Mara Novakova Z vso silo se je vzbočila, z vso močjo je sitila s koreninami gtoblje v zem- Najmanjše Drevesce Toda use -e bilo zaman Ko ;-e bila (Božičnapravljico) še čisto mlada, jo je zadela nesreča, da je hudobna čarounica Vihra sedla nanjo in jo skrimla. Zato }i ves trad Na pobočju nizkega hriba je raslo ni mogel pomagaii, da bi bila ravna. nekoč nmogo majhnih stnrek. Zemljo Začela je točiti bridke solzice, ki so je pobelil sneg, zato so Irepetate od tekle toliko časa, da so celo njene mraza. Vendar so bile vesete, še sme- veje pričele izgubljati lepo zeteno jale so se in pele; vedete so že nam- barvo in postajati siukaste. reč, da pomeni sneg tisti čas, ko se Toda neko noč, ko so use sovrstnice bliiajo lepi bozični prasniki. Takrat trdno spale, je uboga, zaničevana jih bodo izkopali iz zemlje in odnesli smrečica videla čudovite reči. Najprej v tople sobe, kjer jih bodo okrasili je nenadoma zrasla iz tal krogia ne- z bleščečimi daroiri in suečicami in navadno zelene svetlobe. Več majh- kjer bodo ueseti otroci plesali in ska- tlih rjavih in bellh zajčkou, ki so se kali okrog njih. podili ob luninem svitu in ki so to čeprau je bril osler veter, so bile videli, so hitro pobegnili. V sredi ze- vse smrečice uesele; le ena je bila lene svetlobe pa &e je prikazalo tako oideti zelo potrta in ialostna. To pa lepo smrekovo drevo, kakršnega Bo- ni bilo nič čudnega, zakaj bila je zelo žica še nikdar ni videla in si ga tadi majhna, zaostala v rasti, kriva in predstauljati ni mogla. Vse je bih iz preČudno zuita, kakor ubogi grbasti samega zlata in na gosto pokrito s deček, ki je prodajal na oglu časo- cvetjem in sadjem, pestro, kakor da pise. Odkar sc je spominjala, so se je sestauljeno iz saniih dragih kam- njene tovarišice zaradi tega norčevale nov. Drevo je imelo na vrhu lepo iz nje. *Tebe ne bodo nikoli izbrali človeško glauico z mehkim, smejočim za boSično drevesce,*. so govorile, »ti se obrazom. Veje so bile spremenjene majhna, zavita stuarca.%. Bteščale so v roke in u eni izmed njih je driala v sončnem svitu in se tresle od za- prikazen zlato čarovnisko patico. Ču- ničljivega smtha. dovito drevo ;>a ni stato pri miru, »A'a kaj pa gledajo, ko izbirajo ampak .«e je vrtelo in sukalo kakor drepesca?« je poniino in hrepeneče deklica v nagubanem krilu. Naenkrat vpraŠala najmanjša, ki so jo zaradi je drevo spregovorito: »Jaz sem mati njene neravne rasii imenovale Bo- vseh dreves. Kdo me tukaj potre- žico. Ničesar si ni bolj želela kakor buje?« to, da bi smela biti božicno drevesce Smrečica Božica je brez sape ča- in da bi bila, kakor je slišala pripo- kala, da se bo kdo oglasil — sama se vedovali, spravljena v lepi, topli sobi. namreč ni upala odgovoriti. Toda no- »Izberejo vedno samo velike in benega odgovora ni bito od nikoder. ravne; in prao letos smo me izredno čez nekaj treimtkov je čarobno dre- lepo raščene in večje, kakor so bile vo zopet spregouorilo: naše lanske touarišice.« $Jaz sem mati vseh dreves. Ali me »Kako to, da rastete tako ravno in nihče ne potrebuje?* Zdaj šele se je uisoko?« je bojece nadaljevala naj- zazdelo Boiici, da je to najtepša pri- manjša, lika. Opogumila se je in spregouorila: »Držimo se pokonci, ne bojimo se i>Jaz, jaz te potrebujem.'« »Kdo go- nobenega mraza, trudimo se in na- vori?« je vprašala kratjevska smre- zadnje zrastemo ... a ne kakor tit ka. %Jaz — Božica!« je zastokala ki stojiš vsa v dve gubi in povešaš najmanjša smrečica. glavo.« Ko je to stišala, je poskušala -»Kaj je s teboj, Božica?« jo je Iju- tudi Boiica. da bi se malo zravnala. beznivo vprašnlo dreuo^ >Ne morem rasti kakor druge, ki bodo smele biti božična drevesca. Tudi jaz si to srečo tako šelim, a vem, da bom morala ostati tu sania v mrazu in samoti.« Ko je to izgovo-rila, jo je začel davili jok, da bi si bila mOTdla takoj obrisati nosek, ako bi ga imela. »Kako naj ti pomagam?« je zopet vprašala prikazen. »Prosim te lepo, naredi me veliko, visoko in ravno kakor so druge!* je odurnila Božica. °Ali bi bila rajši najuečja in naj-lepša ali najbolj Ijubljena?« je nada-Ijevala kraljica dreves. Božica je pomislila, a samo za tre-nutek, nato je plašno, a vendar od-ločno odgovorila: y>Rada bi bila naj-bolj Ijubljena.« čarobno drevo se je nasmehnilo. *Tuko bpdiU je rekel glas. Nalo se je mati dreues trikrat zavrtela in se poglej! Tam stoji ena, čisto sama za-pri lem spremenila v zlat oblak, ki se, — kako je Ijubka! Vsa je zuita ga je obdajala zelena svetloba, ter kakor kakšno japonsko drevesce in izginila u zemljo. lako majhna, da bi jo lahko sama Drugi dan je bil boiični dan. Na driala v naročju. Le Hsto hočemU hrib so — kakor vsako lelo— prišle Gospnd je Sel k smrečici Božici in cele trume Ijudi izbirat smreke za j0 z majhno lopatico izkopal s kore-božična dreuesa. Nekaleri so se pri- ninami ured. Vse njene iovarišice so peljali - vo;om, drugi so prišli peš. zaiadeno in neverjelno r/ledale, ker Med njimi so bili bogati in reuni, a so se zavedale, da jih morajo pose-vsi so hoieli imeti velike in lepe smre- kali, ako jih hočejo vzeii od lod. Bo-ke. »Jaz hočem lo ... jaz hočem to,t ace pa ni buo treba posekati, ampak je bilo slišati po hribu, dokler ni bila .so jo samo narahlo dvignili iz zemlje. nauzlic dogodkom prejšnjega večera Ko je gospod položil najmanjSo smre-Božica prepriiana, da jo bo tudi letos čico deklici na kolena, je tudi ta raz-zadela ista usoda kakor druga leta. umela. Deklica je bila /ironm,- eno Komaj je spravila skupaj toliko po- nogo je imela v okooju in poleg nje liuma, da ni na glas zajokala. je slonela bergla. Ubožica se je Iju- V tem trenulku pa je ugledala pod beznivo nagnila k smrečici: *Vidiš, hribom auto in v njem Ijubko dekli- nikoli nisem bila kakor dragi otroci, co. Bila je milega nbraza, skoro po- zalo sem tudi takoj vedela, da tudi Nobene ni iake, ki bi mi ugajala, bom Ijubila vse žiuljenje. Vsako leto oče!« je rekla. »V'se so velike, močne o božiču te bom okrasija z najlepšimi in — zdraue. Spominjajo me na de- darovi, kar jih je dobiti, in nikoli čke, ki se lahko kepajo, jaz bi pa ie ne bom vrgla na smelišče, kamor rada bolj meni podobno smrečico!« bodo kmahi prisle vse tuoje sovrst-Naenkrat pa je vzkliknila: »O, poglej, nice .. .«