDVOR prodamo enosc ml, vsi priključki, I. nadstn oru, 23 10.051.200 SIT. lep razgled, opremljen, vselitev možna tako],«"* | PQdo9°VOfU-__ I V OKOLICI KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, TU^ I it. ■ kupimo kmetijo z možnostjo dovoza j kamionom! Cena do SQ.00Q.00Q SIT._____ | 3rceli 1.040 m2,prod<' s pomožnim objekto«11 | t, ločena vhoda, stanova"- ( ,2, vsi priključki, CK kom-ariiaAsetjivapodogov ZG. BITNJE ovorU' > v izmeri cca. 80 "CK, TEL., VseyiV05tin KRANJ-PIANINAI prodamo komfortno, enosobno stanovanje, 44,40 m2, zastekljen balkon, I. nad- , dva a"«* stropje, vseljivostir KHANJ-SAVSKA pr stanovanje, 43,90 i oru, cena 7.826.000 V1S0K0-0K0UCA na parceli 542 m2, prodamo l«^' | visokopritlično, dvodmHn. tloris 13' podkletena, z vsemi j mobila, cena oo doac* SPODNJE JEZERSKO - prodamo starej i hisO, ' akot PLANINA III lepo enosobi tom, 52 m2, VI. nadstropj parket, vseljivo takoj, prod. abine KRANJ-J. POCUA prodamo lepo, dvosobno stanovanje, 62,70 m2, III. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon, vsetjivostin cena po dogovoru. KRANJ - CIRČE prodamo tepo, adaptirano, dvosobno stanovanje, 48,65 m2, CK-na plin, TEL., vseljivo avgusta, za 11.697.000 SIT. KRANJ • J.PLATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 83 m2, v I. nadstropju, vsi priključki, 2 x balkon, cena in vseljivost po dogovoru. KRANJ-OKOUCA , KRIZE-OKOU jšo, v celoti oye, TEL., SA 33.480,000 S KRANJ-LAB0RE prod prostora: v pritličju, m2, živ'lska in gostil cena po dogovoru. I 1 ur#< I KRANJ - PLANINA I prodan stanovanje z dvemi kabinet M, 2x balkon, vseUivo v eni KRANJ-CENTER prodal za neživilsko trgovino Torek/7. avgusta 2001 21. STRAN • GORENJSKI GLAS NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12. 4000 Kranj, tel.: 04/2811-000 lax,: 04/2026-459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si ■ " I STANOVANJA POSESTI KRANJ - Planina I; 30 m2, garsonjera, pritličje, nizek Nok. delno adaptirana, brsz balkona, vseljiva. Cena: 9,2 mio SIT (82.000 DEM). PS00603TJ-KR KRANJ • Planina I, 65 m2, urejeno in vzdrževano, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, mirna lega, balkon preurejen v kabinet. Cena: 14 mio (125.000 DEM). PS00547MA-KR KRANJ - Planina II; 64 m2, dvosobno, 2. nadstropje, nizek, končni blok, parket, vsi priključki, lep razgled. Cena: 14,6 mio SIT (130 000 DEM). PS00575MA-KR KRANJ - Planina III; 43 m2, enosobno, 3 nadstrop-te, adaptirano, neopremljeno, vzhodna lega. Cena: 1L6 mio SIT (103 000 DEM). PS00539JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp;,47 m2, dvosobno, pri-Ničje, klasično ogrevanje, možen pnklop na plin, vseljivo. Cena: 9,9 mio SIT (88.000 DEM) PS00562MA-KR KRANJ - VorJovodni stolp; 50 m2, dvosobno, 2. nad-s,ropie, balkon, dobra lokacija, plin pred vrati, mož-"°st dokupa garaže. Cena: 11 mio SIT (98.000 DEM). PS00593MA-KR GOLNIK, 60 m2, dvosobno, pritličje tnstanovanjske-& objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, % nadstrešek, vseljivo. Cena: 9 mio SIT (80 000 °EM). PS0O573MA-KR TRŽIČ - Ravne; 36 m2, enosobno, 1. nadstropje, ni-^k blok, SV lega, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 8.6 mio SIT (59.000 DEM). PS00515MA-KR ŠK. LOKA • okolica; 130 m2, enodružinska, 8 le? stara, podeželje, SATV, tel., CK - olje, takoj vseljiva Cena: 22,5 mio SIT (200.000 DEM). PH00598TJ-KR KROPA 130 m2, visokopritlična, stara 30 tet. lepa lokacija z razgledom, 1.200 m2 parcele, CK na olje. Cena: 20,3 mio SIT (160.000 DEM). PH00390JN-KR PREDDVOR; 60 m2, oddamo obnovljeno enodružinsko hišo, na mirni lokaciji, bolj na samem, z vsemi priključki, takoj vseljivo Zaželeno polletno predplačilo. Najemnina- 67.600 SIT/mes (600 DEM). OH00602JN-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ŽIGANJA VAS; 600 m2, ravna, sončna parcela, ob neprometni cesti, v predelu novejših hiš. Cena: 6,8 mio SIT (60.000 DEM). PZ00590MA-KR ADERGAS; 570 m2, lepa, položna, zazidljiva parcela ob robu gozda. Cena: 9,6 mio SIT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR SP. BRNIK; 532 m2, ravna, sončna parcela, ob cesti, z gradbenim dovoljenjem in prtključki na parceli. Cena: 10,7 mio SIT(95.000 DEM). PZ00595MA-KR MAVČIČE - Podreča; 1493 m2, sončna, plačilo spremembe namembnosti nepotrebno, lokacijska dokumentacija v ceni, primerna za gradnjo dveh hiš, priključki na parceli. Cena: 16.900,00 SIT7m2 (150 DEM). PZ00600TJ-KR. ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu na čudoviti lokaciji. Cena: 11,3 mio SIT (100.000 DEM). PZ0O586JN-KR MEDVODE - Zbilje; 818 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vasi, ob gozdu, voda na parceli, elektrika pri sosedu. Cena: 13,8 mio SIT (123.000 DEM). PZ00537JN-KR KUPIMO KRANJ ■ okolica; kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje, novejše ali starejše, potrebno adaptacije, lahko kasneje vseljivo, za našo stranko. Želite predstaviti vašo dejavnost na internetu? www> slovenji as ho p. com je pravi nasiov za vas! sta^^JE:' Prodamo urejeno enosobno 8QA°Aanje v '• nadstropju. CENA: ■»00.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, n *Ce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 22^370-460_ no^?^J^: Pr°damo novejše dvoinpolsob-NEp^°vanje. CENA: 15.000.000 SIT K.R. k^EMIČNINE, Lesce d.o.o., tel 53 17 460 04 / 031/370-460 na KRANJ, Primskovo - končna vrst- Parce\ Stara 30 let na odlični lokaciji, KERNri 0 m2' cena = 34'9 mi0 SIT' K3 ---^A, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 '°kac3"10" Kranj - Škofja Loka - na odlični iekt °k 9'avni cest' prodamo poslovni ob- ' trgovina in neizgotovljena gostilna) skusi' 1Q0 m2, zgoraj v mansardi je del Rovanje, del še neizgotovljeno, cena -mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 ■^202 25 66____ |oPkrodamo: KRANJ, Primskovo - na odlični Vsak0''' 23 Gradb|nko gradimo hišo- dvojček * velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli KFRK,m2, 29raJeno bo do IV.gr.faze, K3 m d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: BLED - na mirni lokaciji stan.hišo dvojček, v eni etaži 100 m2, 3 etaže, parcela 386 m2, cena = 40,9 mio SIT, menjamo tudi za stanovanje ali manjšo hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66 Prodamo: CERKLJE-vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena * 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: PODREČA - zazidljivo parcelo 1.200 m2 za stan.hišo; K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: ŠENČUR, odlična lokacija -stan.hiša stara 9 let, vel. 12 x 8 m, klet, pritličje in mansarda, na parceli 595 m2, lahko tudi dvostanovanjska] K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: TRŽIČ, okolica - ugodno parcela z gradbenim dovoljenjem za bivalni vikend 750 m2 za 8,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: TRŽIČ, okolica - izredna lepa vrstna končna hiša stara 15 let, manjša parcela, južna sončna lega, cena ■ 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom na zemljišču 2.100 m2 za 19,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Šk. Loka, prodam starejšo hišo, v priti, lokal,TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, bližina,prodam lepo hišo, 270 m2, urejena okolica, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90 . Vrba, prodam prenovljeno hišo, 140 m2, parcela 800 m2, zelo prijetna, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Kranj, okolica, prodam meščansko hišo, 200 m2, parcela 700 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Kranj, okolica, prodam alpsko hišo na parceli 2.000 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Ljubljana, prodam vrstno hišo, 120 m2, bližina UKC, ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo, večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333- 222 10123 HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, ČIRČE, vis.pritl. hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno,vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124 OKVIRJANJE SUIC Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohorjev klanec) ■ tel.: (04)23-64-970 delovni čas: vsakdan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure KRANJ Primskovo obnovljeno sam.vis.priti.hišo na parceli 850 m2 z manjšo delavnico, NAKLO na dobri lokaciji prodamo lepo poslovno stan. hišo z delavnicami in garažami na parceli 1790 m2, DRULOVKA prodamo etažno hišo I. nadstr. (1/2) cca 100 m2 z neizdelano mansardo, dvema garažama in vrtom, KRANJ center prodamo poslovno stanovanjsko hišo z 600 m2 uporabne površine, z lastnim parkirišči, 73 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10125 HIŠE PRODAMO MLAKA na robu naselja prodamo pritličje hiše oz. 1/2 hiše z vrtom, cca 85 m2+garaža+253 m2 parcele, 18,5 mio SIT, GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, BAŠEU prodamo vikend hišo na robu naselja na parceli 1037 m2, 124 m2 uporabne površine, vsi priključki, pokrita terasa, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_11527 Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici. "B 2352-570 12091 ZAZIDLJIVA PARCELA 600 m2, ob travniku ali gozdu, sončna lega. B 041/787-050 TRŽIČ - PRODAMO VEČJO NADSTAN-DARDNO HIŠO, 400 m2 stanovanjske površine, (možnost ureditve več stanovanjskih enot), CK, tel., ISDN, PLIN, VRT, PARKIRIŠČA. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19,041/722-632 12188 Prodam starejšo HIŠO, dvostanovanjsko v Kranju. Šifra: KSENJA 12223 STRAŽIŠČE, hiša 40 let, parcela 900 m2, obnovljena, lepa lokacija, ugodno prodamo. B 23 15 600, 041/347 323 PIANOVA NEPREMIČNINE_12226 LAHOVČE - hiša z gospodarskim poslopjem, parcela 2500 m2, obnovljena, ugodno prodamo. "B 23 15 600, 041/347-323 PIANOVA NEPREMIČNINE 12227 SEBENJE TRŽIČ prodamo lepe ravne zazidljive parcele različnih velikosti. BON nepremičine, 2362-990, 041/759-003 V bližini Kranja ODDAMO v najem nadstan-dardno HIŠO. B 2362-990, 041/749-501 ŠKOFJA LOKA v Stari Loki prodamo STANOVANJSKO HIŠO z garažo in vrtom, v pritličju laok s teraso v mansardi stanovanje. PIA Škofja Loka, 50-60-300 12249 RAZNO PRODAM Zelo ugodno prodam OPREMO ZA TRGOVINO ali za SKLADIŠČE - tekstil. W 2023-678, inf. pon.-pet. od 8-17. ure 12214 Prodam suha BUKOVA DRVA. 041 /705-429 12235 STAN. OPREMA Novo KUHINJO in OTROŠKO SOBO ugodno prodam. B 031/751-474 10912 2AVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM UElAVEC brez poklica ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV; d.č. 6 mes.: do 07.08.01; PROSEN COM. 0.0.0., SPODNJE DUPLJE 8, DUPLJE pOAf ožnideiavec ALI VZDRŽEVALEC(MOŠKI); d.č. 6 mes; 1 I. ? 2£k.; do 11.08.01; MODA BLED D.O.O., KAJUHOVA j CESTA1, BLED "Makarski pomočnik N«AKARSKI POMOČNIK; d.č. 3 mes.; do 07.08 01; HOTEL i JELOVICA D.O.O., CESTA SVOBODE 5, BLED; št. del. mest. "oln1čar °^CAR; d.č. 12 mes.; 11, del.izk., do 07.08.01; CENTER bleplh in slabovidnih, stara loka 31, škofja loka vrtnar cvetličar • EjNttSN DELAVEC; d.č. 24 mes.; 11, del.izk.; B kat; * : &,; P0DG0RN1K REŠ RAJKO S.P., MOŠNJE 2A, RADOVLJICA rt^ER NA OBDELOVALNEM STROJU; d.č. 6 mes., 3 L l d0 07.08.01; KLADIVAR ŽIRI D.D., INDUSTRIJSKA UUC^. ŽIRI; št. del. mest: 3 ^ter vodovodnih naprav B^RZEVALEC ODTOČNIH SISTEMOV; ned.č.; 3 I, del.izk.; fcg^* V1.08.01; FARESTA D.O.O., KIDRIČEVA 75, Z^meiianik ^MEHANIK; d.č. 12 mes.; do 07.08.01: BRBOROVIC JELK0 S.P., ŠPIKOVAUUCA 14, KRANJ JOMEHANIK; d.č. 6 mes.; 21, del.izk.; B kal.; do 07.08.01; u" IEHNIK, STARA CESTA 2, ŠKOFJA LOKA h£t°mehanik "ERCIAUST ZA HIDRAVLIKO; d.č. 12 mes.; 2 I. del.izk.; je_Progr.orodij: Delo s preglednicami - osnovno, Delo z Dfw? PSdatkov" snovno, B kal; do 09.08.01; LE TEHNIKA ~/ ŠUCEVA 27, KRANJ |(J^C, d.č. 6 mes.; 11, del.izk.; ostali pogoji. LAHKO MOru D,KVAUF|KACIJA USPEŠNE FIRME; do 11.01 ^AbLEDDnn ------ — TUDI .08,01; rin. ■ ""i uoiic riniYIL, (10 II.UO.UI ■°0., KAJUHOVA CESTA 1, BLED; št. del ^ORECSte31 delizk: B kat.; do 07.08.01; SILVA S.P., LOKA 84, TRŽIČ, 8^* KVAnS;,11 deli2k-; 05,3)1 Pogoji: LAHKO TUDI n'5jJA USF>EŠNE FIRME do 11.08.01; \ '0., KAJUHOVA CESTA 1, BLED frizer SAMOSTOJNI FRIZER; d.č. 3 mes.; 11. del.izk.; do 17.08.01; ZUKIČ SENKAS.P., HRUŠICA 102/B, HRUŠICA strojnik gradbene mehanizacije STROJNIK TEŽKE GRADB.MEHANIZACIJE; ned.č.; 5 I. del.izk.; B,C kat.; do 07.08.01; HAFNER BOŠTJANĆIČ NATAŠA S.P., SR. BITNJE 127, ŽABNICA voznik avtomehanik VOZNIK KAMIONA; d.č. 6 mes.; jeziki: nem.jezik • govorno; C, E kat; do 07.08.01; VRBA D.O.O., STRUŽEVO 4, KRANJ VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; ned.č.; jeziki: nem.jezik -govorno, angl.jezik - govorno; B,C,E kat.; do 17.08.01; KLEMENČIČ BORUT S.P., AVTOPR., STARA LOKA 72A, ŠKOFJA LOKA; št. del. mest: 2 prodajalec PRODAJALEC AVTOMOBILOV; ned.č., 3 I. del.izk.; jeziki: angl.jezik - govorno in pisno, nem.jezik - govorno in pisno; B kat.; do 07.08.01; TRILAR VIKTOR S.P., AVTOMEHANIK LJUBLJANSKA CESTA 31 A, KRANJ kuhar KUHAR; d.č. 3 mes.; B kat; do 18.08.01; TAVČAR JANEZ S.P., STARA LOKA 22, ŠKOFJA LOKA natakar NATAKAR; ned.č.; do 10.08.01; GROM 0.0.0., TITOVA 30, JESENICE računalniški tehnik PROGRAMER; d.č. 12 mes.; 6 mes. del.izk., jeziki: angl.jezik -govorno in pisno; znanje progr.orodij: Poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, Programiranje - zahtevno; B kat.; do 25.08.01; BASING D.O.O., ŽELEŠKA CESTA 11 A, BLED geodetski tehnik SODELAVEC I; ned.č.; 21. del.izk.; jeziki: slov.jezik - govorno in pisno, do 07.08.01; GEODETSKA UPRAVA RS, OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA, SLOVENSKI TRG I, KRANJ gradbeni delovodja DELOVODJA ZA NIZKE GRADNJE; ned.č.; 5 I. del.izk.; B.C kat.; do 07.08.01; HAFNER BOŠTJANĆIČ NATAŠA S.P., SR. BITNJE 127, ŽABNICA ekonomski tehnik TRGOVSKI ZASTOPNIK - PRODAJA BLAGA NA TERENU KONČNIM PORABNIKOM; d.č. 6 mes.; 2 I. del.izk.; B kat.; dO 10.08.01; MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA UUBU. KNJIGARNA PAPIRNICA KRANJ, MAISTROV TRG 1, KRANJ; _ REFERENT ZA IZVOZ IN UVOZ; d.č. 12 mes.; 11, del.izk.; jeziki: angl.jezik - govorno in pisno, nem.jezik - pisno; znanje progr.orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami ■ osnovno; B kat.; do 14.08.01; LE TEHNIKA D. O.O., SUČEVA 27, KRANJ upravni tehnik ADMINISTRATIVNA SODELAVKA; d.č. 12 mes.; 12 mes. del.izk.; jeziki: slov.jezik - govorno in pisno; znanje progr.orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami ■ osnovno; do 16.08.01; MNZ RS. POLICIJSKA UPRAVA KRANJ, POLICIJSKA POSTAJA JESENICE, CESTA MARŠALA TITA 9, JESENICE zdravstveni tehnik ZDRAVSTVENI TEHNIK; d.č. 12 mes.; 2 I. del.izk.; do 07.08.01; CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH , STARA LOKA 31, ŠKOFJA LOKA inženir strojništva PRODAJNI INŽENIR; d.č. 12 mes.; 2 I. del.izk.; znanje progr.orodij: Delo s preglednicami - osnovno, Delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 09.08.01; LE TEHNIKA D.O.O., ŠUCEVA 27, KRANJ inženir geodezije REFERENT I (V IZPOSTAVI RADOVLJICA); ned.č.; 31, del.izk.; jeziki: slov.jezik - govorno in pisno; znanje progr.orodij: Urejevalnik besedil • osnovno; do 07.08.01; GEODETSKA UPRAVA RS, OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA, SLOVENSKI TRG 1. KRANJ ekonomist RAČUNOVODJA; d.č. 12 mes.; jeziki: nem.jezik - govorno in pisno, angl.jezik - govorno in pisno; znanje progr.orodij: Delo s preglednicami - zahtevno, Uporaba interneta - zahtevno; do 11.08.01; JOKOVIČ BOŽO, S.P., CESTA M.TITA 16, JESENICE programerski inženir PROGRAMER; ned.č.; 2 I, del.izk.; jeziki: angl.jezik -govorno in pisno, nem.jezik - govorno; znanje progr.orodij: Programiranje - zahtevno, Delo z bazami podatkov -zahtevno; do 22.08.01; GENIUSNET D.O.O., STAGNE 19, TRŽIČ; št. del. mest: 2; (*) univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike UČITELJ STROK.PREDM.-ENERGETIKA; d.č. 12 mes.; jeziki: slov.jezik - govorno in pisno; do 07.08.01; RS SREDNJA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA, KIDRIČEVA CESTA 55, KRANJ; št. del. mest: 2 RAZVOJNI INŽENIR; d.č. 12 mes.; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - osnovno, Delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 09.08.01; LE TEHNIKA D.O.O. ŠUCEVA 27, KRANJ; (*) UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE UČITELJ RAČUNALNIŠTVA; d.č. 12 mes.; jeziki: slov.jezik - govorno in pisno; do 07.08.01: RS SREDNJA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA, KIDRIČEVA CESTA 55, KRANJ univerzitetni diplomirani inženir geodezije SVETOVALEC I; ned.č., 51, del.izk.; jeziki: slov.jezik - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 07.08.01; GEODETSKA UPRAVA RS OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA, SLOVENSKI TRG i' KRANJ; STORITVE BLED alpski bloki prodamo dvosobno stanovanje 53m2,Bohinjska Bistrica 2SS 61 m2 v celoti renoviran, ugodna cena, TRG BLED,Tel.:(04)5 745 444 Zgoša Ugodno prodamo veliko 2ss 70m2 stanovanje z vrtom in garažo cena 9 mil SIT, Možno obročno plačilo 65% takoj ostalo se lahko počaka.TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444 JESENICE NOVEJŠE ENOSOBNO STANOVANJE 43M2, Z BALKONOM IN VSEMI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 6,5 MIO SIT. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) LESCE V ALPSKIH BLOKIH PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE 57M2 1.NAD., VSI PRIKLJUČKI, BALKON, POGLED NA ALPE. CENA 14,7 MIO SIT. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) BEGUNJE NOVEJŠE DVOINPOLSOBNO STANOVANJE 74M2, V UREJENI VEČS-TANOVANJSKI HIŠI, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, LASTNO PARKIRIŠČE, PRODAMO ZA 14,9 MIO SIT. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE OKOLICA ENO - ALI DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V BLOKU, NAJAMEMO ZA ZNANE STRANKE. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) KRANJ VREČKOVA ENOINPOLSOBNO STANOVANJE 51,7 M2, Z BALKONOM IN VSEMI PRIKLJUČKI, PRODAMO. POSING 04/202 42 10 (www.posing.si) KRANJ PLANINA DVOSOBNO STANOVANJE 70,5 M2, NIZEK BLOK, ZASTEKLJEN BALKON, KLASIČNO OGREVANJE, TEL, SATV, VSELJIVO V OKTOBRU, PRODAMO. POSING 04/202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA - ZA NAŠE STRANKE KUPIMO GARSONJERO, ENO-ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA - GARSONJERO, ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE NAJAMEMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) PIANOVA NEPREMIČNINE, TOMINČEVA 2, STRAŽIŠČE NUDIMO UGODNE STANOVANJSKE KREDITE! 04/23 15 600, 041/347 323 SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. V 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 260 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni! B 041/642-097, 01/832-71-90 Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 11279 ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč, cest, dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, NOVOGRADNJE in ADAPTACIJE, pleskarska in keramičarska dela in fasade. "B 031/369-520, 031/803-144, Gradbeni inženiring,d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik n989 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo ognjeod-porne lnox pločevine, dimnik odpravi kon-dens in črne madeže, barvamo fasade in lesene napušče. B 041/815-670, Ahej Anita, s.p., Šentiljska 15, Maribor 12096 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa GRADBENA DELA - notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje. Zidarstvo in fasaderstvo, Glavni trg 14, Kranj, B zvečer 2027-031, 041/760-614, 040/240-972 12275 STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll., vsi priklj.nizek blok, 11 mio SIT, Gor. odreda 1 ss, 44,70 m2/l., zast.balkon, vsi priklj., cena po dog., CENTER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, 6,6 mio SIT, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., 10,5 mio SIT, Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, 10,4 mio SIT, J.PUCUA lepo 1 ss, 42,5 m2/lll, vsi priklj., 11,5 mio SIT, T.Dežmana 1 ss, 44 m2/X., vsi priključki, 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118 KOROŠKA BELA prodamo lepo dvosobno stanovanje v izmeri 51 m2. Stanovanje je takoj vseljivo TRG BLED, Hrušica 3SS, Mojstrana 2SS z garažo, Jesenice 2,5 s Titova 1 Tel.:(04) 5 745 444 Gorenj k e in Gorenjci poslušamo ^tlj«|JNp0$ 041 944 944 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA «^.$Wu S 202 12 22 231 10 35 Prodamo: KRANJ, Drulovka -1G 33,5 m2 v 2. nad., mansarda, balkon, cena = 8,9 mio SIT, Planina I - 1 G 21 m2 v 11.nad. za 6,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, center: več manjših stanovanj popolnoma renoviranih, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - 3 SS 72 m2 v 3. nad, nizek blok, cena = 15,2 mio SIT, Planina I - 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena = 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v l.nad., nova CK na plin, cena = 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 40,90 m2 v pritličju z atrijem, cena =11,5 mio SIT, Planina II 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena = 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III - atrijsko stanovanje 100 m2, Planina I - 2 SS + 2 K 89 m2 v 10.nad., cena = 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III - 3 SS 86 m2 v 2. nad, dvonadstropen blok, cena - 20,3 mio SIT, Planina III - 2 SS + K 78 m2 v 3.nad., krajna lega, cena = 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Prodamo: RADOVLJICA - 2,5 SS 61 m2 3. nad., Gradnikova, cena » 12,2 mio SIT, 2 SS 61 m2 v večstanovanjski hiši, možnost izdelave tudi podstrešja, cena =12,2 mro SIT, Oddamo: KRANJ 1 SS 40 Planina II, 2 SS 68 m2 na Planini II, 2 SS 49 m2 Vodovodni stolp, 3 SS na Zoisovi in 4 SS na Planini III, Stražišče -1/2 hiše z delno opremo in celo hišo z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Planina III, 1,5 ss.lepo z lepim razgledom,6.n., z lepo opremo, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Planina III, 2,5 ss, prijetno, 3.n., TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Zg. Pirniče, 2,5 ss novo , vseljivo jeseni, 66 in 77 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Planina, 2 ss, prijetno, 3.n., mirna lokacija, 58 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Planina, 2,5 ss, prijetno, mansarda, 77 m2, mirna lokacija, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Šk. Loka, 2 ss, 57 m2, 2.n., TRIDA NEPREMIČ-NINE, 041 860 938,04 513 75 90_ Radovljica, 2 ss v stan. hiši, 62 m2, zelo ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90_ KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 STANOVAJA ODDAMO KRANJ Vod.stolp 2 ss, cca 50 m2/PR, brez CK, 55000 SIT/mes, 3 mes.predpl , KRANJ okolica 2 ss v hiši +2 sobi v kleti, cca 100 m2, CK olje, 55000 SIT/mes, OREHOVUE oddamo 1/2 hiše, cca 80 m2, ogrevanje klasično, 33000 mes.poli. predplačilo+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 11526 Prodam 1,5 sobno STANOVANJE 43 m2, preurejeno, na Planini III, nizek blok, izredna lokacija, opremljeno.Kličite samo resni na B 041/404-960 u/25 MALE OGLASE za Gorenjski glas lahko naročite po telefonu št.: 201-42-47, 201-42- 48, 201-42-49 vsak dan, vključno sobote in nedelje od 00.00 - 24.00. ure; lahko pa nam svoja naročila pošljete po faxu: 201-42-13 ali po e-mailu: inforag-glas.si Seveda pa oglase lahko oddate tudi osebno na Zoisovi 1 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll,vsi priklj., nizek blok, 10,6 rnlo SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055 KRANJ ODDAMO 1 ss, 40 m2, 2. nad., CK. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 1218? KRANJ CENTER NA ODLIČNI LOKACIJI PRODAMO POPOLNOMA ADAPTIRANO MEŠČANSKO STANOVANJE, 95 M2, CK-PLIN, VRT, MOŽNOST DOKUPA GARAŽE. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632 12221 KRANJ ZA ZNANO STRANKO TAKOJ NAJAMEMO OPREMLJENO 1-2SS, priključki, BREZ PROVIZIJE. PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 041/722-632 12222 PLANINA I več 1 ss in 2 ss, priključki, ugodno prodamo. B 23-15-600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 12224 MLAKARJEVA dvosobno stanovanje, visoko pritličje, priključki, obnovljeno, vredno ogleda, prodamo. V 23 15 600, 040/200 662 PIANOVA NEPREMIČNINE 12225 Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE »omttrt »Motri telefon uredništvo: telefon komercial«: telefon TV STUDIO. fax marketing: fax poročila DESK: e-mall: INTERNET. h«p* 24 tir «» rf»« Q je med njimi tudi plemenski bik "s Poreklom", ki pridno skače in skrbi za gospodarske koristi rejcev. Že zdaj je na planini sedem telet, kar seveda še ni njegova zasluga, ob koncu pašne se-*°ne pa bo brejih od trideset do štiri-^eset krav in telic. To je za planino do-ra rešitev, ugotavljajo v pašni skupnosti in dodajajo, da je vsa živina od kmetov z območja krajevne skupnosti Brezje (v radovljiški občini), štiriindvajset "repov" pa je od Kleindien-stovih iz Nakla, ki na planini skrbijo za živino in na planšariji postrežejo tudi obiskovalcem. sa planina je ograjena, ograje je prog pet kilometrov, letos so od Ego-esa dobili tudi nekaj denarja za po-Ppavilo ograje na meji z državnimi 8°zdovi. Vode na planini ni, iz šestih tudencev na nadmorski višini približaj0 1-800 metrov so jo speljali v zbiral-lk in odtod v cisterno, iz katere se na-PaJa živina. Letos so večino živine pri- žav. Letos je krme na planini dovolj, ob koči, ki je na nadmorski višini 1.450 metrov, jo "šparajo" za pozno poletje, zdaj pa živino raje vodijo višje, vse do nadmorske višine 1.700 metrov. Strela rada udarja Letos so v prizidku hleva uredili nove sanitarije, namestili na streho hleva sončne celice za pridobivanje elektrike za razsvetljavo (za molžo še Na planini se letos pase 114 govedi, vedno potrebujejo agregat) in odpravljali posledice lanskega razdejanja po streli. Dva dni pred koncem pašne sezone je strela udarila v hlev in bajto in uničila električno napeljavo ter poškodovala električne priključke, žlebove, zid... škode je bilo več kot za en milijon tolarjev, a ker sta bili stavbi bolj slabo zavarovani, oprema pa celo nič, je bila temu primerno nizka tudi odškodnina. Strela očitno rada udarja na atjaž Kleindienst Milan Pohar s planinskim pripomočkom pravi Matjaž in poudarja, da obiskovalcem postrežejo predvsem s kislim mlekom, skuto, mehkim sirom v hlebčkih in masovnekom. S čiščenjem preprečujejo zaraščanje Ko člane pašne skupnosti ter pastirja vprašamo, zakaj je prav planina Pungrat dobila laskavo Glasov priznanje, pravijo: zato, ker z rednim vzdrževanjem in čiščenjem preprečujejo zaraščanje, ohranjajo nekdanji stalež živine oz. ga celo povečujejo, gospodarijo okolju prijazno in že petnajst let ne gnojijo več z umetnim gnojem, skrbijo, da so obiskovalci planine na planšariji lepo sprejeti in dobro postreženi... Ja, tudi v nedeljo so vse obiskovalce lepo postregli - s "tazelenim" iz gorskega pelina, kislim mlekom, masovnekom, odojkom in še s čim. Ker od države dobijo premalo, vsako leto pripravijo srečanje ljubiteljev planine Pungrat, katerega čisti izkupiček namenijo za vzdrževanje in urejanje planine. Letošnje je bilo že četrto in je lepo uspelo, razpoloženje pa je bilo zaradi priznanja še toliko lepše. "Priznanje nam veliko pomeni in na vse "krip-lje" se bomo trudili, da bi ga dobili tudi prihodnje leto," so odločeni v pašni skupnosti. Denacionalizacija še traja Marsikdo se bo vprašal, le zakaj imajo Brezjani (z Brezij pri Mariji Pomagaj) planino pod Košuto na območju tržiške občine. Zgodovina planine je zanimiva. Kot je povedal Jože Vovk, ki je bil več kot trinajst let predsednik pašne skupnosti, je bila planina nekdaj v lasti gradu Kamen, 1808. leta pa jo je kupilo 34 kmetov z območja sedanje krajevne skupnosti Brezje. Deseterica je dobro stoletje kasneje svoj del planine prodala Bornu, prodaja pa je bila z agrarno reformo in posredovanjem agrarnega komisarja razveljavljena. Da bi se kmetje lahko postavili po robu Bornu, so ustanovili agrarno skupnost, ki je s planino gospodarila vse do podržavljenja 1948. leta, zdaj pa z njo upravlja pašna skupnost, ki Glasov komercialist Andrej Mali izroča priznanje "naj planina " predsedniku pašne skupnosti Petru Potočniku. Gorenjski glas je v sodelovanju s *ranjsko Planiko, kot znano izdelovalno Planinskih čevljev letos prvič pripra-vil akcijo Naj planina s planšarijo, razglasitev rezultatov in žrebanje nagrad Pa je bilo pod pokroviteljstvom Občine rržič v nedeljo na planini Pungrat, kjer Je Andrej Mali v imenu Gorenjskega 8!asa tudi izročil priznanje pašni skup-n°sti Brezje. V kulturnem programu so nastopiii moški pevski zbor Maj iz Kra-^Ja, harmonikar Bojan Jerič iz Tatinca ln trio tržiške glasbene šole. Nagrade prejmejo: L nagrado: bon za nakup pohodne °butve PLANIKA v vrednosti 20.000 Slt Prejme M INKA ROZMAN, Zg. Bit-nje 44, Žabnica, 2. nagrado: malica z °krepći]0m na zmagovalni planini v :rednosti 8.000 sit prejme SONJA LAtviBKRGER, Posavec 54, Podnart, j. nagrado: malica na drugouvrščeni PJanini v vrednosti 5.000 sit prejme "A-NlLO ZUPAN, Jelendol 9, Tržič, j nagrado: malica na tretjeuvrščeni Planini v vrednosti 3.000 sit prejme Dobitniki nagrad IGOR KRIŽNAR, Hudi Graben 2a, Tržič. Dvajset naglavnih trakov Gorenjskega glasa pa prejmejo: ALBINA STE-INER, Jelendol 12, Tržič; TILKA ŠENK, Britof 207, Kranj; JOŽICA LA-HARNAR, Jelendol 9, Tržič; ANICA TIRINGER, Šmarjetna g. 2, Kranj; PETRA LAHARNAR. Jelendol 9, Tržič; ANDREJ ERŽEN, Pod gozdom 6, Zg. Besnica; KARMEN MOHORČ, Jelendol 10, Tržič; ALOJZ SAJOVEC, Visoko 22, Visoko; BRANKO LAHARNAR, Jelendol, Tržič; FRANC MURN, Cankarejva 34, Radovljica; DARE BERCTČ, Zg. Bitnje 202. Kranj; ANICA KURALT, Višnjarjeva 4, Medvode; STANE ŠTERN, Letence 4, Golnik; MARICI KAVAR, Jelendol 9, Tržič; VALENTINA JENKO, Šutna 8, Žabnica; KATJA FENDE, Kidričeva c. 13, Kranj; PAVLE ČELIK, Koroška c. 5, Kranj; CIRIL VEHOVEC, Rupa 16. Kranj; NEŽA HRIBAR, Vidmarje-va 2a, Kranj in RUDI ALJANČIČ, Zg. Bela 20a, Preddvor. Nagrajencem čestitamo! Mateja Kleindienst s planšarsko malico - kislim mlekom in kruhom. Dvojčka, ki sta na svet planino Pungrat, saj je pred dvema letoma pobila tri goveda, leto prej celo trinajst. "Hlev, v katerem je prostora za štirideset do petdeset goved, je v dobrem stanju, koča je premajhna," ugotavlja Matjaž Kleindienst iz Nakla, ki letos že drugo leto skupaj z ženo Matejo in otroki pase živino na planini in skrbi za planšarijo. "Na planšariji vsak dan predelamo približno sto litrov mleka, lahko pa bi ga še enkrat toliko, če bi bilo dovolj prostora za postavitev dvestolitrskega sirarskega kotla. Oba z ženo sva kmetijska tehnika, to znava delati in imava tudi veselje," primaknili na planini. ima zemljišča od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v brezplačni uporabi, za objekte pa plačuje najemnino tržiški zadrugi. Na Brezjah so že ustanovili novo agrarno skupnost, njen pooblaščenec Milan Pohar pa je povedal, da denacionalizacijski postopek še ni končan. Vloga je popolna, dokumenti zbrani, stanje ob podržavljenju in ob vrnitvi ugotovljeno. Od nekdanjih 35 solastnikov jih dve tretjini še kmetuje, po statutu agrarne skupnosti pa bodo deleže dobili sedanji gospodarji kmetij. • C. Zaplotnik RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK bo dežurni novinar Andrej Žalar telefon: 04/201-42-24, mobitel: 031/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... I bomo pisali Halo, JoU©ISnGLAs! Spomin na včeraj Duplje, 7. avgusta - Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje s predsednikom Ivanom Megličem, ki deluje tri leta, se je že uspešno predstavilo na različnih področjih. Tako so pripravili že slikarske razstave, dobrodelne prireditve, rokovnjaške veselice, vključujejo pa se tudi v program CRPOV, ki poteka v vaseh Spodnje in Zgornje Duplje, Zadraga, Žeje in Strahinj. Društvo skrbi za etnografsko dediščino in sicer v Vogarjevi hiši, pri obnovi vaških znamenj in cerkve Sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah. V okviru projekta CRPOV pa so minulo nedeljo v Kampu Trnove s kmečkim turizmom odprli tudi vodno mlinsko kolo v spomin na nekdanji mlin in žago pri Trnovcu v Dupljah. In ker je v teh poletnih dneh kamp Trnove poln gostov iz različnih evropskih dežel, je kolo "pognal s steklenico " najmlajši prebivalec kampa Nino. • A. Ž. Gremo na morje. Foto: Tina Doki ZADNJE NOVICE GLASOV JEZ "Če mi Ločani ne bodo popravili odpadle avreole, bom zvezdice lepo spravil in pomahal z njimi ob vstopu v Evropsko unijo," razmišlja Sv. Janez na Kapucinskem mostu v Škofji Loki. Takšno hudomušno sporočilo in fotografijo mije poslal naš naročnik Edvard Erzetič iz Škofje Loke. Upam, da bo njegovo dobronamerno opozorilo zaleglo in bodo Ločani svetniški sij postavili nazaj na pravo mesto. Kaj ni zanimivo, da so bile zvezdice popularne že leta 1888, ko so kip postavili v čast spovedniku, ki nikakor ni hotel povedati, kaj mu je povedala kronana glava. Zato Sv. Janez drži prst na ustih in ne morda zaradi tegdT ker bi bil globoko razmišljal, kaj nam bo prinesla vključitev v Evropko unijo. Sicer pa so 'evropski komisarji' v Škof jo Loko prihajali že zdavnaj prej, po kamnitem mostu, ki je bil zgrajen v štirinajstem stoletju. Leta /381 še ni imel ograje, kar je bilo usodno za freisinškega škofa Leopolda, konj se je splašil, oba sta padla v vodo in utonila. Most je nato dobil kovinsko ograjo in z nje so včasih najbolj pogumni loški fantje skakali v vodo, saj je Sora tam precej globoka in skok vrtoglav. Danes divjajo po cestah in Sv. Janez je tudi v poletni vročini osamljen, tako zelo, da nihče ne opazi odpadle avreole. BUČA in Slovenski pravopis Podjetje BUČA distribucija iz Zgornje Slivnice, občina Grosuplje, "... z veseljem predstavlja priročnik sodobne slovenščine, katerega prodajo nam je zaupala Založba ZRC SAZU." Iz ponudbe, ki jo BUČA razpošilja vsem desetisočim potencialnim kupcem, mrgoli pravopisnih in drugih napak. Ponudba obsega kar dva lista; kako izgledajo prvi trije odstavki, si oglejte sami. Morda pa novi Slovenski pravopis določa, da za črkama Č in Z vselej 'neobhodno potrebno' udarimo presledek?! 7. veseljem vam predstavljamo SLOVENSKI PRAVOPIS 2001. Priročnik sodobne slovenić ine, katerega prodajo nam je zaupala Zaiož ba ZRC SAZU; Prednaročjniška cena z DDV-jcm je 17.910,00 SIT ( do 15. novembra 2001, ko bo pravopis tudi izšef), po izidu pa bo skoraj 30 % višja, in sicer 23.100,00 SIT. Pri komuniciranji] z vašimi partnerji je pravilna uporaba jezika neobhodno potrebna. Vas kdaj zbode, ko imate v rokah tekst (dopis, navodila, pogodbo...). pa ni lako. kot bi moralo biti? Na hotelu Transturist se še danes bohoti napis SREČNO. Alije napis ostal s praznovanja Novega leta ali želi srečo vsem, ki vstopajo v hotel pa nam ni uspelo izvedeti. Kakorkoli, srečno vam želimo tudi mil Folklorna skupina Bled v Švici Folklorna skupina Bled vsako leto obišče kakšen kraj v tujini in s tem predstavi prelepo slovensko narodno nošo in plese. Letos smo obiskali Crans Montano, 1500 m visoko ležeče zimsko turistično središče nad dolino reke Rona v švicarskem kantonu Valais. V tem kraju je konec julija potekal festival kantonksih narodnih skupin. Gostovali sta tudi folklorni skupini iz Italije in francoske Baskije. Napočil je trenutek, da se nas je petintrideset članov FS Bled seznanilo z deželo sira, gora, ur in čokolade. Po dolgotrajni vožnj' smo prispeli v to deželo, prepredeno z visokimi gorami in strmi' mi pobočji. Presenetili so nas številni nasadi vinske trte, ki jihtu. ne bi pričakovali. Naši gostitelji so nam mahali ob prihodu in Potl je bilo konec. A ko se nekaj konča, se spet nekaj začne. Naslednje dni našega gostovanja smo bili skupaj s folkoristi iz Italije in fra«1' coske Baskije. Kljub temu da, območje Crans Montanc leži na meji med francosko in nemško govorečimi prebivalci, smo se v trgovinah le redko lahko pogovarjali v nemškem ali angleškem jeziku. Francoščina nam še ne gre z jezika. Nastopali smo na različnih prireditvenih prostorih, na vsakem od nastopov pa sfli° izžarevali vso našo pozitivno energijo ter s tem Slovenijo in naS° tradicijo predstavili širši množici v najsvetlejši luči. P°'e^ nastopov na odrih smo se udeležili tudi povorke, v kateri so s poleg nas predstavili še Italijani, Francozi ter razna druga drus va iz kantona Valais, ki ohranjajo stare običaje in navade. P°'e^ nastopov so prireditelji tega festivala poskrbeli tudi za zabavn' večer, kjer se nismo urili le v plesanju polke in valčka. A slovo je bilo neizbežno. Čeprav je bilo naše tridnevno P' vanje kratko, smo si drug drugemu ostali v lepem sp. Čeprav so se nastopi pod žgočim gorskim soncem vrstili i-?* uro, je bilo vzdušje v* skupni prijetno, zabavno in veselo. P9J£? jetni vožnji skozi Italijo nas je "Zidank" varno pripeljal nazaj r sončno stran Alp. FS Bled in Slovenija tako postaja vedno bolj znana v tuj'n Poleg tega snemamo naše plese za razne televizijske oddar ! Nedavno smo snemali za oddajo o narodnozabavni glasbi n avstrijski televiziji ORF 2, ki bo predvajana 25. avgusta. Slovemr Bled in naša tradicija se bodo še bolj približali tujim ljudem- .. •Metka KunsK« Dan D za nihalko Bohinj - Po mnogih zapletih naj bi se bilo danes vendarle #j mogoče peljati z novo nihalko na Vogel. Včeraj dopoldne je P° Voglom potekal tehnični prevzem, na ministrstvu za promet P smo tik pred zaključkom redakcije izvedeli, da je obratoval^1 dovoljenje pripravljeno, pooblaščeni državni sekretar, ki n^ mešča ministra, s podpisom čaka le še na zaključek tehnične^ prevzema. Tako naj bi nihalka francoskega proizvajalca Pom° ■ začela voziti, in sicer po eni najbolj strmih žičniških traSyJ Evropi. Če je stara nihalka imela 58-odstotni vzpon, ima n° I kar 70-odstotnega. Višinska razlika med spodnjo in zg°rnL postajo je kar tisoč metrov. V vsaki izmed gondol je prostora 80 ljudi, na uro bodo lahko prepeljali 950 potnikov, vožnja vrha pa bo trajala le štiri minute. Kabina omogoča poglq a okolico, v njej pa je ozvočenje, na katerem bodo vrteli posne v več jezikih o sami žičnici, pa tudi umirjeno glasbo za tiste, se vožnje z gondolo bojijo. • U. P. ara Pafl|SiWlT| AGENCIJA RS ZA OKOLJE Urad za meteorologijo Danes, v torek in jutri, v sredo, bo pretežno jasno in postopno topleje. Tudi v četrtek bo večji del driev* sončno, le popoldne ali zvečer so v gorah možne posamezne nevihte. DAN VREME Tmin/Tmax TOREK 12/27 SREDA 14/29 ČETRTEK 16/30 Naslednji torek izide KRANJCANKA