' USTANAVLJANJE ; POKRAJIN Pahor in Golobic • zrušila tudi • Posavsko pokrajino Aktualno, » str. 3 SADJARSKI KONGRES V šolah že v naslednjem letu brezplačno sadje Gospodarstvo, str. 8 I PODNEBNE ( SPREMEMBE I Na ulice za jedrsko I fuzijo, ne le za višje | place! I Okolje in prostor str. 10 P'H^.i- 01 POSAVSKI •lT^ bzorniK ^ Postmna placana pri post) i lü/ LjuDijana Časopis za pokrajino Posavje, leto XII, St. 3. četrtek, 7.2.08,25.000 izvodov IZVSEBINE 4 Krško - mesto na kvadrat 5 Pošta za 545 gospodinjstev 5 Več delovnih mest kot delovne sile 6 Srečanja z duhovniki 7 THD Zdole z novim predsednikom 7 Pod krošnjo Trepetlike 8 Krka povečala dobiček 11 Kultura 14 Posavska panorama 15 Iz občine Brežice 16 Iz občine Krško 17 Izobčine Sevnica 18 Šport 20 Mladi 21 Nagradna križanka 22 Malioglasi 23 Kam v Posavju MSeCOM' MIMi AMtti (((•080 1444) • 0IC INOUTIC / GERMAN PROFILES INGENCERING CREATIVITY wwwoknainvrata com TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO nn Krikn. Mirf.PV«r)«v Ir« 3. p p 3.1». \*\ OMK^IfiM (»« O7 49 01085 GSM 041 RTO i:tf>. (>41 684 370 •-malt BuoMQttot net. wwwbnom «I KOAAEDIJA ZA&REB: Opereta J.Strauss ml. NETOPIR 09.02.2008 NAJZ/- INJEI POSAVJE - De^triu üu rek; Sav/, /a soji na pustni petek pametnjakoviči v Ljubljana vzeli možnost, da bi rasla in se razvijala pod svojim imenom, se ne do kar tako ustaviti. Te dni s številnimi phreditvami od Sevnice do Kostanjevice in od Krskeqa do Dobove praznuje oba aktualna praznika - dan vseh pustnih veseljakov in dan spomina na velikega pesnika, ki je vedel, kaj je hrepenenje po zabavi in svobodi... (foto: Ljubo Motore) Vlada po dveh letih prihaja »na račun« POSAVJE - Manj kot dve leti po prvem obisku vlade Republike Slovenije v Po- savju bo naslednji teden, natančneje v torek in sredo, vlada ponovno na obi- sku v naši regiji. Kot so nam povedali v vladnem uradu za komuniciranje, na- merava predsednik vlade Janez Janša z ministricami in ministri preveriti, kaj od dogovorjenega na prvem obisku marca 2006 je bilo realizirano ter katere obljube so bile izpolnjene. Natančnega programa obiska vlade do zaključka redakcije še ni bilo mogoče dobiti. Iz vla- dnega urada za komuniciranje so nam sporočili, da se bodo premier in ministri udeležili okoli 60 različnih dogodkov in srečanj v občinah Brežice, Ko- stanjevica na Krki, Krško, Ra- deče in Sevnica. Osrednji del obiska bo dopoldanski delovni posvet vlade na Mokricah, dvo- dnevni obisk pa bodo zaključili z delovnim srečanjem z župa- ni, gospodarstveniki, poslan- ci in državnimi svetniki v Ča- težu ob Savi ter dobrodelno nogometno tekmo v Krškem. Težiščni temi obiska bosta po- govor o odlagaliscu nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov ter napredek pri načrtova- nju tretje razvojne osi. „Pogledali bomo, kakšno je stanje v tej regiji ter kate- re so nove razvojne priložno- sti, ki so se pojavile v času od zadnjega obiska. Prav tako pa bomo prisluhnili tudi pobudam županov, gospodarstvenikov in lokalnega prebivalstva ter tako lažje pristopili k reševanju te- žav, s katerimi se Posavje soo- ča. Te je namreč vedno lažje reševati, če si z njimi sezna- njen na lieu mesta, si jih mor- da tudi ogledaš in se z lokal- nim prebivalstvom pogovoriš, kot pa, če si o njih seznanjen v pisarni v Ljubljani. Zato vlada tudi nadaljuje tako imenovani drugi krog obiskovanja sloven- skih statističnih regij," pravijo v uradu vlade za komunicira- nje. Zanimalo nas je tudi, ali bodo pristojni ministri podpi- sali protokole z Občino Krško, s katerimi se država zavezuje k sofinanciranju nekaterih pro- jektov v zameno za sprejem odlagališča NSRAO. Januar- ja je bil med ministrstvom za promet in občinama Krško in Brežice že podpisan protokol o ureditvi medsebojnih odnosov pri nameravani izgradnji nove cestne povezave Krško Breži- ce. „Trudimo se, da pi do pod- pisa preostalih protokolov pri- šlo v čim krajšem času, če bo le možno že ob ob obisku vla- de v Posavju". Občina Brežice in gospodarsko ministrstvo bo- sta predvidoma podpisala pro- tokol o sodelovanju pri obnovi letališča Cerklje ob Krki. V Krškem sicer pričakujejo, da se bodo z ministri pogovo- rili tudi o problematiki rudni- ka Senovo v zapiranju, o do- kapitalizaciji družbe Rudar ter o romski problematiki. V Bre- žicah želijo pogovor o podvo- zu Dobova, o ustanavljanju fakultete za turizem, o reše- vanju prostorske problemati- ke Gimnazije Brežice in Cen- tra za socialno delo Brežice, predvsem pa o sofinancira- nju investicij v okviru dogovo- ra o sodelovanju pri posodobi- tvi letališča Cerklje ob Krki. Občina Sevnica je predlagala razgovore o zagotavljanju za- dostnih nastanitvenih kapaci- tet v Trubarjevem domu upo- kojencev Loka, o vzpostavitvi velikega namakalnega siste- ma Dol. Brezovo Arto Bian- ca, o poteku izgradnje verige HE na spodnji Savi, o novem upravnem središču v Sevnici, o stanju umeščanja 3. razvoj- ne osi na območju Posavja ter o izgradnji osnovne sole v Tr- žišču. Kostanjevičani bi radi z ministri kakšno rekli predvsem o izgradnji obvoznice, uredi- tvi Prekope in Gorjanske ce- ste, pa tudi o kanalizacijskih sistemih in prostoru za obr- tno cono. nadaljevanje na str. 2 Nacionalna raziskava branosti 2007: Posavski obzornik vztrajno navzgor UUBLJANA, KRŠKO - Predstavniki Slovenske oglase- valske zbornice in družbe Valicon so konec januarja predstavili najnovejše podatke Nacionalne raziska- ve branosti za leto 2007. Za razliko od nekaterih ča- sopisov, ki jim branost nekoliko upadla ali pa stagni- ra, se osrednjemu posavskemu tiskanemu mediju še naprej povečuje, saj je Posavski obzornik v lanskem letu bralo že 42.000 bratk in bralcev. Med slovenskimi dnevniki so sicer še naprej najbolj brane Slo- venske novice, zelo brane pa so tudi časopisne priloge Pilot, Ona, Vikend, Delo in dorn ter Moj dorn. Med tedniki je še na- prej praktično brez konkurence Nedeljski dnevnik, med me- sečniki pa revija Ognjišče. Raziskava tudi potrjuje, da so naj- bolj dinamična kategorija med tiskanimi mediji brezplačniki (najbolj bran je bil Dobro jutro), saj je ravno na tem podro- čju največ novih naslovov in sprememb v vseh pogledih, tako tudi v branosti. Čeprav se raziskava ukvarja predvsem s tiskanimi mediji, pre- verjajo tudi gledanost televizijskih in po^u^no't rgdijskih programov. Med TV programi je bil ' koliko bolj gledan kot TV Slovenija, med ra' ^ , ¦ , pa Va( 2002 nima konkurence. V zadnjem letu se je del bralcev ča- sopisov preselil na spiet, saj se je delež branosti spletnih iz- daj skoraj podvojil. Podatki objavljene raziskave se nanašajo na obdobje od 3. janu- arja do konca leta 2007, ko so izvajalci anketirali bralke in bral- ce med 10. in 75. letom starosti ter ob tem zagotovili potrebno povprečno strukturo glede na spot, izobrazbo, kraj prebivališca in drugo, kar je potrebno, da bi bili rezultati čim bolj objektivni in tako med drugim uporabni seveda tudi za naroenike oglasov. Posavski obzornik je edini posavski tiskani medij, ki se mu je doslej sploh uspelo uvrstiti v omenjeno raziskavo, že vse od prve uvrstitve v letu 2005 pa beleži skokovito rast branosti. V letu 2007, ko je Posavski obzornik napolnil okroglih deset let svojega poslanstva, se je njegova branost znova povečala (42.000 bralk in bralcev), in sicer za 13,5 odstotkov v primer- javi z letom 2006, ko ga je bralo 37.000 bralk in bralcev. V ure- dništvu pa pričajujemo, da se bo v letosnjem letu branost še povečala, saj smo pripravili precej vsebinskih novosti, s temat- skimi prilogami pa bo povečan tudi obseg časopisa. S. Mavsar Število brateev Posavske$a obzornika med 10. in 75. letom starosti v letih 2005 do 2007.________________ ^wf^— m y^y| POSAVSKT tj T ObzorniK 10 let - za pokrajino. 2 AKTUALNO Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 Začela se je javna razgrnitev načrta odlagališča KRŠKO - V petek, 1. februarja, se je začela javna razgrnitev dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za odla- gališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško in okoljskega poročila. Dopolnjeni osnutek DPN, ki sta ga izdelala Savapro- jekt Krško in Acer Novo mesto, povzetek za javnost, okoljsko poročilo, ki ga je izdelal Imos Geateh Ljubljana, variantne re- šitve prostorskih ureditev z obrazložitvijo predloga izbora re- šitve in strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve dopol- njenega DPN, so na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani ter v prostorih Občine Krško, našteto gradivo brez strokovnih podlag pa tudi v tajništvu Lokalnega partnerstva Kr- ško ter na sedežih krajevnih skupnostih mesta Krško, Dolenja vas, Leskovec in Krško polje. Med javno razgrnitvijo ima jav- nost pravico dajati mnenja in pripombe k dopolnjenemu DPN in okoljskemu poročilu, ministrstvo pa bo nanje odgovorilo v 30 dneh po končani javni razgrnitvi, ki bo trajala do 7. marca. Javna obravnava naštetih dokumentov bo potekala v četrtek, 14. februarja, ob 16. uri v Kultumem domu Krško. P.P. Umrl Ernest Ertl V Obrigheimu je januarja umrl Ernest Ertl, nekdanji žu- pan in človek, ki si je prizadeval za širjenje in utrje- vanje prijateljstva med Obcino Krško in Občino Obrig- heim, ki sta pred 25 leti podpisala Listino o prijateljstvu in sodelovanju. „Kot prijatelji z Obrigheimom pobratenega mesta Krško smo imeli priložnost doživeti modrost in veličino duha gospoda Ernesta Ertla, ki je na svojo delavnost in sode- lovanje opiral zaupanje v bodočnost, ki jo živimo tukaj in zdaj. Navdaja nas ponos na preteklost in pogum za nove korake prihodnosti, ki klijejo iz dediščine pleme- nitih in nesebičnih dejanj človeka, ki so premagala čas; iz dejanj, ki se nikoli ne postarajo in ostajajo s hvale- žnostjo zapisana sredi našega srca," je v svojem sožalju zapisal župan občine Krško Franc Bogovič. SDS Naša stališča o individualni renti Ob razpravi, ki ta čas poteka v našem občinskem svetu, krajevnih skupnostih in odborih lokalnega partnerstva o umeščanju odlagališča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov na lokaciji ob Nuklearni elektrarni Krško, se velikokrat uporablja pojem družbene sprejemljivosti, ki bo še posebno aktualen ob sprejetju državnega pro- storskega načrta (DPN) predvidoma v jeseni letos. Družbena sprejemljivost ima po našem mnenju več vse- bin, posebno še: • Popolna varnost vseh sodelujočih, tako zaradi obrato- vanja obstoječe nuklearne elektrarne kot tudi umešča- nja bodočega odlagališča nizko in srednje radioaktiv- nih odpadkov. • Ocena izrabe tega prostora za potrebe nuklearne teh- nologije in ostalih uporabnikov tega prostora, saj pro- stor s tako veliko koncentracijo nuklearne tehnologije bistveno vpliva na načrtovanje in razvoj tega območja. • Kljub velikemu prispevku k razvoju Slovenije v širšem smislu pa ima nuklearna tehnologija in drugi nuklearni objekti tudi negativni vpliv na neposredno okolico, ki se kaže kot ekonomska in socialna prizadetost občanov. Delno je ta negativni vpliv kompenziran z nadomestilom za omejeno rabo prostora, ki ga Občina Krško že dobiva in uporablja za razne projekte širšega pomena za potrebe občanov. To nadomestilo pa v nobenem primeru ne more nadomestiti že omenjene prizadetosti posameznega ob- čana. Evidentno je razvrednotenje vrednosti nepremič- nin v primerjavi z ostalo Slovenijo. Zavzemamo se, da se del nadomestila nameni za tako imenovano individualno rento. Za obliko in način izved- be, je potreben širši dogovor prizadetih in lokalne sku- pnosti. Po našem mnenju ni nobenih ustavnih, zakonskih ali kakih drugih pravnih ovir, da ne bi bilo možno te pro- blematike urediti z občinskim odlokom. Občinski odbor Slovenske demokratske stranke v Krškem in s tern tudi vsi svetniki, izvoljeni na listi Slovenske de- mokratske stranke v Krškem, se od vsega začetka zavze- mamo za uveljavitev individualne rente za prizadete ob- čane. Mi s tern izvajamo program naše stranke, ki smo ga zagovarjali na lokalnih volitvah. Na teh usmeritvah bomo vztrajali tudi v bodoce in smo pripravljeni konstruktivno sodelovati pri pripravi rešitev. Občinski odbor SDS Krško Stane Pajk Vlada po dveh letih prihaja »na račun« nadaljevanje s strani 1 Očemje tekla beseda 2006? Tudi prvi vladni obisk konec marca 2006 je bil dvodne- ven. Osrednje teme takra- tnega obiska vlade so bile financiranje infrastruktu- re ob gradnji hidroelektram na spodnji Savi in pospešitev gradnje celotne verige, za- prtje obrata celuloze v kr- škem Vipapu, do katerega je nato prišlo že konec av- gusta, predstavitev t.i. „po- savske gospodarske platfor- me", iz katere je kasneje izšel (še vedno načrtovani) projekt Feniks, pa tudi po- moč prizadetim v neurju av- gusta 2005. Precej se je go- vorilo tudi že o načrtih za obnovo letališča v Cerkljah ob Krki. Med konkretni- mi zavezami vlade omeni- mo podpisa pisem o nameri za ustanovitev Fakultete za energetiko v Krškem in Fa- kultete za turizem v Breži- cah. Medtem ko je krška fa- kulteta že ustanovljena in jeseni pričakuje prve štu- dente, so postopki za usta- novite fakultete v Brežicah nekoliko zastali. Šolski mi- nister dr. Milan Zver je v Brežicah podpisal dogovor o sodelovanju pri obnovi tam- kajšnje gimnazije, za katero je državni denar odobren in naj bi se začela kmalu. Mini- ster za javno upravo dr. Gre- gor Virant je na Bizeljskem odprl krajevni urad. Iz takratnih napovedi pred- stavnikov vlade morda še najbolj bodejo v oči besede premierja Janeza Janše, ki smo jih tudi mi povzeli za na- slov članka na prvi strani ča- sopisa „Prihodnjič se sreča- mo v pokrajini Posavje!" Kot je znano, zakon o ustanovi- tvi pokrajin pred dnevi v dr- žavnem zboru ni dobil zado- stne dvotretjinske podpore, kar pomeni, da je ustanovi- tev pokrajin še v mandatu te vlade malo verjetna. P. Pavloyic Vladna ekipa z brežiškim županom Molanom marca 2006 po delovnem posvetu v Termah Čatei. Pet ministrov na fotografiji (Božič, Zupan, Bručan, Drobnič in Lukačičeva) je medtem odstopilo oziroma so bili zamenjani.________ Janša in Rupel za Posavski obzornik Ob vladnem obisku marca 2006 sta naše uredništvo obi- skala predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Z obema smo opravili in nato objavili intervju. Janša je takrat na vprašanje, kako bo vlada do- ločila pokrajinsko središče Posavja, odgovoril: „Vlada bi si želela, da je to usklajen predlog s pokrajinske ravni ali pa zaenkrat z občinske, se pravi od spodaj navzgor. Ne bi radi arbitrirali na kakršen koli način. Možne so tudi delitve pri- stojnosti, nikjer ne piše, da morajo biti vse osrednje po- krajinske funkcije locirane v enem kraju." Z Ruplom smo se pogovai jali tudi o takrat še napovedova- nem, a ravno zdaj tekočem predsedovanju Evropski uni- ji, minister pa je ob tern povedal: „Kdor je mislil, da je Evropska unija že na pol poti do nebes alo dežela, kjer se cedita med in mleko, se je motil. Pa vendar mislim, da je Evropska unija ena najuspešnejših političnih, gospodar- skih organizacij modernega časa in za Slovenijo je član- stvo zagotovo dobro". Občina Krško in Zveza kulturnih društev Krško Vas vljudno vabita na proslavo ob slovenskem kultumem prazniku v ponedeljek, 11. februarja 2008, ob 19. uri v Kultumem domu Krško Slavnostni govornik Rudi Šimac, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Na slovesnosti bomo podelili Prešernove plakete V kultumem programu bodo sodelovali: Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško, KD Svoboda Brestanica, Estera Cetin, Janko Volčanšek, Marko Železnik obctnakršto Občina Krško in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije Vas vljudno vabita na otvoritev zarstave natečajnih elaboratov javnega arhitekturno projektnega natečaja za knjižnico in urbanistično idejnega natečaja za ureditev dela starega mestnega jedra v Krškem v četrtek, 7. februarja 2008, ob 17. uri v Dvorani v parku Krško Otvoritveni program: Stanka Macur Vabljeni! Jurkoviča izvolilo 27 Romov KRŠKO - Novi predstavnik romske skupnosti v občin- skem svetu Krško je 32-letni Moran Jurkovič iz Kerinovega grma, ki ga je na nedeljskih nadomestnih volitvah podpr- lo 27 izmed 134 volilnih upra- vičencev. Nadomestne volitve so bile potrebne, ker je okto- bra lani nepreklicno odstopil dosedaj edini romski svetnik v krškem občinskem svetu Zdravko Kovačič. Ker je bil Jurkovič edini kandidat za Ko- vačičevega naslednika, po be- sedah tajnika posebne volil- ne komisije za izvedbo volitev Tomaža Petana večje udelež- be Romov na nedeljskih voli- tvah tudi ni bilo pricakovati, glasovanje pa je potekalo brez posebnosti. Jurkovič pravi, da se bo zavzemal predvsem za izboljšanje bivalnih razmer približno 350 Romov v krški občini, vsaj za- enkrat pa čuti dovolj podpore v romski skupnosti za svoje delovanje. Občinski svet Krško bo predvidoma že v ponede- ljek, 11. februarja, potrdil njegov mandat, tega dne pa naj bi Jurkovič tudi prvič sedel v svetniške klopi. P.P. Moran Jurkovič na voln,( u na Občini Krško__________ Tokrat soglasje za Klinčevo? KRŠKO Pred krškimi občinskimi svetniki in svetnicami je v ponedeljek, 11. februarja, že 18. redna seja v tern manda- tu. Na dokaj obsežnem dnevnem redu so med drugim tudi predlog strategije razvoja kmetijstva in podeželja v občini Krško za obdobje 2007-2013, poročilo o delu Upravne enote Krško v letu 2007, spremembe in dopolnitve odlokov o za- zidalnih načrtih Spodnji grič II in Industrijska cona Žadovi- nek, osnutek strategije razvoja turizma in strokovnih podlag za pripravo občinskega prostorskega načrta ter osnutek od- loka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada Ob- cine Krško. Občinski svetniki bodo ponovno odločali tudi o imenovanju Mirjane Klinec za direktorico Mladinskega cen- tra Krško. P.P. Kostanjeviška proslava v cast Primožu Trubarju KOSTANJEVICA NA KRKI - Jutri, 8. februarja, ob 18. uri, bodo kulturni praznik obeležili tudi v neuradni „kulturni prestol- nici" Posavja - v Kostanjevici na Krki. Prireditev z naslovom „Moji lubi Slovenci" bo potekala v OŠ Jožeta Gorjupa, po- svečena pa bo 500-letnici rojstva pisca prve slovenske knji- ge Primoža Trubarja. 0 slovenskem kultumem prazniku in pomenu protestantizma za Slovence bo spregovorila ume- tnostna zgodovinarka Alenka Čemelič Krošelj, v programu pa bodo sodelovali MPZ OŠ Jožeta Gorjupa, dramski igralec Polde Bibič, glasbena zasedba Alta capella Carniola in tiskar Vladimir Abram. Po proslavi bo v šolskem atriju še ogled razstave „Moji lubi Slovenci" kostanjeviških šolarjev in dru- žabno srečanje. P.P. Prvenstvena rokometna tekma RK Krško : RK Maribor sobota 9. 2. 2008 ob 19. uri v dvorani SŠ Krško Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 AKTUALNO 3| Pahor in Golobič zrušila tudi Posavsko pokrajino KRŠKO - V petek, 1. februarja 2008, so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije glasovali o Zako- nu o ustanovitvi pokrajin, s katerim naj bi dobili tudi formalno podlago za oblikovanje tako imenova- nega drugega nivoja lokalne samouprave. Vendar predlog vlade oziroma koalicije zaradi nasprotovanja opozicije ni dobil potrebne dvotretjinske večine, Slovenija pa bo morala najverjetneje čakati na novo vlado in drugo priložnost za ustanovitev pokrajin. Med katerimi pa, po razpravah opozicijskih vodite- Ijev sodeč, praktično ni nobene možnosti, da bi bilo tudi Posavje ali Posavska pokrajina. Ustanovitev pokrajin naj bi po mnenju predlagateljev tako kot drugod v razvitem svetu sčasoma zagotovila enakomer- nejši razvoj Slovenije, saj naj bi pokrajine razpolagale z več denarja, kot ga imajo sedaj na voljo občine, nanje pa bi pre- nesli nekatere pristojnosti z driavnega nivoja in z uprav- nih enot, medtem ko prenos pristojnosti občin zaenkrat ni bil predviden. Pokrajine naj bi vodili po proporcionalnem sis- temu voljeni pokrajinski sveti s petletnim mandatom, ki bi med svojimi člani izvolili pred- sednike pokrajin. Vlada je v zvezi z regionalizacijo Slove- nije pripravila prvi sveženj za- konodaje, ki ga je na zahtevo opozicije dopolnila z novimi zakoni, ki naj bi bili spreje- ti še pred poletjem, pokraji- ne pa bi zaživele s 1.1.2009. Glede na to, da so že v času prejšnjih vlad bili v igri pred- logi tudi za 20 do 25 slovenskih pokrajin, je bil predlog 14 po- krajin videti sprejemljiv za ve- liko večino strank. Kot smo že večkrat pisali, je vladni pre- dlog razdelitve Slovenije za pokrajino Posavje predvide- val najprej le občine Breiice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica, željo po priključitvi pa sta kasneje izrazili tudi ob- čini Bistrica ob Sotli in Rade- če. Zadnji dve leti se je zde- lo, da ustanovitev Posavske pokrajine ne more več priti pod vprašaj, dileme in zaple- ti so bili le okoli tega, kje bo njen sedež. Zgodovinski „ne" za deseto obletnico Zanimivo je, da je bila pokra- jinska zakonodaja in z njo tudi možnost ustanovitve Posavske pokrajine ustavljena ravno na večer pred deseto obletnico podpisa Deklaracije političnih strank Posavja o ustanovitvi pokrajine Posavje. 2. februar- ja 1998 so namreč lokalna ozi- roma regijska vodstva kar de- vetih strank, med katerimi sta bili seveda tudi tedanji Zdru- žena lista socialnih demokra- tov (zdaj SD) in Liberalna de- mokracija Slovenije, v Krškem podpisala dokument, v kate- rem politične stranke Posavja izkazujejo enoten interes, da se oblikuje pokrajina Posavje kot osnova za nadaljnji gospo- darski, kultumi, demografski in socialni razvoj tega obmej- nega dela Republike Slove- nije. V njej so zatrdili, kako zgodovinska dejstva dokazu- jejo, da so pretekle delitve Posavja med sosednje regije bistveno omejevale vsestran- ski razvoj tega dela države. Zato upravičeno pričakujejo, da bodo v okviru samostojne Slovenije in v lastni pokrajini končno zagotovljene možno- sti za enakovreden in z dru- gimi deli države primerljiv družbeni razvoj. Leto in pol kasneje (14.7.2000) sta teda- nja poslanca LDS Jože Avšič in Branko Jane v Državnem zboru vložila predlog zakona o pokrajini Posavje, zahtevo pa med drugim utemeljila tudi z dejanskim večletnim delova- njem Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju. Zanimivo je, da je celo sam Borut Pahor kot tedanji po- slanec ZLSD vložil zahtevo za ustanovitev Sevemoprimor- ske oz. današnje Goriške po- krajine. Pahor pa je zdaj med drugim izjavil, da so imele na nastanek pokrajinske zakono- daje prevelik vpliv lokalne po- litične elite. Ta njegova „skrb" dobro razkriva dejanske vzro- ke za najnovejšo zaostritev in tako trdovratno zavračanje sprejema pokrajinske zako- nodaje. Seveda pa tudi posa- vski svetniki in vodstva lokal- nih odborov nimajo vpliva na svojo strankarsko elito v Lju- bljani, ki se očitno ne ozira na pričakovanja in potrebe njiho- ve volilne baze, razen ko gre za velike centre, v katerih je mogoče z eno potezo dobiti veliko več glasov. Čeprav so marsikje po Sloveni- ji prav njihovi svetniki na ob- činskih svetih zagovarjali svo- je pokrajine, se je poslanska skupina Zares odločila, da za- plet glede ustanovitve pokra- jin reši z razpisom posvetoval- nega referenduma o razdelitvi Slovenije na pokrajine, na ka- terem bi postavili vprašanje: Ali se strinjate s tern, da se na območju Slovenije ustanovi 14 pokrajin na območjih, kot jih predlaga vlada v Zakonu o ustanovitvi pokrajin? Kljub ne- katerim utemeljenim pomisle- kom glede posameznih določil ponujene zakonodaje oziroma njene nedorečenosti pa so bila njihova razmišljania neverje- tno neživljenjska. Se zlasti ob predlogu referenduma, na ka- terem naj bi vsi slovenski vo- livci očitno odločali o vseh, pri čemer je jasno, da bi bilo 70.000 prebivalcev Posavja v močno podrejenem položaju. Opozicija se je za nenadno blokado očitno odločila iz dveh glavnih razlogov, in sicer: - da ne dovoli sedanji koalici- ji, da bi si pripisala zgodovin- ske zasluge, še zlasti, ko tega niso zmogle koalicije leve sre- dine, - da ne tvega s sprejemom po- krajin tik pred volitvami, ker bi to pomenilo, da bi se v pri- meru zmage ob začetku man- data morala že takoj spopri- jeti s težavami, ki jih'bo po njihovem mnenju pomenilo uvajanje pokrajin. Seveda sedanja opozicija ne namerava opustiti misli na po- krajine, vendar pa je na pod- lagi izjav in razprav v Driav- nem zboru moč pričakovati, da bi vlada, v kateri bi sodelo- vala SD in Zares, sprejela naj- več osem pokrajin, kar pa po- meni, da Posavja zagotovo ne bo med njimi. Birokracija si je oddahnila Te dni je bilo slišati enega naj- bolj pogostih pomislekov, kako zelo se bo v primeru ustanovi- tve pokrajin razširila in koliko nas bo stala nova birokracija. Vprašanje je seveda več kot utemeljeno, je pa tudi res, da skoraj ni bilo slišati druge plati, in sicer, kako zelo so se sprejetja te zakonodaje bali v ministrstvih in številnih držav- nih službah. Ne gre zanemariti dejstva, da bi predlagana seli- tev obveznosti in tudi denar- ja za področje šolstva, zdra- vstva, kulture itd. povzročila veliko glavobolov stotinam in tisočem v Ljubljani. Da so ne- katere strankarske elite bolj poslušale njih kot pa svojo bazo širom Slovenije, dokazu- jejo informacije o neuspešnih opozorilih njihovih lastnih žu- panov in verjamemo, da tudi drugih vodilnih ljudi iz lokal- nih odborov. V primeru neu- speha bodo tisti z vrha pač poiskali nove priložnosti kje drugje ali pa preprosto (spet) zamenjali stranko. Ne glede na to, da tudi stran- ke desne sredine nimajo rav- no povsem čistega obraza v tej pokrajinski zgodbi, kar po- trjuje celo glasovanje posa- meznih poslancev NSi, je se- danja vladajoča opcija uspela narediti velik korak naprej, predvsem pa je v tern vztra- jala kljub pomislekom opozi- cije o tern in onem. Pripom- be so se nanašale na eno ali dvotirnost pokrajin, na nji- hovo vodenje in financiranje, ob vpitju o prevelikem števi- lu pokrajin pa nihče ni konkre- tno pokazal, katere pokrajine naj bi bile odveč. Zaradi vse- ga tega lahko trdimo, da Bo- rut Pahor in Gregor Golobič z zavračanjejm pokrajinske za- konodaje rušita tudi najmanj desetletna pričakovanja ljudi v Posavju ter jih žrtvujeta za svoje ambicije po (ponovnem) prevzemu oblasti. Morda se jima bo računica res izplača- la, a brez Posavja in nam po- dobnih delov Slovenije. Zdaj je namreč postalo zelo ver- jetno razkosanje naših kra- jev med vsaj dve večji regi- ji, kot so verniki že razdeljeni med dve škofiji. V minulih de- setih letih je bilo sicer mnogo- krat ponovljeno, da so občine Sevnica, Krško in Brežice to- liko geografsko, zgodovinsko in kultumo povezane, da nika- kor ne bi smeli dopustiti njiho- ve delitve pod Novo mesto ali Celje. Možnosti za ustanovitev pokrajine Posavje ali Posavske pokrajine pa so se od črnega petka, 1. februarja 2008, zmanjšale na minimum. Silvester Mavsar Zavrnitev pokrajin pomeni zavrnitev Posavja kot samostojne pokrajine KRŠKO - V ponedeljek, 4. februarja, je v krškem Kulturnem domu potekala novinarska konferenca Slovenske ljudske stranke, na kateri so svoje poglede na aktualno politično dogajanje predstavili župan občine Krško ter predsednik Kluba županov SLS Franc Bogo- vič, predsednik SLS Bojan Šrot, podpredsednik SLS in minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar. Vsi po vrsti so poudarili, da je bila prejšnji petek, ko je bil v DZ zavrnjen Zakon o ustanovitvi pokrajin, Slove- niji narejena velika škoda. Z razočaranjem namreč ugo- tavljajo, da očitno decen- tralizacija Slovenije, tako pomembna za izboljšanje kvalitete življenja pokra- jin izven glavnih središč, ne ustreza ma rsi kateri politic ni opciji, ki si očitno želi, da denar in možnost odločanja ostajata v Ljubljani. Minister Žagar je s statistič- nimi podatki o bruto doma- čem proizvodu na prebivalca predstavil naraščajočo razli- ko med posameznimi stnri- stičnimi regijami. Med drugim je izpostavil, da takšna odloči- tev pomeni tudi zavrnitev Po- savja kot samostojne pokraji- ne. Župan Bogovič je dodal, da je bila zaradi politične za- vrnitve dobrega projekta iz- gubljena pomembna prilo- žnost, da se konča z večnim očitanjem Ljubljani in da re- gija prevzame večjo odgo- vornost 7a svoi razvoj. M.M. Žasar, ßogoWc, Šrot in Podobnik v Krskem Iz razprave v Državnem zboru RS 31.1. in 1.2.2008 Sam podpiram ustanovi- tev pokrajin, ker priha- jam bolj od daleč in vem, da tarn, kjer naj bi bila po- krajina, ni tako razvito, kot je v Ljubljani in še v ka- kšnih drugih delih Sloveni- je. Seveda je pa tudi to po- membno, da pokrajine ne bodo prinašale bistveno viš- jih stroškov za občane in se- veda za vse davkoplačeval- ce. Takšen model pokrajin, kot je sedaj zasnovan, naj bi prinesel kadre, naj bi pri- nesel sredstva in tudi poo- blastila. To se mi zdi ključ- no in pomembno. Dejstvo pa je, da se bo vedno nasel kdo, ki bo čemu nasproto- val. Tudi sam bi želel, da bi bila kakšna malenkost dru- gačna, ampak enostavno ne gre. Življenje je polno kom- promisov, politika tudi in če hocemo priti do pokrajin, je potrebno, da jih potrdimo. Ko analiziram stvar, vidim, da je bistveno več pozitiv- nega kot negativnega. Po- zitivno je predvsem to, da imamo možnost v celi Slo- veniji izvesti približno ena- ko hiter razvoj za vse Slo- venke in Slovence. Vsekakor imamo danes pred sabo na klopeh izredno po- memben zakon, ne bi se pa strinjal s kolegi, ko govori- jo, da je to zgodovinski dan za ta parlament. V Sloveniji smo imeli kar nekaj zgodo- vinskih dni za bolj pomemb- ne zadeve. Jaz se upam trditi, da je ta zakon po- memben predvsem za ne- katere župane, za nekatere poslance, za nekatere poli- tične funkcionarje, ki bodo lahko na pokrajinskih za- devah našli svoje službe in da bodo svoja leta pred po- kojem tudi tarn dočakali... Poslanska skupina Socialnih demokratov je v tern man- datu že sprejela spremem- bo Ustave in s tern naredila temelj, da se lahko sploh o pokrajinah pogovarjamo. S tern bi se rad izognil očitku, da nismo za enakomeren ra- zvoj Slovenije, ker nekate- ri pravite, da nismo za ljudi in tako naprej. Teh očitkov ne maram, sploh pa od ti- stih ljudi, ki enostavno ne vejo, kaj pomenijo občine, kaj pomeni lokalna samo- uprava in ki so videli, bom rekel, zadeve samo iz tele parlamentarne dvorane... Tudi glede pristojnosti je veliko vprašanj... Ne vemo, kaj bo z javnimi službami pokrajin, ne vemo kaj bo s komunalnim podjetjem, ne vemo, kaj bo na področju kulture in še in še bi lahko našteval. Na koncu naj re- čem, ne bi rad ponazoril te zakonodaje z enim prepro- stim rekom, ko vidiš luč v tunelu, pa misliš, da je sve- tloba, potem pa vidiš, da je drveči vlak, ki ti pripelje na- sproti. Mislim, da je ta zako- nodaja približno nekaj take- ga. Potrebno se bo še veliko pogovoriti, da bomo lahko Socialni demokrati dali glas za. V tern primeru pa Matjaž Han ne bo dal glasu za to za- konodajo. Pred nami je morda najpo- membnejši trenutek v tern sklicu mandata I< zbora, na katert ; nija čaka že najmanj pet najst let. Toliko se pogo- varjamo o decentralizaciji, o pokrajini, regionalizaciji in podobnih stvareh v vseh vladah in sestavah Driavne- ga zbora. V tern trenutku se je v tern zadnjem letu veli- ko tega usklajevalo, pogo- varjalo na vseh ravneh dr- žave, v Državnemu zboru med poslanskimi skupina- mi, na nivoju parlamenta, na nivoju občin, regij, re- gijskih razvojnih agencij. Veliko debat je šlo okrog in tudi veliko posvetov je bilo v tern duhu, da bi, ko smo prižgali spremembi Ustave zeleno luč," vendarle videli pot, da je to v tern manda- tu možno storiti... Decentralizacija da, za vse preprosto ni rhesta v Lju- bljani in v osrednji Slove- niji. Žal tudi živijo ljudje v Beli krajini, v Prekmurju, Koroški in še kje drugje. Dovolite jim, da tudi tarn živijo boljše življenje... Prepričan sem, da bo da- našnji izid glasovanja ta- kšen, ki ga bom z veseljem pogledal še večkrat in se spominjal na današnji dan, na današnjo sejo in da bo pozitiven in da bomo drugi obravnavi rekli da. Glas za je tudi glas razuma vsem tistim, ki si želijo več, boljše in bolj prijazno oko- lje, kjer danes živijo. Po- krajine so rekle da, župani so rekli da, Driavni svet je rekel da, ZOS, SOS je re- kel da, in mnogi državlja- ni rečejo da. Odločitev je na vas, spoštovane kolegi- ce in kolegi. Verjamem v vaš razum. Stane Pajk (SDS): Verjamem, da vedna ljudi podpira pokrajino. Matjaž Han (SD): Ta zakonodaja je kot dr- veči vlak, ki nam pelje nasproti... _______ Kristijan Jane (SLS): Za vse preprosto ni me- sta v Ljubljani in v osre- dnji Sloveniji.__________ 0 IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 Kulturni dialogi. Besedici s silno globokim pomenom z namenom za razmišljanje o njem v prvifazi in v nadaljevanju za njegovo udejanjanje v medsebojnih odnosih. Kulturnih, dostojnih človeku. Ne glede na to, od kod ljudje smo, s kakšnim statusom se kdo (lahko) ponaša, ima na deloimem mestu oblečeno belo haljo alt siv koinbinezon, je oblečen in obut v izdelke prestižnih svetovnih znamk, vfarmerke in T-shirt. Nenazadnje je to itak vseeno. Vsaj zame. In po meni, da ima tisto nekaj veČ v sebi - človečnost, da lahko s komer koli pricne voditi medkultumi dialog. Če se zdi še tako težko. Ali kdaj čisto nernogoče. In je treba poseči po modrosti, potrpljenju in ljubezni. Že ves mesec občasrio pogledujem v i-pusiu. *jef- win shranila (ne?)kulturni poziv na sistematični bojkot trgovcev z zaznamko »upor kupcev«. Živela sem še v času, ko je kupec še bil kralj. In menim, vsaj po lastnih izkušnjah, da sevi pri svojih prodajalcih, se pravi pri vseh tistih, ki mi za pulti strežejo z različnim blagom, še vedno kraljica. Kar pomeni, da smo med seboj uspeli ustvariti in obdržati kulturni dialog. Hočem namreč povedati, da so prodajald zadnji v verigi »krivih« za podražitve. In nemočni, ko s svojih vrhov cez noč preko računalnikov dobijo nove, se pravi dražje cene artiklov. Oziroma zapovedi in prepovedi. Od katerih morajo (pre)živeti tudi sami. Nimam časa v Sparu kupovati kruh v akciji, v Tušu poceni mleko all v Mercatorju meso v akciji, kot nam je to v »kulturnem« dialogu po etru že pred časom milostno svetoval minister za finance. Ali smo ljudje, vsak dan v večji stiski, še sploh sposobni spodobnega in poštenega kulturnega dialoga med različnimi trgovskimi giganti in vlado? Življenje paje ena sama trgovina. Edino trgovina. A kako doseči porazdelitev dobrin z (ne)kulturnimi dialogi!? Kulturni dialog - končno in hvala bogu sj^et - je uspelo vzpostaviti slovenskemu predsedniku Danilu Turku s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem. 2Jaenkrat zgolj na predsedniski ravni. Kojimaje uspelo pokazati pomevibnost predsedniške funkcije in je slove7iska predsedniška funkcija, iz znane in nepozabljene možganske telovadbe izvršilne oblasti, skorajda že padla v svoji vrednosti in pomembnosti. Uspelo jima jo je vzpostaviti s sposobnostjo diplomatskega (med)kulturnega dialoga, kije plod inteligence, modrosti. širokosti razmišljanja in srčne kulture. Mimogrede, ali sploh ne mimogrede, smo irneli Sloveriei vsaj dobro zvezdo vodnico pri izbiri svojih predsednikov države. Kar nenazadnje veliko pove o nas samih - kdo smo, kaj in kako hočemo; da smo siti razprtij, da si želimo s sosedi soživljenja in (med)kulturnih dialogov. In sploh nenazadnje, se mi v zavest neprestano vrača Kaja Galič, ki se je pred tednom dni predstavila s svojim prvim samostojnim koncertom ob konax šolanja v brežiški glasbeni šoli, ki ga je izvrstno uprizorila s solo igranjem na violino in hkrati v spremljavi s soigralkami. Mladenka, ki jo srečujem(o) kot povezovalko programov na prireditvah, kot dramsko igralko KD Franjo Stiplovšek brežiške gimnazije, z igranjem na raznih prireditvah ali kot plesalko plesnega društva Imani. Pred nedavnim sem jo kot plesalko kratko zaslišala, kje jo še lahko srečam, pa mi je v naglici uspela ljubeznivo in nasmejano odgovoriti, da bi se najbrž še kaj dalo najti, trenutno da pač pleše in da v vsem /car počne, uživa. Kaja, kot pravi blagoslov, kjer koli že je in bo v svojem življenju za radost med ljudmi. Saj deluje v bogatih oblikah lepote, ki ji je bila dana, jo izpopolnjuje in jo v veliki meri za uzitek ponuja drugim. In spet nenazadnje, pomišljam na njene družinske kulturne dialoge, ki so ji gotovo bili v pomoč in vzpodbudo. Že res, da otroci vsi po vrsti ne morejo biti Kaje, se pa z kulturnimi dialogi v družinah dä veliko doseči in marsikaj preseči. To in tu je osnovna celica. Vsi imamo izbiro. Med nekulturnim in (med)kulturnim dialogom. Piše: Natja Jenko Sunčič Sodelujte v Pismih bralcev ali rubriki Prejeli smo! Se ne strinjate s katero od v Posavskem obzorniku zapisa- nih trditev? Menite, da objavljeni podatki niso točni? Ima- te predtog za izboljšanje dela obdnskih organov ali driav- nih služb v Posavju? Se ne strinjate s stališči katerega od riaših politikov? Imate v vašem okolju probleme, za kate- re menite, da bi jih lahko ali morali reševati bolje in hi- treje? Posavski obzornik je priložnost za najširšo demokra- tično razpravo o zelo različnih vprašanjih. Izkoristite jo! In še uredniško navodito: Vaši prispevki naj ne bodo daljši od 2.500 znakov (izjemoma 3.000), biti morajo podpisani in phložite jim svoj naslov. Prispevkov, ki vsebujejo osebne žalitve, ne homo objaviti. Urednistvo Krško - mesto na kvadrat KRŠKO - V ponedeljek pod večer, 28. januarja, je bila v krški Dvorani v parku predstavljena nova pro- mocijska mapa občine Krško, ki jo sestavlja promocijski katalog Krškega in dve tako imenovani trganki ali zemljevida, in sicer občine ter ulični zemljevid mesta Krško in krajev Senovo, Brestanica ter Lesko- vec pri Krškem. Medtem ko sta bili trganki iz- dani v nakladi 20.000 izvodov, je bil sam promocijski kata- log natisnjen v 5000 izvodih v slovenščini ter 3000 izvodih v nemškem in angleškem jezi- ku. Novo promocijsko gradi- vo so oblikovali v velenjskem podjetju za oblikovanje vizu- alnih komunikacij Marinšek & Marinšek, tako kot za pred dobrim letom izdan Vodnik po občini Krško pa je tudi za promocijski katalog besedilo napisal Drago Medved, novi- nar in publicist, ki se ukvar- ja predvsem s kulturno de- diščino in domoznanstvom. Mesto Krško je poimenoval mesto na kvadrat, saj je Kr- ško edino mesto v državi, ki je razdeljeno med dve škofi- ji - celjsko in novomeško, pa tudi med dve nadškofiji - to je ljubljansko in mariborsko nadškofijo. Mesto na kvadrat obkrožata tudi dve vinorodni deželi, Posavje in Podravje, ter tudi dva vinorodna okoli- ša, Bizeljsko -sremiški in Do- lenjski okoliš. Mesto Krško ima tudi dve gasilski društvi, pa dva mavzoleja in dve lo- vski družini, pa še kaj na kva- drat bi našli v samem-mestu._ V nadaljevanju je v katalogu zajet zgodovinski oris, kako je nekdaj pristaniško mesto postalo mesto dveh fakultet, da gre za mesto, v katerega je bila uvrščena prva in za- enkrat edina nuklearka, ka- kor je tudi prepoznavno po največji papirnici v državi, po sadjarstvu, vinogradni- štvu in razgibanem hribovju, ki ga obkroža. Kljub temu, da naj bi pro- mocijsko mapo postopo- ma dopolnjevali z drugimi katalogi oziroma s katalo- ško predstavitvijo tudi dru- gih območij in krajev po občini, pa smo lahko že ta- koj po predstavitvi, ki so se je v velikem številu udele- žili predstavniki kulturnih pa tudi drugih društev, tu- rističnih agencij in raznih zavodov ter podjetij, ki se ukvarjajo s turistično dejav- nostjo, od marsikaterega od udeležencev predstavitve slišali očitek, da je tudi to- krat, kakor že v prej izda- nih podobnih publikacijäh, ostalo nenavedenih kar ne- kaj omembe vrednih poseb- nosti in znamenitosti tudi iz drugih krajev po občini Kr- ško, predvsem iz južnega predela občine. A ker »ima- jo vsake oči svojega malar- ja«, kakor pravi pregovor, bomo dokončno presojo o novem promocijskem gra- divu prepustili širši javno- sti, kateri bodo katalog in trganki na voljo na različnih mestih oziroma povsod tarn, kjer bodo izkazali interes, da ga imajo in ga ponudijo tako samim občanom kakor tudi obiskovalcem. Se razu- me, občine in mesta Krško! Bojana Mavsar Prva stran mape, v katero so vtoženi katalos in zemljevida, je v krški prepoznavni zeleni barvi, ki ponazarja zeleno zaledje občine. Ob tej priložnosti je kulturni program z glasbeno- pevskimi točkami prispeval sestrski duet - Jerneja Žarn in Mateja lam tepin. IPHÜ!TH^1TJF PW.^ Bedanec v tretjem tisočletju Bilo je lepo nedeljsko dopoldne 20. januarja 2008. Prelepo vreme je za ta čas, zato se odpravim v sa- dovnjak. To pozorno spremlja družinski Ijubljenček Reks. Zvabi me k sebi, da ga odpnem iz verige. Je pravi nemški ovčar, zvest prijatelj, le govoriti ne zna. Polno fotografij in video po- snetkov že hranimo na ra- čunalniku. Sinoči sin Marko odpre sliko iz nedeljskega kosila lani. Sedimo v utici in Reks leži na hladnih plo- ščicah in se ne zmeni za pe- čenko. Saj mu je ni še nihče ponudil, zato potrpežlji- vo čaka, ker ve, da ga čaka obilna obed; sede poleg mize, mi ponudi tačko, za- tem še drugo in visoko na- stavi štrleče uhlje. Po bo- žanju zadovoljno zaleže na ploščice. Vsem doma se ob tern posnetku zrosijo oči. Mar ni ta žival več vredna kot pokvarjen človek. Pre- pričan sem, da je. Pa smo spet pri tisti nede- Iji, Reks zadovoljno obteče sadovnjak in našo domači- jo, ki je velika in lepa. Reks natančno pozna njene meje, premeri jih dvakrat, trikrat. Ima tudi dobrega prijatelja, sosedovega Murija, steče k njemu, da skupaj naredita še en krog. Takrat pa prije- tno žvrgolenje ptičkov pre- reže strel, slabe pol minute še en, tokrat močnejši. Kako to, da kdo strelja, če pa je lov zaprt. Malo za tern zasli- šim starega plavega štiri br- zinca, ko komaj vleče v breg. Nisem takoj dojel, da je to Bedanec iz LD Globoko. Tega se zavem kasneje, ko zaman kličem Reksa. Vedno je prite- kel v nekaj minutah. Pravijo , da upanje umre za- dnje, zato še naprej kliče- mo in iščemo. Šele po enem tednu, v nedeljo popoldan, nam soseda iz vasi poto- ži, da pogreša zlatega pri- našalca. Povem, da sem sli- šal strele in se vsi skupaj odpravimo pregledat me- sto dogodka. Lastnik zlate- ga prinašalca najde pohoje- no grmovje in spremlja sled proti potoku Gabernica. V naslednjih trenutkih se z grozo zazre v strugo potoka, kjer ležita dva psa. Nemu- doma nas obvesti in vse tri družine se zberemo ob po- toku. Tik ob vodi ležita in le delno pokrita s suhimi veja- mi in to že en teden. Vsi smo ganjeni, predvsem otroci ne morejo zadržati solz. V ža- losti fotografiramo, ker smo trdno odločeni, da za zade- vo izve javnost. Za odvoz in primerno shrambo živa- li smo že poskrbeli. V na- daljevanju bomo obvestili pristojne inšpekcije, odve- tniško pisarno, novinarje in LZ Slovenije. Spremljali bomo postopek in ugotovi- li, ali se lahko takšen čuvaj narave še lahko plazi okoli s puško. Zahtevamo kazen za osebo, ki je živali pomorila in jih vrgla v strugo potoka. Iz tega namreč njegov lovski kolega črpa vodo za nama- kanje povrtnin in jih proda- ja na trgu. Sprašujemo se, kako je mo- goče, da to stori nekdo, ki je domačin. Cilj streljati vse vprek je daleč od kakr- šnekoli lovske etike, zato je ime za takšno osebo iz Kek- čevega filma pravšnje. V LD namreč ni strokovnjaka, ki bi mlajše podučil, da je lo- vec Indijanec spoštoval vol- ka (torej psa) in nikoli nanj dvignil puščice. Postala sta velika prijatelja za vedno. Vse to je pokvaril belec, ki ni nikoli lovil iz potrebe po hrani, ampak iz objesti in profita. Sicer smatram, da bi narava sama poskrbela za selekcijo živali, kot je to storila pred tisočimi leti. V vsakem primeru bomo vsem lovcem prepovedali vstop na svoje parcele. Piršenbreg, 27.01.2008 Anton Pšeničnik, Piršenbreg 11 Ivan Ogorevc, Piršenbreg 14 Darko Kržan, Piršenbreg b.b. Trupla ustreljenih psov v strugi Gabernice Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 IZ NAŠIH KRAJEV I 5 Pošta za 545 gospodinjstev JESENICE NA DOLENJSKEM - V petek, 1. februarja, so na Jesenicah na Dolenjskem svojemu namenu predali 141,5 m2novih in obnovljenih prostorov, ki bodo namenjeni za opravljanje vseh vrst poštnih storitev. Objekt je gradila Pošta Slovenije in zanj namenila 332.000 evrov. V Sloveniji je 557 post, dva logistična centra, ki sta v Ljubljani in Mariboru, ter dve pogodbeni pošti. Ena iz- med njih je tudi pošta Jese- nice na Dolenjskem, ki je s petkovo otvoritvijo novih prostorov pridobila boljše delovne pogoje za štiri zapo- slene. Jeseniška pošta pokri- va 17 vasi, v katerih je 545 gospodinjstev, posodobitev pa jim je prinesla dve so- dobno opremljeni okenci za sprejem in izročanje poštnih pošiljk, opravljanje denar- nih storitev ter 41 poštnih predalov. Neoviran vstop je omogočen tudi invalidom. Kot je ob otvoritvi dejal go- spodarski minister mag. An- drej Vizjak, je pošta naj- starejša gospodarska javna služba, ki je skozi svojo zgodovino doživljala veli- ko sprememb. „Sedaj pa se z novimi evropskimi direk- tivami zopet odpira konku- renca, saj Evropa prisega na vstop tudi drugih ponudni- kov, kar pa je obenem tudi priložnost, da se uporabni- kom izboljšajo storitve," je nadaljeval Vizjak in še do- dal, da je vesel napredka, ki ga doživljajo tudi prebi- valci na podeželju. Generai- ni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc pa je glede priha- jajoče konkurence pojasnil, da se že nekaj časa trudijo za popestritev storitev, tudi zato posodaljajo infrastruk- turo, saj se želijo čim bolj približati kupcem. Prisotnim je ob tej priložnosti sprego- vorila tudi brežiška podžu- panja Patricia Čular. Dogodek pa so kulturno obo- gatili pevci Kulturnega dru- štva Slavček, ob spremstvu mame Tanje in očeta Jože- ta sta se predstavila mlada violinist Matija in harmonikar Tomaž Vugrinova, za pove- zovalne niti je skrbela Janja Rostohar. Üpravnica pošte Helena Fučko Prah pa je ob dogodku dodala, da so nove pridobitve izjemno veseli, saj bodo zaposleni odslej lah- ko delali še kvalitetnejše. M. KatčičM. Upravnica Poste Jesenice na Dolenjskem Helena Fučko Prah Trak so slavnostno prerezali mag. Andrej Vizjak, Patricia Čular in Ales Hauc. Več delovnih mest kot razpoložljive delovne sile BREŽICE / POSAVJE - Kakor sta 5. februarja predstavila na novinarski konferen- ci direktor Območne službe Zavoda za zaposlovanje Sevnica Anton Koren in Kar- men Stare, vodja programov spodbujanja zaposlovanja brezposelnih oseb, je leto 2007 v Posavju minilo v znamenju rasti aktivno delovnega prebivalstva in odpira- nja novih delovnih mest. Slednjih je bilo več kot pa razpoložljive delovne sile. Po besedah Antona Korena je bilo v letu 2007 v Posav- ju 24.459 delovno aktivnega prebivalstva ali 767 več kot v letu 2006. Na Zavodu za za- poslovanje so v minulem letu evidentirali priliv 2.829 novih iskalcev zaposlitev in zabele- žili odliv skupno 3.122 oseb, ki so se v tern obdobju zapo- slile, od tega dobra polovica za določen čas. Delodajalci so odprli kar 6.014 delovnih mest, ki so jih uspeli na Za- vodu za zaposlovanje kadro- vsko zapolniti v višini 60 od- stotkov, saj gre predvsem za deficitarne poklice, katerih razpoložljivost je že nekaj let manjša od povpraševa- nja, in sicer gre za poklice: obdelovalec kovin, proda- jalec, gradbinec, gostinec, ekonomski tehnik ipd. Prav zaradi primanjkljaja doma- če delovne sile navedenih poklicev, največ v kovin- sko predelovalni industriji, gradbeništvu in kmetijstvu, so primorani delodajalci za- poslovati tujo delovno silo. Tako je bilo v minulem letu za delo na območju Posav- ja izdanih 2.031 pozitivnih delovnih dovoljenj, od tega največ državljanom Srbije ter Bosne in Hercegovine. V strukturi brezposelnih oseb, ki najtežje najdejo zaposli- tev, predvsem ženske, teh je kar 55 % od skupnega števila iskalcev zaposlitev, so tiste osebe, ki so že dlje časa brez zaposlitve, imajo neustrezno oziroma prenizko stopnjo iz- obrazbe ali pa gre za osebe nad 50. letom starosti ali in- validne osebe. Konec leta 2007 je bilo na Zavodu za za- poslovanje prijavljenih 958 iskalcev zaposlitve iz obči- ne Brežice, 81 brezposelnih oseb iz občine Kostanjevica na Krki, 1.133 oseb iz občine Krško ter 571 občanov obči- ne Sevnica. Da bi zmanjšali struktur- na neskladja, je bilo po be- sedah Karmen Stare v mi- nulem letu na nacionalnem nivoju sprejetih več pro- gramskih ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja za ob- dobje 2007 - 2013. Ti so raz- deljeni v štiri sklope in bo zanje v letošnjem letu na- menjenih okoli 30 milijonov evrov sredstev na nacional- nem nivoju, od tega bo na podlagi izkušenj iz preteklih let in števila brezposelnih oseb Območni službi Zavoda za zaposlovanje Sevnica pri- padlo za izvajanje ukrepov štiri do pet odstotkov sred- stev. Gre za ukrepe, ki so na- menjeni tako delodajalcem kot iskalcem zaposlitev in ki se izvajajo na podlagi razpi- sov. Ti že potekajo ali bodo objavljeni v spomladanskih mesecih in se nanašajo na skupen razpis za delavnico, klube in svetovalnico, dru- gi sklop ukrepov na institu- cionalno usposabljanje z de- lovnimi preizkusi pa tudi na dodatno usposabljanje in iz- obraževanje že zaposlenih, tretji sklop ukrepov in raz- pisov se nanaša na subven- cioniranje samozaposlitev in zaposlitev starejših oseb, četrti ukrep pa na zaposlo- vanje dolgotrajno brezposel- nih oseb, javna dela ipd. Bojana Mavsar Karmen Stare 5UABMAHER SPFm/UISTICNI OKULISTICNI PREGLEDI 041 699 385 Okulist MEHBostjan specialist oftalmolog Ljudska Optika Glasmaher Stusek Dejan s.p. Cesta prvih borcev 20c B250 Brozice, Slovenija ^^VJ^^^^^S Krški policisti ovadili 26 oseb KRŠKO - Po večmesečnem kriminalističnem delu več slovenskih policijskih uprav, pa tudi dobrega mednaro- dnega sodelovanja z država- mi zahodnega Balkana in z zahodnoevropskimi država- mi, je skupno 220 krimina- listov jn policistov v sredo, 23. januarja, zaradi suma storitve več kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja sočasno iz- vedlo zaključek več obsežnih akcij na območju PL) Postoj- na, Krško, Murska Sobota in Mari bor, istočasno pa so bile akcije izvedene tudi na Hr- vaškem in v Albaniji. Med koordinirano skupno akcijo so policisti opravili skupno 62 hišnih preiskav in prije- li 57 oseb, osumljenih orga- nizacije in sprovajanja ile- galnih prehodov. Policisti in kriminalisti PL) Krško so po- dali 12 kazenskih ovadb zo- per 26 osumljencev, opravili štiri hišne preiskave in pridr- žali tri osumljence, za kate- re je preiskovali södnik od- redil pripor. V času trajanja večmesečne preiskave so kr- ški policisti prijeli 70 ilegal- nih migrantov, skupno pa jih je bili na območju Sloveni- je izsledenih in prijetih kar 461. Kriminalne združbe so de- lovale tako, da so vodje or- ganizirali ilegalne preho- de oseb z območja Albanije ali Kosova preko Srbije ali BiH na Hrvaško, kjer so jih prevzeli tamkajšnji organi- zatorji, ki so nato sprovedli ilegalni prehod preko meje. Praviloma so osebe prepeša- čile mejo z Slovenijo, na ob- močju katere so jih v bližini meje pričakali slovenski vo- zniki, pogosto pa je prevoz, predvsem po območju dru- gih driav, potekal na zelo nehuman način, saj so ile- galce prevažali v enem vozi- lo v večjem številu ali celo v prtljažniku vozil. 60 pomladi Drustva upokojencev Šentjanž ŠENTJANŽ Društvo upokojencev Šentjanž je praznovalo 60-letnico delovanja. V praznovanje jubileja so udeležen- ce proslave s plesom popeljali učenci 5. razreda OS Mila- na Majcna Šentjanž z mentorico Aljo Jevševar. Predsednik društva Miha Jazbec je v svojem govoru predstavil društvo od ustanovitve do danes. Povezovalka programa Jožica Pel- ko je predstavila odbor, ki je deloval tri mandatna obdobja. Jožefa Brate, Janko Šuštaršič, Janko Petan, Jože Livk, Tonica Repovž, Marija Majcen, Martina Repše, Ivanka Re- povž, Jože Zupan, Jožica Rau, Nace Strnad in Ivan Štih so za požrtvovalno delo prejeli pohvale in vrtnico. Dvorana se jim je z bučnim aplavzom zahvalila za prijetno vodene iz- lete in srečanja v vseh teh letih. Društvo se za finančno po- moč ob jubileju zahvaljuje Občini Sevnica. Inkosu iz Krme- Ija ter Armatu in KS Šentjanž. Dobitniki pohval ob jubileju drustva Sprehodi po radeških gozdovih RADEČE - V želji po spodbujanju neformalnega izobraže- vanja in spoznavanju domačih krajev je bil na pobudo Ma- rije Imperl, direktorice zavoda KTRC Radeče, v lanskem letu ustanovljen študijski krožek 'Sprehod skozi gozd" pod mentorstvom Jožeta Praha, ki velja za enega izmed zače- tnikov tovrstnega izobraževanja na slovenskem podeželju. Študijski krožek, katerega članice in člani se vsak prvi pe- tek v mesecu podajo na krajši gozdni izlet, se je v prvem letu svojega delovanja izkazal za zelo aktivnega in je ob Te- dnu vseživljenjskega učenja na kmetiji Adama Ključevška v oktobru 2007 že predstavil prvi nabor opisov osmih gozdnih poti po Radečah in okolici. Ker izkušnje kažejo, da je eno od ključnih gonil dolgoročnejšega obstoja študijskih krož- kov uresničevanje konkretnih ciljev, so si v študijskem krož- ku "Sprehod skozi gozd", ki deluje pod mentorstvom goz- dnega strokovnjaka Jožeta Praha, ki velja za enega izmed začetnikov tovrstnega izobraževanja, zadali za cilj tudi iz- dajo knjižice s širokim naborom kratkih, a prijetnih izletov oz. sprehodov po območju občine Radeče. S tern želijo čla- nice in člani zagotoviti dodatno vrednost samemu delovanju krožka, hkrati pa skupaj z Andragoškim centrom Slovenije in KTRC kot nosilcem neformalnega izobraževanja odraslih v obliki študijskih krožkov prispevati h kvalitetnejšemu pre- življanju prostega časa, bogatenju in poznavanju turistične ponudbe, pa tudi k večji prepoznavnosti tako na širšem ob- močju občine Radeč kot tudi izven njenih meja. (KTRC) člani radeškega Študijskega krožka na enem izmed pohodov RADIO ttflMcM89,3FI\)Q K R Ž K fJj ' M0TIM0 K0NKURENC0 OD LETA 1999 www.radioenergy.si ^K^H IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 Leskovčani v Commeniusu LESKOVEC PRI KRŠKEM - Osnovna sola Leskovec je v minulih štirih dneh v okviru evropskega projekta Commenius gostila dva učenca in štiri učitelje iz Romunije ter šest učiteljev iz W?i^" ifainannv ui cn četrti partner v projektu, pa tokrat ni bilo. Gostom so v ponedeljek pripravili uvodno srečanje s kulturnim programom v Dvorani v parku v Krškem, kjer sta jih pozdravila ravnatelj OŠ leskovec Anton Bizjak in podž- upan občine Krško Cveto Sršen. V projektu bodo izdali štiri številke dvojezičnega časopisa, prva, ki bo izšla v kratkem, bo namenjena spoznavanju različnih kultur. Leskovška šola je sicer prva osnovna sola iz občine Krško v projektu Com- menius, ki bo trajal do naslednjega leta, projekt pa vodi Bojana Abram. Leskovčani bodo predvidoma maja obiskali Italijo, septembra Wales, naslednje leto pa še Romunijo. P.P. Sodelujoči v projektu na uvodnem srečanju v Dvorani v parku_____________________________________________ Rekreativke Visokega pritiska LESKOVEC PRI KRŠKEM - Vse torke v letu posebna skupina sta- rejših žensk posveča pridobivanju in ohranjanju fizične kondici- je. Zbirajo se v mali telovadnici leskovške osnovne sole, njiho- va vodja, ki svoje telovadno znanje ljubiteljsko prenaša nanje, pa je Oanica Zalokar. Ko sem jih med vadbo obiskala, mi je Za- lokarjeva odstmila zanimivo preteklost, ki sega v leto 1981. Te- daj se je zbralo prvih 18 rekreativk, ki so si nadele ime Viso- ki pritisk. Na vadbo prihajajo iz Leskovca pri Krškem, Krškega, Veniš, Drnovega in Velike vasi. Skupina trenutno šteje 30 žensk, vaje pa opravljajo po svojih fizičnih zmožnostih in so prirejene za razgibavanje celotnega telesa. Skrbna zapisovalka prisotno- sti Emica Bajda, ki pobira tudi mesečno članarino, je dodala, da ji tovrstna telovadba veliko pomeni, njenim besedam pa so pritrdile tudi še ostale prisotne ter pojasnile, da druženje obe- nem poskrbi še za dobro psihično počutje. Občasno pa se rekre- ativke Visokega pritiska napotijo tudi v naravo in se povzpne- jo na Libno, Grmado, Lisco ali Golek, pred leti so se udeležile podviga v akciji 100 žensk na Triglav, ali pa si za zbrana sredstva pripravijo priložnostna družabna srečanja. M. Kalčič M. Članice Visoke$a pritiska med vadbo I '55 o X 0 ®. Ž ^CitroSn C4 000 . rvn bon Popolni nadzor v vseh razmerah! /IV/tftötStoo Tradicionalno srečanje krškega zupana z duhovniki RAKA - V sredo pod večer, 23. januarja, je na Raki potekalo srečanje krškega župana Franca Bogoviča z duhovniki, ki opravljajo pastoralno delo v trinajstih župnijskih uradih novomeške in celjske škofije na območju občine Krško. Sicer v nekoliko manjši za- sedbi, saj se kar nekaj du- hovnikov zaradi bolezenskih težav ni moglo udeležiti sre- čanja, sta se župan Franc Bogovič in višja svetoval- ka za kulturo Alenka Černe- lič Krošelj sestala z župniki: Francem Novakom iz Pod- bočja, Ludvikom Žagarjem ter kaplanom Jožetom Ko- hekom iz Leskovca, Alfon- zom Grojzdkom iz Krške- ga, Alfonzom Lampretom iz Koprivnice, dekanom Jo- žetom Špesom in kaplanom Davidom Zagorcem iz Bre- stanice, prodekanom Mila- nom Kšelo iz Brežic, Mitjem Markovičem iz župnijske- ga urada Videm, s sestra- mi usmiljenkami - Mariste- lo, Veroniko in Kristino ter duhovnim pomočnikom Ro- bertom Smodišem z Rese na Vidmu in predsednikom Sve- ta K5 Raka Silvom Krošljem v raškem župnišču, kjer je udeležence sprejel tamkaj- šnji župnik Franc Levičar. Slednji je udeležence v po- peljal na ogled in predstavi- tev župnijske cerkve sv. Lo- vrenca, ki je bila v minulem letu deležna vrste notranjih obnovitvenih del, med dru- gim je bila notranjost prebe- Ijena, napeljana je bila nova električna napeljava in ozvo- čenje, povečan kor, uredili pa so tudi sanitami prostor. V letošnjem letu, v kolikor bodo uspeli zbrati potrebna sredstva, pa nameravajo po besedah župnika Levičarja pristopiti tudi k obnovi zu- nanje fasade, predvsem pa farane veseli, da bodo kma- lu spet v raški cerkvi zado- nele orgle, ki jih temeljito obnavljajo. Cerkvene orgle so bile v župnijsko cerkev na Raki prenesene iz kostanje- viške samostanske cerkve že leta 1828 in jih je leta 1742 izdelal orglarski mojster Ja- nez Janeček iz Celja s prvo- tno 18 registri, od leta 1910 pa imajo orgle 22 registrov. Zadnjih sedem let zaradi slabega stanja niso bile več v uporabi, z njihovo obnovo pa ne bodo služile le za cer- kvene namene, temveč jih nameravajo z organizacijo orgelskih koncertov vključiti v širši prireditveni in kultur- ni utrip kraja. V nadaljevanju je srečanje potekalo v gostišču Silve- ster, kjer sta Franc Bogovič in Alenka Černelič Krošelj predstavila večje načrtova- ne investicije na območju občine, pa tudi predvide- ne obnove sakralnih objek- tov. Teh je na območju ob- čine kar preko 50, polovica od teh pa je že razglašenih za kultume spomenike. Ob- čina Krško bo za obnovo cer- kva v letošnjem letu iz ob- činske blagajne zagotoviti 24.000 evrov, s sredstvi, ki so jih uspeli pridobiti na mi- nistrstvu za kulturo, pa bodo letos pristopili k obnovi cer- kve sv. Jurija na Zdolah v vrednosti 11.500 evrov in k obnovi cerkve sv. Rozalije v Krškem v vrednosti 60.000 evrov, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Ob navedenem je sicer bresta- niški dekan Jože Špes v ime- nu udeležencev izrazil zado- voljstvo, še predvsem nad dobrim sodelovanjem Ob- cine in župnijskih uradov, kljub temu pa izrazil željo, da bi ob že navedeni vso- ti Občina primaknila še ka- kšna dodatna sredstva, saj gredo sedaj vsa sredstva za vzdrževanje objektov, zara- di Cesar ostaja tisti del sred- stev, kakor je dejal Špes, ki se namenja za zadovoljstvo in zadovoljevanje potreb fa- ranov, ki so hkrati občani ob- čine, zanemarljivo majhen. Bojana Ma vsar Udeleženci letošnjega srečanja na Raki Župan in duhovniki zadovoljni s sodelovanjem GLOBOČICE - V torek, 29. januarja, je brežiški župan Ivan Molan že tradici- onalno gostil katoliške duhovnike. Srečanje je bilo na Turistični kmetiji pri Martinovih v Globočicah. V uvodnem nagovoru je Ivan Molan zbranim predstavil aktivnosti, ki jih namera- vajo v brežiški občini v le- tošnjem letu izvajati. Ome- nil je tudi razmah gradnje stanovanj in dodal: „To po- sledično pomeni, da se ob- čina Brežice razvija na vseh področjih, da ne bo izumr- la, saj se priseljujejo vedno novi ljudje, kar je za bodoč- nost dobro znamenje, saj bodo v novozgrajenih sta- novanjih nastale nove dru- žine." Nadalje je izpostavil sodelovanje med Cerkvijo in Občino, ki vključuje tudi za- ščito sakralnih spomenikov ter obeležitev najrazličnej- ših skupnih dogodkov, kot so npr. zlate poroke. Za zaklju- ček pa dodal, da ocenjuje obojestransko sodelovanje kot zelo dobro in verjame, da bo tako tudi vnaprej. „Vrata na občini so vedno odprta tako pri meni kot pri mojih sodelavcih, kadarkoli jih boste želeli odpreti, saj gradimo naše skupno dobro za naše občane in vaše fa- rane." V imenu duhovnikov je spre- govoril naddekan Milan Kše- la, ki je ocenit, da se sodelo- vanje iz leta v leto izboljšuje in rahlo v skrbeh dodal: „Za- radi globalizacije se nam zdi, da se ljudje nekako od- mikajo od duhovnih vre- dnot. Ostane nam upanje, ki vsakega človeka drži po- konci, zato je vsekakor do- brodošlo, da za skupno do- bro gradimo tudi krščanske temelje." V nadaljevanju se je tudi zahvalil za lepo ure- jeno okolico brežiške cerkve sv. Lovrenca. Ob sproščenem nadaljeva- nju večera so zbrani dorekli tudi nekaj konkretnih pri- merov, ki jih bodo obeloda- nili v tern letu, se poveseli- li ob hrani in pijači, vmes pa prisluhnili tudi mlademu do- mačemu harmonikarju Mar- ti nu. M. KatčičM. Brežiški župan Ivan Molan med duhovniki Srečanja z županom ob- čine Brežice so se udele- žili bizeljski župnik Vlado Leskovar, čateški Jože Pacek, župnik iz Pišec Anton Kolar, dobovski Matej Decman, iz podbo- škega Svetega križa Fran- ce Novak, iz Artič Janez Turinek, dekana iz Bre- stanice Jože Špes in iz Šentjerneja Anton Trpin ter brežiški naddekan Mi- lan Kšela. Ostale pa je, kot so ugotovili, viroza priklenila na posteljo. Iz brežiške občinske uprave sta bila prisotna direktor Aleksander Denžič in za- dolžena za stike z mediji Lavra Kreačič. ^^K>^^gt^^^9 Ponovno nemirna brežiška tla V petek, 1. februarja ob 4.59 uri, so tisti Brežičani, ki so bili že zgodaj na nogah, začuti- li rahel potresni sunek, preli- minarno ocenjene magnitude 1,0, učinki potresa v širšem nadžariščnem območju pa so dosegli III. stopnjo po evrop- ski potresni lestvici. Dva dni zatem, 3. februarja, tokrat v večernem času ob 21.50 uri, je brežiška tla zatresel še en, tokrat še malo močnejši po- tresni sunek, katerega magni- tuda je po podatkih Urada za seizmologijo in geologijo zna- šala 1,7, intenziteta pa IV. stopnje po EMS. Potres so ču- tili prebivalca mesta Brežice in bližnjih okoliških krajev. 23-letnik umrl za posledicami nesreče Voznik osebnega vozila, ki je bilo v sredo, 23. 1., udeleže- no v prometni nesreči na ce- sti Velika vas Smednik, je v UKC Ljubljana podlegel po- škodbam. V nesreči sta bila hudo poškodovana 23-letni vo- znik Alfe Romeo 156 iz Krške- ga in sopotnik, njegov vrstnik iz okolice Sevnice. Preminuli 23-letnik je domnevno zaradi neprilagojene hitrosti v ovin- ku izgubil oblast nad vozilom, ki se je zatem prevmilo. Voz- nika je vrglo iz vozila, sopotnik pa je ostal ukleščen v vozilu in so ga iz vozila rešili gasilci PGE Krško. Voznik po prvih ugotovi- tvah ni bil pripet z varnostnim pasom, sopotnik pa je dobil hude poškodbe glave in vratu. Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 IZ NAŠIHKRAJEV 7 Turistično društvo Zdole z novim predsednikom ZDOLE - Turistično hortikulturno društvo Zdole je v petek, 25. januarja, pripravilo že 13. zbor članov, na katerem je dolgoletni predsednik Daniel Novak dobil naslednika. Predsedniško funkcijo je prevzel Marjan Gričar. Najprej so se člani pomudili pri poročilu o aktivnostih v pre- teklem letu, ko jim je uspel nakup parcele v neposredni bližini periščn. na kateri na- meravajo urediti park. Redno so vzdrievali pešpoti, na peš- poti Po grabnu pa so izpelja- li že tradicionalno „žehto" in gozdarske igre. V preteklem letu so ponovno organizira- li prireditve Pustni karneval, Jurjevanje, Materinski dan, Vidovanje, Miklav/ >¦ ler ocenjevanje urejenosti vasi in zaselkov. V letošnji delovni načrt pa so zapisali, da bodo izvedli vse že utečene tradi- cionalne prireditve, zasadi- li bodo park ter v njem uredi- li ribnik za race ter poskušali zgraditi nadstrešnico. Še po- sebno skrb bodo namenili tudi domačemu turističnemu pod- mladku. Dosedanjega dolgoletnega predsedmka Daniela Novaka je nasledil Marjan Gričar, ki je takoj po izvolitvi dejal, da bo poskušal delovati po svojih najboljših močeh, vsekakor pa še vedno računa na pomoč mentorja Novaka, ki je spre- jel podpredsedniško funkci- jo. Tajniško mesto v društvu opravlja Bernarda Germov- šek, blagajniške posle pa vodi Zdenka Bevc. Za konec ura- dnega dela pa so najzaslužnej- šim podelili še častni bronasti znak slovenske Turistične zve- ze, ki so ga prejeli Kristina in Edi Zupančič z Lok, Marjan- ca Golob z Zdol, Jože Špiler z Lok, Igor Šmajger z Zdol, Bo- jan Gerjevič s Šapol ter 80-le- tna krajanka veteranka Anica Zupančič z Lok kot najstarej- ša aktivna perica. Večer pa so nadaljevali s skupnim druže- njem. M. K. M. Člani THD Zdole na svojem zboru Marjan Gričar Nad Parkinsonovo bolezen pod krošnjo Trepetlike DOLENJA PIROŠICA - Njihova bolezen prizadene predvsem njihovo motoriko in za zdrave ljudi povsem rutinska opravila spremeni v hud napor. Redko se srečujemo z njimi, saj se mnogi zaradi svoje bolezni počutijo stigmatizirane in se zaprejo v svoje domove. A vendar jih ni tako malo - v Sloveniji naj bi jih bilo med štiri in sedem tisoč. Govorimo o bolnikih s parkinsonovo boleznijo, kakršen je tudi Jože Kožar iz Dolenje Pirosice (KS Cerklje ob Krki), ki si želi na področju Posavja, Dolenjske in Bele krajine ustano- viti podružnico slovenskega društva parkinsonovih bolnikov Trepetlika. Jože Kožar je bil pred še- stimi leti pri svojih 48 letih vodja oddelka prodaje pri zavarovalnici v Krškem. Ne- kega dne mu je v službi po- stalo slabo, sei je k zdrav- niku, nato k specialistu in diagnoza se je glasila - par- kinsonova bolezen. Sprva je ni mogel sprejeti in je iskal drugo, nato še tretje zdrav- niško mnenje, a rezultat je bil isti. Kot pravi, se je na vrhuncu svojih moči, ko je imel še toliko načrtov, pač težko sprijaznil z boleznijo, ki tako grobo spremeni na- čin življenja, kot jo parkin- sonova bolezen. Po letu in pol so ga upokojili. Vendar ni obupal in se z zdravniško pomočjo - pose- bej omenja predstojnika ne- vrološkega oddelka novome- ške bolnišnice dr. Želimirja Bošnjaka in nevrologa na ljubljanskem kliničnem cen- tru prof. dr. Zvezdana Pir- toška in z oporo žene Ani- ce navadil na novo življenje. Redno jemanje zdravil, veli- ko gibanja (vsako jutro vadi na orbitreku) ter delo okoli hiše in v vinogradu mu po- magajo, da kljub hudi bo- lezni živi kolikor toliko nor- malno življenje. Vključil se je tudi v slovensko društvo bolnikov s parkinsonovo bo- leznijo Trepetlika, ki ima 400 članov in podružnice v Mariboru, Celju, Kranju in Novi Gorici. Društvo izdaja tudi istoimensko glasilo. Jože si je zadal nalogo, da ustanovi podružnico dru- štva s sedežem v Novem me- stu tudi za območje Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Na prvo oviro je naletel že pri zakonu o varstvu oseb- nih podatkov, ki zdravnikom prepoveduje, da bi mu dali seznam tovrstnih bolnikov s tega območja (bilo naj bi jih od 100 do 150), zato se je obrnil na medije. Ve, da parkinsonovi bolniki so, le „spraviti jih je treba iz ano- nimnosti in izbezati iz his". Dva iz bližnje okolice sta se mu že oglasila, upa pa, da se bo opogumil še kdo. Rav- no prejšnji teden se je z di- rektorico novomeške bolni- šnice Miro Retelj dogovoril, da bo društvo za sestanke in predavanja lahko uporablja- lo sejno sobo na pljučnem oddelku bolnice. Zdaj mora zbrati le še dovolj članov in najti vodjo društva, kar naj bi bil nekdo izmed svojcev bolnikov. Društvo bo bolnikom in nji- hovim svojcem lahko v veli- ko pomoč pri premagovanju bolezni. Trenutno jih pesti- jo predvsem dolge čakal- ne dobe pri nevrologih (do osem mesecev), pa tudi dej- stvo, da nimajo pravice do obnovitvene rehabilitacije v zdravilišču. Želijo, da bi re- habilitacijski center zanje organizirali v Šmarjeških to- plicah, saj jim voda, masaže in druge terapije zelo kori- stijo. Jože upa, da bo posa- vsko-dolenjsko-belokranjska Trepetlika (trepetlika je si- cer drevo, podobno brezi, ki se zatrese že ob najmanj- šem vetriču) kmalu zaživela in da bo vsaj malce ublažila socialno izključenost in sti- gmatizacijo, s katero se spo- padajo parkinsonovi bolniki. Morda bo delovanje društva pripomoglo tudi k temu, da bomo „tresoče" ljudi tudi v javnem življenju sprejemali bolj z naklonjenostjo in jih ne bomo, kot se jim to zdaj pogosto dogaja, gledali po- strani. Peter Pavlovič Zainteresirani za včlani- tev v podružnico društva Trepetlika naj pokliče- jo na telefonski številki 07 496 93 99 ali 051 205 690 Jože Kožar. Jože Kožar, pobudnik za ustanovitev podruinice društva Trepetlika Parkinsonova bolezen (poimenovana po angleškem zdrav- niku Jamesu Parkinsonu, ki jo je prvič opisal leta 1817) je napredujoča generativna bolezen osrednjega živčevja, osnovni razlog zanjo pa je propad živčnih celic v bazalnih ganglijih in s tem zmanjšana koncentracija dopamina, ki nam omogoča, da se normalno in natančno gibljemo. Pri- zadene predvsem telesno gibanje, prepoznamo pa jo po na- slednjih simptomih: tresenje oz. tremor, težave pri začenja- nju gibov, kratki, podrsavajoči koraki, motnje ravnotežja in sključena drža telesa, monoton in tih govor, težave pri pi- savi, brezizrazen obraz, pa tudi duševne spremembe. Zboli- jo tako moški kot ženske, najpogosteje po 50. letu starosti. Bolezen je neozdravljiva, z zdravili lahko le blažimo simpto- me in upočasnimo njeno napredovanje. Največjo „reklamo" je bolezni naredil pokojni papež Janez Pavel II., pa slav- ni tenorist Luciano Pavarotti, zanjo boleha nekdanji boksar Muhammad Ali, imel naj bi jo tudi Adolf Hitler. ; Iz Ijubljane skozi | krškeoči Zakaj se ženske vedno počutimo iz- igrane, moški pa so prepričani, da smo najbolj zahtevna bitja na sve- tu? Seveda smo, saj smo inteligen- tne. Toliko različnih parovpoznam, vsem pa nam je skupna ista rdeča nit naših razmerij. Naravnost ne- verjetno je, kako podobne so si naše zgodbe, naša pripovedovanja, pa smo si značajsko povsem drugač- ni, celo različnih let, različnih oza- dij... zgodba, ki jo pripovedujemo pa je tako podobna. Včasih prav srhljivo. MoŠki ne analazirate preveč. Razumem. Ker je nepotreb- no, vzame veliko časa in na koncu tuhtanja ne vidite sve- tie luči. Ženske smo bolj zapletene, veliko razmišljamo o svojem življenju, o vedenju in vzgoji otrok, o našem od- nosu do partner jo, prijateljic. Ko se našega moškega lo- timo s podrobnim opisom tega, kaj čutimo, jim po moje gorijo vsi alarmni signali. Vam povem, kako to noredim jaz? Lotimo se ga takrat, ko je šibek. Utrujen, nepre- span, ati pa da mi ne more uiti. V avtu, naprimer. Potem mu razlagam, iščem primerne stavke, da orišem poču- tje, mu navržem podbrobnosti o šolskem življenju hčer- ke, povem, kaj se mi kaj dogaja. In opazujem, do kdaj sem varna. Do kod se lahko grem. Pomembno je, da se pravi ias umaknete. Da mu ne vrie ven varovalk. Moj moi to moje govorenje dobrohotno in kar pogumno spre- jema. Včasih bolj, drugil manj naklonjeno, ampak ne- kako zdrzi. Ker povem tudi veliko takšnih stvari, ki mu pride jo prav. Pa čeprav zraven gleda nogometno tekmo, finale tenisa ali golf. Pri tem potetju bodite previdne. Neino mu pristopite in povejte le dva, tri stavke. Sicer mu dajte vedeti, da razumete njegov odnos do sporta in da ga nikakor ne boste motile. Tako in tako vas ne bo nič sliŠal... Potem so tu opravila, ki si ielimo, da bi jih opravil? Kdaj? Včeraj! Najprej mu povemo, da je nekaj treba opraviti. Pazite! Najbolje je, da mu to servirate skupaj i njego- vo najljubšojedjo, še najbolje sladico. In potem vas caka čakanje. Da bodo hčerkini pancerji in vaš zimski plait prišli iz kleti in da bodo kamise nameščene. Ah. In zakaj gredo po opravkih in jih nekaj ur ni? Razlozite nn to, prosim. Trgovina, lekarna, pranje avta. Tri ure? Lepo vas prosim! Ko gremo ienske v trgovino, hitimo, da bomo čimprej doma. Ali pa se motim in tako ravnam samo jaz. teprav ne verjamem. In zakaj na sms odgovarjajo samo z ja ali ok. Se bolje, s števitkami. Npr. kdaj prides? Odgovor 13. In s kraticami. Raje ne bi o tem. Jaz pa se potrudim in napišem kaj res prijaznega in s podredjem v stavku. In zakaj nas, ko vidijo, da smo na robu, enostavno ne sti- snejo k sebi in recejo, da bo vse v redu?! Zakaj jim mo- ramo to posebej povedati? Veste zakaj? Ker enostavno ne vedo vet, kako in kaj. Ker smo postale vseobsegajo- la bitja. Smo mamice, zene, delavke, prijateljice. In vse zmoremo same. Prinesemo pancerje iz kleti in namesti- mo kamise. Iz trgovine pridemo v eni uri in skuhamo ko- silo. Na sms odgovarjamo lepo in duhovito. Tegobe zau- pamo prijateljicam in pogosto smo tiste, ki mozu povedo kakšno športno novico. Vlogi sta ie zdavnaj padli. Niso pa padla hrepenenja in ielje. Da si še kdaj privošči- mo, da smo nebogljene. Da se stisnemo pod ode jo in po- lozimo glavo na prsi našega moškega. Da nas objame. V tistem trenutku vse zgoraj napisano odpade. Takrat smo si eno. Združeni v skupni skrbi za otroke, zakon. Takrat smo na varnem. Pa čeprav ob tekmi nogometa, ali deset- krat videnem filmu Umri pokoncno. Preveč amehških filmov gledamo. Preveč smo občutljive. Prevec zahtevamo. Za družino smo se pripravljene raztr- gati. In si ielimo, da bi nas moi razumel" Vse zato, da potem pride tak trenutek. K; ob'Aoji. In od- tehta vse ostalo. Ko so otroci v redu in nimamo potre- be po analiziranju stanja. Ko v tv programu opazimo, da spet ponavljajo filme z Brucom Willisom. Takrat. VWTMICEWTEW 4 CVETUCAWU Kwtn Janko t.p. CKŽ 6SA, 8270 KRŠKO, T»t.:O7/40 02 MO. F«x:07/4» 02 571 Pottovmlnlcm SBNOVO, , T«l.: VTI 4§ T» 121 invmVVWWBVTji - semen zelenjave in gomoljev - semenskega krompirja ter vseh vrst zemeljskih substratov in gnojil. Vabljeni v VC Kertn In Poslovalnico Senovof N GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 Vrni center Eurogarden odprl prodajna vrata KRŠKO - V petek dopoldan, 1. februarja, je družinsko pod- jetje Rotar iz Ljubljane v Krškem odprlo vrtni center Euro- garden, ki se razprostira na 3500 m2 površine. Inženiring no- vogradnje je bil zaupan krški družbi Savaprojekt, gradbena dela pa so opravili v črnomeljskem podjetju Begrad. Otvori- tveni i u' iLerem je trenutno dvanajst zaposlenih, so prerezali krški župan Franc Bogovič, lastnika podjetja Mateja in Anton Rotar ter njuna otroka David in Ana (na fotografiji), prodajne prostore pa je blagoslovil kr- ški župnik Alfonz Grojzdek. ß. M. Preureditev nivojskih prehodov čez železniško progo SEVNICA - Skladno z določili Uredbe o državnim lokacijskih načrtom za hidroelektrarno Bianca potekajo v zvezi predvi- denih preureditev cestne infrastrukture obravnave komisije za nivojske prehode ceste čez železnico, imenovane s stra- ni ministra za promet. Komisija se je v tern tednu sestala že tretjič in ugotovila, da veljavni državni lokacijski načrt za hidroelektrarno Bianca v zvezi obravnavanih križanj v veliki men odstopa od določil veljavne zakonodaje. Obravnavane so možnosti za rešitve težavne situacije, ki je močno vezana na roke in sredstva predvidena za izgradnjo tangirane infra- strukture. Po mnenju predstavnikov Občine Sevnica, ki so so- delovali na obravnavah komisije, morajo pristojne ustanove pripraviti dokumente, ki bodo nedvoumno zagotovili izvedbo resitev, ki so v razpravah nakazane, pomenijo pa povečanje investicijske vrednosti, s tern pa tudi dvig prometne in var- nostne ravni obstoječe cestne in železniške infrastrukture. Skupščina Term podprla vse predloge DZS ČATEŽ OB SAVI - Prejšnji torek, 29. januarja, so se na skup- ščini zbrali delničarji Term Čatež. Skupščine se je udeleži- lo 89,75 odstotka kapitala z glasovalno pravico, podprli pa so vse predloge največje posamične lastnice Term, družbe DZS. Uprava mora tako umakniti 100.894 delnic, ki so v lasti Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož. Uprava je morala v tednu dni te delnice pridobiti, in sicer po pov- prečni tržni ceni v zadnjem mesecu pred skupščino, ki zna- ša 309,47 evra za delnico. Nato je morala delnice umakniti, osnovni kapital družbe pa se je tako zmanjšal na 12,4 milijo- na evrov. Delničarji so poleg tega razveljavili vse sklepe lan- ske julijske skupščine, sprejeli odločitve o delitvi bilančne- ga dobička in imenovanju nadzomikov družbe. Za dividende so tako namenili 1,09 milijona evrov od 4,4 milijona evrov bilančnega dobička, kar znaša 2,19 evra bruto na delnico. V nadzornem svetu bodo poleg predsednika uprave DZS-ja Bo- jana Petana še Robert Krajnik, Johannes Attems, Ivan Mo- Ian, Mladen Stariha in Andreja Pihler. Kapitalska družba je napovedala izpodbojno tožbo na vse izglasovane sklepe, ra- zen na sklep o delitvi nagrade nadzomemu svetu družbe. Vir: vmw.rtvslo.si TIMI KRŠKO TIMIKRŠKO, gradbeništvo d.o.o. Drnovo 3,8273 Leskovec telefon:07 4901180 fax: 07 49011 82 e-mail: timi.krsko@siol.net V šolah že v naslednjem letu brezplačho sadje KRŠKO - V Krškem se je 2. februarja zaključil 2. slovenski sadjarski kongres z mednarodno udeležbo, na katerem je bilo predstavljenih preko 30 posterjev in okoli 70 referatov, ki so strnjeni tudi v obsežnem Zborniku referatov. Tridnevni kongres, ki je potekal pod naslovom Sadje za zdravje ljudi, je spremljala tudi razstava sort jabolk, orehov in lešnikov. Tako kot prvi sadjarski kon- gres pred štirimi leti je bilo Krško prizorišče tudi dru- gega kongresa, ki so se ga poleg okoli 300 slovenskih sadjarjev udeležili tudi sad- jarji iz tujine, predvsem iz Južne Tirolske, ki je služi- la tudi za predstavitev do- bre prakse v sadjarstvu, iz -iržav nekdanjih jugoslo- vanskih republik, Nemči- je, Italije, Češke, pa tudi iz daljne Kitajske. V uvodnem delu kongresa so se udele- ženci predvsem osredotoči- li na dosežke v slovenskem sadjarstvu v zadnjem štiri- letnem obdobju, v katerem so po besedah predsedni- ka Strokovnega sadjarskega društva Slovenije prof. dr. Francija Štamparja uspe- li med drugim urediti sku- pno kar 800 hektarjev no- vih trajnih nasadov, k čemur je pripomoglo tudi subven- cioniranje zavarovalnih pre- mij, ki so jih leta 2006 dvi- gnili oziroma nadgradili in sedaj pokrijejo 40 odstot- kov premije. Velik napredek je bil nare- jen tudi pri zaščiti pridelka s postavitvami protitočnih mrež, veliko manjši pa na področju namakalništva, saj se sadjarji še vedno sooča- jo s težavami pri pridobiva- nju vodnih dovoljenj s strani okoljskega ministrstva. Pro- blem je še toliko vecji, ker je v programskem obdobju 2007 - 2013 za subvencioni- ranje namakalnih sistemov na resornem kmetijskem mi- nistrstvu rezerviranih oko- li 44 milijonov evrov, ki pa jih pridelovalci ne bodo mo- gli črpati, v kolikor na okolj- skem ministrstvu ne bodo spremenili postopkov prido- bivanja dovoljenj. Kot smo lahko slišali na ti- skovni konferenci, so bili do sedaj žal neuspešni tudi vsi poskusi združevanja in pove- zovanja sadjarjev v tržno or- ganiziranost, da bi ti tako na domačih kot tujih trgih de- lovali enotno in konkurenč- no. Neenotnost sadjarjev so znali do sedaj v največji meri izkoristiti domači tr- govci s pogojevanjem cen sadja, ki so med najnižjimi v Evropi. Kljub temu, da je domača pridelava (v Slove- niji letno pridelano med 50 in 60 tisoč ton jabolk) dva- krat večja od porabe, uvaža- jo sadje in ga prodajajo tudi po dvakrat višji ceni. Eno od sporočil letošnjega sadjarskega kongresa pa je tudi pomen zaužitja sadja za zdravje ljudi. V sodelovanju z biotehniško, medicinsko fa- kulteto in ljubljanskim Klinič- nim centrom so bile namreč v letu 2006 opravljene razi- skave o zdravilnosti jabolk, ki med drugim z vsebnostjo antioksidantov pripomore- jo k razstrupljevanju telesa, zaradi česar je priporočlji- vo zaužitje vsaj treh jabolk na dan. Na ta medicinska do- gnanja se je tudi že odzva- la Evropska komisija, ki je sprožila akcijo brezplačnega razdeljevanja sadja in zele- njave v šolah. In kakor je po- udarila Saša Belaj iz kmetij- skega ministrstva, bo steklo tovrstno razdeljevanje sadja preko organizirane prehrane po slovenskih šolah že v šol- skem letu 2008/2009. Bojana Mavsar Osrednje kongresne prireditve se je udeležil tudi kmetijski minister Iztok Jarc, na sliki v pogovoru s krškim županom Bogovičem Razstava jabolk na sadjarskem kongresu Lanski čisti dobiček Krke za 12 odstotkov višji OTOČEC - V četrtek, 24. januarja, je na delovnem kosilu v obnovljenem hotelu Grad Otočec predstavil svoje ocenjene nerevidirane poslovne rezultate za leto 2007 tudi paradni konj slovenskega gospodar- stva, družba Krka d.d. Po besedah predsedni- ka uprave Jožeta Colariča so v delniški družbi prodali za 686,2 milijona evrov iz- delkov in storitev, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2006. Ocenjujejo, da znaša čisti dobiček družbe 126,5 milijona evrov in je za 12 odstotkov višji kot v letu po- prej. Ravno tako pa je ve- čja prodaja skupine Krka, in sicer za 17 odstotkov in je dosegla 782 milijonov evrov. Največjo prodajno rast so dosegli v zahodni Evropi in na čezmorskih tržiščih, v srednji in jugovzhodni Evro- pi. Za letošnje leto si je sku- pina Krka zadala 22-odsto- tno povišanje prihodkov od prodaje v višini 950 milijo- nov evrov, čisti poslovni izid v višini 160 milijonov evrov in v istem znesku tudi izdat- ke za investicije. Najpomembnejša skupina izdelkov Krke ostajajo zdra- vila na recept. Njihova pro- daja se je povečala za 95,9 milijona evrov (18-odstotna rast) in je znašala 631,8 mi- lijona evrov. Na vodilnem mestu po prodaji ostajajo izdelki za zdravljenje bole- zni srca in ožilja, v primer- javi z letom 2006 pa se je najbolj povečal delež zdra- vil za bolezni osrednjega živčevja. V lanskem letu so rezulta- te dela na ključnih razvoj- no-raziskovalnih področjih zaščitili s patentnimi pri- javami za 21 novih izumov, na osnovi prioritetnih prijav iz leta 2006 pa so vložili 15 mednarodnih patentnih pri- jav. Svoje izdelke tržijo pod lastnimi blagovnimi znam- kami in tako so v lanskem letu v Sloveriiji prijavili 57 blagovnih znamk, v tujini dve in vložili prijave za 46 mednarodnih registracij. Med investicijami pa ima- jo v načrtu večje naložbe v izgradnjo novega obrata za proizvodnjo kapsul, pove- čanje zmogljivosti za pro- izvodnjo pelet, povečanje proizvodno pakimih zmo- gljivosti obrata v Šentjerne- ju, postavitev novega obra- ta za proizvodnjo biocidov in nov objekt razvojno kon- trolnega centra, prizidek hotela v zdravilišču v Do- lenjskih Toplicah. Med dol- goročnimi investicijami je tudi izgradnja obrata v Kr- škem, in sicer do leta 2010. Po besedah Colariča bodo tudi v letošnjem letu zapo- slovali tako doma kot v tu- jini in tako naj bi skupina Krka v letu 2008 zaposlila predvidoma 923 delavcev več kot preteklo leto, tako da bo konec leta 2008 ime- la predvidoma 7700 zapo- slenih. Bojana Kunej Predsednik uprave druzbe Krka d.d. Joie Colarič Posavski obzornik - leto XII, števitka 3, četrtek, 7. 2. 2008 GOSPODARSTVO ^R^J Varni temelji omogočajo uspeh V Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (Sklad NEK) se že od leta 1994 zbirajo ter plemenitijo finančna sredstva.Ta so namenjena financiranju trajnih in končnih rešitev razgradnje jedrske elektrarne v Krškem ter odlaganja radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Poslovanje Sklada NEK je vse od njegove ustanovitve uspešno, vlaganje sredstev iz posebnega prispevka pa njihovo vrednost stalno povečuje.Tržna vrednost portfelja Sklada NEKje sredi lanskega leta presegla 140 milijonovevrov,zbrana sredstva pa bodo omogočila izvajanje predvidenih projektov. Ker gre za zelo visoke naložbe, je pravočasna zagotovitev potrebnih sredstev ključnega pomena, saj zagotavlja varnost načrtovanih projektov. Elementi varnosti so zelo raznoliki Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej je v svojem govoru konec lanskega leta v Argentini predstavil videnje dveh plati jedrske tehnologije - varnosti in razvoj. Obe je nato povezal še s konceptom odgovornosti. V podobnem kontekstu lahko govorimo o varnosti tudi pri najširših vprašanjih upravljanja z jedrskimi objekti. Še več, o taki odgovornosti moramo govoriti in jo moramo sprejemati. Govorimo o konceptu varnosti, ki ima celo vrsto elementov in v katerega sodita tudi finančna ter okoljska varnost. Najpomembnejša vloga Sklada NEK je prav zagotavljanje finančne varnosti za projekte, ki izhajajo iz obveznosti odgovornega ravnanja z jedrskim objektom in jedrskimi odpadki. Prvi tak projekt bo gradnja odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki mora začeti z obratovanjem najkasneje leta 2013. Zaupanje resitvam stroke Izgradnja odlagališča ni stvar izbire. Je nujnost, ki izhaja iz dejstva, da v Sloveniji imamo jedrsko elektrarno. Kot odgovornilastnikijedrskegaobjekta moramo poskrbeti za to, da so vsi radioaktivni odpadki varno skladiščeni, ter da jih tudi varno (končno) odložimo. Kot se je izkazalo na nedavni okrogli mizi v Krškem, prebivalci in predstavniki občine zaupajo stroki, da izbere najboljši način trajnega odlaganja radioaktivnih odpadkov. Sklad NEK bo pri gradnji odlagališča (in tudi drugih projektih) skrbel za to, da bodo sredstva, ki se zbirajo v Skladu NEK, uporabljana namensko. V razpravah na okrogli mizi se je sicer pokazalo tudi, da še obstaja več odprtih vprašanj, vendar se morajo ta reševati drugje. To pa zato, ker niso povezana s financiranjem gradnje odlagališča oziroma z upravljanjem s sredstvi, kar bo v bližnji prihodnosti postala osrednja naloga Sklada NEK. V pripravi je tudi že poročilo o poslovanju Sklada NEK v preteklem letu, ki ga bomo, skladno z načeloma transparentnosti in odgovornosti poslovanja, predstavili javnosti ter medijem predvidoma čez mesec dni. Sinergija za odgovorne resit ve Energetika je tudi ena prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU. Ta zajema zelo širok sklop energetskih in podnebnih vprašanj, povezanih z oblikovanjem nove evropske podnebne ter energetske politike. V okviru teh sklopov se bodo odpirala tudi vprašanja zagotavljanja trajnostne, konkurenčne in varne energije ter odgovornosti za oblikovanje rešitev, ki nimajo negativnih vplivov na naše okolje. Slogan slovenskega predsedovanje Svetu EU, ki se je začelo s prvim januarjem, je Si.nergija za Evropo. Sodelovanjeinmedsebojnodopolnjevanje,sinergijatorej, sta še kako pomembna. Edino tak pristop lahko privede do optimalnih rezultatov. Tern smemicam sledimo tudi v Skladu NEK. Ob poudarjanju naših osnovnih načel - transparentnosti delovanja in poslovanja ter odličnosti na svojem področju, po svoji moči prispevamo k oblikovanju kakovostnih in odgovornih rešitev na podrocju, ki nam je zaupano - financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK. Kdo smo, kaj delamo? Imate vprašanje, ki zadeva Sklad NEK, ali želite več informacij o določenem vidiku delovaniri t^ iri'.titnriif¦? Vabimo vas, da nam svoja vprašanja posredujete po elektronski pošti na naslov sklad@sklad-nek.si. Potrudili se bomo in na izbrana vprašanja odgovorili v naslednjih številkah Posavskega obzornika. Vabimo vas tudi k ogledu naše spletne strani www. sklad-nek.si, kjer je na voljo še več informacij o Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Sklad za financiranje razgradnje NEK id /a odlaganje radioaktivnih odpadkov \z NF:K Cesta 4. julija 42 SI-8270 Krško Terenske raziskave na lokaciji Vrbina, Gornji Lenart lokalno partnerstvo brežice Izvajalec začetnih terenskih raziskav na potencialni lokaciji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina, Gornji Lenart je konzorcij podjetij Zavod za gradbeništvo Slovenije, Geološki zavod Sloveni- je, Geoinženiring in IRGO. Raziskave so se, kot je bilo načrtovano, začele v pr- vih dneh novembra 2007. Na podlagi arhivskih podat- kov so izvajalci terenskih raziskav najprej predlaga- li lokacije vrtin, seizmičnih profilov in geoelektričnih raziskav. Takoj po uskladitvl lokacij raziskav med izvajal- cem, inženirjem in naročni- kom so se začele raziskave na terenu. Doslej so bile opravljene že visokoresolicijske sezmič- ne preiskave in v veliki meri tudi vse geoelektrične raz- iskave, ki naj bi bile v pri- meru ugodnih vremenskih razmer zaključene do sre- dine februarja. Namen vseh omenjenih raziskav je dolo- čanje in zaznavanje globin- skih Struktur. Vrtalna dela so se začela ta- koj po novem letu, ko so iz- vajalci uspeli prepeljati vso potrebno opremo iz Italije. Na terenu sta dve vrtalni gamituri, s katerima morajo izvajalci v prvi fazi izvrtati pet 29 metrov globokih vr- tin. V fazi vrtanja se v vseh vrtinah izvajajo geomehan- ske raziskave, ki predsta- vljajo pomemben vir podat- kov za projektanta variant odlagališča. Ko bodo izvr- tane vse 29 metrov globo- ke vrtine, se bo začelo z vr- tanjem 160-metrske, ki bo dala pomembne podatke o globinski geološki sestavi na območju potencialne loka- cije odlagališča. V globoki vrtini se bodo izvajale tudi karotažne raziskave, ki nam bodo podale odklon vrtine, prepustnost plasti, spre- membe temperature in dru- ge, ki bodo uporabljeni pri projektiranju variant odla- gališča. Dovoljenje za vrta- nje globoke vrtine je še ve- dno v fazi pridobivanja. Vse omenjene vrtine bodo opre- mljene kot piezometri, kar pomeni, da bodo omogočale monitoring podzemne vode. V okviru začetnih terenskih raziskav bo potrebno v pri- hodnjih mesecih opravi- ti še geokemične preiskave na površinskih in globinskih vzorcih, kar bo opravljeno v laboratorijih, kakor tudi ge- omehanske raziskave na in- taktnih vzorcih. Raziskavex bodo na tere- nu zaključene predvidoma v začetku maja. Zaključno poročilo, ki bo okarakteri- ziralo lokacijo in dalo po- membne podatke za projek- tiranje variant odlagališča, pa naj bi bilo izdelano do konca maja. Predstavitev študij V Lokalnem partnerstvu Brežice pripravljamo v sre- do, 13. februarja 2008 ob 18.uri, v gasilskem domu v Šentlenartu javno predsta- vitev dveh študij o nekate- rih pravnih vidikih in vpraša- njih v zvezi s spremembami vladnih uredb o omejeni rabi prostora in drugih na- domestil, ki sta jo izdela- la prof.dr. Grilc in Juhart iz Pravne fakultete v Ljublja- ni ter študije Opredelitev vpliva odlagališča NSRAO na razvojni potencial lokalne skupnosti, ki jo je izdelala dr. Mojca Golobič s sodelav- ci iz Biotehnične fakultete Ljubljana. Minuli vikend si je trajno odlagališče jedrskih odpad- kov v Franciji ogledala dru- ga skupina članov lokalnega partnerstva in članov občin- skega sveta Brežice. Več o njihovih vtisih v naslednji številki. Več o delu in nalogah Lo- kalnega partnerstva Breži- ce si oglejte na spletni stra- ni www.lokalnopartnerstvo. si ali v Krajevnih skupnostih Šentlenart in Globoko. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Breiice Vrtalna sarnitura na lokaciji Izvrtana jedra ZEG odločno proti bloku 2 Zveza ekoloških gibanj Slove- nije odločno nasprotuje gra- dnji drugega bloka NEK. „V Sloveniji zaradi NEK in varlji- vega vtisa o izobilju energije ni prislo do potrebnega uvelja- vljanja obnovljivih virov ener- gije v zadnjih 15 letih, driava ni dovolj podprla varčevanja z energijo in boljšega izolira- nja stavb, uporabe sončne in geotermalne energije," meni- jo v ZEG. Kot najmocnejše ar- gumente proti novi nuklear- ki naštevajo: možnost jedrske nesreče, večjo ogroženost dr- žave in možnost terorističnih napadov, načete zaloge ura- na, poleg tega po njihovem mnenju nuklearka ni čist vir energije, saj niso všteti izpu- sti CO.,, ki nastanejo pri gra- dnji in demontaži elektrarne ter pri pridobivanju, bogate- nju in prevozu urana, jedrski odpadki se ne razgradijo na- daljnjih 10.000 let, končna cena nuklearke pa, tako ZEG, ne bo le 2 milijardi evrov, saj v ceno niso všteti vsi eksterni stroški, stroški demontaže in skladiščenja odpadkov. P.P. Trgovlna za zaključna gradbena dela montaža gips ptošč p OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 infra Seja nadzornega sveta j,p, INFRA d.o.o. v Sevnici 31.01.2008 je bila 24. redna seja nadzornega sveta j.p. INFRA d.o.o. na sedežu podjetja v Sevnici. Raz- prava je tekla o tekočih zadevah. Po seji je sledil ogled ob akumulacijskem bazenu HE Bianca. Nadzomi svet, ki ga sestavljajo predsednica mag. Ta- tjana Colnar (MOP), namestnica predsednice Marijana Mali (MOP), dr. Žiga Andoljšek (MF), Ivan Iveta (pred- stavnik koncesionarja HSE d.o.o.) in Niko Galeša (pred- stavnik lokalne skupnosti), je bil seznanjen s sprejetjem poslovnega načrta na Vladi RS 10. januarja 2008, obrav- navali pa so še nekaj tern iz tekočih zadev. Po seji si je nadzorni svet ob akumulacijskem bazenu HE Bianca ogledal, kako konkretno potekajo dela in- frastrukturnih ureditev na levem in desnem bregu reke Save. Od blizu so si ogledali tudi gradbišče HE Bianca z energetskim objektom. Direktorica j.p. Infra d.o.o. Sev- nica Ana Gračner in vodja projekta HE Bianca Jani Ze- mljak sta nadzomemu svetu še na ta način približala ve- lik in pomemben projekt za Posavje in Slovenijo. Dela ob HE Bianca sicer potekajo po načrtih in uskla- jeno s terminskimi plani. Pred kratkim pa so bili s sku- pnim letakom Občine Sevnica in j.p. Infra d.o.o. o delih in vrednostih v spremljajočo vodno, državno in lokalno infrastrukturo ob HE Boštanj in HE Bianca ter ostalih ob- činskih in driavnih projektih seznanjeni tudi občani ob- čine Sevnica, ki živijo na vplivnem območju gradnje. Pripravila: Vojka Alif Foto: arhiv JP Infra d.o.o. Vodja proj. predsednica NSj.p. Infra d.o.o. mas. Tatjana Colnar (MOP), namestnica predsednice NS Marijana Mali (MOP), direktorica j.p. Infra d.o.o. Ana Gračner, pravnica j.p.Infra d.o.o. Andreja Vrhovšek, Ivan Iveta (HSE d.o.o.) Vipap vlaga ustavno pritožbo KRŠKO / LJUBLJANA - V podjetju Vipap Videm Krško namerava- jo vložiti ustavno pritožbo na odločitev Vrhovnega sodišca Repu- blike Slovenije, ki je razsodilo v korist Stanislava Planinca. Sle- dnji je s tožbo podjetja uveljavljal pravico do izplačila jubilejne nagrade. Kakor je ugotovilo Vrtiovno sodišče, je družba Vipap Vi- dem pravni naslednik podjetja Videm, celuloza, papir in papirni izdelki d. o. o., ne glede na to, da je bilo s stečajem podjetja 1. aprila 1994 prekinjeno delovno razmerje vsem zaposlenim. V Vi- pap Vidmu trdno zagovarjajo stališce, da je s stečajem podjetja, ker ni šlo za kontinuirano delo, ugasnila delavcem tudi pravica do izpladla jubilejne nagrade. Svoje stališče nameravajo v primeru, če ustavna pritožba ne bo odločena njim v prid, zagovarjati tudi pred Evropskim sodiščem. Pri tern tudi dodajajo, da obravnava- ni primer ni vzorčni primer in se zato ne more nanašati na druge primere, saj sodišče ni sprejelo posebnega sklepa o tern. Zato bo Vipap Videm vsak posamezen primer izpladla jubilejne nagrade obravnaval individualno od primera do primera. B. M. Javni sklad Republike Slovenije za regional™ razvoj, Ribnica na Do- lenjskem, na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Brežicah objavlja ODREDBO o drugi ustni dražbi nepremičnin in sicer pare. St. 312/1 plantažni sadovnjak v izmeri 1289 m2, 314 plantažni sadovnjak v izmeri 8555 m2 in 430/2 plantain» sadovnjak v izmeri 16606 m2, vpisano v vl. št. 260, k.o. Arnovo selo. Ter pare. St. 311 pot v izmeri 271 m2 in 312/2 dvorišče v izmeri 1367 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 299 m2, stano- vanjska stavba v izmeri 135 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 106 m2, vpisano v vl. St. 243, k.o. Arnovo selo. Javna dražba bo potekala v zgradbi Okrajnega sodišča v Breži- cah, Cesta prvih borcev 48, Brežice, dne 20.2.2008 ob 9:00 uri, v sobi št. 4a- pritličje. Dodatna pojasnila o nepremičninah in ostale informacije lahko interesenti pridobijo na Okrajnem sodišču v Brežicah ali na Re- gionalnem skladu, tel. St. (01) 83 61 953 (ga. Vidmar), oz. na spletni strani www, rdf-sklad.si. Predavanje o podnebnih spremembah Na ulice za jedrsko fuzijo, ne le za višje place! BREŽICE, KRŠKO - Prejšnji torek, 29. januarja, je najprej v brežiškem Mladinskem centru, nato pa še v krškem Kulturnem domu o tern, kaj nam prinašajo podnebne spremembe, predavala priznana klimato- loginja ter dobitnica skupinske Nobelove nagrade dr. Lučka Kajfež Bogataj. Solidno obiskano predavanje je organiziralo Posavsko društvo seniorjev menedžerjev in strokovnjakov. Kot pravi dr. Lučka Kajfež Bogataj, si ne moremo več zatiskati oči pred dejstvom, da nas je na planetu šest- krat več, smo 17-krat bo- gatejši, vozimo se tisočkrat več in porabimo 30-krat več energije kot pred 200 leti, Zemlja pa je enaka kot ta- krat. Gospodarski razvoj člo- veštva, ki temelji na izrabi fosilnih goriv in zato pov- zroča velike izpuste toplo- gradnih plinov, je povzročil občutno segrevanje ozračja - v zadnjih 100 letih global- no za 0,7 stopinj Celzija, pri nas preko 1 stopinje Celzija. Lansko leto je bilo, denimo, drugo najtoplejše leto vseh časov, čeprav je sonce sve- tilo najmanj v zadnjih 30 le- tih! Poleg segrevanja prihaja tudi do občutnih sprememb vodnega režima, predvsem do „selitev" padavin vjesen- ski čas, ko kmetijstvu ne po- magajo več veliko, povzro- čajo pa čedalje pogostejše poplave. Pretoki rek v osta- lih letnih časih upadajo, če- dalje pogostejši so vročin- ski valovi (leta 2003 je bilo v Evropi 40 tisoč žrtev vroči- ne!), suše, vetrolomi, ugota- vljajo klimatologi. Vremenske nevšečnosti in energetska kriza Kot kaže, se bodo opisa- ni trendi nadaljevali tudi v bodoče, saj nas bo vse več, bomo še bogatejši in še bolj mobilni in bomo porabili še več energije. Če se ne bomo zavestno odločili, da fosilne energije (nafta, plin, pre- mog) ne bomo izkoriščali, emisij toplogrednih plinov ne bomo zajezili, opozar- ja dr. Kajfež Bogatajeva, v prihodnosti pa nas čaka še večji temperaturni dvig (do konca stoletja globalno za 4 stopinje Celzija, v Sloveniji pa kar za 7 stopinj Celzija!) in ostale vremenske nevšeč- nosti, poleg tega pa tudi ra- zvoj nalezljivih bolezni in milijoni „klimatskih" be- guncev. Evropski cilj je, da predvideno segrevanje pre- polovimo, kar bi bil že velik uspeh. „Ne moremo red, da ne vemo kaj nas čaka," pra- vi priznana klimatologinja, „uporabiti moramo znanje, ki ga imamo in se ustrezno pripraviti na te izzive". Na- mesto delitve Evrope na bo- gati zahod in revni vzhod nas čaka nova delitev: na sever, kjer bo dovolj gozda, vode in hrane, ter na jug, kjer tega ne bo. Podnebne spremembe že in bodo še bolj vplivale tudi na gospodarstvo, denimo na kmetijstvo, turizem in ener- getiko. Pričakovati je za- piranje termoelektram in težave hidroelektrarn zara- di nizkih pretokov, zato dr. Kajfež Bogatajeva pričaku- je velike pritiske na gradnjo novega jedrskega reaktorja, do Cesar pa ima mešane ob- čutke: „Jedrska energija je ob vrhunskem delovanju Iju- di varna, sicer pa vedno ob- staja možnost nesreč". Kot priložnost za rešitev ener- getskih težav poleg poveča- nja proizvodnje energije iz obnovljivih virov (Slovenija jih mora po evropski direk- tivi zagotoviti najmanj četr- tino) vidi predvsem v razvo- ju jedrske fuzije, za kar pa EU namenja veliko premalo denarja. Ker med politiki za takšne revolucionarne spre- membe še ni prave volje, bo potrebno nanje vršiti global- ni pritisk: „Demonstrirati bi morali za jedrsko fuzijo, ne le za višje place," meni dr. Kajfež Bogatajeva, ki je kri- tična tudi do evropske kme- tijske politike, predvsem pa do sežiganja hrane za pro- izvodnjo biodizla, saj „od enega tanka biodizla, s ka- terim se vozi evropski naj- stnik, živi en otrok v Afriki celo leto". Zmanjšanje emisij nujno! Kaj lahko storimo? Najslabša možnost je ignoranca pro- blema, dr. Kajfež Bogata- jeva pa predlaga blaženje oz. odpravljanje vzrokov, se pravi zmanjšanje škodlji- vih emisij. To nas bo seveda precej stalo, po nekaterih ocenah do enega odstotka bruto družbenega proizvo- da. Poleg tega se je na pod- nebne spremembe potrebno prilagoditi tudi s spremem- bo kultur v kmetijstvu, kar je zelo počasen proces. „Smo na razpotju, ko mora- mo vedeti, kaj hočemo: go- spodarsko rast za vsako ceno in slabo okolje ali obratno," opozarja ugledna predava- teljica, ki se ji zdi absurdno, da smo otrokom pripravlje- ni nuditi vse, le tega ne, da bodo čez 30 let živeli v nor- malnem okolju. Peter Pavfovič V Sloveniji smo v zadnjih 50 letih izgubili že 7 odstotkov padavin, 15 odstotkov ozemlja pa ima težave s pomanjkanjem vode. V najboljšem primeru bo ta odstotek v naslednjih dese- tletjih zrasel na 40! Pretoki rek bodo torej še večkrat tako nizki, kot kaže fotografija reke Save v Krškem iz avgusta 2003. Ktermoelektrarna b r estanica CPB 18, 82BO Brntantca OBRATOVALNO-EKOLOŠKI PODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - JANUAR 2008 ... . Proizvodma Obratovalne ure Stevilo zagonov Proizvodna enota „,.,. . , , ... .. > (kWh) (ura) (število) Plinski bloki TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ -JANUAR 2008 . Dimno stevilo Proizv SO, mg/m1 NO ma/m1 CO mg/m1 Gorivo ' Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljcno izmcrjeno dovoljeno PB 1 KOEL 7 350 373 400 7 100 2 2 PB2 IP ¦ - 246 300 5 100 -PB4 KOEL 23,6 350 75,1 400 1 100 0 2 PBS KOEL 41,7 350 81,3 400 1 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje ekstm lahko Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 KULTURA 11 Naj zraste in naj raste, kar je vzklilo! BREŽICE - Zveza kulturnih društev(ZKD) Brežice je v sodelovanju z JS RS za kulturne dejavnosti Ol Bre- žice v ponedeljek zvečer pripravila prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika s podelitvi- jo priznanj in odličij posameznikom in kulturnim društvom v občini. Program je potekal v izrazu poe- zije, plesa in glasbe, uprizorili pa so ga dramski igralec Zvone Hribar s prebiranjem poezije posavskega vsestranskega umetnika Rudija Stoparja, Plesno društvo Imani, Trobilna sekcija Gasilskega pihalnega or- kestra Loče in Oktet Orlica Pišece, z žlahtno besedo je vezno besedilo prevzel Jure Sešek. Slavnostni govornik je bil pred- sednik Zveze kulturnih društev Slovenije Rudi Šimac, ki je svo- je misli nizal na osnovi velike- ga duha velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je že v svojem času dejal: Naj raste, kar bo vzklilo!, kar je bila pogumno izrečena mi- sel ne le takrat, temveč tudi kasneje skozi zgodovino slo- venskega naroda, prav tako pa tudi danes, ko v nas, kot je de- jal, ptjuska Evropa. Ko je ob- činstvu in podžupanji Patricii Čular izrekel cast, da je lahko med nami ob največjem slo- venskem duhovnem prazniku, je poudaril, da ne bo govoril o Prešemu pesniku in utemelji- telju slovenskega umetniške- ga jezika, ker o njem ni lahko govoriti, o njem pa so govori- li in pisali že učeni možje, in o Prešemu lahko vsak nekaj doda, tudi preprosti ljudje. S poudarkom, da je vsak jezik vendar bogastvo enkratnega pomena in smo Slovenci ogro- ženost svojega slovenskega je- zika velikokrat prebrodili s Pre- šernovo mislijo, je proti koncu Rudi Šimac sklenil: »...In če se mi danes postavimo v demo- kratično Evropo - ali je še po- memben Prešeren? Je. Je. Še kako je, ko se bomo zopet mo- rali spomniti nanj in mu slediti tako kot je dejal pred mnogimi leti. Velika demokratična Evro- pa, če natančno premislimo, bolj ščiti in gleda na ogrože- ne živalske vrste, kjer se okoli njih zgrnejo evropske komisi- je, kakor na ogrožene manjši- ne. Vprašam vas, če v neki vasi na Koroškem usahne slovenska govorica, ali v Reziji ali v Bene- čiji ali na Tržaškem, ali bo kdo prišel iz Bruslja? Ta demokra- cija je kakor gozd, kjer raste- jo drevesa, velika in visoka in tista drevesa, ki ne hitijo do- volj in ne skrbijo za sebe, tista prekrijejo druga s svojo senco in majhna ugasnejo. Cela vr- sta svetovnih učenjakov, re- snih ljudi, ugotavlja in opozar- ja, da bo v tej globalizaciji ter velikem gospodarskem prosto- ru, kjer bodo vladale zakoni- tosti velikih kultur in narodov, izginile kulture malih naro- dov, izginil bo njihov jezik, ki je najbolj prepoznavna sesta- vina vsakega naroda. In tukaj prežijo nevarnosti, ob demo- kraciji obilice jezikov in kultur velikih narodov. Mi se moramo tudi sedaj zavedati Prešerna Naj raste, kar je vzklilo. Bori- ti se moramo zato, da se ne bo izgubilo naš jezik, naše pe- smi, naši plesi in vse kar nas dela Slovence. Ali smo še Slo- venci, če nimamo svojega je- zika, če nimamo svojih pe- smi, predvsem pa, ali bomo še Slovenci, če ne bomo ime- li svoje zemlje? Zato hodimo za Prešemom in globoko sem prepričan, če bomo Sloven- ci kdaj koli zbrali toliko moči, da bomo zmogli priti do svo- jega nacionalnega programa, potem ne bomo mogli mimo Prešerna. In v ta program bo moral priti Prešeren z mislijo - Naj zraste in naj raste, kar je vzklilo!" V imenu ZKD Brežice je spre- govorila predsednica in orga- nizatorica prireditve Lučka Černelič, ki je dejala, da je na prireditvi prikazan le delček bogatega kulturnega ustvarja- nja, ki napolnjuje nas in naš prostor, ko je delovanje v dru- štvih težnja h kvalitetnemu ustvarjanju in poustvarjanju. Društva so se v organizaciji JS RS KD Ol Brežice udeleževala preglednih obmocnih in medo- bmočnih srečanj in revrj, ne- katera tudi vidnih domačih in mednarodnih tekmovanj, kjer so si prislužila odlična prizna- nja in je vse potrdilo, da poti v ljubiteljski kulturi vodijo do prestižnih rezultatov, prazno- vanje kulturnega praznika pa je priložnost, da se ozremo po vseh teh dosežkih. ZKD Brežice tako vsako leto podeljuje priznanja in odli- čja za preteklo leto. Kulturna društva, posamezniki; lokalne skupnosti in predsedstvo ZKD Brežice so za prispevek k ra- zvoju ljubiteljske kulture v občini za leto 2007 predlaga- li in podelili priznanja Ivanu Radanoviču, Slavku Cizlju, Francu Vrstovšku, Antonu Šekoranja, Damjanu Kežma- nu, Stjepanu Balja in Jožetu Staniču; bronasto odličje Jo- žetu Majorju; srebrna odličja Zdenki Dušič, Simoni Rožman Strnad in MePZ Viva Brežice in zlato odličje Jožetu Mola- nu, ki je v imenu prejemnikov dejal: »Priznanje daje topli- no, besede kar težko izrečeš, ko veš, da je doma še več ta- kšnih, ki bi priznanje lahko prejeli. Hkrati veš, da vzgajaš na ta način otroke in vnuke in - ne bomo klonili!- Natja Jenko Sunčič Jože Mol an Nagrajenci Zveze kulturnih društev Brežice aalvasorjeva knjižnica Krško > VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO V FEBRUARJU OLAF LOVRENČIČ IN NJEGOVA ZBIRKA • četrtek, 21. februar, ob 18.00 uri - Dvorana v Parku Spominski večer bo posvečen domačinu Videmčonu Ola- fu Lovrenčiču (1922-2005), ki je s svojim delom zapustil številne sledl v našem okolju. PREDSTAVITEV KNJIGE: IZVORNA GNOZA EGIPTA • četrtek, 28. februar, ob 18.00 uri - Osrednja knjižni- ca v Krškem Za vse, ki vas zanimata duhovnost in drugačen način ži- vljenja, bo predstavitev knjige Izvorna gnoza Egipta av- torja Jana van Rijckeborgha (1896-1968), soustano- vitelja Mednarodne sole Zlatega rožnega križa, gotovo zanimiva in poučna. PRAVLJIČNE URICE • ponedeljek, ob 17.00 uri - Mladinski oddelek v Krškem • torek, ob 17.00 uri - Izposojevališče Kostanjevica na Krki • četrtek, ob 17.00 uri - Izposojevališče Senovo Otroci, preživite zimske popoldneve med zanimivi knji- garni, igračami in pravljičnimi junaki. V času zimskih počitnic pa vse otroke in starše vabimo, da preživijo počitniške dni v naši knjižnici. V Mladin- skem oddelku v Krškem bomo pripravili tudi ustvarjal- ne delavnice in še več pravljičnih uric. RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA STAREJŠE • ob četrtkih, tedensko med 9. - 11. uro - Osrednja knjižnica v Krškem Računalniška znanja so danes nepogrešljiv del vsakda- na, ker pa za marsikoga uporaba računalnika ni tako enostavna, vas tudi v tetošnjem letu vabimo na raču- nalniške delavnice za starejše. VODENI OGLEDI KAPUCINSKE KNJIŽNICE • po dogovoru - Osrednja knjižnica v Krškem Morda se ob številnih vsakodnevnih obveznostih prema- lo zavedamo, da imamo tudi v Krškem bogato kapucin- sko knjižnico, ki hrani knjižno gradivo iz preteklih sto- letij. Vabimo vse, ki bi si jo želeli ogledati, da pokličete na tet. 07 4904 000 in se dogovorite za ogled. OGLEDI VALVASORJEVE KNJIŽNICE KRŠKO V SODELO- VANJU Z DRUŠTVOM GLUHIH IN NAGLUŠNIH POSAVJA • po dogovoru - Osrednja knjižnica v Krškem V sodelovanju z Društvom gluhih in naglušnih Posavja njihovim članicam in članom pokaiemo knjižnico, po- magamo pri iskanju gradiva na policah in računalniku terjim predstavimo tudi možnost samostojne izposoje in vračanja gradiva na knjigomatu. NIKOLAJ BEER: TIHOŽITJA otvoritev slikarske razstave v avli KDK-ja v ponedeljek, 11.2., ob 17. uri GOML: PETELIN IN PAV IGRANA predstava za otroke, starejše od 4 let sreda, 13.2., ob 17.30 uri, za RUMENIABONMA in izven igrajo: Nina Ivanil, Tina Uršič k.g., Jan Buiar, Jernej Kuntner, Sandi Pavlin k.g., Silvij Boiič k.$. KULTURNI DOM KRkO blagajna: 07/4880-194, Info: 07/4880-190, e-mail: infoOkd-krsko.si. splet: www.kd-krsko.si Brežiško-zagrebška plesna predstava BREŽICE Plesno društvo Imani Brežice in UPPU Puls iz Za- greba sta 16. januarja v Prosvetnem domu Brežice skupaj z J5KD - Območno izpostavo Brežice izvedla plesno predsta- vo z naslovom „Sem. Jesam. I am.". Predstava v koreogra- fiji Ane Marie Bogdanovič ter v izvedbi Rosane Horvat in Stoiije Zrinski je popeljala občinstvo skozi zanimivo izku- šnjo plesa in avtorske glasbe Lucijana Cetina in Petra Ure- ka. V profesionalni izvedbi in dobri dramaturgiji je predsta- va prevzela občinstvo. „Gibi se prelivajo eden iz drugega in pies postane del telesa, misli in občutkov v odnosu do tega, kaj doživljamo ljudje v vsakdanjem življenju," pravijo av- torice predstave, „in na koncu spoznajo, da so lahko to, kar so skozi svoj gib, ki daje občutek lebdenja". Utrinek s ptesne predstave (Foto: Primož Ci$ler) Tudi DZMP v kampanji za medkulturni dialog KRŠKO - Evropska komisija je pričela s kampanjo za Evropsko leto medkulturnega dialoga 2008, v kateri aktivno sodeluje tudi Društvo zaveznikov mehkega pristanka. V okviru kampa- nje bo Evropska komisija sofinancirala tudi sedem evropskih projektov o medkulturnem dialogu v Evropski uniji. V pod- prtih projektih sodelujejo tudi tri organizacije iz Slovenije: Goethe Institut Ljubljana (Alter Ego), Radio Student (Inter- cultural Dialogue Radio Campaign - IDERC) in Društvo zavezni- kov mehkega pristanka (Stranger). V okviru tega bodo izvedli dve video delavnici ter javni poziv mladim video ustvarjal- cem za filme, s katerimi se bodo na nacionalnem izboru po- tegovali za, sodelovanje na Festivalu Stranger v Amsterdamu. Javni poziv bo objavljen v drugi polovici februarja. Posvet na temo financiranja ljubiteljske kulture v RS TRNOVEC - Na pobudo Kulturnega drustva Franc Požun Za- bukovje je bil v Trnovcu organiziran posvet predstavnikov kulturnih društev občine Sevnica in poslancev Drzavnega zbora RS iz Posavja glede financiranja ljubiteljske kulture v Republiki Sloveniji. V Sloveniji deluje okrog 4000 kulturnih društev, finančna p ' : p/ame pa predsta- vlja le 2,5 % od sredstev, ki so v državnem proračunu na- menjena za slovensko kulturo. Društva se srečujejo tudi z zahtevnimi birokratskimi postopki za pridobitev praviloma majhnih sredstev na različnih razpisih, velika je odgovor- nost predsednikov društev, visoka pa so tudi plačila SAZAS- u. Ljubiteljska kultura dosega zelo visoko umetniško vre- dnost in je v srednje velikih in manjših slovenskih občinah praktično edina oblika organizirane kulturne dejavnosti. Ob koncu lanskega leta je bila predsedniku Drzavnega zbora RS izročena peticija Zveze kulturnih društev Slovenije v zvezi s problemom financiranja. Župan in poslanec Kristijan Jane je v zvezi s tern postavil tudi poslansko vprašanje ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju na januarskem rednem za- sedanju Drzavnega zbora RS. Občina Sevnica sicer name- nja sredstva za financiranje kulturnih projektov sevniških kulturnih društev v višini 38.000 EUR, sofinancira delovanje Zveze kulturni društev Sevnica v višini 6.200 EUR in delova- nje Območne izpostave JSKD Sevnica v višini 12.500 EUR. S posveta o financiranju Ijubiteljske kulture v RS (foto: J. Podtesnik) m POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 W V lanskem decembru je Posavski obzornik napolnil deset let svojega izhajanja in spremljanja življenja ter dogodkov v krski in ostalih posavskih občinah. V bogatem foto arhivu Posavskega obzornika bomo zato vsakič izbrali nekaj naključnih posnetkov in tako zavrteli kolo časa za nekaj let nazaj. Čeprav te fotografraije se ne sodijo med porumenele, ver- jamemo, da bodo zanimive tako našim bralkam in bralcem kot tudi tistim, ki se bodo našli na njih... PROSLAVA OB PODPISU Takole veselo je bilo po podpisu Deklaracije političnih strank Posavja o ustanovitvi pokraji- ne Posavje pred natanko desetimi leti, ko so vodilni pred- stavniki posavskih občinskih odborov kar tekmovali v odpi- ranju šampanjca. Te dm" vsaj večini izmed njih najbrž ni do veselja. Tedanja LDS-ovca Andrej Štricelj (sedaj lares) iz Sevnice in Branko Jane iz Krškega se trudita vsak s svojo steklenico. Brežičanom Cirilu Kolesniku (SKD), Milku Veršcu (SDS) in Ivanu Tomšetu (Zeleni) nataka Danilo Koritnik (SDS) iz Krskega. V$fen)e iutrisnje pokrajine ... _._ . ... . „a sestavijaio predstavmKi sevniSke, krSke in breiiške obCina, se ie na zadnji soji prvimenovti v Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju. Posavski obzornik je v prvi številki decembra leta 1997 poročal o novem imenu skupnega organa posavskih obcin, ki je vodil prizadevanja za pokrajino. Končno rental FlvhlvMlMtvti, ki «vl mi otMnnfJu I^Mwvln. v n*\ * - prnvti*----' " "'---------- — " ' "" VNC II. N.ikl. Tudi zgoraj navedena tema iz iste številke Posavskega obzornika je še vedno aktualna... ;„.¦,_ _..._ j^:uarja 2003 smučali na Planim. To je bila zadnja zima, ko je smučišče obratovalo...____________ Pustnih rajanj dež ni zmotil SEVNICA - V sevniški občini je bilo v letošnjem pustnem času živahno, saj so pustna rajanja v soboto, 2. febru- arja, potekala v Kultumem domu Bianca, kjer je za za bavo vseh šem, ki so prišU na tradicionalno prireditev, zabaval ansambel Franci- ja Ocvirka, najlepše maske pa so bile nagrajene. Tudi v Šentjanžu so se na pustno soboto zabavali v tamkajšnji kulturni dvorani. V centru Sevnice, na velikem parkir- nem prostoru pred sevniško pošto, se je popoldansko pu- stno rajanje na prostem za- radi dežja kmalu zaključilo, a vseeno so najlepše, najiz- virnejše maske prejele prak- tične nagrade. V nedeljo, 3. februarja, se je pustno raja- nje za najmlajše odvijalo v Kulturni dvorani Gasilskega doma na Studencu in v sev- niški športni dvorani ob ani- maeijskem programu, z iz- borom najboljših mask, z brezplačnimi krofi in z le- pimi nagradami. Med pu- stnimi šemami je bilo ve- liko pravljičnih oseb (vile, princeske, kraljične...), ne- kaj junakov je bilo iz otro- ških risank in filmov - ena najbolj prikupnih je bila skupina Smrkcev, med naj- bolj izvirne pa bi lahko uvr- stili skupino z Blance, ki se je poimenovala Blanška jav- na razsvetljava - njeno do- datno spremstvo so bili konji in pokrit vprežni voz. Veli- ke pozornosti radovednih obiskovalcev sobotne prire- ditve na prostem pred sev- niško pošto je bila deležna skupina pridnih in marljivih čebelic s čebelarjem, ki je z veseljem pogosto hodil v ve- lik »čebelji panj« in iz nje- ga prinašal sladek »nektar-', ki se ga je dalo piti kar po slamici. V sredo, ko so Blan- ški vinogradniki pripravili že tradicionalen pokop Pusta, so se letošnje pustne norčije zaključile. Smilja Radi Foto: Tanja Grabrijan inst POSAVKE OSVAJAJO U Kot da bi ie slutili klavrn konec zgodbe o pokrajini Posavje in s tem tudi nie kaj obe- tavne zgodbe nekaterih posavskih medijev, so se predstavniki, predvsem pa predstav- nice posavske sedme site v minulem letu še bolj intenzivno odpravili „s trebuhom za kruhom" v belo Ljubljano. O nekdanji, dokaj varno v domačem objemu zasidrani no- vinarski službi seveda ni več ne duha ne sluha, kar pa je razumljivo, saj je za potre- be medijev solaneqa kadra tudi iz leta v leto več, moinosti za zaposlitev pa z ukinja- njem lokalnih medijev vse manj. Res pa je tudi, da so ambieije pri nekaterih vecje kot pri drugih, pa tudi sposobnosti za opravljanje tega dela so različne. Enega najpomembnejših „prestopov" je v minulem letu sotovo naredil Delov no- vinar Matej Košir, ki se je iz dopisnika in avtorja za mar- siko$a (pre)bridkih Posavskih obrežij najprej uveljavil kot avtor komentarjev in član- kov s področja sospodarstva, zlasti pa energetike, hkra- ti pa se je pred časom po na- ročilu šefov iz „črne vdove" ukvarjal s pripravo re^ional- nih izdaj noveya dnevnika, ki pa ga Delo ni uspelo realizi- rati. Po nekaterih informaci- jah je Matej v prostem času svetoval tudi ekipi in vod- stvu lokalnega časopisa v Bre- žicah, kar pa se očitno ni ob- neslo ali pa odgovorni niso dovolj poslušali nje$ovih na- svetov. Zaradi znanih kadro- vskih in druyh preigravanj na Delu je Mateju propadla tudi toliko želena in ie najavlje- na možnost, da postane dopi- snik iz Moskve (Matej je štu- diral zgodovino in ruščino), s ämer bi stopil po sledeh sta- rejšega brata Darijana, ki je medtem tudi nekoliko padel v nemilost. Oba sta namreč si- nova dolgoletne ravnateljice senovske osnovne sole in akti- ve ' -.¦¦..;¦.•¦ ki je sedaj svetnica DESUS-a v krškem občinskem svetu. Ma- teju je verjetno kot naročeno prišlo vabilo vodstva sloven- ske$a brezplačne^a dnevnika lurnal 24 v last) Avstrijcev, da se vkljuä v večmesečne pri- prave na izdajanje nove$a medija kot član oije%a ure- dništva, njegova skrb pa so postala re$ionalna dopisni- ;va in ustrezne vsebine, to- re j vlo$a, ki so mujo nameni- li pred tem ie na Delu. Matej Kostr \n netra Bezjak Glede na sestavo posavskega medijskega kadra tudi ni ču- dno, da bolj pogosto prihaja do prestopov v zenskih vr- stah. Starejše bralke in bral- ci se gotovo spomnijo, da je v začetku devetdesetih let v Krškem ie deloval TV stu- dio, na katerem so se pod mentor stvom Gor ana Ro- vana in Jožeta Grajžla ter še koga kalile danes uspešne stovenske televizijke Tama- ra Vonta, Alenka Mirt Is- kra in Bernarda tarn. Med- tem ko je Alenka trenutno na porodniškem dopustu, ker je rodila drugo hčerko (podrobnosti lahko seveda spremljate v njeni kolumni Iz Ljubljane skozi krške oči), Bernarda larn Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 POSAVSKA PANORAMA » v Fos^vfr' Tisoči na pustni povorki v Kostanjevici KOSTANJEVICA NA KRKI - Ena najbolj tradicionalnih in naj- bolje obiskanih pustnih prireditev v Posavju je pustna po- vorka v okviru kostanjeviške Šelmarije. Tudi letošnje se je udeležilo na stotine ali bolje rečeno na tisoče obiskovalcev, ki so se jim v sprevodu po kostanjeviških ulicah predstavile številne bolj ali manj izvirno našemljene skupine, nekatere tudi kot parodije na aktualne dogodke v Sloveniji ali lokalni skupnosti. Mask seveda ni manjkalo niti med obiskovalci pri- reditve. Smeha ni manjkalo niti na ponedeljkovem občnem zboru Prforcenhausa, Šelmarija pa se je zaključila z včeraj- šnjim pogrebom kurenta in veselo sedmino. P.P. se je njena dolgoletna pri- jateljica in sopotnica Tama- ra Vonta z novim letom na nek naän poslovita z malih ekranov, saj je postata ure- dnica v informativnem pro- gramu POP TV, ki mu je zve- sta ie od samih začetkov, kljub občasnim napovedim, da bo zaplula v bolj umirje- ne, predvsem pa domu blii- je stuibene vode. Ena takih opcij je bila tudi njena kan- didatura za direktorico kr- škega Kulturnega doma, ki pa jo je kljub nagovarjanju samega župana Bogoviča vendarle opustila. Konkurenčni nacionalni tele- viziji je zdaj ie dolgo zvesta tudi voditeljica Bernarda Žarn, ki je pred leti vodila vse pomembnejše phreditve v Posavju in mnoge tudi dru- god po Sloveniji, pri čemer je zgradila poseben slog, za katerega je bito znaäl- no, da je v vezna besedila vključevala veliko poezije in lepih misli. Bernardi na TV Slovenija poleg urejanja in vodenja oddaje, v kate- h predstavlja in najavlja TV program, vse pogosteje za- upajo vodenje najpomemb- nejših zabavnih prireditev, kakršna je bila tudi nedav- na EMA 2008. Spion je bila ta prireditev precej posa- vsko obarvana, saj so se na odru pomerili kar thje iz- vajalci, ki izhajajo iz na- ših krajev. Poleg zmagoval- ke Rebeke Dremelj in prav tako zlasti v scenskem po- gledu zelo atraktivne ßr/j;- te Šuler je bil v skupini Cole in predsednik „skrit" naš ro- jak Jože Andrejaš s Krške- ga pol ja, sicer bolj znan kot gostilničar v Radovljici in nesojeni predsedniški kan- didat iz Hribarjeve oddaje Hri-bar. Če pa smo dosledni, moramo omeniti, da je na Emi v elitnem spremljeval- nem programu, tokrat torej izven konkurence, nastopi- la tudi povsod prisotna Arti- čanka Nuša Derenda. Naše tokratno popotovanje med posavskimi mediji in medijskimi osebami pa za- kljuämo z informacijo, da tudi ie uveljavljene „te- levizijske dame" iz Posav- ja dobivajo svoje nasledni- ce. Tako je ie pred časom ob pomoči Alenke Mirt Is- kra v znani oddaji Vizita na POP TV svoje otroške ielje začela uresničevati Sanja Macur, sicer hčerka znane brestaniške pevke in glas- bene pedagoginje Stanke Macur. Sanja, ki je lani di- plomirala na temo Dnevno- informativni program na ko- mercialni televiziji, je svoje novinarske ambicije zaupala javnosti ie ob svojem nasto- pu na prireditvi Miss Posavja 2000, kjer se je uvrstila med tri najboljše. Najnovejša posavska prido- bitev nacionalne TV pa je novinarka Petra Bezjak, si- cer hčerka Albine Bezjak, ki na krški občinski upravi skr- bi za načrtovanje posegov v prost or, kot je npr. HE Kr- ško, oče VIado pa je sicer ie upokojeni policist, vendor zelo dejaven kot predsednik policijskega veteranskega zdruienja Sever. Petra je ie v času študija pisala za ra- zna glasila, med drugim za interni časopis Holdinga Sto- venske etektrarne, za kraj- ši čas se je na nagovorjanje svojega sokrajana Mate- ja Koširja poskusila tudi na Radiu Breiice in v njihovem Savaglasu, nato pa začela delati na Delu kot dopisni- ca z Dolenjske, zadnje me- sece pa se je spoprijemala z aktualno notranjepolitič- no problematiko. Videti je, da je njen „posluh za politi- ko" ie tolikšen, da jo je sam odgovorni urednik informa- tivnega programa Rajko Ge- ne povabil na TV Slovenija, kjer je pred kratkim ie za- čela z delom. Stanko Muholovec Rebeka Dremelj Sanja Macur Fašjenk na oblasti BREŽICE - V petek, 1. februarja, se je pričel X. mednarodni kar- neval Fašjenk Dobova, ki bo trajal tja do 9. februarja in bo po- skrbel za bogat in zanimiv program. Za začetek so Fašjenkovci postregli s Pustnimi novicami in brežiškemu županu, ki je bil to- krat na službeni poti, za čas pustnih norčij odvzeli oblast. Tocno opoldne je tako Fašjenkovemu županu podžupanja Patricia Ču- lar izročila ključ oblasti in pristala, da bo taisto funkcijo opra- vljala kot podžupanja v senci ter se po najboljših močeh trudi- la, da bo v občini vse v najlepšem redu. Novoimenovani župan pa si je takoj ogledal nove prostore, določil, da bo sredisce ob- čine Dobova in pričel izvajati nove ukrepe, ki bodo, kot je po- udaril, bistveno izboljšali življenje. Med drugim se je lotil ka- dilskega zakona in protisevalnega zidu na meji z obcino Krško, obljubil pa je tudi neponovljivo zabavo za vseh deset dni vlada- vine ter še napovedal, da bo ob prihodu slovenske vlade v nasle- dnjih dneh s sodelavci podal tudi že čisto prave in sprejemljive rešitve za blaginjo vseh občanov. M. K. M. Otroško pustno rajanje KRŠKO - Na pustno soboto popoldne je v organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško v krškem hotelu potekalo tradici- onalno pustovanje za najmlajše maškare. Letos so med fan- tovskimi pustnimi šemami prevladovale razne ninje, deklice so bile v večjem številu odete v princese in dobre vile, pro- stovoljci ZPM Krško, ki vsako leto poskrbijo za pester šaljiv in glasbeno plesni program, pa so nosili podobe smrkcev in smrket, manjkal pa ni niti Gargamel. B. M. H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 Večerni pogovor na Razborju RAZBOR POD LISCO - V Domu krajanov na Razborju pote- ka od lanskoletnega oktobra že deveta sezona t.i. Razbor- skih vecerov, ki jih vrli domačini pripravljajo enkrat meseč- no in takrat medse povabijo zanimive goste. Osrednji gost prvega večernega pogovora v novem letu 2008, ki je pote- kal v soboto, 19. januarja, je bil znani in priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, redni profesor za področje etno- logije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V prijetnem in ži- vahnem klepetu z voditeljico večera Bredo Vidmar, profe- sorico slovenščine in domačinko z Razborja, je predstavil svoja razmišljanja o neprecenljivi vrednosti kultume dedi- ščine in o tern, kako jo nevsiljivo vnašati v naš vsakdanjik. Zimski večerni pogovor so popestrili ljudski pevci Joškova banda iz Vojnika. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Dr. Janez Boratej ... ^. ~Ja Vidmar pri predstavitvi domačih kutinaričnih dobrot Z Avsenikom do prvaka SELA PRI DOBOVI - Josip Hotko, doma iz Sel pri Dobovi, se je Begunjah na Gorenjskem udeležil 2. mednarodnega tek- movanja harmonikarjev za veliko nagrado Avsenik. Z odigra- nimi skladbami Pastirček, Prijateljem harmonike in Planin- ka je v petek, 25. januarja, v izbrani konkurenci in ob tan- kočutnih ušesih zelo zahtevne komisije v kategoriji D (od 20- 35 let) na ktavirski harmoni- ki postal mednarodni prvak v Avsenikovi glasbi. Učitelj kla- virske in diatonične harmo- nike v Glasbeni šoli Kočevje svoj uspeh vse pogosteje kro- na z dosežki svojih učencev, ki so tokrat z nastopom v B- kategoriji na diatonični har- moniki s seboj odnesli 3 sre- bma in 1 bronasto priznanje. Član KUD Slovenski pozdrav in _________________________ ansambla Slovenski pozdrav prihaja iz glasbene družine, v kateri oče Branko spretnost igranja na klavirsko harmoniko izkazuje že 50 let, bratu Gregorju pa je Ijubša pozavna. Da ne gre le za ljubezen na prvi pogled, kaže njegova izjava, da se bo z njo (s harmoniko namreč) postaral. Kaj na to po- reče njegova Maja, lahko samo ugibamo. Toda glede na to, da ob večerih ob domačem ognjišču skupaj z mamo Miha- elo moškim pritegneta s svojim glasom, smo prepričani, da ne bi imela nič proti. Lavra Poplašen Josip Hotko 101. rojstni dan Amalije Vovk GORNJE BREZOVO - Ko je lanskega leta Amalija Vovk pra- znovala 100. rojstni dan, je župana Kristijana Janca izzva- la, da bo ob praznovanju 101. rojstnega dne spet plesala, le če bo on pri močeh. Oba sta se driala dogovora in Amali- I ja je vedra in nasmejana na svo- jem domu v Gornjem Brezovem pričakala župana, predsedni- ka Društva upokojencev Sevni- ca Janeza Krajnca, predsednico Občinske organizacije Rdeče- ga križa Ivico Lindič ter svoje- ga osebnega zdravnika Božidarja Groboljška in medicinsko sestro Vlasto Dergan. Amalija Vovk se je rodila 1. februarja 1907 kot drugi otrok v petčlanski družini na Glinih jamah, v zaselku nad Sevnico. Po poroki se je z možem preselila v hišo na Gornjem Bre- ____________ I zovem, kjer živi še danes s sinom Milanom in snaho Nado, hči Mahca pa prihaja redno obisko- vat svojo mamo iz Ljubljane. Kljub visoki starosti je Amali- ja še vedno čilega zdravja in bistrih misli. Svojo vitalnost je dokazala pri plesu z županom, pa tudi s presenetljivo moc- nim upihom svečk na slavnostni torti. In kako preživlja Mal- či svoj vsakdan? Po zgodnjem zajtrku zelo rada bere, pred- vsem časopise. Pravi, da je disciplina za dolgo življenje zelo pomembna, tudi pri hrani. Najraje ima dobro domačo hra- no ter kozarček vina za zdravje. Seveda smo jo povprašali za recept za tako visoko starost. Amalija pravi, da je potrebno veliko smeha in dobre volje, pa premagaš vsakodnevne ovi- re, ki nam jih nastavlja življenje, tako pa tudi starost izrineš malo bolj na stranski tir... (foto: V. Zupančič) Kako krepiti otrokovo pozitivno samovrednotenje? SEVNICA - V Mladinskem centru Sevnica je potekalo v četrtek, 24. januarja, prvo srečanje v okviru projekta Sola za starše. Univ. dipl. socialna pedagoginja Sabina Dogenik, zaposlena v Posvetovalnici za učence in starše Novo mesto, je vsem zbranim skušala z različnimi nasveti, s praktičnimi primeri in z bogatim teoretičnim znanjem pojasniti, kako pomagati otroku ali mladostniku k večji stopnji samospo- štovanja in samozavesti. V letošnjem letu MC Sevnica začenja z zanimivim projek- tom Sola za starše, ki je na- menjen predvsem staršem, zato bodo zanje organizi- rana različna predavanja in delavnice, na katerih bodo skušali podpreti starše v nji- hovi želji po čim bolj kvalite- tni vzgoji otrok in mladostni- kov. Tema prvega srečanja z naslovom Kako krepiti otro- kovo pozitivno samovredno- tenje? je privabila le majh- no število poslušalcev, ki pa so z veseljem sodelova- li v kratki uvodni delavnici, z zanimanjem sledili preda- vanju Sabine Dogenik, univ. dipl. soc. ped., in sodelova- li v razgovoru s predavatelji- co. Kaj je samovrednotenje? Kaj je samospoštovanje? Ka- teri so najpogostejši znaki nizkega ali visokega samo- spoštovanja? Kateri dejavni- ki vplivajo na razvoj samo- spoštovanja, na razvijanje otrokove oz. mladostnikove samopodobe? Kaj lahko sto- rimo, kako lahko pomaga- mo pri razvoju samospošto- vanja otroka ali mladostnika starši? Kakšna je vloga dru- žine? Kakšen je pomen par- tnerskega odnosa na otroko- vo samospoštovanje? Kako in koliko spoštujemo sami sebe? Koliko časa si vzame- mo zase? Veliko vprašanj in prav toli- ko ali pa morda še več je bilo odgovorov; izrečenih je bilo kar nekaj zanimivih misli in mnenj; predstavljenih ne- kaj različnih izkušenj... Sa- movrednotenje ali samopo- doba je ocena o sebi, ki jo posameznik sprejme iz oko- tja (iz družine, iz družbe) ter jo hrani v sebi celo življe- nje. Samopodoba je središč- nega pomena za otroka oz. mladostnika in če bo le-ta pozitivna, bo uspel uspešno premostiti morebitne teža- ve, ovire, ki bodo postavlje- ne na poti k doseganju žele- nih ciljev. Otrok je čustveni pivnik vzdušja v družini, zato je vloga staršev pri obliko- vanju otrokovega pozitivne samopodobe zelo pomemb- na. In kaj nanjo vpliva? Mne- nje, ki ga imajo starši o sebi, odnos med obema staršema ter domače okolje, v kate- rem se je potrebno truditi za kakovostne skupne trenut- ke, ohranjati skupne obrede, razvijati navade, oblikova- ti uresničljive cilje, dovoliti izražanje čustev... Vsako de- janje, vsak izraz, vsaka kre- tnja, vsaka beseda odraslega sporoča otroku in mladostni- ku nekaj o njegovi vrednosti, pomembnosti in sposobnosti. Naslednje srečanje v okviru Sole za starše bo potekalo v Mladinskem centru Sevnica v četrtek, 21. februarja; tema delavnice s predavanjem bo - Dober pogovor reši vse. Smilja Radi Foto: Sašo Racman Udeleženci sole za starše Posavski „doživljaj" LJUBLJANA, SEVNICA - Na Gospodarskem razstavišču v Lju- bljani je v času od 24. do 27. januarja potekal sejem Turizem in prosti čas, na katerem se je s turistično ponudbo sevniške občine predstavil tudi KŠTM Sevnica. KŠTM Sevnica se je to- krat prvič predstavil s svojo novo blagovno znamko »Doživljaj, Turistična agencija Posavje-, ki je zaščitena na Uradu za inte- lektualno lastnino. Glavni namen agencije je povezati turizem v Posavju, ga dobro predstavljati ter triiti različne turistične produkte, ki tako ali drugače predstavljajo pestro ponudbo posavskega področja, poleg tega bodo blagovno znamko upo- rabljali za prodajo domačih izdelkov. P.P. Na območju Upravne enote Brežice: • Radič Damir iz Krškega in Kožar Anja s Senovega, • Plevanič Aleksander iz Go- renjih Skopic in Tomše Na- talija iz Globočic, • Vogrinc Jernej z Bizeljske- ga in Černelič Simona iz Podgorja pri Pišecah, • Mešič Vernes iz Brežic in Balič Adelaida iz Bosne in Hercegovine, • Čibarič Alojzije iz Hrvaške in Jerkovič Ivona z Velike- ga Obreža, • Skrabl Iztok in Pogačar Mir- na, oba iz Novega mesta. Na območju Upravne enote Sevnica: • Jazbinšek Matej iz Sevnice in Gobec Vesna iz Laškega. ČESTITAMO! Od 22. januarja do 4. fe- bruarja so rodile:_________ Bobič Dina iz Brežic dečka, Golobič Martina iz Brežic deklico, Topolovšek Andreja iz Pod- bočja - dečka. ČESTITAMOl Posavski obzornik pride s poštno distribucijo v vsak dom v občinah Brežice, Kostanjevica na ! Krki, Krško in Sevnica. Če pa bi želeli, da prejemate največji posavski časopis vsak drugi ; četrtek na svoje delovno mesto ali bi želeli, da ga preberejo tudi sodelavci, ki živijo izven • Posavja, izpolnite spodnjo naročilnico in nam jo pošljite po faxu ali pošti. Prepričani smo, ! da bi bili časopisa veseli tudi člani društev, klubov ali pa vaši prijatelji po Sloveniji in še po- ; sebno rojaki in sorodniki v tujini. Ker je časopis brezplačen, boste plačali samo stroške po- • šiljanja. Pokličite nas za dodatne informacije! ', ObzorniK NAROČILNICA Ime (naziv organizacije) ______________________________________________________ Priimek ______________________________________________________ Naslov Št. pošte in kraj__________________________________________ Davčna št. (izpolnijo pravne osebe)_________________________ Spodaj podpisani naročam brezplačni izvod Posavskega obzornika za (obkrožite): a) 1 leto (stroški pošiljanja 13,20 €) b) 1 leto tujina (stroški pošiljanja 25,20 €) in se strinjam, da bom stroške pošiljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po pre- jemu računa. Podpis naročnika: Naročilnico pošljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Kr- ško ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-pošti: marketing@posav1e.info. Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 1.1. 2008 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE 15 Srečanje s predstavniki javnih zavodov občine Brežice ČATEŽ OB SAVI - V sredo, 23. januarja, so se na ponovoletnem srečanju na povabilo župana občine Brežice Ivana Molana in podžupanje Patricie Čular zbrali predstavniki javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Obči- na Brežice. Srečanje je potekalo v gostišču Budič ob sotočju Krke in Save, predstavniki javnih zavodov pa so imeli priložnost, da se o svojem delu in idejah pogovorijo z županom. Župan je zbrane najprej to- plo pozdravil in jim predsta- vil letošnji proračun, pred- vsem del, ki se nanaša na financiranje dejavnosti za- vodov. Dejal je, da se ob- čina trudi za čimbolj urav- notežen razvoj, zato kljub velikim razvojnim projek- tom namenja zajeten delež za socialo, zdravstvo in šol- stvo. Dejstvo je, da so želje in potrebe vedno večje od fi- nančnih zmožnosti, potreb- nih za uresnidtev vseh zami- sli in izboljšav. Letos je del proračune za mlade name- njen tudi mladim na podeže- Iju, ta za leto 2008 predvide- va sredstva za vzpostavitev prostorov za mlade na pode- želju in podporo pri športnih objektih na podeželju. Ravnateljicam in ravnate- Ijem, direktoricam in direk- torjem se je župan zahvalil za korektno sodelovanje, ki prinaša uspehe celotni obči- ni. Posebej je pohvalil tudi ravnateljice in ravnatelje osnovnih šol, saj so naše osnovne sole ene izmed naj- bolj urejenih v Posavju (OS Maksa Pleteršnika Pišece je letos jeseni prejela zaslu- ženo priznanje v kategoriji osnovnih šol za drugo mesto najbolj urejenih šol v dr- žavi s strani TZ Slovenije). Srečanje se je ob izmenjavi mnenj in izkušenj nadalje- valo v prijetnem vzdušju. Župan Mol an in podžupanja Čularjeva med predstavniki javnih zavodov___________________________________ Odmev Kajine violine BREŽICE - Glasbena sola Brežice je ob zaključku šolanja svoje učenke Kaje Galič pripravila koncert, mlada violinistka pa je s suverenim in izjemnim nastopom navdušila napolnjeno dvorano glasbene šole. Izbor privlačnih skladb je Kaja izbrala s prof. Lado Menac, ki jo je v večini interpretacij spremljala na klavirju, v eni točki je spremljavo na klavirju prevzela prof. Darija Stanovič. Sicer pa je Kajin koncertni program vidno ganjena napo- vedala in odprla njena men- torica prof. Svjetlana Zde- lar, ki je povedala, da se je Kaja rodila ravno takrat, ko je sama imela svoj zaključni izpit v srednji glasbeni šoli. Leta šolanja in druženja ob violini, sta zatrdili obe, jima je prineslo prijateljstvo in globoko medsebojno spošto- vanje. Kot je Kaja še dejala, je v letih šolanja spoznala, kaj je unietnost, naučila se je uživati v njej, saj glasba niso samo note, je preprosto - užitek. Kaja je solo zaigrala Gregor- čevo Elegijo, Dvoršakovo So- natino op. 100 v G-duru, II. in III. stavek, Massenetovo Meditacijo, v duetu z Nastjo Galič Smetanov Duet iz ope- re Prodana nevesta, v Jopli- novem Ragtimu so prvo vio- linistko Kajo spremljale Kaja Rožman - ll.violina, Nina Bu- žančič - lll.violina in prof. Stanovičeva na klavirju, koncertni program je prva violinistka sklenila z Montije- vim Csardaszem (čardašem), navdušeni poslušalci pa so iz- vabili še »bis«, to pa je bila nova izvedba Ave Marie. Ravnatelj Dragutin Križa- nič pa je svoje misli sklenil z besedami, da se vsi ljudje rodimo enaki, le nekaterim uspe preseči to enakost in povprečje pretopiti v pozi- tivno drugačnost, iz talenta pa izvabiti uspeh. Skozi učil- nice glasbene sole je šlo ve- liko mladih ljudi, puščali so sledi, nekateri so te sledi pustili globoko - med njimi je Kaja pa ne le na papir- ju zaključnega dokumenta, temveč v srcih in to je mo- žno le ob umetnosti, ki je pot od srca do srca in to je tisti car glasbe ali umetno- sti, ki ne bo nikoli dokončno popisan. In nenazadnje, kot je dejal, hvala družini, ki je Kajo podpirala. N. Jenko S. Kaja Galič Kaja s Kajo Rožman, Nino Bužančič in prof. Darijo Stanovič Zgodbe v naivi Vlada Kopinča BREŽICE - Likovna družina KD Franc Bogovič Dobova je ob svoji 10-letnici delovanja v Mestni hiši Breži- ce pripravila otvoritev prodajne likovne razstave slikarja naive Vlada Kopinča, poimenovane »Zgodbe iz kmečkega življenja«. Dobovska Likovna družina bo ob svojem jubileju skozi leto pripravila več razstav in bo na ta način na ogled postavila delovanje družine in ustvarjalno rast svojih članov. Branko Bogovič, ki je pov- zel besede o Vladu Kopinču, je povedal, da je bil avtor in ljubitelj naive tri leta prvi predsednik in vztrajna go- nilna sila likovne družine. Ko je ta mož prišel iz Zagreba in je slikal na steklo, je kaj hitro odgnal vse dvome, ki so se porajali, saj se je dela lotil s tolikšno zagnanostjo, da so že v prvem letu pri- pravili kar tri razstave sicer komaj ustanovljene družine z bornim številom članov. Ob skupinskih razstavah je slikar naivec imel več samo- stojnih razstav o malo znani naivi, spremljevalci njego- vega dela pa so spoznali, da je slikanje naive silno preci- zno delo, ki terja ogromno vztrajnosti, ena sama sli- ka pa zahteva ure meseč- nega dela. Vlado Kopinč je imel ogromno idej, člane li- kovne družine je umetniško usmerjal, umetniško žilico je podedoval vnuk, pa tudi snaha, ki je prišla v njegovo družino, ne zaostaja. Žal je Vlada Kopinča v množici za- misli prehitela neizbežnost vsakega slehernika. Besedo o razstavi je napisa- la umetnostna zgodovinar- ka Jožica Vrtačnik Lorber. Med drugim je povedala, da se je naivna umetnost v me- jah bivše države pojavila najprej na Hrvaškem, ko sta ji pot v 30. letih prejšnjega stoletja v Hlebinski soli utrla Krsto Hegedušič in Ivan Ge- neralič, sola pa je delovala zoper akademizem v smislu iskanja spontanosti in pri- mitivne poetičnosti stran od civilizacijske navlake. Na Slovenskem naiva ni dožive- la večjega razmaha, kljub tradicionalnemu bogastvu ljudskega slikarstva, panj- skih končnic, slik na steklu ter poslikanega pohištva.' Različni slogi in smeri so vpli- vali na samorastniške slikar- je na Slovenskem, pravo po- vezavo s tradicijo Hlebinske sole naivnega slikarstva na- kazuje le nekaj imen samo- ukih likovnikov, med kate- rimi izstopajo dela Viktorja Madjarja in nenazadnje ob njegovem boku izpostavlja- mo dela Vlada Kopinča. Pri Kopinču sami začetki slikar- skega udejstvovanja sežejo že v otroštvo, ko se je pre- izkušal v risbi, resneje pa se je slikanju posvetil šele ka- sneje, ko se je z vso vnemo lotil slikanja na steklu. Su- vereno je obvladoval for- mo, v močni in bogati ska- li barv je poudarjal vsebino, pod vplivom izkušenj in zna- čilnosti naive Hlebinske sole pa je skozi vsa leta nasta- jajočega opusa skušal dati ustvarjenemu pečat avtoh- tone lokalno karateristično zasnovane poteze. N. Jenko S. OBVESTILO Občina Brežice obvešča, dä sta na spletni strani www.bre- zice.si objavljena javna razpisa za sofinanciranje pro- gramov na področjih: • socialnega in zdravstvenega varstva, • športa. Rok za predložitev prijav, način predložitve, pogoji razpi- sa ter ostala določila so razvidni iz razpisne dokumentaci- je, ki jo lahko zainteresirani dobijo na Oddelku za druž- bene dejavnosti Občine Brežice. Za dodatne informacije se obrnite na: • za področje socialnega in zdravstvenega varstva: Milki Benič, soba št. 18, teL: 49 91 541, e-mail: mitka. benic@brezice.si , • za področje športa: Vilma Zupančič, soba št. 17, teL: 49 91 546, e-mail; vilma.zupanc»c@brezice.si. (i II (¦ I SA Brežice V duhu Otona Župančiča DOBOVA - V sredo, 23. januarja, so člani Literarne sekcije Beseda, ki delujejo pod okriljem Kultumega društva Franc Bogovič Dobova, pripravili literarni večer, za katerega je bila zadolžena pesnica Ivana Vatovec. Obiskovalcem so na zanimiv in nekoliko drugačen način pri- kazali življenje in delapesnika, dramatika, literarnega kri- tika in esejista Otona Župančiča ter z dogodkom obeleži- li njegov 130. rojstni dan. Pesmi in odlomke njegovih del so prebirali Antica Marijanac, Zinka Žnidaršič, Franc Živič, Nada Srpčič, Špela Ravnikar in Drago Pirman. Predsednik Besede Rudi Mlinar pa je ob tej priložnosti po- vedal, da so si za letošnje delovne aktivnosti zadali, da vsak izmed članov pripravi literarni večer, ki bo posvečen enemu izmed slovenskih literatov. Literarni večer so s pesmijo po- žlahtnili pevci dobovskega Mešanega pevskega zbora, pred- sednica Zveze kulturnih društev Brežice Lučka Černelič pa je ob koncu dejala, da je literarni večer prava poživitev v januarskem kulturnem mrtvilu in velik krajevni dogodek, saj se na ta način člani društva in sekcij med seboj še bolj spo- znajo. M. K. M. člani sekcije Beseda med nastopom Ogled odlagališč NSRAO v Franciji Predstavniki Lokalnega partnerstva, svetnice in svetniki občinskega sveta ter župan Občine Brežice Ivan Molan so prejšnji teden obiskali odlagališče radioaktivnih odpad- kov v Soulainesu v Franciji. Srečali so se z županom me- sta Soulaines, v Centru za obiskovalce odlagališča Aube so po predstavitvi projekta odlagališča sodelovali tudi v pogovorih in si tudi ogledali odlagališče. Portret Vlada Kopinča je izdelal Andrej Pintehč, kulturni program ob otvoritvi je bit prispevek Ljudskih pevcev KD Franc Bo$ovič Dobova. 16 IZ NASIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 Uspešno oprayljena zunanja presoja sistema kakovosti na Občini Krško Na Občini Krško je 31. januarja s strani certifika- cijske hiše SiQ potekala obnovitvena zunanja pre- soja po zahtevah certifikata ISO 9000:2001, ki smo ga pridobili pred tremi leti. Uspešno opravlje- na presoja potrjuje, da je sistem vodenja kako- vosti na Občini Krško učinkovit in daje dobre re- zultate, ki se odražajo v urejenosti procesov. S slednjimi se oblikuje ustrezen razvoj občine. Zunanjo presojo je poleg presojevalke Mojce Novak opra- vljal vodilni presojevalec Tomi Nemec, ki je v svoji končni oceni poudaril, da se zrel sistem vodenja kakovosti na Ob- čini Krško ne odraža le v urejenosti procesov v sami hiši pač pa je tudi pomemben generator razvoja na območju obči- ne Krško saj ta, tako Nemec, skrbi za dober gospodarski ra- zvoj tega področja. Mag. Jože Knez, predstavnik vodstva za sistem vodenja ka- kovosti, in skrbnica sistema na Občini Krško Petra Selič iz- postavljata, da uspešno opravljena presoja potrjuje, da so zaposleni in njihovo delo ustrezno usmerjeni k rezultatom, k željam naših občanov in našim zastavljenim ciljem. „To želimo ohranjati tudi vnaprej, se izboljševati in graditi naš sistem k poslovni odličnosti naše organizacije," poudarja mag. Knez. Ob podanih priporočilih pa bo lahko tudi vnaprej potekal proces nenehnega izboljševanja, v katerem so zahteve in zadovoljstvo občanov vedno na prvem mestu. Predstavniki vodstva Občine Krsko v družbi zunanjega presojevalca_____________________________________ Prireditve ob krajevnem prazniku KS Senovo 2008 Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in prazniku Krajevne skupnosti Senovo: • četrtek, 7. februarja 2008 ob 19. uri v kulturni dvora- ni Doma XIV. divizije na Senovem; slavnostni govornik g. Franc Bogovič, župan občine Krško; kulturni program Osnovna sola XIV. divizije Senovo in Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo Pohod po poteh XIV. divizije Senovo - Bohor: • sobota, 9.februarja 2008; zbirno mesto pred spomeni- kom NOB (pri ZD Senovo) ob 8. uh; prireditelja TD Se- novo in KS Senovo Tradicionalni humanitami turnir v malem nogometu - nakup igral za WE Senovo: • sobota, 9. februarja 2008, pričetek ob 9. uri v športni dvorani Doma XIV. divizije Senovo; prireditelja §D NK Senovo in KS Senovo Predstavitev in ogled pridobitev projekta »Sv. Barbara«: • sreda, 13. februarja 2008, pričetek ob 15. uri, zbirno mesto pred OS XIV. divizije Senovo; prireditelji OS XIV. divizije Senovo, TD Senovo. Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. in KS Senovo Dan odprtih vrat na strelišcu v Zaklu: • sobota, 16. februarja 2008 ob 10. uri; prireditelja Društvo za praktično streljanje Senovo in KS Senovo Memorialni hitropotezni šahovski turnir v spomin An- dreju Strnadu: • nedelja, 17. februarja 2008, pričetek ob 9. uri v pro- storih Gostilne Senica; prireditelja DU Senovo in KS Se- novo S plesom in pesmijo po Sloveniji: • sobota, 23. februarja 2008 ob 18. uri, kulturna dvo- rana Doma XIV. divizije Senovo; prireditelja Folkloma skupina DKD Svoboda Senovo in KS Senovo Poročilo o kvaliteti pitnih voda iz lokalnih-vaških vodovodov Po pogodbi, ki sta jo sklenila Občina Krško in Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, je Zavod za zdravstveno varstvo opravil drugi del analiz vode vaških vodovodov, ki so v upravljanju krajevnih sku- pnosti oz. skupin občanov ter obsegajo večje vaške vodovodne sisteme. Povzetek poročila o kvaliteti pitne vode vodovodov, nad katerimi ni rednega nadzora v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. List RS St. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06), podajamo v nadaljevanju. Celotno porodlo s podatki o analizah pa je na razpolago na Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Krško. Na vodovodih je Zavod od- vzel 24 vzorcev za osnovno mikrobiolosko in 13 vzorcev za osnovno kemično preiskavo. Mikrobiološke analize so po- kazale, da 19 vzorcev ni bilo zdravstveno ustreznih zaradi povečane prisotnosti bakterij v vodi, katere so lahko pov- zročitelj črevesnih nalezljivih bolezni. Poudariti je potrebno, da so rezultati opravljene preiskave odraz trenutnega stanja, saj je iz primerjave v preteklih le- tih opravljenih analiz mogoče ugotoviti, da se kakovost vode na teh vodovodih in izvirih te- kom leta bistveno spreminja. Odvisna je predvsem od vre- menskih razmer in letnega časa ob odvzemu vzorca. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto ocenjuje, da pi- tna voda na teh vodovodih oz. vodnih virih ni zdravstveno ustrezna in vodooskrba ni var- na. Stalno je namreč prisotna možnost hidričnih epidemij. Vodo iz vseh vodovodov ie pred uporabo potrebno obve- zno prekuhati. Za prekuhava- nje pitne vode se priporoča naslednji način: • ko voda zavre, običajno za- dostuje, da burno vre še eno minuto, priporoča pa se, da zaradi večje varnosti voda vre vsaj tri minute, kar za- gotavlja tako široko varnost, da takšno vodo lahko uživa- jo tudi osebe z oslabljenim imunskim sistemom; • zaradi možnosti naknadne- ga onesnaženja prekuhane vode se priporoča, da voda ostane v isti posodi, v kate- ri smo jo prekuhali; • vodo hranimo v hladilniku v čisti in pokriti posodi; • tako pripravljeno vodo za pitje lahko uporabljamo do 24 ur, izjemoma do 48 ur; • če je voda motna, je po- trebno pred prekuhava- njem odstraniti večino del- cev z usedanjem in nato filtriranjem skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papir- nat filter (npr. pivnik, filter za kavo); • ker je lahko prekuhana voda manj prijetnega oku- sa, se za pitje priporoča pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa se za- užije tudi v obliki juhe ali kakšne druge jedi. Dolgoročno se priporoča, da se uporabniki priklopi- jo na večje vodovodne sis- teme, katerih viri se varuje- jo z vodovarstvenimi pasovi in katere upravlja strokov- no usposobljen upravljavec. Potrebna pa bo tudi sanacija obstoječih sistemov z uved- bo filtracije in kloriranja vode ter primeren nadzor. Zavod priporoča, da se po obilnejšem deževju oziroma vsaj dvakrat letno vsak vo- dovod izpere in razkuži ter da se uvede vsaj občasno kloriranje vode pod strokov- nim nadzorom. Vzdrieval- ci vodovodov bi se morali ustrezno usposobiti. Zbirni pregled rezultatov preiskav pitne vode vaških vo- dovodov v občini Krško - jesen 2007 §t. Zdrav. por. ocena 1. G.Leskovec Ložice - omrežje NU ------------------------------------------------------------150 ----------------- 2. G.Leskovec - Ložice VH NU 3. Jevša - Šedem - omrežje Šedem NU ------------------------------------------------------------95 ----------------- 4. Jevša - Šedem - VH Peršinica NU 5. Kališovec Brezje D.Les. omr. Brezje U ------------------------------------------------------------250 ----------------- 6. Kališovec Brezje D.Les. omr.Kališ. NU 7. Mali Kamen - Reštanj - omrežje I U ------------------------------------------------------------300 ----------------- 8. Mali Kamen - Reštanj omrežje II U 9. Mali Kamen Okrog omrežje I NU ------------------------------------------------------------120 ----------------- 10. Mali Kamen - Okrog - omrežje II NU 11. Novagora-VH NU ------------------------------------------------------------150 ----------------- 12. Nova gora omrežje NU 13. Ravni - javna izlivka NU ------------------------------------------------------------150 ----------------- 14. Ravni - omrežje NU 15. Rožno - Hruševje - dotok v VH U ------------------------------------------------------------150 ----------------- 16. Rožno - Hruševje - omrežje NU 17. Slom - llovec - omr. Stolonik 31a u ------------------------------------------------------------298 ----------------- 18. Slom llovec omr. Stolovnik 51 NU 19. Veliki Kamen - zajetje NU ------------------------------------------------------------250 ----------------- 20. Veliki Kamen - omrežje NU 21. Veternik omrežje I (Mrčna sela) NU ------------------------------------------------------------100 ----------------- 22. Veternik - omrežje II (Mrčna sela) NU 23. Plešivica omrežje (Dobrova 55) 6 NU 24. Izvir Bučerca NU Legenda: U = ustrezen, NU = neustrezen Srečanje upokojenih delavcev občine Krško Župan Franc Bogovič se je 23. januarja v kristalni dvorani hotela Pacific srečal z upokojenimi delav- ci Občine Krško. Glede na to, da so povabljeni tudi sami desetletja bili oblikovalci razvoja v naši obči- ni, je nakazal smernice razvoja v letu 2008. Med večjimi projekti je na področju šolstva izpostavil izgradnjo telovadnice pri OS Jurija Dalmatina v Krškem, vrtec na Raki in dozidavo OS Leskovec pri Krškem. Na po- dročju komunalne infrastruk- ture je najpomembnejŠi pro- jekt obvoznica mi mo mesta; ena prednostnih nalog pa je tudi izgradnja kanalizacij- skega sistema, ki ga bo nad- gradilo sekundarno kanaliza- cijsko omrežje v naseljih v vaseh Brege, Mrtvice, Vihre, Drnovo, Velika Vas, Gorenja vas, Spodnji Stari grad, Stari grad in Pesje. Na podroqu gospodarstva je župan izpostavil izgra- dnjo infrastrukture v PC Vr- bina, kjer se nadaljuje tudi umeščanje prvih investi- torjev, pomemben projekt prav tako predstavlja ume- stitev novomeškega farma- cevtskega podjetja Krka d.d. na območje ob podjetju Vi- pap Krško. V letu 2008 sle- di še prostorsko umeščanje novega bazena in knjižnice, je poudaril župan in kot eno prednostnih področij teko- čega leta omenil tudi stano- vanjsko gradnjo in umestitev stanovanjskih kompleksov v samem Krškem - na Gubčevi ulici in Humekovi ulici. Župan je z upokojenci izme- njal tudi mnenja o načinu delovanja občinske uprave in odgovoril še na nekatera vprašanja, ki zadevajo na- daljnji razvoj občine in nje- nih naselij. obclna krško Upokojeni delavci Občine Krško na srečanju z županom Občina Krško objavlja javni razpis za sofinanciranje programov ve- teranskih in častniških združenj, ki delujejo v javnem interesu v občini Krško za leto 2008. Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje delovanja in aktivnosti veteranskih in častniških zdru- ženj je 16.190,00 €. Sredstva se delijo na podlagi me- ril, ki so sestavni del tega razpisa. Vloge s priloženo zah- tevano dokumentacijo po tern razpisu morajo prispeti najkasneje do petka, 15. februar 2008 na naslov: Obči- na Krško, Kabinet župana, CKŽ 14, 8270 KRŠKO. Razpi- sno dokumentacijo ki vsebuje javni razpis, obrazec za prijavo na razpis in vzorec pogodbe lahko zainteresira- ni, od dneva te objave do izteka prijavnega roka, dvi- gnejo v času uradnih ur v Kabinetu župana Občine Krško in na spletni strani www.krsko.si. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom posredu- je Metka Resnik, tel. 07/49-81-201, e-mail: metka.re- snik@krsko.si. v času uradnih ur. Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA 17 Ureditve Drožanjskega in Florjanskega pot oka V tem tednu sta poteka- li predstavitvi ureditev Dro- žanjskega in Florjanskega potoka in ceste na terenu. Poleg predstavnikov investi- torja Infra d.o.o., projek- tantov, izvajalcev in Občine Sevnica so bili prisotni tudi krajani vplivnega območja urejanja. Drožanjski potok se zapre v zaprti kanal v dot- žini 510 metrov oziroma do mostu čez potok pri objektu v lasti Morina, do stare klav- nice pa se ulica uredi v celo- ti. Nadalje pa se uredi potok s prodnim zadrzevalnikom in površine ob njem približno do igrišča v Drožanjski uli- ci. V sklopu centralne čistil- ne naprave se bo gradil ko- lektor kanalizacije, uredila se bo cesta, pločniki in javna razsvetljava. Florjanski po- tok pa se zapre v zaprti ka- nal v dolžini 830 m, skladno se rekonstruirajo komunal- ni vodi. Hkrati pa se bo tudi v tem prostoru zgradil ko- lektor centralne čistilne na- prave, uredila se bo cesta s pločniki in javno razsvetlja- vo. Že v naslednjem tednu se bo pričela izvedba izlivnih odsekov teh dveh pritokov, ki se bosta pričela izvajati isto- časno. Vse navedene uredi- tve sodijo med najbolj zah- tevne ureditve pritokov reke Save na območju infrastruk- turnih ureditev akumulacij- skega bazena hidroelektrar- ne Bianca. Izvajalci del bodo skušali v največji možni meri izvajati tako, da bo motenj v okolju čim manj. Vse kraja- ne, ki živite na vplivnem ob- močju vseh teh ureditev, pa prosimo za razumevanje in strpnost. Zavedati se mora- mo, da bodo vse novo zgra- jene ureditve prinesle kvali- teto v naše življenje. Drožanjski potok pri Plauštajnerju (foto: J. Mrezar) Predstavitev ureditev Florjanskega potoka (for Mrežar)_________________________________________ Umeščanje novih dejavnosti in ureditev ob HE Boštanj Občina je sklicala usklajeval- ni posvet med investitorjem in pripravljavcem Občinske- ga podrobnega prostorske- ga načrta za poslovno cono ob HE Boštanj, predstavni- ki Holdinga slovenskih elek- trarn, Infre, Direkcije RS za ceste in Krajevne skupnosti Boštanj. Obravnavan je bil predlog podrobnega prostor- skega načrta, ki v prostor ob jezovni zgradbi uvaja raz- lične nove dejavnosti. Tema sestanka je bila predvsem predvidena nova prometna ureditev, ki se mora prilago- diti obstoječim ureditvam in se uskladiti s predvidenimi prometnimi ureditvami šir- šega območja. Dogovorje- no je, da se v idejno zasno- vo prometne ureditve vključi tudi ureditev križišča lokalne ceste proti Boštanju pri gra- ščini ter nova povezava med območjem poslovne cone in že izvedenim krakom ceste pri Mercatorju v Dolenjem Boštanju ter seveda že del- no izvedeni odsek kolesarske steze ob Savi, ki bo predvi- doma letos končno povezan z rondojem v Boštanju. Predstavniki podjetja In- fra in Občine Sevnica so se posvetovali glede dodatnih ureditev vodotokov na vpliv- nem območju HE Boštanj. Na sestanku s predstavniki Mini- strstva za okolje in prostor ter projektanta je potrje- na prioriteta nadaljnjih ak- tivnosti v letošnjem letu, to je ureditev Sevnične od mo- stu v Šmarju do Taborniske- ga mostu, vključno z rekon- strukcijo mostu v prvi etapi in nadaljevanje ureditve Sevnične do konca naselja nad obrtno cono ob Planinski cesti v drugi etapi. Vsa raz merja do Ministrstva za oko- lje ter pogodbene odnose z izvajalci in projektanti pred- vidoma prevzema javno pod- jetje Infra, Občina Sevnica pa pridobivanja potrebnih zemljisč. Regionalna cesta C1-5 ob jezovni zgradbi HE Boštanj (foto: R. Kaše)__________________________________ Most preko Save pri HE Vrhovo V januarju je bil podpisan sporazum o prenosu lastništva in upravljanja mostu preko reke Save pri HE Vrhovo. Sporazum so podpisali direktor Savskih elektrarn Ljubljana d.o.o. Dra- go Polak, župan Občine Sevnica Kristijan Jane in župan Ob- cine Radeče Matjaž Han. Most je zgradila družba SEL d.o.o. kot gradbiščni most za potrebe gradnje HE Vrhovo na pod- lagi Odloka o lokacijskem načrtu za HE Vrhovo, z namenom da bo kasneje služil lokalnemu prometu. Razlog za skleni- tev sporazuma je ravno širši javni interes, da se zagotovi prevoznost predmetnega mostu za javni promet kot prome- tna povezava med desnim bregom Save v občini Radeče in levim bregom Save v občini Sevnica. S sporazumom so Sa- vske elektrarne Ljubljana d.o.o. neodplačno prenesle most v last, posest in upravljanje Občine Sevnica in Občine Rade- če, skupaj z vso upravno-tehnično dokumentacijo. S tem sta obe občini tudi prevzeli obveznost vzdrievanja mostu skla- dno s predpisi, kar bosta občini opravljali skupno na podlagi predhodnega dogovora, pri čemer vsaka občina nosi polovi- co stroškov vzdrževanja mostu. Vzdrževanje dostopnih cest na most pa bosta opravljali občini vsaka na svojem obmo- čju, vključno s postavitvijo ustrezne prometne signalizaci- je. S tem so pogodbene stranke rešile vprašanje statusa mo- stu preko Save pri HE Vrhovo, ki je sedaj tudi uradno predan v javno uporabo oz. za namene lokalnega prometa. Most čez reko Savo pri HE Vrhovo (Foto: V. Zupančič) Cestne ureditve na območju Tržišča V Tržišču je bila izvedena terenska obravnava, na kateri so se preverjale projektne rešitve za gradnjo pločnika ob od- sekih regionalnih cest od železniške postaje Tržišče do vasi. Obravnave so se udeležili predstavniki Krajevne skupnosti Trž- išče, Občine Sevnica in projektanta. Okvirno je določena trasa predvidenega poteka pločnika, ki naj bi bil vseskozi na desni strani ceste v smeri od Gostilne Ulčnik do križišča z mirnsko regionalko in v nadaljevanju mimo Petrola do priključka za Tr- žišče. Na križiščih za Vodale in Tržišče se uredijo osvetljeni prehodi za pešce. Premostitev Mirne se predvidoma izvede z ločeno brvjo, premostitev Tržiškega potoka pa po možnosti z dograditvijo obstoječega mostu. Skladno s projektnimi pogo- ji je potrebno rešiti še nivojski prehod z železniško progo Sev- nica-Trebnje in posege v območju vodotokov. Koncem mese- ca februarja bo dokumentacija predvidoma ponovno terensko obravnavana. Projektant je Občini Sevnica dostavil in predstavil tudi pro- jektno dokumentacijo za obvoznico vasi Pijavice, ki je rela- tivno dobra podlaga, potrebuje pa še nekaj dopolnitev. Obči- na bo podala vlogo za sklic Komisije pri Ministrstvu za promet, ki obravnava nivojska križanja cest in železnice, ker je takšna zahteva podana tudi v projektnih pogojih Slovenskih železnic. Občina Sevnica namerava v letošnjem letu naročiti projektno dokumentacijo za zavarovanje nivojskega prehoda lokalne ce- ste čez železniško progo pri železniški postaji Pijavice. Tržišče (foto: R. Kale) JAVNI RAZPISI ZA SOFINANCIRANJE OHRANJANJA IN SPODBUJANJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA Občina Sevnica objavlja javni razpis o dodeljevanju prora- čunskih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kme- tijstva in podeželja v občini Sevnica za leto 2008 za nasle- dnje ukrepe v višini: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo 90.000 EUR, pomoč za zaokrožitev ze- mljišč 2.000 EUR, zagotavljanje tehnične podpore kmetij- skemu sektorju 26.000 EUR, naložbe za opravljanje dopol- nilne dejavnosti na kmetijah 10.000 EUR, podpora za delovanje strokovnih društev 6.259 EUR. Razpis je odprt: • do 25. februarja 2008 za ukrepa Zagotavljanje tehnične pod- pore kmetijskemu sektorju ter podpora za delovanje strokov- nih društev, • do 5. marca 2008 za ukrepe naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za zaokrožitev zemljišč in naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Prijavitelji prijavo oddajo na naslov: Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica. Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka doseglji- va na spletni strani Občine Sevnica (www.obcina-sevnica. si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo na Od- delku za gospodarske dejavnosti Občine Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica, ali pridobijo dodatne informacije na tel. (07) 81 61 237 oz. (07) 81 61 233. Septembra 2008 pa bodo s področja kmetijstva objavljeni še naslednji razpisi: 1. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij, 2. Zagotavljanje tehnične podpore kmetijskemu sektorju, 3. Pokrivanje operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev, 4. Štipendiranje bodočih prevzemnikov kmetij. Ureditev regionalne ceste skozi Sevnico Predstavniki Občine Sevnica in izvajalca so se v Ljubljani se stali s predstavniki Direkcije RS za ceste, konzultanta, projek- tanta in podjetja za odkupe zemljisc v zvezi prve etape uredi- tve regionalne ceste skozi Sevnico. Pogodba z izvajalcem je bila podpisana že konec lanskega leta, prejšnji teden pa je bil izve- den uvajalni sestanek med izvajalcem in nadzorom za odpiranje gradbisca na Kvedrovi cesti od Komunale do Hotela Ajdovec v mesecu februarju. Izkazalo se je, da je nekaj pomembnih vpra- šanj še nerešenih, zlasti glede stanja projektne dokumentacije, izpolnjevanja pogojev Slovenskih železnic ter izvedbe odkupov zemljišč. Na sestanku je bila obravnavana tudi problematika iz- vedbe druge etape, to je odseka od Hotela Ajdovec do gasilske- ga doma, ki naj bi se začela izvajati že letos z gradnjo krožne- ga križišča pri Petrolu. Občina Sevnica si prizadeva za uskladitev projektnih aktivnosti med vsemi sodelujocimi za izvedbo taksnih rešitev, ki bodo v čim-večji meri odgovarjale potrebam sodobne- ga mestnega prometa in pričakovanjem krajanov. Prešernova cesta v Sevnici (foto: R. Kale) Obnova regionalne ceste Krmelj - Šentjanž V Krmelju poteka investicija obnove severnega odseka regional- ne ceste skozi Krmelj proti šentjanžu, od Gostišča Barbara do stare sole, ki poleg celovite obnove dotrajanega vozišča zaje- ma obnovo oziroma novogradnjo pločnikov, komunalnih vodov in javne razsvetljave. Ker je na pododseku od trgovine Tuš na- prej projektno predvidena obnova obstoječih plocnikov samo po desni strani, je Krajevna skupnost Krmelj na Obcino in Direkcijo RS za ceste, ki sta sofinancerja obnovitvenih del, prenesla po- budo krajanov oziroma lastnikov mejnih zemljisc, da se pristopi h gradnji pločnika tudi po levi strani. V ta namen so se na trasi posegov sestali predstavniki Krajevne skupnosti Krmelj, Občine Sevnica, projektanta in izvajalca ureditvenih del. Obravnavane so bile predlagane tehnične rešitve za izvedbo dodatnega odse- ka pločnika in dogovorjene aktivnosti, ki jih je potrebno izpelja- ti za dokončanje projekta. Cesta Krmefj - Sentjanz (joto: H. Kase) m ŠPORT Posavski obzornik ¦ leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 Namizni hokej v Sevnici SEVNICA - 26. januarja je Salezijanski mladinski center Sevnica v avli sevniške osnovne sole organiziral med- narodni turnir v namiznem hokeju. V igri, ki še najbolj spominja na ročni nogomet, so se pomerili člani nami- zno-hokejskih klubov iz Kranja in Zagreba ter člani na- mizno-hokejske sekcije Salezijanskega mladinskega cen- tra Sevnica. Na tumirju je najbolj presenetil najmlajši udeleženec - ko- maj sedemletni Lenart Traven, ki je bil z osvojenim 15. me- stom najboljši izmed članov namizno-hokejske sekcije SMC- ja. S kar 12 zmagami je na turnirju dokazal, da leta pri tern športu ne igrajo nobene vloge - pomembni sta le spretnost in koncentracija. Izmed 26 tekmovalcev je bil sicer najbolj- ši Kranjčan Uros Matanovič. Namizni hokej je predvsem v skandinavskih državah ter Ru- siji in na Češkem zelo populären šport. V Rusiji tekme tur- nirjev prenašaio celo prek televizije. 9. februarja se bo v Göteborgu na bvedskem odvijal eden izmed šestih najpre- stižnejših tumirjev sezone, ki šteje za svetovno ligo, zasto- pane pa bodo tudi barve Slovenije. Igra poteka tako, da oba igralca s pomočjo ročk upravljata vsakega od svojih šestih hokejistov. Zmaga tisti, ki da v petih minutah več golov. Pri tern morata igralca paziti, da ne zavlačujeta po nepotreb- nem in tako v petih sekundah bodisi podata bodisi strelja- ta na gol. Zadetek velja samo v primeru, če pak obstane v golu. Tanja Grabrijan Dve medalji in 18 final KRŠKO - Minuli konec tedna je v Mariboru potekalo člansko, mladinsko in kadetsko državno prvenstvo v plavanju. Med več kot 350 udeleženci iz vseh slovenskih klubov so si pla- valci Celulozarja iz Krškega priplavali dve medalji in kar 18 finalnih nastopov. Na zmagovalni oder se je v članski konku- renci dvakrat povzpel Jaroslav Kovačič, ki je bil 2. na 800 m prosto ter 3. na 100 m hrbtno. Odlično je nastopila tudi članica Nina Mandl, ki je na 200 in 400 m mešano osvojila 4. mesti ter bila 6. na 100 m mešano in 8. na 400 m prosto. Med mladinci je Jaka Kramaršič z dvema 5. mestoma na 50 in 200 m hrbtno ter 6. in 7. mestom na 100 hrbtno in 200 pr- sno presegel pričakovanja. Izvrstno je tekmoval tudi Kreši- mir Radunovič, ki je na 200 m mešano v zadnjih metrih iz- gubil boj za odličje ter se moral zadovoljiti s 5. mestom, bil pa je še 7. na 100 m delfin in 8. na 100 m prsno. Pri kadeti- njah se je medalja izmuznila Nataliji Zbiljski na 100 m del- fin, kjer je bila 4., zabeležila pa je še tri finalne nastope - na 50 in 200 detfin ter 200 m prsno. Vodlan napoveduje pet kolesarskih podvigov KRŠKO - Kolesar KK Olimp 2004 Krško Dušan Vodlan je napo- vedal, da bo letošnje olimpijsko leto, ko se bodo v Pekingu srečali najboljši svetovni športniki, obeležil na poseben na- čin. Poleg maratonov in dirk za slovenski pokal ter udelež- be na svetovnem prvenstvu za veterane v Avstriji bo v petih mesecih od maja do septembra opravil simbolnih pet po- sebnih kolesarskih podvigov (za pet olimpijskih krogov) in v letu 2008 opravil preko 20 tisoč km na kolesu. Vodlan napo- veduje, da bo maja prevozil „direkt okoli Slovenije", junija „direkt od Kruševa do Begunj", v začetku julija šestdnevni maraton po jadranski magistrali, sredi julija tridnevni ma- raton od Krškega do Grossglocknerja in nazaj, od konca ju- lija do sredine avgusta pa še 16-etapno kolesarjenje po re- publikah bivše Jugoslavije. Letos želi prevoziti povprečno 55 km na dan - ob 55-letnici delovanja ansambla Avsenik in svoji letnici rojstva 1955. Budič zmagal v bojih, v katah tretji BREŽICE - Član Karate klu- ba Brežice Bruno Budič se je udeležil karate turnirja v i Limbušu. V katah med mlaj- I šimi kadeti je osvojil brona- sto medaljo, v bojih pa je premagal vse nasprotnike in zmagal v kategoriji mlajših kadetov do 57 kg. Bruno Budič_____________ Osem odhodov in štirje novinci v krški ekipi KRŠKO - Zadnjega januarja se je končal prestopni rok, uprava NK Krško pa je zadovoljna z opravljenim delom. V zadnjih urah prestopnega roka je namreč uspela v klub privabiti 21-letnega hrvaškega napa- dalca Edina Junuzoviča, ki je kot posojen igralec hrvaškega prvoligaša HNK Rijeka mreže tresel pri tre- tjeligašu Novalji, kjer je v 13 tekmah zabil 12 golov. NK Krško je v zimskem presto- pnem roku zapustilo kar osem nogometašev. Najprej soodšli Jani Ivan Sajko, Srečko Pri- selac, Dejan Gavrilovič ter vratar Matjaž Kastelic. Mar- ko Lukačič v zadnjem času ni pokazal tistega, s čimer je navduševal navijače v svoji prvi sezoni pri NK Krško, zato je prišlo do prijateljske pre- kinitve sodelovanja. Lukačič bo kariero nadaljeval v do- mačem drugoligašu Pomorcu iz Kostrene. Miroslav Pilipo- vič je dan pred koncem pre- stopnega roka dobil mamljivo ponudbo islandskega drugo- ligaša Vikingur iz Olafsvika, zato mu je uprava NK Krško izdala vse potrebne doku- mente za prestop. V zadnjih trenutkih prestopnega roka sta odšla še dva pomembna igralca: Saša Kostič bo spo- mladi zaigral za prvoligaša Li- varja, Elvis Muharemovič, ki je dobil pripravništvo v ve- lenjskem rudniku, pa je okre- pil vodilnega tretjeligaša iz Sentjurja. Zato pa bodo krški navijači na delu videli tri nove obra- ze in enega starega znanca: iz Nafte je na posojo v Krško prišel Levin Oparenovič, ki v lendavskem prvoligašu ni do- bil prave priložnosti. Iz dr- žavnega prvaka NK Domžale je kot posojen igralec prišel 21-letni Denis Mešanovič, ki je zadnjega pol leta igral pri prvoligašu Livarju, najbolje pa se znajde na mestu branil- ca ali zadnjega veznega igral- ca. Nov obraz je tudi 25-le- tni napadalec Ante Bratič, ki je nazadnje igral v švedski 4. ligi, pred tern pa v Avstriji ter pri prvoligaših Ljubljana in Domžale. V zadnjih urah pre- stopnega roka pa je upravi NK Krško v svoje vrste uspelo privabiti tudi Edina Junuzo- viča, ki je svoje znanje poka- zal že na prvi prijateljski tek- mi proti Celju v dresu Celja, v petek pa tudi v dresu NK Kr- ško proti Interblocku. Ekipa za spomladanski del sezone 2007/2008 je tako znana: Albin Vezirovič, De- nis Mešanovič, Jože Barko- vič, Levin Oparenovič, Uros Umek, Rok Zorko, Matej Še- koranja, Antoni Brdik, Ro- bert Berič, Ante Bratič, Edin Junuzovič, Marko Mitič, Bo- štjan Veličevič, Kiemen Sli- všek, Damir Panic, Miha Dmovšek, Luka Kovačič, Boštjan Preskar, Urban Zi- gante in Davor Butara bodo pod vodstvom trenerjev Izto- ka Kapušina in Slavka Budne ter direktorja Gregorja Pa- vlina med 6. in 10. februar- jem trenirali na pripravah v Puli, kjer bodo tudi odigra- li prijateljski tekmi s Sara- jevom in Slavoncem-Croatio osiguranjem. Okrepitve NK Krsko: Levin Oparenovič, Edin Junuzovič, Ante Bratic in Denis Mesanovič Pričetek tekmovanj v športnem plezanju KRŠKO Začela se je nova sezona za mla- de športne plezalce. V četrtek, 24. janu- arja, so se najmlajši zbrali na občinskem prvenstvu za osnov- nošolce v dvorani OS Brestanica. Zbralo se je kar lepo število otrok in ob burnem spodbujanju staršev in trenerjev so pre- magovali težke sme- ri. Po kategorijah so si zmage priborili: pri mlajših deklicah Nina Kurinčič, OŠ Senovo; pri starejših deklicah Irna Lepak, OŠ Krško; pri ciciba- nih Luka Požeg, OŠ Brestanica; pri mlaj- ših dečkih Jaka Pin- terič, OŠ Krško; pri starejših dečkih Matic Ivačič, OŠ Krško. V skupnem seštevku je 1. mesto zasedla OŠ Krško, 2. je bila OS Brestanica in 3. OS Leskovec. Istega dne se je v Ljubljani odvijalo srednješolsko prven- stvo. V težavnostnem plezanju sta si Katja Krejan med sta- rejšimi dijakinjami z licenco priplezala 5. mesto, Ambrož Novak pa je bil med mlajšimi dečki z licenco po napaki 14. V nedeljo, 27. januarja, pa se je pričelo plezalno prvenstvo Vzhodna liga, kjer letos tekmuje 19 klubov vzhodne Slove- nije, Hrvaške in Avstrije. Plezalo je kar osem članov Posa- vskega alpinističnega kluba. Pri cicibanih si je Jaka Pinterič priplezal 8. mesto, med mlajšimi dečki je bil Domen Lon- go 6, mlajša deklica Nina Kurinčič je bila 8., med starejši- mi dečki pa so bili Ambrož Novak 3., Tadej Netahly 7. in Matic Ivačič 12. Pri starejših deklicah sta bili Irna Lepak 12. ter Maja Deblak 15. Mlada plezalka na občinskem šolskem prvenstvu Pišečani najštevilčnejši na Zlati žogici PIŠECE - Tekmovalci Badminton kluba Pišece so nastopili v Celju na turnirju Zlata žogica. V kategoriji mlajši dečki je zmagal Kiemen Kos, tretji pa je bil Urban Kovačič. Med mlajšimi deklicami je zmagala Katarina Kukovičič. Med čla- nicami je bila Maja Sušin druga, Mojca Omerzel pa sedma, ki sta presenetljivo zmagali tudi med ženskimi dvojicami, med člani pa je bil Marko Račič tretji. Med mešanimi dvoji- cami sta David Živič in Mojca Omerzel osvojila peto mesto. Pišečani so bili najštevilčnejši klub na turnirju. Namiznoteniške tekme v KS Cerklje BUŠEČA VAS - Športno društvo Sušica iz Dolenje Pirošice je januarja v OŠ Bušeča vas organiziralo prvenstvo KS Cerklje ob Krki in ekipni turnir v namiznem tenisu. Na posamičnem prvenstvu krajevne skupnosti je nastopilo 28 tekmovalcev. Med dečki je zmagal Rok Baznik, med člani in veterani Tine Tomič, ki je bil skupaj z Darkom Udovičem najboljši tudi v članskih dvojicah. Na ekipnem turnirju je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa NTK Dobova 2 pred ŠD Amater .1 in Dre- am teamom. Povšič na stopničkah v Beogradu SEVNICA - Sevniški atleti so nastopili na krosu Evropske atlet- ske zveze v Beogradu. Miha Povšič je osvojil odlično 3. me- sto med 32 nastopajočimi pri mlajših mladincih na 4000 m. Starejša mladinka Maja Teraž se je uvrstila takoj za dobi- tnicami medalj, torej na 4. mesto na 3000 m, medtem ko je Sara Karlovšek osvojila 8. mesto med pionirkami letnik 1995/96 na 1000 m. Sevničani uspešni na domačem turnirju SEVNICA - DBV Ippon iz Sevnice in Ju-jitsu zveza Slovenije sta v Športnem domu Sevnica organizirala turnir v ju-jitsu borbah, katerega so se udeležili vsi slovenski klubi, v kate- rih vadijo borilno veščinu ju-jitsu.Tekmovanje je bilo name- njeno mlajšim kategorijam. Na turnirju so po najvišjih me- stih posegli tudi tekmovalci DBV Ippon Sevnica. Zmagala sta Severin Stegenšek in Leon Kosem, druga mesta so osvojili Domen Božič, Andrej Germovšek, Matjaž Simončič in Av- gust Teraž, tretje mesto pa Mario Klenovšek. Hana spet premagala Mirelo KRŠKO Nejc Marie (TK Krško) se je na državnem prven- stvu v tenisu za dečke do 16 let, ki je potekalo v Raden- cih, po dveh zmagah v kvalifikacijah uvrstil v glavni turnir, kjer se je prebil do 2. kroga. Igralki TK Krško Mirela Šušte- rič in Hana Umek pa sta nastopili na zimskem drzavnem pr- venstvu v kategoriji deklet do 18 let v Ljubljani. Krčanki sta se srečali s drugem krogu, kjer je bila ponovno za las bolj- ša Hana, ki je zmagala z 2:1 (6:2, 4:6, 7:5). Hana je nato iz- gubila v četrtfinalu. posuvie inio INsORMACIJ'jKO S«EDI$ČE POKRAJINE POSAVJE Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 SPORT H Potencial imamo, potrebujemo čas, potrpljenje in denar KRŠKO - Željko Zovko iz Zagreba je 55-letni mednarodno priznani trener, ki je pred enajstimi leti že treniral rokometaše v Krškem, po enajstih letih pa se v Krško vrača z velikimi ambicijami. Njegov osnovni namen je dvig strokovnega dela predvsem z mlajšimi igralci v klubu, predstavljal pa naj bi tudi vzor mlajšim domačim trenerjem.Nazadnje je delal v Katarju za klub Al Saad, 14 let pa se je z rokome- tom ukvarjal tudi v Nemčiji. Omeniti pa vsekakor velja, da je rokometno znanje odkrival tudi trenutno najboljšemu igralcu na svetu Ivanu Baliču. Kako to, da ste se po enaj- stih letih kot rokometni trener zopet vrnili v Kr- ško? Moja vizija ter vizjja uprave kluba sta se pred enajstimi leti razšli. S predsednikom kluba Boštjanom Kozole- tom pa sva v zadnjem času večkrat govorila o t.i. no- vem projektu Krško, ki zame predstavlja nek dodaten iz- ziv. Projekt vključuje nabor igralcev iz jugovzhodne Slo- venije, in sicer iz Krškega, Dobove, Brežic, Sevnice, Ra- deč, pa tudi z območja No- vega mesta. Zgodovina je že pokazala, da v tej regiji obstaja velik interes za ro- komet. Obenem tudi nisem več tako mlad, da bi hodil kam dlje po svetu. Sicer pa imam lep spomin na ljudi, s katerimi sem takrat delal. Menim pa tudi, da sem ta- krat klub zapustil po dobro opravljenem delu, takrat mladi igralci pa imajo sedaj že več kot 30 let. Kako se vidite kot trener? V svetu sem znan kot tre- ner mlajših igralcev. Sicer pa pri sebi ne delam razlik med mlajšimi in starejšimi igralci, zame so pomembni predvsem dobri igralci. Se- daj sedmič delam na projek- tu dviga ekipe oziroma celo- tnega kluba iz nižjega v višji rang. Kozole je sicer spre- mljal moje delo zadnjih 12 let in tudi zato sva se dokaj hitro dogovorila glede izved- be tega projekta. Kako ocenjujete potenci- al ekipe? Potencial ekipe je velik, po- trebni pa so čas, potrpljenje in denar. Potrebno bo pred- vsem uskladiti igro med sta- rejšimi in mlajšimi igralci. Mnogo starejših rokometa- šev namreč pozablja, da so tudi oni bili nekoč mladi. Bi- stvo pa je trdo delo, saj v športu ni čarobne paličice. Tudi od samih ljubiteljev ro- kometa pričakujem, da bodo potrpežljivi do teh mladih igralcev, ki želijo priti v 1 .A slovensko ligo. V ligo je na- mreč bolje priti leto kasneje kot leto prej ter ostati tarn samo eno sezono. Velik trenutni problem je, da imamo sedaj zelo malo igralcev kot nosilcev igre v starosti od 24 do 30 let. Imamo namreč veliko mlaj- ših igralcev. 10 igralcev od skupaj 21 je starih od 15 do 23 let in so premladi, da bi bili nosilci igre, predstavlja- jo pa velik potencial za pri- hodnost. Štirje igralci pa so starejši od 30 let. Letos bo potekala tudi selekcija, ki bo odvisna od rezultatov. Od vseh igralcev bo v ekipi osta- 10 18 igralcev. Čaka nas torej ogromno dela. Kakšne so vase ambicije v tern projektu? Danes delamo za prihodnost, pomembno pa je, kako se bomo kot ekipa oblikovali do leta 2009, ki smo si ga za- stavili kot cilj za oblikovanje dobre ekipe. V tern trenutku še nismo tako močni, da bi lahko dovol} kvalitetno igra- 11 na vrhu. Ze danes pa mo- ramo imeti oblikovano dol- goročno strategijo. Če bomo naredili dobre temelje, se ne bo zgodilo kot pred 10 leti, ko smo padli celo v 3. ligo. Sedaj je zelo angažiran tudi naš mlajši trener Sandi Markl, ki je na dobri poti, da se bo lahko še veliko na- učil. Kakšni so trenutni pogoji za delovanje kluba? Malo klubov v 1.A slovenski ligi ima tako dobre pogoje za delo kot mi. Oblikovali smo dobro ekipo za delo z igral- ci, na razpolago pa imamo tudi fitness. Zagotovljena imamo tudi potrebna finanč- na sredstva. Mislim sicer, da nivo ekipe ne sme presegati finančnih sredstev. Moja tre- nutna napoved pa je, da bo ekipa Krškega igrala v Evro- pi do leta 2012. Pričakujem tudi, da se bo vrnil interes za rokomet v Krško ter bo po- stal vsaj tak, kot je bil pred dvanajstimi leti. Spomnim se, da je bila takrat dvora- na v Osnovni soli Leskovec pri Krškem polna do zadnje- ga kotička. V Krškem sicer že dalj časa obstaja tudi tradi- cija rokometne sole za mla- dince. Sedanji projekt je zelo dober, vendar je ob tern tudi zelo zahteven in zato potrebuje veliko zanimanja in prizadevanja, ne samo v ekipi sami, ampak tudi že med mladinci in v solan. S sedanjimi člani ekipe sem zelo zadovoljen, vsi skupaj pa se zelo trudimo, da bi do- segli svoj cilj. Igramo na- mreč z ekipami, mednaro- dnimi in domadmi, ki so tri klase pred nami. Ravno zato pričakujem veliko potrpe- žljivosti s strani ljubiteljev rokometa pri razvoju in obli- kovanju teh mladih igralcev. Kako bi komentirali EP na Norveškem? Hrvaška je dobila medaljo, veliko kot Triglav. Slovenija se lahko veliko nauči od Hr- vaške, tudi glede samih od- nosov v reprezentanci ter okrog nje. Slovenija ima ve- liko kvalitetnih igralcev, ki lahko z velikim spoštovanjem in radostjo nosijo nacional- ni dres. Vendar politika krat- kega diha tudi v rokometu ne vodi nikamor, vsakemu tre- nerju pa je potrebno dati pri- ložnost, da se dokaže na tek- movalni sceni. Željko Zovko Mladinsko prvenstvo v šahu BREŽICE - V soboto, 19. januarja, je v MC Brežice pote- kalo mladinsko prvenstvo občine Brežice v šahu do 18 let, na katerem je nastopilo 11 tekmovalcev, med njimi večina najboljših mladih šahistov v občini Brežice. Zmagal je Tine Pungarčič iz Brežic, drugi je bil Jože Blažinč iz Dobove in tretji Aljaž Sušin iz Pišec. Najboljši do 10 let je bil Matej Štrucl z Bizeljskega, ki je skupno osvojil 6. mesto. CO -f CO E X FAŠJENK D0B0YA 1008 FECC, v ogrevanem šotoru TP DOBOVA - SEKCIJA FAŠJENK PROGRAM PRIREPITEV ČETREK 07,01. P0B0VA !• 19.00 ATENTAT NA FAŠJENKA "TERASKOTA" FAŠJENKOV HOUSE PARTY V ŠOTORU S PRIZNANIMI DJ-ji • 20.00 DJ DARK, DJ JACKIE, GO GO PLESALKE PETEK 08.01. D0B0YA • 20.00 ZADNJE SLOVO OD FAŠJENKA "TERASKOTA1 KULTURNI PROGRAM OB KULTURNEM PRAZNIKU DELEGACIJE ZVENCI POSEBNA GOSTJA VEČERA: PIŽEČKA MICA ZABAVA V OGREVANEM ŠOTORU Z ANSANBLON BRATOV ŽERJAV, KD GASILSKIN PIHALNIN ORKESTROM LOČE IN MARIACHI "LA PALOHA" Organizatorja: snuocPrimnt SOBOTA 09.01. LOCE • 14.00 FORMIRANJE POVORKE IO HEDNARODNI PUSTNI KARNEVAL • I 5.00 PRIHOD POVORKE V DOBOVO (predstavitev mask na 2 info točkah) VRAČILO OBČINSKEGA KLJUČA PREDSTAVITEV POSAMEZNIH SKUPIN • 16.00 VESELA SEDMINA V OGREVANEM ŠOTORU Z ANSANBLON LABIRINT • 20.00 PODELITEV NAGRADE ZA NAJ IZVIRNEJŠIVOZ (Nagrada: odojek - sponzor: Jože Stergar) • 21.00 N A DALJ EVA NJE ZABAVE Z ANSANBLON VITEZI CELJSKI Vabljeni! scfäyQj^pw od 01.01. do 09.01.1008 ^H MLADI Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 Slike iz peska SEVNICA - Domišljija in ustvarjalnost sta si podali roko v so- boto, 25. januarja, ko je v Mladinskem centru Sevnica po- tekala (tako kot že nekaj sobot doslej) ustvarjalna delavni- ----------------------------------------------------------- ca za otroke, ki sta jo vodili Tina in Nata- ša. Otroci so na leseno de- ščico narisa- ' li z navadnim svinčnikom otroško sliko, nato so njene dele prekrili z lepilom za les ter nanj nanesli še pesek različnih ban/. Pod spretnimi otro- škimi prstki so nastale prave umetnine, ki so jih otroci po zaključeni delavnici srečni in ponosni odnesli domov, kjer slika iz peska že morda krasi otroško sobo ali pa kateri drug prostor v stanovanju. Smilja Radi Foto: Tanja Grabrijan Brestaničani v Velikih Brusnicah BRESTANICA - V okviru projektnega učenja smo učenci 5. razreda želeli videti prostor, kjer končajo naše odvržene stvari. Zato smo si v decembru ogledali odlagališče za od- padke CeROD v Leskovcu pri Velikih Brusnicah. Ko smo pri- šli do odlagališča, sploh nismo vedeli, kje smo. Tega kraja si nismo tako predstavljali. Zdelo se nam je ogromno in ni- smo si mislili, da zanj tako skrbijo. Izvedeli smo, da bodo smetiŠče s smetmi zapolnili v tridesetih letih in potem bodo morali še deset let skrbeti zanj. Izvedeli smo tudi, da bodo pline, ki nastajajo, uporabili za proizvodnjo elektrike za lastne potrebe. Ugotovili smo, da so smeti lahko zelo ko- ristne. Odpadke dovažajo s tovornjaki, ki jih tehtajo ob prihodu in odhodu. Tako ugotovijo težo odpadkov. Na odla- gališču tlačijo te odpadke s težkim strojem. Delavci, ki so tarn zaposleni, morajo biti cepljeni proti hepatitisu in dru- gim boleznim, zato je vstop dovoljen samo zaposlenim. Vi- deno v naših mislih odmeva: kako pa mi razpolagamo z ma- terialnimi dobrinami? Učenci 5. razreda OŠ Adama Bohoriča Brestanica Brestaniški šolarji na o$ledu CeROD-a Pustna delavnica v kostanjeviškem vrtcu KOSTANJEVICA NA KRKI - Smo v pustnem času, ki se ga zelo razveselijo tudi otroci. Nekaj pustnega vzdušja so želele otrokom pričarati tudi vzgojiteljice iz vrtca Kostanjevica, zato so v četrtek, 31. januarja, pripravile v prostorih tam- kajšnjega vrtca pustno delavnico.Na delavnici so si otroci s pomočjo staršev izdelali pisana pokrivala in piščali, nato pa so vsi skupaj še zarajali ob znani pustni otroški pesmici „Fi- ju, fi-ju, fi-ju maškare gredo".Čisto na koncu pa je sledilo še sladko presenečenje - košara z bonboni. Tako je minilo eno čudovito popestreno druženje za male nadobudneže in nji- hove starše. V otroških očeh je bilo opaziti neizmerno ve- selje in navdušenje tako ob izdelovanju,kot rajanju, seveda pa tudi ob sladkanju z bonboni. In če stari rek drži, da pu- stne šeme odganjajo zimo, le te zagotovo letos ne bo več, saj so jo naši najmlajši iz vrtca Kostanjevica s piskanjem na piščali in rajanjem odgnali. Kostanjeviški vrtKKüij- ;ia pustni delavnici (Foto: Katja Petretič) Mladi premalo aktivni v prostem času KRŠKO - V torek, 29. januarja, je Zveza prijateljev mladine Krško organizirala že 18. občinski otroški parlament, ki so se ga udeležili učenci osmih in devetih razredov osnovnih šol v občinah Krško in Kosta- njevica na Krki. Letošnja tema je bila Zabava in prosti čas mladih. Mladi parlamentarci so na šolah ocenjevali tudi sta- nje v šolskih okoliših in so- delovali v anketi, za katero je bila zadolžena prostovolj- ka pri krški ZPM Alenka Ko- sak. Analiza ankete je po- kazala, da imajo mladi zelo izvirne poglede na svoj pro- sti čas, ki ga največ razu- mejo kot čas brez obvezno- sti in dolžnosti. Bili so sicer ustvarjalno kritični do ponu- jenih izven šolskih aktivnosti in tudi do organizatorjev le- teh. Podali so vrsto predlo- gov, kako izboljšati in kako- vostno preživljati čas, ki ga razumejo kot prosti čas. V okviru zasedanja otroške- ga parlamenta so izrazili željo po prostočasnih prostorih tudi na šolah, več varnih okolij za mlade, urejenih igriščih, drsa- liščih, dvoranah ter mentorjih na različnih področjih. Obe- nem so si priznali, da je pravi čas pravzaprav le čas počitnic, da vse preveč presedijo pred televizijskimi sprejemniki in igrajo igrice na računalniku. Na koncu plodne razprave pa so mladi parlamentarci za svo- jo predstavnico, ki jih bo za- stopala na Nacionalnem otro- škem parlamentu, ki bo 10. marca potekal v Državnem zo- bru, izbrali Manjo Mirt, osnov- nošolko s senovske osnovne sole, ter podali predlog za na- slednji parlament. Predlagali so temo Vzgojni načrt. V okviru dogodka se je pred zasedanjem otroškega parla- menta v veliki dvorani Kul- turnega doma Krško v izved- bi Ijubljanskega Društva za razvoj gledališča v izobraže- vanju odvila glasbeno plesna predstava Dogaja, ki si jo je ogledalo nekaj več kot pet- sto osnovošolcev. M.KalčičM. Osnovnošolci na občinskem otroškem parlamentu Man ja Mirt Letos o medkulturnem dialogu ZPM Krško je v petek pred- stavila temo letošnjega natečaja Evropa v soli, ki bo v skladu s temo naše- ga predsedovanja Evrop- ski uniji "Medkulturni di- alog druge kulture me bogatijo". Kot je na pred- stavitvi v zbornici OS Kr- ško povedala višja sve- tovalka na Zavodu RS za šolstvo Dragica Motik, je izhodišče za natečaj mi- sel, da "kar je drugačno, naj ne bo razlog za kon- flikt, ampak razlog za di- alog". Regijska koordina- torica projekta Vida Ban ugotavlja, da vsebina na- tečaja otrokom ni blizu in jim jo bo še treba pri- bližati. Zaključna regij- ska prireditev natečaja bo 26. maja v Kulturnem domu Krško. P.P. Ekskurzija v Bruselj BREŽICE - V petek, 18. januarja, smo dijaki 3.a, 3.c, 3.e in 3.f oddelka Gimnazije Brežice odpotovali na strokovno ekskurzi- jo v Bruselj. Odzvali so se povabilu evropskega poslanca Loj- zeta Peterleta, ki je ekskurzijo tudi denarno podprl. V Bruselj smo prispeli v soboto okoli 11. ure dopoldne. Tarn smo si naj- prej ogledali mestno jedro in vse znamenitosti, kot so Grand Place - najznamenitejši trg, Maneken Pis, vse znane katedra- le, posladkali pa smo se seveda tudi z okusnimi vaflji. Popol- dne smo se odpeljali do hotela, kjer smo prenočili. V nedeljo smo se odpravili na sever Belgije v mesto Brugge, ki je znano pristanišče. Ogledali smo si še znamenitosti tega mesta in bili očarani nad njegovo pravljično podobo. Imeli smo nekaj prostega časa za nakupovanje, nato pa odšli še v turistično mesto Oostende ob Severnem morju. Zvečer smo se vrnili v hotel. Naslednji dan je bil najpomembnejši, saj smo pravzaprav opravili tisto, zara- di Cesar smo sploh prišli v Bruselj. Obiskali smo Evropski parla- ment, kjer nas je najprej prijazno pozdravil tajnik g. Peterleta Jose Bernardo Grbec. Predstavili so nam funkcije Evropske- ga parlamenta, kasneje pa smo se srečali z našim evropskim poslancem in mu tudi postavili nekaj vprašanj. Nato smo se od njega poslovili in odšli na kosilo. Po kosilu v parlamentu smo odšli v mesto še po zadnjih nakupih pred odhodom do- mov. Hvala šoli za nepozabno in čudovito ekskurzijo. Predlaga- mo, da bi jo ponovili. Renata Jankovič, 3.a Gimnazije Brezice Svetovna prvakinja v karateju ARTIČE - Na Osnovni šoli Artiče imamo najboljšo. Petra Pla- ninc, učenka šestega razreda, se je s svetovnega prvenstva v karateju vrnila z največjim pokalom. Postala je prva ka- rateistka sveta, potem ko je v svoji kategoriji v bojih pre- magala vse svoje nasprotnice. Dnevi, ki jih je preživela v Ri- miniju v Italiji, so ji prinesli še srebrno medaljo, ki jo je pridobila za prikaz tehnične pripravljenosti v katah. Petra je vestna učenka v soli, nekaj časa preživi tudi v glas- beni šoli, saj že A leta igra vi- olino. Največje uspehe pa ža- nje pri karateju, ki ga trenira že 6 let. V Karate klubu Bre- žice so lahko ponosni na svojo mlado generacijo. Prav tako smo na mlado šampionko po- nosni tudi na OŠ Artiče in ji želimo še veliko nadaljnjih uspehov. Bravo, Petra! Petra Planinc na podelitvi pokala za naslov svetovne prvakinje Naši eko koraki BISTRICA OB SOTLI - V našem vrtcu Pikapolonica že drugo leto iz- vajamo dejavnosti in sodelujemo v projektih za pridobitev naziva Eko vrtec. Ob začetku letošnjega šolskega leta smo tako podpisali eko listino, oblikovali eko znak in ustvarili eko himno. Po skupinah smo začeli z ločevanjem odpadkov, zbiramo odpadni papir, pred- vsem pa se trudimo gojiti vrednote in prepncanja, da smo vsi mi, z dejanji, odgovorni za ohranjanje narave in nas samih. V novoletnem času smo se z vso nemo in tudi pomočjo staršev, naše občine in Kozjanskega parka ter celotne osnovne sole, ka- tere del je naš vrtec, aktivno vključili v prodajo eko voščilnic. Čeprav smo majhen vrtec v majhnem kraju, smo bili zelo uspe- šni. Skupaj nam je uspelo prodati nekaj več kot dvesto komple- tov. Tako smo dosegli prvo mesto med manjšimi šolami in vrtci v Sloveniji. In ker je uspešnost nagrajena, nas je v minulih dneh obiskal vodja aktivnosti v projektu Eko voščilnice in direktor Po- murskega ekološkega centra, ki je otroke razveselili z zanimivi- mi predvsem pa koristnimi nagradami (didaktična sredstva, učni pripomočki ipd.). Čeprav naj bi bili delo in trud bolj moralno kot materialno nagra- jeni, pa je to, da se naše delo opazi in nagradi, le še dodatna mo- tivacija za naše nadaljnje korake v dejavnosti, ki nas še čakajo. Andreja lerak, vzgojiteljica v vrtcu Pikapolonica OS Bistrica ob Sotli Obisk v bistriskem vrtcu Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 PROSTI ČAS [^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^KHjJHMJj^HRHjHflJHH obdelo- ^mhSl. ^^^^^^^^^¦1' • ' ^-nn^m|j|||_ ^^ TEKČEZ OGOVARJA- VANJE , ,,„ U111 M^^^Bfr ^^^^^^^^^n ^¦^aiiTniWiTCTiF.iiiiHf»i1«HM ^B drnin.. I njesti zemue uuduwm i^^^H ^^¦^^^¦Hl ^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦IH ^^^ 8PLUOOM i^^^^k ^^^^^BI^LJ^» -»TT^ITIT^TTififlTl *^ k —---------------^9bL ^^^mL V^V^^^^I / armenijaV? ¦ ANG.Wf WRUS.WpOR.WSLO.«---------vEČTiRov m<*^\ ^^^^^^¦^ -^^^^^^^^^hfctf^H AVTOR: VARNOSTNA ^^ NICVREDEN ^^^^^^T ^^^^^^^^HQnKT^I MATJAŽ SLUŽBAV ÖLOVEK, ^^ J ^ E^^M, Jl^i^ 11~^^^H °°81>VUI ¦¦¦PIPWMMMMMBBMMMMMMWWMMMMMMMMMMMMMMfcwwMMBWMMMMMMBI UBUALEC ZRMEC ^^BT^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^r^^r^^^^^M SKRITE CE8KI ^^^^^^^^^J^Kl^^P/^lLL'^i^/lJ'i^BI^^ia^^.l'/^^/^W ORAGO- PISATEU ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^E7tftT*V CENOSTI (ALOIS) ^ AMERI8KA ^^^^ ^^^^ ^» 8KRIV- 0l|VER KEMUSKI PEVKABAEZ ^ OBDELANI M/k NOSTEN NA8EUE ^ct ZNAKZA CESKI KOSI l^m CLOVEK IWST BOR PISATEU POUA fly (KAREL) / / -W-^ ' O&OLT ponrFum POUTICNO JANEZ DALMATW. , iSSS »TOWfiE JS^. to«KO*E REJECOVAr NEPRAVI 3KAKALEC MESTOV REJECOVAC ^ (0REOA) tTALU) OPORA, NACE HA8LQN SIWONCIC ORANZADA ANOLE8KA ------- _^^^ PEVKA IGRALEC ,^^^^L MOYET NOLTE J^^^^B MAJHEN NIC* "»"*« ^^r^ ^*1* UUBIM- ANTON KANJE MOOLIČ POJEOINA NAIVNA U>*O*'*1 ZVEZNA ¦ ,N 3, OB KONCU ŽENSKA . DRZAVA Vrk» dela ------------ 1 V«>A' SUNKOVIT OCALA GL.MESTO POTEG (POGOVOR.) DENVER BEUAKO- ^KŽ* VLADIMIR VINA KOT VLOÖA CEGNAR KATALI- " " ------—--------- ZATOR jjjjj* CENT NEKOANJI NAS irrTiiM» HRV.SKLA-PREDSED- KMJIŽEVNIK nwi«™ DATEU NIK (FRANCE) uitTuT QPAK DE8USA NASPISEC «*lSi, RAČUNAL JANTON) ^BJANL 8UČICA KORALNI 8PREM- OTOK UATIZ "PREÖNJA ESKORTO 8TRAN KOVANCA NA8PROT- DELO ocu.u •AM» JEOO TUAČANOV Sopui twmna STAR NaS etwpui IIWWA ZVARJENO IGRALEC mwd" ME3TO CIOOJ ^01 PRrrnK PESčENA IZUMITEU BWCF MORSKA MrpKAR OBALA BRtTANSKA unfu?lii TEKOCINA VIOLINI8TKA V """" VZ1LAH [VANESSA) ANOREJA BOJAN KRATKA «*U VgOKA ADAWC Ccv ---------------- 8TOPNJA --; gEY IVAN JEZE STEFAN HUDNK KALISNIK ms AMERlSKA oftESNA W ZVEZDNICA «nrV* (NICOLE) KR0GLA 1 Geslo križanke poštjitedočetrtka, 28.2.2008, na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krškos pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike nagrad, ki jih podarja YURENAd.o.o., Sola tujih jezikov, Glavni trg 11, 8000 Novo mesto Nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 20,00 € 2. nagrada: nahrbtnik YurenaC 3. nagrada: denarnica Yurena Nagrajenci 1/08 številke: 1. Daša Radanovič, Boštanj 143, Boštanj 2. Cvetka Bosina, Veliki Obrež 2b, Dobova 3. Jože Cekuta, Orehovec 17, Kostanjevica na Krki Geslo 1/2008 številke: PREDSEDUJMO Z ZNANJEM TUJIH JEZIKOV V spomin Ernest Ertl Vse, ki smo ga poznali, je prizadela žalostna vest, da se je 17. januarja letos po- slovil v globoki starosti go- spod Ernest Ertl, nekdanji župan in častni občan pri- jateljske občine Obrigheim. Pokojnik se je zaradi uspe- šnega štiridesetletnega žu- panovanja v Obrigheimu, vodenja različnih pomemb- nih institucij v domačih kra- jih zapisal v trajni spomin svojih občanov. Kot dolgoletni član in funkcionar SPD se je tudi v sišrem okolju zavze- mal za politiko sporazumevanja in sodelovanja z vse- mi, ki so se opredeljevali za napredek v gospodarstvu in družbenem razvoju. Užival je velik ugled pri svojih ob- čanih, svojih sodelavcih in prijateljih ne glede na stran- karsko pripadnost. Nam Krčanom bo ostal v trajnem in spoštljivem spomi- nu kot začetnik in pobudnik prijateljevanja med obema občinama, Krškim in Obrigheimom. Začetni stiki so bili namenjeni zelo koristnim informacijam o vlogi okolja pri izgradnji jedrske elektrarne, o čemer so imeli Obri- geheimčani že bogate dolgoletne izkušnje. To sodelova- nje pa se je zelo hitro razvilo na vsa področja delovanja obeh občin. Formalni vrhunec je bil obeležen s sveča- nim aktom o prijateljstvu in sodelovanju med obema občinama. Nesporni pionir tega povezovanja na obrig- heimski strani je bil župan gospod Ertl s svojimi sodelav- ci, občinskimi svetniki in prijatelji. Ob polnem spošto- vanju tedaj še različne družbene ureditve in drugačnem državnopravnem položaju obeh občin smo zmogli najti poti sodelovanja in prijateljstva. Prav zaradi takega od- nosa smo uspeli med raznimi institucijami, kulturnimi, gospodarskimi in drugimi, posebno pa med občani sami- mi in njihovimi družinami ustvariti prave vezi, ki se raz- širjajo in nadaljujejo. V spominu so mi ostale njegove mili o tem, da se prijateljstvo med državami in občina- mi gradi predvsem na prijateljstvu med ljudmi. Veselil se je osamosvojitve Slovenije in proglasitve neodvisne države. V tem je videl nove priložnosti za razširitev na- šega sodelovanja. Žal mu je zadnja leta Doiezen preprecevala ohranjati osebne stike s prijatelji v Krškem. Njegovi prijatelji so mu posredovali novice o dogajanjih pri nas in o medse- bojnem sodelovanju, kar ga je zelo zanim^lo in vovMilo. Poznali smo ga kot poštenega, pokonč; Jt- ka, polnega vizij in sposobnosti jih tud _ .. : . iJrav zato je lahko odločilno prispeval k odpravi travm prete- klosti in snovanju novih, modernih in prijateljskih odno- sov med ljudmi in med našima občinama. Posledično pa tudi med državama znotraj novih vsedržavnih povezav. Spominjali se bomo prijatelja Ernesta! Silvo Gorenc, nekadnji predsednik SO Krsko M§MA ,,,.^ ^^^W SPOROČILO BRALCEM Urcdni'.ivo m po /;ikonu o rncdljih (Ur.l.35/2Or >to objavo ali ncobjave, kr,iji;injd, (xivzc-mnnjj nil delnega objavljam ¦ 'ivv skladu i urodniško |X)litiko in prostorskimimoznostmi. Izjerna mj ¦ nbjavljcnih informacij, ki bi lahka prizadell poinmeznlkovo pravico ali intcici, kot tu določa zakon. Prispcvki mo- rajo bili oprcmljoni s polnirn imenorn In naslovom odgovornc fizičnc oicbe (tudi v primeru institucfj, organlzatij, društev ...). »Dela ob izgradnji HE Bianca« Infrastrukturne objekte pri izgradnji hidroelektrarn na Savi, (ceste, vodotoke, na- sipe,...) financira država Slo- venija z našim dakoplačeval- skim denarjem, energetsko zgradbo pa financirajo slo- venska elektropodjetja, ki so v lasti države. Nalo- ga sevniške občinske upra- ve in njenega vodstva je, da ob tem velikem posegu v naš prostor zavaruje intere- se občine kot celote in nje- nih prebivalcev, predvsem pa, da ob takšnem trenutku za svoje občane zagotovi re- šitve, ki ji drugače sama in sami ne bi zmogli. Občinsko vodstvo bi moralo na ta ve- liki poseg v naš prostor biti pripravljeno tako, da bi pra- vočasno imeli izdelane idej- ne rešitve in študije za po- samezna področja, tako kot so to naredili v Krškem. Tega pa v Sevnici ni. Kot občan nikakor ne morem razume- ti, da sevniško občinsko vod- stvo ni poiskalo in zahteva- 10 rešitve, da bi se ukinili vsi cestno železniški prehodi na regionalni cesti med Sevni- co in Blanco. Ne samo to, da bodo ostali vsi trije obstoje- či cestni prehodi na dvotir- ni železniški progi do Blan- ce, temveč nameravajo na Blanci preko neke obvoznice zgraditi še četrti istonivojski cestno železniški prehod.To je preprosto povedano noro. Na manj kot 7 km ceste, štirje istonivojski cestno že- lezniški prehodi z rampami! Kdo od vodstva občine 5ev- nica je tako močan, da tudi državne institucije prepri- ča, da ne smejo ukiniti teh, za promet motečih in za Iju- di nevarnih cestnih preho- dov? Tehničnih rešitev, kako se to naredi je veliko. Preko idejnih zasnov in ob upošte- vanju mnenj ljudi, bi mora- 11 poiskati najboljšo rešitev. Na primer, na Gobavcah bi lahko v tem delu prestavi- li vsaj en tir železniške pro- ge bližje k Savi in že bi bilo dovolj prostora za cesto po zgomji strani hribine. Tako bi se izognili dveh preho- dov na razdalji 500 m. Pre- hod na Brezovem bi rešili z nadvozom, ki bi bil zgrajen nekje med Zgornjim in Spo- dnjim Brezovim, cesta pa po nasipu speljana vse do elek- trarne ali pa priključena pri sedanjem prehodu na staro traso ceste. Taka rešitev bi bila idealna tudi za Brezo- lane, saj bi se resili tranzita skozi svoje naselje. Noben pločnik in nobena razširi- tev ceste ne more odtehtati preusmeritve prometa izven naselja. Brezovo bi bilo re- šeno tranzita. Če bi bila ce- sta od tega nadvoza vodena po nasipu vse do elektrarne, bi lahko obstoječo cesto, ki poteka skoraj po sredini po- Ija ukinili in tako kmetom vrnili okrog 10 ha rodovi- tne zemlje. Na Blanci pa bi bilo možno zgraditi nov so- doben podvoz, ki bi bil loci- ran nekje v bližini obstoje- čega. Priložnost zamujena, ne vrne......Žal mesto Sevnica in vsa Štajerska stran dopu- šča, da posameznik ali dva iz Boštanja in Studenca odloča o usodi Štajerskega dela ob- čine. Tega preprosto ne ra- zumem in se sprašujem, kje je razum, kje je logika in kje so naši odgovorni politični predstavniki, ki bi morali za- varovati občinske in ljudske interese. Branko Kelemina Borec za resnico in pravico Saj tonires, paje... In se je začelo.. V javnost je sei razpis za izbiro ponudnika pri graditvi NOVE TRGOVINE, in sicer pod okriljem Kmečke zadruge Sevnica z.o.o. Kaj pa je to takega? Bodo pač gradi- li. Vprašanje pa ni, ZAKAJ, KAKO, ČEMU, arr.p:.! K " ' Nihče nikomur ne očita na- kupa zemlje (op. objekta), kaj šele, da bi bil komu ne- voščljiv. Namen vseh teh RAZPRAV je, da bodo gradili tarn, kjer se to NE SPODOBI, tarn, kjer bi moral ostati 700 let star kostanj, tarn, kjer bi moral biti ZELENI PARK s klopcami, na katerih bi pose- dali mimoidoči, obiskovalci, turisti... Gradilo se bo v CEN- TRU Šentjanža. Kaj se pravzaprav dogaja? Že pred leti se je razplam- tela polemika o gradnji in preselitvi nove trgovine s kmetijskim materialom v Šentjanžu. Seveda se je naj- bolj razživela pri iskanju lo- kaeije. Obstajalo je več op- cij in nekatere so zelo dobro sprejeli tudi krajani. Žal se je ponovno zgodilo to, kar se na žalost dogaja prevečkrat - zmagal je KAPITAL in ne RAZUM. Namesto da bi Iju- dje, ki imajo to moč, poiz- kušali spraviti živilske, grad- bene, kmetijske trgovine na obrobje, se bo tukaj zgodi- lo ravno nasprotno - gradili bodo v samem strogem cen- tru Šentjanža. Človek se ob taki novici vpraša: »Kdo je tu nor?<- Na eni strani se »borimo« s predstavitvijo Šentjanža kot »pušeljca" Dolenjske, po drugi strani pa ga spreminja- mo v NOVI mali BTC. Ali re- snično mislite, da ta trgovina sodi v ožji center? Ali resnič- no NISTE PRIPRAVLJENI poslu- šati ljudi in njihovih mnenj, predlogov... Že sedaj se do- gaja, da stojijo ob cesti šte- vilni tovornjaki, ki povzroča- jo zastoje samo zato, da se razloži material, pa trgovine sploh še ni v centru. Res je, SKLADIŠČE se bo gradilo dru- gje, spodaj ob cesti, pod ga- silskim domom, AMPAK kako pa bo material prišel do trgo- vine? Kaj pa potrošni materi- al, katerega bodo večinoma dostavljali do vrat trgovine? Gradnja nove trgovine hočeš nočeš bo. Tako so se očitno odločili na/v upravnem od- boru KZ Sevnica. Krajanov pa ni nihče nič vprašal. Če je NEKDO res izjavil: »...najdi- te nam dru%o lokacijo in se bomo preselili...«, je to ZELO ŽALOSTNO. Ali se res lah- ko »EN ČLOVEK« ODLOČI za 1300 drugih, TISTIH, ki bodo vse to občutili? Za zaključek pa bi si izposodil besede krajanke Cvetke Jaz- bec, ki je v septembrski izda- ji Grajskih novic zapisala: »Ocenjevanje je spet poko- zalo, da so naši občani re- snično prijazni in gostoljubni do turistov in da čedalje bo- [je skrbijo za urejeno in a- sto okolje. Lahko pa trdimo, da ima komisija čedalje tež- je delo, kar je seveda prav, saj so kraji vsako leto lepsi in čedalje bolj urejeni. < Komisija bo po tem "projek- tu- imela LAŽJE delo, saj bodo ŠENTJANŽ lahko izbri- sali iz republiškega tekmo- vanja »Projekt Moja dežela, lepa in gostoljubna«... Andre) Repovi iz Šentjanža 22 OBVESTILA Posavski obzornik ¦ teto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. AGENCIJA AMFORA d.o.o. CESTAKRŠKIHŽRTEV137 8270 KRŠKO AMFORA RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO ZA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZAOBMOČJE POSAVJA (M/Z) (TERENSKO DELO) Kraj opravljanja dejavnosti: Krško Pogoji: Od kandidata/ke poleg izpolnjenih splošnih pogojev pri- čakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe, poznavanje posavske regije, samostojnost, samoinicijativa, smisel za delo z ljudmi in skupinsko delo, dodatno izobraževa- nje, lasten prevoz in vozniški izpit B kategorije. Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje z izbranim/o kandidatom/ko, bomo sklenili za določen čas, 6 mesecev, z možnostjo skleni- tve na nedoločen čas. Rok za prijavo: 15 dni Datum poteka: 22.02.2008 Za objavljeno delovno mesto ponujamo stimulativen dohodek, prijetno delovno okolje in varnost uspešne- ga podjetja. Pisne ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov: Agencija ZMAmfora, CKZ 137, 8270 Krško. Kandidata oz. kandidatko bomo o izboru pisno obvestili po končanem postopku. Kupim bivalni vikend v okolici Kr- škega. Tel.: 031 583 527 Kupim travnik z manjšim poslo- pjem v Veliki ali Mali Dolini ali okolici. Tel.: 031 876 668 Kupim vikend ali manjšo hišo v Posavju, manjši vinograd ni ovira. Tel: 041 613 872 Kupim zazidljivo parcelo ali sta- rejšo hišo v okolici Brežic, pogoj sončna in mirna lega. Tel.: 041 582 345 Kupim manjši vinograd v Krškem ali okolici (Sremič, Leskovec, Go- lek), lahko tudi zapuščen. Tel.: 041 581 426 Kupim kravo po teletu, navajeno paše in strojne molže. Tel.: 07 49 72 618 Kupim 6-metrski trak (transpor- ter) za dvigovanje koruze v stor- žih. Tel.: 07 49 67 545 Kupim kosilnico BCS 127 cm, di- zel, lahko starejšo, v brezhibnem stanju, najraje od prvega lastnika. Tel.: 040 149 247 Kupimo kalano kolje za vinograd oz. menjamo za vino. Tel.: 041 970 729 Kupim mešalec betona. Tel.: 031 866 698 Kupim Sipov tračni obračalnik. Tel.: 07 81 84 663 Kupim kosilnico BCS, dobro ohra- njeno. Tel.: 07 49 77 568 (zvečer) Kupim hidravlično vinsko stiskal- nico, mlin za grozdje, pretočno črpalko za vino in strižno koso za Goldoni okrogli priklop. Tel.: 041 281 490 Oddam v najem njivo, v Brezini, v izmeri 53 arov. Tel.: 031 232 945 Oddam v najem vinograd na Lib- ni, z možnostjo kasnejšega odku- pa. Tel.: 041 490 334 Zamenjam dvosobno stanovanje za trisobno na Maistrovi ulici v Brežicah ali ga kupim. Tel.: 051 306 621 Prodam seno v 18 kg kockah in cviček. Tel.: 041 228 594 Prodam otroško sobo, lepo ohra- rvjeno, z jogiji, cena po dogovoru. Tel: 031 594 662 Prodam otroški voziček, Quinny Formula, modre barve, z dreamy košaro za novorojenčka ter spalno vrečo. Tel.: 051 607 406 Prodam otroško kolo Loco, otro- ško posteljico bele barve, z jogi- jem in obrobo za posteljico, poleg podarim dve posteljnini. Tel.: 041 360 405 Prodam posteljo Atples, 120 x 120 cm, z jogijem in dnom, staro dve leti, lepo ohranjeno. Tel.: 07 49 61 585 Prodam pralni stroj Gorenje 900 obr., star 6 let, tiho delovanje. Tel.: 041 969 911 Prodam tuš kabino, suhomonta- žno 80 x 80, polkrožno, kaljeno steklo. Tel.: 07 49 26 253 Prodam novo diatonično harmoni- ko BE5 AS, cena 1.900 €. Tel.: 031 815 191 Prodam žensko bundo, nutrija, dolgo, ohranjeno. Tel.: 030 911 534 Prodam usnjeno črno podloieno toplo jakno, kupljeno v Italiji, št. 40, širok kroj, segajočo pod kole- na. Tel.: 041 734 859 Prodam ali oddam v najem po- slovni prostor, 43 m2, v centru Se- novega, primeren za pisarniško dejavnost ali mirno obrt. Tel.: 031 524 010 Prodam vinograd resnemu kupcu, cena po dogovoru. Tel.: 041 740 845 Prodam ugodno starejši vinograd na Libni, možnost gradnje. Tel.: 031 324 992 Prodam VW Polo CL coupe 1,2, letnik 1994, temno rdeče bar- ve, prevoženih 81500 km, odlično ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 041 715 739 Prodam Fiat Punto 55 S, letnik 1995, dobro ohranjen, ugodno. Tel.: 040 423 732 Prodam VW Bora 1,4, bencin, le- tnik 2003, 114000 km, biserno modra, klima, el. paket, ABS, cen- tralno zaklepanje, 1. lastnik, ga- ražirana, cena 7.900 €. Tel.: 031 569 209 Prodam VW Pasat 1,8, letnik 1992, karavan, lepo ohranjen, reg. do 12/2008, cena po dogovo- ru. Tel.: 070 811 599 Prodam Citroen Xantia letnik 1999, 95.000 km, lepo ohranjen, vsa oprema razen usnja, cena po dogovoru. Tel.: 041 844 730 Prodam ročno in žepno uro. Tel.: 041 712 977 Prodam omaro z vitrino, kavč, dva fotelja in klubsko mizico - sta- rejše, a lepo ohranjeno. Tel.: 031 795 776 Prodam ugodno plinsko-električni štedilnik, ši. 90 cm. Tel.: 041 915 221 Prodam yorksirskega terierja sta- rega dve leti, z rodovnikom, pedi- gre, cepljen, čip, potni list. Tel.: 040 371 595 Prodam kosilnico BCS bencin, pe- trolej.Tel.:031 304 226 Prodam slamo v kockah, prašiča 150 kg inocvirke. Tel.: 07 49 20 493 Prodam koruzo v zrnju. Tel.: 07 49 59 088 Prodam nove vile za bale, cena po dogovoru. Tel.: 031 580452 Prodam nakladalec gnoja HU 4, prašiča 200 kg in tri prašiče od 30 do 60 kg. Tel.: 041 222 914 Prodam domače izdelano pant žago za rezanje lesa s trifaznim motorjem. Tel.: 070 314 162 Prodam nakladalko SIP 19 in obra- čalnik SIP 220. Tel.: 041 835 932 Prodam traktorsko kosilnico TSK super, dvojni rez, 185 cm, obra- čalnik SIP220 cm, puhalnik tajfun. Tel: 041 477 775 Podarim seno - dve do tri nakla- dalke v refuzi in prodam samona- kladalkoMengele19. Tel.: 031 759 983 Prodam ugodno dvobrazdni plug. Tel.: 07 49 67 530 Perutnina Rostohar - E Rostoharjevi iz Breg cenjenim strankam sporočajo, da bo prodaja belih kilogramskih piščancev, rjavih in grahastih jarkic v ponedeljek, 18. februarja, na Bregah 1. Tel.: 031 621 522. 07 49 21 563 Perutnina Rostohar - E. Erika Roslohaf s.p., Brege 1, 8273 Leskovec pri KrSkem Prodam kljuko snemljivo za R5 (Bartolj). Tel.: 041 929 937 Prodam vejnik pajkel za starine, možna menjava za drugo starino. Tel.: 031 598 272 Prodam ugodno 60-litrsko stiskal- nico za grozdje ali sadje. Tel.: 040 796 143 Prodam 100 metrov plastificira- ne žične ograje skupaj s stebrič- ki. Tel.: 07 45 21 003 Prodam nova izolirana okovana garažna ali gospodarska dvokril- na vrata, dimenzije 232 x 216 cm. Tel.: 07 81 80 507 Prodam nerabljen ribstol - letve- nik, posebej primeren za telovad- bo in trening za ljudi s težavami hrbtenice in okončin. Tel.: 041 620 219 Prodam elektro motor, trifazni, E.K.G., 10 KW, in črnino za 1 €/ I ter frankinjo po 2€/l. Tel.: 041 793 067 Prodam suhe ali vložene, gobe. Tel.: 07 81 43 277 Prodam suha bukova metrska drva, cena 40 €, možen razrez in dostava v okolico. Tel.: 041 868 860 Prodam koruzo v zrnju in prašiča 140 kg, možen zakol. Tel: 031 466 504 Prodam posekane vinske trte, sta- re 50 let, zanimivo skrivljene, in priključek freza za stroj Gorenje Muta. Tel.: 041 690 280 Prodam suha mešana metrska drva. Tel.: 041 925 041 Prodam koruzo 1500 kg. Tel.: 07 49 21 254 Prodam kalano kostanjevo kolje za vinograd in bukova drva, metr- ska ali razžagana na 30 cm. Tel.: 041 390 081 Prodam uležan htevski gnoj z do- stavo Krško - Brestanica - Pohanca Artiče. Tel.: 041 523 708 Prodam koruzo v zrnju, cena po dogovoru. Tel.: 041 858 998 Prodam svežo domačo mast, do- mace salame in ocvirke. Tel.: 07 49 75 376 OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA JOŽE KOSEM, s.p. MOJSTER ELEKTROMEHANIKE SANACIJE, ADAPTACIJE in REGULACIJE CENTRALNEGA OGREVANJA ^ Popravilo, montaža elektro naprav jr. oljnih gorilnikov, _ OPnKAKEBERsH Trdlnovo 1, 8250 Brežlce, Tel.: 07/499-22-33 | VULKA!YIZERST\O, AVTOMARklX BAR, UOfW VMOPRAIMCA CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO to r • ¦ — •»" ¦• • ~" ¦•»'¦¦- "~ 190 34 71, ÜSM; frtl ' ~ "v« TRGOVINA ZA OTROKE B«tn»i| Nudimovam: - OBLAČILA - CICIBAN OBUTEV - OPREMA - IGRAČE Vabljeni! OTROŠKISEDEŽI, VOZIČKIRAMATTI www.motorii-mach.si NUDIMQ VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOV! Serijo skuterjev s štiritaktnim motonem 50, 125, in 150 ccm FS 50QT-3 434§€ l 850 € FS 50QT ¦toon c TC \JX3 T- ^ 790 € li !j Telefon: 040/218 217, Fax: 01/541 77 31 E-pošta: info@motorji-mach.si ' T r. A I I NEPREMIČMNE POSREDOVANJEPRI NAKUPU IN PRODAJI VSEH VRST NEPREMIČMN. WWW.TA-IHI.SI • INFO@TA-BII.SI TA-BU PuKKEDOVAMt: t. NKPKKMtf.NINAMI, INŽKMRIM;, Ü.O.O Pr>l) IIHIBOM 78, Lj( BIJANA TV-Bl !).().() - PEKRSKO^CKŽ 14KKRŠKO tcl: 0590 53 263 • GSM: 051 317 333 FRIZERSKI k ATELJE l' oreal^ schwarzkopf kw^^. LONDA HrV^hJMBIw-lllr-i^ffln- Nudimo v.K- u vai n«)bol|*i t.-yli-n kajti udovoljna ttranka In I* t»t, prl rv». nlkoU nl oOvi v/raLaL \ Zaren ¦..iliLViUH'iViH ¦ ¦'¦¦•¦¦•¦¦ Golek 17. 8270 Kriko lel: 07 49 212 59. gsm: 041 652 343 fax: 07 49 212 50. info@vratazaren si www.vratazaren.si INDUSTRIJSKAVRATA Ilk .'AMJ.l ROLO VRATA K'Vn™'-\ GARAŽNA VRATA rar,1.1,,.!-! Tip G*>«. debohna i^olai;i)e 42 mm PROTIVLOMNA IN fSSSä PROTIPOŽARNA VRATA QSS3 10 let ^ girjnctj* Cnawfopd I a i 3 TMS BREŽICE d.o.o. 8BRVIS. TROOVINA. HIDRAVLIKA - Izdelava ~~~ hidravličnlh cevl - prodaja in servis motornih kosilnic, žag in äkropilnic .»¦.• Gotovinski popusti, I možnost nakupa z dvoriščna vrata in ograje, kovinska vrata '-lOblašCeni zastopnik: 1 ivič s.p. ¦>g 1a >ovec lel.: Üi749 77 090 Gsm; 041/766 345 Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 OBVESTILA 23 Prodam drva za centralno ogreva- nje. Tel.: 07 49 64 096 Prodam kalano kostanjevo kolje za vinograd, dolžine 2 m, cena 1,10 €, in 3 m, cena 1,7 €, tudi druge dimenzije po men. Tel.: 031 417 286 Prodam prašiča, težkega cca 170 kg, hranjenega z domačo hrano. Tel.: 041 594 443 Prodam dva bikca, težka 130 140 kg. Tel.: 041 251 661 Prodam dva prašiča 130 in 150 kg, hranjena z domačo hrano. Tel: 07 49 69 474 Prodam prašiča, težkega 85 kg, 1000 kg koruze, 200 kg ječmena in 200 kg tritikale. Tel.: 041 255 556 Prodam breje kobile in žrebice, slovensko hladnokrvne pasme, A in B rodovnik. Tel.: 041 743 882 Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, ali kravo simentalko s teletom, obe vajeni paše, in pra- šiče, težke cca 80 kg. Tel.: 051 331 445 Prodam bikca, črno belega, sta- rega tri tedne, tračne grablje SIP 220 in trosilec Ferti 300. Tel.: 031 868 337 Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev, in seno v balah - kocke. Tel.: 07 49 56 456 Prodam zelo dobro žganje, sadje- vec.Tel.:07 81 80 357 Prodam goveje meso, krmljeno s senom, brez silaže. Tel.: 041 506 556 Prodam zajčje meso, možnost do- stave. Tel.: 031 827 482 Prodam prašiče, težke od 100 do 150 kg, hranjene z domačo hrano. Tel.: 07 49 67 135 Prodam pujske, težke cca 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 031 843 282 Prodam prašiča, težka 120 in 200 kg, možen zakol. Tel.: 041 869 707 Prodam prašiče, težke od 100 do 150 kg, krmljene z domačo hrano. Tel.: 07 49 67 135 Prodam dva prašiča, težka po 150 kg, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 59 175 Prodam dva prašiča 140 kg, pro- ste reje, krmljena z domačo hra- no, brez krmil in pomij. Tel.: 040 202 022 Prodam žametno črnino in belo vino, cena 1 €/liter, ter žganje sadjevec, cena 3 €/liter, zame- njam za metrska drva. Tel.: 031 730 401 Prodam prašiča, težkega cca 170 kg, krmljenega z domačo hrano, cena po dogovoru. Tel.: 041 561 130 Prodam ugodno kvalitetno belo in rdeče vino, »stari nasad", cena po dogovoru. Tel.: 03 58 06 156 Prodam vino beli pinot ali me- njam za kolje. Tel.: 040 608 100 Prodam vino belo in rdeče, zelo kakovostno, letnik 2007, cena za 1€/liter, večjo količino pripelje- mo. Tel.: 031 510 872 Prodam belo in rdeče vino 1€/li- ter ali menjam za odojka. Tel.: 040 554 528 Prodam rdeče vino, cena 1 €/li- ter. Tel.: 041 813 074 Prodam barvno televizijo, diago- nals 51cm. Tel.: 030 333 123 Prodam rdeče in belo vino po ugo- dni ceni, letnik 2007. Tel.: 07 81 40 801 Prodam domačo zelo dobro sli- vovko, cena po dogovoru. Tel.: 041 439 908 Prodam belo in rdeče vino, cena 1 €/liter. Tel.: 07 49 51 577 Prodam po ugodni ceni dobro rde- če vino; frankinjo, črnino, rizling, kraljevino, pridelano v okolici Sevnice. Tel.: 031 508 117 Prodam kvalitetno belo in rdeče vino, letnik 2007, cena 1 €/liter, večjo količino pripeljem na dorn. Tel.: 041 720 308 Prodam 300 litrov kakovostne- ga rdečega vina, z večjo vsebino frankinje, okoliš Blance. Tel.: 051 229 633 Stiki: 56-letni moški bi rad spoznal gospo, od 50 do 60 let, za skupno iivljenje. Tel.: 031 289 319 Stiki: 54-letnik, preskrbljen, va- jen vsakega dela, iščem žensko, ki je sama in si želi pridnih rok ter ljubezni. Pridem k tebil. Tel.: 041 337 320 Stiki: Samski rnoški, brez obve- znosti, želim spoznati resno žen- sko do 45 let, za skupno življenje, otrok ni ovira. Tel.: 031 306 044 Stiki: 62-letni moški, samski, želi po tej poti najti žensko od 55 do 65 let, imam pokojnino in svoj dom. Samo resne. Tel.: 031 426 620 Pomoč: Če kdo podari jedilni kot, klubsko mizo, televizor in tepihe. Tel.: 031 526 835 Pevka išče skupino oziroma an- sambel za skupno narodno zabav- no petje po Sloveniji. Tel.: 040 732 969 KAM V POSAVJU - WWW,POSAVJE,INFO Prireditve med 7. in 20. februarjem Četrtek, 7. 2. • ob 16.30 v kultumem domu na Bland: prireditev ob slo- venskem kulturnem prazniku „Vendar peti on ne jenja..." • ob 17.00 v Dvorani v parku v Krškem: otvoritev razstave natečajnih elaboratov javnega arhitekturno projektnega natečaja za knjižnico in urbanistično idejnega natečaja za ureditev dela starega mestnega jedra v Krškem • ob 17.00 v avli OS Velika Dolina: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku • ob 18.00 v Kulturni dvorani v Sevnici: osrednja slovesnost op slovenskem kulturnem prazniku - slavnostni govornik Ciril Zlobec, kulturni program MePZ PrimožTrubar Loka in 5 Velikih (Igralska skupina Drustva Trg Sevnica) • ob 18.00 v Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki: otvoritev razstave Tihomirja Pinterja „Obrazi slovenskih umetnikov" • ob 18.00 v kulturnem domu Krmelj: slovestnost ob kultur- nem prazniku „Pismo sprave" • ob 18.00 v gasilskem domu v Cerkljah ob Krki: prireditev v počastitev kulturnega praznika • ob 18.00 v Prosvetnem domu Globoko: prireditev ob slo- venskem kulturnem prazniku • ob 19.00 v kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo: osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in prazniku KS Senovo • ob 19.00 v malem avditoriju Posavskega muzeja Breži- ce: predstavitev knjige dr. Milana Jazbeca Obrambna vo- jaška diplomacija • ob 19.00 v kulturni dvorani v Šentjanžu: prireditev ob slo- venskem kulturnem prazniku • ob 19.00 v Dobovi: Fašjenk 2008 - atentat na Fašjenka in house party s priznanimi DJ-i • ob 19.30 v Grajski kavarni v Sevnici: predstavitev dela Vi- harnik na razpotjih časa Petek, 8. 2. • ob 17.00 v Domu krajanov Sromlje: proslava kulturnega praznika, nastopajo: Moški pevski zbor Sromlje in Ljud- ski pevci Sromlje • ob 18.00 v kulturni dvorani na Studencu: komedija „Pen- zion Jelen" v izvedni KUD Izake • ob 19.30 v MC Sevnica: improvizacijsko polliterarni igrani večer - Prešemi France in njegovi nasledniki • ob 19.30 v SMC Sevnica: tematski glasbeni večer • ob 20.00 v kulturni dvorani v Boštanju: glasbeno gledali- šča prireditev ob kulturnem prazniku „Saša, ljubica naša" • ob 20.00 v mladinski točki Raka: kulturni večer na zaba- ven način • ob 20.00 v Dobovi: Fašjenk 2008 - zadnje slovo od Fašjen- ka, kulturni program ob kulturnem prazniku Sobota, 9. 2. • ob 8.00 pred spomenikom NOB na Senovem: pohod po po- teh XIV. divizije Senovo - Bohor • ob 9.00 v športni dvorani na Senovem: 8. malonogometni turnir Senovo 2008 • ob 10.00 v MC Krško: MC direndaj moja pesmarica • ob 10.00 v mladinski točki Raka: delavnica „Mi se imamo radi" - izdelovanje darilc • ob 14.00 v Ločah pri Dobovi: Fašjenk 2008 - 10. medna- rodni pustni kameval, ob 15.00 prihod povorke v Dobovo, ob 16.00 vesela sedmina v ogrevanem šotoru • ob 17.00 v Dvorani v parku Krško: literami večer AsteMa- lavašič „V baletu noči" - Vidka Kuselj, Stanka Macur in Janko Avsenak • ob 18.00 v Športnem domu Sevnica: večer twirlinga mažo- ret Društva Trg Sevnica z gosti • ob 20.00 v MC Sevnica: tekmovanje dijaških skupin 1. del Ponedeljek, 11.2. • ob 17.00 v avli Kulturnega doma Krško: otvoritev slikarske razstave Nikolaja Beerja z naslovom Tihožitja • ob 18.00 v Knjižnici Brežice: okrogla miza ob evropskem letu medkulturnega dialoga in slovenskem kulturnem pra- zniku z naslovom "Ni nam vseeno" • ob 19.00 v Kulturnem domu Krsko: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - slavnostni govornik Rudi Šimac, predse- dnik Zveze kulturnih društev Slovenije, podelitev Prešernovih plaket, kulturni program: DZMP Krško, KD Svoboda Brestani- ca, Estera Cetin, Janko Volčanšek in Marko Železnik Torek, 12. 2. • ob 9.00 v Kulturni dvorani Sevnica: predavanje dr. Borisa Kuharja „Bogastvo slovenske.kulinarike" • ob 17.00 v Kulturni dvorani Sevnica: lutkovna predstava Picko in Packo, .za abonma in izven Sreda13. 2. • ob 15.00 pred OS XIV. divizije Senovo: predstavitev in ogled pridobitev projekta Sv. Barbara • ob 17.00 v Cebeln'aku (MC Krško): debatni večer „Krško skozi štiri letne case" Četrtek, 14. 2. • ob 18.00 v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice: pred- stavitev zgodovinskega romana Rudija Mlinarja in Ivane Vatovec „V senci gore" in pesniike zbirke Franca Živiča „Pesmi mojega življenja" • ob 19.00 v MC Sevnica: plesni večer na Valentinovo Petek, 15. 2. • ob 18.00 v mladinski točki Veliki Kamen: ustvarjalne de- lavnice • ob 20.00 v Cebeln'aku (MC Krško): Valentinov žur za mla- dedo 18 let • ob 20.00 v MC Sevnica: otvoritev razstave fotografij Nej- ca Volariča z naslovom „Magija narave" Sobota, 16. 2. • ob 9.00 v Kozjem: start 14. tradicionalnega Valentinove- ga pohoda na Bohor, štartnine ni • ob 9.30 v OŠ Boštanj: področno ekipno šahovsko šolsko pr- venstvo Posavja • ob 10.00 v MC Krško: MC direndaj - Gregorjevo in Valenti- novo, praznika zaljubljencev • ob 10.00 v MC Sevnica: ustvarjalne delavnice za otroke, tema: Valentinovo • ob 10.00 v SMC Sevnica: ustvarjalna delavnica • ob 10.00 na strelišču v Zaklu: dan odprtih vrat • ob 15.00 v MC Krško: delavnica „Kako urejati finančno do- kumentacijo društva skozi vse leto?" • ob 17.30 In ob 20.30 v Kulturnem domu Krško: komedija 5moških.com v izvedbi Špas teatra • ob 18.00 v Prosvetnem domu Artiče: regijsko srečanje tam- burašev in mandolistov Dolenjske, Bele krajine in Posavja • ob 19.30 v Domu krajanov na Razborju: Razborski večer, osrednji gost dr. Jonatan Vinkler - Trubarjevih 500 let • ob 19.30 v SMC Sevnica: turnir v namiznem tenisu • ob 20.00 v MC Sevnica: tekmovanje dijaških skupin 2. del Nedelja, 17. 2. • ob 9.00 v posebni sobi Gostilne Senica na Senovem: šaho- vski turnir Memorial Andreja Strnada • ob 16.00 v Kulturnem domu Krško: Valentinov koncert Zlatka Dobriča z gosti • ob 17.00 v Športnem domu Sevnica: odprto posamezno hi- tropotezno šahovsko prvenstvo Torek, 19. 2. • ob 9.00 v Domu svobode v Krmelju: območno srečanje otroških lutkovnih skupin • ob 9.00 v Kulturni dvorani Sevnica: predavanje dr. Spo- menke Hribar „Pomen sprave za Slovence" • ob 19.30 v Prosvetnem domu Brežice: komedija Gospodi- nja v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, za abo- nma in izven Če želite vpisati dosodek na koledar spletnega portala www.posavie.info in v rubriko Kam v Posavju, nam pi site na: redakciia@DOSQvfe. info BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fi- zična oseba, izključno preko objavlje- nega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni šte- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čittji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resničnost in verodo- stojnost objavljenih oglasov odgovar- ja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časopi- sa, na naslovu: Posavski obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 Krško. ObžofniK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za podroqe ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, od 1. 1. 2007 za obdno Kosta- njevica na Krki. Urednistvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-pošta: redakciia@posavie.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednfk Silvester Mavsar Glavni urednfk Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Matjaž Mirt, Studio Neviodunum, Krško Trženje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 bojana. kunej@posavje. info Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji stevilki je 13. februar. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgo- varjajo njihovi uredniki. Tisk Delo d.d.- Tiskarsko sre- dišče, Ljubljana Naklada 25.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 21.februarja2008. : KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED : I Vsebina oglasa:_________________________________________________________ ! • * I Telefon:____________________ Podpis: ____________________________ ', /\1 POSAVSKjlTT ObzorniK Sthnjam se z objavo o$lasa v Posavskem obzorniku! •Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo. lime in priimek:___________________________________________________ Illlica, kraj:_______________________________________________________ ^Pošta:__________________ Kontaktni teleson:______________________ m ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto XII, številka 3, četrtek, 7. 2. 2008 Center Gradnja in vrt Krško Cesta Krških žrtev 145a, Krško, tel.: 07 488 06 32 Ponudba velja od 7. 2. do 26. 2. 2008 oz. do prodaje zalog. 1'roksionalna žaga Archman iaga jc v izvcdbi z ctuijem, ki sc ga obcsi za pas in jc namcnjen za žaganjc v sadjarstvu in vinogradništvu, možna jc zamcnjava žagincga lista, dolzina rezila jc 240 mm ----------------------- 9,99 EUR 2394s Trsne škarjc ^^^ zzamenljivim rczilom, doliina šlcarij 21 cm, rczilo jc zamenljivo, namenjenc so za hobby obrczovanjc v vrtu, vinogradu in sadovnjaku, ročaj jc crgonomsko oblikovan 2,49 EUR 597?' .irs.ii ji za vcjc, 628 mm 4,99 EUR ¦s^ 1.196?1" 1\O(. in i n i >m_ v.ii iiii\ l l < ii 2 Iicra, uporabcn za oroševanjc rož, škropljcnjc in nanosc neagresivnih tckočin v gospodinjstvu 5,90 EUR 1.414* Z zbranimi pit- 3-6% . popus* Zl ir.ii!,' !.>[i. 11.¦¦ • 1111k<-- ¦ k.iiiiro Mercator Pika Pnstopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne mformacije -l.si all pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080. Mercator Pika 4| Zbirajte lepe trenutke Arnovo selo, Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, Bojsno, Boršt, Bračna vas, Brezje pri Bojsnen\Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Brežice, Brvi, Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Cerina, Cerklje ob Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Crešnjice pri Cerkljah, Dečno selo, Dednja vas, Dobeno, Dobova, Dolenja Pirosica, Dolenja vas pri Artičah, Dolenje Skopice, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globocice, Globoko, Glogov Brod, Gorenja Pirošica, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizeljskem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poštena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Slovenska vas, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas, Bizeljsko,vStojanski Vrh, Trebež, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Vinji Vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župeča vas, Župelevec, Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Črešnjice nad Pijavškim, Čretež pri Krškem, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorica, Gorica pri Raztezu, Gornje Pijavško, Gradec, Ivandol, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce - Naklo, Krško, Kržišče, Gorenji Leskovec, Leskovec pri Krškem, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Nova Gora, Osredek pri Trški Gori, Pesje, Piiana Gora, Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Kališovec, Kobile, Kočno, Koprivnica, Koritnica, Kremen, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Kostanjek, Mali Kamen, Mladje, Mrčna sela, Mrtvice, Nemška Gora, Nemška vas, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje, Podlipa, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Rožno, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Slivje, Smečice, Smednik, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Spodnji Stari Grad, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v Podbočju, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Šedem, Sutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškei\Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki'Koren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrh pri Površju, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Zabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje, Avguštine, Črešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice pri Kostanjevici, Gornja Prekopa, Grič, Ivanjše, Jablance, Karelče, Kočarija, Koprivnik, Kostanjevica na Krki, Male Vodenice, Malence, Orehovec, Oštrc, Podstrm, Ržišče, Sajevce, Slinovce, Velike Vodenice, Vrbje, Vrtača, Zaboršt Apnenikpri Bostanju, Arto, Birna vas, Bianca, Boštanj, Breg, Brezovo, Budna vas, Cerovec, Dedna Gora, Dolenji Boštanj, Dolnje Brezovo, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Drožanje, Drušče, Canje, Čelovnik, Češnjice, Gabrijele, Gabrje, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji Dol, Hinje, Hudo Brezje, Jablanica, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kaplja vas, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Kompolje, Konjsko, Krajna Brda, Križ, Krmelj, Krsinji Vrh, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Lončarjev Dol, Lukovec, Mala Hubajnica, Malkovec, Metni Vrh, Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krmelju, Otavnik, Pavla vas, Pečje, Pijavice, Podboršt, Podgorica, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tržišču, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Primož, Radež, Radna, Račica, Razbor, Rogačice, Rovišče privStudencu^ Selce nad Blanco, Sevnica, Skrovnik, Slančji Vrh, Slap, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Srednik, Stmšče, Studenec, Svinjsko, Šentjanž, Šentjur na Polju, Škovec, Šmarčna, Stajngrob, Telce, Telčice, Trnovec, Tršcina, Tržišče, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vranje, Vrh pri Boštanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zavratec, Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Žigrski Vrh, Žirovnica, Žurkov Dol... y^V-| POSAVSI Odbor za trajnostni razvoj, <• Odbor za okolje, > Odbor za tehnično sodelovanje, > Odbor za omejeno rabo prostora, > Odbor za uresničevanje načel Aarhuške konvencije. Usklajevanje dela tematskih od- borov je naloga koordinacijskega odbora. V okviru Odbora za ome- jeno rabo prostora deluje delovna skupina, ki je pri Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubl- jani naročila študijo in dopolnitev študije o pravnih možnostih prebi- valcev občine Krško za uveljavitev nadomestila zaradi negativnih vpli- vov bližine jedrskih objektov. Z njo se poskuša poiskati pravne podla- ge za pravičnejšo porabo sredstev iz naslova nadomestila zaradi ome- jene rabe prostora. Vendar ugotovitve študije, kakor tudi primerjave z drugimi država- mi EU glede zakonskih ureditev vprašanja individualnih nadomes- til, ne pokažejo jasnih rešitev, am- pak usmerjajo ali v ustavno-sodne spore ali v dialog in dogovor o rabi namenskih sredstev. Podobno so člani lokalnega par- tnerstva ugotavljali tudi ob ogledu na Madžarskem, kjer so si ogledali gradnjo odlagališča in jedrsko elek- trarno ter se srečali s predstavniki madžarske agencije za radioaktiv- ne odpadke, predstavniki jedrske elektrarne ter s predstavniki lokal- nega prebivalstva. Kakor so ugotovili člani tematskih odborov na Januarski skupni de- lavnici, jih v prihodnjih mesecih čaka §e veliko dela. Odbor za ome- jeno rabo prostora ugotavlja, da so se v dosedanjih aktivnostih izob- likovale zahteve posameznikov in naselij v neposredni bližini je- drskih objektov, na katere morajo biti dani jasni odgovori pred konč- no odločitvijo o umestitvi odlaga- lišča, predvsem pa mora o njih v najkrajšem času steči dialog med Občino hrško in prebivalci. Odbor za okolje se bo še enkrat seznanil s predvidenimi vplivi umeščanja odlagališča na okolje ter z dodatnimi študijami preve- ril verodostojnost nekaterih do- sedanjih raziskav. Zavzemajo tudi stališče o gradnji NSRAO le za ob- stoječi objekt ter da je hrvaški del odpadkov tema naše pogajalske politike s hrvaško stranjo. Odbor za tehnično sodelovanje kot prvi kriterij umeščanja odlagališ- ča postavlja varnost. Po dosedanjih predstavitvah podpira in zaupa od- ločitvam strokovnjakov, vendar bo na nekatera vprašanja zahteval še dodatna pojasnila. Odbor za uresničevanje načel Aar- huške konvencije ocenjuje, da jav- nost Še ni dovolj informirana o umeščanju odlagališča. Odbor pri- čakuje dokončanje pravne študije in ustanovitev namenskega sklada ter da se pred končnim odločanjem zagotovijo vse informacije, ki sö po- trebne za družbeno sprejemljivost. Prav tako pričakujejo sodelovan- je Občine Krško, občinskega sveta in prebivalcev v odprtem dialogu o vseh zahtevah in pobudah. Predstavitev pravne študije članom lokalnega partnerstva. Pred nami je odgovorna odločitev Občina Krško se je s sklepom ob- činskega sveta marca 2005 ak- tivno vključila v postopek izbora lokacije za odlagališče NSRAO. S prijavo smo sprejeli odgovomo na- logo, s katero želimo trajno rešiti vprašanje odlaganja nizko in sred- nje radioaktivnih odpadkov, ki na- stajajo v času obratovanja jedrske elektrarne in ob njeni razgradnji. Vse do sprejetja končne odločit- ve o sprejemu odlagališča, ki bo predvidoma v sredini letošnjega leta, lahko brez vsakršnih obvez- nosti izstopimo iz postopka, če se skupaj tako odločimo. Vendar odločitev ni enostavna. Vprašanje je, kaj v resnici prido- bimo, če na morebitnem referen- dumu zavrnemo lokacijo? Živi- mo v prostoru, ki že več kot 25 let sobiva z jedrskim objektom, ki je gradnik gospodarskega razvoja in zaposluje več kot 600 ljudi nepo- sredno, posredno pa še nekaj sto ljudi v podizvajalskih podjetjih iz naših krajev. Na nek način so tudi radioaktivni odpadki že tu, saj so začasno skladiščeni v NEK. Zato se še toliko bolj zavedamo odgovor- nosti, da naša generacija, ki preje- ma koristi delujoče elektrarne, po- skrbi za ustrezne trajne rešitve. Že ob potrjevanju meddržavne po- godbe o NEK smo opozarjali pred- vsem na neustreznost določil, ki so reševanje trajnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki prelaga- la na čas po koncu obratovanja elektrarne. Za nas so namreč najbolj sprejemljive konkretne rešitve v času obratovanja, ki odprtih vprašanj ne prenašajo na naslednje generacije, saj je I malo verjetno, da bi odpadke I sprejelo katero drugo okolje. I Občina Krško se je iz pasivnega I opazovalca dogajanj na svojem I območju spremenila v aktivne- I ga partnerja. I Po prijavi v postopek so na lo- I kacijivVrbinipotekaleterenske raziskave, ki so podlaga za pri- pravljeno dokumentacijo. Strokov- njaki z različnih področij zagotavl- jajo, da je možno na potencialni lokaciji zgraditi varno odlagališ- če, kar je predpogoj za pogovore o vseh dmgih dilemah umeščanja takšnega objekta. Od samega za- četka postopka Občina Krško, ka- kor tudi vključena javnost, ki ak- tivno sodeluje v postopku preko lokalnega partnerstva, postavlja varnost na prvo mesto kot pred- pogoj vseh nadaljnjih korakov. V času javne razgrnitve imamo pri- ložnost, da se podrobno seznani- mo s predlaganimi variantami od- lagališča. Strokovnjaki nam bodo na voljo z odgovori in pojasnili na vsa naša vprašanja, dileme in po- misleke, lahko pa podamo tudi še dodatne predloge. Poleg tehnifne sprejemljivosti od- lagališča, ki mora vključevati vse varnostne in okoljske kriterije, pa je vzporedno potrebno odprto spregovoriti o družbeni sprejeml- jivosti takšnega objekta. Občina Krško se zaveda te odgo- vornosti. Zato smo sprejeli izziv in v okviru lokalnega partnerstva odprli razpravo tudi o zahtevnih vprašanjih porabe nadomestil, ki jih prejemamo zaradi sobivanja z jedrskimi objekti, kakor tudi o vprašanjih nadaljnjes>a razvoja lo- kalne skupnosti, posameznih na- selij in nenazadnje kvalitete bi- vanja občanov. Iskreno verjamem, da lahko v odprtem in strpnem dialogu, ki bo temeljil na dejstvih in medsebojnem spoštovanju vseh interesov, najdemo skupne reŠit- ve. Vendar se moramo hkrati za- vedati vseh težav pri reševanju posameznih zahtev. Že v pravnih studijah je bil resno izpostavljen problem objektivnosti in upoŠte- vanja načel enakopravnosti pri določanju območij individualnih bonitet, poteg tega bo potrebno za vsakrŠne nove zakonske podlage doseči politično voljo v državnem zboru. Pred nami je čas številnih pogovorov in usklajevaj, ki bo za- hteval veliko dobre volje, pripravl- jenosti in odgovornosti. Občina KrŠko je pred začetkom javne razgrnitve po enoletnem pogajanju z resornimi ministrstvi Vlade RS dosegla dogovor, ki po- večuje razvojne možnosti občine. Sest protokolov, ki jih je januarja potrdil Občinski svet občine Krš- ko, predstavlja konkretne projek- te, ki bi jih v našern prostoru res- da nekoč uresničili, vendar glede na njihovo investicijsko zahtev- nost gotovo mnogo kasneje od se- daj predvidenega leta 2013. S tern je Vlada RS pokazala pozitiven od- nos do našega okolja in postopka umeščanja odlagališča. Občina Krško no podia^i ur&dbm letno prejema nadomestila, ki jih kot del občinskega proračuna na- menja za boljšo kakovost življenja (vrtce, osnovne sole, ustanovitev fakultete za logistiko in ustanavl- janje fakultete za energetiko, kul- turni utrip, športne dejavnosti), gradnjo in ureditev poslovnih con ter Homunalno infrastrukturo. V prihodnjih mesecih želimo spre- govoriti o nadaljnjem načinu po- rabe teh sredstev. S predstavniki krajevnih skupnosti, predstavni- ki posameznih naselij ter ob upo- števanju izraženih individualnih pričakovanj in interesov bomo v širšem dialogu poiskali primerno družbeno sprejemljivo rešitev. Franc Bogovič, lupan obtine Krško Odprto in transparently v postopek umeščanja odlagališča V ARAO smo bili v letu 2005 ve- seli, ko se je ob sedmih drugih slovenskih občinah tudi Občina Krško odločila, da sodeluje pri iskanju lokacije za odlagališ- če nizko in srednje radioaktiv- nih odpadkov. Izkušnje iz sve- ta namreč kažejo, da je prav v okoljih z že delujočimi jedrski- mi objekti verjetnost končnega uspeha pri umeščanju odlaga- lišč največja. Znanje, ki je po- trebno za delovanje jedrskih objektov, je tu največje. Naj- večji sta tudi sposobnost pre- soje in kontrole načrtovanja in izgradnje odlagališča s strani domačih strokovnjakov. S tern pa je nepo- sredno povezano zaupanje krajanov. V občini Krško je teh znanj gotovo več kot kjerkoli drugje v Sloveniji. Poleg tega so radioaktivni odpadki zara- di jedrske elektrarne že tu. Zato ne preseneča, da smo prav v občini Krško prišli v postopku umeščanja odlagališča najdlje. V ARAO smo se zavezali umeščati odlagališče nizko in srednje radioak- tivnih odpadkov z ustanovitvijo lokalnega partnerstva. Zavedamo se, da odlagališče samo po sebi ni objekt, ki bi si ga krajani najbolj želeli. Zato želimo, da z vsem, kar se ga posredno in neposredno tiče, prinese odlagališče v kraj, ki ga sprejema, čimveč pozitivnega. V ARAO povsem razumemo in sprejemamo željo, da naj se po morebitni zgraditvi odla- gališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ARAO preseli v občino Krško. Zato smo s polno odgovornostjo, pa tudi z veseljem, podpisali z izgradnjo lokalne infrastrukture povezane protokole. Zato smo se ta- koj v največji možni meri angažirali za obnovo leskovškega gradu. Zato smo podprli izgradnjo širokopasovnega interneta z zavezo, da naj bo naš prispevek prvenstveno namenjen krajanom z bivališčem v bližini načr- tovanega odlagališča. Odlagališče načrtujemo kot zelo verjetni bodoči krajani občine Krško. Zato želimo biti pri tem že na samem začetku do- cela odgovorni in zavzeti. V novo okolje ne želimo vstopati s spreneve- danjem, paČ pa z iskrenostjo. Odločitev Občinskega sveta občine Krško, da omogoči javno razgrnitev dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško in s tem nadaljevanje postopka njegovega umeščanja, razumemo kot naš skupni dosežek. Veseli smo ga, a hkrati vemo, da ni nič drugega kot le dovoljenje za nova srečanja in razgovore, v katerih bomo morali skupaj s krajani ugotoviti, da so ponujene rešitve ne le primerne, pač pa tudi najboljše možne. Odkrito povejmo, da ponujena lokacija s tehničnega vidika ni lahka. Nje- na velika prednost je neposredna bližina jedrske elektrarne, saj bodo obratovalni stroški zato nižji. Njena pomanjkljivost pa je lega na zelo prepustnem vodonosniku in na ravnici, ki bo poplavljena pri katastro- falnih poplavah, kakrine naj bi nastopale enkrat na tisoč do deset tisoč let. Tudi NEK je zaščitena proti poplavam, ki naj bi nastopile le enkrat na deset tisoč let. Slabosti lokacije so torej obvladljive. Vendar morajo pri zasnovi odlagališča uporabljene reiitve upoštevati značilnosti te lo- kacije in premostiti vse njene pomanjkljivosti. Krajanom občine Krško in prebivalcem ob reki Savi nizvodno od Krškega morajo zagotoviti naj- večjo možno varnost ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih standardov Prav s tem namenom preverja ARAO zasnovo odlagaliSča tudi pri Medna rodni agenciji za atomsko enert;ijo na Dunaju. V največji možni meri po- skušamo za njegovo kritično presojo izkoristiti vse dostopno tuje znan- je in izkušnje. Končni cilj izgradnje odlagališča je zdaj še za korak bližje, a se vedno od- daljen. Na poti nas čaka utrditev komaj spočetega zaupanja in preskok na novo Kakovost odnosov z neposrednim okoljem. Vsi vemo, da so taki preskoki v&dno najbolj tvegani in najtežji. Zato pozorno spremljamo re- šitve pri n^s doma in v tujini in poskuŠamo v naše okolje prenesti vse tisto, kar se nam zdi Človeško primerno, poslovno sprejemljivo in pravno ustrezno. Upamo, da nam bo to uspelo v dobro nas vseh. Nobenega dvo- ma ni, da pomeni odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov glede na zdaj delujoče operativno sMadišče v NEK takojšnje povečanje varnosti. Verjamemo pa, da povečuje tudi razvojne možnosti lokalnega okolja in s tem možnosti za dvig blaginje njegovih prebivalcev. dr. Miran Vestlič, v.d. direktorja ARAO JL Priloga o odlagali5ču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Priprava DPN - državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO Razvojni projekti in protokoli med Občino \ Pobudo za izdelavo državnega prostorskega (po tedanji zakonodaji lo- kacijskega) načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov je podal minister, pristojen za okolje in prostor. Po preučitvi pobude je bila s strani Ministrstva za okolje in prostor, Oirektorata za okolje, iz- dana odločba o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje v postopku priprave državnega prostorskega načrta. Priprava DPN se je začela s Programom priprave državnega lokacijske- ga načrta za odlagališče NSRAO v letu 2004. Posebnost postopka je t.i. kombiniran postopek, ki vključuje strokovno-ekspertno presojo in pri- dobivanje lokacijskih ponudb za lokacijo ter zagotavlja visoko stopnjo vključevanja javnosti. Na podlagi programa priprave so bile k sodelovanju v postopku pridobi- vanja lokacije odlagališča NSRAO povabljene vse slovenske občine. S stra- ni občin predlagane lokacije so bile obravnavane v predprimerjalni študiji ter ovrednotene z varnostnega, funkcionalno-tehničnega, ekonomskega, okoljskega, prostorskega in družbenega vidika. Na podlagi izdelane pred- primerjalne študije je Vlada RS dne 17.11.2005 s sklepom potrdila tri po- tencialne lokacije za podrobnejšo obravnavo v nadaljnjem postopku izbora lokacije odlagališča NSRAO, med njimi tudi lokacijo Vrbina v občini Krško. Za lokacijo Vrbina v občini Krško so nosilci urejanja prostora podali smernice, na podlagi katerih so bile izdane strokovne podlage za študijo variant, Študija variant, Okoljsko poročilo in Posebna varnostna analiza. Postopek umestitve odlagališča NSRAO v prostor je bildo maja 2007 vo- den po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1), po sprejemu nove pros- torske zakonodaje pa je postopek voden po novem Zakonu o prostor- skem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur. 1. RS. St. 33/07). Novi zakon je nekoliko spremenil postopek priprave državnega prostorskega akta in poimeno- vanje - prejšnji državni lokacijski načrt (0LN) se je preimenoval v držav- ni prostorski načrt (0PN). Postopek celovite presoje vplivov na okolje S postopkom celovite presoje vplivov planov na okolje (CPVO) se ugo- tovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanje narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan ter pridobi potrdilo Minististva za okolje in prostor o sprejemljivosti vplivov njegove izvedbe na okolje. Cilj postopka CPVO je ugotoviti in mi- nimalizirati vplive izvedbe plana in presoditi njihovo sprejemljivost za okolje, kar vključuje presojo možnih alternativ. V primeru ugotovljenih pričakovanih bistvenih ali uničujočih vplivov pa se preveri, ali se jih lah- ko z ustreznim omilitvenim ukrepom prepreči, omili ali odpravi v takšni meri, da so vplivi plana na okolje sprejemljivi. V postopku priprave in sprejemanja DPN za odlagališče NSRAO se sklad- no z določbami 40. Ciena Zakona o varstvu okolja izvaja CPVO, v okviru katere je bilo izdelano in revidirano okoljsko poročilo za lokacijo Vrbina v občini Krško. V njem so opisani, opredeljeni in ovrednoteni vplivi izved- be plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geo- grafskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. V okviru postopka CPVO je MOP, Direktorat za okolje, izdal mnenje, da je okoljsko poročilo ustrezno in primerno za javno razgrnitev. Namen javne razgrnitve Državni prostorski načrt za odlagališČe NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško je pripravljen za javno razgrnitev. Skladno z veljavno prostorsko zakonodajo se v tej fazi postopka priprave državnega prostorskega na- črta imenuje dopolnjen osnutek DPN. Javna razgrnitev in javna obravna- va se organizirata z namenom seznanitve javnosti z: > Dopolnjenim osnutkom državnega prostorskega načrta, ki je bil iz- delan za najustreznejšo varianto rešitev, > Okoljskim poročilom in > ostalimi strokovnimi podlagami (Studija variant, Idejne zasnove, Posebna varnostna analiza,...). Na javni razgrnitvi in javni obravnavi lahko javnost poda svoja mnenja in pripombe na razgrnjena gradiva. Opis načrtovane ureditve Na območju DPN je načrtovana ureditev odlagališča z zmogljivostjo od- laganja približno 9.400 m3 NSRAO, v katerem se izvajajo vse dejavnosti, potrebne za delovanje odlagališča in trajno odlaganje odpadkov. Dopolnjen osnutek DPN določa območje DPN, vključno z navezami na gos- podarstvo javno infrastrukturo, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, me- rila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediš- čine, ohranjanja narave, varstva okolja in in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obveznosti investitorja in izvajalcev, dopust- na odstopanja, nadzor nad izvajanjem posegov ter določila glede načrto- vanja prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju DPN. Dopolnjen osnutek DPN vključuje, poleg predloga vsebine uredbe, tudi ustrezne grafične priloge, ki pojasnjujejo umestitev odlagališča na ob- ravnavani lokaciji ter ustrezno obrazložitev in utemeljitev DPN. DPN se pripravlja kot prostorski akt za gradnjo odlagališča in izvedbo ostalih ureditev ter ukrepov, ki morajo biti v skladu z vso veljavno zako- nodajo (gradbeno, okoljsko, jedrsko, idr.). Študija variant in Okoljsko poroalo Študija variant je ena od faz v postopku priprave DPN. Namen študije variant je izmed predlaganih variantnih rešitev opredeliti najustreznej- šo. Za lokacijo Vrbina je bil nabor petih potencialnih rešitev odlaganja odpadkov preverjen in ocenjen z vidika njihove tehnične ustreznosti; rezultat te ocene so bile tri možne variante rešitve odlagališča NSRAO. Vse variante rešitve so bile predvidene na isti lokaciji, zgrajene na pro- tipoplavnem nasipu, kapaciteta odlagalnih enot pa zadošča za polovico NSRAO, ki nastajajo v NEK in za ostale NSRAO, ki nastajajo v Sloveniji. Kapaciteta odlagalnih enot se lahko po potrebi poveča. Bistvena razlika med variantami je v načinu odlaganja NSRAO. Varianta B - Odlaganje v vkopane silose Odlagalne enote so vkopani odlagalni silosi notranjega premera 25,6 m in višine 33 m, ki se z odlagalnimi zabojniki polnijo z vrha in so po zaprt- ju prekriti s prekrovom. Varianta D - Odlaganje v rove: Odlagalne enote so podzemni odlagalni rovi na globini približno 85 m, not- ranjega preseka 11 m x 8,5 m, v katere se vstavlja odlagalne zabojnike. Varianta E - PovrSinsko odlaganje: Odlagalne enote so površinske odlagalne celice notranjih dimenzij 20 m x 20 m in višine 6,4 m, ki se z odlagalnimi zabojniki polnijo z vrha in so po zaprtju prekrite s prekrovom. Študija variant je bila izdelana na osnovi strokovnih podlag. Variante re- šitve so bile ovrednotene z vidika prostorskega razvoja, s funkcionalnega (gradbeno-tehničnega), z okoljevarstvenega (okoljski in varnostni) in z ekonomskega vidika, obravnavana je bila tudi družbena sprejemljivost. Variantne rešitve so bile z okoljevarstvenega vidika ovrednotene v Okoljskem poročilu, v katerem so obravnavani naslednji segmenti okol- ja: podzemne vode, površinske vode, podnebne spremembe, kakovost zraka, hrup, tla in kmetijske površine, krajina, biotska raznovrstnost in habitatni tipi, naravne vrednote in ekološko pomembna območja, za- varovana območja in območja Natura 2000, ravnanje z odpadki, tve- ganje, ionizirajoče sevanje, prebivalci in zdravje. Ugotovitev Okoljskega poročila za pripravo DPN za odlagališče NSRAO je, da je plan ob izvedbi predvidenih ukrepov sprejemljiv. Ker gre za jedrski objekt, je v okviru okoljevarstvenega vidika poleg Okoljskega poročila izdelana tudi Posebna varnostna analiza, v kateri so bile variante presojane z vidika jedrske in sevalne varnosti, ugotovitve ' te analize pa so smiselno upoštevane tudi v Okoljskem poročilu in imajo pomembno vlogo pri izboru najustreznejše variante. V Študiji variant je bila kot najustreznejša varianta predlagana varianta B - odlaganje v vkopane silose. DPN se izdeluje za predlagano najus- treznejšo variantno rešitev. Iz povzetka za javnost DPN za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško, MOP, Direktorat za prostor, Januar 2008 Občina Krško je z Vlado RS sklenila šest protokolov, ki bodo v primeru umestitve odlagališča omogočili pospešene investicije v komunal- no infrastrukturo in ostale razvoj- ne projekte v občini. Poleg projek- tov, ki so predvideni v protokolih, Občina Krško izvaja oz. pripravlja še številne druge investicije. Kot je razvidno iz pregledne tabele, je za obdobje 2008 - 2013 predvidenih skupno za kar 123 mio EUR inves- ticij, od tega bo Občina Krško za- gotovila 53 mio EUR, ostalo pa so sofinanciranja ministrstev na pod- lagi sklenjenih protokolov in drugih sklepov, sredstva EU in drugih. Vi- šina nadomestil za obdobje 2008- 2013 bo znašala slabih 40 mio EUR, kar pomeni, da bi se investi- cije v Občini Krško brez nadomes- til in sredstev, ki jih v naše območ- je prinašajo z Vlado RS sklenjeni protokoli, izvajale v manjšem ob- segu in z zamikom v obdobje po 2013. Z izvedbo programa se bo zagotovil razvoj osrednjega dela občine, hkrati pa bodo zagotovlje- na sredstva tudi za razvoj ostalih delov občine Krško iz ostalih virov financiranja. Izgradnja širokopasovnih omrežij v Obani Krsko (KLOH) V času e;radnje sekundarnega ka- nalizacijskega omrežja v vaseh Brege, Mrtvice, Vihre, Drnovo, Ve- lika Vas, Gorenja vas, Spodnji Stari grad, Stari grad in Pesje bo Obči- na Krško gradila tudi kabelsko ka- nalizacijo, v katero bo lahko ope- rater vgradil ustrezno opremo za širokopasovno pasovno poveza- vo, ki bo omogočila širši dostop do svetovnega spleta s hitrostjo več kot 2 Mb in IP telefonijo, kar na- domesti sprejem televizijskega in radijskega signala preko anten ali kabelsko televizijo. Na podlagi izdelanega idejne- ga projekta je cilj vsem občanom omogočiti dostop do širokopasov- nih povezav oz. zgraditi Kabelsko Lokalno Optično Hrbtenico (KLOH). Gradbena dela s kabelsko kanaliza- cijo so ovrednotena na 5 mio EUR, kar predstavlja investicijo ObČi- ne Krško skupaj z ARAO. Operater omrežja, ki ga mora Občina Krško še izbrati, pa naj bi zagotovil preos- tala sredstva oz. optična vlakna in vso opremo za sistem kot tudi hiš- ne priključke. Ocenjena vrednost 12 mio EUR Terminski plan: Izgradnja se pred- videva v naslednjih petih letih, so- Casno z gradnjo kanalizacijskega omrežja in prenovo komunalne infrastrukture. Na odsekih, kjer gradnja slednje ni predvidena, bo Občina KrŠko v tern časovnem ok- viru zgradila manjkajoči del glede na smiselno zaokroževanje fun- kcionalnih celot. Nova cestna povezava Krško - Brežice Nova cestna povezava predstavl- ja obvozno cesto za industrijsko cono Žadovinek. Začne se na kri- žišču Leskovec - Brege, kjer se predvideva izgradnja krožišča, na- daljuje se po severni strani indus- trijske cone Žadovinek in se pri- Grafični pregled razvojnih projektov i HE Krško i-nercjeliko turn Novi bazen J OS Leskovec pri Krškem ' ~--r ' TT------T~ J0 f \ ' $ ' V j PC Drnovo - Velika vas], Kan^U/Jcip-ko uinrr/jr I KM.I NJA VAS Večnamenska dvorana Dolenja vas____ ^Odlagališče NSRAO $ ] KRSK<>POLJK Krožišče Tuš Brežice ' 1_ i A — ——i Prcßlcdna siluacija I Kaxva St.: 11 ____________..... 3H, . ______J .... J.. 1 l(. Vi-'l'.INA I!'1 'W.V2UI '/.//tWil I HHaButruktura i 28J^BH|My8(UM»l 2J00JMJ UMMii 1<8M^7sj ¦ f\§M KANALIZACIJAIN 3.815.726I 1.615.815) l.Bbb.6Vb j4173ol iCNKRSKO-ISPAMOP J I K0MUNALNAINFRASTRUK1URA Z500.000 235.000 700.000 1565.000 - NA5EUE VIHRE. MRTVICE II. TAZA KOMLINAI NA INFRASTRUKTURA 2194000 V85.2A9 908751 1* UOLLNJA VAS. PESJE. SJARIGKAÜ. LIBNA ] J 1 _ UHLUIILV KOMUNALNE 2.118.420| 18420) 2.100.Ü00 | INFRASTRUKTURL VELIKA VAS. ! GORsN JAVAS I I ____1 URI'I111FVKOMUNALNE 13B3.888J 171.B99 30U000 I VI \W> INFRAS1RUK1URLSC STARI GRAD I KOMUNAi ma iMi I,//.iwikiiiiM 1 1.318,968 27JJ56| 500.000 ¦ 7?1?-?' NASil j K0MUI. . . ,..............,•;,. 1.202.642 172,251 lijJluVc 1 NASI1JE DRN0VÜ KUMUNALNAINFRASTRUKTURA 1100.000 1.100000 ' NASELJE S1ARA VAS ' KOMUNALNAINFRASTRUK1URA 600000 600000 NASI1 IE KNEMEN S'lROKUPASOVNE POVEZAVE VdOdOslfl 3 50000(1 2.500.000 2000000 UfXOOBD Sofinaciranje komunalne > 8.400.000 infrastrukture MOP-a , j '¦¦ I^BHHiiiaHLiHiMHIHiHHHHIV1-218^66 1000.0^ ^IHHlLHlaHl PROGRAM M0DERNI7ACIJE 332.857 332857 ! IN 0BN0VI- OBCINSKIH CES1 KOMPLEKS ZATON 909698 909.698 TRETJIVOZNIPAS VRBINSKACES1A 14D710ÜÜ 7080.00(1 ifiwinrin l nriririnns CESTNA INI'RASTRUKIURA 1.614923 1.614.923 1 nRitriNnfwnTtxAKRSKü . 18.227466 2500.000 13227466 350.000 350.000 J KKi/liCl Lt.L t - ZUULE Pl.l>s:NIKr.[-'.>IA4JULIJA- VRBINA 316.000 316.000 PLOCNIKSP LIBNA 300000 300000 (M0LAN H ¦ SOTOSEK - PECNIK) PIOCNIKNA 292105 292105 CANKARJEVIULICI, KRSKO PlOCNIKLtSKOVSKAULICA 271.000 271.000 rinCNlKflMAiJUMJA 250.000 250.000 ; if) MISKAIIIIsA ) 1V605 196.052 /UOLjKAL 1: ¦ ¦ ! PLOC.NIK Š0I •¦ ¦ ¦ i.v.uv. iv, !!¦,/¦ ! . S1RI1AK.il VAULILA | PLOCNIKVALVASORJEVONABRE2JE 83459 83.459 I 1 PLUCNIKI3URŠIČEVA 41.729 41.729 1 5KARPA - CFSTA NA LIBNO | IZGRADNJA M0S10V :.':¦'¦¦ ,"' ' PLOtNIK ! ,'Iim.', ,'i :-;/•! GREBFNCEVAUIICAKkSKI) PARKIRISCE DALMA1IN0VA 104.323 104.323 IN PRIKLJUCCK PARKIRlVl PRIDRslNI 918043 918043 IRbM-' ¦ ¦ • '¦¦'.H! ¦']>¦<:>' :l- •¦¦¦•' POKII: . ..I , /I,'./: . .'I r.l ¦.' , POKOPAllSCE KRSKO I 633.835] 633.83b] j I IZGRADNJASTANOVANJNAGUBCEVI 1.600.000 1.600.000 ^^^^^^^^™ STANOVANJA NA HUMEK0VI 1464.000 1464000 ^BNOWMESTNEGAJEDRA^^ 3.000.000 3.000.000 | |PR0GRAMK0MASACUE^^^^^^^^^667l68^^^0^667668^^^^^^^^^^^^^^^^^^ iKRSKEGAPOLJA ) 1 1 ' ! ' ' iHiHHHHiHIHiLHiHE^551 mM*M 3*69.837 U lOSIOOV 4 700.000J 6.200.673 FAKULTETAZAENERGETIKO 5.6ÜU.UUU \an,Mu 4.00Ü.Ü00, BAZEN KRSKO 6.974.970 5.383.527 490.770 1100673 KNJI?NK;A KRSKO 5496.080 5.496.080 PRIZIDEKOSLtSKOVEC 2.349.B45 1.600.516 749.329 VALVASORJEV KOMPLEKS 1926815 B45.306 1081.509 1EL0VADNICA 1768.575 638.837 629.738 500000 OS JURIJA DALMATINA STADION MAI IJAGUBCA 69.210 69.210 IGRISCEPRI t 28938 2B93B OS JURIJ DALMATIN KRSKO IGRIŠČI RREGE 20.118 20.118 VECNAMENSKI DOM DOLENJA VAS 1.000.000 500.000 5.000.000 OBNOVASMRESOLEV 900000 800.000 100000 LESKOVCU IN UREDITEV GD LESKOVEC GRAD SRAJBARSKI TURN 6000.000 0 1.800.000 4.200.000 Investicije v neposredni bližini NEK v obdobju 2008-2013 Obcina Krško na podlagi uredbe letno prejema 4,3 mio EUR zaradi sobivanja z NEK, za odlagališče pa je pred- videno dodatnih 2,3 mio EUR. Del sredstev za predvideno odlagališče Občina Krško prejema že sedaj, in sicer kot nadomestilo za začasno skladiščenje NSRAO v NEK. Nadomestilo za začasno skladiščenje se do potrditve lokacije odlagališča deli med vse posavske občine - tako prejmajo letno Občina Krško 844.417 EUR, Občina Brežice 791.500 EUR, Občina Sevnica 605.500 EUR in Občina Kostanjevica na Krki 86.583 EUR, po potrditvi lo- kacije pa to nadomestilo pripada občini, kjer je lokacija odlagališča. V tabeli so našteti predvideni projekti Občine Krško v obdobju 2008-2013. Ocenjena vrednost vseh investicij v prostoru znaša 123 mio EUR, od tega bo Občina Krško zagotovila 53 mio EUR, ostalo pa so softnanciranja ministrstev na podlagi sklenjenih protokolov in drugih sklepov, sredstva EU in drugih. Višina nadomestil za obdobje 2008-2013 bo znašala slabih 40 mio EUR, kar pomeni, da bi se investicije v Občini Krško brez nado- mestil in sredstev, ki jih v naše območje prinašajo z Vlado RS sklenjeni protokoli, izvajale v manjšem obsegu in z zamikom v obdobje po 2013. Z izvedbo programa se bo zagotovil razvoj osrednjega dela občine, hkrati pa bodo zagotovtjena sredstva tudi za razvoj ostalih delov občine Krško iz ostalih virov financiranja. Na grafiki je predstavljena celovita ureditev naselij ob izgradnji kanalizacijskega sistema, obvoznica mesta z novim mostom čez reko Savo ter predvidena nova cesta med Krškim in Brežicami, ki bo razbremenila naselja ob sedanji cestni povezavi. Poleg NEK je prikazana tudi načrtovana lokacija za odlagališče NSRAO. A Priloga o odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Postopek izbora lokacije odlagališča NSRA0 V Sloveniji potrebujemo odlagališ- če nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ker proizvajamo NSRAO (NEK, medicina, industrija, razis- kave) in je odlagališče najbolj va- ren in ekonomičen način ravnanja z NSRAO. Izvoz ni mogoč, saj vse države z zakonodajo prepoveduje- jo uvoz NSRAO iz drugih držav z na- menom odlaganja. Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti določa, da naj bi bila lokacija za odlagališ- če NSRAO potrjena do leta 2008, izgradnja in začetek obratovanja pa je predviden v letu 2013. Kot kažejo domače in tuje izkušnje, je najbolj kritična točka projekta izgradnje odlagališča NSRAO pri- dobitev lokacije, saj ljudje večino- ma vnaprej nasprotujejo izgradnji okoljsko tveganih objektov v svo- ji bližini. Po drugi strani pa izkuš- nje kažejo tudi, da lokacije brez soglasja javnosti ni mogoče dolo- čiti. Zato je ARAO pri izboru loka- cije kot eno ključnih meril postavi- la merilo družbene sprejemljivosti, kar praktično pomeni, da postopek izvajala le na območjih, kjer s tem soglašala lokalna skupnost. Kombinirani postopek izbora lokacije za odtagališče NSRAO S ciljem izbrati lokacijo, ki bo druž- beno sprejemljiva in hkrati primerna z varnostnega, funkcionalno-teh- ničnega, okoljskega, prostorskega in ekonomskega vidika, je ARAO za- snovala tako imenovani kombinirani postopek iskanja primerne lokacije. Bistvene značilnosti kombinirane- ga postopka so, da poleg države in stroke, ki zagotavljata vrednotenje prostora glede na vse prej naštete vidike, sodeluje in soodloča pri tem od začetka in ves čas trajanja po- stopka tudi javnost in lokalna skup- nost, ki prostovoljno ponudi lokacijo na svojem območju. Postopek zago- tavlja preglednost vrednotenj in od- ločitev v vseh stopnjah izbora ter je prilagodljiv glede na prostorske in družbene značilnosti. Bistvena značilnost je tudi dvotir- nost postoka, saj na eni strani v ok- viru DPN poteka prostorsko - teh- nični vidik umeščanja odlagališča, vzporedno pa poteka tudi t.im. ugo- tavljanje družbene sprejemljivosti. _________REPUBL1KA SLOVENÜA_________ MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska ccsta 48, 1000 Ljubljana, Slovcnija tclcfon: (01) 47 87 400 - telcl'aks: (01) 47 87 422 Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrto- vanju (Uradni list RS, St. 33/07) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, St. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US in 33/07 - ZPNačrt) Ministrstvo za okolje in pros- tor, Direktorat za prostor s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško in okoljskega poročila I. Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za odlaga- lišče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško, ki sta ga pod števil- ko projekta 071180-00 decembra 2007 izdelala Savaprojekt, d. d., Krško in Acer Novo mesto d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: do- polnjen osnutek državnega prostorskega načrta); 2. povzetka za javnost; 3. okoljskega poročila za odlagališče NSRAO, ki ga je marca 2007 pod številko projekta OP-096/06 izdelal Imos Geateh, d. o. o., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo), 4. variantnih rešitev prostorskih ureditev z obrazložitvijo predloga izbora rešitve ter 5. strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 1. februarja do 7. marca 2008 javno razgrnjeno: > na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunaj- ska cesta 21, Ljubljana in > v prostorih Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, KrSko. III. Dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta, povzetek za jav- nost, okoljsko poročilo in variantne rešitve bodo v času iz prejšnje toč- ke javno razgrnjeni: > v tajništvu Lokalnega partnerstva, Cesta krških žrtev 14, Krško, > v Krajevni skupnosti mesta Krško, Cesta krških žrtev 23, Krško, > v Krajevni skupnosti Dolenja vas pri Krškem, Dolenja vas pri Krš- kem 1, Krško, » v Krajevni skupnosti Leskovec pri Krškem, Ulica 11. novembra 24, Leskovec pri Krškem in > v Krajevni skupnosti KrSko polje, Dmovo 48 a, Leskovec pri Krškem. IV. Javna obravnava bo potekala: > 14. 2. 2008 s pričetkom ob 16.00 v prostorih Kulturnega doma Krško, Trg Matije Gubca 2, Krško. V. Med javno razgrnitvijo ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe k dopolnjenemu osnutku državnega prostorskega načrta in okoljskemu poročilu. Pripombe in predlogi se lahko do 7. marca 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »NSRAO - Krško«. Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge jav- nosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališ- če, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov in posredovalo Občini Krško. Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR Državni prostorski načrt za ureditev odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško Priprava državnega prostorskega načrta (DPN) poteka ob upoštevanju do- ločil Zakona o prostorskem načrtovanju (UL RS, št. 33/2007). Priprava DrŽavnega prostorskega načrta Postopek priprave Državnega prostorskega načrta se začne s sk- lepom, ki ga sprejme Vlada RS na predlog ministra (29. člen ZP Načrt). Na podlagi razpoložljivih prostorskih podatkov se pripravi osnutek DPN, ki se pošlje nosilcem urejanja prostora, da podajo smernice k načrtovanju prostorske ureditve. I Dopolnjeni osnutek DPN 0b upoštevanju smernic in ob predlagani variantni rešitvi pros- torske ureditve se pripravi dopolnjeni osnutek DPN. V gradivu va- riantnih rešitev prostorske ureditve se pripravi več variant, ki se ovrednotijo in z obrazložitvijo predlaga izbor variantne rešitve, ki je poleg ostalih strokovnih podlag, podlaga za pripravo dopoln- jenega osnutka DPN. Javna razgrnitev in javna obravnava Dopolnjeni osnutek DPN se javno razgrne in javno obravnava. Do- polnjeni osnutek DPN obravnava predlog najustreznejše rešitve prostorske ureditve. V fazi javne razgrnitve se poleg dopolnjene- ga osnutka DPN razgrnejo še povzetek za javnost, okoljsko poro- čilo, variantne rešitve prostorskih ureditev z obrazložitvijo pred- lagane rešitve ter strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka DPN. V času javne razgrnitve podata pri- pombe in predloge Občina Krško in javnost. I Stališča do pripomb in predlog Po zaključeni javni razgrnitvi Ministrstvo za okolje in prostor prouči pripombe in predloge ter do njih v 30 dneh zavzame sta- lišča. Stališča do pripomb in prediogov Ministrstvo za okolje in prostor posreduje Občini Krško in jih objavi v svetovnem spletu. Predlog DPN Po zavzetju stališč do pripomb in predlogov se pripravi predlog DPN. Mnenje Občine Krško k predlogu DPN K predlogu DPN Občina Krško kot nosilec urejanja prostora poda svoje mnenje v roku 30 dni. Po tem mnenju Občina Krško ne more več izstopiti iz postopka oz. s tem mnenjem potrdi lokacijo. Sprejem Uredbe o DPN Na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora in uskladitvijo gradi- va z zainteresiranimi resorji Vlada RS sprejme DPN z uredbo. VABILO na javno obravnavo dopolnjenega osnutka DPN za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško. Javna obravnava bo potekala v četrtek, 14.2.2008, ob 16.00 v prostorih Kulturnega doma Krško, Trg Matije Gubca 2, Krško. Vljudno vabljeni! Ravnanje z NSRAO v NEK Vsak proizvodni proces elek- trične energije je povezan tudi z nastajanjem odpadnih snovi v večjih ali manjših količinah. Značilnost odpadnih snovi v je- drski elektrarni je njihova radi- oaktivnost, ki je nad mejnimi vrednostmi življenjskega okol- ja. Obravnavamo jih kot radi- oaktivne odpadke, to pomeni, da jih s tehnološkimi postop- ki obdelamo do primerne obti- ke in izoliramo od človekovega okolja. Obdelava in skladišČen- je vsebujeta vse ukrepe za za- gotavljanje varnosti obratoval- nega osebja in širšega okolja. Nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) obdelamo do trdnega agregatnega stanja. Embalaža, ki jo uporabimo, predstavlja neposredno pregrado med odpadkom in okolico ter omogoča rokovanje in transport. Ravnanje z NSRAO je sestavni del našega obratovanja, neločljivo pove- zano s proizvodnimi, vzdrževalnimi ter drugimi procesi in mu namenja- mo vso strokovno pozornost. NSRAO na lokaciji elektrarne je namenjeno skladišče, v katerem poleg fi- zične ločitve od okolice izvajamo tudi administrativni nadzor celotnega inventarja. Skladiščenje v namenski zgradbi je zaključni del ravnanja s strani elektrarne kot imetnika NSRAO. V končni fazi ravnanja z NSRAO je potrebno izvesti dodatno obdelavo do oblike, primerne za trajno odlagan- je, ki bo zagotavljalo dolgoročno izolacijo NSRAO od človekovega okolja. Začasno skladiščenje NSRAO v elektrarni je običajen način ravnanja z od- padki, vendar pa je kapaciteta obstoječega skladišča omejena in ne omo- goča normalnega obratovanja elektrarne do konca življenjske dobe leta 2023. Spomnimo se, da je bilo obstoječe skladišče NSRAO po osnovnem projektu zgrajeno kot začasno, torej namenjeno za prehodno skladiščen- je. Danes se v skladišču nahaja 2.200 kubičnih metrov odpadnega rnate- riala, letni prirast je povprečno 45 kubičnih metrov. Izgradnja trajnega od- lagališča je nujna za nemoteno obratovanje elektrarne v bodoče. Poleg prostorskih omejitev se morarno zavedati, da je začasno skladiš- čenje tehnološko primerno le za določeno obdobje. Podaljševanje za- časne rešitve skladiščenja NSRAO bi terjalo zahtevne in drage tehnič- ne posege, ki pa bi še vedno bili začasni. Izgradnja trajnega odlagališča je potrebna tudi za izvedbo normalne razgradnje elektrarne po koncu njenega obratovanja. K izgradnji trajnega odlagališča NSRA0 nas zave- zuje slovenska zakonodaja in mednarodne norme, zavezuje pa nas ne- nazadnje tudi človeška etika in odgovornost. Kar lahko storimo danes v korist okolja, ne smemo prelagati na jutri. Imamo znanje in narnensko zbrana sredstva v Skladu za financiran- je razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, ki nam omogočajo izpolnitev obveznosti iz tega naslova. Pričakujemo, da se bo javnost prepričala v ustreznost tehnične rešitve odlagališča in njegovo okoljsko sprejemljivost in da bo podprla njegovo izgradnjo. S tem bo omo- gočila normalno in varno obratovanje elektrarne v bodoče. Kolektiv jedr- ske elektrarne bo storil vse, da svoje delo in poslanstvo opravi odgovorno in vestno tudi v bodoče v korist nas vseh. NEK podpira napore za izgradnjo odlagališča NSRAO in pričakuje najširšo podporo lokalne skupnosti. Stane Roiman, predsednik uprave NEK ag»l ARAO INFO T0ČKA dodaten vir informacij Agencija za radioaktivne odpadke ob javni razgrnitvi dopol- njenega osnutka državnega prostorskega načrta za odlaga- lišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vr- bina v obČini Krško vabi na ARAO info točko, ki bo v sredo, 13. februarja 2008, od 8.00 do 17.00 ure v avll občinske stavbe v Krškem, Cesta krikih irtev 14. Občani bodo lahko dobili odgovore v zvezi z razgrnjeno doku- mentacijo in nadaljnjim postopkom ter tudi druge informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Na voljo bo brezplačno in- formativno gradivo. Vljudno vabljeni!