YU ISSN 0040-1978
2 ^ % fc; © i £
Nove participacije (stran 3)
Radijski valovi s kmetij (stran 3)
Copmice zagotovo so! (stran 5)
Maturanti iz leta 1949 (stran 7)
34. praznik KS Miklavž (stran 10)
leto xlii, št. 24	Ptuj, 29. junija 1989	cena 3000 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Od 1. julija
S čeladami!
Novi zakon o temeljih varnosti
cestnega prometa nalaga obvezno
uporabo zaščitnih čelad tudi za
voznike koles z motorji ali kot jih
popularno imenujemo čebelice«.
Od I. julija naprej pa bodo kršite-
lje te določbe začeli tudi kaznova-
ti. Mandatna kazen za neuporabo
zaščitne čelade je pičlih 20 tisoča-
kov ali dva stara milijona, kar je
razmeroma malo. Gotovo pa ni
treba posebej omenjati, kakšna
kazen lahko zadene voznika kole-
sa z motorjem, če brez zaščitne
čelade pade po cestišču ...
Zatorej od 1. julija naprej za-
ščitne čelade tudi na kolesu z mo-
torjem !
-OM
Jajlepša
Slovenka
Na Ptuju imamo očitno dober
okus in pravo merilo za lepoto,
saj smo najlepšo Slovenko izbra-
li prav mi pred nekaj meseci v
Super Liju. Pravzaprav si je Ma-
riborčanka Anka Kocmur, sedaj
miss Slovenije, takrat delila stop-
ničko najlepše s Ptujčanko Rebe-
ko Mahorič, ki je na izboru za
najlepšo Slovenko 23. junija v
Mariboru pred polno dvorano
na Taboru prav tako nastopila.
PREBERITE NA STRANI 12:
•	Kaj je izjavila najlepša Slo-
venka za ptujski Tednik
•	Najlepša Ptujčanka Rebeka
Mahorič tik pred nastopom
•	Koga vse smo srečali na spek-
taklu leta
•	Ali kroji življenje nežnega
spola lepota
Anka Kocmur, najlepša Slovenka.
Mini maturanti na pragu
velikega sveta
Nikoli več vrtec ... (Foto: D, Divjak)
Nasvidenje vrtec, živela šola, bi lahko rekli te-
mu živahnemu, breskrbnemu sprevodu mini matu-
rantov in enot ptujskega vrtca. Odrasli pa so ver-
jetno razmišljali in jim želeli, da bi se naše razme-
re v prihodnjih letih, ko bodo drsali šolske klopi.
vendarle spremenile — na boljše. Še posebej ta-
krat, ko bo ta generacija iskala zaposlitev. Tudi mi
se pridružujemo tem željam in želimo mini matu-
rantom, da bi rasli z mini problemi in težavami.
NaV
Zbori bodo zasedali 17. in 25. julija
Predsedstvo skupščine občine
Ptuj je v ponedeljek odločilo, da
bodo zbori občinske skupščine
zasedali 17. in 25. julija. 17. bo
zasedal družbenopolitični zbor,
zbora krajevnih skupnosti in
združenega dela pa 25.
Predsedstvo v ponedeljek ni
moglo razpravljati o vseh točkah
dnevnega reda julijskega zaseda-
nja, saj vsega materiala še niso
pripravili. V osrednjih točkah pa
naj bi govorili o bodočem razvo-
ju turizma v občini, o osnutku
sprememb in dopolnitev družbe-
nega plana občine Ptuj ter o kul-
turi.
V pripravah na julijsko zase-
danje bo predsedstvo veliko po-
zornost namenilo tudi sklepčno-
sti. Dopusti se bodo pričeli in hi-
tro se lahko zgodi, da bo kakšen
^bor nesklepčen. Še posebej to
velja za družbenopolitični zbor,
ki ima na dnevnem redu nado-
mestne volitve in mora imeti dve-
tre^insko večino.
Člani predsedstva so se sezna-
nili tudi s programom prireditev
ob prazniku občine Ptuj, ki bodo
julija, avgusta in septembra. Pri-
pravljajo jih v različnih organiza-
cijah. Posvečene so 47-letnici po-
slednjega boja slovenjegoriške
Lackove čete, 1920-letnici Ptuja,
750-letnici kletarstva in 750-le-
tnici minoritskega samostana.
Osrednja slovesnost bo v so-
boto, petega avgusta, ko bo tudi
slavnostno zasedanje zborov ob-
činske skupščine. Na njem bodo
podelili tudi letošnja občinska
priznanja.
Do prihodnje seje pa bodo
člani predsedstva razmislili o na-
daljnjem sodelovanju občine
Ptuj v skupnosti slovenskih in
podravskih občin. Izkušnje so
pokazale, da gre v obeh primerih
zgolj za formalno, ne pa vsebin-
sko povezavo. Občine lahko
tvorno sodelujejo tudi brez for-
malnih oblik.	]viQ
Prekomorci,
dobrodošli v Ptuju
v torek, 4. julija, na dan bor-
cev bo Ptuj gostil borce pete pre-
komorske brigade, ki bodo pro-
slavili tudi 45. obletnico ustano-
vitve brigade, opravili volilno
skupščino brigadne skupnosti in
se potem zbrali v Ulici V. preko-
morske brigade, kjer bodo na
stanovanjski zgradbi št. 42 odkri-
li spominsko ploščo padlim bor-
cem V. prekomorske brigade iz
občine Ptuj. Slavnostni govornik
bo Peter Bekeš, izvršni sekretar
P CK ZKS. V zbor borcev V. pre-
komorske se bodo vključili tudi
borci in aktivisti iz ptujske obči-
ne. Slovesnost bodo končali s to-
variškim srečanjem v gasilskem
domu v Ptuju.
Večina borcev V. prekomorske
brigade Ivana Turšiča-lztoka je
prišla v oktobru in novembru
1944 iz severne Afrike in Anglije
v južno Italijo, kjer je bila briga-
da opremljena in nato v treh
konvojih prepeljana čez Jadran
na že osvobojeno dalmatinsko
obalo. V začetku leta 1945 je bri-
gada že posegla v boje in nada-
ljevala zmagoslavni pohod skozi
Liko. Navdušenih in vojaško iz-
vežbanih borcev ni mogla zausta-
viti nobena sila. Prebili so se v
Belo Krajino, v Črnomlju jih je
pozdravil takratni komandant
slovenske vojske Dušan Kveder-
Tomaž, potem pa je bila brigada
ukinjena, njeni borci pa razpore-
jeni v brigade 15. in 18. divizije
NOV Slovenije, da so v njih na-
daljevlai boj za osvoboditev Lju-
bljane in drugih krajev naše do-
movine.
{-^-
Borcem NOV in aktivistom
OF čestitamo ob 4. juliju —
dnevu borcev!
Posebej čestitamo borcem pete
prekomorske brigade in jim
želimo prijetno počutje med
nami!
Z območja sedanje ptujske ob-
čine je bilo v V. prekomorski bri-
gadi 147 borcev, v bojih jih je
padlo 29, njim v spomin bo od-
krita plošča. Danes še živi v ptuj-
ski občini 76 borcev te brigade,
na območju občine Ormož pa 30.
Podatki zgovorno govore o veliki
zastopanosti borcev V. preko-
morske brigade z našega območ-
ja.	FF
UVODNIK
Utapljanje v mleku
Zaradi neenotnega jugoslovanskega tržišča se Slovenci že uta-
pljamo v mleku. Oh dosežkih stroke in uspešnem usmerjanju kmetij
v prirejo mleka smo prirejo dvigniU daleč nad našo porabo. Res je
sicer, da je poraba mleka pri nas v primerjavi z zahodno Evropo
kar prepolovljena in da ob podražitvah .sedanjega časa še močno '
pada. Imamo torej nekaj možnosti: dvigniti standard prebivalstva,
da .se ho bolj zdravo prehranjevalo tudi z več mleka in mlečnih iz-
delkov, mleko predelovati in izdelke kopičiti v skladiščih, ga izvaža-
ti pod razumno ceno ali pa zmanjšati prirejo in odkup.
Standarda čez noč ne bomo dvignili, prej nasprotno, skladišča
mlekarn so že sedaj precej polna, tudi izvažamo že mleko (seveda
po nizki ceni). Zmanjšanje prireje in odkupa pa bi pomenilo korak
nazaj in dokončen udarec slovenski živinoreji. Stroka še ni izumila
krave, ki hi dajala teleta in bi skrbela za obnovo črede, ob tem pa
nas ne bi obremenjevala še z mlekom. Ohranitev sedanjega nivoja
prireje mleka je torej sočasno ohranitev živinoreje.
V vrtinec kriznih časov so potegnjeni tudi živinorejci in pridelo-
valci mleka. Kljub nenehnemu višanju odkupnih cen in dogovorom
s slovensko vlado ni prave rešitve. Inflacija sproti izniči vsa prizade-
vanja, potrošnik je že precej obubožan in na drugi strani se mu pri-
družuje obubožani kmet. Kmetje trdijo, da se na njihov račun in na
račun potrošnika redi nekdo, ki spremlja mleko na poti do potrošni-
ka. Krava in kmet sta v prireji mleka le najpomembnejša in tako
upravičeno zahtevata v maloprodajni ceni namesto tretjinskega po-
lovični delež. Slovenska kmečka zveza že nekaj mesecev opozarja in
grozi z bojkotom oddaje mleka. Bojkot kot gesta medsebojne pove-
zanosti kmečkega stanu in opozorilo republiški in zvezni vladi naj
bi mlekarje »prikrajšal« za sinočnjo in davišnjo oddajo mleka. Za-
druge in mlekarne se v glavnem solidarizirajo s kmeti, vendar na
bojkot gledajo kot na izključno kmečko zadevo. Morda je enodne-
vni bojkot celo dobrodošel za njihova prepolna skladišča. Četudi bo
oziroma je bojkot uspel ali ne, ostaja vprašanje: ali bomo v mleku
utopili vsa dosedanja prizadevanja za razvoj slovenske živinoreje?
Jože Bračič
Središče
v območni ligi
Nogometaši Središča, prvaki MNZ
Ptuj, so se v kvalifikacijah za vstop v
vzhodno območno ligo pomerili s
Hrastnikom. Na gostovanju je bilo
0:0, v nedeljo pa so na svojem igrišču
zmagali z 2:1 in se uvrstili v ligo, v ka-
teri je s tega območja ptujska Drava.
Uvrstitev v območno ligo je uspela tu-
di mladincem Pragerskega. Čestita-
mo!
1. k.
750 LET MINORITSKEGA SAMOSTANA V PTUJU
Danes posvetitev
gotskega prezbiterija
cerkve sv. Petra in Pavla
Prva od svečanosti ob 750-Ie-
tnici minoritskega samostana v
Ptuju bo drevi ob 19. uri. Mari-
borski škof doktor Franc Kram-
berger bo posvetil gotski prezbi-
terij cerkve sv. Petra in Pavla.
Cerkev je bila v bombnem napa-
du leta 1945 porušena, poškodo-
van je bil tudi prezbiterij. Ob
praznovanju 1900-letnice mesta
Ptuja je bil dozidan in dobil je
tudi streho. V letu 1985 pa se je
pričela obnova celotnega kom-
pleksa samostanskega objekta in
naj bi bila končana letos.
Drevi bo prezbiterij posvečen
v bogoslužni prostor, svečanost
pa je sočasno z župnijskim praz-
nikom, ki ga župnija praznuje na
današnji dan.
Osrednja slovesnost ob 750-Ie-
tnici bo v septembru, oktobra pa
bo še zgodovinski simpozij. Izda-
li pa bodo tudi zbornik.
NaV
ObBavljanje prezbiteja — pogled
od zadnje strani.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
29. junija 1989 — TEDNIK
S 65. seje izvršnega sveta
skupščine občine Ormož
• OD 15. JUNIJA DRAŽJA VODA • ODVOZ ODPADKOV BO-
DO PLAČEVALI PO KVADRATNEM METRU STANOVANJSKE
POVRŠINE OZIROMA POSLOVNEGA PROSTORA • PORA-
BUENA VODA - KRITERIJ ZA PLAČEVANJE KANALŠČINE
V primerjavi z občinama Ptuj in Ljutomer je v Ormožu najdražja
voda. Od 15. junija dalje plačujejo gospodinjstva za kubični meter
4.720 dinarjev, gospodarstvo pa 10.920 dinarjev, kanalščina za kubi-
čni meter porabljene vode pa znaša 160 dinarjev. Nova cena vode v
Ptuju je za gospodarstvo 4.760 dinarjev, za gospodinjstva pa 2.980 di-
narjev. V Ljutomeru je cena v primerjavi s Ptujem nekoliko višja, ven-
dar občutno manjša od Ormoža: za gospodinjstva bodo odšteli 3.180
dinarj^ev, za gospodarstvo pa 5.950 dinarjev.
Člani izvršnega sveta skupščine občine Ormož so vprašali, zakaj
tako velika razlika v ceni vode v primerjavi s sosednjima občinama.
Ivan Zadravec, direktor Komunalnega podjetja Ormož, ki z ormo-
škim vodovodom upravlja, je povedal, da je v občini Ormož pač naj-
dražji sistem, ker je z vodovodom v celoti pokrit ves hriboviti predel
občine, tako da morajo vodo tudi do štirikrat prečrpavati iz vodnja-
kov do vodohramov na hribih, potem šele lahko pride do končnega
porabnika. Pri tem pa je največji strošek električna energija, saj se
njena cena veča vsakih 45 dni.
Slišati je bilo tudi predlog, da bi Komunalno podjetje Ormož pri-
čelo razmišljati o svojem viru električne energije (agregat). Še bolj po-
srečena pa se je zdela pobuda, da bi na prvem hribu — to je na
Hajndlu — načrpano vodo, kjer je sedaj podzemni rezervoar, tega
dvignili še višje, za kar bi morali zgraditi stolpni rezervoar, kakršnih
je na območju občine Ormož pet, pa bi potem voda po vsem območju
tekla po načelu prostega pada in veznih posod. Še občutneje pa se bo-
do stroški za pitno vodo dvignili ob gradnji oziroma pričetku obrato-
vanja čistilne naprave v Ormožu.
Odvoz odpadkov so do sedaj zaračunavali po smetnjakih, sedaj
pa so spremenili obračun: odmerja se po kvadratnih metrih stano-
vanjskega oziroma poslovnega prostora. Za kvadratni meter stanova-
nja bodo odšteli 330 dinarjev, za kvadratni meter poslovnega prostora
pa 680 dinarjev.
Omenili smo tudi podražitev kanalščine, ki pa ni posebno velik
strošek pri porabi vode. Ker kanalizacijskega sistema v občini razen v
Ormožu ni, je bila na minuli seji izvršnega sveta skupščine občine Or-
mož sprejeta pobuda, da naj bi povsod, kjer imajo vodovod, imeli tu-
di kanalizacijo. To zahteva sistemski pristop in zbiranje denarja za ta
namen.	VIDA TOPOLOVEC
PTUJSKI IZVRŠNI SVET O TEKOČEM POSLOVANJU V ZDRAVSTVU iN O	^
NAČRTOVANIH INVESTICUAH IZ SAMOPRISPEVKA
Kratkoročna rešitev še ni dolgoročna
Ze vrsto let smo priče nesistemskega urejanja družbenoekonomskega položaja družbenih de-
javnosti. Tako smo v prejšnjem tednu krpali polletno bilanco zdravstva, kije v občini v najhujših
težavah. Ce ne bo dodatnih težav, zdravstvo v polletju ne bo imelo izgube.
S tem smo samo začasno odložili agonijo te dejavnosti. Podobno bi lahko rekli tudi za druge
družbene dejavnosti v občini. Kako bomo ta vprašanja dolgoročno rešili, nihče ne ve. Samo s tem,
da podpiramo zmanjševanje neracionalnih stroškov in zagotavljanje boljših možnosti šolam, kul-
turi, znanosti in zdravstvu, ki so naša prihodnost in ne naša nadloga, ne bo šlo. Potrebne so kon-
kretne aktivnosti. V ptujski občini smo že rekli, da smo za nacionalno zdravstvo in šolstvo.
IMAMO KONCEPT RAZVOJA ZDRAV-
STVA?
Predstavniki ptujskega zdravstvenega cen-
tra — vodje temeljnih organizacij, računo-
vodkinja in direktor ~ in predstavnici skup-
nih služb družbenih dejavnosti občine Ptuj
so se 22. junija udeležili seje občinskega iz-
vršnega sveta ter na njej razpravljali o trenu-
tnih težavah v zdravstvu in možnih oblikah
sanacije.
Ce smo se do sedaj izgovarjali na zakonske
omejitve, v bodoče tega ne bo več, je bilo še
posebej poudarjeno. Pokriti se bo treba s
tem, kar bomo v občini zagotovili. Zato si bo-
do v občinskem izvršnem svetu, komiteju za
družbene dejavnosti, zdravstveni skupnosti
in v vodstvu zdravstvenega centra prizadevali
narediti vse, da bodo zagotovili denar za us-
klajeni program. Izvršni svet je tudi odločil,
da se prispevna stopnja za zdravstvo iz BOD
poviša za 0,5 odstotka. Glede njegovega bo-
dočega razvoja pa je bilo poudarjeno, da se
bo ptujsko zdravstvo moralo specializirati za
dejavnost, za katero ima tehnične pogoje in
kader. Samo s tem se bo lahko vključilo v tr-
žni sistem.
Precej govora je bilo tudi o bodoči organi-
ziranosti Zdravstvenega centra. Izvršni svet
vztraja, da se organizacija prilagodi temu, da
se bodo vodilni delavci bolj ukvarjali z orga-
nizacijo in razvojem stroke, manj pa s finan-
čnimi vprašanji. Tudi glede temeljnih orga-
nizacij DO potrebno nekaj narediti. Poziv iz-
vršnega sveta je namenjen tudi vodstvu cen-
tra z namenom, da se le-to poenoti.
Kljub vsem težavam sta osnovno zdrav-
stveno varstvo in bolnišnična dejavnost v
zadnjih letih veliko naredila. Napredek je v
strokovnem delu, kadrih, v prostorih, manj
pa v opremi. Zato dileme o tem, ali bomo v
bodoče v Ptuju imeli bolnišnico ali ne, ne bi
smelo biti. Pri pravilno zastavljenem razvoj-
nem konceptu teh vprašanj gotovo ne bi bilo.
Vsaka storitev, tudi bolnišnična, bi bila
drugje dražja. V ptujski bolnišnici so v zad-
njem času — po besedah vodje dr. Lojzeta
Arka — veliko naredili, da bi zmanjšali
odliv. Tako delajo sami teste na AIDS, vse
infuzije (druge bolnišnice jih kupujejo),
uvedli so nove rentgenske in ultrazvočne pre-
iskave in drugo.
PREDNOST LE PORODNIŠNICI
Precej vroče, celo bolj kot pri finančnih
vprašanjih (četudi gre za kratkoročno reševa-
nje zadev), je bilo okrog uresničevanja inve-
sticijskega program, za katerega v 60 odstot-
kih prispevajo denar občani iz samoprispev-
ka. Trenutno še ni nič odločeno, kako bo z
gradnjama. Glede tega, kdo naj bi imel pred-
nost pri gradnji, saj je denarja premalo, ker
letos gradbene cene prehitevajo priliv iz
osebnih dohodkov, se zdravstveni delavci ni-
so poenotili. Za porodnišnico je bil najbolj
vztrajen le vodja temeljne organizacije bo|.
nišnica.
Izvršni svet pa je za ta trenutek i/bral naj-
manj bolečo in za vse sprejemljivo odločitev.
Ponovil bo razgovor z direktorji ptujskih or-
ganizacij združenega dela, da bi le-te podob-
no kot za nakup najnujnejše medicinske
opreme podpisale sporazum o združevanju
denarja za dobo nekaj let, da bi načrtovani
investiciji v zdravstvu tudi uresničili.
V izvršnem svetu tudi menijo, da je potreb-
no narediti vse, da bi projekte zmanjšali in
tudi s tem privarčevali nekaj denarja. V tej
fazi reševanja zadev naj bi tudi dali prednost
porodnišnici, četudi dispanzerji ne bodo potis-
njeni ob stran. Pri vseh odločitvah pa je po-
trebno upoštevati, da porodnišnico gradimo
za jutri. Takšno je tudi mnenje predsednika
odbora za nadzor nad zbiranjem sredstev sa-
moprispevka Martina Berdena,
Predsednik odbora za gradnjo porodnišni-
ce Jože Botolin na seji ni sodeloval. Napove-
dal je celo odstop, če se bodo zadeve tudi v
bodoče tako reševale. Sklepe sprejemamo, ne
pa tudi uresničujemo. V takih razmerah je
resnično težko delati.
Kaj pa občani? Za referendum so bili
predvsem zaradi porodnišnice. Njihovo
odločitev bi veljalo spoštovati. Vprašali smo
nekaj deset občanov, za katero investicijo bi
se v tem trenutku odločili, če bi se pokazalo,
da imamo premalo denarja (v tem trenutku je
tako); vsi so bili za porodnišnico. Pri tem pa
poudarjajo, da moramo rešiti tudi prostorsko
stisko dispanzerskih dejavnosti.
MG
Novi prostori cestnovzdrževalne baze v Ormožu
Minuli četrtek so bili odprti novi
prostori cestnovzdrževalne baze na
Ljutomerski cesti v Ormožu, last
Cestnega podjetja Maribor — TOZD
za varstvo in vzdrževanje cest Ptuj.
Za naložbo, ki je veljala 370 milijo-
nov dinarjev, so uporabili deloma
svoja sredstva, deloma pa posojilo iz
fonda za manj razvite. Nova cest-
novzdrževalna baza meri 354 kvadra-
tnih metrov, obsega pa skladišče, pi-
sarne, garaže in depo za posipni ma-
terial. Gradili so jo od avgusta lani.
Od 1982. leta vzdržuje TOZD za
VVC Ptuj več kot 100 km lokalnih in
okoli 104 km regionalnih in magi-
stralnih cest na območju občine Or-
mož in deloma na območju ptujske
občine.
Direktor TOZD Ferdo Vajngerl je
povedal, da se novi prostori ne dajo
primerjati s starimi v Ulici dr. Hrova-
ta, kjer so imeli do sedaj v izrazitem
spalnem naselju svojo bazo. Težko je
bilo predvsem pozimi, ko so stroji ro-
potali pozno v noč ali pa zgodaj zju-
traj in budili stanovalce. Nova lokaci-
ja je zunaj naselja, imajo pokrite ga-
raže in šoferji pozimi ne bodo izgu-
bljali časa s pripravo tovornjakov,
lahko bodo hitreje odšli na teren. Ob
vsem tem so bili stari prostori vse prej
kot varni pred požarom. Po dolgem
iskanju so našli primerno lokacijo na
križišču dveh regionalnih cest, kljub
temu daje bilo ob tem nekaj godrnja-
nja posameznikov, češ da bo nova
stavba onemogočala preglednost v
križišču.
Milan Ritonja, predsednik skupšči-
ne občine Ormož, je menil, da je to en
gospodarski objekt več v občini, za
katerega Ormožanom ni bilo treba za-
gotoviti sredstev. Meni, da je objekt
velik ekološki prispevek k cestnemu
razpotju Ormoža in se lepo poda v
okolje.
Ta dan so delavci TOZD za VVC
Ptuj praznovali. Ob novem objektu,
na katerega so ponosni vsi tisti, ki de-
lajo v Ormožu, so proslavili še 28. ju-
nij — dan cestarjev. (Na ta dan leta
1961 je bil namreč sprejet zakon o
cestnih podjetjih.)
Pogovorili smo se tudi z Milanom
Kolblom, delovodjem v Ormožu, do-
ma iz Velikega Brebrovnika. Vprašali
smo ga, kaj delajo cestarji na teh več
kot 200 km cest poleti in pozimi.
»Naše delo pozimi je odvisno od
vremena. Cez dan smo dežurni; če je
vreme lepo, ponoči ni potrebno dežu-
rati, povsem drugače pa je, ko sneži
ali dežuje in zmrzuje. Potem smo se-
veda na terenu. Poleti smo v bazi sa-
mo zjutraj, potem odidemo na teren.
Popravljamo cestno signalizacijo, saj
jo nekateri lomijo ali poškodujejo. To
se nam je nekaj časa dokaj pogosto
dogajalo s tablo na cesti od ormoške
železniške postaje. Tuintam so katere-
ga vročekrvneža ujeli, pa je moral
plačati tisto, kar je poškodoval. Naj-
večkrat pa ne ujamemo prav nikogar.
Predvsem spomladi barvamo prehode
za pešce in rišemo drugo talno signa-
lizacijo. Veliko časa porabimo tudi za
vzdrževanje cest. Sem sodi tudi ko-
šnja trave ob cesti in cestnih jarkih,
sekanje grmovja, čiščenje kanalov in
podobna dela.«
Na vprašanje, kako gledajo na no-
vo pridobitev delavci, je menil, da je
to resnično velika pridobitev za njih,
saj imajo končno vse tisto, kar je za
njihovo službo potrebno — od umi-
valnice, kopalnice, priročnega skla-
dišča, prostora, kjer bodo lahko v mi-
ru in kulturno pojedli svojo malico,
do garaž ter lope za deponijo posip-
nega materiala. Vida Topolovec
Za usklajeno uresničevanje
v Mariboru so se na posvetu, ki ga je sklical Medobčin-
ski svet ZSS za Podra v je, 22. junija sestali predstavniki
upravnih struktur, sindikata, tajniki obrtnih združenj ter
drugi odgovorni, da se dogovorijo o usklajenem uresničeva-
nju vsebine nove kolektivne pogodbe. Ta je bila objavljena v
Uradnem listu 18. maja letos.
Uresničevanje kolektivne pogodbe je naloženo
sindikatu in obrtnim združenjem. V Ptuju je bil
posvet o novi vsebini kolektivne pogodbe in nje-
nem uresničevanju v torek zvečer.
Nova kolektivna pogodba ima precej novosti. V
primerjavi s prejšnjimi določili se je najnižji OD
povečal za 39 odstotkov, dodatek za minulo delo
je zamenjal dodatek za delovno dobo, za jubilejno
nagrado je upoštevana cela delovna doba, to ne
glede na to, kje je delavec delal, preden se je zapo-
slil v obrti. Regres za prehrano nima določene
zgornje vrednosti, povišan pa je tudi regres za le-
tni dopust. Močno je zaostrena tudi disciplinska
odgovornost, kolektivna pogodba pa ima tudi no-
vo poglavje, in to delo na domu.
Kot je povedal Vlado Belšak, sekretar sindikal-
ne konference delavcev v obrti Maribor, se določi-
la nove kolektivne pogodbe uporabljajo od 1.4.
1989, določila 51. člena, ki govori o osebnih do-
hodkih, pa od 1. maja letos.
Sindikati in obrtna združenja bodo morali več
kot doslej narediti, da se bodo obrtniki in delavci
seznanili z določili pogodbe. Z večjim poznava-
njem bo tudi uporaba boljša. Po besedah Vlada
Belšaka tudi v bodoče ni pričakovati bistvenega
napredka pri tem, saj dokler ljudje niso neposred-
no prizadeti, jih osnovni akt, na osnovi katerega je
sklenjeno delovno razmerje, tudi posebej ne zani-
ma.
MG
Sprejem mladih raziskovalcev
o tem, da je občinska predstavitev
raziskovalnega dela srednješolcev in
osnovnošolcev pred nedavnim lepo
uspela, smo že poročali. Predsednik
ptujskega izvršnega sveta Tone Ceh
pa je minuli petek sprejel mlade razi-
skovalce in njihove mentorje iz ptuj-
skep srednješolskega centra. Pouda-
ril je, da je vesel nadpovprečnih re-
zultatov, ki jih njegovi gostje dosega-
jo, še posebej zato, ker le s takšnimi
— nadpovprečnimi — lahko obliku-
jemo uspešnejše podjetje in prodor-
nejšo občino. Generacija, ki je na po-
membnih položajih danes, pa je dol-
žna ustvariti razmere, da znanje ne bo
več porinjeno ob stran, temveč bo do-
dobra izrabljeno. Predsednik je tudi
poudaril, da je znanje prihajajočih
generacij osnova za gospodarsko so-
delovanje v skupnosti Alpe-Jadran in
združeni Evropi, predvsem pa osnova
razvojne strategije projekta Slovenija
2000.
Predvsem mentorji so predstavili
nekaj osnovnih spoznam iz letošnjih
raziskav, ravnateljica SŠ^C Meta Pu-
klavec pa razmere, v katerih mladi ra-
ziskujejo ter nujnost širše predstavi-
tve njihovih rezultatov. Franc Veselič
je poudaril, da je, žal, še vse premalo
uporabnih nalog s področja tehnike
in tehnologije, razmerje med razisko-
valnimi nalogami s področja naravo-
slovja in tehnike ter družboslovnim
področjem pa je močno v korist druž-
boslovnih (70:30).
Moramo omeniti, da je tovrstni
sprejem vzpodbuda za mlade in pred-
vsem priložnost za nove predloge. Ta-
ko je na primer Branko Mayr pouda-
ril, da je premalo načrtnega in team-
skega raziskovalnega dela, za katere-
ga bi si morala občina posebej priza-
devati. Skupinsko delo prinaša novo
kakovost in racionalnejšo izbiro tem.
Dober pa je bil tudi predlog, da bi
morale biti raziskovalne naloge do-
stopnejše širšemu krogu občanov. En
način je, da jih je mogoče dobiti v
Ljudski in študijski knjižnici v Ptuju,
drugi pa, da najzanimivejše objavijo
v sredstvih obveščanja.	d. 1.
Nove participacije
v prejšnjem tednu so pričeli veljati novi zneski doplačil k cenam
zdravstvenih storitev. Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije je
aprila letos sprejela ukrepe na področju zdravstvenega varstva za le-
tos. Z njimi so e spremenile nekatere obveznosti uporabnikov glede
doplačil ob uresničevanju pravic do zdravstvenih storitev, dogovorili
pa so se tudi o valorizaciji teh doplačil.
Na osnovi podatkov Zavoda za statistiko SR Slovenije so se apri-
la osebni dohodki v povprečju povečali za 23,5 odstotka. S tem od-
stotkom pa so se 21. junija povišali tudi zneski doplačil.
Doplačilo za prvi kurativni pregled v enotah osnovne zdravstve-
ne dejavnosti je 11.100 dinarjev, trije ponovni obiski pri zdravniku
splošne prakse so »vredni« 5500 dinarjev, obisk zdravnika na domu
27.200, prvi obisk pri specialistu je 21.600 dinarjev in zdravilo na re-
cept 7400 dinarjev. Oskrbni dan v bolnišnici in zdravilišču stane za
pacienta poleg vsega še 16.100 dinarjev, medicinske storitve pa
53.700.
Za 23,5 odstotka pa so se 21. junija povečala tudi doplačila k ce-
nam zobozdravstvenih storitev.
Kako participacije vplivajo na delo v ambulantah, je na seji občin-
skega izvršnega sveta 22. junija nazorno predstavil vodja temeljne orga-
nizacije zobozdravstvo dr. Jože Petrovič. V zobozdravstvu uporabniki do-
plačujejo k cenam 61 storitev. Po najnovejšem ceniku oziroma seznamu
participacij jih ni malo, ki se ne končujejo s polnimi zneski. Tako porabi-
jo samo za pisanje računov in pobiranje denarja (iskanje drobiža) v pov-
prečju pri enem bolniku tri minute, in če jih je v enem dnevu pri zobo-
zdravniku le dvajset, pomeni to izgubljeno uro.
V zobozdravstvu imajo 32 ambulant in to pomeni vsak dan prav to-
liko izgubljenih ur. To je še podatek več, da ho potrebno vprašanje parti-
cipacije rešiti na drug način in jo prenesti iz ambulant. Te imajo druga-
čno vlogo. njih naj zdravijo, opravljajo preventivno, svetovalno in si-
ceršnje strokovno delo.
Druge zneske participacij in drugih doplačil bodo valorizirali >
prvim julijem.	M^
TEDNIK - i""Ua '989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Radijski valovi
s kmetij
Uredništvo kmetijskih oddaj
radia Ljubljana je pričelo v letoš-
njem letu pripravljati posebne
enourne oddaje v živo »Radijski
valovi s kmetij«. Tako oddajo so
pripravili v nedeljo v Juršincih, v
njej pa so poleg zadružnikov
ptujske kmetijske zadruge sode-
lovali zadružniki — delavci in
člani temeljne organizacije ko-
operantov pri kmetijskem kom-
binatu Vipava. Radio Ljubljana
tako daje pobudo in prevzema
organizacijo srečanj kmetovalcev
z različnih območij Slovenije.
Tokratno srečanje v ptujski obči-
ni je bilo tretje po vrsti, do leta
dva tisoč pa naj bi se srečali prav
vsi slovenski kmetje, pripravljajo
pa tudi srečanja slovenskih in hr-
vatskih kmetov.
V soboto je prišlo v goste 38
zadružnikov iz Vipave. V Šiko-
lah, na meji ptujske občine, jih je
sprejel direktor v KZ Ptuj Janez
Vrečer in jih popeljal na ogled
uspešnih kmetij, zvečer pa so
Primorce gostili člani trsničarske
skupnosti v Juršincih. Pripravili
so prisrčen kulturni večer, kjer
so se izkazali tako domačini kot
gostje, kot že omenjeno, pa so v
nedeljo oboji sodelovali v javni
kmetijski oddaji radia Ljubljana.
Srečanja te vrste so namenjena
medsebojnemu spoznavanju slo-
venskih kmetov in izmenjavi iz-
kušenj. Tokratno je bilo zanimi-
vo tako za goste kot gostitelje,
saj imajo eni in drugi bogate iz-
kušnje v kmetovanju pa precej
podobnih problemov.
Gostje s Primorske so si z za-
nimanjem ogledali sodoben hlev
in samopostrežni način krmlje-
nja živine pri kmetu Jožetu Belci
v Pongrcah. Na tej v mlečno živi-
norejo usmerjeni kmetiji imajo
trenutno 20 krav molznic, skupaj
s teleti in pitanci pa 45 govedi.
Kot je povedal gospodar, vso kr-
mo pridelajo doma v zadnjem
času ne kupijo niti kilograma
dragega krmila, dnevno pa odda-
jo od 350 do 380 litrov mleka.
Zanimivo je bilo poslušati iz-
menjavo izkušenj med juršinski-
mi trsničarji in onimi iz Vipave,
saj se tudi na tem območju Slo-
venije ukvarjajo z vzgojo sortnih
cepljenk. Na območju Primorske
so bile opravljene tudi melioraci-
je zasebne zemlje, in to na pobu-
do kmetov samih. Imajo tudi
precej izkušenj pri vzdrževanju
melioracijskih sistemov, tam to-
rej, kjer se v naši občini šele do-
govarjamo in poskušamo organi-
zirati. Predsednik sadjarsko-vi-
nogradniške skupnosti Dornberk
David Šinigoj je povedal, da je v
njihovi skupnosti 110 kmetov in
da tako rekoč vsi sodelujejo pri
vzdrževanju melioracijskih jar-
kov in cest, skupaj imajo kar 7
kilometrov jarkov. Na poziv
predsednika se udeležijo udarni-
ške akcije, če pa kdo noče ali ne
more sodelovati, dobi od davčne
uprave položnico. Pomembno je
tudi to, da delajo vsi lastniki
zemlje, ne glede ali imajo na svo-
ji parceli melioracijski jarek ali
cesto.	Bračič
Ogled kmetije pri Belčevih v Pongrcah
David Sinigoj: »Vzdrževanje me-
lioracij nam ne dela problema.«
Skupaj so zapeli Grlice iz Vipave in kmečki fantje iz Juršinec
ZMDA SLOVENSKE GORICE 89
Prvi metri jarka
na Dravinjskem Vrhu
s slovesnim odprtjem zveznih republiških mladinskih delovnih
akcij Slovenske gorice in Goričko 89 smo minulo nedeljo, 25. junija, v
Sloveniji pričeli tudi klasično brigadirsko poletje. Mladinski tabori so
se namreč pričeli že pred tem, zagotovo pa pomenijo svežino in po-
mladitev ideje o mladinskem prostovoljnem delu pri nas.
Ob domu učencev v Ptuju je po letu dni spet zadonela brigadir-
ska pesem. Že v soboto so pričeli prihajati: brigada Ilinden 1903 iz
Struge v Makedoniji, brigade Duka Gjini iz Kline na Kosovu, briga-
da Bratstvo—jedinstvo iz Dimitrovgrada v Srbiji, brigada Petefi iz
Bačke Topole v Vojvodini ter združena bratska brigada Sesvete —
Grocka, ki je sestavljena iz brigadirjev Hrvaške in Srbije. Vseh skupaj
je 176, med njimi pa je tudi 11 brigadirjev specializirane brigade Rde-
čega križa Slovenije, ki so že pričeli brigadirski vrtec in pomoč starej-
šim krajanom na manj razvitem območju Haloz.
Zbranim brigadirjem in njihovim gostom iz občine in republike
je na slovesnosti govoril predsednik skupščine akcije Milan Cuček, ki
je v kratkem orisal zgodovinski razvoj mladinskega prostovoljnega
dela na ptujskem območju. Akcijo pa je ob svečanem dvigu zastave
odprl Igor Lavš, član zvezne konference jugoslovanske mladine.
V ponedeljek zjutraj pa so se brigadirji že odpravili na svoje prvo
delovišče na Dravinjskem Vrhu, kjer so jih domačini toplo sprejeli,
takoj zatem pa so nadaljevali izkop jarka za vodovod proti Leskovcu.
Do danes so odprli že blizu 600 metrov trase, precej jarka pa je že tu-
di izkopanega. Teren je izredno težaven, saj je zemlja težka in ilovna-
ta s posameznimi skalnatimi ali lapornatimi samicami. Zaživelo pa je
že tudi delo na področju interesnih dejavnosti v naselju, kjer so se bri-
gadirji vključili v enajst različnih tečajev. Vsem brigadirjem prve iz-
mene ZMDA Slovenske gorice 89, predvem pa članom štaba akcije
želimo prijetno bivanje v ptujski občini in ČIMVEČ DELOVNIH
USPEHOV!	M. Ozmec
Svečan trenutek ob dvigu zastave letošnje akcije SG 89
Likovniki iz Koprivnice v Ptuju
Likovniki skupine Podravka 72 iz Koprivnice in likovna sekcija
Delavskega prosvetnega društva Alojza Arnuša Rogoznica sodelujejo
že vrsto let. Do sedaj so se pretežno srečevali na likovnih kolonijah,
odslej pa naj bi eno leto gostovali z razstavo Koprivničani v Ptuju in
naslednje leto obratno.
Otvoritev razstave likovnih del skupine Podravka 72 bo v Ptuju v
ponedeljek, 3. julija, ob 19. uri v paviljonu Dušana Kvedra. Razsta-
vljenih bo okrog 40 del klasičnega naivnega slikarstva. Zato bo razsta-
va še toliko bolj zanimiva, saj se z naivnim slikarstvom v svojem oko-
lju bolj redko srečamo. Razstavo spremlja tudi zloženka, ki jo je zalo-
žila delovna organizacija Agis.	NaV
Govori se...
...dajev Ljudskem vrtu zako-
pan zaklad — samoprispevek kra-
janov treh krajevnih skupnosti.
Morebitnega najditelja prosimo,
da ga prinese na uredništvo Tedni-
ka. Baje so ga zakopali odgovorni
za ureditev Ljudskega vrta. Če ga
ne bo nihče prej našel, ga bodo iz-
kopali, ko bo potrjen ureditveni
načrt.
...daseje na otvoritvi letošnje
mladinske delovne akcije lepo vi-
delo, da akcija ni občinskega, pač
pa širšega pomena. Domače funk-
cionarje bi lahko na prste ene roke
preštel tudi kak mizar, ki ga je ža-
ga pošteno zaznamovala.
... da so najbolj veseli brigadir-
jev v ptujskem domu učencev Dor-
navčani. kjer je bil nekoč sedež
brigad, odslej pa imajo poleti bla-
žen mir.
Člani podružnice SKZ iz Ormoža so se
odločili za bojkot oddaje mleka
Minuli torek je bil sklican skupni sestanek
predstavnikov kmetov občine Ormož s pred-
stavniki Slovinove Temeljne organizacije ko-
operacija, mlekarn Ptuj in Ljutomer, Merca-
torja—Zarje Ormož in sveta potrošnikov.
Ker so še čakali nekatere predstavnike, ki
se niso uspeli opravičiti, se je sestanek pričel
nekoliko kasneje, zato se je predsednik po-
družnice Slovenske kmečke zveze Ormož Ve-
koslav Kumer za to zamudo prisotnim opravi-
čil in s tem pokazal, da ceni čas povabljenih.
»V glavnem se bomo pogovarjali o bojko-
tu oddaje mleka, ki ga organizira Slovenska
kmečka zveza, ker je stanje na tem področju
nevzdržno tako za proizvajalca kot za potroš-
nika. Pričakujemo pa težave na vseh sektor-
jih in področjih kmetijstva. Kaže, da ta boj-
kot ne bo zadnji, ker se kriza na tem področ-
ju poglablja in je vedno težja. Tistega, ki bi
ščitil kmeta, žal ni, kaže pa, da se bomo v bo-
doče morali ščititi sami. Vendar se nismo
zbrali, da obsojamo to družbo in politična
stališča, temveč da se lotimo reševanja svojih
problemov s prave strani in da se končno ne-
kaj spremeni v naši primarni kmetijski proiz-
vodnji.
Bojkot je napovedan za 29. junij, potekal
pa bo tako, da bomo mleko nehali dovažati v
zbiralnice 28. zvečer in 29. zjutraj,« je uvodo-
ma povedal Vekoslav Kumer.
Razprava je bila zelo živahna in burna.
Vse se je seveda vrtelo okoli cen in tudi o bo-
jazni kmetov, da bojkot zaradi nekaterih
»stavkokazov«, kot so jih sami imenovali, ne
bo imel tistega učinka, kot bi ga lahko imel.
Med razpravljalci je bil tudi Miba Magdič,
predsednik podružnice Slovenske kmečke zve-
ze iz Ljutomera. »To ni štrajk, to je le opozo-
rilni bojkot, da se kmetje lahko organizirajo in
na ta način nekaj dosežejo. Takšen bojkot je
bil že predviden, vendar so ga zaradi dogovo-
ra z republiškim izvršnim svetom, da se v ma-
ju spoštuje 90-odstotna ekonomska cena mle-
ka po izračunu Kmetijskega instituta in seve-
da še 30-odstotna inflacija za mesec in pol,
preklicali. Ker pa to ni bilo odobreno, so na
zadnji seji Slovenske kmečke zveze sklenili,
da vsa Slovenija en dan bojkotira oddajo
mleka. Ker pa kmetje nočemo delati nobene
gospodarske škode, bomo seveda o vsem pra-
vočasno obvestili mlekarne, da se mlekarski
avtomobili ne bodo vozili zaman od zbiralni-
ce do zbiralnice.«
V razpravo se je vključil tudi direktor Slo-
vinove Temeljne organizacije kooperantov iz
Ormoža dipl. ing. agronomije Stanko Zadra-
vec. Dejal je, da se njihova temeljna organiza-
cija kooperantov strinja z bojkotom in so pri-
pravljeni pomagati kmečki zvezi, vendar ta dan
zbiralnic za mleko ne bodo zaklepali.
Kmet iz Trgovišča Ciril Skuhala je menil,
da se kmetje za bojkot ne odločajo zaradi ka-
price, temveč se borijo za svoj obstoj, ki je oDe-
nem tudi narodni obstoj. »Vsi ti ljudje vedo,
da je živinoreja steber kmetijstva. Vedo, koli-
ko dela je-z živino, njen stalež se manjša, vse-
ga skupaj pa ne jemljemo preveč resno.«
Kmet iz Koračic pri Tomažu Ludvik Belec,
ki se ukvarja izključno z živinorejo in mlekar-
stvom, je dejal: »Raje izgubim zaslužek enega
tedna, kot da se ne bi udeležil bojkota. To je
tudi del prihodnosti za naše mlade, ki na kme-
tiji želijo delati. To delamo tudi za njih.«
Predstavnica Mlekarne Ptuj Anica Brumec
je spregovorila o težavah, ki jih ima mlekar-
na v Ptuju. Vse zbiralnice, ki zbirajo mleko
za Mlekarno Ptuj, so morale do 26. junija
sporočiti ali se bodo pri njih odločili za boj-
kot ali ne, da ne bodo šoferji zaman vozili po
terenu.
Sklenili bomo z besedami predsednika po-
družnice Slovenske kmečke zveze Ormož Ve-
koslava Kumra: »Bojkot mora uspeti, kmetje
pričakujejo vso podporo od temeljne organiza-
cije kooperacija. Oboji pa se bodo ta dan po-
stavili pred ogledalo in si pogledali v obraz. To
je tudi priložnost, ko bodo kmetje sami ugota-
vljali, kdo med njimi je za to, da se vse težave
kmeta uredijo, in kdo ne.«
Vida Topolovec
V	soboto pričetek
likovne kolonije
na Borlu
V	soboto bo na Borlu pričelo
delo okrog 10 likovnikov iz vseh
koncev Slovenije. Likovno kolo-
nijo pripravlja likovna sekcija
Delavskega prosvetnega društva
Svoboda Ptuj, v veliko pomoč pa
jim je tudi Bojan Kocjan, ki ima
na Borlu gostinski lokal. Likov-
niki, delali bodo do petka, bodo
ustvarjali pod mentorskim vod-
stvom akademskega slikarja Ja-
neza Zalaznika.
NaV
Naš in vaš praznik
NAŠ praznik — praznik ptujskih občanov, saj
je Perutnina ena največjih in najuspešnejših delov-
nih organizacij v občini, njihovo praznovanje in
veselica privabita vsako leto tudi množico NE-pe-
rutninarjev.
In VAŠ praznik, praznik vseh zaposlenih v Pe-
rutnini Ptuj in njenih kooperantov, ob katerem
vam čestitamo! Več kot 2000 vas združuje svoje
delo, energijo, življenje. Le nekaj vas je na 18.
dnevu na letališču v Moškajncih prejelo priznanje.
Priznanja za najboljše delo so prejeli: Milan
Bombek, Anica Podgoršek, Ivan Mohorko, Miran
Kekec, Janko Dolšak, Štefan Laura, Jakob Kle-
menčič, Zdravko Bratušek, Martin Mikša. Marija
Bela in Nada Krajnc.
Priznanja za 20-letno kooperacijo so prejeli ko-
operanti: Marija Gosnik iz Slovenskih Konjic,
Marija Vucej iz Loč, Leopold Frešer, Hoče, Kme-
tijska zadruga Drava, Radlje ob Dravi, Ivanka
Horvat, Orehova vas, Elica Sotler, Loče, Marjan
Heler, Spodnji Duplek, Marija Fajs, Laporje, Blaž
Pifko, Pragersko, Franc Krančan, Prevrat, Anton
Peršuh, Cirkovce, Vlado Ahec, Sestrže, Ivan Cvet-
ko, Cvetkovci, in Stanko Furman, Lešje.
Kot že vrsto let, razen izjemoma, je tudi letos
obiskal prireditev dež, in sicer kmalu po otvoritvi,
nastopu Komornega moškega zbora Ptuj, slav-
nostnem govoru in podelitvi priznanj. Nekateri so
zbežali domov, večina pa seje umaknila v hangar,
ki so ga člani Aerokluba Ptuj v ta namen izprazni-
li. Do zgodnjih jutranjih ur je veselo množico za-
baval ansambel Tornado.
McZ
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
29. junija 1989 - TEDNIK
ZVEZA SINDIKATOV OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
V korak s časom
»v zadnjih letih prešel na višji kakovostni nivo dela in se je v ob-
čini uveljavil. Nihče več ni prestrašen, se ne razburja, če sindikat na-
stopi s svojimi predlogi in pobudami ...« Tako je med drugim dejal
Janko Kolar, predsednik občinskega sveta ZSS Slovenska Bistrica, na
seji koordinacijskega odbora, ko je predstavnikom iz bratskih občin
prikazal delo sindikatov v občini.
Bistriški sindikati imajo čez 8000 članov, povezanih v 74 osnov-
nih organizacijah. K prenovi sindikata so takoj pristopili z vso res-
nostjo in preudarnostjo. Začeli so z racionalizacijo na občinski ravni.
Posodobili so organizacijsko-tehnično delo, zmanjšali število zaposle-
nih za enega delavca in bolj gospodarno izpeljali organiziranost. Ta-
ko so prej imeli pri občinskem svetu kar 26 raznih organov z okoli
220 člani, sedaj so to zmanjšali na 15 organov s 115 člani. Kakovost
dela zaradi tega ni trpela, nasprotno se izboljšuje, delo organov pa
je učinkovitejše.
Sindikat povsod nastopa samostojno in so uspeli, da v občini re-
šujejo vse probleme po demokratični poti, objektivno in strpno. Priza-
devajo si, da se bolj uveljavijo strokovni sindikati, zato si tudi priza-
devajo, da bo težišče prenove na sindikatih dejavnosti.
Na prenovo sindikatov gledajo stvarno in so oblikovali svoja sta-
lišča do vseh pomembnejših vprašanj. Prepričani so, da organizira-
nost podjetij nujno zahteva tudi podjetniški sindikat, ki naj bo part-
ner poslovodnim organom. Enotno podpirajo tudi predlog, da naj bi
delovni teden skrajšali od 40 na 36 ur.
V občini želijo dati poudarek predvsem sindikatom dejavnosti, ki
morajo imeti pomembnejšo vlogo. Predlagajo tudi, da naj bi bili pred-
sedniki sindikalnih organizacij v podjetjih profesionalci z opredelje-
no večjo odgovornostjo. Niso za omejevanje mandata, o tem naj
odloča članstvo na tajnih volitvah.
Posebej so opredelili stališča sindikatov do stavk in so poudarili,
da ni sprejemljivo, če stavka manjšina v nekem podjetju. So za opozo-
rilne stavke, ki naj bi trajale največ do dve uri. Ce s tem ne bi bilo
moč urediti problema, bi lahko začeli s splošno stavko, vendar se mo-
rajo o tem predhodno izreči delavci na referendumu. S splošno stav-
ko bi lahko začeli, če bi se zanjo izreklo nad 75 % vseh delavcev v
podjetju. Tu nastaja tudi vprašanje osebnih dohodkov med stavko in
več drugih problemov, kar bi bilo treba urediti v okviru stavkovnih
pravil. Sicer pa bistriški sindikati v glavnem podpirajo stališča, ki so
bila in se oblikujejo v okviru medobčinskega sveta ZSS za Podravje in
RS ZS Slovenije.	FF
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA SODELOVANJE BRATSKIH OBČIN
Moč sindikata je v enotnosti in solidarnosti
v Slovenski Bistrici Je bila 14.
junija seja koordinacijskega od-
bora za sodelovanje bratskih ob-
čin SRH in SRS Klanjec '89. Pod
predsedstvom Ivana Kajba iz ob-
čine Klanjec so pregledali ures-
ničevanje letošnjega programa
srečanj, se seznanili z delom sin-
dikatov gostitelja, predvsem pa
so sejo namenili sklepni razpravi
o tezah o prenovi sindikatov. K
vsebini razprave sta prispevala
tudi predstavnika medobčinskih
svetov ZSH 2^gorje in ZSS za
Podravje. Po seji si Je nad 30
udeležencev ogledalo še Kočno,
ki Je bilo kar dve leti zapored
proglašeno za najlepše urejeno
turistično vas v Sloveniji.
Program letošnjih srečanj brat-
stva in prijateljstva nosilci posa-
meznih srečanj uresničujejo ta-
ko, kot je bilo dogovorjeno. Do-
slej še ni bilo delovnega srečanja
predsednikov izvršnih svetov so-
delujočih občin, ki Je bilo predvi-
deno v maju. Na srečanju naj bi
obravnavali konkretne možnosti
sodelovanja na gospodarskem
področju. To zahteva strokovne
priprave, tega pa vsi občinski iz-
vršni sveti niso opravili, zato so
sklenili, da se sestanejo septem-
bra. Opozorili so tudi, da zaosta-
ja delo pri pripravi gradiva za
bilten bratskih občin; treba ga Je
pospešiti.
V razpravi o tezah o prenovi
sindikatov delavcev dejavnosti
in Zveze sindikatov so izhajali iz
gradiv ZSJ, ZSH in ZSS. Pred-
stavniki iz posameznih občinskih
svetov Zveze sindikatov so poro-
čali o vsebini razprave v svojem
okolju in o stališčih, ki so jih po
teh razpravah sprejeli. Razumlji-
vo je, da so v posameznih obči-
nah bila različna stališča do kon-
kretnih zadev, kar Je spodbudilo
živahno, zanimivo in polemično
razpravo z jedrnatimi replikami.
Marsikaj Je ostalo še nedoreče-
no, zato so na seji sklenili, da naj
razprava o prenovi sindikatov
traja do kongresov Zveze sindi-
katov Hrvaške in Slovenije.
Enotni so si bili v ugotovitvi,
da so sindikati v zadnjem letu na
področju prenove naredili že iz-
redno veliko. To je korak, kakrš-
nega v tako kratkem obdobju ni
naredil noben drug sindikat v
svetu. Sindikat Je že samostojna
organizacija, vprašanje pa Je, ka-
ko to samostojnost znamo uve-
ljavljati. Žal imamo danes toliko
stališč sindikata, kolikor Je sindi-
katov dejavnosti in osnovnih or-
ganizacij. Pri tem se moramo zla-
sti zavedati, da lahko sindikati le
na podlagi enotnosti in solidar-
nosti uveljavljajo svojo politično
moč. Ustava in zakonodaja že se-
daj omogočata sindikatom samo-
stojno delovanje, vendar tega ni-
so znali v celoti izkoristiti. Zakaj
ne — to je stvar samokritične
ocene. Storiti moramo vse, da bo
sindikat deloval samostojno kot
del političnega sistema in kot de-
lavsko gibanje. Sindikat mora
bolj politično uveljavljati pravice
delavcev in biti zaščitnik teh pra-
vic, vendar mora ob tem podpi-
rati tudi tržno usmeritev gospo-
darstva in podjetništvo, ki bo
ustvarjalo dohodek.
Konkretna vsebina dela sindi-
kata je varovanje socialne varno-
sti delavcev, njihovih samou-
pravnih in drugih pravic, ki izha-
jajo iz dela. Marsikaj od tega bo
zapisanega v novem zakonu o
delovnih razmerjih, ki je v pri-
pravi. Zato so se na seji dogovo-
rili, da naj bi na naslednji seji
koordinacijski odbor spregovoril
o osnutku zakona o delovnih
razmerjih, saj ne sme iti mimo
sindikatov.
Povsem enotnega mnenja raz-
pravljalcev ni bilo glede organi-
ziranosti sindikatov. Nekateri so
zastopali stališče: eno podjetje
— ena organizacija sindikata,
drugi pa: ena ali več osnovnih
organizacij sindikata in sindikal-
na konferenca podjetja. V dislo-
ciranih enotah, katerih sedeži
podjetij so v drugih občinah, mo-
rajo delovati samostojne osno-
vne organizacije sindikata. Eno-
tni pa so si bili v tem, da mora
biti sindikat čim bliže delavcem,
zato je treba osnovno organizaci-
jo razdeliti na sindikalne skupi-
ne, poverjeništva in podobno.
Poseben poudarek so dali vlo-
gi predsednika osnovne organi-
zacije sindikata. Nekateri so se
zavzemali za to, da bi to funkcijo
profesionalizirali, tudi če bi bilo
treba sindikalno članarino dvi-
gniti s sedanjih 0,6 % na cel od-
stotek. Večina ni bila za ta pred-
log, enotni pa so si bili v tem, da
vsak nosilec funkcije v odborih
sindikata delavcev dejavnosti in
v občinskem svetu izhaja iz funk-
cije predsednika osnovne sindi-
kalne organizacije.
Tudi glede medobčinskih sve-
tov Zveze sindikatov so bila
mnenja deljena. Eni ugotavljajo,
da so potrebni in so občinskim
svetom v veliko pomoč, drugi pa
so menili, da medobčinski sveti v
bodoče ne bodo več potrebni.
Enako deljeno mnenje je bilo
glede članstva v sindikatih. Sin-
dikat je razredna organizacija
delavcev, zato ne morejo biti čla-
ni sindikata tisti, ki niso v delov-
nem razmerju, in tudi ne kmetije,
so menili nekateri, drugi pa s
tem niso v celoti soglašali. Prav
tako je bila polemika o članstvu
direktorja podjetja v sindikatu,
zlasti še o možnosti, da Je celo
nosilec funkcij v organih sindi-
kata.
Razprava je tekla o vlogi sin-
dikata na socialnem področju,
od sindikalne liste do kolektivne
pogodbe, o kadrovski politiki in
izobraževanju, metodah dela in
o sindikalni organiziranosti, ki jo
morajo določati interesi delav-
skega razreda.
Ne gre tudi prezreti kritične
skupne ugotovitve, čeprav se vsi
s tem niso strinjali, da smo v sin-
dikatih preveč kritični do svoje
prakse, da je glavna nevarnost za
prenovo sindikatov v stari misel-
nosti nekaterih sindikalnih de-
lavcev, ki staro opuščajo, novega
pa ne vidijo dovolj jasno in mu
miselno ne morejo slediti.
FF
iCIVlU^pŽČITA V ORMOŽU 1
Za večjo usposobljenost
in boljšo opremljenost
Letos mineva 11 let, odkar so v ZIS ter v izvršnih svetih republik
in pokrajin proglasili 20. junij za dan civilne zaščite Jugoslavije. Tak-
šen sklep je bil sprejet predvsem zaradi velikega pomena civilne zašči-
te kot aktivne organizacije v naši družbi in tudi kot priznanje za njeno
delo. Kakšna Je potreba po civilni zaščiti, kaže statistika minulih vojn.
Od skupnega števila žrtev v prvi svetovni vojni Je bilo ubitih le 5 od-
stotkov civilistov, v drugi svetovni vojni že 48 odstotkov, v Vietnamu
pa so bili žrtve vojne 90 odstotkov civilistov in samo 10 odstotkov vo-
jakov.
Civilna zaščita pa ni delovna samo v vojni, temveč povsod tam,
kjer pride do velikih naravnih nesreč ali prometnih nezgod. Velikega
pomena je osveščanje ljudi. O tem sicer tečejo nekatere aktivnosti,
vendar so rezultati pičli, zato pa iz dneva v dan živimo v bolj onesna-
ženem okolju.
Za reševanje problemov bodo morali delati vsi: družba kot celo-
ta, ki mora zagotoviti potrebna sredstva za ureditev razmer, in civilna
zaščita, ki mora pomagati predvsem s strokovno pomočjo.
Ta dan in seveda vse leto je potrebno poglobljeno razmisliti, kje
smo s civilno zaščito danes in kako je na tem področju v občini. Po-
gledati Je potrebno, kako smo napredovali v zadnjem letu in kaj še
moramo storiti.
V občini Ormož Je v enotah civilne zaščite vključenih 2030 obča-
nov ali 11,1 odstotka; to je tudi cilj, ki so si ga zastavili v občinskem
merilu. Usposobljenost pripadnikov civilne zaščite pa je komaj 56-od-
stotna, s tem pa ne morejo biti najbolj zadovoljni. Se slabše je na po-
dročju osebne zaščite posameznega prebivalca občine, saj je oprem-
ljenost z osebnimi zaščitnimi kompleti komaj 10-odstotna. »Rekel bi,
da moramo narediti občutno več na področju izobraževanja vseh pri-
padnikov civilne zaščite v občini Ormož in seveda še povečati njihove
vrste,« je sklenil svoja razmišljanja Andrej Pučko, poveljnik občinske-
ga štaba za CZ, na sprejemu za člane občinskega štaba civilne zaščite
Ormož, ki ga Je ta dan organizirala predsednica izvršnega sveta skup-
ščine občine Ormož.
v nevezanem pogovoru je tekla beseda o medrepubliških vajah
enot in štabov civilne zaščite, kjer so sodelovali Ormožani.
Vida Topolovec
Športne igre
avtobusnih prevoznikov
v organizaciji avtobusnega podjetja Certus Maribor so bile v
Mariboru 24. junija pete športne igre delavcev avtobusnih prevozni-
kov SR Slovenije. Razveseljivo je, da so vozniki avtobusov ptujskega
podjetja KG P Ptuj — TOZD Avtopark v zelo močni konkurenci os-
vojili tretje mesto, v posameznih športnih disciplinah pa so si drugo
mesto izbojevali v šahu, namiznem tenisu in v malem nogometu, v
spretnostni vožnji z avtobusom so bili tretji, v kegljanju peti in v stre-
ljanju z zračno puško osmi.
Športno srečanje Je bilo skrbno organizirano. Svečan zaključek je
bil v Tovarni avtomobilov Maribor, na njem pa je udeležencem iger
govoril glavni direktor Certusa Mirko MAJHENiC. Podelili so zaslu-
žene pokale in priznanja, ob koncu pa razglasili, da bo organizator
6. športnih iger avtobusno podjetje Slavnik iz Kopra.
Najodgovornejši nosilci funkcij pri slovenskih avtobusnih pre-
voznikih so tega dne obiskali Ptuj. Z velikim zanimanjem so si ogle-
dali zbirke v Pokrajinskem muzeju, kulturne in zgodovinske znameni-
tosti mesta, ob koncu pa se še seznanili z delom haloških in sloven-
skogoriških vinogradnikov Kmetijskega kombinata — TOZD Sloven-
ske gorice — Haloze Ptuj.
FB
f EDNIK - 29. junija 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
PRESELILI SMO STUDIO RADIA PTUJ
Tudi grajskega
življenja se človek
naveliča
v tretje gre rado. smo pomislili v sredo (21. junija), ko smo .se po
liončani oddaji zbrali na gradu, da hi preselili studio v nove prostore, ki
fio sedaj v na.ši hiši. Ampak o »dnevu X« smo tokrat raje molčali, ker
snu) se doslej že dvakrat po radijskih valovih hahali s preselitvijo, pa ni
IjHo nič. Tokrat je uspeh, kot ste se lahko na svoja ušesa prepričali v četr-
tek. 22. junija, ko ste nas slišali iz novega studia. Kako pa je akcija pote-
kala. pričajo fotografije.
Posvet pred akcijo — za moč in pogum.
Maturantske
razglednice
Naš stan Ptuj je bil spet poln maturantov, ki so s svojim živžga-
njem in pohodom po mestnih ulicah izražali gnev nad dejstvom, da se
poslavljajo od srednje šole. Kot smo izvedeli, je letos v zaključnih ra-
zredih Srednješolskega centra Ptuj okoli 400 učencev. Tokrat obja-
vljamo nekaj razglednic z njihovega veseljačenja.
Med svojim pohodom se je skupina maturantk oglasila tudi v našem za-
vodu (glej Tednik v roki).
Ključ je treba skrbno varovati, zato si ga je eden od četrtošolcev na roko
pripel kar z lisicami.
še pogled na dvorano Narodnega doma, ki je zadnje čase postala
^srednji veseliščni prostor \ Ptuju. Tako je bila videti po zaključni pro-
slavi maturantov, vendar so vse kmalu počistili in škodo v celoti povrnili.
(foto: I. Ozmec)
Le kdaj so se vrata tako skrčila?
Ob mrmranju žalne koračnice in s krpo na pol droga smo popeljali
mešalno mizo na njeno poslednjo pot.
Misli v selitvi sodelujočih:
Cic: »Še smo močni...«
Zef: »Pfuj, si težka ...«
Direktor: »Koliko denarja nam boš še požrla ...!«
Davorin: »Pred mano je še dolga noč.«
Odgovorni Luka: »Zdaj se bo pa drugače delalo ...«
Rado: »Dečki, zdaj pa en pir ...«
Prvi gost oddaje V ŽIVO Iz novega studia je bil predsednik izvršne-
ga sveta SO Ptuj Tone Ceh. Pa ne zato, ker še marsikaj potrebujemo,
predvsem pa denar, denar ...
V vrtu
Astronomsko se je pomlad prevesila v poletje, koledarsko se izte-
ka prva polovica leta, pa tudi vegetacijsko obdobje je doseglo svoj vr-
hunec, saj pri večini rastlin jenjuje najbujnejša rast in prehajajo v ob-
dobje doraščanja in zorenja plodov. Našteta prehodna obdobja vrti-
čkarja še nadalje vzpodbujajo, da posveča vso skrb negi, obdelavi in
varstvu rastlin, ki jih goji v svojem vrtu, da bi v jeseni nudile obilo
plodov in da bi se pripravile na ozimljanje. Sicer pa v ZELENJAV-
NEM VRTU sejemo jesensko zelenjavo: nizki fižol za stročje, grah,
korenček, kolerabico, solato endivijo, zimsko redkev, sadimo karfijo-
lo ali cvetačo za jesensko rabo, brstični ohrovt, zelje in tudi za setev
kumaric je še primeren čas.
V današnjem sestavku pa bomo nekoliko več pozornosti posvetili
setvi, negi in varstvu korenčka. Na hranitveno vrednosti korenčka, ne-
nadomestljivega dodatka raznim juham, prikuham in solatam, ne ka-
že posebej opozarjati, saj nam je kot tovrstna zelenjava dobro po-
znan. O setvi, njegovih rastnih zahtevah in sortah smo že govorili v
enem izmed zgodnjih spomladanskih prispevkov o opravilih v vrtu,
tokrat pa bomo spoznali nekatere škodljivce in bolezni, ki ogrožajo
pridelek korenčka.
Od škodljivcev korenček najpogosteje ogroža korenjeva muha. Ta
škodljivec napada tudi druge korenčnice, kot so: peteršilj^zelena, pa-
stinak, kumina, pa tudi na repi in kapusnicah jo je najti. Zenka kore-
nove muhe položi posamično ali v skupinah okrog 100 jajčec na vrat
korenčka ali kar v zemljo okrog korenčka. Iz jajčec po nekaj dneh pri-
dejo ličinke, ki koren navrtajo — če je mlajši, le na vrhu, če pa je že
starejši oziroma doraščen, pa po vsej njegovi površini. Žerke so drob-
ne oranžno rumene ličinke, ki merijo do 12 milimetrov. Rovi, ki jih
žerka dela tik pod površino korena, so rjasti. Zaradi njih je koren ne-
prijetnega okusa. Ce napadejo še mlado rastlino, lahko ustavijo rast,
sicer pa se na ranjenih delih korena naselijo gnilobni organizmi, ki
povzročijo propad korena že v zemlji ali kleti. Tako smo spoznali
škodljivca, ki prenekaterega vrtičkarja preseneti, saj žerke objedajo
koren v tleh, ne da bi to takoj opazili. Le listje je pri napadeni rastlini
nekoliko bledikavo, za to pa ni vedno vzrok le ta škodljivec. Koreno-
va muha ima dva rodova na leto, ki delata škocjo: prvi od junija do
julija na korenčku, posejanem spomladi, drugi pa od avgusta do okto-
bra na korenčku, ki je sejan pozno. Najmanj škode bo povzročila na
korenčku, ki bo sejan konec junija ali v začetku julija (po luninem set-
venem koledarju naj bi to bilo 22. in 30. junija ter 1. in 9. julija), saj
takrat sejani korenček obide čas, ko muha odlaga jajčeca.
Preizkušen je mešani posevek s čebulo ali porom, saj duh čebule
muho odvrača.
Z insekticidi proti korenovi muhi zaščitimo korenček tako, da ob
setvi ali po kalitvi ob okopavanju v tla vmešamo 5 g/m' basudina ali
volatona ali pa posevek zalijemo z 0,2-odstotnim dipterexom ali basu-
dinom; pri njiju pa moramo biti posebej pozorni na karenco, da si ne
zastrupimo pridelka.
Ce se na listih korenčka pojavijo drobne svetlorumene pege, je to
znak okužbe z rastlinsko boleznijo, imenovano listna pegavost, ki je v
povezavi s črno gnilobo na spodnjem delu korena. Uspešno jo pre-
prečujemo, če škropimo z 0,2-odstotnim dithanom ali antracolom.
Ce v SADNEM VRTU med drugim gojimo tudi lesko, potem velja
opozoriti vrtičkarje na pravočasno škropljenje, saj bi letos, ko se obe-
ta obilna letina, bilo škoda, če bi v jeseni obirali le piškave in prazne
lupine lešnikov.
Samica hroščka, imenovanega lešnikar, polaga konec junija v plo-
diče lešnikov, dokler je lupina še mehka, jajčeca, iz njih pa se razvije
ličinka. Ta ličinka v plodu žre razvijajoče se jedrce do popolnega uni-
čenja. Lešnikar običajno v celoti uniči pridelek, zato je zelo pomemb-
no pravočasno škropljenje z enim od ustreznih insekticidov, kot so
ekalux, basudin, actellic ali lebaycid v 0,2-odstotni koncentraciji.
Mlajše grme napade lešnikova plesen, zato škropivu dodamo enega
od ustreznih fungicidov, kot je 0,1-odstotni bayleton ali 0,05-odstotni
karathane. Ob tako obilnem nastavku, kot je letos, mlade plodiče leš-
nikov rada napada gniloba plodov — monilija; proti njej pa škropivu
dodamo še dithane ali antracol v 0,2-odstotni koncentraciji.
Okrog 10. julija, to je 14 dni po prvem škropljenju leske, le-to po-
novimo. Letos bo to za dosego obilnega in zdravega pridelka smotr-
no.
Miran Glušič ing. agr.
Rast števila družbenih
organizacij in društev
Letos bo v ptujski občini 110 večjih prireditev, v glavnem veza-
nih na turistično ponudbo in letošnje osrednje jubileje. V občini vsa-
ko leto organiziramo več sto prireditev — včasih tudi šeststo. V števil-
ki 110 pa so zastopane večje in tradicionalne prireditve. Z njihovo po-
močjo se ptujska turistična in siceršnja ponudba uveljavlja v sloven-
skem in širšem turističnem prostoru.
V koordinacijskem odboru za družbene organizacije, društva,
proslave in prireditve pri občinski konferenci SZDL Ptuj tudi ugota-
vljajo, da iz leta v leto narašča število občanov, ki želijo delati v dru-
štvih in družbenih organizacijah. Trenutno jih je v občini 310 in vsa
imajo usklajena pravila.
Odbor je v prejšnjem tednu dal pozitivno mnenje k pravilom ne-
katerih novih društev. Soglašal pa je tudi z ustanovitvijo gobarskega
društva Ptuj. Podobna društva delajo že v 29 slovenskih občinah.
MG
Coprnice zagotovo soi
Folklora iz Impola
nastopala
v Poljčanah
Minuli petek, 23. junija, je fol-
klorna skupina tovarne Impol iz
Slovenske Bistrice v popoldan-
skih urah priredila za oskrbovan-
ce doma ostarelih v Poljčanah
prijetno prireditev. Razvedrili so
jih s slovenskimi ljudskimi plesi
in pesmimi ter jih tako popeljali
v njihova mlada leta. Naleteli so
na izredno publiko, ki jim je iz
srca zaploskala, ljudskim pev-
cem pa pritegnila pri petju.
Po nastopu seje razvil lep, pri-
srčen in prijeten razgovor med
oskrbovanci doma ostarelih ter
pevci in plesalci. Starejši so bili
zelo zadovoljni in srečni, da jih
je nekdo obiskal, se z njimi po-
govarjal. jim zapel in zaplesal.
Imeli so občutek, da še niso čisto
pozabljeni.
Ob odhodu so se želeli, da bi
se s plesalci in pevci folklorne
skupine Impol še srečali, da bi
nadaljevali prijeten klepet in jim
s tem popestrili jesen njihovega
življenja.
Vida Topolovec
Tistega dne sem zjutraj vstal na levo nogo. Ko
sem nato hitel na avtobus (št. 13). mi je pot prekriža-
la črna mačka (lahko tudi. da je bil maček). Nato .se
mi je ura ustavila oh enih (13.) in zaradi tega sem
zamudil vlak.
Vse to ne more hiti naključje, mi je šinilo skozi
možgane. Pričel sem tuhtati... in kmalu sem do-
gnal. kaj hi lahko bil vzrok tem nevšečnostim. Ta
dan je bil namreč sreda. Dan. kije za večino evrop-
skih narodov nesrečen in neprimeren za potovanja.
Za Nemce pa sploh dan. ugoden za čarovnice, ki z
lear-jeti letajo na kongrese, seminarje in kar je še ta-
kega v smeri Kleka in Dubrovnika.
Ker pa mi je do večera v.vt' šlo kakor po maslu,
sem pozabil na coprniški del ženske populacije.
A še preden .sem bil doma. sem se spet .srečal z nji-
mi. Ko sem z avtobusom (tokrat ni bit trinajstka) pri-
spel v Cirkulane. sem se (zato. da ne napravim gre-
ha) napotil »tja«, kjer Bog roko ven moli«. Malo iz
navade (človek namreč nikoli ne ve. kdaj bo srečal
kakšno »žrtev«, ki ho »častila«), malo pa iz potrebe
- saj sem normalno moral 'kakor vsako dobro tran-
sportno sredstvo/ natankati. preden sem se podal na
svoj trikilometrski nemarkirani del haloške pešpoti.
In še preden sem si obrisal okrog ust peno po
prvem požirku prijetno hladnega kozorogovega mle-
ka. je padel udarec s strani mojega desnega sotrud-
nika ob šanku.
Nič manj in nič več - dejal je. da po Cirkulanah
■-.trašijc- coprnice. V tem trenutku iem obžaloval, da
sem imel v kriglu pivo. Ta vest me je namrer take
:mrazila. da hi mi bil bol; prijal krigl rum:, s čajem.
A sem se hitro zbral in se vsemu temu sladko nasme-
jal. saj kot bodoči intelektualec res ne hi smel verjeti
takim čenčarijam.
Vsa zadeva bi bila že davno pozabljena, če se mi
pred časom ne bi zgodilo nekaj nenavadnega.
Ko sem se po enem od rednih obiskov v »hramu
pivske kulture« napotil domov, so se mi začele doga-
jati čudne reči.
Pred očmi se mi je začelo megliti. v srednjem uše-
su pa mi je začelo šumeti. Moj navigacijski in ravno-
težnostni sistem pa sta začela odpovedovati (prav ta-
ko kakor v Bermudskem trikotniku). Za povrh pa so
se začela vame zaletavati drevesa, pa tudi cesta je
dvakrat padla name.
Ko sem se drugi dan zbudil, sem bil v bednem sta-
nju. Poskušal sem se spomniti detajlov prejšnje noči.
a je bil del filma zbrisan. Šele naslednji dan. ko sem
bil že popolnoma psihofizično zbran, se mi je posveti-
lo. Vse to dogajanje je bilo — logično — maščevanje
coprnic. ki so izvedele, da sem se jim posmehoval.
Tedaj sem se tudi spomnil pripovedovanj o podobnih
doživljajih, ki .so .se kdaj prej dogajali drugim in o
katerih se je po vasi govorilo.
Da bi ugotovil, kdo je ta coprnica, ki me je bila za-
coprala. sem že začel plesti stolček iz deveterega le-
sa. s katerim bom šel k božičnim polnočnicam . . .
P. S. Če pa je še sedaj kak nejeverni Tomaž, ki ne
verjame v coprnice. pa naj izvoli vprašati najbližjega
poročenega moškega. Prepričan sem da bo prav vsak
zagotovd. da pozm- vsaj eno (Spraševati morate se-
veda na štiri oči.,,
Zacoprani Fredi
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
29. junija 1989 - TEDNIK
35 let Mercatorja — Izbire Panonije Ptuj
kolikokrat ste že stopili čez prag te aH one prodajalne? !Se veste? Če že ne vsak dan, pa vsak drugi
dan zagotovo. ISaročite, kar ste se namenili kupiti, negodujete, če kakšnega izdelka ni, zadovoljni ste, če so
prodajalci prijazni, si ogledujete, brskate po pitUcah, se prerivate na razprodajah — česa vse ne počenja-
mo kupci v trgovinah!
Pa ste se kdaj vprašali, kako živi in diha delovna organizacija Mercator— Izbira Panonija, ki se
ukvarja s trgovino? Kakšna je, kako je organizirana, kakšne probleme ima, koliko zaposlenih ...?
Tri in pttl desetletja Mercatorja—Izbire Panonije Ptuj je gotovo obletnica, ki vzbudi radovednost, kaj
in kakšna je ta delovna organizacija, kaj se skriva za velikim M.
NKKAJ ZGODOV INE
junija I9M je v Ptuju mestni ljudski odbor
ustanovil trgovsko podjetje na veliko Panonija in
trgovsko podjetje na malo Izbira. Predhodnica Pa-
nonije je bila Preskrba. Izbira je bila maloprodaj-
no podjetje s petimi prodajalnimi živil. V mestu in
po vaseh pa je bilo več samostojnih trgovin. Te so
kmalu spoznale, da je v slogi moč, da same nimajo
kakšnih posebnih možnosti razvoja. Tako so se
odločile, da se združijo s Panonijo, prodajalne:
Nama, Koloniale, Cirkovce, Majšperk, Dornava,
Gorišnica, Kidričevo, Bukovci, Cirkulane, Destr-
nik, Dolena, Grajena, Kozminci, Leskovec, Lo-
vrenc, Majšperk Lešje, Markovci, Medribnik,
Muretinci, Podlehnik, Podvinci, Ptujska Gora,
Stoperce, Trnovska vas, Videm, Vitomarci, Tekstil
Majšperk, Žetale, Elegant, Papirnica in galanteri-
ja, Slavica, Kovina, Steklo—porcelan, Železnina.
K Trgovskemu podjetju na malo Izbiri pa so
se priključile prodajalne: Sela, Slovenja vas, Siko-
le, Zavrč, Tržeč, Mavrica, Zaija, Elektro-radio,
Delikatesa, Hrana, Juršinci, Hajdina.
Pravijo, da je vsak začetek težak. Tudi Panoniji
in Izbiri v prvih letih ni bilo lahko. Ne samo da ni-
sta imeli svojih prostorov — ne prodajaln ne skla-
dišč — tudi oprema je bila zastarela. Vse je bilo
bolj ali manj odvisno od iznajdljivosti posamezni-
kov, od zagnanosti takrat še majhnega števila za-
poslenih, ki so rasli, se učili, pridobivali izkušnje
in znanje skupaj s trgovino. Nobenega dvoma ni,
da gre prav tem »pionirjem« trgovcev zahvala, da
se je ta dejavnost razvila in stopila v korak s ča-
som.
RAZVOJ PANONIJE IN IZBIRE
O tem, da je bila razvojna pot pravilno zasta-
vljena, pričajo nove prodajalne, lastni prodajni
prostori, ki sta jih odprli obe delovni organizaciji.
Panonija je v teh letih razširila svojo ponudbo v tr-
govinah: Oblačila, Kemikalije, Graditelj, samopo-
strežnicah Ciril-Metodov drevored in Kekec v Ru-
ju ter samopostrežnici v Kidričevem in trgovini v
Apačah.
Izbira je zgradila samopostrežnice: Konzum,
Panorama, Potrošnik, Živila, Oskrba in prodajno
skladišče Gradles. Tako Panonija kot Izbira pa sta
seveda tudi skrbeli in obnavljali že obstoječe trgo-
vine.
Resnici na ljubo je treba priznati, da so kupci
radi kupovali v njunih trgovinah in se z njima ve-
selili vsake nove prodajalne. Vedno manj je bilo ti-
stih, ki so negodovali nad založenostjo trgovin in
zastarelimi prodajnimi prostori. Pa ne samo to,
prodajalne so dobesedno prihajale h kupcem. Če
je bilo še pred kratkim potrebno po nakupih v
strogo mestno središče, z novimi prodajalnimi to
ni bilo več nujno. Trgovine so prišle v vasi in
obrobna naselja mesta.
PANONIJA IN MERCATOR
Naj je trgovina še tako cvetela, dosegla razvoj,
na katerega v začetku nihče niti pomisliti ni upal,
je postajala vendarle tesna, zaprta, denarja za in-
vesticije ni bilo na pretek, pa tudi banke niso bile
tiste čase naklonjene manjšim delovnim organiza-
cijam, še posebej če je bilo na nekem območju več
istovrstnih. In v Panoniji so si želeli naprej. Med
domačimi trgovskimi organizacijami ni bilo prave-
ga zanimanja. Tudi v Mariboru niso bili posebej
za to, da bi vlagali kakšen razvojni dinar v trgovi-
no v ptujski občini. Celjani so spet imeli druge na-
črte. Mercator pa na štajerskem koncu Slovenije
še ni imel nič.
Panonija je takrat imela že več kot štiristo delav-
cev in večina se jih je tistega leta 1970 odločila za
združitev z Mercatorjem iz Ljubljane. Odtehtala
so zagotovila, da bo v Ptuju zgrajena blagovnica,
da bodo zgrajena skladišča. Obljube res niso osta-
le le mrtve črke na papirju. Leta 1972 — ob občin-
skem prazniku — je bila odprta blagovnica s 3.800
kvadratnimi metri površine. Kupci niso dobili le
prodajalne, kjer je bilo na enem mestu moč kupiti
tako rekoč vse, ampak je dobilo zaposlitev tudi
100 delavcev. Blagovnica pa je postala in ostala
osrednji nakupovalni center za ftujčane, okoliča-
ne in mnoge turiste.
Že naslednje leto — 1973. — je ob Rogozniški
cesti zraslo skladišče s 5.470 kvadratnimi metri po-
vršine. Na enem mestu je bilo zdaj mogoče skladi-
ščiti prehrano, tehnično blago, pohištvo in emba-
lažo. V centru mesta je ostalo le še skladišče galan-
terije in tekstila. To pa je kmalu zatem dobilo pro-
store v nekdanjih proizvodnih prostorih Delte.
KAJ SE JE DOGAJALO
V	IZBIRI
Tudi Izbira v tistem času ni pustila vnemar svo-
jih kupcev. Že zaradi konkurence ne. Prizadevala
si je posodobiti svoje poslovanje in ustreči vsaki
želji kupca. Še posebej so se uveljavili s prodajo
tehničnega blaga. Zanj so v Slovenji vasi tudi zgra-
dili skladišče s 1.000 kvadratnimi metri površine.
V	Mariboru so odprli predstavništvo in to je z leti
preraslo v poslovno enoto Kooperacija.
IZBIRA IN MERCATOR—
PANONIJA ŠE VEDNO
VSAK ZASE
Res, da trgovini nikoli ni bilo postlano z rožica-
mi. Pa vseeno sta obe organizaciji, čeprav vsaka
zase, uspešno razvijali. Obe sta v tem času pričeli
proizvodnjo delovnih zaščitnih sredstev. Panonija
je od stečajnega sodišča kupila proizvodne prosto-
re nekdanje Dravinje Kidričevo. Tu je 41 zaposle-
nih takrat izdelovalo usnjene rokavice in najrazli-
čnejša zaščitna sredstva iz usnja. Ukvarjali pa so
se tudi z nabavo in prodajo zaščitnih sredstev. Tu-
di Krojaška zadruga Ptuj se je priključila k Pano-
niji.
Izbira je v tistem času prevzela krojaštvo Moda
v Ptuju. Tukaj so izdelovali zaščitna sredstva iz
tekstila in modno konfekdjo.
Povsem normalno - poslovno je bilo, da sta
obe organizaciji tekmovali, katera bo bolje in prej
ustregla kupcu. Obe sta se ukvarjali z isto dejav-
nostjo, obe sta pokrivali skoraj isto območje, pro-
dajali istim kupcem, nabavljali od istih dobavite-
ljev. Včasih ie bila ena korak naprej, pa spet dru-
ga. Vsakodnevna srečanja so bila neizbežna, saj so
se njune poti križale, pa naj sta bili na poti do
kupca ali na poti do dobavitelja. In rodila so se
razmišljanja, da bi bilo pametno sile združiti.
MERCATOR—IZBIRA PANONIJA
PTUJ
Ob vsaki poroki so eni za, drugi proti, tretji ča-
kajo, da se bo v njihovem imenu odločil nekdo
drugi. Brez težav tudi poroke med Izbiro in Mer-
catorjem—Panonijo ni bilo. Pa so se zaposleni v
obeh kolektivih na koncu na referendumu odločili
Leta 1978 je Ptuj dobil novo trgovsko delovno
organizacijo Mercator—Izbira Panonija Ptuj z os-
novnimi dejavnostmi: maloprodaja, veleprodaja
in zaščita.
Namen zdr jžitve: celovitejša ponudba, racio-
nalnejša poraba osnovnih sredstev, specializacija,
boljša in ekonomičnejša organizacija dela.
MERCATOR—IZBIRA PANONIJA
DANES
Enajst let je od združitve. Pravijo, da so vse ci-
lje, zastavljene ob skupnem začetku, uresničili.
Vedno več je specializiranih trgovin, skoraj vse tr-
govine so kupcem omogočile sodobno prodajo,
veliko izbiro blaga, najrazličnejše akcije, kot so
razprodaje, vsakoletno srečanje s potrošniki pred
Blagovnico, posebne ponudbe skupaj s proizvajal-
ci, ugodne kreditne pogoje in še bi lahko naštevali.
Mercator Izbira Panonija Ptuj tudi po 35 letih
ostaja zvest kupcu in vsa njegova prizadevanja so
namenjena kupcu. In kupci so se lahko že nešteto-
krat prepričali, da je res tako. Ni ga blaga, ki vam
ga v Mercatorju Izbiri Panoniji Ptuj ne bi mogli
naročiti, želje kupcev so njihov vsakodnevni kaži-
pot.
MALOPRODAJA
Temeljna organizacija Maloprodaja je v teh
enajstih letih zgradila vrsto novih prodajaln: Rim-
ska peč, Cirkulane, Hajdina, Markovci, Muretinci,
Trnovska vas, Videm, Zamušani. Dograjene ali
obnovljene prodajalne pa so: Kekec, Majšperk,
Oskrba, Lovrenc, Podlehnik, Slovenja vas. Di-
skont, Florjan — specializirana prodajalna noga->
vic in pletenin, Boutique M -I- M — specializirana
prodajalna modnih oblačil. Višnja — specializira-
na prodajalna bombonov in daril. Prenovljene ali
pa je bila v njih zamenjana oprema, so bile proda-
jalne: Nama, Živila, Koloniale, Kidričevo, Cici-
ban, Mavrica, I:leganl, /arja. Blagovnica m šc
druge.
Ta mesec sta bili odprti novi, sodobni sam<>p<,
strežnici v Šikolah in ( irkovcah, jeseni pa b(>
odprta tudi trgovina v Apačah. V teh treh primerih
gre za sodelovanje Mertatorja l/birc Panonije s
krajevnima skupnostima, sodelovanje, vredno
vzgleda in dokaz zaupanja kupccv do Mcrcator-
ja Izbire Panonije. Saj občani prispevajo /a ob-
jekte denar in veliko prostovoljnih delovnih ur.
VELEPRODAJA
Skladišče ob Rogozniški cesti je bilo dvakrat
dozidano, najprej za potrebe skladiščenja galante-
rije in tekstila, lani pa še za hladilnice, komercio-
nalno poslovanje, za komisionarski prostor. Za
potrebe občinskih in republiških blagovnih rezerv
so bila pred leti zgrajena skladišča v Slovenji vasi.
Danes imajo tam več kot lO.(KK) kvadratnih me-
trov površin pod streho, poleg tega pa veliko odpr-
tega skladiščnega prostora, predvsem za tehnično
blago.
Veleprodaja uresničuje okrog polovico svoje tr-
govske dejavnosti v sistemu Mercator, drugo polo-
vico pa v Pomurju, Podravju, celjski regiji in Hr-
vaški.
KOOPERACIJA
Iz nekdanjega predstavništva v Mariboru se je
razvila sila razvejana organizacija sodelovanja z
obrtniki. Poslovna enota Kooperacija ima danes
enote v Mariboru, Ptuju in Ljubljani.
ZAŠČITA
Proizvodnja delovnih zaščitnih sredstev se ne-
koliko zmanjšuje na račun druge proizvodnje. No-
vi prostori v Kidričevem pa tudi tem delavcev za-
gotavljajo primerne delovne razmere. Proizvodni
program zaščite se nenehno spreminja in dopol-
njuje. V glavnem pa izdelujejo poleg zaščitnih us-
njenih rokavic še zaščitna delovna sredstva iz tek-
stila, obleke in plašče, frotiraste plašče za firmo
Vossen iz Zvezne republike Nemčije, za firmo
Marc Avreli — prav tako iz Zvezne republike
Nemčije — pa ženska krila in hlače.
DELOVNA SKUPNOST
Delovna skupnost je pred kratkim končno dobi-
la nove ustrezne delovne prostore v nekdanji Del-
ti. Tudi delavci delovne skupnosti so zaslužni za
uspeh delovne organizacije kot celote. Tukaj se
srečujejo vse dejavnosti delovne organizacije, se
usklajujejo, načrtujejo, planirajo in kdo bi mogel
našteti še vsa tista dela, ki so sicer neopazna, a
vendar vedno in v vsakem trenutku prisotna — in
potrebna.
Komerciala se je preselila v blagovni center, ra-
čunalniški center je ostal v starih prostorih v Lac-
kovi ulici.
KAKO SKRBIJO ZA DELVCE
Ob tem se vedno začne in konča pri osebnem
dohodku. Le malokje so vsi zadovoljni. Tudi Mer-
cator—Izbira Panonija ni izjema. Njihovi delavci
pa lahko letujejo po ugodnih cenah v Portorožu,
Maredi, Barbarigi, Medulinu, Miholaščici, Nerezi-
nah, Pakoštanih in pri Treh kraljih na Pohorju.
Res, da skupaj 163 ležišč za 1473-članski kolektiv
in družinske člane ni veliko, ob primerni organiza-
ciji pa lahko počitnikuje večina delavcev, ki to že-
li.
Največ delavcev res živi v svojih hišah ali pri
starših, vendar je delovna organizacija doslej ku-
pila že 77 stanovanj, z drugimi delovnimi organi-
zacijami pa še deset.
Delavcem omogočajo tudi izobraževanje ob de-
lu ali kakšno drugo obliko izobraževanja. O tem
govori tudi izobrazbena struktura zaposlenih. Še
pred desetimi leti so imeli le sedem zaposlenih z
visoko izobrazbo, danes jih imajo dvajset. Z višjo
izobrazbo jih je 54, s srednjo 249, s poklicno 884
in brez strokovne izobrazbe 266.
MERCATOR-IZBIRA PANONIJA
JUTRI
Novih trgovin kaj veliko ne bo več, saj so v vseh
večjih centrih že sodobne samopostrežne prodajal-
ne. Primerne prostore bo treba zagotoviti še kup-
cem v Dornavi, na Destmiku, v Rogoznici, Pod-
lehniku in Leskovcu; v Apačah pa bodo odprli sa-
mopostrežnico jeseni. Seveda pa to ne pomeni, da
če bi kje pokazali željo in tudi sami primaknili
kakšna sredstva, tam trgovine ne bi bilo. Predvsem
si bodo še naprej prizadevali za dobro založenost
trgovin, hitro in kakovostno postrežbo kupcev, žal
pa ni upati, da bi lahko imeli kakšen večji vpliv na
cerie.
Želja Veleprodaje so preseliti celotno dejavnost
v blagovni center v Ptuju in opustiti skladišča v
Slovenji vasi, pa tudi posodobiti celotno opremo
in vozni park.
Kooperacija še ni izčrpala vseh svojih možnosti,
čeprav se dejavnost širi.
Zaščita, ki ima del dejavnosti v Ptuju, del pa v
Kidričevem, si želi skupnih prostorov, program pa
bodo prilagajali potrebam kupcev in znanim tujim
partnerjem.
Tudi Mercator— Izbira Panonija se bo preobli-
kovala v podjetje in organizirala svojo dejavnost
tako, da bo kos tržnemu gospodarjenju.
MERCATOR-IZBIRA PANONIJA
KUPCEM
35 let je dolga doba, dolga pot, ki ni bila lahka,
ki ni bila brez ovir, ki se je včasih izgubila, da ni
bilo videti konca. Pa je Mercator Izbira Panonija
preživel. Preživel, ker so mu kupci zaupali, ker so
verjeli vanj. Zaposleni so hvaležni kupcem za zau-
panje in tako kot danes si bodo tudi jutri prizade-
vali, da bodo trgovine dobro založene, da bodo
ustrežljivi in prijazni, da bodo kupci lahko naku-
f>ovali v sodobno opremljenih prostorih. Merca-
tor—Izbira Panonija svojega 35-letnega jubileja
ne praznuje sam, praznuje ga s kupci za kupce.
(EPP)
Mercator—Izbira Panonija r Vidmu pri Ptuju.
Skladišče.
Delavke v Zaščiti Kidričevo.
tednik - 29. junija 1989
IZ NA&IH KRAJEV — 7
MATURANTI IZ LETA 1949
Gimnazija v Ptuju
Na gimnaziji v Ptuju je te dni položilo zrelostni izpit dvajset
osmošolcev . . . Kot najboljši dijak ptujske gimnazije se je pokazal
lov. Požlep Štefan, ki se je prav tako izkazal pri delu v Mladinski
organizaciji. Kot tak se je udeležil 27. junija t. I. sprejema najbolj-
ših dijakov na področju LR Slovenije pri ministru za prosveto, tov.
dr. Jožetu Potrču.
Naše delo, glasilo osvobodilne fronte
okraja Ptuj, Ptuj, 1. julija 1949
w ii	■
Dijaki Gimnazije Dušana Kvedra Ptuj, maturanti iz leta 1949, so
se zbrali na jubilejni obletnici mature.
V soboto so se sošolci iz prvih povojnih let ponovno zbrali.
40 let je minilo od skupnih šolskih klopi, vendar se še vedno ve-
selijo svojih srečanj, saj so bili kot razred nerazdružni in nepre-
magljivi, so povedali.
Tok življenja je sedanje zdravnike, elektroinženirje, inženir-
je kemije, meteorologije, pravnike, profesorje, geodete ... razpr-
šil po svetu. Radi se vračajo v svoj Ptuj in vedno znova se veseli-
jo pogovora z nekdanjimi sošolci in profesorji.
Teden komedij
Počitnice so tu in s tem tudi več prostega časa. Mladi ga bodo
preživeli različno, delali bodo s posredovanjem mladinskega servisa,
manj pa bo verjetno takih, ki si bodo privoščili planine in morje ali
potovanja v tuje kraje. Precej jih je, ki bodo poletje preživeli na mla-
dinskih taborih - delovnih in raziskovalnih. Velika večina pa jih bo
najbrž kar doma, v ptujskih toplicah in kopališču v Kidričevem ...
Za tiste, ki ne bodo vedeli kam s časom, je vedno odprt Klub
mladih v Ptuju. Člani njegovega programskep sveta so za počitniški
čas pripravili nekaj zanimivosti. Disko plesni večeri, ki jih vodi Smi-
Ijan Potočnik, bodo še naprej vsak petek in soboto. S ponedeljkom pa
se prične v Klubu mladih teden komedij kot zanalašč za razvedrilo
počitnikarjev pa tudi drugih, ki morda pogrešajo predstave v kinu. Po
tednu komedij bodo v klubu nadaljevali kino predstave; pripravili bo-
do teden znanstvenofantastičnih filmov, teden grozljivk in srhljivk, pa
morda še ljubezenskih in glasbenih filmov.
Spored tedna komedij pa je:
ponedeljek, 3. julija: MLADI FRANKENSTEIN
torek, 4. julija: VIKTOR -VIKTORIJA
sreda, 5. julija: OČE PO SILI
četrtek, 6. julija: KRALJ V NEW YORKU
petek, 7. julija: STAN IN OLIO
sobota, 8. julija: PUSTI MOJO ŽENO PRI MIRU
nedelja, 9. julija: ŠKRLATNA VRTNICA KAIRA
Najbrž ste katero teh komedij že videli pred davnim časom, če pa
bi jo radi še enkrat predstave v Klubu mladih so ob 20. uri, v petek,
soboto in nedeljo pa ob 17. uri. Vstopnina je 5 tisočakov.
s. ž.
Občinsko prvenstvo
strelcev s pištolo
v deževnem nedeljskem dopoldnevu je v Babosekovi grabi zno-
va pokalo; tokrat so se pomerili strelci mednarodnega programa.
Streljala sta le dva mladinca, in sicer brata Bojkovič, najprej s športno
pištolo, nato z malokalibrsko pištolo proste izbire. S športno pištolo
je streljala tudi mladinka Marjeta Malek, zadela je 528 krogov. Naj-
več je nastopilo članov.
Člani s standardno pištolo: 1. Milan Stražišar, 566 krogov, 2.
Slavko Ivanovič, 560 krogov, 3. Alojz Trstenjak, 558 krogov.
Člani — prosta izbira: 1. Alojz Trstenjak, 535, 2. Franc Bedrač,
506, 3. Slavko Ivanovič, 502.
Člani z revolverjem velikega kalibra: 1. Alojz Trstenjak, 579, 2.
Milan Stražišar, 575, 3. Slavko Ivanovič, 574.
Na republiškem prvenstvu, bilo je v nedeljo v Postojni, je Zvon-
ko Hajduk v nacionalnem programu v streljanju z malokalibrsko pi-
štolo drulov osvojil tretje mesto.	McZ
Langerhoic — starosta
ptujskih fotografov
Te dni je minilo 50 let, odkar
se je takrat 25-letni fotografski
pomočnik Langerhoic, danes sta-
rosta p^tujskih rotografov, naselil
na Ptuju.
Kdo bi preštel vse, ki jih je v
pol stoletja »stisnil v ob^ktiv«!
Evidenčni listki tistih, ki so se
prišli fotografirat v atelje, so do
sedaj dos^i ^evilo 155.000, tu
pa so še obrazi s prireditev, tek-
movanj, družinskih dogodkov,
obredov.
Mojster Langerhoic je sedaj že
šesto leto v pokoju, kar pa ne piv
meni, da miruk. Hčerki Petri, ki
je prevzela obrt, pomaga v so-
dobno opremljenem ateljeju v
Prešernovi ulia 2.
Ob visokem delovnem in ži-
vljenjskem jubileju mu čestitamo
in mu želimo še veliko lepih pos-
netkov, s katerimi bo še dolgo
beležil utrip mesta, okolice in
trenutke v življenju vseh nas.
McZ
Mojster Langerhoic, i vso pozor-
nostjo zazrt v obraz na drugi stra-
ni objektiva.
Edina izposojevalnica
videokaset v Ormožu ...
Tudi Ormož je dobil svoj videoklub. Odprl ga je Tomi Kožar na
Dobravski 9. Na policah v njegovi izposojevalnici stoji 400 videoka-
set z različnimi filmi, predvsem tujimi — akcijski, komični, melodra-
matični, erotični... Vsak mesec se oskrbi s povprečno 30 novimi pod-
naslovljenimi filmi. Zaenkrat je z obiskom zadovoljen, saj nudi za sa-
mo 8000 dinarjev kaseto za dva dni. Film, ki ste ga morda zaman iska-
li drugod, si lahko pri njem rezervirate po telefonu ob ponedeljkih,
sredah in petkih od 17. do 20. ure, ko je videoklub odprt.
Tomi opaža, da je v Ormožu in okolici še razmeroma malo video-
rekorderjev, zato načrtuje v kratkem tudi izposojo le-teh.
Na policah ormoške vidcoteke je več kot 400 BajBorejšili filaM>v.
... in edini uglaševalec
klavirjev na širšem območju
Nenavadna kombinacija, vendar Tomi Kožar že dalj časa uglašu-
je tudi klavirje. Je edini (prijavljeni) uglaševalec klavirjev v ormoški,
ptujski, ljutomerški, lenarški in slovenskobistriški občini. Glasbene
vilice in tri do štiri ure potrebuje, pa je klavir uglašen. Tomi, ki je tudi
sam igral klavir v ormoški glasbeni šoli, svetuje: »Klavir ali pianino
je potrebno uglasiti dvakrat letno, in sicer v začetku kurilne sezone in
po njej. Pogosteje se klavir razglasi v prostorih s centralno kurjavo za-
radi suhega zraka.«	McZ
Uspeh žetalskih gasilcev
v soboto je bila v Žetalah slo-
vesnost, saj so gasilci predali na-
menu gasilsko avtomobilsko ci-
sterno, ki so jo kupili od gasil-
skega društva Zagojiči. Gasilci v
Žetalah imajo tako poleg obno-
vljenega in dograjenega doma
dve gasilski vozili, precfvsem po-
membna za uspešno borbo proti
morebitnim požarom pa je cister-
na, ki pripelje vodo tudi tja, kjer
ie sicer primanjkuje še za pitje,
Icaj šele za gašenje.
Pri nakupu cisterne je s polo-
vičnim zneskom pomagala Zveza
f;asilskih društev občine Ptuj, po-
ovico potrebnega denarja, to je
80 milinioriov, pa morajo zagoto-
viti žetalski gasilci sami.
Teh 80 milijonov pa ni tako
lahko zagotoviti. Izvedli so obse-
žno zbiralno akcijo na območju
krajevne skupnosti in zunaj nje,
na pomoč so priskočili tudfi de-
lavci obrata Olge Meglič v Do-
brini in za nakup cisterne prispe-
vali enodnevni zaslužek. Ševeda
je svoj delež primaknila tudi kra-
jevna skupnost, za cisterno je šel
tudi dohodek sobotne zabavne
prireditve. Ker bo ob vsem tem
se vedno premalo denarja, si bo-
do pomagali s kreditom pri zava-
rovalnici.' Nakup cisterne je vse-
kakor je vsekakor velik uspeh si-
cer majhnega gasilskega društva,
ki ima 30 odraslih članov in 14
pionirjev. Njim, 50 botrom in
vsem, ki so prispevali za nakup
gasilske cisterne, zahvala v ime-
nu vseh, ki lahko že danes ali ju-
tri potrebujejo nujno pomoč ga-
silcev!	..
J. Bracič
Kar dvakrat
v Mariboru
Konec šolskega leta je ponava-
di čas, ko pregledajo svoje delo
in rezultate učitelji m učenci. Ne
samo v obveznem učnem progra-
mu, temveč tudi delo v krožkih
in drugih prostočasnih dejavno-
stih.
V iztekajočem se šolskem letu
so bile še posebej uspešne učen-
ke četrtega letnika družboslo-
vno-jezikovne usmeritve v ptuj-
skem Srednješolskem centru.
Med najbolj pridne pa bi prav
gotovo lahko uvrstili članice
francoskega krožka, ki ga je vo-
dila profesorica francošci ne Ja-
sna Regent. Pod njenim vod-
stvom so dekleta jezikovne
usmeritve pripravila predstavo
— kratko komedijo Francoisa de
Teram9nda Fiance de Violette
(Violetin zaročenec). Svoje sošol-
ke in sošolce so z njo prijetno
firesenetila in popestrila pouk
rancoskega jezika. Pri govor-
nem delu je pomagal lektor Mi-
chel Marechal, predstavo pa je
zrežirala Branka Bezeljak-Gla-
zer. Dekleta so nastopila s svojo
igrico kar štirikrat, kar za tako
predstavo ni malo, povrh pa so
dvakrat nastopila tudi v Maribo-
ru.	C. č.
Kaj bomo
počeli
v počitnicah
1.	oš Toneta Žnidariča:
—	taborjenje v Kaštelu Starem (tri
izmene)
2.	OŠ Ivana Spolenaka:
—	od 1. do 10. julija: izlet taborni-
kov Slovenije v Medvodah
—	od 10. do 20. avgusta: taborje-
nje v Bohinju
3.	OŠ Franca Osojnika:
—	taborjenje v Kastelu Starem —
julij
—	15. avgusta: izlet v bližnjo oko-
lico; zborno mesto ob pred
šolo
4.	OŠ Olge Meglič:
—	planinski izlet 30. junija in 1.
julija, nato vsakih 14 dni (obve-
stila bodo na šolskih vratih)
—	taborjenje v Kaštelu Starem —
julij
5.	Zveza kulturnih organizacij:
—	26. in 27. julija: gledališke
predstave po ulicah in parkih v
okviru srečanja gledaliških sku-
pin
Toplice:
—	v juliju plavalni tečaj (Plavalni
klub - ZTKO)
—	12. avgusta: trimsko plavanje
7. Klub mladih:
—	teden komedij (aktivnosti v
klubu so napisane v posebnem
članku)
Zveza telesnokulturnih organiza-
cij:
—	mali nogomet na stadionu Dra-
ve — rokometno igršče —
vsak torek in petek oc 9*^ do
,2h
—	košarka na stadionu D ave —
košarkarsko igrišče - vsak po-
nedeljek in sredo od 9^do 12*^
Aktivnosti bodo organizirane od 7.
julija do 25. avgusta. Udeleženci naj
prinesejo s seboj športno opremo in
^oge.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV IVANA RUDOLFA
Do konca leta novi dom
Društvo upokojencev Ivana Rudolfa v KS Iva-
na Spolenaka Ptuj je imelo 9. junija občni zbor.
Na njem so pregledali dvoletno delo. Sedaj ima
213 članov, toda zaradi slabega zdravja in pozne
jeseni življenja se je zbora udeležilo 51 članov.
Predsednik društva Stane Janžekovič je v poro-
čilu podal aktivnost društva v zadnjih dveh letih,
ko so se največ ukvarjali z gradnjo doma.
Na občnem zboru društva leta 1987 so sprejeli
sklep, da pričnejo graditi dom društva upokojen-
cev. KS je imela razumevanje za probleme društva
— kot že ves čas od njegovega obstoja — in jim je
brezplačno odstopila svoje zemljišče za gradnjo
doma. Tako se je sen upokojencev začel uresniče-
vati. Tega leta so pridobili vso potrebno dokumen-
tacijo in začeli pripravo za gradnjo. Izvršni odbor
društva kot glavni nosilec vseh aktivnosti pri grad-
nji se je opiral izključno na svoje člane in so tako
prevzeli ogromno breme odgovornosti na svoja
pleča. Hkrati so začeli zbirati prostovoljne pri-
spevke za gradnjo doma med svojimi člani in neč-
lani društva, med delovnimi organizacijami ne sa-
mo v KS, ampak celo v mestu Ptuju. Uspeh akcije
je bil nepričakovan. Za zbrani denar so nabavili
material in v letu 1988 začeli gradnjo doma. Ob
prizadevnosti članov društva, ki so vložili 1.597
prostovoljnih delovnih ur, je bil dom pred zimo
pod streho.
V letu 1989 so nadaljevali obrtniška dela. Vsa zi-
darska dela je opravil Zvonko Klenkar, elektroin-
stalaterska Branko Kramberger, Franc Bargil in
Ivan GrahI, krovna dela Zvonko Klajderič, Stanko
Šerona, Srečko Ježovnik in Jože Pal, vodoinstala-
terska Jakob Mikša in Jože Verdenik, keramičar-
ska pa Andrej Hernja. Vse so opravili prostovolj-
no razen zidarskih del, ki jih je opravil neupokoje-
nec ob minimalnem plačilu. Prevoz gramoza in le-
sa so opravili Mirko Korošec ter Avgust Klep in
Avgust Meško tudi prostovoljno. Finančnih pri-
spevkov, ki so jih v tem letu prispevali upokojenci
in neupokojenci, seje zbralo okrog 10.000.000 din.
Akcija še vedno teče. Člani društva so letos opra-
vili 1.656 prostovoljnih delovnih ur, tako da so jih
upokojenci do sedaj opravili 3.253. Do sedaj je bi-
lo v gradnjo doma vloženih 19.286.565 din. Ker je
pri domu opravljenih nad 85 odstotkov del, vod-
stvo društva obljublja, da bodo do konca leta dom
odprli.
Mnogo dela je bilo opravljenega s pomočjo de-
lovnih organizacij, ki niso nikdar odklonila svoje
pomoči. To so: Elektrokovinar Ptuj, Cestno podje-
tje Ptuj, Ptujske toplice, KK Ptuj - TOZD JEL-
KA, DES Maribor - DE Ptuj, TGA Boris Kidrič
Kidričevo, trgovski podjetji Emona Merkur in
Mercator-Izbira Panonija, žaga Cezar iz Cirkovc
in še drugi. Društvo upokojencev se zahvaljuje
vsem, ki so kakorkoli pripomogli — finančno in
materialno — pri gradnji doma.
V nadaljevanju zbora so poročali tajnik društva
Ciril Božič, blagajničarka Janja Krašovec in pred-
sednik nadzornega odbora Jože Mere. Po poroči-
lih se je razvila živa diskusija o drugih problemih,
ki tišče društvo. Vsa poročila je zbor sprejel brez
pripomb.
Na koncu so s tajnim glasovanjem izvolili novo
vodstvo. Na listi je bilo več kandidatov. Za pred-
sednika je bil ponovno izvoljen Stane Janžekovič,
v izvršilni odbor je izvoljenih 10 članov, v nadzor-
ni odbor pa 3. Sprejeli so tudi program dela za na-
slednje obdobje.
Po končanem zboru so se upokojenci ob dobri
kapljici, ki zelo tekne ob domačih klobasah in
glasbi, zabavali pozno v noč.
Dušan RADOVANOVIČ
8 — ZA KRATEK ČAS
29. junija 1989 - TEDNIK
Dober den od jutra do noči, pa še ponoči fcoj. Den je za de-
lo, nov pa za počitek. Tak smo negda pravli in se mi zdi, da je še
zdaj tak. Gnes sen čista hin pogijeni. Sen nekšni prehlajeni, saj
sen ha v loten juniji že 365 krot moker od deža. Zaj več niti tisti
pregovor ne velo: Bog daj deža. ke mo lehko tudi podnevi le-
ža . . . Jaz .sen že pisa na sunčno upravo, naj malo tiste pipe doj
zaprejo in v peč zakurijo, da ho tudi na zemlji žgalo hoj toplo in
jasno. Ne vem. če ho tota moja prošnja kaj pomogala. saj se mi
zdi, da sen pozoha koleke gor na pro.šjo pripopati. Koleki pač
morejo hiti, saj je birokracijo treha pošteno plačati. Saj še vena
vete. kak provimo v očenaši: Kak v nehesih, tak na zemlji. . .
Vete, jaz nikol ne bom pozoha, kak sen, gdo sen mali hija,
vičija očenaš moltti. da hi od svetega Mtkloža kokšno darilo do-
ba. Pa sen potli od stroha vse pomeša in vseeno nekšno darilo
doba. Tudi zdaj v totih narobe cajtih, gdo mamo vsi boj plitve že-
pe in narobe obrjene mošje. vsi čokami nekšnega Mikloža, da bi
nam nekaj prinesa. Vena se vam čudno zdi, da zdaj v juniji o Mi-
klavži pišem. Je čudno, pa neje čudno, saj je toti mesec skoro tak
hladen in moker kak december.
Prejšji tjeden sem malo pošinfa tisto cesto mujmo ptujskega
hotela in po Trstenjakovi ulici. Pisa mi je Marjan iz Ptuja: »Veš.
Lujz. vidim, da vsoko luknjo najdeš, mislim seveda tiste na ce-
stah, da si ne boš slučajno kaj drugega domišljal. Boma vidla.
kak dugo še bo tista cesta ena sama jama. Bodi pozdrovleni in
še ne tak hitro obglovleni. . .«
Marjan, hvala za pismo. Bilo je krotko in jasno. Z luknjami
pa je veš tak. da jih je pač treba zadelovati. Tudi tiste na cestah
in ulicah. Edino na slomnati strehi je tak, da luknjica pri luknjici
vodo drži. Te pa naj bo zadosti za gnes in drugi tjeden drgoč
nasvidenje. Dobro se mejte. Pa preveč ne pijte in preveč ne jejte.
LUJZEK
TEDNIK
— 29. junija 1989
ZA RAZVEDRILO - 9
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
29. junija 1989 - TEDNIK
I PETNAJSTA ZASEBNA TRGOVINA
I V PTUJSKI OBČINI
Market Šparavček
na Spodnji Hajdini 77
Na tej hišni številki je že v preteklosti domovalo obrtništvo. Va-
ški odbor Spodnje Hajdine je objekt kupil pred leti in ga namenil za
trgovino. Vse do letos zanj ni bilo pravega interesa oziroma so vsi, ki
so želeli priti na to lokacijo, ponujali gostinsko dejavnost.
Danica Travnikar pa seje februarja oglasila s predlogom, da od-
pre trgovino z okrepčevalnico. Z vaškim odborom je pogodbo skleni-
la aprila. V dobrih dveh mesecih je objekt dobil novo vsebino. Kraje-
vna skupnost Hajdina je pomagala pri ureditvi zunanjosti objekta in
napeljavi elektrike do hiše, drugo sta naredila Danica in njen mož.
Po 22 letih učiteljevanja seje Danica Travnikar odločila za novo
dejavnost. Odločitev ni bila lahka. Misel na šolo in učence je še zme-
raj živa.
Market, v katerem bo poleg Danice še pet zaposlenih deklet, bo
odprt vsak dan od 7,30 do 19,30 ure, v soboto do trinajste ure. Za ne-
deljski delavnik se bodo dogovorili s krajani glede na potrebe. V
okrepčevalnici, ki je prav tako vzorno urejena, bo marsikdo našel pri-
jeten kotiček za klepet.
Na odprtje so se v kolektivu Danice Travnikar dobro pripravili.
Da so pripravljeni na jutrišnje tržno gospodarstvo, so pokazali tudi s
tem, da so kot vabilo »uporabili« načrt, ki bodočega kupca pripelje
do trgovine. Takih prijemov se bodo tudi v bodoče držali in pot do
uspehov bo krajša.	MG
Gasilci za pokal Lackove čete
Pod pokroviteljstvom izvršnega sveta SO Ptuj in občinske konfe-
rence SZDL pripravljajo člani gasilskega društva Sobetinci to nede-
ljo, 2. julija, že osmo tradicionalno tekmovanje za pokal slovenjegori-
ške — Lackove čete. K sodelovanju vabijo tako ženske kot moške de-
setine, prijave pa sprejemajo še na sam dan tekmovanja, in sicer od
osme ure naprej.
Tekmovalci so bodo tudi tokrat pomerili v šolski vaji 3/1 a v suhi
izvedbi s postavljenim orodjem ter v štafeti s prenosom povelja 450 m
brez ovir.
Med tekmovanjem bo organiziran ogled spominskega parka v
Mostju, kjer bodo v počastitev dneva borca položili tudi venec k spo-
meniku padlim borcem slovenjegoriške — Lackove čete.
-OM
Hiša je kljub obnovi ohranila nekdanjo podobo
(Posnetka: J. Bračič)
Slavje gorišniškega Partizana
Pomemben jubilej domačega Partizana bodo v Gorišnici prosla-
vili zelo slovesno. Podroben program objavljamo na prvi strani. Priza-
devni in zelo delavni člani se na jubilej pripravljajo zelo vestno, obi-
skovalcem pa imajo tudi nekaj pokazati. Gre zlasti za društvene pro-
store in novo asfaltno večnamensko igrišče z razsvetljavo, kar so ure-
dili do jubileja. V programu praznovanja bo za vsakogar nekaj, zato
ta konec tedna v Gorišnici pričakujejo veliko obiskovalcev.
Motorni piloti še vedno na vrhu
Republiško prvenstvo motor-
nih pilotov, bilo je 17. in 18. juni-
ja, je pokazalo, da so piloti Aero-
kluba Ptuj tudi letos v vrhu.
Med 17 ekipami je ptujska
zmagala, med posamezniki pa je
zlato osvojil odličen celjski pilot
Leon Bauer, naši posadki pa sre-
bro in bron.
Aeroklub Ptuj so zastopali:
Milan Kralj, učitelj motornega
letenja, s kopilotom, tudi učite-
ljem, Kostjo Kolaričem v letalu
utva 75 — pristali so na drugem
mestu —, lanskoletni republiški
prvak, sicer kopilot letala DC-9
in učitelj motornega letenja To-
mo Verbančič pa se je s kopilo-
tom Robertom Tetičkovičem in
letalom cessna uvrstil na tretje
mesto.
Piloti so se pomerili v točnosti
pristajanja in navigacijskih letih
nad Slovenskimi goricami in Ha-
lozami kljub dežju, ki je oba dne-
va kar sproti pral letala. Vzletali
in pristajali so na športnem leta-
lišču Maribor.	McZ
Novi objekti — ponos zagnanih Corišničanov
(Foto: J. Bračič)
Petkrat četrti
v Zagrebu je na stadionu Dinama nastopilo več ko 200 tekmo-
valcev - atletinj in atletov iz desetih držav, večina jugoslovanskih at-
letov — med njimi tudi pet ptujskih ~ 39. Vjesnikovem memorialu
Borisa Hanžekoviča. Ptujski športniki so v svojih panogah dosegli so.
lidne rezultate: bili so petkrat četrti in izboljšali dva osebna rekorda.
Osebna rekorda sta dosegla Doki v metu 7-kg krogle in Vindiš v teku
na 5000 m. V teku na 400 m pri mladincih je zmagal Sestank (ŽAK)
49,1, četrto mesto je osvojil Jerenko (Pt) 50,00. V članski konkurenci
je v teku na 400 m zmagal Brankovič (CZ) 46,17 .... 4. Krabonja (Pt)
49,41. V teku na 100 m pri ženskah je bila sovjetska tekmovalka pre-
močno prva, s časom 12,81 pa je bila Nataša Vidovič (Pt) četrta. Z za-
nimanjem je večina pričakovala met krogle, kjer sta se za osvojitev pr-
vega mesta potegovala dva trenutno najboljša metalca v državi — Sa-
račevič (Slavonija) in Perič (Partizan). Zmagal je Saračevič z metom
20,12 m. Dejan seje v tej konkurenci kot mlajši mladinec dobro držal,
izboljšal je svoj osebni rekord, imel pa je tudi izredno serijo (14,43'
14,35, 14,65 in 14,65 ter dva neveljavna meta. Vindiš je nastopil v teku
na 5000 m in s časom 14:07,15 osvojil četrto mesto ter izboljšal svoj
osebni rekord v tej disciplini; zmagal je Romeo Živko iz Titovega Ve-
lenja.	I. 2.
Radioamaterji Ormoža osvojili
šest medalj za
reprezentanco Slovenije
V nedeljo zvečer se je s 33. zveznega tekmovanja v amaterski ra-
diogoniometriji, ki ga je organizirala zveza radioamaterjev Jugoslavi-
je Plitvicah od 22. do 25. junija, vrnila skupina radioamaterjev iz Or-
moža: Jože Kosi (trener), Božidar Puklavec, Martina Puklavec in San-
di Šterman. Tekmovanje v iskanju skritega oddajnika (lisice) je pote-
kalo na dokaj zahtevnem terenu okrog Plitvičkih jezer, ob koncu pa
jim jo je zagodlo še vreme.
Tekmovalci so prišli iz šestihz jugoslovanskih republik in iz ene
pokrajine. Reprezentanca Slovenije, ki je štela 12 tekmovalcev, je s
štirinajstimi medaljami dosegla drugo mesto za reprezentanco Hrvat-
ske, ki je osvojila 15 medalj.
Sandi Šterman je v razredu pionirjev posamezno zasedel šesto
mesto, ekipno pa je skupaj z Damjanom Spečem reprezentanci Slove-
nije priboril zlato medaljo.
Božidar Puklavec je med posamezniki v razredu seniorjev zase-
del peto mesto, ekipno pa skupaj z Ivanom Jerebom reprezentanci
Slovenije prislužil drugo mesto in s tem srebrno medaljo.
Najbolje se je odrezala Martina Puklavec, ki je v razredu posa-
mezno dosegla drugo mesto in s tem srebrno medaljo, v drugem tek-
movanju tretje mesto in bronasto medaljo, ekipno pa s Tanjo Zaje
zlato medaljo.	Vida Topolovec
Tekmovanje ekip
krajevnih organizacij
ZRVS občine Ormož
v streljanju
Ob praznovanju 34. praznika
krajevne skupnosti Miklavž je
potekalo tudi tekmovanje ekip
krajevnih organizacij ZRVS ob-
čine Ormož. Tekmovalo je šest
ekip: iz Ormoža, od Tomaža, iz
Ivanjkovec, Središča in dve ekipi
od Miklavža. Vrstni red je bil Or-
mož, Miklavž — prva ekipa, To-
maž, Ivanjkovci, Središče in dru-
ga ekipa Miklavža.
Med posamezniki so bili naj-
boljši Saško Štampar, Marjan
Špacapan in Marjan Veselko.
Vida Topolovec
Zlata, srebrni in bronasti
medalji za strelce Lackove družine
Alojz Trstenjak, najboljši strelec Slovenije z malokalibrsko pištolo
proste izbire
STRELSTVO
Ptujski strelci so se z republiškega tekmovanja v
Rečici ob Savinji vrnili s petimi medaljami.
V	streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbi-
re je v članski konkurenci zmagal Anton Trstenjak
s 541 krogi. Za 9 krogov je premagal jugoslovan-
ska reprezentanta Franca Gabra in Janeza Štuhca,
za 13 pa letošnjega udeleženca svetovnega prven-
stva v Sarajevu Emilija Serafina. Trstenjak je le-
tošnji trikratni občinski šampion, zmagovalec tur-
nirja republik in pokrajin v Beogradu in jugoslo-
vanski rekorder s standardno zračno puško.
Ekipa SD Jožeta Lacka je s 1533 krogi osvojila
srebro. Sestavljali so jo Trstenjak, Stražišar in Iva-
novič. Premagala jih je ekipa ljubljanske Olimpije,
tretji pa so bili Kranjčani, za katere sta streljala re-
korderja in reprezentanta, izvrstna strelca Peterne-
la. F*tujčani imajo naslednje leto vse možnosti, da
ogrozijo primat Olimpije.
V	isti disciplini so tudi ptujski mladinci osvojili
srebro, 1243 krogov so pristreljali Djurica in brata
Bojkovič. Med posamezniki je bil B. Bojkovič če-
trti, V. Bojkovič peti in Djurica šesti.
Marjeta Malek seje s športno pištolo uvrstila na
sedmo mesto med mladinkami, ekipno pa je sicer
nepopolna ekipa zasedla tretje mesto.
V streljanju z malokalibrsko standardno pištolo
so člani SD Jožeta Lacka osvojili bron s 1537 kro-
gi. Med tekmovanjem je imel Stražišar težave s pi-
štolo, vendar je okvaro popravil in se uvrstil na de-
veto mesto, Trstenjak pa na sedmo.
Ptujčani imajo v tej disciplini veliko večje želje,
ki pa se jim ob neenakih možnostih treninga (ne-
gibne tarče) še dolgo ne bodo mogle izpolniti.
Državnega prvenstva v Osijeku 28. julija se bo-
do udeležili članska in mladinska ekipa ter Marje-
ta Malek v posamezni konkurenci, tujski strelci
in navijači si od njega veliko obetajo.
Štiriintrideseti praznik krajevne skupnosti
Mik avž pri Ormožu
»Ce bi se popotnik v preteklih in sedanjih
časih oziral okoli sebe, bi hitro spoznal, da
tod živijo ljudje, ki so dali temu kraju pečat
prizadevnih, delavnih rok delavcev, kmetov
in delovne inteligence. Ob takih priložnostih,
kot je današnja, si seveda želimo vse, da bi
ohranili korak napredka in sožitja v svojem
kraju in širši skupnosti, kot smo mu sledili
do sedaj,« je med drugim dejal Milan Rito-
nja na svečanosti ob praznovanju štiriintride-
setega praznika krajevne skupnosti Miklavž
pri Ormožu, ki je bila v nedeljo, 25. junija, v
spomin na 24. junij 1944, ko je bil v hiši Ma-
re Simončič ustanovni sestanek prvega odbo-
ra Osvobodilne fronte za kraj Miklavž.
Prireditve ob praznovanju štiriintridesete-
ga praznika krajevne skupnosti Miklavž so se
pričele v petek zvečer s sklepno prireditvijo
ob koncu šolskega leta s podelitvijo priznanj
najboljšim učencem šole. V soboto je bil
sprejem za starejše krajene, v popoldanskih
urah pa pričetek tekmovanja ekip krajevnih
organizacij ZRVS občine Ormož v streljanju
ter tekmovanje ekip občine Ormož v strelja-
nju z zračno puško. Sklepna prireditev je bila
v nedeljo, ko je bila slavnostna seja družbe-
nopolitičnih organizacij in krajevne skupno-
sti Miklavž. Podelili so štiri bronaste znake
Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Pre-
jeli so jih: Društvo upokojencev ob štiride-
setletnici delovanja in za vsestransko dejav-
nost članov, Slavica Sovič iz Hermancev,
Alojz Janežič s Krčevine in Franček Novak
od Miklavža. Podelili so tudi 22 jubilejnih
Linhartovih značk članom gledališke skupine
KPD Miklavž.
Kulturni program so doživeto interpretirali
učenci osnovne šole in mladinci. Popestrili
so ga cicibani iz vrtca ter pevci mešanega
pevskega zbora KPD Miklavž.
V nadaljevanju je potekalo še nekaj prire-
ditev. Med najbolj obiskane je sodila pred-
stavitev starih kmečkih običajev.
Aktiv kmečkih žensk se je tudi letos potru-
dil in za obiskovalce pripravil nadvse lepo
(za oči in usta) razstavo domačih dobrot.
Vida Topolovec
foto: Štefan Hozyan
Slavnostni govornik Milan Ritonja, predsednik skupščine občine
Ormož
Prikaz starih kmečkih običajev — kosci
f EDNIK - 29- junija 1989
OGLASI IN OBJAVE — 11
TOMBOLA BO OB VSAKEM VREMENU.
Najprej oMcceae — v srcdni aajlepša Ptujčanka Rebeka Mahorič
Kaj je tisto, po čemer se je Mariborčanka Anka razliko-
vala od vseh drugih, vsekakor tudi lepih deklet?
Morda samozavesten nastop, ma-
nekensko gibanje, očarljiv nasmeh ali
kaj bolj določnega, lepe noge. sklad-
no grajeno telo... Komisija kriteri-
jev ocenjevanja sicer ni objavila, vi-
deli pa smo v-si prisotni: ne ravno vi-
soka, ne najbolj suhcena — .\nka teh-
ta 58 kilogramov — z dolgimi, sko-
dranimi rumenoijavimi lasmi, očariji-
vim, širokim nasmeškom, predvsem
pa samozavestna je najlepša Sloven-
ka, ki jo bomo 3. septembra spremlja-
li v Zagreb na izbor za miss Jugoslavi-
je
NAJLEPŠA ZA TEDNIK
Anka Kocmur: »Res je, bila sem iz-
brana na Ptuju, zato sem lahko prišla
danes sem. Ni samo Ptuj moja srečna
zvezda, pač pa številka 21, ki sem jo
nocoj nosila, in naša modno-obliko-
valna skupina. Nagovorili so me, me
pripeljali na Ptuj in navijali. Od da-
našnje zmage si obetam čimveč, po-
skusila jo bom čim bolje izkoristiti;
hvala bogu, se je že pričelo.«
Kaj se je pričelo za najlepšo Slo-
venko?
Takoj po nastopu so jo oblegali fo-
tografi in novinarji. Njena podoba se
bo pojavila na naslovnicah mnogih
časopisov in revij. Tu so bili predstav-
niki delovnih organizacij, pokrovite-
ljic prireditve. Dobila je 2.000.000 di-
narjev, nato še 1.000.000, pa nekaj
zlatega nakita, potovanje v Pariz,
obleko tovarne modnih oblačil, 58 ki-
logramov mesnih izdelkov (toliko je
namreč s krono in žezlom vred Anka
tehtala)... predvsem pa možnost ude-
ležbe na izboru za najlepšo Jugoslo-
vanko.
VredM ogleda
Ali Bjegovc miss mi med Mstopajočimi?
Izžrebali smo nagrajence
Geslo nagradne križanke Mercator-Izbira Panonija Ptuj je:
35 let Mercator Izbira Panonija Ptuj.
Žrebanje pravilnih rešitev je bilo v radijski oddaji Radia
Ptuj 24. junija. Nagrade dobijo:
1.	nagrada 1.000.000 din: IRENA MIHALINEC, Ziher-
lova ploščad 20, Ruj;
2.	nagrada 800.000 din: EDITA LUTARiC, Pivkova 7,
Ptuj;
3- nagrada 600.000 din; TONY TOS, Zagorci 50, Juršin-
ci;
4.	nagrada 400.000 din: VANJA KOKOL, Tomšičeva 17,
Ptuj;
5.	nagrada 200.000din: FRANC TOPOLOVEC, Prešer-
nova 15, Ptuj;
6.	nagrada 150.000 din: FRANC VINDlS, Soviče 18, Vi-
dem pri Ptuju;
7.	nagrada 100.000din: MILAN SMIGOC, Medribnik 4,
Cirkulane.
Nagrade za nagradno križanko je prispeval Mercator-Izbira
Panonija Ptuj. N.-grajeni »eševalci bodo nagrado prejeli po po-
šti.
Najlepše hitijo iz slačilnice na oder
NAJLEPŠA PTUJCANKA TIK
PRED NASTOPOM
V oblačilnici deklet je bilo tik pred
prireditvijo nadvse živahno. Že dva
dni jih gostijo v Mariboru. V pogovo-
ru s Ptujčanko Rebeko Mahorič, ki
smo jo za najlepšo izbrali z aplavzom
pred nekaj meseci v Super Liju, smo
izvedeli: »Ta dva dni nas je pripra-
vljala mariborska koreografinja Ana
Žvorc na nastop psihično, učila pa
nas je tudi lepe drže, hoje, vadile smo
prihod na oder... Obleke so nam iz
novomeškega Laboda pripeljali šele
danes. Nič nismo mogle izbirati, za
vsako je bila obleka že določena. To
ni prav. Vsak hip bomo nastopile,
vendar me ni strah.«
Pregovor obleka naredi človeka ni
iz trte zvit. Vsekakor so dekleta, ki so
dobila izzivalna oblačila, takšna, ki so
poudarjala njihovo ženskost, imela
prednost. Rebeka je dobila sivo, nev-
padljivo dvodelno obleko.
ALI KROJI ŽIVUENJE NEŽ-
NEGA SPOLA LEPOTA
In že so hitele lepotičke prvič na
oder. Vsako sta voditelja prireditve
Barbara Jerman in Stojan Auer pred-
stavila. Kaj si želijo najlepše Sloven-
ke?
... da bi bila dobra mati.
... da bi se čimprej poročila.
... najraje je za štedilnikom.
... rada pleše, še raje smuča.
... rada potuje in pleše.
... želi postati profesorica.
... želi svojo plesno skupino, ples
je edino, kar ji v življenju kaj pomeni.
... da bi bila fotomodel.
... želi postati modna kreatorka ali
vsaj maserka.
... želi, da bi ji ta izbor odprl okno
v svet.
Zapela je najlepša iz leta 1984 Si-
mona Weiss, ena najuspešnejših nek-
nobene
danjih lepotic. Njena »Zadnja sol-
za ...« je še dolgo zvenela v ušesih
gledalcev in lepotičk.
VINKO ŠIMEK IN TOP
Vinko Simek je požel velik aplavz,
potem ko je že kazalo, da se je v zaku-
lisju izgubil.
»Ta dekleta so kot delavski šnicli,«
je menil. »Tanka in suha.« In: »Z nji-
mi bi se zelo rad boril prsa o prsa.«
Tudi skeči Toneta Fornezzija-Tofa
in Simone Vodopivec so bili opolzko
naravnani.
Zapeli so Marjan Smode, Stane
Vidmar, Stanka Kovačič, gotovo naj-
večji aplavz vsega večera pa je vzbu-
dil profesionalen nastop vedno mla-
dega Krunoslava Slabinca. Vmes so
predstavili Kajeve rekorderje. Omeni-
mo jih le nekaj: 140 centimetrov dolgi
lasje, igranje na 1600 porokah, štiri
leta dojenja ...
Temperatura v dvorani se je zviše-
vala, kar je potrdil prihod lepotic v
kopalkah. Po treh krogih je strokovna
žirija izbrala najlepšo in njeni sprem-
ljevalki.
Z LEPOTO DO KRUHA
Najboljše prireditve so tiste, ki so
za vse donosne. Izbor MISS je bila
gotovo prava. Nekaj tisoč gledalcem
je veliki spektakel nudil obilo užitka,
smeha in zabave.
Organizatorju, tedniku KAJ, velik
medijski odmev, njihova gmotna bera
nam seveda ni znana.
Sponzorjem reklamo, nastopajočim
zaslužek.
In dvajsetim rosno mladim sloven-
skim dekletom? Vsekakor ponos, da
so nastopile kot najlepše. Najlepšim
slavo, drugim morda vprašanje, ali je
res lepota tisto, kar vodi skozi življe-
nje.
Mc Zupanič
Kje najcenejša . . . jajčka
Vsak dan pojejmo eno jajce, menijo -zvedenci za prehrano. Ne
več, ker vsebujejo holesterol, ne manj, saj organizem potrebuje belja-
kovine. Srednje veliko kurje jajce sprosti 75 kcal.
In koliko stane?
V torek, 27. junija, so bile cene naslednje:
—	po 500 do 600 dinarjev jih prodajajo kmetje, če prideš na
dom
—	po 1000 do 1300 dinarjev na tržnici
—	zadruga Kmetovalec po 750 dinarjev
—	zasebna trgovina BIOVITAMINKA po 850 dinarjev
—	trgovine Mipa po različnih cenah, vendar do 1850 dinarjev
—	mesnica Perutnine na Potrčevi 1200 dinarjev
Prihodnjič: Pred poletjem k frizerju
Res, to temo smo napovedali že za to številko. Nekaj bralcev je
poklicalo na UREDNIŠTVO RADIO-TEDNIKA, vendar menimo, da
glede na število frizerstev premalo.
Objavili bomo samo vaša sporočila o tem, kdaj in pri katerem fri-
zerju ste bili ter koliko ste plačali za striženje, trajno ali za oblikova-
nje pričeske.
Sporočite nam svoje izkušnje!
Sporočite nam svojo ponudbo!
Vsak ve nekaj, Tednik objavlja, vsi vemo več!
Rodile so:
Simona Vidovič, Zg. Hajdina
107/a — Dolores; Diana Bohak,
Žgečeva 6 — Lariso; Irena Me-
sarič, Sestrže 42 — Barbaro; Va-
lerija Hojski, Kidričevo, Ob Že-
leznici 13 — Gregorja; Matilda
Lončarič, Jelovice 16 — dečka;
Liljana Anžel, Placar 43 — Ale-
ša; Marjeta Vaupotič, Loparšice
1 — Nino; Štefanija Car, Apače
94 — dečka; Silva Lešnik, Gorca
46 — Gordano; Stanka Ilec, Bre-
zovec 82 — Iris; Andreja Gajšek,
Žetale 99 — Denisa; Marta
Munda, Stanovno 22 — Dejana;
Zdenka Kocuvan, Rjavci 8 —
deklico; Štefanija Vidovič, Cesta
na Hajdino 14 — Andrejo; Mar-
jana Lah, Ciril-Metodov dr. 15
— Aleksandra; Brigita Podgor-
šek, Lancova vas 38 — Aleksan-
dro; Marija Trafela, Podlehnik
83 — deklico; Sonja Bolčevič,
Mihovci 33 — deklico; Nada Pi-
gnar. Kukava 69 — Davida; Bri-
gita Voglar, Moškanjci 74 — de-
čka; Romana Habjanič, Prešer-
nova 34 — Nika; Irena Lešnik,
Majšperk 64 — dečka; Marjana
Plajnšek, Tržeč 9 — Tamaro;
Stanislava Mitrovič, Ormož,
TRČIL V ODVODNI KANAL
Prejšnjo nedeljo po 19. uri se
je Darko Nemec, Osluševci 25,
KS Podgorci, peljal z osebnim
avtomobilom od Formina proti
domu. Na ostrem ovinku je za-
peljal na bankino, vozil je po
njej še dobrih 50 metrov in trčil v
odvodni melioracijski kanal. Pri
tem se je hudo poškodoval, nje-
gov sopotnik Franc Pučko iz
Cvetkovec pa je bil lažje poško-
dovan.
DEKLICA HUDO POŠKODO-
VANA
Pri železniškem prehodu v
Ptuju, na križišču magistralne
Ormoške in lokalne Rogozniške
ceste, je prejšnji teden nenado-
ma in neprevidno prečkala cesto
desetletna deklica K. Š. iz Ptuja.
Pri tem je zadela v desni blatnik
osebnega avtomobila, ki ga je
proti Dornavi vozil Ivan Lazar iz
Podvincev. Deklica je padla po
vozišču in hudo poškodovano so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
TRČILA AVTOMOBILA
V soboto, 24 junija, ob štirih
zjutraj se je od Ptuja proti Macl-
ju peljal z osebnim avtomobilom
turški državljan Ekrem Lule. V
Stanošini je v ovinku prehiteval
osebni avto, prav takrat pa je na-
proti pripeljal pravilno po svoji
desni Ekrem Zečevič iz Beogra-
da. Kljub zaviranju in umikanju
sta vozili trčili. Pri tem sta se hu-
do poškodovala oba voznika in
Mladen Labus iz Beograda,
medtem ko je bil sopotnik v tur-
škem avtomobilu Zerin Lule la-
žje poškodovan. Vse so prepelja-
li v ptujsko bolnišnico.
POSLOVNI VLAK V KRAVO
V	noči s srede na četrtek, 22.
junija, se je krava strgala z verige
v hlevu Avgusta Lukmana, Liba-
nja 13, KS Ivanjkovci. Krava si
je izbrala za svoj jutranji spre-
hod kar železniško progo. Tam
jo je zjutraj ob 5,20 zadel poslo-
vni vlak, ki je vozil iz Murska So-
bote proti Ormožu. Odbilo jo je s
proge, pri tem je dobila hude po-
škodbe in so jo morali zaklati. O
nezgodi je vlakovodja obvestil
bližnje stanovalce, potem pa je
vlak nadaljeval vožnjo.
AVTOBUS ZANESLO V STA-
NOVANJSKI BLOK
V	nedeljo zvečer je voznik av-
tobusa Darko Kmet v Ciril-Me-
todovem drevoredu v Ptuju zavi-
jal na levo proti avtobusni posta-
ji. Na mokrem cestišču ga je za-
neslo in z avtobusom je trčil v
stanovanjski blok. Nastala je le
materialna škoda, ki sojo ocenili
na 150 milijonov dinarjev na av-
tobusu in za 10 milijonov v sta-
novanjskem bloku Ciril-Meto-
dov dr. 16. V avtobusu ni bilo
potnikov.
FF
Ptujska 13/a — dečka; Irena Ro-
sic, Kraigherjeva 15 — Tino.
Poroke:
Franc Furjan, Kolarovec, UI.
8. maja 16, in Anica Majer,
Stojnci 76; Marjan Frangež, Ul,
Alojza Hlupiča 17, in Darja Ilo-
všek, Bevkova 7; Ivan Robin,
Nova vas pri Ptuju 79, in Marti-
na Cizerl, Dornava 88/b; Jožef
Gašparič, Prežihova 8, in Tatja-
na Geršak, Ljubljana, UI. koro- '
škega bataljona 9; Stanislav
Kmetec, Lancova vas 17, in Mar-
jeta Muzek, Sela 18; Alojz Kla-
neček, Hauptmaničeva 2, in Dra-
gica Drevenšek, Ul. 5. prek. bri-
gade 13; Peter Horvat, Juršinci
20/a, in Marjeta Cigula, Drago-
vič 5.
Umrli so:
Bogomir Skaza, Pavlovci 35,
roj. 1929, umri 19. junija 1989;
Franc Perger, Bezjakova 8, roj.
1929, umri 18. junija 1989; Ma-
tilda Ferlež, Kupčinji Vrh 17, roj.
1908, umria 20. junija 1989;
Franc Bele, Dolena 42, roj. 1935,
umri 21. junija 1989; Ana Pod-
hraški. Dom upokojencev F*tuj,
roj. 1903, umria II. junija 1989;
Ludvik Kmetec, Dom upokojen-
cev Muretinci, roj. 1932, umri 22.
junija 1989; Marija Vezjak, Or-
mož, Novakova 1, roj. 1899, umr-
la 23. junija 1989; Zvonko Anto-
lič, Hermanci 4, roj. 1962, umrl
25. junija 1989; Emilija Brane,
Dom upokojencev Ruj, roj.
1901, umria 25. junija 1989; Ma-
rija Grimšič, Krčevina 131, roj.
1913, umria 26. junija 1989.
TEDNIK
Izdaj« Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO—
TEDN K, 62250 Ptuj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Pui-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 150.000 dinarjev, za tu-
jino 240.000 dinarjev. Zirora-
čun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.
Balkon v avtobusu ali nasprotno___
o: M. Ozmec)