! 1954 List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo; TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev IL nadstr. - tel. Štev. 26-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širakosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. (Igo) DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Prispevajmo za Ljudski dom v Trstu! (miaj)OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 6 ( 279) TRST - SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1954 CENA 20 UR NEVI: en Kod la srbi ČLANEK 0 DJILAS0VI “ZADEVI" V LISTU “ZA TRAJEN MIR nada •rnado Vale enski 1810. Vrnitev v tabor socializma e edini izhod za Jugoslavijo Djilas je napisal to, kar je tudi v namenih ostalih jugoslovanskih voditeljev - Ogorčenje in protesti delovnih ljudi - Nadaljevanje sedanje politike pomeni voditi deželo v nacionalno katastrofo a zgo kvintet! a za rf z ženo 21. Mi - 22. 1 klavir : iz rev ijska tvlasilo Informacijskega ura-rah ma k°munist*čnih in delavskih Vodniilrt‘i «Za trajen mir in ljud- 0 žare:0 demokracijo» od 29. janua- je objavilo članek pod na-janje 'Vom «Djilasova "zadeva” in Koncčoslovanska stvarnost». Ker ofonyhèlanek vzbudil v svetu pie-Kniiž^ P°z°rnosti in ker so titov-Richa' voditelji hiteli izjavljati, da IZOLDtanejo zvesti zahodnemu ta-)0 2eijlru in anglo-ameriškemu Im-istke jr'aIizmu, ga objavljamo v ■ Slovtloti, Tako bodo naši bralci 1 Rachj?1^0 videli, kaj pravzaprav rESTAanek pravi. j . * * * Zdravi red kratkim so se v Beo-nski zt>adu odvili dogodki, ki so jrnetnofvzročili precej hrupa in ki duet i postali predmet različnih 113 ^^hačenj tako v Jugoslaviji M tudi v številnih deželah že*j^h°dne Evrope. Evo za kaj kultur6- Milovan Djilas. sekretar ikih kMralnega komiteja takozva-s «Zveze komunistov Jugosla-|1S«, predsednik skupščine in [p ^predsednik Jugoslavije je °javil v tisku vrsto člankov ad hote konfuznimi naslovi: n ah RitjDlošno in posebno», «Sub-gu roč- 'Vne sile», «Nove ideje», -veža ali partija» itd. lonovi,Izogibajoč se ž vsemi sred-na ugtvi imenovanja stvari z njih i me imenom in zatekajoč se ! kamuflaži demrgoškega čve-'°v.. gatlia, običajnega pri titovcih, ; Djilas, ki je bil doslej sma-redsts'an kot «glavni teoretik» ti-1 °a iiVs*te stranke, odkril v teh 1 p'ankih resnične cilje in name-6 beograjskih voditeljev, nede iT J’*as ne Pravi odkrito, da :: »ZlC°ZVani «novi gospodarski izionaWosi» v Jugoslaviji niso de-ix». hiško nič drugega kot obno-“0- Ua kapitalizma; kljub temu pri-7. fe6llav3, da je v deželi v teku razvoj svobode v gospodarju» (članek «Zveza ali parti-(3Znic'J,,> da «pravna enak opra v- 0 v L?1 buržoazije obstaja prav ritev t, ,v bistvu kot v formi» :ev pranek «Za vse»), fw0ll“ova kapitalizma, ki jo ju-jfm )S*ovanski «teoretiki» naziva-eden, <,nov gospodarski sistem», ■beti L T- P° mnenju Djilasa — ^zkazr^Vadla do tega, da sta da-tri lefas ves sistem in ves ideo-obn(lski in organizacijski aparat, 3. kj‘l smo ga podedovali, posta-an (/lena popolnoma na tehtni- nredlliii Z druSimi besedami se ico (]/’ as Pritožuje, da jugoslovan-in č! Politični sistem še ne za -avlja — po njegovem mne- .J,. popolne svobode kapi-pil — Cja ir • X., “JiiiUl anD .Idasu — je v tem, da se nuje zdi* več svobode «novim gospo-suoO^rskim odnosom» in da se od- kar *»an.* vse’ kar se iim z°Per" hui vlja. ^a to Djilas predlaga, a se se je treba predvsem lotiti 8r 7''e°1rganizacije takozvane «Zve-polj komunistov Jugoslavije». un f Govoreč o delovanju te «zve- 1 d) («Zveza prò/1 Partija»), ezd0|irojÌlaSove iziave v pogledu stavo 6Sa §l°boke politične kri-ile»iyCs.ln razkroja, ki se že več Dejstvo o izmikanju sestankov in dejstvo, da se mnogi pritožujejo, da so preveč pogosti in brez smisla, je vsakdanji pojav» («Subjektivne sile»), «Komiteji se pritožujejo zaradi neaktivnosti organizacij... Pada v oči, da se kriza v oblikah političnega dela pojavlja najpogoseje v največjih mestih in v najbolj razvitih organizacijah» («Zveza ali partija»). Naslednje Djilasovo priznanje, ki v določeni meri izraža značaj in vzroke «pasivnosti» terenskih članov «Zveze», je prav tako vredno pozornosti. V članku «Zveza ali partija» pravi, da «del, pravzaprav pomemben del članov partije» ni podprl protisovjetske politike voditeljev in da je «zaradi svojega kominformističnega in ideološkega konzervatorizma glede sprejema orožja od Zahoda oviral rešitev tega za deželo življenjsko važnega vprašanja». Iz teh Djilasovih priznanj izhaja, da se odpor proti zuna- nji in notranji politiki vodilne klike povečuje med terenskimi člani «Zveze komunistov» in da se ta odpor kljub številnim čistkam v vrstah «zveze», iz katere so bili izključeni avantgardni delavci, pojavlja s posebno silo v velikih delavskih središčih. Prav zaradi tega ti-tovci imajo v načrtu novo «reorganizacijo» te «zveze». V svojih člankih Djilas predlaga, naj se «zveza» odkrito in brez kamuflaže spremeni v običajno buržoazno stranko, katere člani bi se sestajali samo «za izvolitev vodstva in delegatov». Po njegovem mnenju bi bilo treba napraviti isto z organizacijami mladine in sindikatov: Djilas piše, da «je čas velikih teoretičnih programov že minil («Splošno in posebno»), da «se morajo nekatere subjektivne sile nadomestiti z drugimi», da «ne smejo več imeti monopola v družbenem življenju» in da «se danes more nadaljevati z razvojem socialistične zavesti predvsem s konkretno borbo proti birokratizmu («Subjektivne sile»). Ogorčenje delovnih množic zaradi Djilasovih člankov 61' •. y ,, 'stičnim odnosom in celo za-.a njihov razvoj. Izhod — po romefcem opaža v «zvezi», so še polni ;e , bnejše. «Organizacije Zve- iie l k™istov so v zastoju, U« iSe Djilas. Od vzgoraj j,h po- 'eiVvnJaJ0- 56 Z,aht6Va' da «o ak-;elVne' ne vedo pa kaj delati... e, ovati: io zn, ito ja v pet^k 29. januarja na 'loveC.eianja beograjske skupščine »j, orh tudi o aretacijah, ki so 'arstCJZVršene p° juniju I948’ L J' . (,„,objaui resolucije IV. Ni pove- °“ točn«sa števila aretiranih, de-I® !e. da je bilo v tem času , tr- mih in likvidiranih skupno 3 P0 .u°hunou in diverzantov, ki ri, f» J1/> vtihotapili čez naše me-tjškh iifcui<1aci;ah v koncentra-;biv>liCe 'h taboriščih pa niti bese- Ti,° govori o koncentracij-tpamjl taboriSčih in ječah, jih ime-'zSo ,zensk°-Poboljševalne in v’IikSe0- potloljSevalne ustanove». b namen imajo te uustano-hijm/'f naSih kazensko - pobolj-lg ’ *ih , lh ln vzsojno - poboljševalne» ^neU'n?tiovah — pravi Tito — je Doti Jasen osnovni namen, vpli-,^'i h'}a tis,a, ki so v njih, da "^S!it0°. . Privzgojili pozitivne la-k°ri$ ! ,n se usposobili za druidi ov :l® «U,,° de!o na svobodi». Torej ;e 1‘ftiČ mr, n0Ve>> da■, bi opravljale nrii*°hkep2'' - n nvei *ot dolžnost... niin”,osin,'6n internata z vsemi udobne Tu ’ ln —brezplačno. ttret,rnn'n°ra Pfiznati, da je bilo formbi-° O£romno število Ta poslednja beseda, «birokratizem» se najde v vseh Djilasovih člankih. Poslužujoč se je ob vsaki priliki, Djilas nehote razkriva pravi značaj «jugoslovanskega socializma». Priznati je treba, da so birokratizacija partijskega in državnega aparata od vzgoraj navzdol, samovoljnost, prisilna mobilizacija prebivalstva za uradne shode, moralna dekadenca in intrige v vodilnih krogih itd. najbolj tipične poteze sedanje jugoslovanske 'stvarnosti. Kdo bi o tem bolje vedel kot Djilas? Kaj predlaga torej Djilas? Pridiga «svobodo ideološke borbe», da bi se sprostile «nove ideje» ,ki «bòdo nadomestile v glavah ljudi» še obstoječe «stare ideje», t. j. marksi-stično-Ieninistične ideje. V skladu z «novimi» idejami «nobena stranka ali grupacija, niti ne noben razred ne more danes ekskluzivno zastopati objektivnih potreb vse družbe», «oslabitev monopola političnih gibanj nad družbenim življenjem je zahteva časa», «oslabitev Zveze komunistov» in «borba za demokracijo» se postavljata na dnevni red. Ce se vse te Djilasove «teoretične» izumetničenosti prevedejo v jasno človeško govorico, se more bistvo «novih i-dej», ki jih svečano izpoveduje, takole povzeti: končno je čas, da se odkrito povzamejo zaključki iz dejstev, kot so obnova kapitalistične ureditve v Jugoslaviji, decentralizacija industrije, razpust kmetijskih zadrug, vrnitev zemlje kulakom in veleposestnikom, naraščajoči vpliv tujega kapitala v deželi; čas je, da se uvede večstrankarski sistem po vzgledu dežel zahodne Evrope in da se odkrito uzakoni prehod Jugoslavije v tabor imperialistične buržoazije. To je vsebina Djilasovih člankov. Njihova objava je izzvala zmedo v vodilnih krogih Jugoslavije. Ne da bi bil Djilas izrazil gledišče, nasprotno pravemu mišljenju teh krogov, katerih politika je privedla do likvidacije demokratičnih pridobitev narodov Jugoslavije in izgub enarodne neodvisnosti dežele, toda on je javno -odkril to, kar so jugoslovanski voditelji snovali brez vednosti ljudstva in o čemer so med seboj brez nobene zadrege govorili. V resnici so Djilasovi članki, ki sta jih že od lanskega oktobra objavljala «Borba» in «Nova misao», povzročili veliko vznemirjenost med terenskimi člani titovske stranke in med delovnimi ljudmi Jugoslavije, ki so do sedaj resno jemali demagoško čvekanje beograjskih voditeljev o «izgradnji socializma» in o «posebni socialistični politiki». Kot so pozneje priznali voditelji «zveze», «so se ogromne množice delovnih ljudi resno vznemirile» zaradi vsebine teh člankov. Pisma, ki so izražala o-gorčenje in proteste, so prihajala na u »redništvo «Borbe»; delavci so obtoževali Djilasa, da «se je pustil vplivati od Bevana», da «vnaša razdor v «Zvezo komunistov» itd. Okoriščajoč se z dejstvom da je pravi izvor Djilasovih «novih idej» ostal nepoznan, in skušajoč obdržati «socialistično» kamuflažo, so voditelji Jugoslavije pohiteli, da se «desolida-rizirajo» z Djilasom in da zavzamejo stališče proti njemu. V ta namen je bilo za 16. januarja sklicano izredno zasedanje CK «Zveze komunistov». Jugoslovanski voditelji so na zasedanju priznali, da je Djilas v svojih člankih govoril tudi o vprašanjih, o katerih se je med njimi v ožjem kro-go že diskutiralo. «V bistvu, je izjavil Dedijer na zasedanju, ni velikih razlik med mnenji Tita, Kardelja in Djilasa. Edina razlika je v tem, da je Djilas skušal sistemizirati jugoslovansko teoretično misel». Tito je priznal, da ga je Djilas vprašal za mnenje o teh člankih in da «je v teh člankih razložil to, kar smo mi in mnogo drugih že povedali in napisali». Djilas je to s svoje strani potrdil, izjavljajoč na zasedanju, da 90% v člankih iznesenih «idej» pripada Titu, Kar delju in Pijadi. Kljub temu so jugoslovanski voditelji, želeč izogniti se, da bi bili njihovi načrti popolnoma razkrinkani, odločili «žrtvovati» Djilasa. Na podlagi sklepa zasedanja je bil ta izključen iz CK in odstranjen iz v eh funkcij v «zvezi». Kakšni zaključki se morejo povzeti iz teh dogodkov? Djilasova «zadeva» predvsem dokazuje, da se vodilna klika Jugoslavije nahaja v globoki notranji krizi. Ta kriza je povezana s procesom razkroja takozvane «Zveze komunistov». Vse to je neposredna posledica naraščajočega nezadovoljstva, ki ga izražajo najširše ljudske množice proti protina-ciomalni, protiljudski politiki beograjskih voditeljev, kateri so privedli deželo na prag nacionalne katastrofe. Ker so pretrgali s taborom demokracije in socializma in vklenili deželo s suženjskimi pogodbami k industrijskim in finančnim monopolom ZDA, Velike Britanije in Zahodne Nemčije, so vodilni krogi Jugoslavije dopustili tem monopolom, da neovirano, razpolagajo s ključnimi panogami jugoslovanskega gospodarstva, in da črpajo v deželi ogromne dobičke. Po priznanju ameriškega tiska za vsak dolar, vložen v gospodarstvo Jugoslavije, danes dobijo dva dolarja. Jugoslovanski tisk tega ne zanika več. Po agenciji «Tanjug» bo morala Jugoslavija samo v teku leta 1954. plačati 20 milijard din drugim deželam za posojila, ki so ji bila nakazana. Gospostvo imperialističnih monopolov v Jugoslaviji je ne-razdružljivo povezano z mili-tarizacijo gospodarstva dežele. List «Borba» je 1952 naznanil, da se je splošni obseg vojne proizvodnje v primeri z 1948 za 8 krat pomnožil. Krediti za vojne priprave se stalno povečujejo. Tako so 1950 predstavljali 51,7% državnega proračuna in 1953 že 78%. V Sovjetski predlogi za resnično svobodno in enotno nemško državo Zahodniki se z vsemi silami bijejo za vključitev Nemčije v evropsko obrambno vojsko - Ede-nov in Molotovljev načrt za rešitev nemškega vprašanja - Molotov predlaga referendum o CEDu (Nadaljevanje na IV. strani) Zunanji ministri štirih velesil že več dni razpravljajo o nemškem vprašanju, ne da bi prišli do kakega kompromisa in konkretnega zaključka. To pa je posledica dveh popolnoma različnih predlogov za rešitev najvažnejšega vprašanja, ki danes tare Evropo. V petek je Eden predložil v imenu treh zahodnikov načrt o nemškem vprašanju. Načrt vsebuje 5 točk, ki se glasijo: 1. v vsej Nemčiji naj bi se pod kontrolo okupacijskih sil vršile svobodne volitve; volilni zakon naj bi izdelali predstavniki štirih okupacijskih držav; 2. parlament, ki bi izšel iz teh volitev, naj bi izdelal ustavo; 3. naj bi se za sedaj, do volitev vzpostavila začasna oblast nad vso Nemčijo, vedno pa pod kontrolo okupacijskih sil; 4. vlada, ki bi izšla iz volitev, naj bi sprejela mirovno pogodbo; 5. ta vlada bi imela pravico potrditi vse tiste pogodbe, ki sta jih pred volitvami sprejela en ali dru-igi del Nemčije. V ponedeljek je sovjetski predstavnik Molotov predlagal, naj bi se namestniki zunanjih ministrov sestali in v teku treh mesecev izdelali o-snutek mirovne pogodbe, naj se v teku šestih mesecev in pred oktobrom 1954 sestane mirovna konferenca. Nato je Molotov razčlenil točke načrta mirovne pogodbe, ki ga je predlagal. Načrt predvideva: 1. združitev Nemčije; 2. umik vseh okupacijskih čet v teku enega leta po stopitvi v veljavo mirovne pogodbe in ukinitev vseh tujih strateških o-porišč na nemškem ozemlju; 3. jamstvo demokratičnih pravic za vse državljane brez razlike; 4. jamstvo za delovanje vseh demokratičnih strank; 5. prepoved vseh protiljudskih sil; 6. obveza z nemške strani, da Nemčija ne bo sklenila zavezništev proti deželam, ki so bile z njo v vojni; 7. razveljavitev vseh političnih in vojaških pogodb, sklenjenih od obeh delov Nemčije; 8. priznanje meja, ki so bile določene v Potsdamu; 9. nobena omejitev civilne industrije, trgovine itd.; 10. brisanje vseh povojnih državnih dolgov; 11. dovolitev obrambnih sil in izdelave orožja, ki so potrebne za te sile; 12. podpora za sprejem v OZN. Ze na prvi pogled se razume, da sta oba načrta proizvod dveh popolnoma nasprotujočih si koncepcij. Medtem ko se zahodniki zavzemajo predvsem za volitve, ki naj bi se vršile pod kontrolo okupacijskih sil, in za uveljavitev bonnskih in pariških dogovorov, s katerimi je bila Zahodna Nemčija za 50 let povezana z atlantsko skupnostjo preko pogodbe o evropski obrambni vojski, predvideva sovjetski načrt tesno povezavo med varnostjo Evrope in nemškim vprašanjem. Zahodni načrt hoče na svobodo tako v notranji kot v zunanji politiki. Na podlagi teh dveh koncepcij nemškega vprašanja, se je v petek, soboto, ponedeljek, torek in sredo razvila bitka med Molotovom na eni strani in zahodniki na drugi strani. Eden, Bidault in Dulles so v vseh teh dneh poudarjali, da je za njih najbolj važno dejstvo vključitve Nemčije v evropsko obrambno vojsko. Pri tem je bil Dulles zelo grob v svojih protisovjetskih izpadih, kar prav gotovo ni moglo pripomoči k razčiščenju pojmov. V svoji obrambi evropske o-brambne vojske so zahodniki šli tako daleč, da so izjavili, da je CED v korist... ZSSR in da bi morala Sovjetska zveza biti... zadovoljna, če bo Nemčija vanjo vključena! Tov. Molotov pa je na pod- vsak način vsiliti nemškemu ... , ... , narodu ponovno oborožitev in lagi konkretne preučitve bonn- p ln h i vx nn vinlnh nrxrfnH rtohl vključitev Nemčije v sistem napadalnih blokov, medtem ko hoče sovjetski načrt zagotoviti novi enotni državi popolno ŠOVINISTIČNE SPLETKE OKROG SVETOIVANSKE ŠOLE Za slovenske srednje šole naj se zgradi poslopje v centru mesta Pojasnilo ZVU postavlja na laž občinski odbor - Podpisna akcija svetoivanskega prebivalstva za pravično rešitev tega vprašanja Urad za obveščanje javnosti pri ZVU je v torek izdal sledeče sporočilo: «Spričo polemik v tržaškem občinskem svetu ter v nekaterih časnikih glede dodelitve novega šolskega poslopja pri Sv. Ivanu slovenskim dijakom je Urad za obveščanje javnosti pooblaščen sporočiti, da je bil kredit za razkrinkana spletka občinskega odbora in župana proti dodelitvi svetoivanske šolske stavbe slovenskim srednjim šolam, kot je bilo že od vsega početka določeno. Kljub izrecni odredbi, da bo projektirana stavba dodeljena 'slovenskim srednjim šolam, je občina zidala in opremila šolo ta apuiuuiLi, ud je un lucuu za i na ziuaia m upieuuid suuj id- gradnjo novega šolskega pošlo-1 ko, kot da bi morala vanjo pja pri Sv. Ivanu odobren že v proračunu drugega polletja 1950. Nakazilo kreditov za gradnjo te šole je bilo dano z izrecnim namenom odpomoči šolskim potrebam slovenskega prebivalstva in tržaški župan jc bil o tem obveščen s pismom Višjega šolskega nadzorništva od 5. decembra 1950». S tem obvestilom, ki potrjuje izvajanja vodje komunistične skupine v mestnem svetu dr. Pogassija, je tudi uradno priti osnovna šola. Glavni namen tega nizkotne ga manevra je bil preprečiti slovenskim srednjim šolam, da bi prišle do prepotrebne nove stavbe v središču mesta. S svojim manevrom so prizadeli škodo ne le slovenskim srednjim šolam, ki so bile potisnjene na periferijo in ni bilo zanje zgrajeno primerno poslopje v središču mesta, temveč tudi italijanski osnovi šoli pri Sv. Ivanu, ki zaradi njihove DC še vedno išče protiljudski način rešitve vladne krize Togliatti svari pred dosedanjo politiko - Zopet De Gasperi ali Gronchi? Italija je že mesec dni brez 12 vzdržalo. Za vlado so glasova- vlade, saj je Pella podal ostavko 5. januarja t. I. in Fanfani je vladal le formalno, ker ni imel zaupnice parlamenta. Zgleda pa, da bo jutri predsednik republike Einaudi ponudil mandat za sestavo nove vlade tistemu demokri-stjanskemu voditelju, ki sta ga v četrtek predlagala predsednika demokristjanskth parlamentarnih skupin Ceselli in Moro. Na vsak način je gotovo, da je več kandidatov za ministrskega predsednika. I Kot smo le napovedali prejšnji teden, Fanfanijeva vlada ni dobila zaupnice in je padla z veliko razliko glasov. To se je zgodilo u soboto, ko je v prvih popoldanskih urah predsednik parlamenta sporoča, da je Fanfani prejel 260 glasov, da so proti njemu glasovali 303 poslanci in da se jih je li demokristjani in republikanci, proti pa komunisti, socialisti, socialdemokrati, l demokristjan (napelli), monarhiki (n fašisti. Vzdržali so se liberalci. Takoj po glasovanju je bila seja prekinjena, da se omogoči Fanfaniju odhod k predsedniku republike za podajanje ostavke. Einaudi je ostavko sprejel in začel v ponedeljek razgovore za sestavo nove vlade. Sprejet je bivšega predsednika republike De Nicolo, predsednika senata Mer-zagoro in parlamenta Gronchija, bivša predsednika ustavodajne skupščine Terracinija in Saraga-ta, predstavnika komunistov Togliattija in Scoccimarra, socialistov Nennija in Morandija, republikancev, liberalcev, demokristjanov, monarhikov in fašistov. Tov. Togliatti je po razgovoru dat'l'etifg Jeace» jn aa Je z njimi določene kraje in jim s tem pre-duno,. ko£ z brezpravnimi I prečili, da bi s svojo dejavnostjo )5i ’ saj n£s° bili niti sojeni in zagrešili hujša kaihiva dejanja, :r3){ Nacistične «poboljševalnice» tracijska^aborišči^brJ'1 koncen' 1« pravne Tito, ki se zaveda te grdobije, pa pravi, da proti njim ni bil V neden kazenski postopek iz., si-rokogrudnosti, češ da, če bi bia sojeni, bi bili prejeli veliko večjo kazen, tako pa jih pošiljajo v «vzgojno - poboljševalne, ustanove» za določeno dobo, dokler se ne... poboljšajo. In Tito dobesedno pravi: «S temi ljudmi smo ravnati tako bolj zaradi tega, da jim pomoremo spoznati bistvo sovražne informbi rojevske dejavnosti in torej škodljivosti njihovega stališča, kakor pa da bi jih sodili za kazniva dejanja, ki so jih dejansko zagrešili. Namesto visokih kazni, ki bi jim bile izrečene v skladu, z določbami kazenskega zakona, če bi prišli pred sodišče, smo jih poslali za mnogo krajši čas na zaradi katerih hi bili potem sojeni na daljše kazni». Zadnji stavek je vreden, da ga naši nabrežinski kamnarji vklešejo v kamen in ga pustijo potomcem za spomin, tako da bodo vedeli, kako se danes lahko brez Zmote reši vsako vprašanje! Fo Titovi logiki bi bilo treba spra-vtti v zapor vse ljudi sveta, da se jim... prepreči, da bi na svobodi zagrešili kazniva dejanja. Tako ne bi bilo več tatov, morilcev. sleparjev, nasilnikov itd!!! Oh, ti presveta, nebesa, zakaj ste mu dala «toliko pameti». Oh, kakšna nesreča, da si je. tak «genij» izbral za torišče svoje dejavnosti «malo». Jugoslavijo! Ne glede na to pa bije v očt dejstvo, da so «informbirojevce» «prevzgajali na določenih krajih» t. j. na Golem otoku. Sv. Grgarju, Uljaniku, Stari Gradiški, Bi-lečah, v beograjski Glavnjačl v ljubljanski Miklošičevi itd. «Prevzgajali» so jih tako kot so «prevzgajali» Poceeccaja, Butti- gnona, Tonzarja, B. T.-ja, Fossetta, ki so ga naposled ubili, Quarantotto, ki so ga umorili, gen. Poljanca, ki so ga do smrti pretepli, in kot so napravili s tisoči drugih. «Prevzgajali» so z batina-mi, jazbinami, bojkotom, samicami, z mučenjem «z italijansko vodo», s kopanjem peska v morju januarja meseca, z I decilitrom pitne vode na dan, z Lomljenjem hrbtenic, reber, nog in rok, z uničevanjem človeških teles in duš. Tnk način «prevzgoje» je bil v navadi tudi pri nacistih in fašistih, saj so tudi nad Auschwtt-zom, Dachauom, Buchenwaldom itd. viseli napisi «Prevzgajaltšče. Tak način «prevzgoje» predstavlja največjo obtožnico proti Titu in njegovim sokrivcem. Najbolj nesramno pa je to, da se Tito še norčuje iz svojih žrtev, iz stotin mrtvih, iz desettisočev jetnikov, iz dgsettisočev družin brez očeta, sinov in bratov. To je pač cinizem nacističnega kova. To je že znak šakalskega zverstva, duševne in telesne degeneracije. Resnica o titovskih koncentracijskih taboriščih je te prodrla v svet. Izmaličiti je ne more niti Titov cinizem, ki ga moremo primerjati le s Hitlerjevim. k. s. z Einaudijem izjavil novinarjem, da je skupno s Scoccimarrom protestiral pri predsedniku zaradi vladnega programa Fanfanija, ki je hotel v nasprotju z ustavo sestaviti vlado na podlagi ideološkega boja proti velikemu delu italijanskega naroda. Togliatti je pripomnil, da se je izrekel proti enostrankarski vladi in za ukinitev ekskluzivizma nasproti delavskim strankam, ki so bile pravzaprav zmagovalke 7. junija. Dan prej pa je tajništvo KFl objavilo izjavo, s katero odločno protestira proti napovedi ideološkega boja s strani Fanfanija in poziva italijanski narod, naj se takim in podobnim programom odločno upre. u ko se noče priti do nevzdržnega notranjega položaja v deželi in do skrajne napetosti. Kar se tiče alternativ, o katerih se te dni govori, je nesporno, da igrajo demokristjani dvolično vlogo. Po eni strani se zavzemajo za obnovitev štiristranskč vlade z udeležbo liberalcev (2 ministrstvi), republikancev (1 ministrstvo) in socialdemokratov (3 ministrstva), po drugi strani pa so dali razumeti, da se bodo v primeru neuspeha tega poskusa zatekli k vladi, ki bi ji podprli monarhiki. Do sedaj so se socialdemokrati izrekli proti sestavi štiristranske vlade po starem, predjunijskem kopitu in zahtevajo vlado, ki bo vsaj v določeni meri upoštevala junijske volitve. V teh zadnjih dneh pa je postalo zadržanje soc(aldcmokro.tov zelo dvoumno, tako da so se. pojavile govorice o njihovi kapitulaciji pred demokristjani, ki hočejo obnoviti vlado na podlagi starih antikomu-nističnih in atlantskih šablon. Govori se, da bodo dem.oknstjani predlagali De G asperija za št tristranski poskus, Pello ali Piccio-nija pa za desničarski. Vse stranke, razen demokristjanov se bolj nagibajo h kandidaturi predsednika parlamenta Gronchija. Na vsak način pa bo predsed- nik republike danes imenoval človeka, ki bo imel nalogo, da sestavi novo vlado. V petek je pred nezaupnico Fanfaniju govoril v parlamentu tov. Togliatti, ki je ostro napadel Fanfanijev program, zahteval, naj se konča vladni monopol demokristjanov, naj se uvede propor-čni sistem, naj se začne učinkovita borba proti bedi in pomanjkanju, naj se uvede nova gospodarska politika o obrambo revnejših slojev, naj se nudi možnost, da imajo tudi delovni ljudje svoje predstavnike v vladi ali pa da vsaj sodelujejo v izdelovanju vladnih smernic. Togliatti je predlagal sporazum med političnimi silami, ki naj upošteva rezultate 7. junija. izpodietele špekulacije ni dobila potrebnih novih učilnic. Italijanski šovinisti so s spletkami okrog svetoivanske šole skušali poglobiti razdor in sovraštvo med Slovenci in Italijani. To dokazuje vsa njihova lažna propaganda, s katero skušajo prikazati italijanskemu prebivalstvu, da so Slovenci krivi, če novo poslopje ni bilo dodeljeno svetoivanski osnovni šoli. V ta namen so izvedli po Sv. Ivanu tudi pod-pisno akcijo z zahtevo, naj se slovenskim srednjim šolam od-.vzame dodeljena šola ter naj se da na razpolago domači osnovni šoli. S temi akcijami skušajo odvrniti od sebe krivdo, da je svetoivanska osnovna šola ostala brez potrebnih novih prostorov, ter jo zvaliti na Slovence, odnosno na slovenske srednje šole. Ne povedo pa, da so bili z odločitvijo iz leta 1950. in z molkom občinskega odbora o tej zadevi težko prizadeti tudi Slovenci, s tem da so bile njihove šole potisnjene v predmestje; odveč je govoriti, da morajo i-meti slovenski dijaki, ki prihajajo dnevno iz vseh krajev cone A, šolsko poslopje v središču mesta, kot so komunistični svetovalci neštetokrat zahtevali v mestnem svetu. Vsi pošteni Slovenci in Italijani so ostro obsodili to zlobno špekulacijo, ki ne koristi ne Slovencem ne Italijanom, ki pa zastruplja miroljubno sožitje obeh narodnosti. Vsi ti so zato odobravali edino pravilno rešitev, ki jo je predlagala komunistična skupina v občinskem svetu. Temu stališču so se pridružili tudi Sveto-ivanci, ki prav te dni pobirajo podpise v vsem šolskem o-kolišu za pravično rešitev tega perečega vprašanja. V resoluciji zahtevajo, naj se do-dele potrebni krediti za skorajšnjo zgraditev primernega poslopja v središču mesta za slovenske srednje šole, da bi mogli dati na" razpolago domači osnovni šoli. To resolucijo, ki najbolje zadovoljuje potrebe tako slovenskega kot italijanskega prebivalstva, množično podpisujejo vsi prebivalci ne glede na narodnost in prepričanje; saj se zavedajo, da bo le na ta način mogoče pravično in za vse zadovoljivo rešiti vprašanje šolskih prostorov. Nam Slovencem je posebno veliko na tem, da se čimprej reši ta zadeva z zidavo novega poslopja v središču mesta. Le tako lahko pričakujemo, da bodo naše srednje šole dobro napredovale in se nemoteno razvijale. Zato je dolžnost vseh Slovencev, v prvi vrsti pa naših občin, da podpro to zahtevo ter vztrajno pritiskajo na pristojne oblasti, naj odobre potrebne kredite za zidavo in opremo dostojnega poslopja za naše srednje šole. skih in pariških po god pobil vse zahodne trditve in dokazal, da evropska obrambna vojska predstavlja nevarnost za vso Evropo, za vzhodne države in tudi za Nemč’jo. Poudaril je. da vztrajanje na tezi CED preprečuje združitev Nemčije. Zato pa je v sredo predlagal, naj zahodniki pristanejo na referendum po vse; Nemčiji, na podlagi katerega naj bi se nemško ljudstvo izreklo za bonnske in pariške pogodbe, ali pa za mirovno pogodbo. Zahodniki so ta sovjetski predlog odbili, čeprav se bo o njem še razpravljalo. V četrtek se je začelo prvo tajno zasedanje. Kot je znano, je bilo prejšnji četrtek sklenjeno, da se preide na drugo točko dnevnega reda, t. j. na nemško vprašanje, medtem ko se bo razpravljalo na posebnem tajnem zasedanju o vprašanju konference petih. V četrtek je tovariš Molotov predlagal, naj se v letu 1954. vrši razorožitvena konferenca, katere bi se morale udeležiti vse države v svetu. Bidault pa je v petek predložil resolucijo, ki predvideva rešitev vprašanja razoro-žitvene konference v okviru OZN. Da bi uskladili obe stališči, so odločili, da bodo tudi o tem razpravljali na tajnem zasedanju konference. V soboto zvečer po seji štirih sta se na kratko sestala Molotov in Dulles. ki sta se razgovarjala o atomski banki. Ta teden so se seje zunanjih ministrov vršile v demokratičnem delu Berlina, na sedežu sovjetskega poslaništva v drevoredu Unter den Linden. 00 TEDNA PETEK. 29. januarja: Sindikalni organizaciji CGIL in UIL (socialdemokratska) sta se domenili, da bosta skupno vodili akcijo za izboljšanje plač in za obnovo delovnih pogodb — V Genovi je fa-lirala banka De Cavi, ki je imela milijardo lir deficita; zaradi bankrota so bili prizadeti tisoči ljudi, ki so hranili svoje vsote denarja v tej banki; skupno z banko je fdliral čudi klerikalni lisic «Corriere del Popolo» — V Siriji je diktator Sišakli razpustil vse stranke in proglasil obsedno stanje, ker se je prebivalstvo začelo z demonstracijami upirati proti režimu — Umrl je gen. Va-sili Kuznecov, eden izmed pionirjev sovjetskega letalstva. SOBOTA, 30. jan.: Demokra-' tična vlada Guatemale (v centralni Ameriki) je sporočila, da je bila odkrita zarota proti sedanji ureditvi: zaroto so finansirali ameriški krogi in so jo vodili domači veleposestniki s pomočjo vlad Nicarague, Salvadorja, S. Dominga in Venezuele — Korejska in kitajska republika sta spo- novo zgradbo pri Sv. Ivanu roCili ZDA, da zahtevata sklicanje Tržačani ne bodo zlepa pozabili ponedeljka in torka tega tedna, ko je nad našim področjem razsajala strahovita burja skupno z velikim mrazom. Burja je povzročila velikansko škodo in 4 smrtne žrtve. Mesto je bilo skoro dva dni v precejšnji meri paralizirano. Na sliki: pogled na trg pred kolodvorom Sv. Andreja. Ali ne zgleda, da je bila slika posneta nekje na skrajnem Severu? Generalne skupščine OZN in odvzem «izpuščenih» ujetnikov Riju in Cankajšku — V Alžiru je bilo z nožem zabodenih 7 kolaboracionistov, od katerih je 1 umrl — V Kafr El Zajatu (Egipt) je vlak zavozil med manifestante, ki so pričakovali Naguiba, in povzročil 45 mrtvih. NEDELJA, 31. januarja: 23 otrok, ki se je drsalo v angleških jezerih, se je utopilo, ker je led popokal — Romunska vlada je dvignila vrednost leja; vsak lei bo odslej vseboval 0,1481 gramov zlata namesto dosedanjih 0,0793 — Madžarska vlada je odločila, da too brezplačno dodelila teren za zidavo vsem, ki si bodo v roku dveh let zgradili lastno hišo — Južno od Seula sta trčila dva vlaka: bilo je 40 mrtvih in 100 ranjenih — Pri Quebecu (Kanada) sta trčila neki avtobus in tovorni avtomobil; bilo je 20 mrtvih in 13 ranjenih. PONEDELJEK. 1. februarja: V Genovi se je zaključila konferenca za svobodno trgovino ki so se je udeležili predstavniki indu-strijcev in delavcev; vsi so soglasno odobrili resolucije, ki poudarjajo potrebo po trgovski izmenjavi z Vzhodom — Vladi Iraka in Saudske Arabije sta odklonili ameriško >pomoč — Ameriški lovci soprekršili premirje in sestrelili korejsko letalo — Iz Pekinga je odšel prvi brzovlak v Moskvo. TOREK, 2 februarja: Muslimanski papež Kašani, ki mu je Zahe-dijeva policija pred dnevi aretirala sina, je napovedal, da bo začel borbo proti sedanjemu režimu v Iranu — V Islandiji so bile upravne volitve, na karerih je Komunistična partija izvojevala pomembno zmago in se plasirala na drugem mestu. SREDA, 3. februarja: S 3. februarjem se je na Kitajskem začelo novo leto: po kitajskem sistemu se leto začenja vsako leto ob februarskem mlaju — Ob priliki neke indijske verske slavnosti, ki se vrši vsakih 12 let, je bilo okrog 1000 mrtvih in 3000 ranjenih; nesreča se je zgodila, ko so se ljudje začeli metati v sveto reko Gandže in so pehali drug drugega, tako da jih je veliko padlo na tla in bilo pohojenih — 73 duhovnikov-delavcev je podpisalo iziavo proti francoskim škofom, ki zahtevajo ukinitev njihovega stanu. ČETRTEK, 4. februarja: Italija je nakupila v ZSSR 125.000 ton pšenice — ZSSR je naročila v Angliji 20 ribolovskih ladij za 6 milijonov funtov — V Laosu se nadaljuje napredovanje ljudskih čet proti Luan Pratoanu — V severni Italiji sta sindikalni organizaciji sklenili, da se bo sindikalna akcija v 9 severnih pokrajinah začela 10. februarja. KONFERENCA TOV. VIDALIJA V KINU “AUDITORIUM" Z združenimi silami še lahko rešimo STO V nedeljo zjutraj je bila v dvorani kina «Auditorium» v Trstu važna konferenca, ki jo je organizirala naša partija, čim je bila končno ukinjena prepoved javnih manifestacij. Kljub burji in mrazu je veliko število, tovarišev in demokratov napolnilo do kraja dvorano ter z veliko pozornostjo sledilo zanimivi temi, ki jo je razvijal sekretar naše partije tov. Vidali. Slednji , je v jedrnatem in s preprostimi besedami podanem poročilu seznanil poslušalce z zadnjimi razvoji dogodkov v sosednih deželah. Italiji in Jugoslaviji. Konferenco je otvoril tovariš Malalan, ki je poudaril, da se po ukinitvi znane prepovedi oglaša edino le naša partija o problemih, za katere je o-stalim strankam molk dejansko najljubši. V uvodu svojega govora je tov. Vidali podčrtal predvsem pomen berlinske konference, prikazal je stališče Sovjetske zveze in nujno potrebo, da se pri vsakem mednarodnem po-ga.ian-u vzame v poštev tudi LR Kitajska, ker je mir dejansko nedeljiv. Sicer pa predstavlja že samo dejstvo, da je prišlo do sestanka štirih pomembno zmago sil miru, ki se vedno bolj uveljavljajo v svetu. Tov. Vidali je nato . povezal berlinske zasedanje s tržaškim vprašanjem, ki predstavlja vprašanje miru in mednarodne pomiritve. Orisal je vladno krizo v Italiji ter predočil ve- like borbe italijanskega naroda, ki zahteva, da se spoštujejo volilni izidi. S 7. junijem se je položaj v Italiji spremenil. italijansko delovno ljudstvo nudi vedno močnejši odpor proti vladni politiki, ki bi se hotela spuščati v «križarske vojne» proti komunizmu, do-čim se izogiblje izvajanju resnične socialne politike, potom katere bi se končno lahko u-redilo italijansko gospodarstvo. Govornik je obravnaval nadalje položaj v Jugoslaviji ter poudaril, da smo pri tem kot pri borbah v Italiji zainteresirani tudi mi. Obrazložil je zadevo Djilasa in njegove «teorije», ki dejansko ne predstavljajo nič novega in jih je Titova klika že davno podpirala. Djilas je bil v resnici «duhovni oče» protisovjetske borbe in «teoretik» Titovega protikomunizma. Škandal je nastal, ko je Djilas objavil svoje članke, za katere je prejel 250 tisoč dinarjev in ko je začel napadati «kasto». Takrat so se začeli šele volkovi grizti med seboj in sedaj bi hoteli prikazati, da je Djilas neumen in molomeščanski a-narhik, kar pa ni res. Djilas je namreč dobro pripravil svoj načrt in si poiskal zaveznike. Prepričan je bil, da mu bo s pomočjo Dedijerja uspelo. Videti pa je treba katere tuje imperialistične sile se v resnici skrivajo za vso zadevo. Dejstvo pa je. da postaja položaj v Jugoslaviji vedno bolj ne- Iz litovskih listov DNEVNIK] Tovarna čipk in volnenih izdelkov «Rašica» v Tacnem ima na zalogi v skladišču za 11 milijonov dinarjev izdelanih čipk in volnenega blaga. Tako stanje je nastalo vsled slabe kvalitete in konkurence. Vso krivdo takemu stanju pripisujejo direktorju tovarne. Svet proizvajalcev je predlagal naj' bi se postavilo prisilno upravo. «Ljubljanski dnevni k» 25.dec.53. Člen 13. Uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1953. p-avi, da podjetja, ki so prejela regres o pocenitvi tekstila po uredbi iz novembra, morajo preveč izplačane zneske izravnati v letu 1954. po predpisani obdavčitvi. Kakšna bi bila posledica, če bi se ta predpis izvedel. Da navedemo samo en primer: Po računih ljubljanskega podjetja «Tekstil» bi morali delavci in uslužbenci tega podjetja letos vrniti podjetju o-krog 2 in pol mesečni plači. To pomeni tpovprečno 17.000 din. Njihova povprečna plača pa je znašala po tarifnem pravilniku 9.564 na mesec. I«Ljubljanski dnevnik», 13. I. 54. in «SI. porot., 11. 1. 54) «m PRAVICA Pred kratkim je Mestni , ljudski odbor v Ljubljani daj pod prisilno upravo še eno podjetje «Cementnine». Pregled v poslovanju v tem podjetju so zahtevali delavci sami. Večkrat so prihajali na MLO in se pritoževali na nepravilne odnose. Pritoževali so se predvsem zaradi nepravilnega razmerja plač, saj so nekateri dobili celo manj od 5.000 din mesečno kar nikakor ne zadošča za življenjske potrebe. MLO je zaradi tega in drugih nerednosti razrešil dolžnosti direktorja in podjetje postavil pod prisilno u-pravo. Dva člana delavskega sveta sta že podala ostavko in zapustila podjetje, ker se s tem ukrepam del dosedanjega vodstva ne strinja. Tajništvo za gospodarstvo LRS pa je prejelo pismene pritožbe, v katerih trdijo, da .pomeni prisilna uprava v podjetju, «nezaupanje do organov delavskega samoupravljanja». «Liudska pravica-Borba», 16. jan. 1954) njih vzdrževanje, morala biti še precej visoka. («Ljudska pravica-Borba», 6. jan. 1954) Cene živil in uslug so bile v decembru 1953. višje od cen istih predmetov v decembru 1952. Cena govejega mesa v Ljubljani decembra 1953. je znašala 195 din po kgr, decembra 1952. pa je bila 160 din, svinjsko meso se je zvišalo od 210 na 235, mleko od 24 na 28 din, cena solate od 24 na 28 din, razlika cene po 1 kilogramu jabolk je 6 din, po e-nem litru vina je 60 din. Cena za delo moške obleke brez pribora je znašala decembra 1952. 2.250 din, decembra 1953. pa 2,875, Cena striženju las in britju se je zvišala od 26 na 40 din. («Ljudska pravica-Borba», Ib. 1 1954.) vzdržen in nezadovoljstvo množic narašča. Ze'eti je le, da bi se iz tega kriza še zaostrila in rodila močno ljudsko gibanje, ki naj privede Jugoslavijo v tabor miru. Tov. Vidali se je v zadnjem delu dotaknil tudi tržaškega vprašanja ter opozoril pred nevarnostjo molka, ki se opaža zadnje čase okrog tega problema. Klerikalna vlada v Rimu pa je s svoje strani pripravljena odstopiti Titu vse, dočim je njegovo stališče ravno obratno. V zvezi s skupino ljudi, ki so se znale odstraniti od nacionalizma in s Parrijem na čelu predlagajo neposredna pogajanja — je tov. Vidali pribil, da taka pogajanja ne morejo privesti do rešitve tržaškega vprašanja. Edini izhod je mirovna pogodba, kar se sicer priznava z več strani, celo v vrstah demokristjanov in beguncev. Pred nevarnostjo razkosanja, za katerega spletkarijo tuje diplomacije, pa se lahko zavarujemo z zahtevo, da se prizadeto prebivalstvo vpraša za mnenje. Tov. Vidali je še naslovil poziv poštenim elementom vseh strank, da se združijo v akciji za rešitev našega mesta. Enotnost vsega prebivalstva, posebno še delavskega razreda je tembolj nujna, spričo vedno slabših gospodarskih razmer. Sekretar naše partije je v zaključku pozval tovariše, naj skrbijo, da bo partija vedno močnejša, opozoril je na važnost rekru-tacije in na povezavo z množicami. V začetku konference so u-deleženci z enominutnim molkom počastili spomin preminulega odvetnika Blocha, ki je do zadnjega trenutka branil zakonca Rosenberg. V zaključku pa je bila odobrena poslanica za štiri ministre, ki zasedajo v Berlinu. Tito je podal katastrofalno sliko gospodarstva v Jugoslaviji Edina panoga, ki je napredovala: vojna industrija - Zaostalost kmetijstva, nazadovanje predelovalne industrije, težko zdravstveno stanje in analfabetizem SLOVENSKI PvwcevaJfec Prljateijmo Jogo»uvi]*> In Tirelle i*hteie|o narodi <**-** -V. _ rvk »iin.iiu-gi Na plenumu republiškega odbora sindikata komunalcev je bilo ugotovljeno, da se je v letu 1952. bolniški stalež povzpel na 4,9%, lani pa kar na 6,11%. Vzrok temu so nekatera obolenja, ki postajajo že profesionalna, ter nezgode pri delu in izven dela. Zaradi tega nastaja velika gospodarska škoda. Od leta 1949. do oktobra 1953. je bilo od 16.118 zaposlenih delavcev 7.549 bolnih. Del krivde obolenjem je tudi v tem, ker se delavci slabo hranijo, nekateri celo samo z mrzlimi jedili. V popolnih 4 letih je bilo 907 težjih obolenj in je pri tem izgubljeno 22.353 delovnih dni. («Slovenski poročevalec», 11. jan. 1954) Ogromni dobički ameriških bank Ameriško časopisje poroča o ogromnih dobičkih večjih a-meriških bahk. List «Journal of Commerce» piše, da so imele glavne ameriške banke v letu 1953. najvišje dobičke, kar jih beležijo v zadnjih letih in so v mnogih primerih dosegle maksimalno raven. Ogromne dobičke so si nagrmadile banke, ki poslujejo v delokrogu finančnih skupin Rockefeller in Morgan. Na podlagi uradnih podatkov je «Chase National Bank of New York» imela čistega dobička, po izplačilu dividendov, 52 milijonov 321.382 dolarjev v primeri s 45,106.662 dolarjev iz leta 1952. Cisti dobiček «Gua-rantes Trust Company» znaša 72,456.852 dolarjev v primeri z 68,119.924 dolarjev v letu 1952. «Bankers Trust Company» v New Yorku je imela prejšnje leto 12,721.300 dolarjev čistega dobička, v primeri z 8 milijoni 867.404 iz leta 1952. Cisti dobiček «First National Bank» v New Yorku pa Jje po-rastel od 6,505.693 v letu 1952, na 7,126.544 dolarjev v prejšnjem letu. V četrtek 28. januarja je začela zasedati beograjska zvezna skupščina, ki je bila sklicana zato, da izvoli svojega novega predsednika na mesto odstranjenega Djilasa, «novega» predsednika države in «nov» Izvršni svet ali vlado. Nobenega dvoma ni bilo, da bo izvoljen za predsednika skupščine Moša Pijade, kar so že teden dni napovedovali titovski listi, za predsednika države pa Tito. Oba sta bila potrjena soglasno, kar ni čudno. Za podpredsednike vlade pa so bili določeni Kardelj Rankovič, Vukmanovič in Colakovič. Od prejšnjih podpredsednikov dva sta odpadla: Djilas, ki je bil izobčen in Pijade. ki je postal predsednik skupščine. V teku zasedanja se ni zgodilo nič novega razen sprejema Djilasove ostavke s poslanskega mesta. Djilas je bil namreč prisiljen, da poda svojo o-stavko tudi s tega mesta. Zasedanju ni prisostvoval Vladimir Dedijer, branilec Djilasa. Baje si je ob tej priliki umislili ali so ga prisilili, da si umisli, diplomatsko bolezen. V petek zjutraj je na skupščini govoril Tito. Imel je dolg referat, v katerem je po svoje razlagal razvoj Jugoslavije od 1950 do 1953. Tokrat se bomo dotaknili gospodarskih vprašanj, ki jih je obravnaval. Na splošno se lahko ugotovi, da je Tito kljub vsem falzifikacijam, ki jih je vajen, zelo mračno orisal go-spadarski položaj Jugoslavije. Abstraktno je govoričil o «vehkanskih korakih naprej», ki jih je baje napravila Jugoslavija pod njegovim režimom na gospodarskem polju, ko pa je prešel na stvarnejšo analizo, je moral priznati o-gromne pomanjkljivosti in velik kaos. Predvsem je iz njegovega referata prišlo na dan, da je režim v t,eh letih (od 1950 do 1953) vložil vse svoje sile za razvoj vojne industrije in vojnih naprav, medtem ko je moral skrajno omejiti civilno industrijo, predvsem pa predelovalno ali lahko industrijo. Istočasno je Tito priznal, da je kmetijstvo zelo zaostalo in da sta bila zaradi tega «resno otežkočena hitrejši gospodarski razvoj in dvig življenjske ravni» prebivalstva. Medtem ko je proizvodnja vojne industrije stalno naraščala, je «proizvodnja predelovalne industrije zaostajala in celo nazadovala, to pa posebno v tistih panogah, ki so bolj odvisne od uvoza surovin (tekstil, usnje, gumi itd.)». Režimski voditelji so pač rajši uvažali tanke, letala, topove in drugi vojni material kot pa tekstil, usnje, gumi itd., ki bi služilo potrebam prebivalstva. Kljub razvoju vojne industrije, ki jo Tito vključuje v o-stalo industrijo, pa je prišlo «v treh letih do določenega zastoja industrijske proizvodnje» na splošno, Težave v kmetijstvu, pravi Tito, .so «povzročale velike težave v prehrani prebivalstva, v delu predelovalne industrije in v plačilni bilanci». Ugotavlja se tudi, da plačilna bilanca Jugoslavije ni uravnana in da mo- rajo kriti primanjkljaj s krediti in s sredstvi iz pomoči od zunaj. Tako «neodvisna» je torej Jugoslavija! Tito je v svojem govoru napovedal, da bodo morali še povečati izvoz, kot da ne bi zadostoval sedanji izvoz, ki predstavlja pravo ropanje jugoslovanskih naravnih in ljudskih bogastev. Zato pa, da bi Jugoslavija lahko konkurirala z razvitejšimi deželami na mednarodnem trgu, pravi Tito, da je treba «znižati proizvodne stroške», «zvišati storilnost dela» in «izboljšati organizacijo v poslovanju zunanje trgovine». To pa ni nič drugega kot napoved še večjega izkoriščanja jugoslovanskih delovnih ljudi, industrijskih in drugih delavcev ter kmetov. Kar se tiče socialne zaščite, je glavar Jugoslavije dejal, da je bila oblast doslej «preveč širokogrudna» in da «ni upoštevala dejanskih možnosti države». Zato pa ukazuje skupščini, naj izdela zakon, ki bo «izravnal» to «nesoglasje», in ki bo predstavljal «resno revizijo sedanjega sistema socialnega zavarovanja». Slika nam kaže pravi zimski prizor iz prejšnjega tedna, ko je razsajal v mestu in na podeželju snežni metež. V vsem svojem govoru se ni niti enkrat dotaknil problema brezposelnosti, čeprav jo celo vladne statistike priznavajo. Rekel je le, da bo treba «preprečevati nepravilno odpuščanje z dela», kar pa pomeni nadaljevati s politiko «pravilnega odpuščanja» in povečanja armade brezposelnih, ki šteje preko pol milijona ljudi. Katastrofalna pa je slika zdravstvenega stanja v deželi. Tito je moral priznati veliko umrljivost otrok, ogromno število tuberkuloznih in bolnih zaradi nalezljivih bolezni in «endemičnega luesa», povedal je, da je «preveč» nesreč in bolezni med delovnimi ljudmi, da ni dovolj zdravstvenih ustanov, da so zdravniki slabo plačani itd. Ljudi tolaži s tem, da jim napoveduje v «doglednem času» boljšo zdravstveno zaščito in večjo skrb države za tehnično opremo v tovarnah itd. Kar se tiče prosvete in šolstva, ni bil Tito nič skromen in ni hotel govoriti o brlogih, v katerih se učijo otroci, o analfabetizmu, ki narašča, o pomanjkanju šol itd. Na splošno pa Titovo poročilo ne more skriti težkega stanja v Jugoslaviji. V nobeni panogi gospodarstva in javnega življenja se ni mogel pobahati. Le vojna industrija ga dela ponosnega. In prav to je tisto, kar je spravilo v- tako obupen položaj Jugoslavijo! Partijsko S tem tednom ta rubrika nadomešča «pismo sekcijam» Zato pa naj sekcijski komiteji razpravljajo o «partijskem življenju» in naj iz njega črpajo smernice za nadaljnje delo. BORBA LADJEDELNISK1H DELAVCEV Delavci Sv. Marka poostruje-jo borbo proti zmanjšanju delovnega urnika in za zagotovitev dela ladjedelnici. Komu nisti morajo to akcijo popularizirati, ker je v sedanji gospodarski krizi njihova glavna naloga biti na čelu vseh konkretnih borb. kot je tista od Sv. Marka. Zato pa morajo komunisti napraviti vse, da se okrog te akcije doseže enotnost in solidarnost prebivalstva. Enotnost, ki se je dosegla v Miljah, ulične manilestacije v Trstu, najavljeno skupno zborovanje sindikalnih organizacij dokazujejo, da je problem čuten in da je zato treba podvze-ti vrsto iniciativ za razširitev enotne fronte in ljudske solidarnosti. V tem pogledu je zelo dobra iniciativa sekcije Barriera, ki je sestavila letak o borbi v ladjedelnici Sv. Marka in ga razširila med prebivalstvom, prav posebno pa med trgovci in lastniki javnih lokalov. Pri Sv. Jakobu pa je sekcija sklicala izredni plenum, na katerem so se tovariši upoznali s problemom in ga diskutirali. Take konkretne iniciative bodo lahko odločno prispevale k uspehu akcije delavcev Sv. Marka. KONFERENCA VELETOVAKN Jutri, v nedeljo 7. februarja ob 9. uri bo v dvorani krožka NAD VSE OBČUTENI PRAZNIK VSEH SLOVANSKIH NARODOV 300 - letnica združitve Ukrajine z rusko državo 18. januarja 1654 je veliki ukrajinski voditelj Bogdan Hmeljnicki na seji Pereslajavske rade razglasil združitev Ukrajine z Rusijo - Stoletne borbe ukrajinskega naroda za osvoboditev - Njegove težnje so se uresničile le po Oktobrski revoluciji Centralni komite KPS Z, Ministrski svet ZSSR in prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR so izdali odločbo o svečani proslavi 300-letnice združitve Ukrajine z Rusijo, ki je potekla januarja 1954, kot znamenitega zgodovinskega dogodka, kot velikega narodnega praznika ukrajinskega in ruskega naroda in vseh narodov Sovjetske zveze, V odloku se pravi, da je bil ta znamenit• dogodek zaključek stoletne borbe ukrajinskega naroda proti tujim osvajalcem za združitev z ruskim narodom v skupno rusko državo. Ukrajinski narod, ki poteka iz skupnega korena staroslovanske narodnosti in je povezan z ruskim narodom zaradi istega porekla, blizkosti in skupnosti vsega zgodovinskega razvoja, je stalno težil po združitvi z bratskim ruskim narodom. V teku dolgotrajne dobe je bila Ukrajina pod tujim jarmom in je bila strašno opitstošena zaradi napadov nomadskih hord turško-tatarskih hanou in jarma poljske šlahte. Ker mu je pretila nevarnost uničenja, je ukrajinski narod stalno vodil borbo proti tujim osvoje- Kako bo z novimi stanovanjskimi najemninami v Ljubljani: Na področju Ljubljane — pa načrtu MLO — vsa stanovanja naj. bi bila razdeljena v 7 kategorij. Za uvrstitev v določeno kategorijo bo odločala kvaliteta, u-dobnost, modernost itd. Največja težava pa je v tem, da je treba sedanje najemnine v celoti zviša i za 50 odstotkov. Pri najkvalitetnejših stanovanjih pa bo to zvijanje znatno večje. Kljub novim najemninam še vedno ne bodo ekonomske najemnine, saj bi prava najemnina, ki bi zadoščala za amortizacijo stavb in Naraščanje cen in padec proizvodnje v matični državi (Nadaljevanje in konec) Povprečna bruto plača kvalificiranega delavca znaša sedaj 8-9 tisoč dinarjev na mesec, nekvalificiranega pa 4-5 tisoč, medtem ko po uradnih podatkih znaša življenjski minimum za družino 4 članov preko 20.000 din na mesec. Po statističnih podatkih je od celokupnega števila delavskih in družin nameščencev preko 30 odst. z več kot tremi otroci. ■ Samo za najbednejše prehranjevanje take družine je potrebno najmanj 10 tisoč din, ne računajoč na druge izdatke. Na ta način sc družine delavcev in nameščencev obsojene na trajno gladovanje. V teh pogojih ne more biti govora o zadovoljevanju kulturnih potreb. Katastrofalni značaj padca Brezskrbne zimske počitnice poljskih delavcev v visoki Tatri. Na Poljskem, kot v ostalih socialističnih deželah ne poznajo problema draginje, krize in brezposelnosti, v kapitalističnem svetu si take počitnice lahko privoščijo samo imovlteiši sio.u kupne moči širokih množic prebivalstva v teku poslednjih let je razviden iz primerjave sedanjega stanja v deželi s stanjem v predvojni monarhistični Jugoslaviji, ko je bila beda delovnih množic prav tako velika. Statistični podatki kažejo, n. pr. da so sedaj cene moške obleke iz navadnega prediva 58 krat višje kot 1938, iz zefira preko 35 krat višje itd. Povprečne cene osnovnih industrijskih predmetov so se v primeri s predvojnimi povečale za 20-30 krat. Nominalna plača pa se je povečala le za 4-5 krat. Ta primerjava jasno dokazuje, da je sedanja življenjska raven jugoslovanskih delovnih ljudi za nekajkrat nižja od one v predvojni Jugoslaviji. Oblasti na administrativni način odvzemajo od delavskih in plač nameščencev okrog 45 odst. za socialno zavarovanje. «Vsak delavec in nameščenec mora torej letno prispevati v ta sklad vrednost kakih 160 dnevnic» — je nedavno izjavil Kardelj. Čeprav se delavcem in nameščencem odvzemajo desetine milijard, se socialni izdatki stalno zmanjšujejo. Tako je bila n. pr. 1953 vsota o-troških doklad zmanjšana za preko 10 milijard din. Stalno se zmanjšujejo tudi izdatki za socialno zavarovanje. Poslabšala se je tudi zdravstvena zaščita delovnih ljudi. Zdravniška pomoč postaja vedno bolj draga. Životarjenje širokih ljudskih množic, slaba prehrana, težki delovni pogoji in pomanjkljivosti zdravstvene zaščite vodijo k vedno večjem porastu bolezni. Po uradnih podatkih režimskega tiska je bilo 1953 registriranih preko tri milijone oboijenj med delavci in nameščenci. Število oboijenj in nesreč delavcev v proizvodnji je dvakrat višje kot v predvojni Jugoslaviji. Ne glede na vse to je Kardelj v svojem nedavnem govoru napovedal nove vladne ukrepe za omejitev izdatkov za socialno zavarovanje delavcev. Vzporedno s padcem življenjske ravni delavcev, nameščencev in drugih delovnih ljudi v mestih, se je poslabšal tudi položaj vaških delovnih množic. Delovnim kmetom so lam naprtili davčna bremena, ki so bila še večja kot 1952. Povečalo se je ropanje delovnih kmetov s strani državno-kapi-talističnih podjetij, kulakov in raznih špekulantov. Znatno je padla kupna moč delovnega kmetstva. Uradna statistika u-gotavlja," da 64 odst. kmetov v Srbiji nima potrebnega minimuma za življenje, V drugih krajih dežele je položaj kmetov še slabši. V preteklem letu so se dohodki kmetov v denarju znižali za preko 10 milijard din. Položaj kmetov je sedaj znatno sabši kot v predvojni Jugoslaviji. 1953 n. pr. je moral kmet za nabavo metra sukna prodati poldrugikrat več pšenice ali koruze kot 1939, za par usnjenih opankov približno poldrugikrat več itd. Iz tega sledi, da so delovni kmetje morali lani prodati, če so hoteli zadovoljiti osnovne potrebe po industrijskem blagu, za 2-3 krat več pridelkov kot 1939. To so samo nekateri rezultati politike vlade v preteklem letu. Ali nameravajo beograjski upravitelji podvzeti v 1954 kakšne ukrepe za izboljšanje življenjske ravni ljudstva? O tem m duha. Nasprotno, vlada in državni gospodarski činitelji so že sprejeli vrsto novih uredb, katerih uresničenje bc privedlo do še večjega padca življenjske ravni ljudstva. V to vrsto spada med ostalimi tudi uredba o dnevnicah delavcev, odn. o plačah nameščencev. Beograjski list «Nin» je pisal, da ta uredba predvideva zmanjšanje dnevnic in plač povprečno za 20-30 odst. Posebna vladna uredba predvideva od začetka t. 1. povišanje stanarine, na katero je že prej pogostoma odpadlo 50 odst. mesečnega delavskega zaslužka. Povišanje stanarine je eno izmed novih «daril» beograjske vlade našim delovnim ljudem. Po novi vladni uredbi o davkih se prav tako povečuje težki davčni pritisk na delovne ljudi. Vse delovanje beograjske vlade je pokazalo, da je njena politika, t. j. politika milita-rizacije deže'e, tekme v oboroževanju, politika obnavljanja in podpore kapitalističnim iz-koriščevalnim e'ementom glavni vzrok katastrofalno nizke življenjske ravni delovnih množic. Preteklo leto je dokazalo, da se naše ljudstvo ne more pomiriti s tako politiko. Delovni ljudje Jugoslavije r.o novo leto dočakali odločeni. da še aktivneje nadaljujejo borbo za obrambo svojih osnovih pravic in svojih življenjskih interesov. (Iz lista «Za socialističku Jugoslaviji)») valcem. V osvobodilni vojni od ib48-1654 je ukrajinski narod pod vodstvom znamenitega državnika in vojskovodje Bogdana Hmeljnicke-ga vodil junaško borbo za osvoboditev Ukrajine izpod jarma poljske šlahte, za združitev U-krajine z Rusijo. Zgodovinska zasluga Hmeljnickega je v tem, da je, izražajoč težnjo ukrajinskega na: oda po tesni povezavi z ruskim narodom in nahajajoč se na čelu procesa formiranja ukrajinske državnosti, pravilno razumel njene naloge in perspektive in videl rešitev ukrajinskega naroda v njegovi združitvi z velikim ruskim narodom. nialnega zatiranja so najboljši sinovi ruskega naroda priznavali Ukrajini pravico do nacionalne neodvisnosti in so se skupno z ndprednimi javnimi delavci ukrajinskega naroda borili proti nesramni politiki hujskanja narodov Rusije drug proti drugemu, ki so jo vodili rusko in ukrajinsko plemstvo in buržoazija ter njuni sluge — veltkodriavni šovinisti in ukrajinski nacionalisti. Na osnovi skupne borbe proti zatiralcem in tujim osvajalcem, ki so napadan rusko in ukrajinsko deželo, se je razvilo in okrepilo krvno, nerazdruiljivo prijateljstvo med dvema velikima bratskima narodoma. Veliki uspehi Kot glavna in odločujoča sila tega prijateljstva odločno in pre- Hreščatiki, središče Kijeva, ki je bilo obnovljeno po vojni. osvobodilne vojne je nastopalo zasužnjeno kmetstvo, ki se je borilo za osvoboditev Ukrajine izpod tujega jarma in je nastopalo proti socialnemu zatiranju s strani fevdalcev. Borba ukrajinskega naroda proti poljski Slediti je naletela na široki odziv in simpatije poljskega kmetstva, ki je trpelo pod jarmom poljskih fevdalcev. Zaključek te vsenarodne borbe je bil odlok Perejaslavske rade 8. (18.) januarja 1654 o združitvi Ukrajine z Rusijo, odlok, ki je predstavljal voljo svobodoljubnega ukrajinskega naroda, je bil izraz njegovih stoletnih teženj in upov ter je bil preokretnica v njegovem življenju. Ukrajinski narod, povezujoč za vedno svojo usodo z istokrvnim bratskim ruskim narodom, v katerem je vedno gledal svojega zanesljivega zaščitnika in zaveznika, je s tem korakom rešil sebe kot nacijo. Ne glede na to, da so bili tedaj na čelu Rusije car in plemiči, je imela združitev Ukrajine z Rusijo velikanski napredni značaj za nadaljnji politični, gospodarski in kulturni razvoj ukrajinskega in ruskega naroda. Združitev dveh velikih slovanskih narodov ne glede na reakcionarno politiko carizma, ruskih in ukrajinskih fevdalcev in buržoazije je zbližala naroda Rusije in Ukrajine, ki sta izbrala edino pravilno pot v skupni borbi proti vsem zunanjim sovražnikom, proti skupnim zatiralcem, proti fevdalcem m burioaziji, proti carizmu in kapitalističnemu suženjstvu. Kljub carski reakcionarni politiki surovega nncinnalno-kolo- pričevalno razkrinkujejo proti-Ijuasko vsebino buržoazno-nacio-nalističnih popačenj v ocenjevanju zgodovinskega značaja združitve Ukrajine z Rusijo, oč.ividno dokazujejo, da so zaman vsi poskusi buržoaznih nacionalistov za izpodkopavanje in razrušenje ne-razdružljive zveze ukrajinskega, ruskega.in drugih narodov Sovjetske zveze. Za nadaljnji razvoj ruskega, ukrajinskega in vseh drugih narodov Rusije je bil odločilnega pomena pojav na zgodovinskem, pozorišču ruskega proletariata, najrevolucionarnejšega na svetu in njegove borbene predstraže, Komunistične partije. Pod vodstvom Komunistične partije so se narodi Rusije z izvršitvijo Velike oktobrske socialistične revolucije osvoooaui okov kapitalističnega suženjstva in so pokazali pot v socializ, m. Ukrajinski narod je prvi takoj po ruskem narodu šel po poti socializma in končno dosegel uresničenje svojih stoletnih sanj, ustanovil svojo nacionalno ukrajinsko državo in položil temelje za novo in še slavnejšo dobo v svoji zgodovini. Bratska zveza in prijateljstvo med ruskim in ukrajinskim narodom sta se okrepila in prekalila v Oktobrski revoluciji, v ognju državljanske vojne ’proti notranji kontrarevoluciji in tuji vojaški intervenciji, v letih socialistične izgradnje, v zgodovinskih bitkah Velike domovinske vojne Vsled svetovno - zgodovinskih zmag, ki so jih dosegli narodi Sovjetske zveze, zahvaljujoč se uresničenju leninsko-stalinske nacionalne politike, je ukrajinski narod lahko uresničil suoj narodni preporod z združitvijo vse u-krajinske dežele v zedinjeno U-krajinsko sovjetsko socialistično dr lav o. Z ogromnimi uspehi v gospodarski in kulturni izgradnji korakata ruski in ukrajinski narod skupno z drugimi bratskimi narodi ZSSR pod vodstvom Komunistične partije z gotovini korakom v komunizem. Nerazrušno večno prijateljstvo med ukrajinskim in ruskim ter vsemi narodi ZSSR je porok narodne neodvisnosti in svobode, proevita narodne kulture, procvl-ta ukrajinskega in vseh drugih narodov Sovjetske zveze. CK KPS Z. Ministrski svet ZSS R in Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR so v svojem odloku naložili vsem partijskim in sovjetskim organizacijam nalogo, da svečano proslavijo znameniti zgodovinski dogodek — 300-letntco združitve Ukrajine z Rusijo kot veliki vsenarodni praznik. Te proslave pa bodo posvečene nadaljnjemu razvoju in okrepitvi prijateljstva med narodi ZSSR. (Iz lista «Pravda») ■(Kraljič» v Domu pristani! delavcev partijska konferč Komunistov iz veletovarn. konferenci se bo razpravlja partijskem delovanju v tol nah v zvezi z nalogami kd nistov v borbi za obral delavskih interesov in ! ( v i mr nj-t ZA SEKCIJSKE PLENU1V6 posi Skoraj vsi sekcijski keP^o li teji so že razpravljali o skl:e Pr nju sekcijskega plenuma,Irti, i pa niso sestavili konkretriosvob delovnega načrta za njeg post pripravo. Tak načrt pa je ti'eh pripraviti, ker je plenumldske redne važnosti za organiza,, >ko in politično zboljšanje f, e’ se cij. Tovariši s Kolonkovca*01" r Barkovelj. Pončane in Sv. ALe *-ir‘ za so že določili datum pleneča: ma in dan diskusije v setiPovei skem komiteju o vseh poliiainoi fiih in organizacijskih vpric nam njih sekcije. otrok, »si na SIRJENJE TISKA da 14. februarja se začne tej in proslav za 30. obletnico pc° yr' itevilke «Unità». Ob tej piNa z: ki se bo tudi na našem pošvirn čjii vršila velika akcija zaiterih rjeuie tega lista. y in . Po slovenskih vaseh pa ser je ] najboljše proslavila ta oblejt s]o ca s širjenjem «Dela». Zato,|eè tovariši po vaseh izrabijo.. 1 oriliko, da preučijo vse ob[ S^v' ječe možnosti za povečan'e]S os* rjenja «Dela». Po mestu pa fora3 slovenski tovariši preučijo ntelel manjkljivosti. ki obstajajo v6r vs' rjenju našega lista in naj schiodi no z drugimi tovariši preiče kt dajo možnosti za izbljšaliezdif položaja. Predvsem bi bilo lik O bro, da si slovenski tovariši L; p pravijo načrt za širjenje ni ga lista okrajih. vseh mesti rna-č ati čl: Mtlen POBUDA MAGDALENSKl,eti>... TOVARIŠEV lak, kn0 Pretekli teden so tovaf z Magdalene pripravili let' ilp' s katerim so napravili potikati bno akcijo od hiše do 1# tise predvsem pa med trgovci ■ v -, lastniki javnih lokalov za kih t puiarizacijo berlinske koCjaviji renče. V tem letaku se rpaj0 predvsem obravnavalo in ljegov mačilo stališče Sovjetske zla so ze. S to akcijo so magdakpe-e ski tovariši pokazali, da znt pravočasno izrabiti vsak p' k tieni dogodek. Temu prin» s^v naj sledijo tudi druge sekcPslov kem KONFERENCA VODITELJ SKUPIN Zaradi slabega vremenal odpadla konferenca voditelj skupin, ki Je imela Tirti v' rek 2. februarja. Vršila se| v torek 11. februarja ob uri v dvorani krožka «lC| ljič». Poročilo bo podal of, nizacijski sekretar partije I Destradi. Vstop s partijsko! kaznico. DELO SEKCIJE NA KOLONKOVCU Jim Kolonkovski tovariši se stil. no zanimajo za konkretne kti| jevne probleme, ki jih pol vljajo našim svetovalcem, teri jih po svoji strani izns&p jo pred občinskim svetom. IflÉ ta način je bilo na kovcu izvršenih več javnih ? prav po zaslugi komunisti Istočasno se kolonkovski to' riši zanimajo za kmetij’!,., prob'eme, so v stainin stikitijoJ?1 kmeti in jih pozivajo, naj e * vpišejo v Zvezo majih poL '] stoikov. Te njihove iniciati^v* so hvalevredne. n* ZA VSAKOGAR NEKA J »v, \ la ep ,n lej pre PRIJATELJSTVO NEKI znani avstrijski slikar se je zelo rad šalil v svojiimi prijatelji. Ko se je nekega dne odpravljal z Dunaja v Muenchen, se je njegov prijatelj Bauernfeid posebno težko poslavljal od njega in ga zaklinjal, maj mu takoj piše, ko prispe na mesto. In res mu je slikar čez par d,ni poslal debelo priporočeno pismo, toda na prijateljeve stroške. Bauern-ield je zbr.al svoje poslednje vinarje in plačal pismo: Toda, ko ga je odprl, je našel v njem kup praznega papirja, le na malem priloženem lističu je pisalo: «Dobro se mi godi!» Prijatelj je prisegel, da se bo maščeval. Cez par dni je slikar plačal poštnino za velik zaboj, ki so mu ga prinesli na dom. Ves srečen ga je hitel odpirati, misleč, da so mu prijatelji z Dunaja pripravili kakšno veselo presenečenje. Ko ga je pa odprl, je našel v njem osem kilogramov tezaK Kamen z listkom: «Dragi prijatelj. Ko jem zvedel, da se ti v Muen-chenu dobro godi, se mi je od srca odvalil ta-le -kamen.» Slikar ni mogel drugega kot zaškripati z zobmi. «Pepček, pri tvojem glavniku manjka vendar par not!» VSEMU SE ČLOVEK PRIVADI NEKA stara dama, ki je spremenila svoje stanovanje v pravcati zoološki vrt, je ostala lepega dne brez služkinje. Na oglas, ki ga je dala v. časopis, se zglasi na stanovanju neko dekle. Kot prvo vprašanje jo stara dama pobara: «Predvsem povejte mi odkritosrčno, ali vam ugajalo mačke?» «Kaj hočete gospa» — ji odgovori dekle — «s tako krizo se mora človek pač privaditi vsaki jedači,» BREZ BESED /O v, SMOLA . _ NA PREMJERi neke dolgočastihlad drame se obme neki gospod ;,lovn, gospe, ki sedi poleg njega in »j, Sepeta: * ' "* «Igralka, ki ima glavno vioffoij pa res slabo igra, ali n-e?» J> «To je moja hči», odgovori < t„ spa. ti «Oh», pravi gospod v zadry'o «saj pravzaprav ni ona kr™ izga temveč režiser». «Režiser je moj soprog», od« ri. vor.i gospa. j l>rh «Hm, da... kaj pa more režjyi(0 za to, če mu pisatelj pošlje rij!ci $en neumen komad». ,u - «Komad: sem pa jaz na piša P odgovori gospa. Do», V neki ulici najde stražnik^, tleh sedečega pijanca. «Ali nujete v tej ulici?» ga vpraša- miai Pijanec pritrdilno iprikima- , ^ «Prav, povejte mi vašo hi», številko. Vas bom že jaz spredi'i*oui Cvirnu, vas uum ze jaz spie-- a. «Saj ni treba, bom kar tu»i «e, počukal, da pride moja hiša n mn». moja JAR O D NI IN KULTURNI PRAZNIK SLOVENCEV :„rance Prešeren konferd p ra vi ja ob 105 “ letnici S 1X1 T t Ì u v to1__________________ ami kd i obral v in (Rojen 3. decembra 1800 v gorenjski vasici Vrbi, u-mrl 8. februarja 1849 v Kranju, kjer je tudi pokopan). LENUNS posebnim spoštovanjem se [ki k(Pko leto spominjamo obietti o skl£e Prešernovega rojstva in murna,Irti. Posebno v času narod-mkretnosvobodilne borbe in potem :a njeg postal Prešeren del nas pa je tigj-j Sele tedaj so ga najširše i.enu.mj^jkg množice do kraja razu- šanje fle’ seSel nam Je v dno Slxa' nkovcakor nam ie se@la globoko v n yv 4ce bratska slovanska in vse-um ple^večanska ljubezen, ki jo je v seltitovedal Prešeren: eh polEdoiost, sreča, sprava ih vprfc nam naj nazaj se vrnejo: °trok, kar ima Slava, bsf naj si v roke sežejo, >KA da oblast čne tei in z njo čast, nico pk° ‘Pred, spet naia bosta last! tej p fifa žalost so se tem Prešer-em pojvim geslom izneverili oni, ija zaiterih dolžnost bi bila. voli in vzgajati svoj narod. Ka-1 pa s9r je bila že za časa Prešerna Tato ’ s*ovenskih «izobražencev» irabijo**®^ narazen od slovenskega tse obf“sbva’ P,av tako je tudi da-ečan YS ostal° slovensko ljudstvo ;tu pa foraJ popolnoma odrezano od lučijo fttelektualcev», ki so si, ka-ijajo v61' vselej doslej, raje izbrali naj skl*blodno pot ob strani vladali prence kaste v toplih buržoaznih izbljšaiezdih. Toda, kakor pravi pe-i bilo lik Oton Zupančič: « Sposi o-n'je'nS Prešerna-pesnika in Premeste a"“*oveka' se pravi spošto-ati človeško bedo in spoznati 0,hen in potrebo trpljenja za ENSK^io... Umetnik ne more biti človek pa, ki po svoje t.)va^rn° in vdano služi narodu ili let* človeku, je lahko najmajši li podi bled nas»..., tako pravi danes do tisoče in tisoče trpečih lju-govci ■ v zaporih in koncentracij V zaj'k taboriščih v titovi Jugo-ko avi ji, iz Prešernovih besed '5 j Pajo moč za nadaljnjo borbo, m ,Jegove besede so jim porok, tagdaT S° na pravi poti’ na poti da znPe^ega in Preganjanega ljud-lak piVa ^ osvoboditvi izpod titler-prini(ins*va’ ko bo končno tudi ju-sekcPsl°vansko ljudstvo prišlo v bjem svojih slovanskih bra- TELJl se Ine i p 7 em iznsfl Tèi mih unist1 ci to' aetijsL. sfikilllotv11COva Juli-Ia v oljnati pe- nai » ^ sllkarja Langusa. Julija oL “'ta ideal Prešerna, ki jo je tC*Val- Znan je njegov «so-”Dl venec», ki ji je bil posvečen. i pi iciati] V mladina z veseljem in pridom prebirala. K temu j è treba dodati še dejstvo, da je mnogo prispevkov dijakov ne samo jezikovno, marveč tudi vsebinsko in oblikovno na dostojni literarni višini. To nam dokazuje tudi zadnja, januarska številka, kjer je nič manj kot 16 spisov izpod dijaških peres. Večinoma obravnavajo socialne motive, vzete iz delovnega ljudstva in prežete s toplo človekoljubnostjo. Drugi So zopet opisi doživetij in spominov ali pa tudi iz plščeve fantazije ponazorjene misli. Marsikje preseneča zrelost misli in zaključkov, posebno še, če upoštevamo, da gre večinoma za 15 do 18-letne dijake, pri katerih življenjske izkušnje ponavadi še niso bogate. Slovstveni del dopolnjujejo zanimive ' rubrike, deloma s prispevki profesorjev. Tako je žeto koristen kotiček «Kulturne novosti», v kateri se bralec seznanja s slovenskimi izvirnimi deli v lent 1953., z važnejšimi kulturnimi, dogodki, kot so izid «Ljudskega koledarja 1954», podelitev Levstikovih nagrad ter koncert Glasbene Matice. Športni kotiček obravnava najaktualnejše športne dogodke. in probleme naših srednješolcev, v znanstvenem kotičku pa najdeš zelo poučne zanimivosti z raznih znanstvenih področij (biologija, tehnika itd.). Rubrika «Sporočilo uredništva» poučuje mlade sodelavce o napakah in pomanjkljivostih njihovih sestavkov, ki še niso zreli za tisk. Za nameček je še zabavni kotiček z rebusi, križankami in drugimi l-grami. Med tekstom je tudi nekaj linorezov, pravtako izdelanih po dijakih, ki razbijajo monotonijo tiska. Morda bi pestrosti in privlačnosti revije samo koristilo, če bi bila nekoliko bogatejše ilustrirana bodisi z risbami kakor tudi z zanimivimi fotografijami iz življenja tržaških in drugih Slovencev ter od drugod. bis. Zveza ruskih in srbskih z revolucionarnih demokratov Zivojin Zujevič in Svetozar Srbom praznih čvekačev, Du- Markovič sta študirala v Rusiji, kjer so se jima globoko vkoreninile napredne ideje ruskih devolucionarnih demokratov. V letih svojih študijev v Peterburgu v 60-tih letih 19. stoletja sta, kot je pisal Markovič, globoko in načrtno preučevala dela ruskih mislecev, «znamenitih ljudi iz mlade ruske partije — Dobroljubova, Cerniševskega in dr.» Zivojin Zujevič je aktivno sodeloval pri naprednih časopisih tedanje dobe: «Sovremeniku» in «Otačestvenih zapiskih». Med mladimi Srbi, ki so študirali v Rusiji, je eden iz- naj — političnih prevarantov, Berlin — mračnjakov in samo Peterburg in Moskva sta dala nekoliko bistrih izobražencev, ljudi ustvarjalcev, osebnosti trajnega znanstvenega razvoja, ki so jim bili vzor zgodaj preminuli ali zapuščeni mučeniki v Sibiriji — Cerniševski, Do-broljubov, Mihajlov in drugi. Ruski narod in rusko revolucionarno gibanje je zapustilo v srbskih učencih, ki so študirali v Rusiji, globok in nepozaben vtis. Živeči v Rusiji so imeli možnost prepričati se osebno o bratskih občutkih, ki jih je gojil ruski narod do srb- med srbskih revolucionarjev j skega. Stoletno prijateljstvo, tedanjega časa Pero Todorovič pisal: v Rusiji so se vzgojili v smeri, «. . . ki je takrat vladala v ruski literaturi pod umskim vodstvom Cerniševskega, Dobroljubova, Nekrasova... in drugih znanih literarnih delavcev». Studenti iz ruskih šol so se zelo razlikovali od drugih mladih Srbov, ki so študirali na Zahodu. Pariz je dal ki je vezalo oba naroda davnih tradicij, je navduševalo srbske demokrate v njihovem delovanju. Obračali so svoj pogled v Rusijo in njene najboljše sinove in so izražali stremljenja in misli delovnih ljudi Srbije, ki so videli v ruskem narodu svojega prijatelja in brata. Markovič, Zujevič in drugi srbski intelektual- Vezane lesene plošče Družba Roy Gilmore v Portlandu je začela izdelovati vezane lesene plošče, ki so dvakrat bolj odporne in trpežne kot druge. Pri izdelovanju položijo med dva lesena opažna lista iz črnega jekla spleteno mreže. Izumitelj novega postopka zatrjuje, da take vezane plošče ne morejo pregrizli miši in da so plošče v navadni debelini 6,35 odporne proti pritisku 281 kilogramov na 1 kvadratni centimeter. POMORSKI PROMET, INDUSTRIJA, TRGOVINA Kakšno je stanje glavnih panog našega gospodarstva Porazne številke pomorskega prometa - Edini izhod iz krize je svobodno trgovanje s socialističnimi deželami - Porast meničnih protestov v zadnjih štirih mesecih 1953 Zanimivo je preučiti gospoaar-sko stanje v glavnih sektorjih gospodarskega mestnega delovanja in sicer na podlagi podatkov, v kolikor so znani. Iz tega se lahko vidijo vsaj delne perspektive za bodočnost. V osnovnem sektorju, to je trgovinskem prometu je prišla kriza do svojega polnega izraza. Pomorski promet se je v primeri z letom 1952. znižal za 620.000 ton, železniški promet za nad 700.000 ton. Zadeva je zelo resna, posebno če upeštevamo, rta se je promet v vseh italijanskih, kakor tudi severnih pristaniščih zvišal. Lahko trdimo, da se je v letu 1953. pokazala v polni luči pomanjkljivost pravih trgovskih dotokov našega prometa. V prejšnjih letih so bile namreč statistike napihnjene s številkami o pošiljkah ERPa za Avstrijo, ki so dejansko začasnega značaja in danes znižane na minimum, sedaj se je izkazala nujna potreba, da se to popravi s primernimi u-krepi za pojačanje pravega trgovinskega prometa z vsemi deželami brez razlike, ki imajo interes, da se poslužujejo našega posredovanja. Zadnji sestanek v Ge. novi za svobodo prometa je treba vzeti v Trstu resno v poštev, kakor tudi delovanje angleških, francoskih in drugih predstavnikov trgovskih krogov, ki so končno dobro razumeli, da je edini izhod iz sedanje gospodarske krize le v svobodnem trgovanju z Ijuasko-demokratičnimi in socialističnimi deželami ter da je treba odpraviti vse diskrimacije, katere so pa na žalost v naši con i Th. Fr. Powya BRANJEVEC Prevoznik Jernač je prihajal s svojim -avtomobilom v Norbury vedno veder in na smejan in je pozdravljal ; dotikom čepice kogarkoli je spotoma srečal. Kadar je videl Lilijano Toopovo prihajati iz tesne ulice, kjer je stala šola, je vselej ustavil vozilo in jo prijazno povabil, naj prisede, da jo odpelje do oče tove hiše. Toda Lilijana ni bila posebno vesela teh povabil. Ce je le mogla, je odkimala z glavico in se izgovorila, da «mora» počakati branjevca Ce-meriko s konjem. pv r , . «Tako nerada srečam tega ’ v °v Jem vseSa napredne- jerneca», je govorila materi. L človeštva, ki se bori za mir «Venomer pripoveduje, kako 1 'epše življenje. mu gre kupčija gladko, izpod Prešeren je ljubil svoj narod rok. Meni pa ni do takšnih svojo rodno vasico: ^ Vrba, srečna, draga vas domati ea’ g 'Usa mojega stoji očeta; * b uka žeja me iz tvoj’ga sveta eijala ne bila. golj’fiva kača!...» — je obenem širokogru-n ter mu je bil giavni cilj rtitstvo med slovanskimi in lt,er“l narodi sveta. Bil je pre-iT V svoph izrazih in mi- ici Poln čustev, lepote in res- e ’n kdor ga sprejme z od-'m srcem in čisto mislijo. razume, visoko ceni in s polje. JADRANKA RECENZIJA ===== „Literarne vaje" 2e Peto leto izhaja v Trstu ,^na in zanimiva mesečna revija ararne vaje», v katero dopisu-dijaki slovenskih srednjih • katera pa je, žal, malo pozna-Di; S,rši slovenski javnosti našega Spričo velikega pomanj-rn,f!jn Primernega čtiva za našo k' čilo želeti, da Si ta skladih J,ist utre pot d0 vseh od č.i0Un n Sl°vencev, zlasti še do (leto 1ka.ne Addine, ki zaradi pomanj-viofčotJn Se^‘ dostopnega branja vše i d j Posega po malovredni plaži rt i ta aliidnskem jeziku ter se na arct*o bai!n P°iagoma potujčuje. Za-kriVf|zao tudi izvenšolSita nje- čenč. Rada imam pripovedova nje branjevca Cemerike, ki tako natančno in izvirno opisuje svoje nesreče in nezgode...». Jernač in Cemerika sta bila torej povsem nasprotna človeška tipa. Iz prvega je vrelo življenje, bil je vedno Židane volje, kakor da je pravkar planil iz osvežujoče kopeli. Cemerika pa se je držal v dve gube in je priganjal svoje kljuse, ki se je držalo prav tako skljušeno in kislo kakor njegov gospodar, ki ga je vpregel pred škripajoče vozilo, da ga je vlekel za sabo. Prebivalci Norburya so takisto poznali Cemeriko kot žalo-stnika z življenjem polnim tegob in bridkosti. Radi so ga videvali in ogovarjali. Priha itd je k njim nakupovat jajca, Perutnino in zelenjavo. Običajno se je pricijazil v popoldanskih urah, čeprav so bili dopoldnevi sončni in lepi, medtem ko se je vreme popoldne rado nagibalo k dežju Cemerika je bil visoke postave, suhljat, v obraz rumen — nekoliko od bolezni, nekaj pa tudi zavoljo skrbi. Od njegovih ličnic je mahedrala koža proti povešeni zgornji u-stnici. Nosil je kratke pristi-žene brke in bradico. Ta mož je bil torej mojster v pripovedovanju in razkladanju svoje žalosti. Vsako zgodbo o sebi je zaključil z grenko pripombo, da ima v Ameriki strica, ki je popolnoma pozabil nanj. In to je bil eden izmed poglavitnih vzrokov, da so prebivalci Norburya sprejemali branjevca z razumevanjem in celo z nekakšno prizanesljivostjo. Jerneč, ki je prihajal po kupčiji široko nasmejan, ni i-mel takšnih zanimancev. Očitno je kazal, da se mu dobro godi, ni tožil ne jadikoval, temveč prenašal življenje z vedrino in radostjo. To pa ni bilo nalezljivo in privlačno, posebno za ženske. Ob petkih, ko je imel Cemerika svoj dan v Norburyju, je Lilijana Toopova prva med učenci pridirjala iz šole in se ustavila na cesti proti domu. Čakala je, kdaj se bo branjevec s kljusetom in vegastim vozom približal naselju in ko ga je uzrla, je zdirjala k materi. Gospa Moggsova,, nič manj vesela od Lilijane, pa je urno razstavljala na klopic! pred hišo glavice cvetače, da bi s tem pritegnila pozornost branjevca Cemerike in ga zadržala vsaj pol minute več ter poizvedela, kako je njegovemu sinu, ki se mu je nedavno pripetila neka nova nesreča. Cemerika se je sklonil nad glave cvetač tako nizko, da se je v dozdevni kratkovidnosti skoro z nosom obregnil ob klopico pri tem pa si je natančno ogledal blago, ki ga je gospa Mogg-;ova pripravila zanj. ((Veste kaj», je povzel čez nekaj trenutkov, «zelenjava», ki sem jo zadnjič kupil od vas, mi ni prinesla sreče. Moral sem jo položiti živini v jasli». «Kako to?» se je začudila gospa Moggsova. «Ali ste se zmotili?» «Nisem se zmotil, ne» je po jasnjeval branjevec. «Imel sem smolo. Strlo se mi je kolo pri vozu in obtičal sem na cesti. Vse, kar sem peljal, se je zvrnilo v kup blata ob cestnem jarku. Tako sem imel veliko izgubo. Skoda, ki mi jo je povzročil ta nesrečni slučaj, je bila tako velika, da vam morem plačati za današnja cvetačo samo štiri pennyje». «Ker ste imeli nezgodo, sem zadovoljna tudi s štirimi pen-nyji», je odvrnila gospa Moggsova. «Samo glejte, da se kaj takega ne ponovi. — Kako pa kaj z zlomljeno roko vašega sinka?» «Eh, to vam je nesrečnik, da malo takih! Malo je manjkalo, da ni vzel konca v pralnici. In komaj si je za silo opomogel od tega, že je nekje iztaknil britev svojega deda in se vrezal z njo. Nesrečnik!» In medtem ko je zlagal cvetačo gospe Moggsove na voz s počasnimi gibi, je pripovedoval o nesrečah, ki so mu nenehoma za petami. Končno je z globokim vzdihom prijel konja za uzdo in obrnil voz, da bi zavil pred hišo gospe Too-pove, kjer ga je čakala na pragu Lilijana. Po stari navadi je sklenil najprej kupčijo, potem je za- čel govoriti o tegobah svojega življenja. Postavil je na voz košaro z jajci, ki mu jih je pripravila gospa Toopova, vzel iz žepa srebrnika, ju ponudil gospodinji in pristavil, da «cene padajo». «Nihče v mc--tu ne sprašuje več po jajcih, vsi bi radi jedli gobe», je rekel. «A zadnjič», mu je segla v besedo gospa Toopova, «ko je Lilijana nabrala za vas košaro gob, ste dejali, da ljudje zavračajo gobe in hočejo imeti jajca. Kdo naj to razume?» «Casi se pač spreminjajo...» je pristavil Cemerika. Nato je stopil korak stran od konja in se ustavil pred Lilijano. «Nu očka, kaj je ta teden novega pri vas?» je vprašala deklica. Cemerika je nekaj trenutkov pomolčal ne da bi trenil z oče som. «Lilijana, povej mi, koliko bolezni je na svetu?» je vprašal. «Po imenu jih poznam precej. Ampak prosim vas, povejte mi enkrat nekaj o vaših starejših otrokih, ne o tistem, ki ste o njem govorili gospe Moggsovi». «Lilijana, vedeti moraš, da imam devet otrok in da so vsi...». «Kaj je z njimi?» je osupnila deklica. «Hitro prosim, hitro, mama že čaka name in prve deževne kaplje padajo izpod neba...» «Vidiš, vsi moji otroci so bolni. Vrhu tega — prešli teden sem imel smolo, da se mi je polomil voz in vse blago, namenjeno na trg, je končalo v blatnem jarku. Nato so mi otroci zboleli in zdravnik meni — » «Kaj meni zdravnik?» «... meni namreč, da jih bo polovica pomrla preden bo minil teden dni...». «Kaj pa stric iz Amerike?» «Umrl ie», je suho dejal Cemerika in pognal konja. Naslednji petek so v Norburyju zaman čakali branjevca. Namesto njega je pridirjal Jernač z avtomobilom. Nič ni bil videti vesel in razigran kakor ponavadi «Cemerika ne bo več prihajal k vam goljufat ljudi», je dejal Jernač. obrnjen k gospe Moggsovi. «Kako? Kaj se je zgodilo? Ali je umrl?» je začudeno vprašala. «Ni umrl, kaj še!» je pojasnjeval Jernač. «Pač pa je u-mrl njegov stric v Ameriki in ie zapustil vse svoje imetje Cemeriki», zelo težke in še vedno v polnem teku. V drugem osnovnem sektorju, industriji, ni položaj nič boljši. Izkoriščanje industrijskih naprav je bilo dokaj nižje od možnosti proizvodnje. Odstotek uporabe je bil tudi v primeri z Letom 1952. zelo nizek, kot v ladjedelnici Sv. Marka (od 95 od st. koncem 1952 je ob zaključku 1953 padel na 51 odst.), v ladjedelnici Sv. Roka (od 37 na 12 odst.), nadalje v Tovarni strojev, Aquili, 1LVI itd. Posebno resen je problem Sv. Marka, ki je največja tovarna v coni. V teku februarja bodo izročili dve petrolejski ladji, ki ju sedaj opremljajo; v doku ostaneta samo še dve motorni ladji za približno 12.000 ton tonate. Prihaja tako do polne krize delovne sile, ki je nameščena pri opremljanju ladij. Tudi manjše ladjedelnice se nahajajo v slabih vodah. Borba delavcev proti krizi se je te dni razširila na številne gospodarske organizme ter na nekatere javne uprave, v prvi vrsti na miljsko občino. Jasno je, da samo enotna borba vseh, ki so zainteresirani na rešitvi težkega problema ima lahko dobre izglede za uspeh. Resno je tudi stanje male m srednje industrije ter obrtništva. V teh podjetjih ni bilo mogoče v letu 1953 primerno zaposliti proizvajalnega potenciala in delovne sile. Kriza v navedenih sektorjih se močno odraža tudi na področju trgovine. Je pač neizbežno, da pride zaradi znižanja kupne moči delavcev, kot posledice znižanja delovnih urnikov, odpustov itd. do znižanja prodaje v trgovinah. In to neglede na «psihološko» krizo, do katere je prišlo zaradi anglo-ameriške note od 8. oktobra in tragičnih novembrskih dogodkov. Gre za efektivno znižanje, tudi če uradne statistike pravijo, da se je v decembru število brezposelnih znižalo za 291 enot (19.695) ter da se je število zaposlene delovne sile zvišalo za 456 enot (87.855). To so večinoma brezposelni, ki so našli začasno zaposlitev pri SLLAD, toda z docela nižjimi mezdnimi pogoji, kot so jih imeli prej. Sicer so nekateri sektorji trgovine zvišali v decembru svaje prodaje, predvsem kar se tiče predmetov za darila, okraske za božična drevesca, jestvine, sadje in sladkarije. Nikakih porastkov pa ne beležijo trgovine z oblačili m obutvijo. V splošnem pa so bile prodaje u primeri z istim razdo- bjem lanskega leta nekoliko nižje. Potek meničnih protestov pa nam od svoje strani kaže tetko-če trgovcev. Skupni znesek protestov (menice, ki niso bile poravnane ob zapadlosti ter čeki izstavljeni brez kritja) znaša v zadnjih štirih mesecih preteklega leta kakor sledi: september, 45.3 milijonov; oktober 67 milijonov; november 68.9 milijonov; december 67.7 milijonov. V letu ci so visoko cenili prijateljstvo med ruskim in srbskim narodom. Imena vnetih borcev za prijateljstvo med narodi — naprednih ruskih javnih delavcev so vzbujala v njih občutke globokega spoštovanja. Cerniševski in drugi ruski revolucionarni demokrati, ki so svoje življenje popolnoma posvetili borbi proti samodr-štvu, so tako dajali vzgled kako je treba služiti ljudstvu, vzgled neuklonljive borbe za njegovo osvoboditev izpod zatiralcev. Pod vodstvom ruske revolucionarno-demokratske i-deologije so mladi srbski intelektualci odločili popolnoma posvetiti se borbi za svobodo in čast svojega naroda. Ta plemeniti cilj je prekrasno izrazil Svetozar Markovič v naslednjih besedah: «Med srbskim narodom je naša dolžnost biti tisto, kar so bili Cerniševski, Dobroljubov in drugi med ruskim narodom». Svojo solidarnost z demokratično revolucionarno Rusijo je mnogokrat kazal tudi Zivojin Zujevič, katerega je Markovič nazval «prvega socialista med Srbi». «Naše simpatije — je pisal Zujevič — popolnoma soglašajo z demokratičnimi načeli in z demokrati v Rusiji». V času svojega bivanja v Svici, v letih 1869-1870, je Svetozar Markovič navezal tesne stike z ruskimi revolucionarji. Aktivno je tudi sodeloval z rusko sekcijo I. Internacionale. Vodeč revolucionarno borbo srbskega naroda za njegovo nacionalno osvoboditev, so Svetozar Markovič in njegovi sodelovalci, srbski demokrati, neutrudno razširjali ideje ru-:kih revolucionarnih demokratov in posebno Cerniševskega, katerega so imenovali svojega velikega učitelja. (Nadaljevanje in konec prihodnjič). (Iz revije «Slavjanje») V. KARASEV a naše kmete Kako pripravimo polisolfure To razkuževalno sredstvo de- rabiti železne škropilnike. Ce luje zaradi kombinacije apna z smo primorani rabiti bakreno žveplom (polisolfuri). Zveple-nc-apneno brozgo imamo v dveh oblikah: močno in šibko. I. Za pripravo močne žveple-no-apnene brozge rabimo 10 kiLogramov živega apna (doore vrste), 20 kg žvepla v pranu in 100 litrov vode. Žveplo pomešano z malo količino vode, tako da dobimo tekočo zmes. V 40 litrov tople vode počasi stavimo apno in, medtem ko se apno gasi, dodajamo žvepleno zmes ter stalno mešamo. Ko se je apno pogasilo in je postala mešanica uniformno rumenkaste barve, dodamo še ostalih 60 litrov vode in stavimo vse skupaj vreti za 1 uro časa, dokler ne dobi temne kostanjeve barve. Nato pustimo, da se tekočina vsede. Tedaj jo odlijemo v leseno ali stekleno posodo, kjer jo lahko shranimo. Opozarjamo, da za pripravo poltsolfuroo ne smemo rabiti bakrene posode; za pripravo in kuhanje lahko rabimo le železno ali lončeno posodo. Za rabo moramo razredčiti tekočino z vodo v priporočenem razmerju, ki je odvisno od časa in rastlin, ki jih moramo škropiti. Rabimo od 2 do 10 litrov polisolfurov na vsakih 100 litrov vode. II. Šibka žvepleno - apnena brozga (polisolfuri). Za pripravo šibkih polisolfurov rabimo 2,5 kilograma živega apna in 2,5 kg žvepla v prahu, ki jih postavimo v sod. Dodamo maio količino vode, tako da so snovi vedno mokre, voda pa jih ne sme pokriti. Vsako toliko pomešamo, dokler ni apno popolnoma pagašeno; nakar dodamo še 100 litrov vode, in brozga je pripravljena za škropljenje. Ker ivepleno-apnena brozga razjeda baker, je priporočljivo škropilnico, jo moramo temeljito oprati tokaj po izvršenem škropljenju. To odlično in ceneno razkuževalno sredstvo, rabimo pred-vsem v zimskem času, ker ga tedaj lahko uporabljamo v dozah, ki uničujejo glivice in razne škodljivce in ne škodujejo rastlinam, medtem ko v časih, ko je drevje zeleno, moramo u-porabljan bolj razredčeno raztopino. V nekaterih krajih so z Lepim uspehom in velikimi prihranki popolnoma nadomestili zimsko škropljenje modre galice s škroljenjem žvepleno - apnene brozge. Naši kmetje in predvsem oni, ki se bavijo s sadjarstvom, bi gotovo imeli velike koristi od uporabe ivepleno-apnene brozge. Za razkuževanje sadnega drevja lahko pozimi uporabljamo 10 litrov močne ivepleno-apnene brozge na 100 litrov vode. Paziti moramo, da čimprej in na vsak način, preden se začnejo debeliti popki, škropimo sadovnjake. Nasveti Skrb Ljudske republike Romunije za narodne manjšine. Na sliki: Kmetijsko-strokovna šola s srbskim učnim jezikom v Ti-mišvaru. Stanovanjska kriza v Norveški Norveška reakcionarna vlada, ki je pristala na atlantski napadalni blok, z vso naglico gradi nove vojašnice, protiletalska zaklonišča in modernizira svoja letališča. V državi pa vlada naravnost katastrofalna stanovanjska kriza, kar so prisiljeni priznati celo buržoazni listi. Tako je pisal list «Morgensbladet», da mora kakih 800 dijakov v Oslu spati na golem podu v učilnicah. List «Friheten» pa je objavil razne izjave brezdomcev, med temi delavca, ki se od 1946 dalje stalno izseljuje iz kraja v kraj, ker ne more najti stalnega stanovanja. Samo v norveškem glavnem mestu je 4.000 oseb brez stanovanja. Veliko število družin živi v nezdravih barakah, ki so bile zgrajene za časa vojne. Kot poroča list «Vari Land» je Mednarodna banka za obnovo in razvoj zahtevala znižanje stanovanjskih gradenj in to kot pogoj za odobritev posojila, ki ga je zaprosila Norveška. Opozarjamo kmete, da kole, k: rabijo v vinogradu, je treba impregnirati (prepojiti) z raztopino modre galice. Impregnirani (prepojeni) koli bodo brez drugega izplačali čas in modro galico s tem, da bodo trajali veliko več časa. Modra galica obvaruje kole pred gnitjem in razpadanjem. * * * Po vrtovih začenjamo, čim nam to dovolijo vremenske prilike, sejati špinačo,, peteršilj, grah. Letos bo pomlad zahtevala mnogo dela od vrtnarja, ker bo le redko kakšen radič ali » špinača prestala zimo. Skoro I ves prazen vrt čaka na ugodne dni za sejanje in sajenje. Radi tega naj bo vrt čimprej prekopan in naj bo storjenega čim več pripravljalnega dela. Listnica agronoma V odgovor nekaterim kmetom, ki so nas vprašali za pojasnila glede prejšnjega članka o krompirju, mislimo, da jim bomo u-stregli z naslednjim: 1. V nekaterih predelih našega Ozemlja imajo navado saditi krompir še pred «Sv. Jožefom» v prvi polovici meseca marca. Tako zgodaj lahko sadimo krompir le v najugodnejša zemljišča, ki so obrnjena proti jugu in kjer ne obstoja nevarnost slane. Tudi za sajenje v prvi polovici marca je priporočljiva predkalitev krompirja. 2. Komaj poganja krompir Drve liste (če obstaja nevarnost slane), je priporočljivo pokriti liste z zemljo. Pokrili jih bomo le malo, tako da jih bomo obvarovali pred slano, ne da bi jim onemogočili razvoj. 3. Priporočljivo je poškropiti krompir z modro galico, preden ga ople jemo m obsujemo. Modra galica bo obvarovala pokrita stebelca pred okuženjem. 1952. je bilo mesečno povprečno približno za 40 milijonov lir protestov. Iz primerjave si je lahko ustvariti sliko o dejanski resnosti gornjega pojava. Zanimivo je dejstvo, da se je kljub obstoječi krizi tudi v decembru zvišalo število novih tvrdk. Pri Trgovski zbornici le bilo vpisanih kar 36 več, kot v novembru. Omeniti je treba tudi odločno akcijo, ki so Jo začeli mali trgovci v obrambo svoje kategorije. Prodajalci rib, branjevci in drugi krošnjarji so se zgrnili na u-lice, da vsilijo oblastem pozornost na njihove pereče probleme. Prodajalci rtb so tako dosegli prvi uspeh. Dosegli so, da bodo oblasti v roku do 30. aprila zopet preučile vprašanje povišanja davka za zasedbo javnih prostorov. Do takrat bodo plačevali davek na podlagi tarife iz leta 1953. Poleg delavcev velike industrije se konkretno borijo za o-brambo svojih koristi torej tudi mali trgovci. Njihove koristi so sicer slične koristim delavcev. Ta borba je nedvomno pozitivna stvar. FERDI ZIDAK Centrala za pasterizacijo ne sme diktirati cen mleka Pozitivna in negativna stran novega podjetja na Montebellu O novi centrali za pasterizacijo mleka, ki je bila otvo-rjena v ponedeljek na Montebellu, se je že mnogo pisalo in govorilo, še pretino je prišlo do uradne otvoritve. O zadevi se je razpravljalo še pred pallet! tudi v občinskem svetu. Takrat je namreč vzbudila vest da je občina prodala grofu Marzotto, današnjemu lastniku I omenjene centrale zemljišče na Montebellu. precej hrupa v določenih tržaških trgovskih krogih. Grof Marzotto ni bil namreč edini in prvi, ki je sprožil zami-el za gradnjo take centrale. Prva je bila v resnici skupina tržaških podjetnikov, ki je že vložila prošnjo za odstopitev občinskega zemljišča. Toda iz neznapih raz logov je hotela dati občinska uprava na vsak način prednost tujcu — milijarderju, ki je prišel po zaslugi Bartolija in o-žjega odbora do zemljišča po naravnost smešno nizki ceni. Po drugi strani pa je že takrat zavladala med našimi živinorejci in mlekaricami razumljiva zaskrbljenost. Slednji so namreč že takrat slutili v pobudi grofa Marzotto dejanski poskus monopolizacije dobave mleka za mesto in o-kolico. Tako je prišlo do otvoritve centrale za pasterizacijo. Značilno je, da so prav v teh dneh lastniki mlekarn sklenili, da povišajo cene mleku od 2 do 3 lire za liter, ker jim je baje družba SALPAT upraviteljica nove centrale znižala njihov dobiček. Predsednik navedene Proračun nabrežinske občine Na zadnjih dveh sejah občinskega sveta v Nabrežini so svetovalci razpravljali o občinskem proračunu za tekoče leto. Osnutek proračuna, ki ga je ožji odbor predlagal v odobritev občinskemu svetu, je bil z nekaterimi popravki soglasno sprejet. Ako primerjamo letošnji proračun s proračunom lanskega leta, ugotovimo le malo razliko v splošnih občinskih dohodkih, medtem ko je precejšnja razlika v izdatkih. V preteklem letu je bilo predvidenih skupno 32.466.092 lir dohodkov in 50.51S.529 lir izdatkov, kar predstavlja 17.050.437 lir primanjkljaja. Letošnji občinski proračun pa predvideva 34.665.824 lir skupnih dohodkov (t. j. 2.199.732 lir več, kot lansko leto) in 72.423.303 lir skupnih izdatkov. Torej bo letošnji primanjkljaji znašal 37.757.479 lir, kar pomeni nad 20 milijonov lir več primanjkljaja, kot v letu 1953. V nave- denih podatkih, ki se oslanjajo na osnutek proračuna, mso vključeni nekateri popravki, ki jih je vnesel občinski svet, kar pa le v neznatni meri spreminja celokupni proračun. Dohodke lahko razčlenimo na tri glavne dele. in sicer: dohodki iz občinskih posesti bodo znašali 2.878.108 lir; razni občinski davki in pristojbine bodo prispevali v občinsko blagajno 29.180.706 lir; vsi ostali razni dohodki bodo znašali nadaljnjih 2. 607. 010 lir. Predvideni izdatki, razdeljeni na glavne skupne postavke, so sledeči: izdatki za vzdrževanje občinske posesti znašajo 2.725.120 lir; za zdravstvo in higijeno 11.028.800 lir; za javno varnost 42.000 lir; za javna dela 5.977.964 lir; za prosveto 22.893.004 lir; za kmetijstvo 120.000 lir; za razne podpore in dobrodelnost 7.062.288 lir; za cerkvene namene 280.216 lir; za osta'e razne izdatke skupaj 22.193.81 1 lir ter za rezervni fond 100.000 lir. K temu je treba pripomniti, da znašajo redni izdatki skupaj 58.924.943 lir. izredni pa 13.498.360 lir. Obenem je treba podčrtati, da so znatno narasli izdatki, sorazmerno z lanskim letom, posebno pri postavkah za prosveto (nad 8 milijonov lir več), za zdravstvo in higijeno (5 milijonov več, kot lansko leto) ter za podpore in dobrodelnost. Tako velik povišek omenjenih izdatkov je treba v prvi vrsti pripisati dejstvu, da je občina zgradila v zadnjem času dve novi šoli (v Nabrežini in Sempolaju), katerih vzdrževanje v precejšnji meri vpliva na povišek občinskih izdatkov. Na vsak način moramo sklepati, da tako velik narastek in višina primanjkljaja ne predstavljata nič kaj prijeten pojav za nabrežinsko občino. Prav gotovo so navedeni občinski izdatki upravičeni in potrebni. Mnenja pa smo, da občinska uprava ni naredila vsega, kar je bilo v njeni moči, da bi bil primanjkljaj manjši, oziroma, da bi zvišala dohodke in se vsaj nekoliko več približala u-ravnovešenju svojega proračuna. V tem oziru ne mislimo, da bi morala povišati razne davke in pristojbine na škodo širokih plasti delovnega ljudstva, ki je že itak preveč obremenjeno. Mislimo pa, da bi morala občinska uprava skušati poiskati druge vire dohodkov, kot na primer ustanovitev občinskega kopališča s svojim hotelom in občinsko menzo v Sesljanu. Smatramo, da bi ta iniciativa, ako bi se uresničila, doprinesla v občinsko blagajno precej milijonov čistih letnih dohodkov. Pričakujemo, da bo ZVU u-poštevala velike potrebe nabrežinske občine in da bo v celoti odobrila predloženi proračun ter nakazala potrebne kredite za kritje predvidenega primanjkljaja. družbe pa je eden izmed sinov grofa Marzotto. To so torej prve negativne posledice nove centrale. Sicer je treba priznati, da je slednja, kar se tiče jamstva higijene povsem na mestu. Iz tega vidika je centrala koristna. Toda potrošnikov, to je tistih na katere dejansko bremeni vsak povišek, vse to ne more zadovoljiti, ker ne gre v danem primeru samo za problem higijene, marveč tudi za finančno plat, ki je še posebno občutena. Ne smemo pozabiti, da ima grof Marzotto v Italiji obširna veleposestva in veliko glav živine. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo skušal v bodoče uveljaviti na tržaškem tržišču predvsem svoj proizvod, kar bo nedvomno na škodo našim živinorejcem in mlekaricam. Od strani župana in občinskega odbora kakor tudi družbe upraviteljice so bila sicer dana zagotovila, da ne gre za nikako monopolizacijo. Vsa gornja zagotovila pa ne zaležejo dosti. Proizvajalci mleka z Goriške in iz Furlanije so kontrolirani od podjetij, ki u-važajo mleko. Navedena podjetja pa so združena v dokaj čudnem koordinacijskem odboru proizvajalcev in prodajalcev mleka. V tem odboru pa zavzema zelo vplivno mesto — glej naključje! — sam generalni ravnatelj živilske industrije grofa Marzotto. Tržaška občinska uprava, ki je na vse pretege ščitila interese grofa Marzotto, pa ne more in ne sme prezreti interesov skupnosti, ki jo danes predstavljajo tržaški potrošniki, živinorejci in mlekarice. Dolžnost občinskih upraviteljev in odgovornih oblasti je, da se že v kali zatre vsak poskus monopolizacije od strani centrale grofa Marzotto. Isto tako je treba preprečiti, da bi slednja diktirala tržno ceno mleka ter višala ceno za pasterizacijo, oziroma nižala dobiček pro dajalcev na drobno. mm. NEHVALEŽNA NALOGA — Titovce je še posebno zbodlo, ker so naši listi s konkretnimi dejstvi z enim samim udarcem zrušili vse titovske slavospeve in poveličevanja Ivana Regenta ob njegovi sedemdesetletnici. Ne-jivaležno nalogo obrambe so zato poverili «Primorskemu dnevniku», ki se je pa, revček zelo, zelo slabo izmazal. S takimi «advokati» bo stari Regent najbrže kaj malo zadovoljen. Dejstva so pač dejstva in teti ni mogoče izbrisati, tem manj s starimi in oguljenimi slagerji c Pajettah, Pastorjih in «pro-danjanju Trsta Italiji». Skoda ‘svinca in denarja! Smo pa vseeno mislili, da bodo Regentu, kot svojemu «učitelju» izbrali boljše advokate, kot so sto-ličkarji v uredništvu «Primorskega». NEKAM POZNO SO PRIŠLI — «Primorski dnevnik» od nedelje se je na dolgo in široko razpisal, kako bo naš tov. Paolo Sema... zamenjal Vidalija. V nad pol stolpca dolgem čenčanju je privlekel na dan vsakovrstne domneve in predvidevanja, ki so seveda samo plod skisanih možganov in kronično bolne fantazije. Kar se tiče «senzacij» so titovci res veliki, revčki in vsega pomilovanja vredni, ker So tudi tokrat pri-capljali za repom... «Ultime Notizie». Klerikalno večerno glasilo je te bedastoče objavilo že... oktobra meseca. Morda pa se je urednikom «Primorskega» pripetila «profesionelna nezgoda». Vzeli so namreč v roke «Ultime», opazili članek in ga z velikim zadoščenjem takoj prikrojili za svoj list. Pa so v naglici za hlastanjem po «senzacijah» najbrže pozabili pogledati na datum «Ultime Notizie». Srebrna poroka V sredo sta tovariša Karla in Karlo Grgič iz Podlonjerja-Nova cesta v krogu družine in obdana od simpatij vsega ljudstva obhajala 25. obletnico poroke. Tov. Karlo je poznan kot vesten delavec v pivovarni Dreher, kjer je že pred časom obhajal srebrni delovni jubilej. Oba zakonca sta med vsem ; vaščani zelo priljubljena kot zavedna Slovenca in dosledna demokrata. V tem duhu sta vzgojila tudi svoje štiri otroke, ki so vsi člani ZKM, ona sama pa sta člana. KP STO i,n prosvetnega društva; tov. Karla je tudi aktivna članica ZDZ ter vneta raznašalka Dela. Ob priliki njune srebrne poroke jima čestitajo KP, ZDZ, ZKM in prosvetno društvo ter vse demokratično prebivalstvo, želeč jima še mnogo let srečnega življenja in uresničenja ciljev, za katere se tako vneto borita. g22222Š2S2S222S2S2S2SŽS22SS2222SS^222 DELO RAVNATELJSTVO ODLOČA BREZ POSVETOVANJA Z DELAVCI Odločen nastop delavcev ORDA v obrambo svojega ogroženega dela Consko predsedstvo prepovedalo sindikalno zborovanje - V CRDA skušajo zopet uvajati stare metode - Nad tisoč delavcev protestira pred glavnim sedežem - Upravičeno ogorčenje Consko predsedstvo je prej- brez vsakega posvetovanja s šnjo soboto brez vsakega razloga odbilo dovoljenje za sindikalno zborovanje, ki sta ga organizirali obe sindikalni organizaciji za torek. Vest o pre- tovarniškim odborom, kot predvideva sindikalni sporazum. Jasno je, da je tak postopek. ki je sličen starim fašističnim metodam zopet ogor- povedi zborovanja, ki se je j čil vse delavce. Sklenili so, da nnnln v-mči vi 1 x r 1 ori icwdol n i _ ' v» v 1 /~l o i ir cvndn lz-lšiiVx 7or\Avl Čestitkam in željami se pridružuje uredništvo Dela. naglo razširila v ladjedelnicah, je zelo ogorčila vse del a v ce brez razlike na sindikalno pripadnost ali politično mišljenje. Sindikata sta nato sklenila. da se bo zborovanje vseeno vršilo in sicer na vrtu Delavske zbornice. Zaradi slabega vremena pa so morali zborovanje v zadnjem trenutku odpovedati. Prepoved conskega predsedstva, ki prihaja par dni zatem, ko je gen. Wmterton končno ukinil svoj «verboten», nam daje še popolnejšo sliko naravnost kolonialnih pogojev, v katerih živi naše Ozemlje že deveto leto. Oblastniki na conskem predsedstvu so se hoteli tokrat izkazati, kot vredni zagovorniki zapadne «demokracije». Celo v Italiji, kjer gre režim po istem kopitu, so se tržiški delavci lahko zbrali na javnem zborovanju in se pomenili o svojih življenjskih problemih. V Trstu pa nam kratijo še zadnje ostanke demo kratičnih svoboščin in s tem globoko žalijo čut človeškega dostojanstva našega ljudstva. Za conskim predsedstvom pa se je hotelo izkati s svojimi metodami tudi ravnateljstvo CRDA. V zadnjem trenutku so bili delavci ladjedelnice Sv. Marka v torek obveščeni, da bodo ladjedelnice zaradi slabega vremena naslednji dan zaprte. Izgubljeni delovni dan pa gre na račun dopusta ali pa ga bodo morali nadomestiti z nadurami. Ravnateljstvo je u-krenilo to povsem samovoljno, EDINI IZHOD ZA JUGOSLAVIJO (Nadaljevanje s 1. strani) teku poslednjih petih let je Jugoslavija potrosila za tekmo v oboroževanju preko 3 milijarde dolarjev, t. j. šestkrat več kot miloščino v dolarjih. zanjo prejetih. Vojaški izdatki, neizmerno napihnjeni, vodijo h krahu mirnodobske industrije in kmetijstva. Ze več let kmetijstvo ne more najti izhoda iz mučnega kritičnega stanja. Proizvodnja predmetov široke potrošnje se stalno omejuje. Tako je bil n. pr. 1952 potencial tekstilne industrije izkoriščan le 69%; potencial usnjarske in kožne industrije 60%, lene industrije 44%. Slika 1953 ni nič boljša. V usnjarski in kožni industriji je zmanjšanje proizvodnje doseglo 16%. v tekstilni 26%, lesni! 27%. Niso voditelji Jugoslavije, marveč so delovni ljudje, katerih življenje postaja neznosno, tisti, ki plačajo «pomoč» v dolarjih. Cene živil in industrijskih predmetov naraščajo, davki so povečani, stanarine, zdravniške, prevozne in tarife občinskih uslug so bile v teku poslednjih let večkrat povišane. «NIN», beograjski list je pred kratkim priznal, da ogromna večina delavcev ne more ugoditi svojih najosnovnejših potreb. ker jim primanjkuje od 8.000 do 10.000 din na mesec. Poleg poslabšanja njihovega gospodarskega suženjstva, so jugoslovanski delovni ljudje vedno bolj žrtve politične samovolje. Samovoljnost vlada v deželi in D j il as —- celo on — je moral prav posebno to priznati v svojih člankih. Domoljubi so tarča krutega preganjanja in nasilstev. Koncentracijska taborišča Golega otoka. Sv. Grgarja. Stare Gradiške so postala kraji za uničenje naj' boljših sinov in hčera Jugoslavije. Po podatkih, iznesenih na zasedanju skupščine od septembra 1953, število oseb. are tiranih iz političnih vzrokov po 1948. t. j. po objavi resolucije Informacijskega urada komunističnih in delavskih partij «O stanju v KPJ» presega 111 tisoč ljudi. Z Djilasovo «zadevo» povezani dogodki dokazu jejo, da so notranja in zunanja politika beograjske vlade, njena uvrstitev v kapitalistični Zahod in njeni poskusi za rešitev iz gospodaske katastrofe na podlagi posojil in zasužnje-valnih investicij privedli v zastoj. In drugače ne more niti biti. Poslednji dogodki v Beogradu so dvignili zaveso; pokazali so, kaj se dogaja v takozvani «Zvezi komunistov Jugoslavije» in v vrstah vodilne klike. To stanje se lahko označi kot vedno globlji razkroj. V resnici so bila v teh poslednjih letih vrata te «zveze» na široko odprta elementom, ki ne živijo od lastnega dela: kulakom, mestni buržoaziji, ustašem in četnikom, ki so se za časa nemške Okupacije borili proti ljudstvu. V kratkem razdobju se je število članov te kategorije povečalo za 2,5 krat. Številni terenski člani «zveze», ki so ostali, kot pravi Dji-las, zvesti «starim idejam», izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi stanja v «zvezi». Danes, potem ko so začeli diskusijo o Djilasovi «zadevi» v krajevnih organizacijah, skušajo voditelji «zveze» preusmeriti to nezadovoljstvo in si pridobiti zaupanje. Na predvečer parlamentarnih volitev, ki so se vršile novembra 1953, je bila v «Zvezi komunistov» izvršena čistka. Na splošno tisti, ki so bili izključeni .v tej čistki, so bili delavci. Samo v okrajih Zeni-Foča, Tuzla in Zagreb je pridejo v sredo, kljub zapori vseeno na delo, kar so tudi storili. Člani tovarniškega odbora so šli do vodstva ladjedelnic, kjer so obrazložili pravilno stališče delavcev. Slednji imajo namreč že preveč izkušenj v tem pogledu. Ravnateljstvo je tudi v preteklosti kaj rado izrabilo vsako priliko in tudi samo zaradi dežja ali nevelike burje zapiralo tovarne in spravljajo delavce ob zaslužek. Kar se tiče srede, pa je bil razlog za zaporo dokaj piškav, ker se je vreme znatno izboljšalo. Ker jih negativni odgovor vodstva ni mogel zadovoljiti, so se podali na glavni sedež. Toda tudi tam so naleteli na gluha ušesa. O tem je bilo takoj obveščeno vse delavstvo v ladjedelnicah. Sklenili so, da gredo po končanem delovnem urniku skupno protestirati na glavni sedež. In res se je v povorko uvrstilo nad tisoč delavcev, ki so korakali po mestnih ulicah in se ustavili pred sedežem CRDA na korzu Cavour. Ravnateljstvo pa je že prej poklicalo policijo, ki je močno zastražila poslopje. E-notna delegacija delavcev se je še enkrat zglasila pri ravnateljstvu. Toda prejeli so isti odgovor, ki je zvenel dejansko kot posmeh delavskih pravic in popolno preziranje njihovih stanovskih organizacij. Cim so delavci na ulici zvedeli za negativni odgovor, so dali duška svojemu docela u-pravičenemu ogorčenju. Slišati je bilo vzklike na račun ravnateljstva, ki si jih gotovo ni moglo šteti v čast in ponos. Mera potrpljenja je bila pač polna, kar je povsem razumljivo, posebno če upoštevamo lavci, ki še delajo v proizvodnji, prejšnji teden ukinili nadurno delo in to v znak solidarnosti s prizadetimi tovariši, ki jih je ravnateljstvo razmestilo v zloglasne «barake». Akcija za Ljudski dom Kljub težkemu položaju, v katerem se nahajajo tržaški delovni ljudje, ki so težko prizadeti od gospodarske krize, se z nezmanjšano silo nadaljuje s strani tovarišev in prijateljev akcija za nabiranje prispevkov v korist Ljudskega doma iz ul. Madonnine. V času, ko so se na kraju, kjer bo stal Ljudski dom, začela prva dela, se nadaljuje nabiralna akcija, ki zajema vedno večje število ljudi. Tudi ta teden so kot vsakokrat na dnevnem redu delavci delavnice ÀCEGATA v Bro-lettu. Odboru za gradnjo Ljudskega doma so poslali novo pismo, v katerem sporočajo, da so stoodstotno presegli prvotni načrt za nabiranje prispevkov. Zadali so si namreč nalogo, da bodo nabrali 100.000 lir med vsemi delavci v Brolettu, ta teden pa so sporočili ,da so se ti delavci obvezali za 200.000 lir in da so od teh že prispevali 48.190. Prosvetno društvo «Matjašič» iz Barkovelj se je obvezalo, da bo prispevalo 50.000 lir, od katerih je že položilo 25.000. Proseški in kontovelski tovariši pa so se obvezali, da bodo nabrali 40.000 lir. Nadaljnji prispevki: C. Tonti 5.000, R. Passante 5.000. J. Košuta 3.000, Z. Košuta 2.500. J. Gerbec 3.000, A. Blažina 4 tisoč, A. Rogtelja 5.000, open- ski orkester 1.669, prubiv« Fončane 5.000, magdalenska sekcija v spomin očetu tov. Noria 1.000, Poceeccai 2.800, Zvonko ob rojstvu hčerke tisoč lir. Širjenje „Unità‘ Ob priliki pruslavnega ledna 30. obletnice ustanovitve «Unità» bo v nedeljo 14. t. m. v našem mestu velika akcija po-u ičnega raznašanja navedenega lista. Centri za širjenje tiska naj že sedaj naročijo potrebno število izvodov ter naj javijo svoje cilje, ki so si jih postavili za to akcijo. Seja v Dolini V torek 9. t. m. ob 18.30 bo na županstvu v Dolini redna seja občinskega sveta. Glavna točka dnevnega reda je razprava o občinskem proračunu za tekoče leto. Seja je javna. NA TRŽAŠKI M E STN I SEJI Šovinističen izpad proti slovenski šoli Za teden --- dni — Na petkovi občinski seji je vodja naše skupine tov. Posassi ob otvoritvi proslavil s priložnostnim nagovorom spomin starega tržaškega antifašističnega borca Zaffirina Piso-nija, ki je umrl pred devetimi leti v Dachavu. V zaključku je poudaril, da bi bilo treba dostojno počastiti spomin vseh padlih v osvobodilni borbi s postavitvijo spomenikov, spo minskih plošč in preimenovanjem mestnih ulic in trgov z njihovimi imeni. Občinski svetovalci so stoje sledili ganljivemu spominskemu nagovoru, ki se mu je nato pridružil tudi župan s priložnostnimi besedami. Na Pogassijevo opozorilo glede preimenovanja ulic in trgov je pripomnil, da bo komisija za toponomastiko v kratkem predložila poseben načrt z imeni padlih junakov, ki bi prišla v poštev. Svetovalec tov. Teiner je še enkrat sprožil vprašanje krize v CRDA ter predlagal, naj se občina takoj zavzame in brez odlašanja intervenira pri merodajnih oblasteh. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh skupin in župana naj bi šla takoj v Genovo TRAGIČNI DNEVI ZA MESTO IN PODEŽELJE Ciklonska kurja 170 km na uro mraz 7 do 12 stopinj pod ničlo Štiri smrtne žrtve - Burja zrušila 2 velika žerjava na gradbiliščih v ul. Conti in ul. Rossetti - V torek nad 160 ranjenih - Škoda v pristanišču - Porušen dimnik tovarne Dreher Pràv gotovo je. da letošnje zime ne bomo tako kmalu pozabili. Ko je v ponedeljek in torek pritisnil tretji val mraza in ledene burje, se je najbrže vsakdo spomnil na hude zimske dneve v februarju 1929. Toda tokrat je bilo še hujše, ne sicer zaradi mraza, marveč burje, ki je v noči med po- nedeljkom in torkom divjala z v kakšnih finančnih razmerah neverjetno in do sedaj nepo- se nahajajo delavci CRDA in gotovo ne po last ni krivdi. Razumljivo je torej tudi, da ni dosti zalegla niti pomirjevalna beseda, še manj pa nastop policije. Razbitih je bilo več šip in nekaj ograje, brez vsake poškodbe osebam. Naj omenimo še, da so de- znano brzino 170 km na uro. Ta noč bo ostala marsikateremu Tržačanu še dolgo let v spominu, posebno tistim družinam, ki stanujejo v starih in od bombardiranja poškodovanih hišah, v barakah ter v mestnih predelih, ki so najbolj izpostavljeni burji. S posameznimi sunki 170 km na uro je postavila letos burja res pravi rekord, ki ga našemu mestu bilo izključenih 5128 oseb, od katerih je 80% delavcev. V rudniku Bukina od izključenih je bilo 40% delavcev. Jugoslovanski voditelji najrajši zamolčujejo vse to. Oni ne govorijo o objektivnih in logičnih vzrokih, ki so privedli deželo v globoko notranjo krizo. Oni ne črhnejo niti be sedice o poteh, po katerih je treba voditi Jugoslavijo za njeno rešitev iz krize. Kako se morejo torej narodi Jugoslavije rešiti iz položaja, ki je nastal? Vprašanje se ta' ko postavlja: Ali bo Jugoslavija ostala pod jarmom tujih monopolistov, kar pomeni izgubiti nacionalno neodvisnost, še večje trpljenje za delovne množice, vedno izrazitejši pa dec gospodarskega in kultur nega življenja, ali pa bo našla drugo pot, pot, ki ustreza njenim nacionalnim interesom in težnjam vseh njenih naro do v? Ta pot je edino pravilna pot nacionalne suverenosti in neodvisnosti Jugoslavije, nezdružljiva s klonitvijo pred diktatom zahodnih imperiali stov, z napadalno politiko proti sosednim deželam. To je pot odpovedi sedanjih vojaških spon in vrnitve k politiki miru in sodelovanja z vsemi demokratičnimi deželami na podlagi enakopravnosti v pravicah. To je pot obnovitve tradicionalnih vezi z bratskimi narodi dežel ljudske demokracije. z velikim ruskim narodom, ki je pomagal balkan skim narodom, da so se osvobodili izpod polstoletnega turškega jarma, ki je pomagal, da so si Južni Slovani priborili svojo nacionalno neodvisnost. Narodi Jugoslavije ne morejo pozabiti in ne bodo nikoli pozabili zgodovinskega dejstva, da sta jim sovjetsko ljudstvo in Sovjetske armada pomagala osvoboditi se izpod nemško-fa-šističnega suženjstva. Po obnovitvi bratskih odnosov z narodi tabora miru in demokracije se bo Jugoslavija napotila po širni poti nacionalne obnove, gospodarskega razvoja in kulturnega proevita. Ni nobenega dvoma, da bodo ljudske množice Jugoslavije z vedno večjo silo in odločnostjo. intervenirale v smeri tega edino pravilnega izhoda iz položaja, ki je nastal. «Za trajen mir, za ljudsko demokracijo» Debel led je popolnoma spremenil sliko našega nabrežja, ki nima kaj zavidati kateri koli polarni pokrajini torek ponoči je burja zrušila na gradbišču nebotičnika v ul. Conti 80 m visok žerjav gotovo nihče ne zavida. Tako silovite burje, ki je bila dejansko pravi cicklon, Trst še ne pomni. Februarja 1929 je divjala z brzino največ 145 km na uro. 10. januarja 1896 je tržaška meteorološka postaja zaznamovala sunke z brzino 168 km na uro. V torek se je temperatura sukala okrog 7 stopinj pod ničlo, torej precej manj, kot februarja 1929, ko je termometer beležil 14 stopinj pod ničlo. Posebno v noči med ponedeljkom in torkom, ki je bila res, kritična, je napravila burja v mestu in na podeželju velikansko škodo. Močni sunki so deloma ali popolnoma odkrili preko 20 hiš, porušenih je bilo več zidov, močno poškodovano žično omrežje tramvaja in filobusov, razbitih je bilo povprečno 80 odst. žarnic javn erazsvetljave. Burja je izruvala celo nekaj debelejših dreves, kot n. pr. v ul. Cesare Battisti, ul. Rossetti in drugje. V ul. Conti in ul. Rossetti pa je podrla celo dva velika žerjava, ki so ju uporabljali na gradbiščih. Zrušila je tudi visok dimnik tovarne Dreher ter v pristanišču prizadejala precejšnjo škodo nad 30 ribiškim čoinom in celo nekaterim ladjam. Sunki burje so nadalje skoro popolnoma odkrili tribuno A dirkališča na Monte-bel lu in močno poškodovali nekatere paviljone, kjer ima svoje prostore tržaški velese- jem. V torek je bilo v mestu vse življenje skoro popolnoma paralizirano. Večji del trgovin in javnih lokalov je bil zaprt. Po ulicah si srečaval le redke pešce, ki so se z veliko težavo borili s silovitimi sunki ledene burje. Počivalo je tudi skoro vse delo, posebno v pristanišču, ladjedelnicah in drugje. Ulice pa so bile na gosto posejane z razbitimi strešniki, o-pekami, ometom itd; Tramvaj je vozil še precej redno, večje potežkoče so nastale pri nekaterih progah filobusov. O-gromnega dela so imeli oba kritična dneva predvsem gasilci, bolničarji RK, mestni stražniki ter nameščenci ACE-GATa. Računa se, da je bilo v tragičnih dneh ranjenih preko 150 oseb, od teh je bilo kakih 50 prepeljanih v bolnico. Iz hiš, ki jih je burja poškodovala, se je moralo izseliti približno 100 družin, to je skupno kakih 370 oseb, ki jih je občina začasno razmestila po raznih šolah. Seveda nista burja in mraz prizanesla niti podeželju, kjer je burja odkrivala strehe hiš, senikov, hlevov in skednjev ter povzročila veliko škodo trtam in sadnim drevesom. Tudi še preostali oljčni nasadi bodo zaradi mraza in burje precej prizadeti. Škodo so utrpele tudi nekatere miljske la djedelnice. Na sedežu « Cassa di Risparmio» v Miljah se je zaradi močnih sunkov burje zrušil omet s stropa. Uradniki so utegnili še pravočasno zbežati na varno. Razen tega pa mora kronika na žalost beležiti še štiri smrt- ne primere. Žrtev mraza je postala 76-letna Zofija Peterlič, ki je stanovala v podnajemu v mali sobici v Andrena Marinella in se preživljala z beračenjem. V torek zjutraj je soseda našla Peterličevo že mrtvo. Zdravnik je ugotovil, da je zmrznila in izdihnila okrog 3. ure ponoči. Poziv prosvetnim društvom! Prešernov dan, 8. februarja, bodi vsem našim prosvetnim društvom slovenski kulturni praznik. Naj ne bo prosvetnega društva, ki ne bi proslavilo te važne obletnice smrti največjega Slovenca, ki nam je že pred več kot 100 leti v svojem političnem testamentu pokazal pot k slovanski skupnosti. Vsako prosvetno društvo lahko zmore vsaj skromno Prešernovo proslavo, čeprav tudi v mali družtveni sobici. Večja društva bodo seveda pripravila te proslave v večjih dvoranah, ki so jim na razpolago! Proslave se lahko vršijo še ves mesec februar, v izjemnih slučajih lahko še kasneje. Javite pravočasno nameravane pro slave rta SHPZ, da vam priskoči na pomoč bodisi z nasvetom, bodisi s predavatelji ali drugače! Tam dobite tudi Prešernovo sliko. Obenem poziva SHPZ vsa včlanjena društva, naj do Pre- šernovega dne zaključijo včlanjevanje. Na teh proslavah je prilika, da se vsemu članstvu izročijo nove izkaznice ter pridobijo novi člani. Društvo, ki ni še dvignilo novih izkaznic, naj to nemudoma stori na sedežu SHPZ - trg Ponterosso 6, II, tel. 36-040! SHPZ opozarja tudi društva in njih člane, naj ne pozabijo ne prispevke za gradnjo novega tržaškega Ljudskega doma, kjer bodo imele sedeže vse demokratične osrednje organizacije. Vsi zavedni demokrati, Slovenci in Italijani, prispevajmo po svojih močeh za svoj ljudski dom v Trstu! Slavnostna Prešernova proslava v Avditoriju. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza priredi drugo nedeljo, 14. t. m. slavnostno Prešernovo proslavo v Avditoriju ZVIJ v Trstu, ul. Cornelia Romana. Sodelovali bodo poleg recitatorjev in predavatelja, pevska zbora Sv. Ivan-Podlonjer in Skedenj in godba iz Ricmanj, ki pripravljajo nadvse zanimiv spored, na kar opozarjamo člane in prijatelje, naj si na sedežih prosvetnih društv, pri vratarju Doma pristaniških delavcev in na sedežu SHPZ, Ponterosso 6/II čimprej nabavijo vabila, ki veljajo kot vstopnice. Vsako vabilo daje pravico do sedeža. Natančen spored bomo javili prihodnjič. Vabimo meščane in okoličane, naj se polnoštevilno udeleže te slavnostne proslave. Začetek ob 16. uri. Prostori so ogrevani. Obenem sporočamo, da sta zaradi osrednje slavnostne proslave v Trstu za ta dan javljeni Prešernovi proslavi v Bar-kovljah in na Proseku-Konto-velu preloženi na nedeljo kasneje, to je 21. t. m. Predavanje o Kulturi v SZ v Križu no imelo PiD* «Vesna» drugo sredo 17. t. m. na svojem sedežu v Partizanski zvezi, na kar opozarjamo že danes. Na tragičen način je prišla ob življenje komaj 18-letna Graziella Gellini iz ul. Zonta 4. V torek zjutraj je odšla iz urada nekoliko prej, da spremi mater, ki se je namenila v trgovino. Cim sta prišli na konec ul. Valdirivo je močan sunek burje vrgel Graziello ob zid hiše, kamor je zadela z vso silo z glavo, padla je na tla in pri tem zopet udarila z glavo ob rob pločnika. Prenesli so jo takoj v bližnjo trgovino, od koder so poklicali RK. Prepeljana je bila v bolnico s težkimi notranjimi poškodbami in počeno lobanjo. Kljub vsem prizadevanjem zdravnikov pa je nesrečno dekle naslednje jutro izdihnilo. V bolnici so nadalje podlegli poškodbam 57-letni železničar Giovanni Vascotto iz ul. Ne-grelli 18, ki ga je v torek vrgla burja na tla na trgu Rosmini. V bolnici je umri tudi agent civilne policije Pio Di Paolo z Roccia 1007. V torek zjutraj ga je močan sunek burje podri na tla v ui. Carducci, ko je bil namenjem v službo. To bi bil v glavnih obrisih potek dogodkov v kritičnih dneh. V sredo in četrtek se je vreme postopoma izboljšal temperatura pa je ostala vseeno še vedno pod ničlo. Upati je, da bo znani rek «v tretje rado teče» tokrat le držal. Po treh valih mraza in burje je pričakovati, da je najhujše za nami. nju biltena nagrajena s tem, da bodo slovenske žene poskrbele za čim boljše širjene te brošure. Iz tega naj zraste širši krog sodelovanja, da bo po stal bilten vedno popolnejši, zanimiv in lep. Slovenski bilten ZDZ bo izhajal enkrat v mesecu. Vsi krožki ženske organizacije naj se dobro pripravijo za uspešno širjenje. Slovenski ženi gre torej skrb in častna naloga, da ponese novo brošuro v vsako slovensko hišo in da pridobi na ta način čim večje število bralk. SOŽALJE — Ob bridki izgubi ljubljenega očeta, ki je težko prizadela našega tovariša Leopolda Spangerja iz Nabrežine mu izraza tamkajšnja sekcija KP j-skreno sožalje. Pridružuje se naše uredništvo. in Rim, kjer naj bi intervenirala pri merodajnih forumih. Zupan je odbil predlog ter dejal, da je treba počakati na izid sestanka Trgovske zbornice. Bartolijev odgovor seveda ni mogel zadovoljiti tov. Tei-nerja. Svetovalec dr. Agneletto je nato obsodil kampanjo, ki je bila sprožena proti dodelitvi nove stavbe za slovenske srednje šole. Protestiral je proti potvarjanju resnice ter se skliceval na šovinistični članek v «Giornale», ki je bil objavljen v cilju, da se seje razdor in sovraštvo med Slovenci in Italijani. Deistvo je, da je v 24 učilnicah nove šole v resnici 650 slovenskih učencev m ne 150, kakor skuša potvarjati klerikalni list. Docela upravičena intervencija dr. Agneiet ta pa je dobesedno spravila iz ravnovesja župana in odb. Sciolisa, ki sta dala še enkrat duška svojemu nebrzdanemu šovinizmu in sovraštvu do slovenske šole in naših narodnih pravic v splošnem. Trditve svetovalca dr. Agneletta je nato še podprl tov Vidali. Sledile so intervencije svetovalcev o raznih občinskih problemih. Tov. Gombač je predlagal, naj se popravila ceste Vrdela-Timinjam raztegnejo do skupine hiš št. 1613 in 1615. Opozoril je tudi na pomanjkljivo cestno razsvetljavo ter priporočal, naj se postavijo še tri javne svetilke. Predpostavljeni odbornik je zagotovil našemu svetovalcu, da se bo predlog upošteval, glede razsvetljave pa bodo dali odgovor na prihodnji seji. Naš svetovalec se je nadalje zavzel tudi glede načina izplačevanja tromesečnih nakazil občinski godbi «Giuseppe Verdi». Občinska uprava je začela namreč izplačevati nakazila ob zapadlosti vsakega tromesečja, kar pa je za godbo neugodno, ker rabi denar ob začetku in to za plačilo najemnine, luči itd. Tov. Gombač je obenem priporočal naj se preučijo možnosti, da bi dajala godba svoje koncerte tudi izven mesta. Odbornik Sciolis je sprejel predloge našega svetovalca, kot pravilne in utemeljene. Sobota, 6. - Doroteja Nedelja, 7. - Rihard Ponedeljek, 8. - Janez Torek, 9. - Apolonija Sreda,- 10. - Viljem (prvi k*—— jec) L Četrtek, 11. - Lurška Mati 1 qqj Petek, 12. - Evlalija ZGODOVINSKI DNEVI: 8. 1849 je umrl v Kranju naj’T čji slpvenski pesnik Prali Prešeren. — Slovenski k| turni praznik. 9, 1921 so fašistične škvadre padle ‘in zažgale uredništvi! tiskarno listov «Lavorato in «Delo». Nih 9. 1643 so fašisti umorili pri skaj gojni pesnika in borca lLr„, na Roba. Rodil se je v Tri e 17.8.1908. lem. 10. 1837 je umrl naj večji rupi p pesnik A. S. Puškin ko se je leta 1799. _ L*k * RADIO ODDAJ 0 Pr; 1 čečui <7 j2g'l< "rdsh -boj Dč s SOBOTA: 13: Šramel kvisipraS 16. Oddaja K i.nm- S« E TRST II. in pevski duet -najmlajše - 17.30 GlazunovLS#1 f'Onija št. 4 - 19. Pogovor z žšvar. - 20.05 Slovenski motivi - 21. Nia „ malo zares - 22), lo za šalo Schumanove skladbe. NEDELJA: 8.45 Kmetijska tiepc iaja - 12. Od melodije do mdrestv dije - 13. Glasba po željah - j,- -Malo za šalo - malo zares - J, ac Koncert pianista Gabrijela De' Cio' taka - 20.05 Vokalni, oktet iz. Lil, čt bljane - 20.30 Thomas: «Mignoli, 1. dejanje. val PONEDELJEK: 19. Mamica PedeL poveduje - 20.15 Slovenski m4l se Vi - 22. Književnost in umetni;-- 22.15 Thomas: «Mignon», 2. < j anje. ti bo TOREK: 13. Glasba po "željalAši v 18. Mdsorgski: 6 samospevov Tn sopran in orkester - is Slovit, MÉM — ° "0.30 PevFke ščina za Slovence - 20.30 Pevr1 tercet in harmonika - 21 Radaj k ski oder - Walter HasencleV|aše„, «Boljši Gospod» - 22.30 Thorrl, f' «Mignon». 3. dejanje. , v°l; SREDA: 18.40: Koncert barip na nista Marijana Kosa - 19 Zdp 0 vniški vedež - 20.05 Slovenj.,;,, pesmi - 21.15 Gershwin: Rapi JQe dfja V modrem - 22.15 Lato: Spl°$> t ska simfonija za violino tv» ČETRTEK: 13. Pevski 'duet v, harmonika - 19. Mamičina pravi ,Vitl ca - 21. Dramatizirana zgodbOTk 22. Glasbeno predavanje ’ kla PETEK: 13. Glasba po želi - 14. Slovenski samospevi - 20h ‘ J' Znani- violinisti - 21 K n j iž e v n™ Vi in umetnost - 21.15 Slovenski Jtejo, tivi - 22.15 Iz angleških koncflod«/, Jrtran . __ '^MlO nih dvoran. Rojenice Tovarišema Zorki in Alojzu Markoinč-Zoonku se je v soboto rodila ljubka hčerka. Tov. Zvonku. članu IK KP STO in zveste-mu sodelavcu naega lista ter njegovi ženki pošiljajo iskrene čestitke člani IK ter uredniški kolektiv «Dela». Prvorojenki pa naj gredo topla voščila nas vseh za vedro in srečno življenje v bodočnosti miru in blagostanja. V petek so prepeljali v bolni- leznic. Izredni prisojnosti duha se co 79-letnega Andreja Furlana iz ima zahvaliti, da je ostal pri ži- Slovenski bilten za žene Tajništvo Zveze demokratičnih žena pripravlja slovenski bilten za žene, ki bo izšel v kratkem. Ni dvoma, da bo ta pobuda naletela na splošno simpatijo, bodisi med članicami Z'DZ, kakor tudi drugimi ženami. Slovenski bilten ZDZ nosi na naslovni strani napis «Naš glas», ki je obrobljen z našimi narodnimi motivi tako, da je mala brošura še bolj prikupna. Brošura bo imela štiri strani s pestro vsebino. V prvi številki bodo uvodni članek tajništva ZDZ, vesti o delovanju organizacije, vesti o stanju v Jugoslaviji, ki bodo seznanile bralko z življenjem jugoslovanskih žena in otrok, nadalje vesti iz raznih delov sveta, o delovanju Mednarodne ženske zveze, članek o kulturi ter otroški kotiček. Zenska organizacija se sicer dobro zaveda, da s tem biltenom nikakor niso izpolnjene vrzeli, ki obstajajo, kar se tiče čtiva, na polju slovenskih žena. Na vsak način pa pričakuje, da bosta trud in požrtvovalnost sodelavk pri sestavlja- " poslen Sv. M.M'.Sip. 562. Na ortopedskem oddelku so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo. Zdraviti se bo moral približno 2 meseca. Furlan pa se je ponesrečil še pred dobrim mesecem, ko je cepil drva na dvorišču. Ves ta čas je pr e ležal doma v postelji. *** pre*vwinl t» AI* ZAHVALA «eioh d .°dg bila j 5V 1,1 Vsem sorodnikom in pdtK-a teljem, vsem darovalcem c