Opazujmo naravo
1.  V e t r o v i.
b) Na prostem.
Še lažje kakor z dosedanjimi poskusi se prcpričamo z lučjo, v katero stran veje sapica. Kadar je plamen popolnoma miren in se naravnost kvišku vzdiguje, je gotovo znamenje, da je zrak miren, da ni niti najmanjse sapicc. Če se pa plamen nagiblje na jedno stran, kaže to, da prihaja sapa nd drugc strani, in čim močnejšc piše, tem bolj se plamen pripogiblje na pošcv ali pa še celo ugasne.
Jako mikaven poskus se da po zimi izvršiti pri vratih med dobro zakurjcno in mrzlo snbo, ali pa tudi pri vratih, skoz katera prihaja mraz od zunaj. Vrata nekoliko odpre.š in, če drži.š prižgano svečo pri tlch, se obrača plamen nc znotraj v gorko sobo; če držiš luč pri vrhu, nagiblje sc pla-men na drugo stran proti mrazu: nekako v sredi pa najdemn prostor, kjer je plamen miren, kjer toraj ni nič pihljanja.
To nam kaže še umevnej.še, da povsod, kjer pride v dotiko dvojne vrste zrak — gorak in mrzel, nastanc veter, in sicer pi.še spodaj od mrzle strani proti gorki, zgoraj pa obratno od gorke v mrzlo stran. Zrak se hoče zjednačiti, da bi bil povsod jednako gorak. Slično se godi tudi zunaj na prostem. Naj se na kakoršenkoli način v katerem kraju razgreje zrak, v so.sednem kraju pa ostanc mrzcl, ali pa naj sc kjc shladi, v bližini pa nstanc gorak, vselej nastane vcter: spodaj piše v gorko .smer, zgoraj obratno v mrzlo smer. Kcr nam pa na-vadno ni kaj mar za to, kakšni xo vctrovi v daljnih višavah, govorimo kar splošno: veter veje od mrzle proti gorki strani, ali pa od gorke proti še gorkcjši.
I>ahko si pa reč razlagamo še b o 1 j u č c n o tudi tako-lc:
Rekli smo, da zrak, ki sc segrejc, grc zato kvi.šku, ker ni več tako gost, toraj lažji; na njegovo mcsto pa prihaja gostejši zrak. Toraj ima zrak tako lastnost, da nc morc miro-vati, dokler ni povsod jcdnako gost (seveda v isti višini.)
-*S    32    gw-
Znano vam je pa že tudi. da rahel -- lahek zrak manj pritiska kakor težak. Kadar je zrak težji, bolj pritiska na srebro v baromctru ali tlakomeru, in srebro v cevi se vzdi-guje, v obratnem slučaju pada. Vsled tega lahko razlagamo nastanck vetrov tudi tako-le: Če se v kateri deželi (ali na mnrju) barometcr vzdigne, drugod v bližini pa ostanc v isti višini ali pa se še celo zniža, nastane veter, in sicer od one strani, kjcr kaže barometer vi.šjo stopinjo, proti oni, kjer kaže nižjo. Vcter jc tem silnejši in hitrcjši. čitn večja je bila razlika pri barome^ru. Če toraj .telegraf" povč. da kaže barometcr v kakem kraju veliko spremembo, lahko učeni možje že naprej povedo, v katero stran bo začel veter pihati; vsled tega pa tudi lahko ^prcrokujejo41, kakšno bo vreme, lepo ali slabo. Zlasti za pomorsko. vožnjo je tako napovedovanje velikega pomena.
Še to naj pristavimo, da povsod, kjer kaj gori, nastanc pretnikanjc zraka, in sicer nad lučjo ali ognjem kvišku, ob tleh pa <>d vseh stranij prnti ognju. Zato tudi nc moreš luči prižgati pri večjem ognju, ako jo odstraniš nad plamenom, kcr ti takoj ugasne: od-straniti jo je toraj treba polcg plamena. Scdaj nam jc tudi jasno, zakaj ob hudem požaru začne od vseh stranij veter pritiskati proti ognju in še bolj netiti požar.